/ f Proletarci V9ffh tivteh združite se!
Spravi ca
glasilo komunistične partije Slovenije
Poštnina plačana ▼ gotovini.
Govoriti in poudarjati moramo vedno resnico, pa čeprav bi bila še tako težka in surova, kajti če gledajo ljudje stvarnosti v oči, tedaj lahko prebrodijo tudi največje težave in izvršujejo tudi najtežje naloge.
TITO
Cena din 2.—
Prepričanost naših ljudi, da se borimo za pravično stvar, je temelj naših uspehov
Na predvolivnem zborovanju v Beogradu je pred 80.000 volivci govoril sekretar Politbiroja CK KPJ tovariš Aleksander Rankovič
^Beoflradj 12. marca. Na velikem pred-. >ivnem zborovanju pred Avtakomando - .““‘e* dopoldne govoril 80.000 Beo-M'	P0*!*®^ kandidait osmega
ijjfotega okraja za Zvezni »vet, sekretar b 'J^iroja CK KPJ tovariš Aleksander **okovič.
. Precej pred zaietkom zborovanja «o gjriSe vrste delovnih ljudi z zastavami, državnih in partijskih voditeljev, in transparenti prihajale po ulicah **Wa Tita, Bulevarja Jugoslovanske y®*de in z drugih smeri Beograda na le w*i0r' kl’er )'e bilo zborovanje. Ves trg ,, “U okrašen s slikami tovariia Tita in .^aov Politbiroja, državnimi in partij*
. 'jni zastavami, gejli in zelenjem. Dolgo-b jj® skandiranje »Tito—Ce-Ka«, »Tito— »m	uao	kitovi — Tito je nai«,
,5*Joj Marko« — se je spremenilo v J^tolvšno obveznost Slanov Fronte: »Vi« > °Ž® bomo izpolnili v celoti in pravo-
j. ^*daj je tovariš Aleksander Rankovič , ®Pil na tribuno. Poleg njega so bili na I'tomi predsednik Ljudske iromte Srbije f^riš Petar Stambolič, generalni po!-^ik Koča Popovič in drugi gosti. Zborovanje je začel Vučko Ivkovič, J**«*ednik Ljudske fronte šestega rajona, ?,.Pa je govoril tovariš A. Rankovič. t ^jftgov govor je bil večkrat prekinjen ..odobravanjem in z vzklikanjem tovarišu in Partiji.
Tovariši in tovarišice!
.Dovolite, da se vam tudi pri tej pri-i. *Uosti zahvalim za vašo odločitev in že-
Nasprotno, pričakovati jih moramo tako I tečajev za usposabljanje delovne sile. leto« kakor prihodnje leto, Če hočemo, Kako velikanski je porast delavcev, za-
da bomo izvedli industrializacijo in zagotovili socialistično graditev, to je, spremenili našo državo iz gospodarsko in tehnično zaostale v industrijsko napredno državo. Ce se bomo vrgli z vsemi razpoložljivimi silami na to težko nalogo, če bomo breme pravilno razdelili na vse državljane, potem se bodo napori vsake-
S posameznika no samo znatno zmanj-i, temveč bomo tudi čim prej izpolnili to veliko delo naših narodov — petletni plan.
Ne bom govoril o tem, koliko so povzročene ali povečane naše težave zaradi zloglasne akcije Kominlorma proti naši državi in našim narodom. Vendar pa je zgodovinsko dejstvo, da tudi prej nismo dobivali nobene pomoči s te strani. Zgodovinsko dejstvo je nedvomno tudi to, da je bil naši mladi socialistični državi in našemu gospodarstvu nenadoma in na barbarski način zadan udarec c neizpolnjevanjem gospodarskih obveznosti, razvezo gospodarskih sporazumov in popolno gospodarsko blokado po vladi ZSSR in drugih vzhodnoevropskih držav. Sfe-nim, tovariši 'n tovarišice, da bom izrekel tudi vn mnenje, če pravim, da ti izsiljevalni n« ni niso omajali nikogar v socialistični FLRJ, razen peščice tistih demoraliziranih in prodanih revežev, ki bi omahovali tudi v vsakem drugem težkem položaju, ki bi nam ga vsilili 8 katere koli strani. Pri tem seveda ne mislim na tiste, ki so pod vplivom umazanih izmišljotin, raznih provokacij in odkritih groženj na naših mejah, insceni-ranih procesov v Tirani, Budimpešti in skratka metod, nedopustnih v de
B»
lii °*i bom vaš poslanski kandidat pri j® volitvab, Tudi v prihodnje bom, ka- J"8®,®
I f doslej, storil vse, da bom opravičil' Sofiji,
Teliko zaupanje in zastavil vse svoje lavskem gibanju, hitro spregledali svoje f in napor v delo za izpolnjevanje ! zablode in ponovno dali zagotovila, da ]?'?*. ki so pred nami in ki nas čakajo j hočejo s svojim tvornim delom dokazati, a' » prihodnje.	]	da so zvesti državljani socialistične Jugo
slavlje.
Vidite, tovariši in tovarišice, v take nevidene težave je prišla naša država ne-
| posredno po koncu vojne, po postavitvi
vam je, da je naša država v (J”' _ *a graditeT socializma, srečnejšo Hgfojost in prihodnjost vseh delovnih
spremenjena v eno samo velikan-	.	....
v, delovišče, kjer vsak izmed nas za- in zgraditvi revolucionarne oblasti delov-j Jtoa pomembno in važno mesto. To , nega ljudstva. Toda zaradi enotnosti na-U pv« dokazuje, kolikega pomena so ! Sih narodov so bile rešene pridobitve na-||L°Se. ki čakajo vsakega izmed nas, ko-	še ljudske revolucije v čast naše države,
j 0 je vsak na svojem mestu odgovoren . socialistična Jugoslavija pa danes uspeš-t( jjosledno in vestno izpolnjevanje svo- j no vodi borbo za pravične in enakoprav-„0 dolžnosti do naše socialistične sknp- i "e odnose med socialističnimi državami.
^:„X,dT0in"0 «• ‘0,ra£l*! In tovariši- ! Tovarigi in tovarišice! n«„"8|oge za izpolnitev Titovega potlet- D„.	. . x. , ..	.	...	.
> Plana graditve socializma razgibale	.	™ nas »' inJ4.ni!Si. id.rn*b<en' “f6?**''1
ttoohllUirale delovno ljudstvo po vsej	‘udi ne .mofe b,t x,aWh, teži*, kot so
Vlile so nam toliko hrabrosti in	brezposelnost, neplačevanje delavcev in
C*nja v moč in sposobnosti naše dr-	M?	„ 1dol?zf.<'n1em
So«i d* J* danes vsako delovišče v Ju- i i . podjetij za daljši ali krajši čas. CMl spremenjeno v pravo bitko za i	rna	“i	«	v	d,?'0?#n.lh
»M^em. Kaše državno in partijsko j	p??0,ib ne,z'
iCT*« je moglo postaviti tako velikan- 1 “f'	x	kapi‘a,i8tRne*a
'o *K°dovinske naloge samo zato, ker i *)*'ZSu?,,.. ...j-	lKffJfc0
narodi pokazali visoko politično ®Bjemljajo tudi nekatere informbirojske
£**< in zrelost za ustvarjalno delo, za , ®T*dllk&, “vL l n£ Bo,g^iio’ *ditev take države, ki ustreza njiho- 1 Albanijo itd Vzemimo n pr. problem
™ •*~4-............................ 1	brezposelnosti na Madžarskem. To vpra-
šanje rešujejo na Madžarskem že pet let. Avgusta 1948 se je Rakoszv v nekem svojem govoru pritoževal, da ostaja vedno večje število kmetijskih delavcev brez posla. Obiskala ga je delegacija kmetijskih delavcev iz šestih županij in se pritoževala, »da je položaj kmetijskih delavcev hujši, kot je bil za časa veleposestnikov. Zaposlitev dobivajo v glavnem pri kulakih, ki jih ne le izkoriščajo, temveč se jijn pri tem tudi posmehujejo.«
V	odgovor |e Rakoszv tej delegaciji dejal: »Moram izjaviti, da znaša po podatkih sindikatov število kmetijskih delavcev 194.000. Ta velikanska množica ničesar ni dobila od demokracije. Sedaj ji grozi nevarnost, da ji bodo kulaki znižali zaslužek.«
Problem brezposelnosti na Madžarskem tudi ni bil rešen v 1949. letu. Minister madžarske vlade Istvan Kos je javno izjavil 12. marca 1949, da v več panogah industrije na Madžarskem vlada brezposelnost. Po njegov! izjavi je bilo sppmladi 1949 na Madžarskem okrog
60.000	industrijskih delavcev brez posla. Od brezposelnih delavcev s strokovno sposobnostjo je 25% gradbenih delavcev (zidarjev, tesarjev), 20% tekstilnih delavcev. 10% delavcev živilske industrije. 10% delavcev kemične industrije itd.
_ Tudi do danes problem brezposelnosti na Madžarskem ni bil rešen. Konec 1949 je delalo v Budimpešti Ifi uradov za brezposelne iz raznih strok.
Podoben je položa] tud' v nekaterih drueih vzhodnoevropskih državah.
Tod« pri nas v Jugoslaviji ne trpimo zaradi lega problema. Res. da je tudi pri nas kriza delovne sile. toda ne takšna kakor na Madžarskem, da ne bi mo* sli zaposliti naših delavcev temveč na^
Potrebam in koristim.
«* * volitve so po štirih letih od prvih '*'h volitev za Ustavodajno skup-»ml? Pri razpisu volitev naše državno n' Shiralo »najugodnejšega tre-«t|L ’ kakor je to v navadi v kupitali-svetu in pri režimih, ki se s po-< 8i|® vzdržujejo in vladajo nad Ijud-• “am taki manevri z izigravanjem Dl . e in koristi državljanov niso potreb-ilh j*r nikoli nismo prikrivali težav, ki temveč smo nasprotno nanje >lM*rWli in pozivali k njihoveipu ob-!»*22MU 8 kupnimi napori. Mislim, 1 a*!!1 Jn tovarišice, da boste razumeli •i V***, če pravim, da je taka prak-'»k odnos do ljudstva socialistične ie na*a>	edino pravilen In
ltt^8k '•	načinu vodstva
•»tji*® države, kjer so popolnoma zago-Ptivi, T8e politične in demokratične delovnega	ljudstva, prihaja
**IW	P°buda ^(lovnih množic do
j>ot| izraza in podira vse zapreke na ,®daljnjega družbenega razvoja. V '‘tt*	,	*reha iskati	pojasnitve za vse
yMu(	{JSPehe navzlic	velikanskim teža-
^ nas včasih zadenejo. iB ?nJ so te naše težave? Ali so traj-"kitične za našo državo, za izpoi-«?	Plana itd.? Ne tovariši
li 0 i« i e< naSe socialistično gospodar-J*koi| Plansko gospodarstvo, zato nas tu imorejo zadeti kaka večja pre-i" *«»i ’	Jib ne mogli pravočasno
M I PFibližno pričakovati. Poleg tega ?. država obilo velikanskih in
rudnih bogastev, ki jih ne iz-ti »voi °, T** domači in tuji kapitalisti u® tei, <no bogatenje. Naše gospodar-!* ave ne le niso kritične, marveč
J*.
k d n	.
k* PtihI?'. al' začasni normalni pojavi.
ij, ,a)o od tod. ker je z našim pla* _..  ............................... lclu>cl
i. l,®stim°^oInoina “stre*a gospodarskim j robe: še vedno ne moremo najti dovolj i itin.- 'n potrebam države, določeno, j delovne sile za velikansko gospodarsko
to Jo n
zvezi nalog pet-zadostnl navzlic vsem
poslenih v raznih panogah industrije, kaže tale statistika:
Leta 1931 je znagalo število delavcev 347.700, leta 1946 je znašalo 455.930, v letu 1947 se je to število dvignilo na 630.109, 1948 na 749.320 in 1949. leta na 909.452 delavcev.
Pri nas torej dela danes skoraj trikrat več delavcev kot jih je delalo 1931. leta. Pri tem je treba upoštevati, da vsebujejo podatki iz 1946 in 1949 samo delavce v industriji in rudarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeni stroki in prometu ter da v tej številki niso všteti mladinci in vojaki, ki so delali kot prostovoljna delovna sila.
Tako zvišanje delovne sile nas je postavilo pred vrsto problemov, ki jih je treba rešiti in zaradi katerih je prišlo do nekaterih objektivnih, toda prehodnih težav. Dotok delavcev z vasi skupaj z njihovimi družinami v industrijo in mesta je povzročil tudi povečanje mestnega prebivalstva. Računamo, da je prišlo po vojni okrog
900.000	oseb z vasi v mesta. Za vse te ljudi je bilo treba preskrbeti ne samo hrano, temveč tudi stanovanja in vse druge potrebščine. Na drugi strani pa se ie posebno glede na prehrano pojavila težava predvsem, ker našemu kmetijstvu manjka tiste delovne sile, ki je odšla v industrijo, in drugič, ker nismo mogli takoj dati kmetijstvu zadostnega števila poljedelskih strojev in drugih sredstev ter zaradi značaja odnosov na vasi, se pravi, ker na vasi navzlic velikim uspehom v socialističnem sektorju še vedno prevladuje drobna posest Iz vseh teh razlogov naše kmetijstvo še vedno ne more dati tolikih količin hrane in drugih kmetijskih surovin, kolikor bi bilo potrebno za zadovoljitev zelo povečanih potreb naših delovnih množic.
Danes n. pr. porabljamo pri nas mnogo večjo skupno količino sladkorja, skoraj dvakrat toliko kot pred vojno. Tobaka porabimo več kot dvakrat toliko. Toda še vedno nimamo dovolj sladkorja. To prihaja od tod, ker so se silno dvignile potrebe osvobojenih delovnih množic, od pravilnejšega razdeljevanja dohodkov in dviganja življenjskega standarda pri nas. Pred vojno celi kraji naše države, kmetje v planinskih krajih, poljedelski delavci, gozdni delavci in tudi mnogi drugi ročni delavci sploh niso porabljali sladkorja. Sedaj pa ga porabljajo vsi ti skupaj z drugim mestnim prebivalstvom. Zato nimamo dovolj sladkorja. Ta razlika med gospodarskimi možnostmi in potrebami delovnih ljudi v naši državi ni nikak izreden pojav, temveč normalna težava, ki je nastala iz ene izmed osnovnih pobud za nadaljnjo graditev socializma.
Ta pojav srečujemo v vseh panogah naše dejavnosti. Potrebe osvobojenih delovnih množic rastejo iz dneva v dan. Vzemimo pravico naših delovnih ljudi in njihovih otrok do nižje In višje izobrazbe. Pred vojno smo imeli 29 fakultet, visokih In višjih šol, v tem šolskem letu pa jih imamo 82. Število študentov je znašalo v šolskem letu 1938-39 17.734, v tem šolskem letu pa se je Število študentov povečalo za več kot trikrat in znaša 54.421.
