Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. *A NKKAJ KOT ij NA DAN DOBIVATE JJ C "GLAS NARODA'' h PO POŠTI NARAVNOST NA k SVOJ DOM (izvscnii iM ^ k nedelj In praznikov). M :: Citajte, kar Vas zanima it Telephone: CHcUea 3-1242 No. 45. — Stev. 45. os Sec«* CU— Matter StpUnfctr gtt. 1W mt the Put Office il New Vtfk. N. mpJw Act of Congren ml Marrh 3rd. 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 5, 1940—SREDA, 5. MARCA, 1940 Volume XLIX. — Letnik XLIX. JUGOSLAVIJA MOBILIZIRA Vsi moški v starosti od 22 do 50 let so pokli cam m i zastave Prvrč, cm 1 kar jo leta 1JJ39 izbruhnila sklanja evrops k ti vojna, »o se po beograjslili u-licah in v*eh krajih Jugoslavije izjavila mobilizacijska povelja. Zelo veliki beli »letaki imajo naslednjo vsebino: "Prijavite se za vojno službo. Vsi moški rojeni med leti 1691 in 1919 se morajo zglasi-ti v nedeljo (9. marca), da zavzamejo določena mesta za slučaj vojne." V Beogradu so bili novinci pocvani, da se priglasijo na beograjskem sejmišču v Zetnu-nu. Oni, ki s*e ne mor^j« priglasiti v nedeljo, se morajo v svojih okrožjih zgladiti V2. marca Dezerterji so bi'li posvarjeni, da bodo kaznovani po vojaških , postavah. Vojaški krogi v Beogradu pravijo, da bo jugoslovanska armada do pondcljka na vojnem stanju. Knez Pavle baje na po>tu v Berchtesgaden Po Beogradu so razširjene govorice, da je kraljevi namestnik knez Pavle že na (potu v Berchtcsgaden, da se sestane s Hitlerjem. Ta vest sicer ni potrjena, toda iz Berlina je prišlo telefonično sporočilo, da je bil knez Pavle (povabljen k Hitlerju in da bo najbrže t udi šel. Jugoslovanski uradnj časnikarski. urad pa je sinoči odločno zanika?, da bi knez Pavle nf-nvcravail potovati v Nemčijo. Vojni begunci naglo odhajajo iz Jugoslavije Begunci ice zasedenih dežel, katerih je zelo mnogo v Jugoslaviji, so pričeli naglo odhajati. Bivši češki diplomati, 'poljski državni uradniki, belgijski, holandski in rumunski državljani'*, Norvežani in fran-coski "de Gauttisti" skušajo dobiti grški in turški vizum, da morejo bežati v Palestino, ali Egipt, ali kamorkoli, samo da *© umaknejo z ra^urkanega Balkana. Tudi mnogo angleških podanikov se pripravlja, da odpo-1 nje jo prorti Solunu, od koder IkmIo šli »kozi Traeijo v Istanbul. Med odhajajočimi begunci je tudi mnogo Belorusov, katerfm služijo že po rumene! i paipirji za potni list. Židovski begunci, ki so prišli iz ra-znih zasedenih dežel, iz Cehos-lovaAke, >*z HITLERJEVO ODPOSLANSTVO V ANKARI Včeraj je turški predsednik izmet 1 no nu prejel nujno poslanico, v kateri* Hitler naznanja, da želi Turčiji vse dobro in da jo hoče vzeti pod svoje "varstvo.*' Uradni krogi pravijo, da bo ta "poslanica imela le malo vpliva na turško-an-gleške oditošaje. Pos'lanico je turškemu pred sodniku pnineslo pet Hitlerjevih zaupnih odposlancev, ki so se iz Berlina v Ankaro pripeljali z aero planom. Nekateri domnevajo, da so Hitlerjevi odposlanci prosili Inona, da b' posredoval v vojni med Grško in Italijo. Kmalu po izročitvi poslanice je imel turški kabinet dolge sejo. Kaj vsebuje Hitlerjeva poslanca, ni nikomur znano, toda se marsikaj ugiblje. Tako so nekateri mnenja, da je Hitler predsedniku Inonu zagotovil, la Nemčija od Turčije ne zahteva ničesar in da ji. hoče celo IXHiiagati. S tem pa hoče Nemčija samo doseči, da Turči ja STAVKE IN URAVNAVE Konci prejšnjeag tedna so se završili pred McCormickovo tovarno International Harvester Company v Chicagu, 111., resni izgredi. CIO Farm Equipment Workers unija je namreč pozvala na štrajk svoje delavce, ki m> se »i>opadli s stavkokazi. Tri osebe so bile ranjene, predno je policija napravila mir iu nekaj izgrednikov aretirala. Stavka v valjarni Carnegie Illinois Steel Corporation v Gary, Ind., se nadaljuje; isto-tako tudi stavka pri Vanadium Corporation v Bridgcville, Pa. Obe družbi imata precejšnja vojna naročila. V Bridgeville, Pa., so zaradi stavke zaprte naprave Universal Cyclops Steel Corporati-on. Na prošnjo vladnih oblasti je odšlo z dovoljenjem unije v ponedeljek v tovarno nekaj št raj kar je v, ki so naložili par vagonov prepotrebne pločevine za (propelerje. V Philadelpliiji, Pa., je bila uravnana de^ot dni trajajoča stavka pri National Supply Company, ki izdeluje Diesselo-ve motorje za zvezno mornarico. Delavci so dobiii nekoliko priboljška. Stavkajoči unijski delavci Cluott, Peabodv and Company v Trov, N. Y., so odobrili načrt za novo pogodbo in se Obnovitev vojnega delav. urada Po mnenju nekaterih bi ne bila napačna ustanova, ki se je dobro obnesla začasa Wilsonove administracije.—Odbor 12 zastopnikov bo razsodil. ne V šla v vojno zaradi Grške., vrniu na delo Armaj110 Vod-Na kabinetni seji je bil tudi fvo j(J naro5i!o pri družbi za navzoč šet štaba turškega general-lega stai>a feldmaršal Fevzi1 Cakmak. Po kabinetni seji je bilo oznanjeno naslednje: "Predsednic Inonu je sprejel nemškega ]>oslanika von Pa|K?na v predsedniški palači danes opoldne. Poslanik mu je naznanil, da je načelnik nemške vlade Adolf Hitler ]>oslal predsedniku Inonu osebno poslanico. "Predsednik Inonu je prosil gospoda von Paspena, da izroči gospodu Hitlerju njegovo zalivalo. "Turški vnanji minister Su-kru Saraeoglu je bil pri razgovoru tudi navzoč." Turški obrambni in notranji minister sta odpotovala v I-stanbul, da nadzirata obrambo evropske Turčije, nato pa sta odpotovala na bolgarsko mejo, da st oglodata tamošnjs utrdbe. Na bolgarski meji je okoli 200,000 turških vojakov. Navzlic resnemu prizadevanju vlade, da prepreči stavke, v narodnoobraiHbuih industri jah, ipnhajajo iz raznih strani dežele poročila o novih stavkah in izgredih. Ko je bilo sporočeno, da nameravajo pri nekem arma-dnem fprojektu na Jugu za-stavkati člani Amerike delavsko federacije, je predlagal pomožu' vojni "tajnik Robert Patterson abornirnptim ju*tič-nemu ofFboru, naj oživi urad za preprečenje stavk, ki se jo tako dobro obnesel zacasa AVilsonove administracije. To je bil vojni delavski u-rad, ki ga je predsednik Wilson ustanovil leta 1918. Urad je imel dvanajst članov; pet jih je zastopalo delavstvo, pet industrijo, d\a pa javnost. Ce se je v tej ali oni industriji pojavil m*po razum med delavci in delodajalci, sta obe stranki predložili svoje zahteve oziroma razloge vojnega delavskemu uradu. Po temeljitem permi-sJeku je delavski u-rad razsodil, kot se mu je zdelo polteno in pravično. Stranki sta se skoro v vseli slučajih zadovoljili z odločitvijo. Ce se je ustanova v AW3so-novih časih tako dobro obne- CILJI ANGLEŠKEGA DELAVSTVA Angleško delavstvo ne bo le odbilo nemških napadov na Anglijo, ampak bo tudi združilo vse svoje sile za končni poraz Hitlerja. 