PRIMOrSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	'in
Abb. postale I gruppo “ V16H& 4*U lil*
Leto XX. St. 227 (5910)
TRST, sreda 7. oktobra 1964
SPLOŠNA DEBATA NA II. KONFERENCI NEVEZANIH V KAIRU
Govori predsednikov Tita in Sukarna
Combe bo moral zapustiti Kairo
Tito se je ponovno zavzel za uzakonitev miroljubnega sožitja v OZN * Sukamo ni omenil nujnosti razorožitve
KAIRO, 6. — Z govori predsednika Indonezije Sukama,
predsednika Jugoslavije maršal a Tita, predsednika Tunizije Burgibe in laoškega vladnega p redsednika Suvana Fume, se je fcačela danes dopoldne na II. ko nferenci nevezanih držav v Kairu splošna razprava, v kateri so
Popoldne sodelovali voditelji delegacij Afganistana in Libanona to Iraka.
Vsi govorniki so posvetili glavno pozornost miru, sožitju, oziroma temu, kaj bi bilo potrebno storiti, da se utrdi svetovni mir. Najbolj značilno za večino današnjih govornikov — enako kot za včerajšnje uvodne besede predsednika Naserja — je njihovo zavzemanje, da se Položaj in vloga nevezanih držav kot aktivnih činiteljev v svetovnih odnosih prouči v luči sprememb, do katerih je prišlo po prvi beograjski konferenci nevezanih držav. Večina govornikov, med njimi tudi predsednik Jugoslavije maršal Tito, so se spomnili zaslug uglednega Pobudnika politike miru in nepovezanosti velikega voditelja indijskega ljudstva pokojnega Nehruja.
Prvi govornik na današnji dopoldanski seji je bil indonezijski Predsednik Sukamo, ki se je zavzel za krepitev solidarnosti nevezanih držav, da bi se čimprej
DANES
Sestanek med sociaUsti, socialdemokrati in republikanci zaradi skupnega stališča do slabih rezultatov zasedanja glavnega od-?°ra Krščanske demokracije se
je včeraj končal z izjavo, da je bil pozitiven. Nato pa je vod-
stvo PSI z večino potrdilo svoje nadaljnje sodelovanje v vladi. Razpravljali so tudi o predsedstvu republike, kar je obravnavi včeraj tudi predsednik vlade Moro z začasnim namestnikom Poglavarja države sen. Merzago-Jjo. Na dnevnem redu sta torej dve precej zapleteni vprašanji: kako nadaljevati izvajanje programa vlade levega centra zaradi manjšinskega vodstva KD, •Prt katerem ne sodelujejo sile, « brez pridržkov podpirajo politiko levega centra*, ter vpraša-oje volitev novega predsednika republike zaradi Segnijeve bo-
^gL
Tito, Sukamo, Burgiba, Suvana Puma in Aref so včeraj govorili na drugi seji II. konferenco nevezanih držav v Kairu. Tito je poudaril nujnost borbe za Mir in za miroljubno aktivno koeksistenco ter ponovil pred-
log^ da se v OZN" uzakonijo na-
miroljubne koeksistence. Su-karnov govor pa politični opazovalci v Kairu kritizirajo, zlasti raradi tega, ker ni omenil razorožitve. Konferenca je soglasno sklenila, da je udeležba čombe-neumestna, kar so mu tudi sporočili po njegovem prihodu v Kairo, kamor je prispel z nekim etiopskim letalom, tako da bo verjetno — po nekaterih protestom izjavah in pismih — danes
zjutraj odpotoval iz Kaira v Leo-Poldville. Ker je bil v neki pa-jačl Combe pod nadzorstvom po-
bolje toda ne konfiniran ali are-tiran, je v LeopoldvUlu takoj ukazal izvedbo povratnih ukrepov, tako da je veliko število kongoških žandarjev včeraj popoldne obkolilo poslaništvi ZAR m Alžirije.
Do konca tega in v začetku prihodnjega leta se po izjavah za-hodnonemškega kanclerja Erhar-J* obetajo številni važni sestanki- Erhard se namerava sestati uojprej z Johnsonom in z de V»uHom in šele nato, verjetno januarja prihodnjega leta s Hru-ščovotn. Johnson se bo verjetno ?««tal tudi z de Gaullom, a kane-ler morda tudi z novim predsed-ulkonj britanske vlade. Za vzhodnonemške meje je kancler dejal, ua so «iste, kakršne so bile 31. decembra leta 1937», za večstransko silo pa je rekel, da je pripravljen podpisati z ZDA pogodbo. Sovjetski zvezi pa je pripravljen dajati samo kratkoročne kredite, medtem ko je pripravljen s Pekingom normalizirati
trgovino, če bodo ostale zahodne sile zavz«
, zavzele do Kitajske spravlji-v*Jše stališče. — Ravnatelj zavo-"a ra izraelsko dokumentacijo je **®*1 novo akcijo, da se podalj-*» čez 30. maj prihodnjega leta rok o zastaranju nacističnih zlo-činov.