Pred vojno siromašni delavec in kmet s svojimi sredstvi nista mogla šolati svojih otrok na univerzi, država pa jima ni pomagala. V šolskem letu 1938-39 je dala država 735 štipendij. Danes pa naša socialistična država omogoča tudi otrokom delavcev in siromašnim kmetom šolanje na višjih šolah. Po načelu, da mora biti vsakemu delovnemu človeku po njegovih zmožnostih dana priložnost za razvoj, daje danes država štipendije 35.840 študentom, kar pomeni, da prejema 65.8% rednih študentov štipendijo od države. Samo v tem šolskem letu je zvezno ministrstvo za znanost in kulturo določilo v svojem proračunu kredit 770 milijonov dinarjev za štipendije študentom. Tako uresničuje tudi v dejanju načelo, da morajo v naši socialistični državi delovni ljudje po svoji sposobnosti doseči tudi ustrezno izobrazbo.
Tu sem navedel samo en primer velikanskega porasta potreb v naši socialistični domovini in napore države, da bi zadovoljila te potrebe, kolikor to naše sedanje možnosti dovoljujejo. Ne bom govoril o drugih podrobnostih. ki so vam dobro znane, ki jih vidite na vsakem koraku naše socialistične graditve, za katero delovni ljudje vse države dajejo vsak dan velikanske napore.
To veliko delo graditve socializma, za katerega se borimo, ni več stvar daljne bodočnosti. Zmaga je blizu.
štirih letih, železniške proge, ki smo jih postavili z lastnimi rokami in uspehe v našem socialističnem gospodarstvu. Naša socialistična domovina, v kateri so vsi narodi enakopravni, daje vsestranske možnosti za napredek vsakogar po svojem trudu. Danes že uresničujemo, danes že vidimo pred nami tisto« po čemer so tolike in tolike generacije ljudi pred nami tako vztrajno hrepenele in za kar so se junaško borile. Dovolite mi, da se na kratko dotaknem samo nadčloveških naporov, ki jih je napravil delavski razred Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije v dobi od zadnjih dveh vojn v borbi za osvoboditev ljudskih množic od kapitalističnega izkoriščanja in preganjanja, za izvojevanje demokratičnih svoboščin, za obrambo neodvisnosti države pred pritiskom velesil.
Zaradi takega svojega stališča je bila Komunistična partija od prvega dne nastanka stare Jugoslavije izpostavljena najhujšemu terorju. Spomnimo se samo volitev 1920. let' ':o so predstavniki velikosrbske b izije celo ubijali kandidate, ki jii ■ postavljala Komunistična partija, tum pa, kjer so bili komunistični kandidati ob podpori delovnih množic vendarle postavljeni, so policijski organi r' 1 volitvami in po volitvah delali uajbolj umazane spletke, samo da komunistični poslanci ne bi prišli v parlament.
Takoj po ten volitvah je velikosrbska buržoazija — radikali in demokrati ob polni podpori slovenskih klerikalcev In fevdalcev Iz Bosne, Sandža-ka, Kosova in Metohije — svoj prvi udarec namerila prav proti Komunistični partiji Jugoslavije, doslednemu borcu za pravice delovnih ljndi, po-borniku bratstva med narodi Jugoslavije. Z Obznano z dne 30. dec. 1920 je bila Komunistična partija postavljena izven zakona. Iz narodne skupščine so z najbolj surovo silo odstranili 59 komunističnih narodnih poslancev, iz vaških in mestnih občin so metali in zapirali odbornike komuniste, jih zamenjavali z navadnim policijskim ukazom in z oboroženo silo odstranjevali občinske uprave, v katerih je Komunistična partija Jugoslavije na občinskih volitvah v zelo težkih okolnostih dobila znatno večino, kot n pr. v Beogradu, Nišu, Kraljevu itd.
Po Obznani so bili uvedeni najostrejši ukrepi proti razrednemu sindikalnemu gibanju, začelo se je zniževanje mezd, uvedeno je bilo akordno delo in povečal se je pritisk oderuhov na vasi. Po Obznani se le začelo še hujše zatiranje zasužnjenih narodov v Jugoslaviji. Uvedli so množični teror v Makedoniji, na Hrvatskem, v Črni gori, Sloveniji, Bosni in Hercegovini itd. V dobi po Obznani se ie pospešilo
5 rodi ran je inozemskega kapitala v ugoslavijo, prišlo Je do še večjega izkoriščania naših delovnih ljudi po inozemskih monopolih, vedno bolj se je večala korupcija v državnem aparatu. Naša država se je spremenila v kolonijo posameznih monopolističnih skupin.
Proti vsemu temu zlu so se komunisti Jugoslavije vztrajno borili v dobi med zadnjima dvema vojnama, šesto-januarska diktatura je imela v prvi vrsti nalogo uničiti Komunistično partijo Jugoslavije. V tej dobi napada fašistične diktature na delavsko gibanje In naraščajoče demokratične sile v ljudstvu je bilo mnogo naših najboljših tovarišev na skrivaj ubitih po glavnjačah, stotine in tisoče komunistov so zapirali v koncentracijska taborišča in ječe — v Sremsko Mitrovlco, Lepoglavo, Maribor, Požarevac, Zenico.
S temi svojimi borbenimi skušnjami je mogla Komunistična partija Jugoslavije v veliki osvobodilni vojni, v horbi proti fašističnemu okupatorju zbrati v narodnoosvobodilni fronti najširše ljudske množice in izvesti ljudsko revolucijo, osvoboditi državo okupatorja, postaviti oblast delovnega ljudstva in hkrati za vedno strmoglaviti izdajalske kapitalistične kroge, ki so v tem usodnem času naše narodne zgodovine napravili najpod-lejšo izdajo in se pridružili okupatorju •er na ta način zvezali svojo bedno usodo z njegovo. Posamezni zastopniki teh poraženih kapitalističnih krogov, ki go našli med vojno zatočišče v inozemstvu, nd koder so z vsemi silami podpirali fašistične okupntorjo in njihove sodelavce v borbi proti narodnoosvobodilnemu gibanju, se skušajo v zadnjem času opogumiti. Potujejo iz ene inozemske prestolnice v drugo, dogovarjajo se med seboj za vodstvo (samo to ni jasno, koga bodo vodili), skušajo se dogovarjati, dajejo izjave. da je treba v Jugoslaviji stvari vrniti na staro, da v njej ni domokratičnih svoboščin, da vlado teror itd.
stvarnostjo, brez moči In z zavistjo gleda velikanske uspehe, ki jih dosegajo de* lovne množice naše države iz dneva v dan. Celo v inozemstvu med nekaj tlieči bivših vojnih ujetnikov in drugih zapeljanih oseb, ki se niso hotele po vojni vrniti v državo, imajo njihove besede vedno manj učinka. Te razseljene osebe jugoslovanskega rodn žive vedno teže in teže, prisiljene so se vedno bolj ukvarjati s črno borzo in z jezo gledajo na Petra Karadjordjeviča, Slobodana Jovanoviča, Milana Gavriloviča, 2ivka Topa-loviča. Dragiša Cvetkoviča. Fotiča, Mačka in Kreka, ki na široko razmetavajo ljudski denar, ki so ga pokradli naSemu ljudstvu in ga s seboj odnesli v inozemstvo. Toda tem zapeljanim razseljenim osebam, kolikor niso osebno sodelovale pri vojnih zločinih, je domovina pripravljena dati možnost, da popravijo svoje napake in jib sprejeti nazaj v državo, da bi mogli s svojim delom prispevati k njeni graditvi.
Na trditve pobeglih emigrantskih tako imenovanih voditeljev, da v naši državi ljudstvo nima svobode, najbolje odgovarja naša stvarnost. Za tiste pa, ki bi želeli ovirati industrializacijo naše države, podpihovati sovraštvo med posameznimi narodi Jugoslavije in spremeniti' našo državo v tujo kolonijo ali gubernijo, za take izrodke zares ni svobode v naši državi, ker je taka zločinska delavnost škodljiva najbistvenejšim koristim naših delovnih množic in narodov na sploh. S kakšno moralno pravico more n. pr. Slobodan Jovanovič govoriti o demokraciji v Jugoslaviji, ko vemo. da je bil ta stari gospod eden izmed duhovnih voditeljev šestojanuarske diktature, da je bil že novembra 1928 pobudnik in podpisnik razglasa intelektualcev, v katerem so zahtevali odpravo parlamenta in vodili vodo na mlin kralja Aleksandra, ko vemo, dn je bil Slobodan Jovanovič v noči med 5. in 6. januarjem 1929 na dvoru, dajal svoje mnenje in sodeloval pri redakciji končnega besedila kraljeve proklamacije. Kako more govoriti o neodvisnosti Jugoslavije, ko je bil kot Član vlade po 27. marcu 1941 določen na čelo vladne delegacije, ki je imela nalogo, da 6. aprila zjutraj krene iz Beograda v Rim Mussoliniju k nogam, kjer naj bi pred njim ponovila obljubo, ki je bila dana par dni prej Hitlerju, da se tedanja jugoslovanska vlada navzlic 27. marcu ne odreka pristopu k trojnemu paktu.
Mar ni cinizem, če Živko Topalovič sedaj predlaga Organizaciji združenih narodov spomenice, v katerih trdi, da v Jugoslaviji ni sindikalnih svoboščin? Mar ni ta Živko Topalovič dobil po Obznani naloge od policije, da postane jav no likvidator imovine razrednih sindikatov? Mar ni ta Živko leta in leta odkrito delal kot režimski človek na razbijanju sindikatov In delavskega gibanja?
V	ista protislovja prihajajo tudi drugi tako imenovani vodje emigracije, n. pr. Milan Gavrilovič in Fotič, prevejana inozemska agenta, katerima nikakor ne gre v glavo, da more biti mala država kot je naša, neodvisna. Mar ni skrajna hinavščina, če Maček trdi, da se nad ljudstvom izvaja teror, dogajajo uboji? To nam govori sedaj človek, ki je mirne duše dovolil, da 10 ustašem izročili Ognjena Pričo, Otokarja Keršovanlja. Adžija in toliko drugih tovarišov, ki so se borili, da naša država ne bi postala plen Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije.
Toda tem starim gospodom in vsem v inozemstvu, katerim se še danes zdi potrebno, da podpirajo tak jalov posel, lahko sporočimo z za nas značilno mlr-uostjo, da Je Jugoslavija v najtežjih trenutkih svoje zgodovine našla svojo pot v oboroženi borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem in da ni te sile, ki bi nas odvrnila s te edine rešilne poti za vse nas in za naša bodoča pokolenja.
Mi, tovariši in tovarišice, lahko tudi s tega mesta pogumno rečemo, da naše ljudstvo v svoil zgodovini nikoli ni imelo bolj svobodnih volitev kot so te in kot so Dlle vse dosedanje v novi Jugoslaviji. Nikoli v zgodovini naše ljudstvo ni bilo tako združeno v enem
Erogramu kot je sedaj v programu judske fronte, industrializacije drža-ve, graditve splošnega blagostanja in ustvarjanja takih pogojev, ob katerih bodo naši delovni ljudje, naši kmetje v najbolj oddaljenih krajih enkrat mogli živeti srečno in svobodno. Enakopravnost vseh narodov Jugoslavije, obramba neodvisnosti države, borba zn enakopravne odnose med državami, posebno med malimi in velikimi drža-vaml, - okrog tega programa so se pri nas zbrale najširše ljudske mno-žice, za ta program so krvaveli naj-boljši sinovi te države desetletja in desetletja, za ta program smo dali dragocene žrtve v veliki osvobodilni
Stran 2
»Ljudska pravica«, 13. marca 1950
VtVS'
__
_
Stev.Jl.
Na predvolivnem zborovanju v Brežicah je govoril tovariš Janez Hribar
Brežice, 12. marca. Dance je bilo v Brežicah veliko predvoJivmo zborovanje, na katerem je govoril predsednik Oblastnega ljudskega odbora za ljubljansko oblast^ in kandidat krhkega okraja z« Zvezni svet tov. Janez Hribar.
Že v 2godnjih jutranjih urah so prihajali v Brežice iz vseh delov okraja z vilaki in na okrašenih kamionih številni delavci in kmetje. Mcato je bilo okrašeno z zastavami, mlaji in transparenti, Zborovanje ja začel predsednik OF krškega okraja Ivo Peš alk, nato pa ja spregovoril tov. Hribar, ki ga je množica navdušeno pozdravila,	'J
Tov, Hribar ja V'svojem govoru orisal politični in gospodarski razvoj naše države do četrtega leta Titove jSetletke. Pfedočil je volivcem ogromne napore ljudske oblasti in Partije in množičnih organizacij v preteklih letih za dvig naše življenjske ravni in poudaril, da je dolžnost vseh partijskih, oblastnih in frontnih forumov, da pb vsaki priliki pojasnjujejo ljudstvu politična in gospodarska vprašanja. Ko je govoril o pridobitvah, ki so. jih našemu delovnemu ljudstvu prinesli doslej sprejeti zakoni, je zlasti poudaril pomen zakonov o agrarni reformi, o, nacionalizaciji Industrije in o petletnem planu, kakor tudi o socialnem zavarovanju. Obširneje je govoril o pomenu socialistične preobrazbe našega kmetijstva. Zborovalcem je razložil zahrbtne namene; podpisnikov zločinske informbirojevske resolucije in posebej poudaril: ,.•] V. . j »Danes gre za to, da e svojim ustvarjanjem in e svojimi oblikami dela vsemu svetu pokažemo, da lahko vsak narod gradi socializem na način, kakor mu najbolj ustreza.«
Govor tov. Hribarja so zborovalci večkrat prekinjali z navdušenim vzklikanjem: »THo — Partija!«	G.	I.
Zagorski rudarji so v tekmovanju na čast volitev presegli normo za 300 °/o
Zagorje, 12. maTca. Danes dopoldne so rudarji zagorskega rudnika tekmovali v čast volitev za visoko delovno storilnost. Tekmovale so 4 proizvodne brigade, ki so dosegle povprečno storilnost 50,3 ton na kopača v osmih delovnih urah. Najboljši uspeh:je dosegla brigada št. 143 v obratu Kotre-dež, ki jo vodi štanter Feliks. Rudarji so nakopali povprečno 72,2 ton premoga v osmih urah.
Velik uspeh, ki so ga dosegli zagorski rudarji v tekmovanju za visoko delovno storilnost, je razviden tudi iz povpzečne odkopne storilnosti, ki znaša .13,7 ton na moža. Zagorski rudarji So v današnjem tekmovanju presegli normo za 300%.
Poleg rudarjev so danes delali i čast volitev tudi frontovci Zagorja, in sicer na »Cesti Miha Marinka« med Zagorjem in Trbovljem. Prostovoljne delovne akcije se je udeležilo tudi 100 članov okrajnih gospodarskih podjetij.
L H.
Uspehi organizacije AF2 Slovenije v predvolivnem tekmovanju
Organizacije AF2 Slovenije eo dosegle v predvolivnem tekmovanju pomembne uspehe. V goriški oblasti so med tekmovanjem organizirale 123 bralnih krožkov in 127 roditeljskih sestankov. Poleg tega so ustanovile 11 praktičnih tečajev, ki jih obiskuje 220 žena. V idrijskem okraju so bili do sedaj že štirje čipkarski tečaji, ki jih je obiskovalo 163 žena. Na pobudo organizacij AF2 se je vključilo v obdelovalne zadruge 27 žena, od tega v Tolminu 15.
2ene mesta Ljubljane so dosedaj napravile že 800 prostovoljnih ur v raznih otroških domovih in pri delih na pionirski cesti. 2ene terena Poljane so se zavezale, da bodo do volitev napravile 1000 prostovoljnih ur pri gradnji dečjega doma.