238 tisoč dolarjev vojaških. | sla, bi se Komi.sarijat za (produkcijo olja je naznanil, da je bilo za letošnje leto naročeno pridelati' 38 milijonov ton olja. Ako bo produkcija napredovala v takem razmerju kot prva dva mesca, bo kvota visoko presežena. Letos so začeli cel mesec prej kakor lani voziti tankerji med pristaniščem Baku in Astra-hanom Ob Kapiškem morju. JUGOSLAVIJA naprosil povu ter ga je iprosil za potni, brla zaplenjena dva tanka. l|st. Poslanik Rendel je ameriškega poslanika Georga H. Earle-a, da prevzame angleške zadeve. Rendel je naročil posebni viak, da odpelje 53 angleških eno iim j* bilo, da potujejo posianiakih uradnikov in čas . « * » i - « -1_____r^----- 3olm T lkt«nbu;. garske. AmeriSlq'^ ix*5^11 1 ^ Earle pa je bH obveščen, da bo odhod vlaka zadržan en dan ali dva. Z i?tim vlakom se bodo odpeljali tudi poljski, bel-gijaki in holandski diplomat- nikarskih poročevalcev iz Bol■ sk\ zastopniki, Zveza Združenih držav z Mehiko Včeraj je bila v Washingto-11 u podpisana pogod«ba za medsebojno vojaško pomoč med Združenimi državami in 'Mehi-, ko. Skupna obramba severne1 Amerike seže od severnega tečajnika pa do Paname. Kot pravi neko poročilo, boji o tej vojaški zvezi sledile sli-čne zveoe z južno-ameriškimi državami in tozadevna pogajanja m> se baje že pričela z Brazilijo. Odgovorni jugoslovanski politiki so izza izbruha vojne pa dosed a j—torej poMrugo ieto— vzdržali nevtralnost Jugoslavije. To je naravnost presentljiv1 uspeli, ki ga ni bilo kaj lahko doseči. V ta namen je bilo tre-ba čudovite energije in tisočerih zvijač. Berlin in London sta si p 11 -zadevala dobiti na svojo stran to strateško važno deželo, ki ima na vsem Balkanskem polotoku najboljšo armado in najRxxljsa pristanišča ob Jadranu. Jugoslavija je stara šele dvaindvajset let. Tvorijo jo trije narodf—ali plemena—Slovenci, Hrvatje in Srbi, čijih vsak ima svojo lastno zgodovino in lastno kulturno ozadje. Podrediti tri narode istim postavam ter v en sam pravec usmeriti1 njihovo bodočnost, ni bilo posebna lahka stvar, ?zato pa Jugosilavija ni tako ustaljena kot je naprimer kakšna druga država, eije državljani so stoletja in stoletja prenašali isto usodo. Med Jugoslovani so poleglega še verska nasprotja — dele se namreč v katolike, pravoslavne in moslimane. Nekateri so še vedno panslavisti iu smatrajo Kusijo za svojo od-rešenico, dočim so drugi prežeti z idejami zapadnega sveta. Hrvatje so se o, toda o res- Odkar se je pridružila Bol garska osišou, se Jugoslavija ne more več zanašati na Rusijo. Izvzemši ob kok,^ . južne meje proti Grški je Jugoslavija obdana od vseh straui od Nemcev in Italijanov ter ne more več igrati vloge odbojne države. Jugoslovani nočejo niti Nemcev niti Italijanov. Napram Hitlerju in napram Mussolini-ju go je i'sto glolboko mržnjo. Nekateri se zanašajo, da bo poslala Anglija svojo kopensko armado v Jugoslavijo. Edinolc ničnem prijateljstvu med obe-, to bi utegnilo spremeniti na- ma narodoma ne more biti govora, kajti Bolgari ne bodo nikdar pozabili, da jim je po vojni vzela Jugoslavija važno macedansko ozemlje ob Var-darju. Jugoslavija s svojimi 17 mili on i prebivalcev je po hudih notranjih bojih, ogrožena od dveh diktatur, ohranila prav do sedanjega časa svojo neodvisnost in svobodo odločevali ja. To je dokaz -velike državniške umetnosti. Pritisk pa postaja čedalje večji, in ga ne morejo zmanjšati najbolj prebrisani jugoslovanski diplomat je. črte, ki jih je napravil nemški generalni .štab z ozirom na to najnaprednejšo, najbogatejšo in najbolj idealno balkansko državo. l>o sedaj se je Jugoslavija zelo spretno izogrbala vsem nevarnim zaipletljajem, ki bi jo mogli potegniti v vojno. Jugoslovanski m ni stri in diplomati so pokazali velike politične spodobnosti, 6 katerimi so Jugoslavijo obvarovali pred vojnimi grozotami. Upamo sicer, toda to upanje je vedno »labejse, da bo tudi sgdaj morebiti vojna vihra šla mimo Jugoslavije, ne da bi je potegnila za s^boj. . , •niAR H A K O D A" — New York Wednesday, March 5, 1940 VST ANOVLJEN L. 1893 GLAS NARODA (▼Old Or TIB 99 fcy Hi*wle rehtiehleg Cmpity, (A Corporation). ; J. Lnpakt, See. — Place of business of tli« of above officers: 210 WEST 18th 8TBEET, NEW YORK, N. X. rmak nakan ■ Ml 48th Year "Glaa Naroda" la tmoed every day except Saturdays, Sundays and Holldayi. Sobacriptloa T early $0.—. Advertisement oo Agreement. Zm cmia leto velja list sa Ameriko ta Kanado $0.—; sa pol leta $3.— ; aa ftstrt laU $L90. — Za Maw York aa celo leto 17.—; za pol leta $3.00. Za laocenistfo sa celo leto 97.—; sa pol leta $3.50. *Qlna Naroda** Uhaja vsaki dan lsvzemSl sobot, nedelj In praznikov. "tiLAH NARODA." SI« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. >: CDelsea 8—1242 za zasclto premogarjev V kougrou so že mnogi poskušali opraviti majnerje pod ■ šč it«» zviziie vlode. Toda tako imenovana "majnerska predloga' lima dosti večje sreče kot ju ima 4* protilinčarska predloga. ■ Obe £.:dcvata na močno o|x>zit4jo. Ko jima je sprejem *koro že ugotovljen, se že zgodi kaj, da sta jmložeiii na polico, kjer čakata »voje umxIo. "Congress of tlie I'nited Miue Workers" si je začel za (lil je čaMi resno prizadevati, da pridobi veewfeo k o» grešnikov za niajnersko predlogo. Slično predlogo je bil senat nekoč še »prejel, toda v pc-.