Včeraj jc med de Goullovim bbtskom v Cordobi v Argentini Prišlo do hudih spopadov pero-nistlčnih demonstrantov s polici-
jo« ki je streljala ter več demonstrantov ranila, medtem ko je
J® ranjen tudi argentinski pred' ,unlk Hlias, ker je neki moto-čiklist zadel v de Gaullov avtomobil.
V severnem delu Južnega Vietnama na so vojaki in policaji
■•uma pi
streljali na demonstrante in jih osem ubili ter 35 ranili.
sovjetske oblasti so našle pri •rth ameriških vojaških atašejih L? ,.pr* nekem funkcionarju an-
I.	čshega poslaništva 900 fotografi in mnogo filmov ter podat-
* železniških postajah, leta-
II.	čjn, radarskih postajah, vojaških postojankah itd. Vlada SZ •e izročila prizadetima vladama Protestni noti.
. V turških pokrajinah Anatoli-*?, n Zahodne Trakije je bil vče-1»	. ,'d potres, pri katerem je
i;kU , o življenje 30 oseb, 52 pa Jlh je bilo ranjenih.
likvidiral kolonializem, neokolonializem in imperializem, in je opozoril na potrebo krepitve borbe novih sil proti »starim silam«, ki še žele ohraniti svojo dominacijo. Sukamo je prikazal indonezijske poglede na koeksistenco in pri tem izjavil, da obstajajo o načinih njene uporabe različna pojmovanja ne samo v kapitalističnem in komunističnem svetu, temveč tudi med nevezanimi državami.
Po mnenju nekaterih jugoslovanskih dopisnikov je Sukamo govoril o miru, a pri tem ni poudaril potrebe razorožitve. Govoril je o koeksistenci, ali iz tega, kar je rekel, prisotni niso dobili vtisa, da osebno verjame vanjo. Govoril je o vesti in vlogi politike nepovezanosti, toda je kljub očitneimu protislovju svojih besed vse to po-drejeval svoji znani formuli, ki vse življenje na svetu v naši dobi zreducira na borbo med iistarimi silami dominacije in novimi nacionalističnimi silami, ki so v porastu«.
Po govoru Sukama, ki ga prisotni niso sprejeli s posebnim navdušenjem, je povzel besedo predsednik Jugoslavije. Za govor maršala Tita je vladalo veliko zanimanje in prisotni so ga še posebej ravili ’— *- —*-—’ —”
pozdravili, ker je vseboval realistično oceno današnjega svetovnega položaja, kakor tudi položaja in vloge nevezanih držav. Predsednik Jugoslavije gleda na svet kot celoto, v kateri «ni miru brez svobode, a tudi ne svobode brez mimo. Maršal Tito je ugotovil, da število udeležencev na konferenci potrjuje vedno večjo uveljavitev politike nepovezanosti, in je opozoril na spremembe, ki so nastale na svetu. Dogodki po prvi beograjski konferenci kažejo, kako život-voma je politika, ki se zavzema za pravične odnose med državami in narodi, a ta politika nima meja, nje ne ovirajo razlike v družbenih sistemih. Za politiko miroljubnega reševanja spornih vprašanj, likvidacijo mednarodne napetosti, ki o-vira gospodarski razvoj, in dekolonizacijo, je vedno večje število držav, ki žele dati svetu svoj prispevek k stabilizaciji razmer na svetu na pravilnejših osnovah.
Tito je poudaril, da je današnji svetovni položaj boljši kot v dobi beograjske konference, da je razvoj dogodkov po tej konferenci utrdil pravilnost njenih ocen in prepričanje, ki ga danes sprejemajo vsi razumni ljudje na svetu: da se v jedrski dobi osnovna svetovna vprašanja lahko rešujejo samo na miren način. Ko je omenil pomoč, ki so jo nevezane države skupno z drugimi’ suverenimi državami dale pri reševanju usodnih kriz v mednarodnih odnosih, njihovo vlogo pri uspešnem poteku konference Združenih narodov o trgovini in razvoju in njihove napore v po-
gajanjih o razorožitvi, je Tito ugotovil, da je po beograjski konfe-
,1— .........
