I/, tečaj 1849. V četertik 8. svečana. 6. lisi I. polovice. Dobro jutro. <4|ytalino gine Groza (mine, Peielina glas Urami liho vas. Dobro jutro ! Mrak se verne V jame černe, Tam ne zemlje dno. Zvezde gasnejo. Dobro jutro! Skozi vrata Neba zlata Zora pribliši, Nebez rudeei. Dobro jutro ! Svdt se maja, Ino vstaja; Ptiči zapojd, Duri se odprd. Dobro jutro! V bliska slavi Zdaj pozdravi Plan , goro in zrak Solnca beli trak. Dobro jutro! Vname delo Se veselo. Nešlevilnih rok Vert miglja in log. Dobro jutro! Solnce lioče Bili vroče, Odnehava hlad; Torej zadnikrat: Dobro jutro! Podgorski. IiUna ko izdajica. (Pripovest. — Poslovenjena po ilirski,) Tam Mizo Dobovca pri Kari o ve u (na Hro-vaškiin) sta dva tičarjem d«bro znana liribca. Eden je „rudeči pesik," druginm pravijo „beli pesik." Stare 42 dobe je bila pod „belim peškam" ena hiša, od ktere zdej še sleda ni. Od gospodarja te hiše mi je pravila še detetu stara žena sledečo pripovest. V hiši pod „belirn peškam" je stanoval neki človek. Od tega človeka so pripovedovali ljudje veliko veliko sumljiviga, kakor de ljudje k njemu po noči prihajajo, brez de bi kdo drugi znal, od kdo de so, in kam de grejo ti ljudje. Nekteri so prihajali prazni, nekteri operteni ([obloženi). Dovolj, ta človek, moj sinek, ni bil v nar boljim glasn. Vsi so mislili, de se s tolovaji ([razbojniki) peča. Ali nihče mu ni mogel tega spričati, desiravno se je že tudi očitno pripovedovalo, de nekteri popotniki, ki so pri njem prenočili, niso več vstali. Eden mojih sosedov, ki je bil enkrat do terde noči pri mesečini pesek kopaje se zamudil, je pripovedoval okoli kakor pravo pravcato resnico, de je na svoje ušesa slišal v hiši velik ropot in javk (vek) in stenjanje, in de je natanjko besede razumel: „Vidi te mesečina." Nato de se je nekaj zrušilo in vse o-koli vtihnilo. Jez ti to, moj sinek, povem, kakor si m slišala. To je tudi res, de se je gospodar hiše ptul „belim peškam" mesečine vedno bojal. Čez leto, čez dve se je temu človeku vidilo, de se v gospodarstvu pomaga, čeravno razun vertka pri hiši ni imel ne pedf zemlje. To dobo se je oženil. En večer se toži, de ga glava boli, ter se spravi zgodej na počinek. Lepa jesenska mesečina se je bila vperla svojo svitlostjo skozi okno, ravno v steno, do ktere mu je postelja stala, in v kteri je on ležal. Komaj je obernjen k steni zadremal, zaveka: Izdaj me, izdaj. Kaj ti je, dragi Bog s teboj? Prekriži se, zavpije žena, in ga z vpitjem zbudi. Tako je dostikrat v snji povekal. Nato' je začela tudi ženina radovednost rasti, zakaj de nje mož zmfram na mesečino povekuje. Z nekimi sladkimi rečmi od žene napojen in omamljen izpoveda se ji vsiga: Kako je k njemu neki košar (košoplet), vernivši se z denarji iz tergo-vine prenočit prišel, in kako ga je s sekiro vbil, 46 43 iri mu denarje otel, in kako mu je vmirajdči tergo-vec rekel: „\ridi te luna, ona te bo izdala." In od u-niga časa, draga moja, nikakor ne morem z mirnim očesam in dušo mesečine gledati. Bojim seje. Pa sim ti že davno hotel reči, pristavi človek, de mojo posteljo drugam prenesti. Ali nikar žena, de bi ti to komu povedala! Ko je ženo opomnil, odide na polje. Poslušaj sinek, kar ti hočem dalje povedati. Neko jutro pripeljali so mestni pandurji #) gospodarju hiše pod „belim peškam zvezaniga v sodništvo. Pri sodbi je svojo hudobijo obstal. Zoper njega so pričevale njegova žena in njene prijatlice. Siromak obsojen je k smerti in obešen na morišu. CPrijatel