-lanski zbornfci je brla žalostno pokopana. t "emu tako lUMprotj-e proti nji, ker ni v nobenem pogleda prestroga! Zdaj -o rudniki in premogovniki pod kontroilo jMJsamez-»ili državnih vlad. Ta kontrola je pa skozinskoz pomanjkljiva in u'^zadobtiMi. ('emu nuj bi ne UCa kontrola podrejena zvezni vladi, čije uradniki bi od časa do časa pregledali vse maj ne n rudnike ter pri<|M>roeili, kaj je treba popraviti, nadomestiti ali odpraviti, da l>i bilo življenje liiajnerjev 4>olj zavarovano. Države m> v nekaterih «|*ogiedOh nekako ljolnjsumne dru-ffailH drugo, im državne ob!a>ti marsikdaj zamiže, ko je treba iti na roko domačim družbam oziroma |km1 jetnikom. Majnerika predloga zasluži vnestrawko ^fjodporo, ka jti f^amo lani ee je v ameriških premogovnikih i" rudnikih smrtno ponesTeeilo nad 1500 delavcev. Mnogi med njimi bi 1>ili «e dane« živi in zdravi, če bi 1110 rale kompam je jxxl pritiskom zvezne vlade, uveljaviti izdatnejše varnostne odredbe. I z Jugoslavije USODA NEMŠKIH DELAVCEV Nedavno je objavil 14Manchester Guardian" zanimiv članek, iz katerega pojemamo sledeče: — Hitler sknša predstaviti nemškemu narodu Anglijo in razmere v Angliji v najtemnejši* luči, pri toni pa 'pozablja, da se nemškim defraveem dosti slabše godi, kot se ji' godilo angleškim v najhujših časih nekontroliranega ind ust rial izma. — Tako inaipriincr ne kontrolira danes porursk,.. premogovni sindikat le holandake in l>elgijske »premogovne produk-eije, pač pa tudi premogovna tržišča severnega dela Francije. To «e pravi, da je uatoda bolan dskih, l>elgijsla.h in severofran-co«kih premogarjev v rokah nemških premogovnih magna tov. V deželah, ki no jih zasedli Nemci, vlada umetno ustvarjena nezaposlenost. S tem skušajo naciji prisiliti delavce, da bi se izselili v Nemčijo. — Na Norveškem, kjer izvajajo nacijske oblasti silen pritisk na že loan i ča rje On transportne delavce, so skušali pregovoriti dvajset 1i»oč želez nič« rje v, da 'bi Šli delat v Nemčijo. Oglasilo jih je |>a le 300. Vsem drugim je predobro znan pekel, v katerem mora nemško delavstvo živeti. Skrivnost "mutastega" zakona. V vasi Drin/kole blizu I^a-buništa živi zakonska dVojica Nafis in Klnla Kadrijevič. Stara ž. in sta v svojem 40-Ietnem zakonu vzgoji'a 7 otrok. Posebnost pa jo, da Nafis že trideset let ni rajwegovoril niti besedice s svojo ženo. Prva štiri leta zakona sta preživela v miru in slogi. Kaj se je pa na koncu četrtega leta zgodilo, bo za vedno ostalo tajno. Klina se je nekaj pregrešila in Nafis se je tako razjezil, da je prisegel, da celo živi k nje ne bo spregovoril z ženo niti besedico. K ina je vzela to pokoro ponižno in udano na svoja ramena. (Vprav iSd zaradi te prisege nastale velik;1 težave pri opravljan ni raznih del v domačem gospodinjstvu, je Nafis ni ni-kfili prelomil. Otroci so se rodili v tem Čmtnem zakonu in gospodarstvo jo šlo, čeprav so bile ovite, svojo pot naprej. Nafis je trdovratno molčal. Klina je vzgajala otroke in ponižno opravljala svoja dela. Celo, ko se je Nafis vesel vrnil iz svetovne vojske, ni prelomil prisege Pozdravil je svojo otroke in se pogovarjal ž njimi, z ženo pa ni spregovoril. Nafrsove želje in ukaze jo sporočal Elmi njegov stari oče. Ko jo ta umrl nekaj časa ni bilo v hiši nobenega pof»r cdovaloa. Rod in gospodarstvo sta nicer trpela v ta kili razmerah, nobena sila sveta pa ne bi Nafisa pripravila do tega, da bi svoji ženi privoščil besdieo. P< časi je prevzel najstarejši sin posredovalno vlogo med Nafisom. in Klmo ter so se s tem razmere* v hiši nekoliko zboljšale. Sin Kajriman je pred neka j :o1i razjezil svn-jejsra očeta, t n i i n.'ega je Nafis kaznoval s tem. da ni ž njim več jstivoril. Kajrintan je zapusti; t>četovo hi-Šo in k«> je odhajal, je oče trdovratno nfol-čal. Mrko jrleda hišri tiran na svoje in četudi z Ehno. ki ponižno opravlja svoja najtežja dela, ne bo nikdar govoril, vendar govore njegovo tornne oči. V njih se-zrcali n< ugnau ponos, ponos svobodnega bojevnika, ki smatra svoj dom in svojo /eno z-i neomejeno last. V večernih urah. ali kadar stari kmet misli, da sra nihče ne opazuje, pa se v njegovih očeh zr- Eii - jtt mož utonilo IK > ;e preko zamrzle St. Law-rer ~e i .ke vnail velik truck, naložen z orodjem za »rezanje leri Glini sta se večkrat p:opirala oče Janko in sin Marko Ognjeno-vič. Posebno kadar je bil oče pijan, .sta se spoprijela. Nekega večera jv prišel neznan tujec prosit prenočišča. Stari Janko je šel klicat sina, da povode tujca .na senik. Našel je sina v izbi z neko žensko. To je očeta razjezilo, da je segil po vilah in hotel sina pognati iz hiše. Nastal je prepir in pretep. Očetu Janku je priskočil na pomoč njegov brat. Oba sta napadla Marka, oče z vilami, stric pa z puško. Stric jo streljal, vendar Marka ni zadel. Tedaj je Marko potegnil nož in je vsekal o-četa v bedro, strica pa v prsi. Oče je nato okreval, stric pa je izdihnil. Marko jo moral prod >odišče v Petrinji, kjer je izpovedal, da se je branil v skrajni sili. Tudi 7)ričo so izpovedalo njenim v prid. nakar je bil popolnoma oproščen. Pred obešenjem je poizkusil samomor. 1 V (Xsijeku je bil obešen mladi razbojnik Bogdan Radivoje-vitč, ki je pred letom unnoril in oropal osi jedkega trgovca A. Kolina in njegovo soprogo Cecilijo ter s tovarišem odnesel ?W>00 din. V noči pred smrtjo so ga Obiskali nekateri znanci. Radivojevič je bil izučen brivec vendar je pravil, da se mu ta [obrt ne izplača in da ga je v mestu mnogo izkušnjav pripravilo na k'-iva pota. Zjutraj p'^ed ?imrtjo, ko jo kazenski senat že bil jjbran na dvorišču, je Radivojevič hitro še stopil v kot svojo celice, vzel iz žepa ži-1 U t ko in se dvakrat vrewd v vrat. Kri je briuognila in Radivojevič se je zgrudil. 