renči prišlo do popuščanja napeto sti na svetu, kar odpira boljše vidike narodom, ki se bore proti kolonializmu in imperializmu. Po besedah juogslovanskega predsednika se svet nikdar ni razvijal v tako različnih oblikah kot danes, kakor tudi nikdar prej ni bilo toliko medsebojne odvisnosti. Da-
nes ima vsaka kriza, vsaka krivica, prizadejana nekemu narodu kakor tudi vsak uspeh obraz na vseh straneh. Zato se v današnjem svetu morajo opustiti enostranske rešitve, ki temeljijo na ciljih in ozko pojmovanih ideoloških motivih. Zamenjati jih je treba z novimi oblikami, t. j. z oblikami povezovanja svobodnih narodov in suverenih držav ob spoštovanju njihovih nacionalnih interesov. Tako sta razvoj na osnovah narodne neodvisnosti in enakopravnosti narodov in borba za mir neločljivi. Napori in politika nevezanih držav morajo biti usmerjeni v spodbujanje in olajšanje takega razvoja.
V nadaljevanju svojega govora je Tito ugotovil, da je eden prvih pogojev za utrditev miru in uvedbo enakopravnih in človeških odnosov na svetu dokončna likvidacija kolonializma in rasne diskriminacije. Tito je pozval konferenco, naj se zavzame za dosledno izvajanje sankcij proti vladi Južnoafriške unije. Ko je izjavil, da je od napredka pogajanj za razorožitev odvisna nadaljnja ozdravitev mednarodnih odnosov in reševanje osnovnih spornih svetovnih vprašanj, je Tito predlagal, naj se bodisi na glavni skupščini, ali na posebnem zasedanju vodilnih držav, oziroma na posebni konferenci za razorožitev proučijo vsa vprašanja v zvezi z razorožitvijo in sprejmejo sklepi, ki jih zahteva varnost človeštva. Predsednik Jugoslavije se je ponovno zavzel tudi za uzakonitev načel miroljubnega sožitja v Združenih narodih.
Pri koncu svojega govora, ki so ga prisotni poslušali z veliko pozornostjo in pozdravili, je maršal Tito izrazil zaskrbljenost zaradi dogodkov v jugovzhodni Aziji, na Cipru, v Kongu in drugih krajih, ki so posledica tujega vmeševanja in pritiska sile. Opozoril je na nekatera škodljiva pojmovanja, s katerimi se želi opravičiti politika intervencije.
Vzrok vseh kriz je po mnenju jugoslovanskega predsednika odpor sil reakcije in hegemonizma proti politiki sožitja oziroma kršitev njenih osnovnih načel, v prvi vrsti načela suverenosti in samoodločbe.
bi morala naša konferenca odločno zahtevati, da vse države izvajajo načela miroljubnega aktivnega sožitja na vseh področijh in v vseh mednarodnih odnosih. Politika nepovezanosti, je zaključil maršal Tito, katere osnova je ohranitev miru in aktivna miroljubna koeksi. stenca, je nastala iz potreb novih držav, posebno novoosvobojenih, da se uprejo tendenci ločitve držav v dobi hladne vojne ter da si ohranijo svojo neodvisnost in zagotovijo pogoje za svoboden gospodarski in socialni razvoj. Ce hočemo obvarovati svet pred katastrofo, zagotoviti družbeni napredek in srečnejšo bodočnost vsem narodom in ljudem, moremo in moramo — po mojem mnenju — obstoječa vprašanja reševati samo v okviru borbe za mir in enakopravnega sodelovanja, t. j. po načelih aktivne miroljubne koekisten. ce. Za dosego tega smotra pa je potrebna aktivnost in enotnost vseh miroljubnih držav.«
Tito se danes, po nasvetu zdravnika, ni udeležil popoldanske konference, niti nocoj večerje, ki jo je priredil predsednik ZAR Naser v čast voditeljem držav in vlad nevezanih držav.
V KAIRU POTRDILI SKLEP 0 NEZAŽELENOSTIČ0MBEJA
V svojem sinočnjem pozdravnem govoru je predsednik Naser poudaril pomen politike nevezanosti, opozoril na njeno vlogo v svetovnih odnosih in razložil stališče ZAR do problemov, ki jih bodo obravnavali na konferenci.