puka.J Življenja lov. CPrilika.) Lovec gre v neizmerno pušavo divjačino lovit. Iu zasledi zver, ktere se tako vstraši, de je ne želi nikdar več viditi. Bil je velik samorog, **} ki se mu nasproti postavi. Lovec se hitro v beg poda. Samorog pa za njim. Tako dolgo ga nasleduje in preganja, de lovec do sterme pečine prihiti, ki je tikama globokiga jezera stala. V jezeru plava strašen zmaj (TTngeheuer), ki sikaje žrelo odpera. Kar lovcu zderči. Naravnost v žrelo zmaja bi bil padel, ko bi se ne bil germa poprijel, ki je iz skalovja rastel. Lovec zdaj visi med nebam in jezeram. Zgoraj stoji ko stražnik strašni samorog, spodaj čaka studni zmaj na svoj rop. V te sili sta bila njega strah in britkost še ve-či, ko dve miši, belo in černo, korenine germa gruditi zagleda, kterih odpoditi ne more, ker se z obema rokama germa derži. Tako vidi, de bo zdaj in zdaj germ odjen-jal, in on v jezer telebil. Nad njim stoji drevo polno slad-kiga sadu, ktero bi bil prav rad dosegel, in se take brit-kosti osvobodil. V tim pa pozabi na grozivno nevarnost. — *) Pandurji so čuvaji ali policaji na Hrovaskiin. **) Samorog (Einhorn) je ves konju podoben, »amo* de iina presičjimu ena'k rep, na čelu pa velik rog, Yr* 44 w v Ce se je iz te trojne britkosti rešil, alj če ste miši korenino germa preglodale, naj bo mislim sleherniga prepušeno. Vpodobljen pomen vsiga tega je ta: Lovec to je človek, in samorog to je smert, ki mu naproti pride, predin on misli, in ga zmiraj naslednje in preganja. Sterma pečina je zemlja, in germ je življenje, na kte-rim človek le na slabih vezih visi. Bela in černa miš, ki življenje pri koreninah glodate, ste dan in noč, ali ne-prenehljivi čas, ki naše življenje gloda. Globoki jezer je pekel, in njega zmaj je hudoba, ki na to čakata, de bi človek v grehe padel in se v nju žrelo po-greznil. Drevo s sladkim sadjem pak je up, ki življenje osladuje. V nar veči nesreči človek upa, de mu bo kdaj sreča zasijala in ga nadlog rešila. Veliko dobriga človek tudi zato odlaša, ker upa še dolgo živeti. Vender naj se človek dan na dan varje, ker ga miši na koreninah življenja glodate, de ne pade v jezero pogube. M. Ko&uh, Svaritev, V sedajnim zimskim času večidel otroci zlo kašljajo. To je kaj nepokojniga in v šoli, kjer je veliko otrok tudi nauku nadležno. Od česa pa dobe otroci toliko kašlja? Narvečkrat si ga prav sami poišejo. — Kadar je mokro in gerdo vreme, po dežji in lužah nepotrebno capajo, se dersajo do vročiga, nato se pa naglo shlade. Tudi če je že včasi kakšin prijetin in gorkejši dan, in se zemlja tu in tam že taja, se nepoterpežljivi otroci ne morejo zderžati, de bi bosi ne hodili in po suhi zemlji ne posedali. Zemlja ako ravno že suha, je vunder dolgo še nezdrava. Dokler trava in cvetlice veselo ne rastejo, je zrairam nevarno na zemlji sedeti ali ležati. Nezdrav hlap iz nje puhti. Varite se, dokler ste še zdravi in veseli, de po neumnosti in neboglivosti zlatiga zdravja ne zapravite. Poslušajte radi dobroinisleče stariše in učenike, ki vas pred nevarnostmi opominjajo in svarijo. — 45 Jurček je bil vedno zdrav ko riba in terdeu ko hrust — nič mu ni djalo. Ko so mu mati branili o svečanu bosima v po vasi letati, se jim je smejal in rekel: „Ce bos hodim, pa čevlje prihranim." Nobeno opominjevanje ni pri njem več zdalo. Vsa svaritev doma in v šoli je bila zastonj* — Naenkrat začne okoli peči mirno posedati, in nič se mu' ne ljubi. — Strašno hud kašelj ga je prijel, ni mu