7Aravnik pa je ugotovil, da -amo si-imilira nezavest, da .bi ndgodil justifikacijo. Nato so ga od-gnali na vešala in je krvnik že po G ntinutah poklical zdravnika. da ugotovi £inrt. Nevesta je pobegnila pred poroko. Naniesto pred oltar je moral v g:ob nesrečni ženin Milan PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je uajlioljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami tSloveriic Publish i ug Co., 216 VV. 18tb Street, Ne* York, N. Y. KREPAK ŽELODEC. V želodcu nekega možakarja ki so ga operirali te dni v bolnišnici n koga švabttkcga mesta, «o našli poleg beg-nila k svojenuu icsvoljencu. Ko je prišel ženin .s svojim bratom v nevestino liilšo, je bil sicer hudo presenečf n, toda za tolažbo ie pridno pil. Nevestini mati 'o nesrečnega ženina in njegovega brata vso nor go tila. Zjutraj sla se brata nakresana odpravila domov. Vaso jc po-teani! samokres in hotel iz objestnosti ustreliti v ■zrak. Samokres se ni »prožil. Ko je so pregledoval samokres, je naenkrat po<"i!o in j«' k it,!/i i zn-idela in sojenega ženina Milana J v !o, da je obležal na mestu j mrtev. Smrt v plamenih. i | V gradu Mokrico, ki je last zagaebške škofije, izvršuje mizarska dtla Josip Krašin, mi-Ziirski moj-ter iz Kij ura n/» Hrvatskem'. "Pri delih je bil te dni zaoslen tudi njegov vajenod Alojz J<»kovina iz Kljura, ki je v času za|*oslitve stanoval v graamica ! ^milrš se mi, iz srca Te pomiiu-jenu J je ve rje n 4«, da nimam najmanjšega namerni, tolažite Te s tem pismom, pač Ti pa želim I>ojasniti vso obupnost tvojega položaja ter vzbuditi v Tebi trden sklep da Te bo piiliodn ji ■post zalotil v objemu dragega zakonskega moža. V tistem prisrčnem dbjemu, v katerem se zdaj grejejo tvoje tovariS ee, ki so se odzva'le klicu časa in življenja ter stopile v zakoniki stan. Res je, da smo že v marcu, toda Tebe 'bo še dolgo, dolgo zeblo. Se ves maro in april sta pred teboj, včasi pa celo mese-ca maja potegnejo hladne sape. š prestajala, ne \x) samo tenno-meterski mraz. 'Marsikdaj bo letošnje |M>letje zlezlo srebro v termometru prav do devetdesete stopinje a|il pa še čez, Tel>e bo pa navzlie temu mra-zilo. Trpko kes«uije Te bo mrazilo; jeza i-" obuf). Le pomisli, draga moja prijateljica, kako vse drugače bi bi!o danes, f-e ibi um rekla: 4tju'\ ko sia se novoletno jutro vračala s Si! vest rove ve*e lice. menjale. Sodišče j ob>o«lilc vsa ko era na 'JO lot ječe. Pijani artistki sta vrgli sobarico skozi okno. V hotoiu 14lmi|)orial" v sta-rem B<'če.ju s» to dni obračunavale med seboj sobarica (Jizola Vine in artistin.ii Matild'a Mi-ler in Viktorija Radojevič. V preterm, do katerega je privedla ljubosumnost, .»o pijani arti — tinji sobarica potolkla na tla. zl»o<žafa v sosednjo sobo in so zaklenila. Artistki pa -ta ]>o kratkem času prišli k sebi. navalili na >ol)arivma vrata, vdrli v sobo in pretep «sr* je začel znova. Sobar i ea Gizela j«* odprla okno in hotela poklicati pomoč. V t« in pa sta jo artistki pogra-bili in v iff I i iz druiro.ira nadstro-pja skozi okno. Nesročnico so pripel.jali v fbolnišnico in je malo upanjii, da bi (Okrevala, ker si ie ■zlomila obe noi^i in na-lomiila hrbtenico. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN ....... ......... $ 2.00 200 DIN. _____ ________ $ 3.95 300 DIN. _______ ______ $ 5.75 500 DIN. _____ _______ $ 9.00 V DINARJIH 1000 DIN. _______ _________ $17.50 2000 5000 DIN....... ......... $82.50 V LIRAH 50 LUt ......................................$ 2.85 100 UR ...................................$ 4.85 200 LIR --------------------------------------$ »M »00 LIR —............................$13:50 500 LIR ......................$21.75 1000 LIR ..................$43.00 2000 LIR ----------------------------------$85.00 Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B L K ORDER, za kar je treba posebej plačati Voted rawer v Evropi «i mogote v Jugoslavijo lu Italijo nakazati denarja v QOU1UU1, temvet samo v dinarjih oz. lirah, lato velja tudi za vse druge ev-ropske driave. slovenk publishing co. :: : rOTMlft H 0BDIL1K t :: 216 -West 18th 8tre«t. New York Ker je bil iiekoi ko okajen, bi znal še vse drugače ceniti in vjpoštovati Tvojo »besedo, po kateri je tako iskreno hrepenel. Namesto, da bi se začudila in mu stisnila desnico, rekoč: — "Oli, to je pa tako nepričakovano! Veš kaj, pridi popoldne k nam, s*i bom malo premislila." — si se mu zanič-Ijivo za smejal a in ga kar na-kratko zavrmila z besedami: 4'.Ja, pa še kaj!" Vidiš, tisti tvoj odgovor ga je streziil in mu je ranil sree. Zdaj je ozdravljen in hvali Boga, da nisi vpoštevala vprašanja, ki ga je v nagliei in o-kajeno-ti izbleknil. Ti se pa j>okoriš za svoj odgovor in -e boš ipokorila, če ne p.i-i ne t na, prav ta-vim, — potrkal že na.iiuauj deset minut pred četrto liro Prijazno l| ga sprejeia, mi: rekL% maj sede in mu oostrei*la s kakšno kl^aso, kos potico ali s kakšno drugo jedjo in kozarcem dobre pijače. Prav kmalu bi sam začei nadaljevati prekinjen pogovor , in bi Te še enkrat vprašal, "e t Jiočeš ibiti njegova. Malo sram bi Te moralo IV-ti in bi ga morala očita je «»Kre-irati: 44Ja. kaj si že spet začel''' Pri tem bi se mu morala sladko nasmehniti, kar bi ga 'podžgalo in opogumilo, da bi odločno zahteval odgovor, pa naj lx» 4 4 ta k ali tak". "Oli, kako sitni ste moški," bi mu morala reči. — 44no, pa naj 1m>, pa se vzemiva, saj vem, da uri drugače ne bo-j dal miru." Takrat bi mu kar sapa za>*ta-la in bi ne vedel kaj početi same blaženosti. V istem svečanem trenutku 'bi morala biti »eveda sama v *o-'bi, kajti taka mešetarija se mora vedno vršiti brez prič, takoj nato so pa pit'če neobhodno potrebne. 1'asi so namreč taki in razmere so take, da se moški kaj rad skesa, ko se mu enkrat skadi alkoholna reč iz glave in začne trezno razmišljati svoj položaj. A' takem slučaju bi morala imeti v kuhinji pripravljeno za rezervo kakšno staro teto ah prijateljico, katero bi po-klioala v sobo, ji padla v*»a srečna okrog vratu in ji ponosno razodela: "Tukaj predstavim svojega ženina. Pustno nedeljo l>o jjoroka. Sva se že vse zmenila, kaj ne, dragi moj?" On bi pogoltnil slino in bi rekel: "da,!" S tem bi bila vajina zaroka jKitrjena pred pričo in bi se ne mogel kar takole premisliti. Tako bi morala storiti, moja draga prijateljica, pa bi bila dames že več kot teden dni srečna zakonska ženica. Ker te je pa menda sama hudoba "premotila, da m si hlastnila po nastavljeni vadi, preživljaš turobne dni in ' se kes'a>š, toda kopanje je pre|>oe->no. iHi l>oš, — če se Ti bo |»miu-jala taka priložnost, seveda — nekoliko bolj previdna. Ti bom jutri pojasuil sladkosti zakonnkega stanu fn življenja ter vzbudil v Tebi skomine, da boš znala vboiloče prav in dm-^rače ravnati. 