»Kairska konferenca 71 nevezanih držav — je dejal predsednik Naser — pomeni nadaljevanje konferenc v Bandungu, Beogradu in AdisAbebi. «Treba je izreči posebno priznanje beograjski konferenci, na kateri nam je nudil gostoljubje naš dragi prijatelj Tito.«
Predsednik Naser je opozoril na hudo napetost, ki je vladala na svetu nad beograjsko konferenco. Odtlej so se zgodile velike spremembe. Napetost na svetu se je zmanjšala, bloka se krhata, imperializem je prisiljen k umikanju, osvobodilna gibanja pa so doživela popoln razmah.
Naser je pozdravil sklenitev moskovskega sporazuma o <j'ni prepovedi jedrskih poskusov _.ot tudi druge sporazume, ki prispevajo k ozdravljenju položaja na svetu. «Mir je nedeljiv,« je poudaril.
Ko je govoril o politiki nepove-zovanja, je naglasil, da nevezanost ni pasivna, marveč je politika, ki živi povezana z vsemi najvažnejšimi problemi današnjega sveta. Nevezanost ni funkcija obstajanja blokov.
Politika nevezanosti mora sloneti na pravičnosti, je poudaril Naser in nadaljeval: «Ne želimo, da bi obstajale kakšne grupacije izven OZN. To še vedno ni doseženo.«
Demonstracije v Južnem Vietnamu
SAJGON, 6. — V nedeljo in ponedeljek so bili v nekaterih krajih v severnem delu Južnega Vietnama hudi neredi. Demonstranti so se spopadli z varnostnimi silami. Vojaki in policaji so streljali na demonstrante. Ubili so osem od njih, ranili pa 35. Južnovietnamsko ministrstvo za obrambo, ki je objavilo te podatke, trdi da so nerede povzročili «filokomunistični elementi Vietkonga«, ki da so izkoristili anedolžne civiliste za svoje človeške ščite«.
Nadalje je poudaril, da za človeštvo ni sprejemljivo, da se spušča v vojno. Ni alternative: ali življenje človeštva v miru ali samouničenje. Vojna je postala nemogoča, toda mir je še vedno daleč.
Naš smoter je mir, sloneč na pravičnosti, in mi si z vsemi silami prizadevamo, da bi bil uresničen. S temi besedami je predsednik Naser izrazil politiko svoje države in se hkrati izrekel proti premirju, ki bi slonelo na ravnotežju sil.
Nadaljnji govor Je predsednik ZAR posvetil ciljem konference.
«Zato sodimo, je dejal Tito, da- -Njen srnoter je, da se zavzame za
mn«*nln	w . .... Z'^ ...JI. t	1. .2 X _ : 	»-»fntii *vn
KAIRO, 6. — Tajništvo konference je zvečer javilo, da so se popoldne sestali državni poglavarji in predstavniki afriških držav ter razpravljali o udeležbi Combeja na konferenci. Soglasno so sklenili, da bi bila ta udeležba neumestna, in sicer dokler ne bo posebna komisija za Kongo, ki jo je usta« novila organizacija afriške enotnosti, zadovoljivo izpolnila svojega mandata. Poročilo dodaja: »Seveda državni poglavarji in predstavniki afriških držav soglasno želijo, naj bi predsednik Kasavubu predstavljal Kongo na tej konferenci nevezanih. Glavni tajnik organizacije afriške enotnosti Diado Telli to delegat tajništva konference imata nalogo, da ta sklep sporoči ta Combeju.ii
Combe je prispel v Kairo v današnjih prvih jutranjih urah. Prispel je z letalom iz Aten. Takoj po prihodu so ga spremili v prostore letališke postaje. Se prej je policija izpraznila vse prostore na postaji. S Combejem Je prispelo tudi 45 članov njegove delegacije. V Kairo je Combe prispel z nekim etiopskim letalom. Na letališču ga ni čakal noben predstavnik vlade ZAR, ker Combe ni napovedal ure svojega prihoda in tudi ni dal podatkov o letalu, s katerim bo prišel.
«A1 Ahram« piše, da je ZAR sklenila za sedaj zapreti svoje poslaništvo v LeopoldvUlu, da se Izogne izzivanjem Combejeve vlade. List poroča, da to ne pomeni prekinitve diplomatskih odnosov s Combe-Jevo vlado in da so se za to odločili, ker je Combe zelo grobo ravnal s poslanikom ZAR v Leopold-villu.
Combe Je ostal v prostorih letališča 45 minut pod nadzorstvom vojaške -policije. Zateip je odpotoval z av slaništva
egiptovske vlade In policije. Naser je namreč poslal na letališče svojega adjutanta generala Serifa, ki je sprejel Combeja. Namestili so. ga v palači Oruba, ki je namenjena uglednim gostom. Palača je pod strogim nadzorstvom policije in nihče nima dostopa vanjo. Uradno pa so zanikali zlonamerne trditve, da je Combe «konfiniran» ali ((aretiran«. Poudarjajo, da Combe lahko gre, kamor želi. O njegovi udeležbi na konferenci pa morajo odločati samo soudeleženci konference.