V ljubljanski oblasti so dosegle posebno lepe uspehe žene, ki so vključene v industrijo. V tovarni »Iskra« v Kranju so 6e vse žene vključile v tekmovanje, 16 žena pa je sprejelo tudi individualne obveznosti. V tovarni »Tiakanlna« v Kranju se je vključilo v tekmovanje 1471 žena, v »Inteksu« pa tekmuje 650 žena pb točkah, ki so jih napovedale mariborske tekstilne tovarne. V tovarni »Induplat« v Jaršah se je 600 žena zavezalo, da bodo ob nedeljah napravile 12 prostovoljnih
ur in zaslužek poklonile OF v Jaršah.
2ene v kamniškem okraju so v predvolivnem tekmovanju dosegle lepe uspehe pri organizaciji študijskih krožkov in praktičnih tečajev. 2ene v Križu se stoodstotno udeležujejo študija, v šivalnem tečaju pa so zakrpale v 14 dneh 93 komadov perila in 43 oblek za Dom invalidne mladine v Kamniku.
DR. MARIJAN RRECELJ MED VOLIVCI V KRESNICAH
Kresnice, 12. marca. Danes popoldne je bilo v Kresnicah predvolivno zborovanje, katerega se je udeležilo veliko število volivcev Kresnic in okoliških vasi. Zborovalci so v svoji sredi pritrčno pozdravili kandidata v Zvezno skupščino za njihov okraj, podpredsednika vlade dr. Marijana Breclja.
V svojem govoru, ki so ga volivci večkrat prekinili s ploskanjem, je tov. dr. Brecelj orisal delo in uspehe Ljudske skupščine v preteklih štirih letih, nato pa je govoril o gospodarskem in političnem razvoju naše države. Z uspehi, ki smo jih dosegli, bomo šli tudi na volitve in vsemu svetu dokazali, da smo enotni
V organizaciji Osvobodilne fronte. Tov. dr. Brecelj je zatem govoril še o raznih problemih v kmetijstvu fn se v diskusiji razgovarjal s kmeti.
Ob zaključku zborovanja eo volivci sprejeli tekmovanje, ki ga je napovedala prva vollvna enota vsem enotam na območju Kresnic. Po zborovanju je organizacija AF2 priredila kulturni spored.
Mozirska delovna brigada bo pomagala velenjskim rudarjem
Na predvolivnih sestankih v Savinjski in Šaleški dolini sprejemajo delavci in kmetje nove obveznosti v čast volitev. Te dni je odšla iz Mozirj* posebna delovna brigada, ki bo pomagala velenjskim rudarjem pri kopanju premoga. —
V Novi Štifti so povečali aktivnost pri gradnji zadružnega doma in sklenili, da bodo do volitev pripravili potrebne količine peska za Omet. Prebivalci Lačje vasi delajo pri popravilu ceste, v Spodnji Rečici pa je 38 vaščanov izkopalo odvodni jarek.
Kolektiv zdravstvenega centra v Šoštanju je obiskal vas Zavodnjo, kjer so razdelili zdravila, ribje olje in Tazni material, zobni zdravniki pa so pregledali zobovje. Kolektiv je sklenil obiskati še druge oddaljene vasi. 2eae v Šoštanju so ustanovile pletilno delavnico, v Ljubnem so organizirali izobraževalni tečaj, v Velenju pa ustanovile pevski zbor. V Kropi so vsi kmetje, ki so bili v zaostanku z obvezno oddajo, izpolnili obveznosti in obljubili, da bodo stoodstotno izpolnili setveni plan. Do dneva volitev bo vsak prebivalec napravil po deset ur pri gradnji zadružnega doma
V VRHOVEM SE JE V TEH DNEH ŠEST KMETOV VKLJUČILO
V OBDELOVALNO ZADRUGO
Po vseh vaseh KLO Vrhovo so bili predvolivnd sestanki, ki eo se jih volivci polnoštevilno udeležili. Na sestankih eo obravnavali naloge v zvezi z obvezno oddajo za leto 1960, kakor tudi vstopanje kmetov v obdelovalne zadruge. V zadnjih dneh se je šest kmetov vključilo v obdelovalno zadrugo.
V Vrhovem je zelo aktivna tudi mladina, saj se je od 50 mladincev že 30 vključilo v industrijo. Na predvolivnem sestanku so volivci KLO Vrhovo sklenili, da bodo do volitev s prostovoljnim delom Izvedli kanalizacijo.	S.	d.
Obvestilo članom Zveze sindikatov Jugoslavije v zvezi z volitvami v Ljudsko skupščino
Beograd, 12. marca. Ker bodo med volitvami 26. marca številni člani sindikatov na dopustu in da bi se lahko poalužili volivne pravice, je potrebno da vzamejo s seboj potrdilo od ljudskega odbora, da so vpisani v volrvnem imeniku ter bodo lahko • tem potrdilom volili v tistem kraju, kjer se bodo mudili na dan volitev.
Noben član sindikata ne sme oditi na dopust brez tega potrdila, ker se ne bo mogel podušili1 svoje glasovalne pravice ter opraviti svojo državljansko in patriotično dolžnost.
(Nadalinanie e 1. tirani)
h petih letih dela za obnovo države i socialistično graditev. Zato smo po-olnoma prepričani, da bo zelo majh-o število državljanov Jugoslavije alo svoj glas v skrinjico brez liste, »jti velikanska večina ljudstva, zbra-ega v Ljndski fronti, iz dneva v dan o tovarnah in rudnikih, v znanstvenih ivodih in na naših delovnih poljih, v eličastpi borbi za uresničitev pristnega plana s svojim znojem in trnom dejansko glasuje za program
Judske fronte, za blagostanje in ne-visnost države.
Ce ne bi bilo te vete množic v pro-ram Ljudske fronte, če ne bi bilo te repričanosti velikanske večine delov-lh ljudi naše države v pravičnost tvari, za katero smo se nesebično bo-111, da bi mogli vzdržati vse te nad-loveŠke napore v preteklih petih le-ih, mar bi mogli vzdržati ves ta pn-isk, ki prihaja od. zunaj?
Velikansko je zaupanje naših ljudi moč in enotnost ljudske^ fronte, v odstvo Komunistične partije. To za-ipanje ljudskih množic si je pridobila ’ težki vojni proti nemškim, jtalijan-kim, madžarskim in bolgarskim okn-Znala je povesti množice v :o se je mnogim zdelo nemo-
goče, privedla je množice do zmage v vojni, znala je po vojni zavrniti vse poskuse intervencije od zunaj, katerih namen je bil restavracija monarhije in vrnitev kapitalistov na oblast, znala je v zadnjih dveh letih odbiti vse poskuse onemoglega pritiska in hegemonije po vzhodnoevropskih državah.
Ta prepričanost naših ljudi, da se borimo za pravično stvar, je temelj naših uspehov. Nobena sila, noben pritisk ne more odvrniti ljudstva s poti, po kateri stopa, ker je to edina pot, fci nas bo najhitreje privedla do srečnejšega življenja naših delovnih ljudi in do utrditve naše neodvisnosti.
Živela naša Federativna Ljudska republika Jugoslavijal -
Naj žive delovni ljudje svobodoljubnega Beograda in vse naše države v borbi za petletni plan, ki Je poroštvo za našo lepšo in srečnejšo prihodnjost ter neodvisnost socialistične Jugoslavije!
Bodimo budni čuvarji pridobitev naše ljudske revolucije in skupaj z našo slavno Jugoslovansko armado zastavimo ves sile za krepitev obrambne moči paše države!
1 ai živel organizator in voditelj vseh naših zmag — tovariš Tito!
Glavna naloga društva inženirjev in tehnikov
Včeraj je Društvo inženirjev in tehnikov LRS na svojem redneip letnem občnem zboru v Ljubljani določalo smernice svojega nadaljnjega delovanja med petletko. Občnega zbora so se med drugimi udeležili tudi: minister za elektrogospodarstvo LRS tov. ing. Miloš Brelih, pomočnik ministra za gradnje ing. Marjan Tepina, zastopnik društva inženirjev in tehnikov FLRJ in LR Srbije ing. Milen-tije Jakovljevič, dekan tehnične fakultete v Ljubljani ing. Alojz Horvat itd. Občni zbor je vodil dosedanji predsednik izvršnega odbora DIT LRS ing. Herik Čopič
Predsednik čopič je v uvodnem govoru naglasil, da mora tehnična inteligenca Slovenije dokazati predvsem svetom, da je enotna v vrstah vseh naprednih sil naših narodov. Na volitvah bodo oddali svoje glasove junakom dela, da izkažejo zaupanje vodstvu, ki vodi naše narode pri graditvi socializma.
Iz poročila izvršnega odbora Je razvidno, kako Je društvo v preteklem poslovnem letu izpolnjevalo svoje naloge. Delo so usmerili v smislu resolucije, ki so jo sprejeli na velikem zborovanju lani 27. februarja. V ta namen je imela večina sekcij svoja zborovanja ali kongrese, podružnica pa plenarne sestanke, na "katerih so reševali velika vprašanja po strokah. Tehniki in inženirji eo nudili svojo strokovno pomoč podjetjem in zadrugam pri vzdrževanju in popravilu strojnega parka in lokalni industriji, da je razvila svojo proizvodnjo. V ta namen so predložili proizvodnjo številnih novih izdelkov za široko potrošnjo. Podružnice so sodelovale pri graditvi zadružnih domov in ekonomij. Člani društva so prispevali mnogo razprav, sodelovali na šolah in institutih in tako pospeševali tehnični napredek.
Društvo ima zdaj 10 aktivnih podružnic e 1449 člani. Ljubljanska podružnica šteje polovico članstva, zato je tudi imela na občnem zboru posebno poročilo o svojem delu.
Iz poročila ljubljanske podružnice je razvidno, da j© rudarsko metalurška sekcija lani uspešno organizirala kongres metalurgov FLRJ v Ljubljani. Strojna, elektrotehnična in agronomska sekcija so opravile priprave za zvezni kongres strojnikov in elektrotehnikov. Gradbena sekcija Je priredila republiški kongres inženirjev, tehnikov ln novatorjev LRS na Bledu. Gozdarska in lesno industrijska sekcija je po strokovni liniji združila skoraj vse gozdarske inženirje in tehnike v LR Sloveniji. Elektrotehniška sekcija Je prevzela med drugim za prihodnje mesece naloge v zvezi z republiškim kongresom v Ljubljani in z zveznim kongresom strojnikov in elektrotehnikov. Strojna sekcija je začela ži-vahneje delovati po občnem zboru novembra lani. Občni zbor tekstilne sekcije lani maja pa tudi pomeni prelomnico v delovanju te sekcije. Kemična sekcija *1 Je zastavila na občnem zboru novembra zelo pomembne naloge. Med drugim hoče dvigniti tehnološki standard kemične industrije ter z racionalizacijami, novator-stvi in izumi podpirati prizadevanje za večjo storilnost tn znižanje polne lastne cene. Uvesti je treba nove tehnološke postopke in pri tem posebej proučevati izkoriščanje domačih surovinskih virov ter pripraviti gradivo za planiranje raz-sj ,„ij visim-* r .mohsrsa u»i*«o tri 1 vatli
-l *
Odlikovani kolektivi
prevzemajo nove obveznosti
Naši najboljši delovni kolektivi, ki so si s svojimi proizvodnimi uspehi, s sindikalnim in prosvetnim delom, z utrjevanjem delovne discipline in s poglabljanjem socialistične zavednosti izvojevali priznanje, da jim je bodisi zvezna vlada ali CO Zveze sindikatov Jugoslavije ail vlada LRS podelila prehodno zastavo in nagrado, hočejo nadalje obdržati sloves najboljših borcev za socializem na delovnem področju. Zato, ob prevzemu zastav in nagrad, sprejemajo nove delovne obveznosti in tako manifestirajo svojo zavednost in odločno voljo, da dosežejo še nadaljnje, lepše zmage.
NAJBOLJŠE 2ELEZNISKO GRADBENO PODJETJE
Izmed dvanajstih železniških gradbenih podjetij v državi je železniško gradbeno podjetje št. 5 v Ljubljani lani doseglo tako tepe uspehe, da je prejelo
Srehodno zastavo ministrstva za železnice i CO Zveze sindikatov Jugoslavije. V soboto je kolektiv slovesno prevzel zastavo in najboljši delavci so prejeli nagrade.
Zbrali so se v Ljubljani v kulturnem domu železničarjev, kolektiv ima po vsej Sloveniji razkropljena delovna mesta. Na slovesnosti je zastopal ministra za železnice glavni direktor tov. Kozjak, centralno upravo tov. Koš, mestni komite tov. Loštrek, biti pa so navzoči tudi drugi gostje. Načelnik uprave za delovno silo železniškega gradbena podjetja tovariš Kremžar je na proslavi v svojem govoru prikazat veliko borbo naših narodov za pravilne odnose med socialističnimi državami. Izreket je priznanje najboljšim delavcem, ki so pripomogli, da je podjetje prejelo zastavo. Zastopnik ministrstva tov. Kozjak je čestital kolektivu, mu sporočil čestitke ministra in spregovoril o letošnjih nalogah. &efu gradbenega podjetja ing. Macarolu Je izročil zastavo in nagrado 185,000 din, ki je dodeljena kolektivu. Od ing. Macarola je zastavo prevzel najboljši delavec, udarnik Vidakovič. Končno so razdelili nagrade najboljšim delavcem. Zastopniki delovnih enot iz Maribora in Naklega ter mehanične in mizarake delavnice gradbenega podjetja v Ljubljani pa so prevzeli obveznosti v počastitev volitev in dneva železničarjev. V pozdravnih brzojavkah CK KPJ, ministrstvu železnic in CO ZSJ pa so sporočili svoja zagotovila, da bodo Še nadalje ostali v vrstah naših najboljših kolektivov.
PRIZNANJE KOLEKTIVU TOVARNE UPOGNJENEGA POHIŠTVA V DUPLICI
Delovni kolektiv tovarne upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku je za uspešno izpolnjevanje plana v lanskem drugem polletju prejel prehodno zastavo predsedstva vlade LRS in 175.000 din nagrade V soboto so kolektivu slovesno izročili zastavo. Slovesnosti so se udeležili: minister za lesno industrijo LRS tov. Tone Fajfar, predsednik GO sindikatov za Slovenijo tov. Rudolf Janko, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev in nameščencev lesne industrije tov. J. Gabrovšek in drugi.
Na slovesnosti so nagradili 70 najboljših delavcev. Delovni kolektiv se le zavezal, da bo do 29. novembra izpolnil plan po vrednosti; da bodo v brigade zajeli vse delavce, povečali storilnost in izboljšali kakovost izdelkov.
NAJBOLJŠI KOLEKTIV TRGOVINSKIH SINDIKATOV
Celjskemu odkupnemu podjetju >Sad-je-zelenfava< sO izročili prehodno zastavo CO Zveze sindikatov Jugoslavije kot najboljšemu kolektivu med trgovskimi sindikati v državi. To je razen železarne v Štorah in celjske pošte že tretje podjetje na celjskem področju, ki je za uspešno izpolnjevanje planskih nalog prejelo največje priznanje.