1'aau za taznr-mršljamje mojega pisma 1h>š i-mela dovolj. L,ep |M>wlmv za danes, jutri pa kaj več o toi«/* - __ _______________________:______________________ _ tli A S K A n D D A" — New YorS Wednesday, March 5, 1940 YBTANOVIiJEN L. Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci \ - ■ ■ «, ebata glede majnerske jetike (silicosis) Poslanec Clarence Gillie trdi, da je 2200 maj i ~ ~ nerjev v Severnem Ontariju prosilo za kompen- j }® denarja v «™*kov»l®e zacijo, pa je bila samo 22 uslišana prošnja. — Rudniški magnatje zavračajo njegovo trditev. IVkoiti zadnjega zasedanja »lanske zbornice je pred Io-Clarence (j ill i s, poslanec i/. Breton, presenetljivo ročilo glede slučajev maj->rske jetike (silicosis) med tnnadskimi majnerji. (rilli* i, da ta važen problem dm-in oblasti v Ontariju *kraj zanemarjajo, dor i 111 je z:i ili, ImlehftjoiV v*led te borzni v Novi Skucijfi v»e dru-|ače preskrbljeno. Iz (tillisovega .poročila po-nicmanio: — \* severnem < hitariju feni natančno proučeval ra*-inere,—pravi ik» *_K2 741 Itremogarnko jet i k« Udeliajo leih majuerjrv za kom|H*nzari-| M>. pa j«* bilo >;Hiio 'J"J prošenj I uslišanih. V Ontariju ni toliko možno -ti za določen je majnerske jetike, kot pa naprimer v Novi Nkoeiji, kjer je v tem 1 »ogledu dosti* l>ofjo. tiillis zaliteva. »aj zvezne ob- v Novi Skoči j i pa 1:2 tisoč. Niti v Ontariju niti v Novi Ško ciji n ncfbene kompetentue oblasti, ki bi mogla z gotovostjo oil loč it i, če se je delavca prijela .silicosis ali ne. Za s t op liki maju pa takole odgovarjajo: Leta je bila j*> delavski komi>eiizacijski postavi maj-ner*ka jetika vključena med koinpcuzaei jske l>olezni. I K) konca leta 1940 je bilo % provinci Ontario izplačane takim bolnikom o milijonov 114 tisoč *J57 dolarjev odškodnine. Cgodeno je bilo vsega *4cupaj 462 prošnjam, n«* pa samo kot pravi Mr. (Jillis. — Nam niso znane tozadevne razmere v Novi Sk«Mi ji, vemo pa, da oblasti province Ontario store vse, kar je v njihovi moči za izsleditev in p rep reče-nje te bolezni. V to svrlio mi bile ustanovljene klinike, x-ray postaje en druge raziskovalne možnosti. lasti preiščejo razmer*' ter na objavijo izid preiskave * "T Zd™vstvene zadeve >0 l»odrcjcne provinci jalnim za Poslanec priznava, da kom J konodajam. Provinca Ontario |Ktizacij»kc postave v Ontari- je potom zdravstvenega de ju priznavajo kompenzacijo za majnei%ko jetiko bolehajočini delavcem, provfWa pa nima na ratzpolago po*4vnih odborov s primernimi sredstvi, ki bi določili, kdo ima sHi<»osis in kdo ne. Po GiUs-oveni zatrdilu je v Ontariju 45 tisoč niajnerjev. partmenta in department a za majne te*no sodelovala z Ontario Mining -Association, s t a kozva n i m Vcoei s a kritizirali in odločno zahtevali, da jih je treba omiliti. IMwU sr je vnela, ko je v(uldiii zastopnk predlagal, da je treba ustvariti nov odbor, ki bi preučil regulacije glede ob-r-inibe Kanade ter postave glede naturalizacije in deportaei-> fM. J. Cold well, voditelj Cooperative Commonwealth Fe-d ration, je takole pojasnil položni: » roma odbora, ki je bil lani ustanovljen, da revidira regulacije za obrambo Kanade. Vse se je tikalo vprašanja, če >o posebne omejitve potrebne za čas vojne ali ne. 144 Pred no je bil kdo obsojen v internacijo," je pojasnil (minister, "so se z njegovim slučajem bi v i le wtiri instance. Najprej je policija zbrala o njem vse mogoče informacije. Infor-maeije so bilernato predložene sodniku, ki je potem obvestil po.-ebni odbor, kateti je predložil poročilo ju stičnemu ministru. Ce je bil obsojenec angleški podanMc. je imel pravico pritožiti se pri {»osebnem od!l>o-ru. kateri ga je lahko priporočil j »stičnemu ministru." Ta p< stopek jetbil seveda tajen. Priponmiiti je treba da je imel minister marsikdaj v rokah Compensat ion Board je imenoval poseljen I razsodilsoai urad, «e*>toječ iz treh zdravnikov zdravstvenega departniwta, ki so špecijali-sti za pljuč ne bolezni. Ti zdravniki pregledajo vse prošnje in preiščejo prosilce, ki žele dobi^ na .podlagi silicosis kom-penza<'ijo. Ontaria Minin g Arssoriation ima postali "silicosis odlK>r'\ kateri ima za|M>s|ena dva rudniška PiLŽinirja, ki študirata ventila<*ijske naiprave v maj-iKili ter priporočita i z Wjl j sanje, kjer se jima zdi izlKijša-nje |X>trebno. Vzdreavane tega oilbora velja lastnike maju 58 lisoč dolarjev. Melntvre Porrupim* majna je ustanovila po-ebno klinfko za i*Ofeiku>-no z«lravl.}eiije te bolezni. Klinika je pod nadzorstvom Queen Alexandra Sam torija. Stroški klinik« šali dozdaj že 27) tisoč dolarjev. Zdravniki skušajo prav posebno dognati, kakšen vpi-v ima na pljuča allnmini jnsti prah. Odbor za delavsko koiu|H«n-zacijo ima v glavnih rudniških in premogovnih središčih Štiri x~rav postaje ter vzdržuje večje število zdravnikov-šperija-lis-tov za pljučne bolezni. Poročilo rudniških in premogovnih kom pa ni j se zaključuje z 1 >esed« mi: — To naj bo zaenkrat odgovor Mr. Gill »u. ki pravi, da mora delavec umreti rn da ga je treba raztelesiti, da aamorejo dognati, če je imel silicosis ali ne. » ji j* fkim p:mcem Erikom. Po pc- od od začetka do konca ie po- . • • . _1 • . ......: .......J:_. ' 1 ireki je iJ^wbil pnnc vse pravi- ce do prestoln. verjena mjinistru, njegovenuu fnjlici,fskemju dopartn*.ntu in njegovim pravnim svetovalcem. V«e to je seveda v oci-tem nasprotju z angleško in kanadsko demokracijo." 