Nekaj po 16. uri je posebna delegacija sporočila Combeju sklepe državnih poglavarjev.
V	sporočilo, ki ga Je nocoj objavil Combe, javlja, da je sklenil odpotovati iz Kaira in se vrniti v Leopoldville. Sporočilo dodaja, da je to sklenil «zaradi ozračja; ki ga je ustvarilo razpoloženje nekaterih delegatov«, ter da «kongoška vlada sprejme na znanje nepodpisano noto, ki jo je izročil Combeju Dialo Telli glede neudeležbe kongoškega ministrskega predsednika na konferenci«.
Combe pravi dalje, da Je Telli-Ju sporočil, da konference nevezanih nima nič opraviti z začasno komisijo organizacije afriške enotnosti o Kongu. Combe je izjavil, da ta komisija ni izpolnila svoje naloge, ki je v tem, da odpotuje v Kongo, Burundi in brazzavilski Kongo. Kongoška vlada še vedno pričakuje v kratkem času prihod komisije.
V	krogih blizu Combeja trdijo, da je ta poslal v teku dneva Naserju pismo, v katerem izraža začudenje, ker «so ga njegovi gostitelji držali zaprtega«, ter protestira zaradi ukrepov proti njemu in zahteva ukinitev teh ukrepov. Zatajuje se, da bo Combe verjetno odpotoval jutri zjutraj.
V	Parizu je kongoško poslaništvo objavilo sporočilo predsednika Ka-savubuja, ki pravi, da ne bo do-
pustil «nobenega tujega vmešava-avtomobilom kongoškega po-jnja glede sestave delegacije Kon-va v spremstvu avtomobilov | ga na konferenci nevezanih«.
zboljšanje položaja na svetu, za odvrnitev atomske nevarnosti in da poišče poti in načine za uresničitev trajnega miru.
Naser se je nato zadržal ob zadevah, ki ovirajo mir v svetu. Imperializem je postavil na prvo mesto, in to v vseh njegovih oblikah, potlej pa je govoril o politiki vojne in naroda, tujih vojaških oporišč ter o rasnem razlikovanju. Nato je posebej opozoril na veliki jez med življenjsko ravnijo razvitih in nerazvitih dežel.
Ne želimo nikakršne razdelitve sveta niti na Vzhod-Zahod niti na bogate in revne niti na Sever in Jug. Revščina in bogastvo, ne moreta živeti skupaj. Nato je govoril o potrebi koordinacije politike dežel v razvoju ter o njihovih problemih.
Glede organizacije združenih narodov je predsednik ZAR izrazu mnenje, da bi morala OZN odražati težnje današnjega sveta, navzel se je za sprejem LR Kitajske v OZN.
Govoril je tudi o nestabilnosti na svetu, o mednarodnih krizah in notranjih pretresih v raznih deželah. Ko 'je govoril o Palestini, je dejal, da Izrael predstavlja imperialistično bazo
Naser se je v svojem govoru zavzel tudi za splošno razorožitev, ki bi jo izvedli postopno. Pri tem je opozoril na pozitivne ukrepe, ki so bili v tem cilju napravljeni na beograjski konferenci.
S sredstvi vojaških proračunov bi lahko povečali blaginjo, je dejal Naser. Ob koncu pa se je zavzel za načela, brez katerih ne bi bil možen mir na svetu, če Jih ne bi uresničili. Ob koncu je dejal, da se konferenca v Kairu zavzema za utrditev miru in za mednarodno sodelovanje.
LEOPOLDVILLE, 6. — Veliko število kongoških žandarjev je danes popoldne obkolilo poslaništvi ZAR in Alžirije v LeopoldvUlu. V poslaništvu ZAR so še nekateri diplomati in člani njihovih družin. Zandarji ne dovolijo nikomur, da bi zapustil poslopje.
«Skopje 63» dobilo nagrado «Kalinga»
PARIZ, 6 — Mednarodna arija je danes podelila nagrado sKalin-ga» 2000 Sterlingov jugoslovanskemu režiserju Bulajiču za njegov film «Skopje '03».