Slovesnosti so se udeležili zastopniki ministrstva za državne nabave, oblast-
nega ljudskega odbora, CO ZSJ itd. Predsednik sindikalne podružnice Fr. šarlah Je v svojem poročilu opisal, kako je kolektiv dosegel najboljše uspehe med odkupnimi podjetji v državi. Do 81. decembra je presegel odkupni plan za 73%. Samo v celjski okolici so odkupili nad 700 vagonov sadja, medtem ko je odkup leta 1947, ko je bila najboljša sadna letina, znašal le 400 vagonov. Doslej pa so odkupili že 1200 vagonov sadja.
Ko je kolektiv prevzel zastavo, je obljubil, da jo bo trajno obdržal. Hkrati so napovedali vseletno tekmovanje vsem odkupnim podjetjem pri izpolnjevanju odkupnih nalog, sindikatom svoje stroke pa pri sindikalnem delu.
voja kemične industrije med drugo letko.	.
Delovali sta še geodetska in f!1.1 tonska sekcija Arhitektonske sekcije
bilo mogoče dolgo organizi.ati, ke bilo zAnjo premalo članov.
■CPo poročilih so sprejeli letošnji lovni plan, ki med drugim določa: O g nizacijski sektor zajame v društvo inženirje in tehnike ter čim več U™
diteljev, novatorjev in racionallzatorj Na področju strokovno znanstvenega « torja mora terminološka komisija k čati sestavljanje splošnega tehn!„”liga. slovarja. Organizirala bo tudi »«sle , nje posebnih tehničnih slovarje*’ |P L njimi končala tekstilni in gozdarski . var Sekci.fe bodo priredile Tetos 1-50 s kovno znanstvenih predavanj. 40 stro* noznanstvenib ekskurzij in organu*. 6 republiških kongresov ali posvete Posebno pozornost bodo posvetile soct stičnemu razvoju kmetijstva. Sektor o be za večjo storilnost bo mobiliziraj s je člane žš delo v komisijah za »v j tetne predpise in standarde Organi*; bo diskusijske krožke za iskanje boljših delovnih načinov zo pov.e n0. storilnosti. Posebno pozornost bodo t svečall mehanizaciji kmetijstva, S1* # nib del in avtomatizaciji industrijske P izvodnje. Usmerjali bodo dejavno« najditeljev, racionalizatorjev. novato > inženirjev in tehnikov pri reševanju v rečih gospodarskih vprašanj. Skopni*;,s loga vseh sektorjev pa |e organi*» vsedržavnega kongresa društev in*®« Jev in tehnikov iz vseh ljudskih repu ’ Kongres bo letos v Sloveniji. Kenčn°, tudi sklenili, da se morajo začeti P pravljati na ustanavljanje krajevnih _ ničnih muzejev kot osnove bodoč m centralnega muzeja, t ■
Sprejeli so tildi resolucije o neposre^ nih nnlogoh iz resolucije Je razvidno, bo društvo usmerilo delovanje zn tu llzacljo vsega tehničnega kadra pri polnjevanju nalog naše socfailističnp * ditve. Svoje delo bodo uravnav«'' 0 sklepih resolucije 4 aprila CK K*’ ^ osnovnih gospodarskih nalogah za v Pri obravnavanju tekoče problema"« zvezi s petletnim planom ne bodo Pp' , bili tudi na znanstveno delo; in strok razvoj.
Po izvolitvi plenuma so izvoliti 86 iV vršni odbor s predsednikom ing. M pinom, pomočnikom ministra za gradul
Te-
v ou«	m	vfD	f| HVAtiflt ff t nflti (flli'1
Veterinarji so ustanovili svoje društvo
Naši veterinarji eo pri svojem obsežnem delu že dalje Časa pogrešali osrednje društvo. Čeprav so v drugih ljudskih republikah to vprašanje že pred letom dni rešili z ustanovitvijo veterinarskega društva, je bil pri nas komaj pred dvema mesecema ustanovljen pripravljalni odbor. Odbor ie svojo nalogo dobro opravil, vendaT ao takojšnjega ustanovnega zbora ni prišlo, ker so posamezni veterinarji nepravilno zastopali stališče, da bi člani veterinarskega društva ne smeli postati tudr bolničarji in veterinarski pomočniki.
Ob zaključku večjega veterinarskega posvetovanja, ki je bilo v soboto v Ljubljani, ,ao včeraj ustamovili »Društvo veterinarjev in veterinarskih pomočnikov LRS«. Ustanovnemu zboru sta prisoetvovala tudi član zvezne uprave za veterinarsko službo tovariš Tone Zavodnik in predsednik hrvat-6kega veterinarskega društva dr. Nikola Fijolič.
Glavne naloge društva so: strokovni dvig veterinarjev in veterinarskih pomočnikov v smislu sodobnih pridobitev veterinarske vede; proučevanje organizacijskih oblik delovanja;-pomoč in sodelovanje z ljudsko oblastjo pri reševanju vprašanj veterinarske službe (zlasti pri sestavljanju ljudske zakonodaje s področja veterinarske
stroke); proučevanje organizacije- j, lokroga in doseženih uspehov ve' u-narske službe v drugih ljudskih 'L blikah in v drugih državah; sode* ,0 nje s sorodnimi društvi v drža** , t' organizacijami v tujini; popnl*Lne dja veterinarske znanosti ih nI uporabe v praksi Da bo društvo polnilo te naloge, bo izdajalo stvene in ljudske publikacije. Pr *|o gandne letake in slike ter sode*, v tisku s prispevki o aktualnih y :e šanjih veterinarske službe. 7-«	■ 11
Za sv.'!!
člane in za širšo javnost bodo 'ir’r^nj»' strokovna in znanstvena Pr.e"flVu0<io S široko organizacijo tečajčv
&	VPIJAJ
sVoje člane strokovno usposablja':^« Društvo pa bo sodelovalo tudi z, ' 0« sko oblastjo pri sestavljanju *a*Lctjo in predpisov za pravilno organ**8 veterinarske službe	i.niifi
Sprejeli eo pravila, ki meddr i«-določajo tri vrste članov: redni { Zyd' nrirant veterinarji, ki delajo n® Spo ročju LR Slovenije), izredni . jr** veterinarsko osebje in zastopnici . ^ glh st tok. ki delajo v veterin« ^ ustanovah, absolventi veterine, . $ rinarji iz drugih ljudskih repu® j. drugih držav, ki službujejo ,n.a; Jhijo ročju LRS) ln častni (osebe, -gtv* večje zasluge za uspeh vrieri^Alp ali sorodne stroke). Končno 60 “ upravni odbor.
11« NOVIH VAGONOV V POČASTITEV VOLITEV,,,
Delovni kolektiv tovarne vagonov v Rankovičcvem zelo uspešno izpolnjuje volivne obveznosti. Te dni so Izročili prometu 116 novih tovornih vagonov. Hkrati so popravili 65 starih vagonov.
Nove vagone so preskusili; pri poskusni vožnji so prepeljali Ž500 ton brl-kefciranega premoga za industrijska podjetja
NAJBOLJŠE PODJETJE LOKALNE INDUSTRIJE V KRANJSKEM OKRAJU
Tovarna pletenin, rokavic in konfekcije v Kranju zaposluje skoraj same delavke, ki delajo v brigadah. Brigade stalno med seboj tekmujejo. Lani v drugi polovici leta so presegli proizvodni plan za 44% Kolektiv je razen tega opravil še 7133 prostovoljnih delovnih ur, Čeprav šteje največ mater Lepo izpričevalo kolektiva je tudi, da so imeli le 0.02% neopravičenih izostankov Tudi študiju so posvečali veliko pozornost, saj so imeli redno tedensko sestanke. Skrbeli so za Izboljšanje preskrbe
Zadnje tekmovanje je dalo 43 udarnic. Osmega marca so delavke tovarne slovesno proslavile svoje delovne uspehe Ob tej priliki je kolektiv prejel prehodno zastavo in denarno nagrado kot najboljše podjetje lokalne industrije. Zastavo je prevzela sedemkratna udarnica Kristine Kovačič, odllkovanka z redom dela Delavke so obljubile, da si hočejo zastavo priboriti v trajno last Dne 10. februarja
se je začelo medbrigadno tekmo**®’, g, večjo storilnost: trajalo bo do 30-Z njim bodo počastili volitve.
LETOS SE BO POVEČALA PROIZVODNJA DOMAČE OB«* , Te dni je komite za lokalno •jfojl daretvo in komunalne zadeve Pr jjo' FLRJ z republiškimi ministrstvi komunalne zadeve priredil v Sarajov ferenco o nadaljnjem razvoju . obrti v naši državi. Sprejeli »o ,. Ljh da se bo letos proizvodnja	pr
predmetov za domači trg in i*
večalg,.	as1"
Lani je domača obrt dala ** , f i* pol milijarde dinarjev blaga, ve . j« še ni dovolj razvila. Sklenili 0kr'tj treba za nadaijuji razvoj domač ustanoviti strokovne svete pn * 0t>rt-in republiških upravah za do®* e(n<r V svetih bodo sodelovali slik ari ' ,^1. grafi in drugi umetpiki ter stroK g-pj
I PRI ALEKSIN^U,
VELIKO POVEČAN OBRATA ZA
8KRILJCEV pki ai>c,«w~ .	,)0.
Lani je začelo izpolnjevati iv®|* pf^ sko naloge podjetje za kopani*	pr
delevo oljnih škrlljcev v	..
Aleksincu Prve naprave, ki *o I j^gj« uporabljati za predelavo Skrili0®' majhno zmogljivost Zato	im*’*
instalirali nove niprave. ki ^ bj* ^<,1* *'*L'
v«*iiivvc unpinvc.	. , l-«kO* .'le
dvajsetkrat večjo zmoglji^t K Jj®01 ■ re Temelje so že položili P° n# P*' cenitvah je v Subotlnčih <,r7W. rud1’
vriju za pet let oljnih skriljc«Y,;te0ili*' plasti pa segajo tudi globoko
BODIMO BUPNI ČUVARJI NEODVISNOSTI NASE SOCIALI DRŽAVE IN NJENEGA MIRNEGA RAZVOJA!
"®o poročilo voioShe nprove lugoslovanske cone TrloSkeiia ozemlja izročeno
Predsedniku Varnostnega sveto OZN
ilov^i Yorlt> 12’ .marca (Tanjug). Jugo-i« i.antn deIežaciia v Varnostnem svetu »Mm ®' marCa predsedniku Varnost-d^eta letno poročilo vojaške uprave V °S oyanske cone STO o stanju v coni. v f?ro?^11 i® rečeno, da je prišla cona letu v težko gospodarsko in toSS«	ker Italija ni hotela iz-
‘ti svojih finančnih obveznosti •»
,i.''“f pogodbe o preskrbovanju jugo-e cone s potrebnimi plačilnimi lovi i ' 'n ^er. n' “^° skoro nobene tr-Pri / 8 iz.menjave med obema conama, 4em*r je vojaška uprava jugoslovan-„ ®one večkrat insistiirala pri Zavezni-kl upravi v Trstu.
^ vojaška uprava jugoslovanske cone je , J *ato prisiljena, da se je gospodarsko (j . Ve2ji meri izmerila k Jugoslaviji, U,1® dala na razpolago coni potrebne «55*6 ^laža’ ža cona ni mogla na-•oill na <^ru?1 strani, ter je odobrila po-J i° v znesku 500 milijonov dinarjev. |( .J^zultat te podpore vlade FLRJ se ^ *°*Podar»ko in finančno stanje cone liv I ° P°Prav^0' življenjska raven pre-;8 *‘*tva pa se je dvignila, kaT je imelo l .Posledico, da eo se poglobili in še jj ! »trdili stiki med prebivalstvom cone Moslovanskimi narodi, foji ° ®ta kamPania — pravi dalje po-f 10 ~ ki jo vodijo nekateri krogi v 1,( *u> in poudarjanje iredentističnih za-te/j iuS°*l°vanske cone, naletela na ^‘Movoljstvo prebivalstva te cone,'ki Im16 8arao prepričalo o neosnovanostl vj|.umentov, s katerimi hočejo baje opra-^7*' to kampanjo. Med take »argu-3‘e« spada razglasitev oseb, odgovor-
fatve ter je bilo izmišljeno izsiljevanje italijanskega prebivalstva »konstruirano samo na temelju nekaterih primerov upo-' rabe stanovanj za vojaške namene, ko so pri tem njihovi lastniki, Italijani in Slovenci, dobili ustrezna druga stanovanja.
Poročilo vojaške uprave jugoslovanske cone STO med drugim naglaša, da sodni procesi proti antifašistom v Tretu, diskriminacijski ukrepi proti slovenskim šolam in učiteljem ter drugi ukrepi, ki jih podvzemajo v angloameriškl coni STO proti demokratičnemu prebivalstvu, povzročajo zaskrbljenost pri prebivalstvu jugoslovanske cone STO.
Glede na splošno stanje v jugoslovanski coni, pravi poročilo, da je bila v coni dosežena popolna enakopravnost vseh narodnosti in da so zajamčene osebne in državljanske svoboščine Italijanom, Slovencem in Hrvatom. Številne organizacije, med njitmi Slorvansko-italijaneka antifašistična unija (SIAU), ki predstavlja najmočnejšo in najbolj množično politično stranko, sodelujejo z oblastmi ln je bil tako dosežen v coni znaten gospodarski in kulturni razvoj. Ta uspeh je bil med drugim dosežen s krepitvijo zadružnega gibanja v coni in množično udeležbo prebivalstva vseh treh narodnosti pri številnih kulturno-prosvetnih akcijah.
Na koncu poudarja poročilo, da bo tudi v prihodnje vojaška uprava jugoslovanske cone STO napela vse 6ile, da bi se nadalje razvijala jugoslovanska cona STO v skladu z določbami mirovne pogodbe kakor tudi izboljšali odnosi med jugoslovansko in anglo ameriško cono STO
2a kriminalne prestopke, za politične
Zveza sindikatov 3u90slavi!e zahteva
naj OZN prepreči preganjanje grških sindikalnih aktivistov
Beograd, 12. marca. (Tanjug.) Spričo ^Sanjanja demokratičnih ln sindikalnih Teistov v Grčiji je poslal Centralni ii |0r Zveze sindikatov Jugoslavije Trygve tajniku OZN, naslednjo protestno rjavko:
jj 'Nečloveške razmere, mučenja in umo-o Katerim so izpostavljen! zaporniki v u^entracijskem taborišču na otoku J^onieosu. povzročajo globoko ogorčenj delovnih ljudi naše države. Vest o em umoru Micosu Takisa, tajnika Uta oficirjev grške trgovinske morna-po dolgotrajnem mučenju, pomeni Hite nov d^az za opravičenost zahtev ^ lsirgih demokratičnih slojev sveta, da ■i •« v Grčiji zagotovile temeljne držav-)rwy? ln demokratične pravice ter one-’li nebrzdani represivni ukrepi ln i proti demokratičnim organizaef-njihovim voditeljem in članom.