'Jško,(MH> mlad eničev v vseli strokah letalstva. Šole so \fo vseh delih Kanade McCarthy — novi poslanik v združenih državah Loring Christie je moral zastran slabega zdravja na dopust. — Novi poslanik bo imel dva zmožna pomočnika. Ministrski predsednik W. Mackenzie King, je sporočil j "Pm tem je velikega poine-parlaiiK ntu, dajrbi! imenovan' 11:1 drj-tvo." dejal nunistr-za kaua«i>kega poslanika v | ski predsednik "da sta Mr. M«e-Zdru<ž"niii di-žavah (!. McCar-1Cailliv in picdsetlnik Zslani^ki svetovalec, drogi |ia Merchant Maeonev. k? ?e že več let prid Ijen kanad-:i inož i. •mogel izbrati ln»lj^e- Markenzie King je prečilal tudi pismo do-edanji'ga poslanika Ohri-tia. ki je v nekem lirAvvorškem -anatoriju. Pravi. m,ii obrača na bolje, t*i«l:i trajalo 1»<» v«»č mesecev, predno bi) povsem okreval. MeCarHiv je po poklicu od-v» t ni k. mnogo se je jia udej-stvovai tudi v p< je l)il izvol j 11 v pat lament leta f\' ljutlsko šolo je hr.dil v "Barrir, Ontario visoko šolo je pa završil v Torontu. velike ]'iostore za skladišča in zaklonišča, varna preti n* luškimi napadi. I Precej niajnerjev iz Kirkland Lake je že zapo-lcnih vCribral-tarju, kjer iznekavajo iz žive skale galerije, potrebne v ob-r-Hi^tmr- namene. S pomočjo današnjih modernih strojev bi bilo mogoče v nekako Šestih mesecih zgraditi pod Londonom primerna zaklo- Pod Londonom " je nadaljeval Campbell, "bi imeli maj-nerji dosti lažjo nalogo kot pa v (tibraltarjn. Gibraltar je trda .-kida. dočim jt* London zgnijen na apnencu in .škrilju." \ kanadski ekspedici.j^ki ar-liuuli je poseben oddelek niajnerjev. ki 1-0 mojstri v svoji stroki. Na razpoliigo imajo v e orodje-za vrtanje skal. ki je bilo poslano iz Kanade. 'Majnerji iz ^ vernega dela ni-va in tsliraml»e. "Po mnenju majorja Colina.[Ontaria, pripadajoči uajrazlič-e je pa imej- Oanuphella, bivšega ministra za' »litiki. l^rvie j.|Vnn v provinci Ontario, bi se dalo zgradili ]»od zemljo Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda** v Vaši naselbini. ODNOSAJI MED KANADO IN FRANCIJO Po zatrdilu ministrskega predsednika, hoče o-stati Kanada v prijateljskih odnošajih s francoskim narodom. V poslanski zbornici je neki j ~ ~ član opozicije vprašal ministr-! je Anglija popolnoma zadovolj-skega predsednika Mackenzie■ na. Angleški ministrski ]ned-Kinga,'kakšni so od noša j i nie. ga modela. Delo v ladjedelni-1 To we je smatral za potrebno ,rah je preseglo vsa pričakova-kritikom javno odgovoriti. Pri-lina. Produkcija kemikalij in znal je, da produkcija letal res I razstreljiv je prvotne načrte tako ne napreduje, kot bi mo-1prehitela za cela dva meseca, rala. Istočasno pa je pojasnil, iTovarne izdelajo vsak mesec vanaui tak«:»rekoč 110-1350 tisoč velikih nabojev. v Viohy'* je izjavi! ministrskiiCharlesa de Oaulle, voditelja predsednik. "111 načelnje ji maršal Petain. S to vlado moramo ohraniti zvezo. k;ijti to ni samo za nas velike važnosti, pač pa tudi za Angl'jo medsebojna izmenjava informacij je na j več j; ga pomena.. diplomatski zastopnik za Francijo, Nizozemnko in P»el-gijo, je Pierre Du]K»i<. s čimer ".svobodne Francije", je odvrnil ministrski predsednik: "Zdi se mi. da bi ničesar 110 pridobili, pač pa mnogo izgubili. če bi razpravljali v tem parlamentu o razmerju med Pe-jtainovo in de Oaulleovo vlado. Po mojem mmenju bi -e vsled naše debate že itak zapleten položaj še bolj zapletel." ameriški tanki za ve2banje kanadcev 'Leta 1937 je bil zakon ločen. Ivoi- se je vnovič poročila in jo ieza tistoga časa živela na Danskem kot gospa Torki Id Juel«-berg. Zapustila je moža in iz prvega zakona dva otroka, k po naročilih parlamenta, osi- Christiana in Alexaudrijo. e narekovala stranka. V zbornici se je vršila debata glede 1300 milijonov dolarjev, ki naj bi jih vlada dovolila v vojne svii e. Debata se je še slučaju bi bilo nvugoče doseči nekaj bistvenih uspehov. 4'Položaj je tiiko olnipen." je zaključil Hanson -voje očitke, "da so začeli ljudje vlado že javno kritizirati." V okraju Ottawa je 30 tis^Č davkoplačevalcev. Med njitivi jih je 40 o je začel Hanson roke. Tudi v drugih kanad- napadati vhwlo ter ji očitati brezpotr^bno trošenje in malo-imimKist. Po njegovem mnenju bi 1110-raJa ibiti vlada povsem ne-stranska in bi morala dobro plačujejo, da se. bo sireni ... . nekatera ministrska mesta od- Kanadski vojaki se setlaj vezbajo s kakimi 200 starim! ameriškimi tanki. Sirka nam kaže j stopiti svojim političnim na- manevre v Camp Borden v Ontario. sprotnikom. Editnole v tem skill okrajih kar je »lokiiz, obnesel. Finančni minister J, L. Ifelev je irzjavil te (ini, da ima K#na-ze višaj ,da na leto 5300 milijonov dolarjev narodnega dohodka. Bolo-vica te vsote bo šla za vojno in za upravne stroške. GLAS NAR.OD A" — New TorS Wednesday, March 5, 1940 V8TANOVLJEN L. Mož Simone dBl V ^AaaaHBBMMiMHHfll W^^F urirci-iar L : ROMAN : Francoski spisal: CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. ivraftrimini^ 0 m i—iuami'"" inm—■! nim iiiiiiiiiiwiiiiiiiiw8 V trenotku se Je .spominia človeka, ki ga je sreča/a ob vratih in moškega glasu, ki ga je slišala na dan svojega prihoda. Pomislila je, kako ogromen je grad, ki ji je bil dotlej skoro še popolnoma neznan, »n pomislila na gotove posameznosti v življenju in okolice svoj' tete, kateiih .-i ni mogla razložiti. Da-siravno pa se ti i-tisi nabirali, je ni bili niti, ki bi ju zvezale med seboj in utrujeno-1 po teh praznih poizkusin je pripomogla, da je napos'eel cbjd'o Simono tidmo spanje. Ko se je zdramila, je čutila ti>to težo v glavi in tisto slain v-1 v vseh udih, ki neizogibno eledi mrzlici in njeni spomini iz pretekle no< i so ji vstajali v spominu v utiša niči nejasnih i i. brezzveznih slik. A" njeni naravi je bilo malo romantike. J>a bi priznala eksi-tenco človeka, ki živi v gradu skrit, se ji Je zdelo prcMiamatuno. On, ki ga je bila videla, kako je :zprehajal v luninem svitu, je bil gotovo kak nezanimiv in ne-?krivno*ten čl'o vek, aržkone Vrtnar, ki je šel pogledat k peči m v rastlinjake, ali po drugih opravkih svojega poklica. In vrlitega je v tisti nejasni svetlobi nemara smatrala kakšen gnn na vrtu ali njegovo -onco za človeka. Ali je navsezadnje sploh kaj videla in ni ta prikazen navaden sen. kakor drugi, ki jih ~e sanjala t.v noč? Ta poslednja in najpriprostejša raz'aga ji je posebno ugajala, in dala bi bila kaj, da si jo je mogla dokazati kot resnično. . Toda prešinila ;«o je druga misel, liki žarek. * 'Ali," je dejala. posedat i moram, če je kVio hodil pod mojim oknom.