Za nagrado se je potegovalo 14 driav. ‘ Nagrado dobi vsako leto delo, ki najučinkoviteje vrednoti izredne dosežka na področju mednarodnega sodelovanja. Nagrado je ustanovil indijski industrijec Pat-naik, ravnatelj sUstanove Kalinga». Letos so arijo sestavljali gospa To-miko Asanuki (laponska), gospodična Margot Benaceref (Venezuela), T. Breza (Poljska). S. Ousman (Senegal) in Henrg Storck (Belgija).
Sporočilo Unesca pravi, da je bil Bulajičev jilm izbran, sker predstavlja slavospev pogum in odločnosti človeka v duhu avtentičnosti in globokega človečanstva. Delo dopolnjeno poudarja spontan in ganljiv značaj mednarodne solidarnosti».
Žirija je omenila drugi dve deli: «Čmska umetnostv. ki jo je predložila Francija, in *Nova stvar-nost», ki je film o razvoju jedrske fizike, in ga je predložila Danska.
OSLO, 6. — Po mnenju opazovalcev ima ameriški črnski voditelj Martin Luther King mnogo možnosti, da dobi letos Nobelovo nagrado za mir. Izbira bo javljena v tem mesecu. Zdi se. da ni resnih ugovorov proti dodelitvi nagrade Luther ju Kingu, ki ga podpirajo ugledne evropske in ameriške osebnosti in tudi ves norveški tisk.
PO POSVETOVANJU MED PSI, PSDI IN PRI
Vodstvo PSI potrdilo z nad a linje sodelovanje i
večino
vladi
Ustrezno resolucijo je vodstvo odobrilo z 12 glasovi proti i - Centralni odbor PSI bo zasedal 15. t. m. - S.enat zavrnil ugovore opozicije proti predložitvi zakonskega osnutka o IGE • Predsednik vlade Moro pri Merzagori
RIM, 6. — V poslanski zborni ci so bila na dnevnem redu vprašanja in interpelacije poslancev, ki so zadevale nazadova-
nje tujskega prometa v letošnj em letu; aretacijo in izgon ita-
lijanske novinarke Macciocchi iz Španije; ameriške kontrolne polete nad Kubo; inšpekcijo davčnih organov pri zvezi zadrug in posojilnic (kjer so ugotovili, da je utajila več kot 14 milijo-lir davčne obveze in prav
nov
tolikšno vsoto za socialno zavarovanje INPS) in še nekatera druga vprašanja krajevnega značaja
V senatu pa je bila na dnevnem redu ratifikacija sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov; pooblastilo vladi, da more izdajati odloke o novih carinskih tarifah in davčni ukrepi glede kmetijstva; ker pa je občasni predsednik senata Zelioli Lanzini najprej sporočil, da je vlada predložila predsedstvu zakonski osnutek o povišanju splošnega davka na promet, v zameno za onega, ki ga je se nat zavrnil 24. septembra, se je s tem v zvezi vnela diskusija, pomešana s pretepom in kričanjem, tako da je predsednik moral prekiniti zasedanje. Po prekinitvi pa so opozicijski senatorji Nencioni (MSI), Perna (KPI), Trimarchi (PLI) in Milillo (PSIUP) zagovar-
jali tezo, da poslo-vnik senata ne dovoljuje, da bi predsedstvo sprejelo predloženi zakonski osnutek, ker je enak onemu, ki ga je senat zavrnil; formalno da je sicer drugačen, po vsebini in smotrih pa da je enak prejšnjemu. Predsednik senata in drugi govorniki pa so pripomnili, da je ugovoi opozicijskih senatorjev neutemeljen, ker poslovnik govori o predložitvi istega ukrepa, preden je poteklo šest mesecev po njegov: zavrnitvi. Spričo tega je senat zavrnil sklicevanje opozicije na določbe poslovnika.
Poslanci KPI in PSIUP so zastavili vprašanje predsedniku vlade, da bi izvedeli, kakšno je stališče vlade v zvezi z rešitvijo vprašanj, ki se pojavljajo zaradi krize predsednika republike.
Predsednik vlade Moro je bil danes pri Merzagori, ki nadomestu-je obolelega predsednika republike Segnija, da bi vlada mogla zavzeti dokončno stališče glede vprašanja predsednika republike.
iitiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiimiiHimiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiJiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMHUliii
Močan potres v Turčiji Mnogo mrtvih in velika škoda
Potres je zajel področje južno od Marmarskega morja ■ Število žrtev ni še dokončno znano ■ Mnogo hiš, šol in mošej porušenih
CARIGRAD, 6. — Danes popoldne so čutili v Carigradu močan potres. Prekinjene so bile vse telefonske zveze. Potres je zajel A-natolijo in zahodno Trakijo. Po zadnjih poročilih je zgubilo življenje 30 oseb, 52 pa jih je bilo ranjenih. S-koda je ogromna. Vas Iliča blizu Smirne je popolnoma uničena. Prizadete so bile tudi druge vasi južno od Marmarskega morja. Dokončno število žrtev ni še znano. Mnogo hiš se je porušilo. Podprefekture Gonen, Manyas, Mustafa Kemal paša in Karaca bey, ki so južno od Marmarskega
morja, so med najbolj prizadeti mi. Mnogo šol in mošej je bilo uničenih. Na tem področju so bili močni potresi v letih 1944 in 1953.