dal pokoja ne v spanji, ne pri jedi, in v šolo več ni mogel. Višnjev ko češplja je bil v obraz, oči je imel zatekle, in iz nosa in ust se mu kri cedi. — Hudo, hudo ga je imelo. Celo zimo ni mogel nikamor več iti in se nikoli več z drugimi otroci veseliti, tako ga je bil kašelj zdelal. Ko bi bil mater poslušal, bi bilo pač boljši. a. Praprotnik.,. Čudno ozdravljenje. Bogat gospod je imel nevarno oteklino v vrati, de ga je hotla zadušiti. Vrači (zdravniki) so mu bili že življenje zbrisali in sklenili, de ne more čez dva dni več živeti. Posli to zvediti, planejo vpričo na smert bolniga gospoda čez blago. Kar je kterimu bolj vedlo in dopadlo, zgrabi in pobaše. Gospodje poln žalosti gledal, brez de bi bil mogel besedico ziniti. Imel je eno opico (merkvico, afno), ktera je v kotu sedela. Viditi, de se vsak posel trudi, kolikor toliko od gospodarjeviga blaga odnesti, ni hotla sama prazna in po beraško se preč spraviti. Eden poslov plane po ličnim perilu, drugi po denarjih, tretji po zlatnini i. t. d. Opica se polasti obleke gospodove, se obleče, in natlači s smešnim obnašanjem obedva žepa ali aržeta z vsaktero rečjo, ki jo vidi in jo more doseči. Kakor žalostno se je bolniku vmililo viditi, kako se posli z njegovim premoženjem goste; tako ga vender gane posnemanje opice. Silno ga nažene smeh, in kar umetnost zdravnikov ni zamogla, je zdej smeh storil. Iz otekline je izteklo, in čez tri dni je popolnaina zdravje za-dobil. Pfeifer. 46 Od zemlje. (Zemlja je krogla.) Drugi pogovor* Tonček in Nežika stopita, potem ko je on na vrata po-terkal in se odkril, v Boštjanovo hišo. Vošita dober dan. Domači otroei jima skočijo veseli naproti. Stari Boštjan sedi pri peči in ves zamišljen Ljubljanske slovenske Novice bere. Tonček in Neiika. Dober dan, oče Boštjan! Boštjan (se ozre.) Kaj, danes pa tako zgodej? Nežika (se Tončku vteče.) Komaj sva čakala, de je šola minila. Neizrečeno naju mika nadalje slišati, kako je to, de je semlja okrogla. Tonček. Naš travnik je tako velik pa ravan ko miza. Ko bi zemlja krogla bila, bi ne mogel biti ravan. Nežika. Pa hribi in visoke gore se tudi okrog in okrog vidijo. Ko bi zemlja krogla bila, nebi smelo biti* nič hribov in dolin, in pa tudi jam ne. Boštjan (vzame spet bučo v roke, rekoč:) Matiček! podaj mi en nož iz miznice. — Glejte, zdej bom bučo na več krajeh malo otesal, de bojo tisti kraji buče ravni. Potem pa nekoliko jamic vdolbel. (Oboje naredi.) Zdej mi pa prinesi ti, Barbika! od zunej nekoliko zern peska. (Prinese.) Nekoliko zern bom v bučo vsadil in scer tako, de bojo iz nje molele, (vsaja.) Domači otroci. Pokaj pa to delate? stari oče! Boštjan. Bom prec povedal. — Ali je zdej ta buča nehala okrogla biti, ker sim nekoliko jamic v njo vdolbel, jo na nekoliko krajeh malo otesal, in nekoliko zern peska noter vsadil, ki čez poverhnino mole? Vsi otroci. Je še okrogla. Boštjan. Kaj ne, de? Tako zlo okrogla ko poprej, ni scer več. Tode to, kar sim jez ravno zdej na nji naredil, tako malo dene, de se zamore še okrogla imenovati. — Ravno taka je z zemljo. Ravnine ali doline, jame, hribi in gore so v primeri proti tako strašno veliki krogli zemlje ravno tako majhine, in se na nji ravno tako malo poznajo, kot se na te buči te ravninice in jamice in pa te zerna peska, ki hribe in gore pomenijo. 