*' Z očividni n zadoščenjem se je prepričala, da tvori sneg, ki ;e v nočnem iilnizu zamrznil, na tMem mestu, kakor povsod okoli gradu, ir«»>to. enotno plast, ki je ne krši nobena sled "n nolnuia stopinja. Gotovo se ji je sanjalo, zakaj dokaz je bi ua dlani, nepobiteu dokaz. Vseeno pa je hira celi dan zelo nervozna. Njena j ko naravna Želja, da Erlijigton »rejkopnj rapusti. se je izpremiujala v mrzlično koiprnenje. Skoro polovica obroka, ki ga je bil Oshtin liajiovodal, je bila žo pretekla in 7 začudenjem je gledala, k;:k«. je tekel čas in vendar niti najmanj ni izpremeril položaja. . Novice iz Francoske so bile slabe. Stanje stvari je pritiskalo in gospod d'Avron je izpreminjal svoj ton; čudi, skoro vznemirjal se je, da Simona Še ni dosegla uspeha, priznavaje am o sebi. da je popolnemu potrt, s tvarnimi sredstvi pri kraju in vrh tega še zelo v skrbeli za zdravje svoje žene. Strašna bridko«-4 in jeza je navdajala Simonino sive. ko je premislila sti>ko -vrjcev, svojo nezmožnost, pomagati jim, in *o neznosno čakanje, ki -e ji nalaga že toliko dni. Poti*]>elje-»tje je ]»ostajalo prav tako nevarno, kakor kaj drugega; .ato *c je odločila in, ko sta se pri lunohu zopet videli z ladV Eleanor, smelo izpregovorila: 44 Ali veste teta, da t i-t a da*ila. ki me je pripeljala, po-jutrajšnjim odide!*' "To je meni vse« no. draga moja," je brezbrižno odgovorila lady Eleanor. . "Domenjeno je bil«>, , in «> tem, t ta, mi morete odločevati edinole vi." Albanija in Albanci NAZNANILO. Slovensko pevsko društvo "Slovan" priredi zelo komiČ-jno igro po imenu 4'Kakšen gospod, tak sluga," ali "Kaj vse Albanija je v marsičem izra-!«\iš, da so med Albanci našel jezita posebnost evropskega kop-Jni Aromuni ali Kuoovlahi. ' , , „ . | 'Prirodno bogastvo Albanije'uS^l f m 1 ^Gorato, valovito, s prepadi in je zelo pomembno. Gozdovi ^jnvediUv tokavami, močvirji in skalnati- ponekod še -popolnoma nenače-'!? TS. J°' • ' ^ mi ^klad:, po večini gozdnato ,1 ti, enako tudi vodne sile - V«* 1941 v dvorani Slov. Nar. rgan kake „ . . ------------------- ^ted1 raztrgano ozemlje ni primerno .rudami so zlasti pomembne as- Brooklynu N Y za kake široke zasnove .po^falt, črni premog, lignit, mede-evropčevanja. V nižjih legah nina, srebro, žveplo, kroan, že-reke, gorski potoki in huelour- lezo in druge kovine. Železna ruda je v okolici Valone. Vprav na ozemlju, kjer zdaj besne gii^ko-italijanski boji, v Dtvoli so močne žile petrolej-skili vrelcev, ki že zdaj dajejo 40 odstotkov bencina. Pripra niki. ponekod kar veličastni, divjeromantični slapovi dajejo obilo vode, medtem ko je v višjih legalli navadno veliko pomanjkanje. Malisorom, to je gorskim prebivalcem vprav voda. prizadeva največje skrbi, va bencina pa se bo postopno . t Lady Eleanor je ošiniia Simono s svojim krutim in motnim pogledom ter dejala oholo: "Zdi se mi, «la me hočete oi>omniti. da sem vam nekaj obljubila. VaŠ trud je odveč, kajti jaz ne pozabim ničesar." In trdo povila rja je besede, je dodala: "Ta odgovor še ni pripravljen. P eveč stvari more vplivati na mojo odločitev, da 'bi jo iaz sanui že poznala. Svobodo vam je, da počakate, ali pa si poiščete di-ugod hitrejše In gotovejše pomoči." se obrača e«lino k vanj," je šepnila »"Vse moje upanje Simona. Pr-a lady Eleanor so ^e dvignila z rahlim vzdihom zadoščenja, in. ako bi stvar ne bila preneverjetna, bi si 'bil mogel Človek po gotovih zrakih misliti, da je med" hm kratkimi pogovorom tudi njo navdajala bojazen za upanje zaporedoma, tla tudi ona pripisuje besedam in korakom svoje nečakinje važnost, zavisi v nečem od nje in pričakuje od deklice že preračunano udu go in pomoč. Morebiti, la te- dejansko prikrije, ie dodala s podvojenim hlatfom. "Ker je tako, boste ravnali prav, ako se pokažete malo potrpežljivo." "SUij srni in be,n». dokler bo treba," je dejala uboga Simona in obupno povesila glavo. . To obljubo ji je bilo težje držati, nego s» je mislila. V im«upni mom toaio ti, s katero so se vlekle ure, in pod navidezno mirnostjo, ki si jo je morala ohraniti, je naraščal njen -lotranji nemir «lo b aznosti. Zdaj se ji ie zdelo, da ne bo več konca njenih muk, ,n moč, s katero jih je nosila doslej, jo je zapuščali. Trenotkcma se je je loteva'a gnjusobna pre-nasi-čenost in nepremagi ji v *tud do vsega, kar jo je obdajalo. Ob-. a ca I a je glavo vstran, da ni zrla pre«i seboj nepremičnem in \ lodega lica la«iy Eleanor, njene črne obleke z ravnimi gubami ki jo je vedno nosila, in vdovske čepice, ki ji je z isto ledeno korektnostjo čepela na glavi. Postrežba Uh služabnikov, za njo gluhih in nemih kakor marionete, je dražila njene živce in stari garjavi pee, ki je je bil sedaj privadil ter brezobzirno skakal na njena kolena, jo je uavdajal s studon\ ki je mejil ob grozo. Salon, njene soba in cela hi^a, vse se ji ^e dozedvalo strašno in temno, in čutila je neodoljno potrebo, -iri. Gogi se deli.jo v številna plemena, ta .plemena pa rpet v ro«1ove in pew 1 rodove. Najmočnejše pleme med Malisori so ^rir«liti, ki so skoraj vseskozi katoličani. Od teh sta elva rodova čisto slovanska in pravoslavne wre. oba na črnogorskem! ozemlju (Kuči in lšneni). ^\'sa plemena in ro«tovi nietl seboj so bolj ali manj v sovraštvu