V Carigradu ni bilo ne žrtev ne škode, toda panika med prebivalstvom je bila velika.
Potres so registrirale številne seizmološke postaje. Iz Uppsale na Švedskem poročajo, da so potres registrirali ob 15.36 po srednjeevropskem času in da je imel jakost sedme stopnje Mercallijeve lestvice.
niiiiiiiiiiiimiiMHniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiittiiiitiiiMiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiii
Erhard napovedal sestanek z Johnsonom in de Gaullom
Sestal se bo ž njima še pred obiskom Hruščova v Bonnu - Ponovno je odklonil možnost uradnih sporazumov z Vzh. Nemčijo
BERLIN, 6. — Kancler Erhard ie danes iziavil, da v r n-Črtu sestanek s predsednikom Johnsonom in z generalom de Gaullom še pred obiskom Hruščova v Zahodni Nemčiji. Na tiskovni konferenci je Erhard sporočil, da bo Hruščov prišel v Bonn verjetno januarja, in da upa, da se bo morda proti
koncu leta sestal z novim ameriškim predsednikom. Izrazil ie tudi upanje, da se bosta po a-meriških volitvah sestala ameriški predsednik to de Gatille, da bi prišlo do francosko-amen-ške sprave.
Erhard, ki je skoraj z vsemi člani svoje zahodnonemške vlade v zahodnem Berlinu, je na tiskovni konferenci govoril o nekaterih točkah vladne politike, bodisi kar se tiče odnosov s tujino kakor tudi glede notranjih zadev.
Dejal je, da se sporazum o berlinskih propustnicah ne more na noben način tolmačiti kot priznanje Vzhodne Nemčije, in je dodal, da »tako Imenovani realizem«, na katerega se sklicujejo socialistične države glede obstoja dveh nemških držav, »nasprotuje mnogo realnejšemu zakonu«, ki Je «zakon pravice«. Vendar pa je dejal, da je sporazum o propustnicah koristen sporazum, ki lahko pomeni izhodišče za nadaljnja pogajanja. Pri tem pa je dodal, da bi vsa pogajanja z Vzhodno Nemčijo tudi glede tehničnih vprašanj moral voditi izključno minister za vsenem-ške zadeve Mende.
Zatem je Erhard v odgovoru na razna vprašanja skušal zmanjšati pomen nedavnega neuspeha njegove stranke pri upravnih volitvah. Dejal je, da izgube krščanskih demokratov ne smejo veljati kot u-speh opozicije, temveč kot »odkupnina«, ki se je plačala za nekatere naše notranje napake«.
Zatem je napovedal svoj razgovor s predsednikom ZDA, ki bo izvoljen na prihodnjih volitvah, in z de Gaullom. Pripomnil pa je, da ni še gotov, ali se bo sestal tudi z novim predsednikom britanske vlade. Glede obiska Hruščova je dejal, da se teži za tem, da se njegov obisk določi na januar.
Zatem je Erhard obrazložil stališče svoje vlade o naslednjih problemih:
Združitev Zahodne Evrope: V Parizu so v teku posvetovanja o tej zadevi. Ce bonska vlada ni do sedaj pojasnila svojih namenov in načrtov v podrobnostih, Je to zaradi tega. da omogoči diskusijo kočljivih točk s ostalimi družabniki.
Vzhodne nemške meje: Bonska vlada Je še vedno mnenja, da bo treba te meje določiti z mirovno pogodbo. Do sedaj so nemške me-
je tiste, kakršne so bile 31. decembra 1937.
Večstranska jedrska sila: bonska in ameriška vlada sta pripravljeni podpisati tudi letos to pogodbo, eventualno tudi brez ostalih družabnikov. Vendar pa Bonn in Wa-shington še dalje upata, da se bodo tudi druge države pridružile.
Krediti vzhodnim državam: Bonska vlada vedno nasprotuje dolgoročnim kreditom Sovjetski zvezi. Dejal je, da tl krediti ne bi smeli biti predmet konkurence med zahodnimi državami. Vendar pa ni izrecno govoril o primeru Francije.