Združujoč se protestu javne ^®8a »mnenja, zahteva CO Z
?a sve-3J, naj
Istavnikl Britanije in ZDA odpoklicani iz Madžarske
^ Budimpešta, 12. marca (Tanjug). — j^oje ministrstvo Madžarske je ob-
10 včeraj sporočilo, da je britan-Poslaništvo obvestilo 10. marca
»ko
!>>Wo vlado, da je britanska vla-
*vezi z nedavno madžarsko noto
h**®'8 podpolkovniku Percyju Ca-5 ”u* pomočniku vojnega atašeja v w Joipešti in Eduardti Southiju, trgo-t j ernu atašeju, naj se takoj vrneta k ^ndon. Britansko poslamištvo je obvestilo madžarsko vlado, da .k ®nska vlada ukimja delovanje
*ish Councilac v Budimpešti. v^V^ciated Press poroča, da bo tudi *<6 .ZDA v zvezi z zahtevo madžar-ttj	odpoklicala	iz	Budimpešte
v°Jaške funkcionarje.
Vollvnl Izidi v Grčiji
*o	12.	marca.	Reuter	poroča, da
> f'** objavljeni prvi uradni volivni izidi P° katerih je dobila Tsaldari-% dP°PuM*tična stranka največje šte-Hol ov' tem sporočilu so mandati .raideljenii: populisti 52 mandatov, ,tir4s®osova liberalna stranka 51, Planov j Progresivna unija 46, Papan-demokratična socialna stranka 33, •Ittu.. ratična fronta (ELD) Mataksasova 16 in dntgi 16 mandatov.
Bivši italijanski partizani
*®ktevajo razpustitev »socialnega gibanja«
»kiT«. 12. maTca (Tanjug). Pokrajln-Wjet Združenja bivših italijanskih '»Soi V^ov, ki predstavlja okrog 250 partizanov, je zahtevaj od iT^tad mora razpustiti neofašistično "Oo gibanje«. To zahtevo »o po-1« ^ 5 jetnl konferenci Sveta, ki se V®1 začela v Genovi. Več govor-Poudarilo, da naklonjenost in ki jo kaže vlada do dejavnosti »socialnega
' am+ir’v?ali čustva bivših partizanov k	*er oomeni hkrati res-
'fnrv	ki lahko privede do	zo-
ožrvltve fašizma.
NA ZBOROVANJU aLIJANSKEGA SOCIALNEGA ^	GIBANJA«
f.4 j^mona,	12. marca.	AFP poroča,
PriSJo	v Cremoni	do ostrih	in-
zl>°rovanju »italijanskega
rara
stori OZN potrebne ukrepe, da bi se prenehalo preganjanje demokratičnih in sindikalnih aktivistov v Grčiji ter odpravila koncentracijska taborišča, kot Je taborišče na oloku Makronisosu, saj to zahtevajo temeljni obzirl do načel pravičnosti in človeškega dostojanstva, ki so
Predvajanje Jugoslovanskih
filmov v ZDA
IivUiir iHVifnn l itfvll
New York, 12. marca (Tanjug). Slovan-sko-ameriški nacionalni svst, ▼ katerem je zbrana velika večina Američanov jugoslovanskega rjjdu, je organiziral veliko akcijo predvajanja jugoslovanskih filmov med našimi izseljenci. Tako so predvajali v Versaillesu v Pensilvaniji v Hrvatskcm domu in v Pittsburgu v Liivinski dvorani film »Živelo bo to ljudstvo«, pokrajinski klubi naših izseljencev, med njimi primorski. llSki, zagorski in dalmatinski, pa sio organizirali veliko prireditev, na kateri so predvajali jugoslovanske filme, čisti dohodek od ten prireditev so poslali skladu za zdravniško pomoč Jugo-slaviji.	[	<■;<>) n„
Voditelji naših izseljeniških organizacij pišejo o predvajanju teh filmov: »Vsi naši ljudje, ki so doslej videli te krasne slike, so bili prijetno presenečeni ter so uživali ves Čas predvajanja filmov. Naši ljudje žele slišati in videti junake našega rojstnega kraija — može, žene in otroke v srditi borbi proti okupatorju in zasuinjevalcem, junake pri' delu in graditvi svoje nove domovine Jugoslavije.«
član CK in minister industrije Abedin šshu izključen iz albanske delavske partije
Tirano, 12. marca (Tanjug). Centralni komite albanske Partije delavcev je zaradi »trockistične in protipartijske dejavnosti« Izključil iz Partije člane CK ministra industrije Abedina Sehu in pomočnika prometnega ministra Njazija Islami, ki je nedavno napravil samomor, kakof tudi kandidata za č]ana CK šu-: čuri Kelezija. Z dekretom-f^ezidija Ljudske skupščine Albanije je bil Abedin Šebu razrešen dolžnosti ministra za industrijo, za vršilca dolžnosti pa so na njegovo mesto postavili Tuk Jakova. Podpredsednik vlade Spiro Koleka je bdi imenovan za začasnega ministra javnih del.
Sovjetsko-brltanska pogodba
Moskva, 12. marca. Associated Press poroča, da je bil v Moskvi podpisan sporazum o sovjetskih dobavah lasa Veliki Britaniji. Šef britanske delegacije Leo-
„ZENITEV‘jij v ptujskem gledališču
zajamčena med drugim tudi e slovesno . nard Patton Je izjavil, da eo a sporazu-pr e vzetimi mednarodnimi obveznostmi v I mom določene znatne dobave sovjetskega okviru OZN.«	1	lesa.
FRANCOSKO LJUDSTVO PROTESTIRA PROTI VOJNI V VIETNAMU
a«.
Incidenti
eo se
bil'«1 ,v ulicah okrog prostora, kjer ^jiPosiopju. i
^4 , :fed. Pri incidentu 6ta bili dve IU«o ranjeni
^}*>rovanje, nato pa tudi v sa-Policlia je znova vzpo-
Pariz, 12. marca. (Tanjug.) Sinoči Je po ulicah Bordeauxa demonstriralo proti vojni v Vietnamu okrog 2000 mož in žena, izražajoč solidarnost s pristaniškimi delavci, ki niso hoteli nakladati vojnega materiala za Indoklno.
Zaradi poskusa močnih orožniških in policijskih oddelkov, da bi onemogočili demonstracije, je prišlo do spopada, pri kAterem je bilo več ljudi lažje ranjenih. Aretirali so tudi več ljudi. Demonstrantom pa je vendarle uspelo prodreti do občinskega poslopja in borze dela, kjer so imeli protestno zborovanje.
Veliki uspehi vietnamske mladine
Saigon, 12. marca (Tanjug). Po poročilu vietnamskega radia je v štirih letih od upostavitve demokratične republike Vietnama dosegla Zveza ljudskodemokra-tične mladine Vietnama velikanske uspehe v obnovi države in podpiranju fronte. Člani zveze so v tem času med drugim zgradili In popravili 10.000 km cest, izkopali 30.000 km rovov okrog vietnamskih vasi in obdelali 12.000 arpanov opuščene zemlje (arpan meri 0,34 ha). Vrh tega so mladinci odprli v zaledju 500 sanitetnih
Stavke na Japonskem sš vedno bolj širijo
Tokio, 12. marca. AFP poroča: Stavkovno gibanje na Japonskem, ki se je začelo s tem, da Je nad 75.000 kovinarjev prenehalo delati, se vedno bolj Siri. Nad
300.000 rudarskih delavcev in nameščencev, ki so razglasili v torek 62-umo stavko iz solidarnosti s kovinarji, so sklenili stavko nadaljevati.
Neomejeno stavko nadaljuje tudi
80.000 delavcev in nameščencev, zaposlenih v različnih nahajališčih rud. Davi je prav tako začelo stavkati 450.000 delavcev ln nameSčencev japonskih državnih železnic. Vsi stavkajoči delavci in nameščenci zahtevajo poviSanje mezd in plač, eboljSanje življenjskih in delovnih razmer in skrajšanje delovnega časa.
PREBIVALCI RAZBILI DEGAULLISTICNO ZBOROVANJE
Pariz, 12. marca. (Tanjug.) Na zborovanju priataSev De Gaullovega gibanja v Albiju (Tarn) je prišlo do pretepa. Prebivalci so vdrli v dvorano, odstranili z govorniškega odra ter pretepli člana glavnega odbora De Gaullovega gibanja narodnega poslanca Gastona Palevskega. Red je bil upostavljen Sele, ko je vmes posegla policija.
MADŽARSKI DRSALEC -v PROSIL ZA AZIL V ANGLIJI
London, 12. marca, Reuter poroča, da je madžarski drsalec Ed6 Kdrany, ki j« prejšnjo nedeljo sodeloval na svetovnem tekmovanju v umetnem drsanju v Londonu, zaprosil, če sme ostati v Britaniji kot politični begunec. Britansko notranje ministrstvo mu je odobrilo zatočišče.
VRNITEV ZAPLENJENIH LADIJ NEMČIJI
London, 12. mafcA. Zapadne sile so nklenile vrniti Nemčiji 840 ladij, ki so jlK irofcli v svojih lukah že od konca vojne- Te ladje so Nemcem med vojno služile za kontrolno službo in za čiščenje morja od man. Sedaj jih bodo Nemci uporabili kot ribiške ladje.
postaj, vodili številne tečaje za’ odpravo nepismenosti ter dalj na desettisoče borcev za narodno-osvobodilno armado Vietnama.
Federalna enota Zapadna Java ukinjena
DJakarta, 12 marca Associated Press
poroča, da je podpisal predsednik Združenih držav Indonezije Ahmed Sukamo dekret, s katerim se federalna enota Zapadna Java ukinja ter vse to področje priključuje k federalni enoti Indonezijski republiki Tako bo vsa Java prišla pod oblast Djokjakarte, prestolnice federalne enote Indonezijske republike.
Vlada in parlament Zapadne Jave, ki je bila ustanovljena kot posebna država z neposredno oodporo Nizozemcev že leta 1947., sta bila razpuščena po sterlingovefm napadu na Bandung. Od tedaj ie Izvajal vso upravno oblast posebni komisar ‘iveztič o vladal predsednik zaradnojavanske vlade pa je bil v zaporu, ker je bil osumljen, da je sodeloval z WesterIlngoviTni i odmetntki. Razpustitvi zapadnojavansk« vlade in parlamenta je sledilo več peticij in sestankov, na katerih j« prebivalstvo . Za-oadne Jave* zahtevalo priključitev k ln* donezijski republiki.
Podvodna bomba kot signal za nevarnost
New York, 12. marca. AFP poroča: Inženirji ameriškega mornariškega ministrstva so skonstruirali novo bombo, ki služi kot signal, da Je ladja v nevarnosti, če ladijska oddajna postaja ne deluje. Po eksploziji pod vodo širi nova bomba valove, ki se raztezajo od kraja eksplozije do 5000 km in natančno določijo lego ogrožene ladje. V ameriSkih vodah so že zgradili Irl naprave za sprejem takih valov. Po mnenju strokovnjakov bi 30 takih postaj zadoščalo za sprejem te-b signalnih znakov (z vseh krajev sveta.
Gledališče v Ptuju je postavilo zadnje čase — in po daljšem odmoru — na oder dve deli: Golievo mladinsko' igro »Sneguljčico« in Gogoljevo komedijo »Ženiteiv«.
»Ženitev« je klasično delo ruske realistične dramatike. V njem, ▼ »Revizorju« in v »Mrtvih dušah« je Gogolj odkril vrsto tipov in karakterjev zaostale ruske »tvarnosti svojega časa. Tl tipi in karakterji so kasnejša desetletja prevladovali v ruski književnosti, naj omenim samo roman Gončarova »Oblomov«. Oblomov je veren naslednik Gogoljevega Podko-ljosina, človeka, ki se je tako daleč polenil, da ga je bilo strah celo življenja Čeprav je Gogolj napisal za »Ženitev«, da
tre »za popolnoma nemogoč dogodek«, i se je odigral kjer koli v času carske Rusije, vendar čutimo iz vsakega prizora, pri vsakem tipu, ki pride na odet, da gre za povsem resnične figure, ki jih je ustvarjal neki nemogoči čas, v katerem si je moral človek na priliko s posredovalkami pomagati, da se je oženil ali omožil. Gogolju pri pisanju teh komedij pač ni šlo samo zato, da bi postavil na oder zgolj prizore, ki so se odigravali okoli neke ženitve, Slo mu je v prvi vrsti za to, da je razgalil ča« h) družbo, ki eta takega nemogočega človeka ustvarjala.
Vse to se mi je zdelo potrebno napisati, preden bi spregovoril o sami uprizoritvi v Ptuju: kajtd temeljno za igralski ansambl pri »Ženitvi« je, kako v igri zaživi v tipih in karakterjih čas in družba okoli tega »popolnoma nemogočega dogodka« z neko ženitvijo. Prav v tem je preizkušnja, koliko je v igri gledališkega osebja ustvarjalne sile, koliko je igralsko osebje dojelo tipe in karakterje nekega časa, neke družbe in jih ustvarjalno oživelo na deskah — ali pa je lahko govora samo o diletantskem posnemanju in o slabi, se pravi nedoživeti igri
Predstava Gogoljeve »Ženitve« v Ptu-
ju je pokazala, da eo se režiser (Janja Baukart) in igralci do neke mere vsega tega zavedali. Uprizoritev je v dokajšnji mer! uspela, moremo je smatrati za uspeh gledališke druiiae Gledaleo, ki v Ptuju gleda to komedijo, se ne nasmeji do tolz samo nemogočim zadevščinam okoli neke ženitve, zamisli se tudi nad časom in družbo. Ptujski igralci in igralke eo ustvarili tipe in karakterje, ki jih moremo ceniti več kot za diletantsko improvizacijo. To bi lahko rekli za Agatjo (Ivanko Korošec), za Ževakina (Franca Lenarti-ča), za Jajčnico (Daniela Šugmana) in za Feklo (Marijo Tretjak) Kočkarjov (Franc Vičar) je obvladoval prizorišče, vendar pa bi on zmogel, če bi posamezne prizore detajlno naštudiral, dati še veliko več, kakor je »icer dal. Kočkarjov je vloga, pri kateri moTe in mora igralec do kraja razviti svoje sposobnosti. Pod-koljosin (Franc Gunžar) je Igralsko zelo nehvaležna vloga ter more in mora priti do izraza samo v vigranem ansamblu. Gunžar je naštudiral vlogo Podkoljcnina zelo dosledno in ga je tudi doživeto odigral. Preostale vloge i teto, Anučklna, Dunjaško in Stjepana so igrali Ančka Bajgot, Lojze Matjašič, Ančka Butolen in Vinko Kralj.
Skratka, predstava je pokazala, da je ptujsko gledališče zmožno življenja, da prerašča okvir diletantizma To je gotovo zasluga Igralcev samih, a tudi režiserke, ki je znala z igralci delati. Povprečno more ptujsko gledališče nastopiti z vsako igro deset do dvajsetkrat, pri čemet so všteta tudi gostovanja, v Str-nišču, v Ormožu in drugod. Problem režiserja bo treba kako rešiti. Danes pomagajo režirati deloma Igralci iz roari-borskega gledališča, dobro pa bi bilo za oboje, za mariborsko in predvsem ptujsko gledališče, da bi ptujski Igralci nastopali posamezno tudi v mariborskem gledališču.	Ivan Potrč
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Ignac Koprivec, Sestanki Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal novell-stično zbirko Ignaca Koprivca »Sestanki« (384 str., cena v platno vezani knjigi 172 din). Knjiga obsega 8 novel, ki jih vse označuje njihova tematika: obravnavajo namreč začetke naše nove socialna stvarnosti na vasi, prvo fazo razvoja slovenske vasi v socializem. Pisatelj je opazoval pojave in dogodke v Slovenskih goricah prva leta po osvobojenju, ko se je začela likvidkatl moč vaških bogatašev ln so razni bivši trgovoi, premožni kmetje ln dfugi podobni ljudje, ki M obvladovali vas za časa buržoazne družbe, skušali na razne načine izigrati ukrepe ljudske oblasti. Kako je živela naša vas po osvoboditvi, kako so v nji potekali procesi socialne povzdige siromašnega prebivalstva, kako so se novi pojavi kazali v človeških usodah, ičako si je napredek krčil pota in kako ga je reakcija skušaj zadržati, o tem in drugem pripoveduje Koprivec v okviru svojih zgodb iz Slovenskin goric.