  • »aanfbo d«>-movine, preneha vsaka krvna osveta, in s ožno se zberejo e>b-To bi si bila lah- orežena krdela pod vodstvom svojih barjaktarjr** na doltn'-e-nih krajih, pripravljeni za boj. Za modelno vojskovanje Albanci niso sposobni. Za '.giie-rilskeiboje, boje iz zase<1. pa so neprekosljivi, izdrzljivi in po-guntni. naravnost drzni. So iz-re-dno gibčni. V svojih opan-kah iz surove kože preplezajo mjstrmejša pobočja in nepričakovano in nagloina pojavljajo v posfimeznili rojih zdaj tu, zdaj tam. P»rez izrečnega dovoljenja malisorskih plemien-skrh starešin ne sme neben a oborožena sila v gorovje, pa še to le v izjemnih primerih. Xol »ena normalna državna uprava ne more delovati na nnalisornkem ozemlju. Za vse take posle imajo Malisori svoj poseben način, ki se izvaja že stoletja po Dukadžinovem ka-nonu, ki je napisan zakonik gorskih postav. T sreeinji Albaniji je prebivalstvo po večini nUusliman^ke vere, to«ia z močno katoliško poelzavestjo. Po zapise iz sv. pisma pride marsikateri musliman, če treba s tveganjem življenja in wlo ponoči h katoliškemu duhovniku ali pa po blagoslov ali podobo Matere božje. /Tujih življev nobeno albansko pleme mfcel seboj ne trpi. Zato je malo verjetna trditev, dala zvišati ce!o na 80 odstot kov. iKorča (Korica) so v novejšem času industrijsko razvija. Tam so že zdaj tovarne za špirit. preproge, usnje in tobak. Albanija izvaža poleg izvrstnega tobaka tudi olje in kože. PET LET NA NEOBLJUDE-NEM OTOKU. Kakor znano, je bil Robinzon e>sed>a. ki se ni porodila >amo v pesniški domišljiji. Doslej so menili, iuje knjiga "Oo-mentarics Rcales'" ki jo ie napisal Carci:aso do lo Vega in ki doina na 253 Irving Avenue v Pred igro in po igri pa bo 4'Slovan" zapel nokaj krasnih pesmi, katere so pripravljene nalašč za to prireditev. Po progranm bo ples in prosta zabava. Za ples bo igrala izvrstna godba. Kar se tiče izvrstne postrežbo, bodisi v oblik i okusnih raznih jestvin ali izboine razne kapljice, pa bo poskrbel oelfbor Slovenskega Nar. doma. . (Dragi rojaki in rojakinje iz Greater New York a in okolice, prav prijazno sto vabljeni, da se to "Slovanove" zabave udeležite v Obilnem Številu, ker uverjen sem, da boste deležni na isti veliko duševnega užitka. T-totako se naproša članstvo dragih naših slovenskih lokalnih društev, da nas pose-tijo na tej zabavi, kar bo tudi članstvo " Slovana*' rade vol je vpoštevalo ob priiki njihovih zabav. Podrobnejši opis igie, kakor eelokupnga programa bo še pozneje pravočasno poročano v "Glasu Naroda." S sobratskim pozdravom, lAnthonv Svet. man. Pra-Robinzon Serrano je tloživel namreč hujše stvari in se je moral močneje boriti za svoj obstoj nego junak v romanu. 'Defoe je svojega junaka j«o-stavil na čaroben otok, kjer je bilo tlovolj vode. lesa, divjačine in drugih za človeško življenje neobhodno potrebnih stvari. Iz ladje, ki je nased la na peščini, je Robinzon lahko iabital vse, kar je v svo SLOVENSKO - AMER IRANSKI 1/ 1 1 :: ZA UTO :: IVoledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . .. Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vaoto Imhku pudljele ▼ znuuLab po 2 oa. B crate, če prebirate ▼ ZdniZetiih drZaulL Posebna priloga: Trije zemlje*idi t barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA U 194« NAROČITE r.A SE DANES ti h h h h n h n h n 00 00 00 m Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. - .10111 samotnem življenju poje izšla v angleškem prevodu J. t robova l, zlasti orodje in oro-1688. Tz to knjige jo Defoe po-žje. Španskega mornarja pa nmenju ameriškega raziskoval-j >e vihar vrgel na jrolo peščino, ca prevzel «»ločni motiv in bi- ni imel votle. 110 losa in 110 oro-stvene podobnosti svojega ro-'dja. Ladjo, ki predsta vi ja Romana. Te je to res tedaj je binzonu voz s človeško kultu-resnična zgodba prekosila ro- ro, so Serrann po žil i valovi. Rojake prosimo, k o pošlj3jo sa naročnino, da as poslnlnjejo — UNITED STATSS osiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako js Tam Is priročno R. H. JOHNSON dL CO. INVESTIRANE VREDNOTICE G4 WALL STREET NEW YORK Philadelphia Itost <>11 Wilkes llurre, Pa. Troy. N. Y. Albany, N. Y. Nudimo, brez vsake obveznosti od vaše strani, popolno analitično postrežbo v delnicah in bondih, ki jih že imate sli pa jih nameravate kupiti. PUitc po naše poročilo o železniških delnicah, katere jamči New York Central Železnica z letnim dohodkom nad 9'T. I Poslužite se tega kupona. * j 1. I*r«»iiui, doloate prllufieni »-»tiaiii mojih investicij QCikirujte j Prosi m, iHišljite mi Vaše poročilo po I New York Central zajamčenih delnic [~2«'ukirajte 1 Moje ime ........................................................................| N a s 1 o v................................................................................................j Vrniti se je moral dejansko k naravi. . Njegov otok mu ni dajal drugega za življenje nego želvo. Pil je njihovo kri, jedel njihovo iiic-o in uporabljal n liho ve ok:epe, da jo vanje zbiral deževnico. Z največjo skrbnostjo jv nabral ostanke lesa in 11 gorskih rastlin, ki jih je na-plavljalo morje, in potapljal se jo 11a «lno morja, da bi pobiral kamne, s katerimi si jo kresal ogenj. Le po torn ognju je postal ^pet človek. Varoval ga je z oklepi va I o 111 ves čas. ki ga je p. ebil na pustem otočku, mu ni dal ugasniti. GRDI IMaJO SREČO. Splošno menimo, da je grda zunanjost za človeka nesreča, vendar pa no manjka primerov ko jo bilo nasprotno. Pre« l kratkim je v Ourihu u-mrl bogat (bankir, ki jo sam p«>-ostonto pripovedoval, da so mora za >vojo srečo zahvaliti voji grdi zunanjosti. Leta 1 S7fi je prišel v Curih brez prebite pare v žepu. Iskal je zaposlitev. a povsod so ga zavoljo njegove g:dosti zavračali. Končno so jo potegoval za mesto tekača v neki banki. Ko jo videl koliko ljudi so poteguje ž njim za to mesto, mu je upadel po- gum, toila šef banke -e je obrnil jbaš do njega z Wisedami: 44Ti si dovolj grd. da boš pa je bila skrivnost njegovega uspeha, kajti lepa mladenka si ;e bila prisegla, «la se bo poročila samo z moškim, ki mu usoda ni dala prav 11 i če-ar na pot. MESO V KRSTI' Sodišče v Kro!e\vi T Tuli na Poljskem jo obsodilo neko Swiorzinsko iz Luhlinca na 7 mesecev ječe in 1()0 mark globe. ker je tihotapila meso in klobase. Pri ti m poslu je uporabljala malo nenavadno taktiko. Brat njenega Ijubavni-ka jo kočijaž pogrebnega zavo-j