47 Barbika. Od kod se pa vidi, de je zemlja okrogla? Ali ste vi, stari oče! že vidili? Boštjan. Zemlja se ne zamore od nikoder tako viditi in ogledati ko ta buča, ki jo v rokah imam. Vender pa so se učeni že davno prepričali, de zemlja ni ploša ampak krogla (kugla). (Komaj Boštjan zadnjo besedo izgovori, prilomasti hlapec v hišo: „ZaJ>ožjo volo, stari oče! pomagajte, vol je junca vbodel." — Vsi derejo vun). O ti oblake starih Slovanov. (Konec.) Pokrivalo, s kterim so si ženske glavo pokrivale, se je imenovalo cepec ali čepa. (^Morde od „ čepeti." Na glavi čepi.) Serblji še zdej pravijo čjepc, Cehi cepec, Poljci čepiec, Rusi čepeč. Mi smo soglasnici (Mitlau-te) v besedi „čepa" prestavili in pravimo namesto „če-pa" — peča. *) — Dekleta so nosile na glavi nekaj, po čim so se od žen razločile. To je na kmetih še v navadi. Slovenske dekleta nosijo v nekterih krajih na glavi ša-pel, v nekterih p ar to, v nekterih in scer blizo Hro-vaškiga rudečo kapico in še druge znaminja, de še niso omožene; v nekterih pa vedno razoglave hodijo. — S apel je venec is černiga baržuna fžaineta), tri, štiri perste širok, zadej visi šumeče zlato. Parta je suknen, z biseri olepšan obroček okrog čela, zadej po vratu visi veliko mnogoverstnih, po pedali dolgih svilnih (zidanih) trakov. — Kakor še dan današnji, so ljubile tudi nekdajne Slo-vanke to, kar se sveti, kar šumi, in scer v starih časih še bolj od zdej. Sosebno dopadajenje so imeli, in še imajo stari Slovani nad obleko be"le, modre ali višnjeve (plave) in par ude če barve. Hvala Videzu. Kako velika pomoč je za slovenske šolarje, lepi in *) Linhartov „25erfu(& einet ffi«f$i$te bon .Rrain" H- irezek, »Iran 134. 48 na vse strani dobri Vedež! — Z njim se lahko še tako nepokojni šolarji vmire in za nauke pripravni narede. — Vsakimu lepe povestice zlo dopadejo. Vsaki sostavek ima veliko potrebnima za našo mladino. Hvala nepozabljiva Vam, dragi, častiti vrednik, ki ste se naše ljube zapušene mladine vsmilili. Zdaj vidimo, kako se pri naši mladini pred zaspana slovenšina budi; kako nepotrebna je tam palica, kjer je Vedež nje prijatel. — Tedaj, dragi prijatli mladine, ne mudite dolgo to koristno reč v vse šole vpeljati. Skušnja nas uči, de kjer se Vedež bere, je vse vse drugači memo popred. M —, .-------------------- iH*cnik. Fantalinu, ki že tobak pije (kadi). Tobak piješ, še gleda mlekd ti iz za zobi, Povej, alj mleko ti s tobakam res tako diši? J. N. Drobtinice. Pervo mesto na svetu. — To je bilo En oh, ki ga je Kajn sozidal, potem ko je bil že brata vmoril. Ker-stil ga je po imenu svojiga sina En oba. Perva vojska. — To so začeli okoli leta 463 po vstvarjenji sveta Kaj novci (Kajnovi otroci). Kakor divja zverina so okoli letali in vse razdjali, kar jim je pod roke prišlo. Sinešnica. Nekimu gospodu, ki je bil drugi dan njegov god, pridejo godci večernico (ofreht) delat. Po navadi se potlej godcam kaj v roke potisne. Gospod pa je bil sko-porit, ter vkaže dekli, godcam povedati, de ga ni doma. Dekla gre vun in pravi: Le nehajte, le nehajte; gospod so rekli, de jih ni doma. Zastran obljubljenih podobSin. V povabilu na naročijo letašnjiga Videza smo obljubili, ako se potrebno število naročnikov oglasi (zakaj to dosti denarja velja), včasi (udi kako podobšiuo na posebnim listu brez vik-ši cene podali. Z veseljem oznani vrednišlvo, de se je že toliko naročnikov nabralo, de bomo zamogli vsako četert nar menj eno Idpo podobšiuo Včdežu priložiti. Kdor se tedej misli na Videza naročili, naj se podviza. Zdej se še tudi vsi poprejšni listi dobe\ VrcdniStvo. Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.