Stendhalove »Italijanske kronike« v slovenščini. Slovenski knjižni zavod je izdal novelistično zbirko H. Beyla-Stend-hala »Italijanske kronike« (prevedel S. Š., 224 str., cena vezane v polplatno 90 dinarjev) Knjiga obsega štiri novele iž renesančne Italije, »Vanina Vanini« nas vodi v karbonarske borbe, zadnji dve pa obravnavata španske motive. Stendhalove »Italijanske kronike« so klasično zrela knjiga, ki razodeva vse značilnosti
Uspeh jugoslovanske glasbe v Parizu
Pariz/12. marca. (Tanjug.) V gledališču >Čli6čfe< v Parizu je bi) prirejen festival jugoslovanske glasbe. Orkester pariškega konservatorija je Izvajal sodobna dela jugoslovanskih skladateljev: Papandopulovo simfonijo zn godalni orkester, simfonično poemo »Bela Krajina« Marjana Kozine, dva plesa iz baleta »Ohridska legenda« Stevana Hristlča in herojsko simfonijo Stefana šuleka. Dirigltal je Milan Horvat, dirigent zagrebškega simfoničnega orkestra.
Prisotni so pozdravih vsako točko z dolgotrajnim ploskanjem in tako izrazili priznanje kompozicijam sodobne jugoslovanske glasbe in tudi gostu Milanu Horvatu, ki je z mojstrskim dirigiranjem pripomogel k uspehu festivala.
RAZVOJ IN RAST
kmečkih obdelovalnih zatirug v koprskem okraju
V koprekem okraju je že 12 kmečkih obdelovalnih zadrug, od katerih jih bo delilo dohodka. v letošnjem letu šest; šest zadrug je namreč novih, nastale so proti koncu preteklega leta. Najstarejša zadruga je KOZ Ihiče, ki je bila ustanovljena že 17. januarja 1947.' Na ustanovnem zboru se Je vključilo v zadrugo skupno 26 družin. Kljub raznim težavam je zadruga stalno rastla. Tako je že v letu ustanovitve vstopilo v zadrugo še 13 družin, v letu 1048 5e6t družin in poteklo leto Še 10 družin. Zadruga obsega področje vasi Puče, Koštabono in nekaj manjših zasellj, V celoti je vključenih v zadrugo že preko 80% kmetov.
Zadruga se nenehno tudi gospodarsko dviga. Glavna gospodarska panoga je vinogradništvo in živinoreja. Uspevajo tudi oljčni nasadi. Delo je organizirano po brlgadnem sistemu, Norme sicer še niso uvedene, vendar so se aadružnlki odločili, da jih uvedejo v letošnjem letu.
Zadruga posveča posebno pozornost kapitalni zgraditvi. DogradiH so že zadružni dom in htev za goVejo Sivino. V letoSnjenr letu so zadružniki eprejeli plan kapitalne graditve, po katerem bodo zgradili delavnice za kovače, Šivilje In mizarje, hlev ca sto prašičev, U«v za
50 glav goveje živine tu stanovanjsko hido. Zadruga bo popravljala zadružnikom tudi;.stanovanjske hiše.
Tudi v pogledu mehanizacije se zadruga naglo razvija. 2e v letu 1947 gi je zadruga nabavila traktor, nato veliko mlatilnico s stiskalnico, preteklo leto pft je nabavila i« en traktor. Za preveze si je zadruga oskrbela tudi tovorni avto.
Ker je v zadrugi glavna panoga kmet-tljske proizvodnje vinogradništvo, skrbi zadruga tudi za obnovo vinogradov. V letu 1949 eo posodili B2.000 sadik, v letošnjem letu p« jih bodo 30.000. Za oskrbovanje zadružnikov s potrošniškim blagom so v zadružnem domu uredili lastno trgovino. pol^fe tega pa imajo v zadružnem domu še zadružno gostilno.
Zadružniki so marljivi ln zavedni člani, Z, veseljem se Je * njimi pogovarjati o zadrugi in a ponosom pripovedujejo o uspehu svojega skupnega dela.
Starejših kmečkih obdelovalnih zadrug je v koprskem okraju še pet, in to KOZ Ankaran, Babiči, Šmarje, Krog in Cam-pel Salara, vendar 8e vse te niso na tako visoki stopnji razvoja, kakor je KOZ Puče. Število KOZ se je močno dvignilo po II. kongresu KP STO, ki je W1 v oktobru preteklega leta. Po tem kongresu
pisateljevega pripovedovanja. Maksim Gorki pripoveduje o nji: »Poznal sem na desetine knjig, v katerih so «e opisovali skrivnostni in krvavi zločini. Toda, glejte, berem Stendhalove .Italijanske kronike1 In spet ne morem doumeti, kako je tole narejeno. Stendhal opisuje krute ljudi, maščevalne morilce, jaz pa prebiram te njegove povesti kakor .Zivlienje svetnikov ali kakor da poslušani .Sen matere božje’ — pravljico o njeni trnovi poti nad tipljenjem ljudi v peklu « Stendhalove »Italijanske kronike« se v tej izdaji, opremljene ustrezajoče njih stilu, dostojno pridružujejo prevodom »Rdečega' in črnega«, »Parmske kartuzije« in •Lucijana Leuwena«.
Goldonijev »Lažnivec« r Knjižnici Slovenskega gledališča. Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal kot 24. zvezek svoje Knjižnice Slovenskega gledališča Goldonijevo veseloigro v treh delanjih »Lažnivec«. Knjiga obsega 136 strani in na posebni prilog! štiri ilustracije, ki prikazujejo nekatere tuje uprizoritve »Lažnivca«. Poleg besedila tega priljubljenega ln mnogo uprizarjanega dela beneškega komediografa Carla Goldonija (1707— 1793), besedila, ki ga je prevedel Janko Moder, prinaša zvezek študijo B. Faturja o Goldoniju, nato pa »Nekaj opomb za umevanje ln režijo«, ki jih je napisa) prevajalec ModeT Tako opremljena izdaja Goldonijeve veseloigre, v kateri nastopajo 7^ moških in 3 ženske osebe —- poleg manjših vlog — bo ustrezala zlasti režiserjem In igralcem ljudskih odrov, ki bodo »Lažnlka« v knjižni Izdaji tembolj pozdravili, ker so sj že zdavnaj želeli imeti v knjigi kakšno laže uprizorijivo Goldonijevo komedijo »Lažnik« pa Ima nedvomno vse kvalitete Goldonijeve v«-dre urtetriostl, ki ji nič ni moglo vzeti njene mikavnosti In diihovite zabavnosti tudi za današnjega človeka Broš. 58 dinarjev, vezana v polplatno 68 din.
Janlfit Miloš: Osnovno pitanja kolektivne ishrane. »Svjetlost«, Sarajevo 1949. Rnjiievnoft. št 1, leto V. izdaja »Prosveta«, Beograd Letopfs Matice SbpnUe. Januar-februar 1950, knjiga 365. leto 126. Izdaja Matica Srpska Novi Sad Comunitta, št. 1. Organ Komunistične partije STO-Ja, Trst. lioree, št. 2. letnik H. Organ republiškega odbora Zveze borcev NOB Slovenije. Ljubljana. hvor, št. 1 leto III. Časopis za književnost in kulturna vprašanja, Zagreb.
Je bilo do konca letp ustanovljenih kar
šeet novjh zadrug in to KOZ Marezige, Pobegij-Cezarij. Vanganel, Bertoki, Sa-rodo in Pomjan Nekatere od teh so že dobro organizirane ln vstopajo v zadrugo vedno novi člani. Tako se je na primer v KOZ Pobegij-Cezarij vključilo po ustanovitvi že 14 novih gospodarstev iu je v zadrugi vključenih že 49 gospodarstev.
Zaradi lanske izredne suše v zadrugah primanjkuje krme za živino. Ker so nekatere zadruge 'v Sloveniji dobro založene s senom, v koprskem okraju pa j z vinom, bi bilo priporočljivo, da bi za-i druge medsebojno zamenjale kmetijske pridelke.
V zadrugah primanjkuje tudi dobrega knjigovodskega kad na. Da se to 6tanje izboljša, je Okrajna zadružna zveza v Kopru v januarju tega leta organizirala knjigovodski tečaj v Valdoltri. Tečaj obiskuje 80 tečajnikov.
Zadružništvo se razvija tudi v okraju Buje, ki spada prav tako pod istrsko okrožje. Nedavno je bila v Bujah ustanovljena okrajna zadružna zveza. Do tega časa so bile zadruge tega okraja povezane v zadružno zvezo Koper.
Razvoj in rast kmečkih obdelovalnih zadrug v koprekem okraju je najboljši odgovor vidalijevskim obrekovalcem na njihove laži o jugoslovanski ooni Tržaškega ozemlja,	f	j
V ostri mednarodni konkurenci so dosegli naši skakalci zelo dobra mesta
Planica, 12. marca
Mednarodni Planiški teden, ki ae je pričel danes s tekmami na 80 m skakal* nici, je kakor v preinjih letih tudi letos vzbudil v športnem svetu doma in v inozemstvu veliko zanimanje. Letošnji prireditvi ata dala poseben pomen in privlačnost prisotnost Norvežanov, ki so se radi odzvali našemu vabilu. Norvežani so bili prvi, ki so ponesli slavo Planice v svet, sedaj po 16 letih pa eo spet naši gostje. Nič manj nas ne veseli obi«k italijanskih skakalcev, ki so razen Da Colla vsi bili že lansko leto naši gostje, in avstrijskih tekmovalk, ki veljajo za najboljše na svetu Njih tovariše, ki bodo prispeli jutri, z veseljem pričakujemo.
V Planico je danes prispelo devet posebnih vlakov iz raznih krajev Slovenije. Gledalci pa so prišli tudi iz Zagreba in iz Trsta. Ko so z motornim vlakom iz Martuljka prispeli domači tekmovalci, funkcionarji in gostje, je bila Planiika dolina že polna izletnikov. Filmski operaterji in fotoreporterji «o ob poti, po kateri se je množica pomikala proti skakalnici, iskali primernih prizorov. Filmske aparature so posebno zabrnele, ko so prišli znani gostujoči smučarji, naši »Amerikanci« in tekači in Holmenkollna.
Z vremenom, ki je bilo sončno in toplo, so bili tekmovalci in gledalci zadovoljni, zlasti pa tisti, ki so hoteli porjaveti v enem dnevu. Tudi glasba ie prijetno vplivala na razpoloženje tekmovalcev Oh izhodu skakalnice so olapolnle zastave držav, ir. katerih so udeleženci tekmovanja — Naimani desettisočglava množica se je zgrnila okoli 80m skakal- j nice. ko so se pričeli poizkusni skoki. I
Ob 1045 je bil slavnostni začetek Pia- ! niškega tedna, ki ga je svojim govorom odprl prodsednijt Organizacijskega komi-teia dr Danilo Dougan. predsedn'k Komiteja n f!rku1turo prt vladi LRS Naj-nrei je nazdravil goste, nato oa naše fiz-kult«rn(ke In tfledalce Med drugim it dejah
»Udeležba inozemskih tekmovalcev ie oonovi»T! dnkaz. da se ie v svetu visoko dvignil »<t]*d našega fizkultumega gibanja. V PlanUkem tednu ne smemo pričakovati rekordov in senzacii. marveč nai bo ta prireditev izraz velikih napo-
DržavnG nogometno prvenstvo
L LIGA
v Zagrebu: Hajduk : Lokomotiva 1:0 v Beogradu: Dinamo : Metalac 2:0 Partizan : Naša 'krila 2:1 v Sarajevu: Cr. zvezda : Sarajevo 2:0 v Titogradu: Spartak : Budučnost 2:0
Tablica I. lige:
Crvena zvezda Hajduk Dinamo Spartak Naša krila Metalac Partizan Lokomotiva Budučnost Sarajevo
II. LIGA
v Zagrebu: Metalac s Vardar 1:0 Milicioner : Odred 1:0 v Osijeku: Proleter : Železničar 4:1
rov našega ljudstva v borbj za socializem.« Z besedami: »Naj živi tovariš Tito, pokrovitelj našega fizkultumega gibanja!« je dr. Dougan zaključil svoj govor.
Po njegovem govoru so se nekateri naši najboljši alpski smučarji z zastavami dTžav udeleženk spustili po skakalnici. Začelo se je tekmovanje v skokih na 80 m skakalnici. Sodili so: Anton Gnidovec (Jugoslavija) Ronollen Agnar (Norveška), Šramel Bogo (Jugoslavija, Ru-dolph Charl (Avstrija). Stane Predalič (Jugoslavija).
PRVO MESTO JE DOSEGEL NORVEŽAN SCHJELDERUP, TRETJE POLDA IN ČETRTO MESTO KLANČNIK
Najboljši »kok je dosegel Norvežan Schjelderup v dolžini 79,5 m. Ta tekmovalec, ki je bil dvakrat v Holmenkollnu drugi, na olimpijadi v Saint Moritzu pa tretji, je dobil tudi najboljšo oceno za slog, in sicer 18,5 točke od vseh sodnikov.
Po slogu ni za njim zaostajal njegov rojak Kronvold, katerega skok je bil nekoliko krajši. Od jugoslovanskih akakal-
Krznarič in Slabe, ki pa je padel in odstopil
2	2	0	0	3:0	4
2	2	0	0	2:0	4
2	2	0	0	1:1	4
2	i	0	i	2:1	2
2	i	0	1	4:2	2
2	1	0	1	4:3	2
2	1	0	1	3:3	2
2	0	0	2	0:2	0
2	0	0	2	1:6	0
2	0	0	2	0:5	0
v šabcu: Podrinje		J	Napredak 2:2		
v Novem Sadn: Sloga :			Kvarner 3:0		
	Tablica IL lige:				
Metalac	2	2	0 0	2:0	4
Slo«a	2	0	1 1	3:0	3
Proleter	1	1	0 0	4:1	2
Odred	2	1	0 1	2:1	2
Milicioner	2	1	0 1	2:2	2
Napredak	2	0	2 0	4:2	2
Kvatnner	2	1	0 1	2:4	2
Vardar	2	0	1 1	2:3	1
ZelezničaT	2 1	0	1 1	1:4	1
Podrinje	2	0	1 1	2:4	1
11. oktober	1	0	0 1	0:1	0
Zimski	odbojkaški pokal FLRJ				
ENOTNOST : NAPRIJED 3:0 PARTIZAN : ZELEZNICAR (S) 3:0
Pri
iteljska nogometna tekma UDAR : ZAGREB 1:1
Danes je v Beogradu jugoslovanska reprezentanca premagala francosko v rokoborbi z rezultatom 5:3.
Slovenska mladinska liga
KLADIV AR : ZELEZNICAR (Mrb) 3:1 BRANIK : KAMNIK 4: 1 (3:0) RUDAR : KRIM 3:0 (2:0) KOROTAN : ODRED 3:1 (0:1) ZELEZNICAR (Lj.) : SLOVAN 1:0 (1:0)
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
GREGORČIČ : MILIČNIK 2:2 (2:1)
V prvem polčasu sta bili moštvi enakovredni, le prodornejšemu napadu Gregorčiča se je posrečilo, da je dvakrat potresel nasprotnikova vrata In to v 23. mm. po desni zvezi ter v 30. min. po desnem krilu. Sele proti koncu polčasa v 43. minuti je desna zveza Miličnika dala prvi gol. V drugem polčasu se je situacija spremenila. Napad Miličnika je že v začetku pričel pritiskati ter skoraj ves drugi polčas igra! na Gregorčičevi strani.
Uspeh ni izostal, v 20. min. drugega polčasa je srednji napadalec ostro etartal na vratarja ter mu zbil žogo iz rok in jo poslal v mreio. Do konca igre se situacija ni spremenila. Tekma se je zaključila z 2:2. Omeniti moramo, da je Gregorčičevo moštvo igralo zelo ostro, Miličnik pa je pokazal premalo povezave in to predvsem v prvem polčasu. Sodil je dobro Jordan.
BRANIK : ŽELEZNIČAR 6:0 (1:0)
KRIM : MURSKA SOBOTA 1:0 (0:0) NAFTA : KOROTAN 3:1 KLADIV AR : PROLETER (Koper) 1:1
Vremenska napoved *a ponedeljek 13. marca:
Spremenljiva oblačnost * rahlimi krajevnimi padavinami, zlaati v noSnem Čaju.V vlitih legah sneg. Temperatura bo nekoliko
mmm
'•'V-
Norvežan Sworr Kronvold
cev ie dobil najboljšo oceno za slog Karel Klančnik (17 točk). Polda je od naših skakalcev dosegel najdaljši skok (77 m), za slog pa so mu dali sodniki povprečno
15 točk.
V zelo lepem slogu v> skakali Rogelj, ki je v prvi seriji dobil povprečno
16 točk, ter Langus, Razboršek in Zalokar. Prav lepo so skakali naši mlajši skakalci Avsenik, Adlešič. Gašperšič,
MILICI0NAR (Zagreb) : ODRED (Ljubljana) 1:0 (0:0)
Zagreb, 12. marca. Danes je bila tukaj odigrana prvenstvena nogometna tekma, v kateri sta se srečali moštvi zagrebškega Milicionarja in Odreda iz Ljubljane. Začetek je pripadal Milicionarju, ki pa v prvem naletu ni bil uapešen. Igra je v prvem polčasu valovila iz polja v polje in sta obe strani imeli več priložnosti za dosego gola, ki pa so vse ostale neizkoriščene.
V drugem polčasu so se igralci Odreda prvi znašli ter začeli lepo in povezano igrati. V 5, min. so izvedli protinapad igralci Milicionarja, toda Segaila je lepo ubranil. V 14. min. je po nenadnem napadu nastal med Fajonom in Segali o nesporazum in tako je padel edini gol na tej tekmi. V nadaljevanju je igra valovila iz polja v polje in čeprav je bil Odred v rahli premoči, je ni znal izkoristiti in je moral e tem prepustiti obe točki svo
stopil od tekmovanja.
Od italijanskih skakalcev je bil najbolje ocenjen Privella, in sicer s 15.5 točke.
V PRVI SERIJI JE DOSEGEL V SKUPNI OCENI NAJVEČ TOČK
SCHJELDERUP
V prvi seriji je dosegel v skupni oceni največ točk Schjelderup, in sicer 110,1, 2. je bil Kronvold s 105 točkami,
3. Haakonsen 102,1, 4. Slattsven 101,7, 5. Skenersen 100,4, 6. Klančnik 100,1, 7. Polda 99,1.
Skoki so bili v drugi seriji zaradi mehkega sne£a krajši, čeprav so tekmovalci skakali z daljšimi zaleti. Pihati je začel tudi v posameznih trenutkih precej močan veter, ki je zakrivil nekaj padcev in nekaterim tekmovalcem pokvaril
fiasman. Med njimi so bili Norvežan tewersen, Jugoslovana Adlešič in Zalokar, Italijana Delaresi in Carlo De Lorenzi. To so bili le rahli padci, oziroma dotiki rok s snegom, kar se prav tako šteje za padec.
V drugi seriji sta Klančnik in Polda zboljšala svoj plasman, ker sta oba izvedla zelo lepa skoka in žela prav tako kakor Norvežani in ostali tekmovalci na-vduieno priznanje gledalcev. Moramo pa reči, da so naši gledalci še vedno dajali večje priznanje daljšim skokom, kalcor pa slogu, kar pa seveda ni pravilno.
Rezultati: 1. Schjelderup dir. Horleis (Norveška) 219,6 točke (dolžina skokov
79.5 in 70,5 m), 2. Kronvold Sworr (Norveška) 208,1 (74 in 70,5 m), 3. Polda Janez (Jugoslavija) 209,6 (77 in 75 m),
4. Klančnik Karel (Jugoslavija) 199,3 (72 in 69 m), 5. Slattsven Nils (Norveška)
191.3 (76,5 in 67 m), 6. Stemersen Sweln 191 (73 in 67 m), 7. Rogelj Albin (Jugoslavija) 150,2 (70 in 69 m), 8. Hoysaeter Leis (Norveška) 187,7 (69 in 65 m), 9. Langus Jože (Jugoslavija) 186,4 (68 in 65 m), 10. Privella Aldo (Italija) 185,7 (69 in 65 m), 11. Razboršek Ivo (Jugoslavija)
179.3 (63,5 in 60m), 12. Finžgar Rudi (Jugoslavija) 179,2 (48,5 in 48 m), 13. Zalokar Zoran (Jugoslavija) 179 (65 in 65 m), 14. Da Colle Bruno (Italija) 187,9 (71 in
64.5 m), 15. Penacchio Pietri (Italija) 177,1 (68,5 in 66,2 m), 16. Haakonsen Svein (Norveška) 170,6 (72 in 72,5 m), 17. Av-senek Slavko (Jugoslavija) 168,6 (62 in 65 m), 18. De Lorenzi Carlo (Italija) 169,7 (73 in 70m), 19. Razinger Ljubo (Jugoslavija) 163,8 (62 in 59 m). 20. Saksida
*
Naloge v o Ii v n i h odborov
Delo volivnega odbora na dan volitev.
Na dan volitev ae sestane volivnl odbor ob sedmih zjutraj pred vrati sobe v poslopju, v katerem bo glasovanje, odpečati in odpre vrata ter vstopi. Najprej se prepriča, ali so skrinjice prazne, ali so kroglice fn vse drugo v redu. O tem sestavi zapisnik v dveh Izvodih. ▼ katerega vpiše stanje, ki ga je našel volivnl odbor, nato pa odpre odprtine skrinjic ln to vpiše v zapisnik. Ta zapisnik podpišejo vsi člani vollvnega odbora, kakor tudi navzoči zaupniki kandidatov in kandidatne
bori
ra. da se prične glasovanje.
Glasovanje traja od sedme do devetnajste a nepretrgoma in se ne sme prej zaključiti. Predsednik vollvnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov za red in mir med glasovanjem.. Predsednik lahko zaradi vzdržo-vanja miru ln reda zahteva pomoč narodne milice in uporabi, če je treba tudi ustrezne
Ft
risilne ukrepe, da se ohrani na volišču red disciplina.
Vsi člani volivnega odbora oziroma njiho-
vi namestniki morajo biti navzoči ves čas glasovanja, zaupnik sindikata oziroma kandidatne liste pa ima pravico biti navzoč in če zaupnik kandidata oziroma kandidatne liste ni navzoč pri začetku glasovanja ali če zapusti volišče med glasovanjem, se to vpiše v zapisnik, volitve pa se nadaljujejo brez njega. V zapisniku se prav tako ugotovi, če predsednika ali člana volivnega odbora v teku glasovanja ali pred začetkom glasovanja zamenja namestnik.
Med glasovanjem daje volivnl odbor vo-
livcem vsa potrebna pojasnila ln skrbi za reden in pravilen potek volitev ter za to, da vsak volivec glasuje po svobodni volji. Vsako nepravilnost ali nerednost, ki se dogodi med glasovanjem, ugotovi volivnl odbor v zapisniku.
V glasovalno sobo stopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda tako, da ni v sobi nikdar več kot 30 glasovalcev. Na volišče no sme priti nihče z orožjem ali nevarnim orodjem. Kot volišče se ne smatra samo prostor, v katerom se glasuje, temveč tudi celo poslopje, v katerem se glasuje z dvoriščem vred. Zato morajo osebo, ki nosijo pri sebi orožje ali nevarno orodje, pustiti orožje oziroma nevarno orodje zunaj, še pred vstopom na dvorišče poslopja oziroma pred vstopom v poslopje, v katerem so glasuje.
Vsak volivec stopi najprej k mizi volivnega odbora in mora na predsednikovo vprašanje povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volivnega odbora, svoj priimek, ime In poklic, v krajih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. Istovetnost volivca ugotovi predsednik na podlagi volivčeve osebne izka-drug n«
Jugoslovan Karel Klančnik
Janez (Jugoslavija) 154,2 (59 in 57,5 m), J-    ’ ' " ” 162,8
(Jugoslavija) 125,4 (57,5 in 53 m),
 ..............,	Jutri	bo	v Kranjski gori tekmovanje
jemu nasprotniku. Najboljši igralec na I v slalomu, na katerem bodo sodelovale polju je bil Kržan.	•	avstrijske in jugoslovanske tekmovalke.
nice ali na drug način. Nadalje ugotovi predsednik, ali je volivec vpisan v volivnl Imenik. Ce ugotovi, da je vpisan, obkroži v volivnem Imeniku volivčevo zaporedno številko kot znak, da je vpisani glasoval. Obenem se njegov priimek, ime in številka, pod katero je vpisan v volivnl Imenik, vpišejo z zaporedno številko v seznam glasovalcev.
Nato razloži predsednik volivcu, kako se
Glasuje, in mu Izroči najprej kroglico za vo-,tve ljudskega poslanca v Zvezni svet, potem pa ga napoti na mesto, kjer je skrinjica za kandidata za ljudskega poslanca za Zvezni svet in skrinjica brez kandidata za Zvezni svet. Potem, ko je volivec glasoval tr Zvezni svet, se vrne k predsedniku volivneg; odbora, ki mu da sedaj kroglico za glasovti nje za Svet narodov in ga napoti na mesto kjer se vrši to glasovanje. V času. ko voli vec glasuje, pazijo predsednik in člani vo livnega odbora na to, da volivec akt glasovanja pravilno opravi in da kroglico ne ob drži in Je ne odnese s seboj. Glasuje se tako, da vzame volivec kroglico v roko, nato stisne in s stisnjeno roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjici ter s tako stisnjeno roko seže v vsako skrinjico; ko dobi prvo kroglico seže v skrinjico za kandidata za ljudskega poslanca Zveznega sveta In v zraven stoječo skrinjico brez kandidata, ko pa dobi drugo kroglico, pa v skrinjico za kandidatno listo za Svet narodov ln zraven stoječo skrinjico brez liste. Ko potegne vsakokrat roko iz skrinjic# brez liste, mora roko pred volivno komisijo odpreti tako da lahko vsak <MdI, da v roki nima več kroglice, ki jo mora spustiti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu oziroma kandidatni listi, za katero hoče oddati svoj glas, ali pa v skrinjico brez kandidata oziroma brez liste.
Volivec, ki zaradi kako telesne hibe ne more glasovati na ravnokar opisani način, ima pravico pripeljati s seboj pred volivnl odbor osebo, ki naj namesto njega odda glas za tistega kandidata oziroma kandidatno listo, za katerega so se odločili. Glasovanje takih osob mora posebej dovoliti volivni odbor. Odločba volivnega odbora, s katero dovoli ali odreče tako glasovanje, mora biti vpisana v zapisnik.
Na volišču pa lahko glasujejo tudi osebe, ki niso vpisane v volivnl Imenik oziroma v i*pisek volivnega imenika za določeno volišče. To so predvsem člani volivnega odbora, če niso vpisani v volivnl Imenik za volišče, kjer opravlja dolžnost člana volivnega odbora. O tem se vpiše v zapisnik priimek in Ime vsakega člana volivnega odbora, ki je
OBVESTILA
VOZNI RED ZA POTOVANJE V KOPER IZ LJUBLJANE IN OBRATNO
Odhod vlaka Iz Ljubljane ob 5.30 in 14.80 — prihod v Divačo prvega vlaka ob 8.50. drugega ob 17.40. Takoj avtobusna zveza za Koper ,ln siceri za prvi vlak — odhod avtobusa iz Divače ob 9, prihod v Koper ob 10.45, kjer imajo potniki redno avtobusno zvezo za Portorož vsaki dve uri. Odhod avtobusa, to je zveza za vlak, ki prispe v Divačo ob 17-40, Je takojšen ter prevzame potnike redna avtobusna linija Ajdovščlna-KOper. Prihod tega avtobusa v Koper ob 20, v Portorož ob 21. Odhod iz Portoroža ob 2 zjutraj, Iz Kopra ob 2.45, prihod v Divačo ob 4 45. kjer Je nato zveza z brzim vlakom za Ljubljano ob 4.55.
»LES« — lisi za lesno industrijo
naročajte pri upravi »Lesa«, Ljubljana, Cankarjeva 18. poštni predaj 173.
Letno naročnino 120 din nakažite na tekoči račun št (501-90134-1 url Narodni banki, Ljubljana
PREDAV4NIA-
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
Zunanja trgovina In petletni plan je naslov predavanja ki bo v sredo 15. marca ob 20 v Mali filharmonični dvorani na Kongresnem trgu Predaval bo tov. dr. Boris Puc.
O pomenu nafte v socialističnem gospodarstva, nam bo predaval v petek 17. marca ob 2* v Mali filharmonični dvorani tovariš Ing. Franc Premrl.
Ker sta obe predavanji zelo zanimivi,
vas rabimo k čim večji udolftžbi.
Kako preiskujejo zdravila s kemijskimi metodami! O tem bo govoril ob poskusih prof. Marjan Dorer na prihodnjem poljudno znanstvenem predavanju prirodoslovnega društva v torek 14. t. m. ob 20 v fizikalni predavalnlai. Prihodnji torek pa bo govoril prof. dr. Peter Lenče o tem, kako preiskujejo zdravila z biološkimi metodami. Vstopnice dobite pri vratarju! 1908
Šolstvo
Vpisovanje v I. letnik na šalah za učenca v gospodarstvu kovinske, lesne, oblačilne. trgovske ln splošne stToke bo v tednu od 27. marca do 1. aprila 1950. Podrobne informacije na oglasni deski, Gasilska 17 in Nunska 2 — Poverjeništvo za delo MLO. Ljubljana.	1881
-DNEVNE VESTI-
»Tlskanlna« Kranj naznanja, da so uradne ure za atranke v ponedeljkih, torkih, četrtkih In petkih od 9—11. Izven tega časa se obiski zaradi nemotenega poslovanja ne sprejemajo.	1878
 GLEIHI.IŠCE--------------------
DRAMA LJUBLJANA
Torek, 14. ob 20: Ostrovski: »Goreče srce«.
Premiera. Izven.
Sreda, 15. ob 20: Ostrovski: »Goreče srce«. I. repriza. Isven.
OPERA
Torek, 14. ob 20: Mozart:- »Flgarova svatba«. Zaključena predstava za sindikate. Sreda. 15. ob 20: Puccini: »Tosca«. Zaključena predstava za LŠM.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Ponedeljek, 18. marca: Zaprto.
Torek, 14. marca ob 20. uri: Rossini: Seviljski brivec. Red LMS-1.
-KINO-
LJBBLJANA ONION:	Ameriški barvni
glasbeni film »Nepozabna pesem«. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — MOSKVA; Ameriški film »Nje® obraz«. Hrvaški pregled I. Predstave ob 18.15, 18.15 in 20.15.
— SLOGAt Francoski film »Domovina«. Flzkultura 9. Predstave ob 16.15, 18.15, 20.15.
- TRIGLAV: Ameriški film »Vojna divjih mačk*, film. nov. 200. Predstave ob 17.80 in 19.80. — SISKA: Francoski film »Fantastična simfonija« Bosanski mesečnik 24. - LITOSTROJ: Zaprto.
MARIBOR PARTIZAN:	Jugoslov. film
»Zgodba o tvorniel«. Obzornik 40.	—
UDARNIK:	Amer. film »Tarzan zmago-
valec«, makedonski mesečnih 14.
CELJE METROPOL: Ameriški risani barv. fim »GullverJevo potovanje« Obzornik 89. - DOM: Angleški film »Brata«, film. nov. 204.
KAMNIK: Nemški film »Rudnik Jutranja zarja*. Dr. France Prešeren.
JESENICE MESTNI! Ameriški film »Zimska zgodba*. Vode nam bodo pokorne. KRANT SVOfeODAi Italijanski film »Tatovi koles«, ObBornik 89.
PTUJ: Jugoslov film »Življenja Je naše«. Pionir 6.
VESTI 12 MARIBORA
V po: la, Gli
Dežurna lekarna v Mariboru:	.
deljek, 18. marca: VI. mestna lekarna, ni trg 20.
>ne-
av-
RADIO-
DNEVNI SPORED ZA PONEDELJEK 18.
Poročila ob 6.15, 7, 12.80. 15, 19, 22 in 23.30 — 6 Veseli Jutranji zvoki — 6.80 Jutranja telovadba — 7.10 Jutranji koncert — 12 Opoldanski koncert — 12.40 Pester spored orkestralno ln solistične glasbe — 13.40 Od-daj a za zamejstvo — 14 Komorna ura. so* delujeta violinistka Jelka Krek-Stanič in pianist Marijan Lipovšek - 14.30 Ljudska Vav
■■	.------- H  Ljudska
univerza: dr. V. Vavpetič: Nekaj misli o novem zakonu o soolalnem zavarovanju, I. del — 14.45 Igra koncertni orkester Columbia — 15.10 Saksafouske skladbe slovemskih avtorjev igra Srečko Dražil, pri klavirju Bojan Adamič — 18 Pojo pionirski pevski zbor RL D. v. Pavla Kalana - 18.10 Mali leksikon za pionirje — 1R.30 Hrvatski u-met-nlki pred mikrofonom (prenos iz Zagreba) — 19.15 Pronos reportaže lz Planice
— 19.80 Igra Stojan Stenovič s svojo kapelo
— 20 Simfonični koncert mariborske filharmonije, dirigent Demetrij 5!ebre (prenos iz Maribora) — 22.15 Nočni koncert: R. Schumann: Klavirski koncert v a-molu, G. Mahler: Simfonija št. 4 v G-duru
-OGLASI-
USNJENO 2ENSKO ROKAVICO sem izgubila v sredini februarja na tramvaju od Most do magistrata. Najditelja prosim, da Jo vrne proti nagradi v ogl. odd. »Ljudske pravice*.	1907
KUPIMO stožasto In krožno zobato kolo (triebling ln telerad) 9—43 zob, za »Fiat« 1100, event. zamenjamo za enakega z 6—39 zob. Ponudbe s ceno na Okrajno zvezo kmetijskih zadrug, Kranj.	1046
OSMRTNICI
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žaloatno vest, da nas je 11. t. m. nenadoma zapustil naš dragi Ing. KARL KUMER, Bef oddelka za hudournike pri ministrstvu za gozdarstvo LItf!. — Pogreb bo v torek dne 14. t. m. ob 16. uri v Kamniku iz Samostanske ulice na Zale. — Globoko žalujoči: Vida, ženai Karl, oče: Ivo, brati Pepca Černetova, in Anica Krautova, sestri — ter ostali sorodniki.
OTO Kamnik in TD Kamnik naznanjata žalostno vest, da Je umrl tovariš Ing. KARL KUMAR, načelnik TD Kamnik, vestni in maTljlvl delavec fizkulture v kamniškem okraju. — Pogreb bo v torek 14. III. 1950 ob 16. url popoldne Izpred hiše žalosti v
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bolo — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva m uprave 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka "50-30 — Telefon oglasneg; oddelka 36-85 — Stev. ček. računa 604-90601-0
glasoval, a ni vpisan v vollvni imenik za volišče, z navedbo odločbe, s katero je novan za člana volivnega odbora.
Poleg toga pa tudi osebe, ki predlo« P£ trdilo krajevnega, oziroma mestnega ? akega) ljudskega odbora, da so vpisan volivnl Imenik v drugem kraju, ali o bile iz opravičenih razlogov vpisane v ni Imenik šele na dan volitev. ...--gaj*
Volivnl odbor ne sme odreči gla*ov osebi, ki je vpisana v atalnl volivnl 1® kakor tudi ne osebi, ki ma po zakonn P. vico glasovati na podlagi potrdila, pa je v sana v volivnl imenik. Ce Ima P°6®°?.-ta član volivnega odbora ali zaupnik kana oziroma kandidatne liste kaj pripomnit, ( to vpiše v zapisnik. Ce pride Kak voli namenom, da bi glasoval, pS je v njego Imenu oziroma pod njegovim Imeno™
nik, vendar pa mu ne pusti glasovati. ^ 6b 19. uri se volišče zapre in predse®” dovoli glasovanje samo še tistim vouy ki so se dotlej znašli v poslopju 0*tW®* K dvorišču. Ce pa jo moralo biti Si«fOV zaradi nereda prekinjeno več kot za eno ga vollvni odbor za toliko časa podalJ« • f O poteku glasovanja se piše zapisni»■ ,0 katerega se vpisujejo vse okoliščine, »t važne za glasovanjo. Člani volivnega oa in zaupniki kandidata oziroma kanala.^ liste lahko zahtevajo, da se določene o* A ščine vpišejo v zapisnik, ki se piše v' o ^ Izvodih. Zapisnik, ki se piše v dveh morajo podpisati vsi člani volivnega oaj) Zapisnik podpišejo tudi zaupniki kanal .j, oziroma kandidatne liste, če pa ga ne P ; šejo, velja zapisnik tudi brez njihovih P ^ plsov. Vsak član volivnega odbora Kandidata oziroma kandidatne liste iaa»“ j, na zapisnik svoje posebno mnenje ali pripombe k zapisniku.	.
Ko je glasovanje končano, Preftel,u deo» ni odbor neuporabljene kroglice in jm v-8. v posebno vrečico, Jo zaveže In zapeoau^ je
to volivnl odbor rlasovalo na tem
ugotovi, koliko voUvcsv , o volišiu, upoštevaJoSgPjj
?lLw«f »	MM	••i'"-	-.	»VB«
em, da se glaa za Zvezni svet ln z®
glasovanje. Vo»^
narodov računa kot eno giosovuujo. - - . odbor ugotovi število glasovalcev volivnem imeniku, nato pa po seznamu » sovalcev. V zapisnik se vpiše Stevuo, ^ tovljeno po volivnem imeniku in po, e5,,“ ss glasovalcev. Ce se tl dve števili lj51,’ fs ugotovi, ali no gre morda za P0®0/,0;-, n*-po skrbnem pregledu ugotovi more tura« pojasnjena razlika.	„„nvn»
Nato začno vollvni odbor odpirati skrinjice in šteti kroglice po tistem ^£®gicet redu, kakor so skrinjice postavljene, S najprej za volitve ljudskih poslancev * p0. nega sveta, nato pa za volitve 1J.UOM*? slancev Sveta narodov. Kroglice j? * -.4.
navzočimi dldatne jih izroči ora, naj
   ______________ ________ _	kifl'
li zaupnik! kandidata oziroma^ uCt liste takole: ko našteje sto kro,s^
zaupniku tistega kandidata oziroma » datne liste, katere glasovi se preštevaj -ilh tretjič šo ta prešteje. Ce zaupnih J0j, lldata oziroma kandidatne liste ni n“„]{v 'Ih prešteje namesto njega tretji član * oga odbora. To se ponavlja toliko časa- (0 ,ier niso preštoto vse kroglice. Takoj to vpiše, posebej za Zvezni svet In P“: jt«-,-,a Svet narodov, v zapisnik z besedam' , # vilka skrinjice, kandidat oziroma lista, za katero so bili v to skrinjico o glasovi. In število, koliko je bilo ' kroglic V zapisniku se posebej navooe'hreS liko kroglic Je bilo v vsaki skrinjic’ ,,1» liste. Vsi člani volivnega odbora ln kandidata oziroma kandidatne liste »«,' ge pišejo pod tom zapiskom Na ensk nato preštejejo kroglice tudi v ngojJjjjf. skrinjicah ln ugotovi število oddanih *rSl TTn 1b 5t.BHn končnno nodnišeio zapi»n;?j.t»
Ko
preštejejo kroglice tudi v nadal.
" > od Seji UpniKl
Pod podp«L
Je štetje končano, podpišejo 5!aP1®'“]M»t* člani volivnega odbora in zaupniki kan“<( se
oziroma kandidatne liste. Pod P00*^««* pritisne pečat krajevnega oziroma	*e
(rajonskega) Ijndskega odbora.	1»
Posebna mnen.’ ^
sestavi v dveh izvod
pripombo o delu odbora so dovolj«1® tukaj. Ce zaupnik kandidata oziroma lK
"ato Talifova nvnrinn nrAT)lS
dldatne liste zahteva overjen prepis, ibor Izda.
planika, mu ga volivni odbor izda. , „go-Po točno kontrolirani In objektivni tovltvl stanja glasovanja na volišču J® £ sodnik volivnega odbora dolšan Javno. j[1jO očiten način objaviti podatke o tem. , 19 glasov je dobil kandidat za Zvezni » . n koliko glasov jo dobila kandidatna lj? „d-Svet narodov, ter koliko glasov Je nV„ejaI danih v skrinjico brez kandidata za" .jo-svet In v skrinjico brez liste za SvetV]|U dov. Volivnl odbor Izpolni obrazce o ” volivcev ln glasovalcev.	•roliv'11®
Nato vzamo volivnl odbor vse vi spise in jih dene v dva posebna omota e0Ji da so v enem omotu vollvni spisi *a svet, v drugem pa volivnl spisi za	*
rodov. Oba omota vollvni odbor zapj ([■»" pečatom krajevnega oziroma mestneg jonskega) ljudskega odbora in na jivu* stran omota napiše naslov okrajne » . vo-komislje. Oba omota ostaneta na m1 livnega odbora na volišču. Ko volivni tV to opravi, odide iz glasovalne sobe,, j klene in zapečati kakor prejšnji dan. * ^tl stavi stražo, ki mora nepretrgoma ■ £jju« sobo, v kateri so ostali vollvni *P .me 1 sobe shrani predsednik. Straža nei ® poj noč nikogar In z nikakršnim Izgovora stiti v to sobo, pa naj so to tudi sam v0li<'
volivnega odbora. Izpiske '-------
nih imenikov in potrdila, so glasovali posamezni čili volivnomu odboru, Je treba ?r 'vyp»3 vodu zapisnika o potoku glasovanja volivnlml spisi zn Zvezni svet.	^
Delo volivnega odbora na dan po rtj Naslednji dan po volitvah se zberj člani volivnega odbora ob 7. uri zJ““,oro te* vrati volivne sobo, jo odpečati jo in o vstopijo. Stanje v sobi, v kateri »e? šnji dan vršilo glasovanje, ugotovij tem sestavijo zapisnik. Nato vrnejo . |M nemu oziroma mestnemu (rajonskem vr3j|ty* »komu odboru volivnl material Pror„ilvSe*j potrdila. Nato vzamo predsednik vo #» odbora oba omota, ki sta čez noc os mizi volišča in ki sta naslovljena. o 0» d* no volivno komisijo ter se poda n» y jj), » Ju osebno odda okrajni volivnl K1?, fia PfJ predsednikom Imajo pravico kreni« spi*<>. In biti navzoči pri odaji volivnVL/li«4* tudi zaupniki kandidata in kandida oziroma njihovi namestniki.
Ko predsednik volivnega odbora 0 0pttV. omota okrajni volivnl komisiji. J® . » j. zadnjo delo kot član volivnega od»o pe1. s tem dolo volivnega odbora konej’, voli* h. volivnega odbora v primeru ponovn*"
Jo smiselno enako, knkor pri rednih voli^?.
Vsak državljan, ki je Imenovan t0t t odbor kot predsednik, kot Slan V’ t mestnik, Jo dolžan naloženo dolžno^ jeti In jo Opraviti vestno in "*	"
Iz vsega tf naloge oprav!„ .. krajevni ljudski frontnimi o:
ne vollvnih_____________________    ,
s svojim dosedanjim delom do pclni takšnega zaupanja Vollvni odhor kot tak,
‘I
TegV .io vldeli. ka-Ko
ui$° o*1
vsjflrlnnlim d#»1<lin dokaza* >
vredni takšnega zaupanja.
Volivnl odbor kot tak, kakor -njegov član, uživa posebno zasoli # o) Razžalitev volivnega odbora ali K* govega člana se šteje za razzaiu
osebe.
Na
i*
la drugi strani pa je treba 0dgoJ « so člani volivnega odbora kazens* jjvaj® , ni, če zlorabljajo svoj položaj. Z-utti0 v(l-'	-	na	kakršenkoli	način	vp1*	e
>livca glede uporabe	njM#,
ce. če dopnstljo^da gla
.Jo svoj položaj,	j j vaJO-o-
pritisk ali na kakršenkoli	—*
svobodo volivca livne pravice, če ki ni vpisan v volivnem imeniku,	‘	„es .
ki je Že glasoval, ali pa	r^ial*
na tuje ime, če brez opraviooneg 9#j» skrajšajo ali podaljšajo čas za *‘K°a ^11«^ brez opravičenega razloga	Ka*«® *l
ki je bilo odrejeno ln objavljan-eo odgovorni tudi člani vollvneg« j0]oc*>? \r so odrejeni za to dolžnost, pa o1’ času no pridejo na določena —jglti vršili nalogo, pa ne morejo opravi« ga izostanka, ali brez upravičen zapustijo svoja mesta ali odre zapisniku o volivnem delu.