Odnosi s Kitajsko: Bonska vlada Je pripravljena normalizirati svojo trgovino s Pekingom, če bodo ostale zahodne države zavzele do Kitajske spravljivejše stališče.
Demonstracije peronistov v Cordobi ob prihodu de Ganila
CORDOBA, 6. — Predsednik de Gaulle je prispel danes v Cordobo v Argentini. Ob tej priložnosti so peronisti priredili velike demonstracije. Kmalu potem, ko je šel mimo predsednikov sprevod, so se peronisti spopadli s policaji prav pred sedežem Splošne zveze dela. Demonstranti so vzklikali Peronu ter so nosili transparente z napisi: ((Dobrodošel general de Gaulle, neoporečni voditelji tretje sile. V tebi pozdravljamo svetovno zmago tretje justicialistične sile.«
Pozneje je policija streljala, da bi razgnala demonstrante. Pred pravosodno palačo, kamor je prišel de Gaulle, se je že prej zbrala ogromna množica in policija je streljala, da bi omogočila prehod sprevoda. Toda de Gaulle je bil že v predsedniški palači, ko prišlo do spopadov med policijo in demonstranti. Tedaj so bile v palači tudi vse osebnosti, ki so bile v spremstvu de Gaulla. Policaji so nato razgnali demonstrante s solzilnimi bombami. Več ranjencev so odpeljali v bolnišnico.
Ze prej je prišlo do incidenta, ko je neki motociklist, ki je spremljal de Gaullov avtomobil, zadel ob ta avtomobil. Pri tem je bil laže ranjen na roki argentinski predsednik Illia.
Nocoj so javili, da so v Cordobi aretirali več sindikalnih voditeljev v zvezi z današnjimi demonstracijami. Glavni tajnik Splošne zveze dela je odločno protestiral in zahteval izpustitev aretiranih voditeljev. Skupno je policija aretirala 33 oseb.
Pred prihodom de Gaulla v Cordobo so v Buenos Airesu objavili sporočilo, ki pravi, da je de Gaullov obisk omogočil postavitev temeljev za redno delovanje med obema državama na vseh sektorjih, in da so sklenili, da bodo v ta namen navezali stike.
Pozno popoldne je general de Gaulle odpotoval v Paragvaj. V prestolnici Asuncion ga je sprejel paragvajski predsednik Stroessner s člani svoje vlade.
Na pobudo tajništva PRI je bil danes dopoldne na Montecitoriu se. stanek med predstavniki PSI, PSDI in PRI. Za PSI sta se udeležila sestanka De Martino in Bro-dolini; za PSDI Tanassi in Cariglia, za PRI pa La Malfa, Torrana in Salmoni. Na sestanek so povabili tudi Saragata, Nennija in Roaleja, da bi povedali svoje mnenje. Sa-ragat se ni mogel odzvati vabilu, ker je bil zadrzan, Nenni ln Reale pa sta zapustila sestanek, čim sta povedala svoje mnenje o sedanjem položaju. Po sestanku so izdali skupno sporočilo, v katerem je rečeno: «Danes dopoldne so se sestali predstavniki PRI, PSI in PSDI, da bi si izmenjali mnenje glede glavnih aktualnih političnih vpra anj. Ugotovili so bistveno soglasje v skupnem priznanju, da mora politika levega centra ustrezati svojemu prvotnemu smotru globoke preobrazbe italijanskega javnega življenja«.
Po sestanku so se novinarji obrnili na tajnika PSI De Martina in hoteli vedeti, ali bo prišlo do vladne krize; na to jim je odgovoril: «0 tem bo odločila stranka; pred na' e vodstvo smo postavili vrsto vprašanj, o katerih bo razpravljalo drevi«. Na vprašanje, ali je bil sestanek pozitiven, je De Martino dejal, da ga je moč označiti vsekakor za pozitivnega: ((Soglašali smo glede vseh vprašanj, o katerih smo razpravljali«.
To soglasje je poudaril tudi tajnik PSDI Tanassi. Namestnik tajnika PSI Brodolini pa je pripomnil, da bodo sedaj poročali vodstvu svojih strank. Na vprašanje, ali so razpravljali tudi o vprašanju predsedstva republike, je Brodolini to potrdil, ker gre za eno od vprašanj, ki je sedaj na dnevnem redu.
Vodstvo PSI je danes nadaljeva-lo razpravo o političnem položaju po sklepih zasedanja glavnega sveta KD. Najprej je posegel v diskusijo Nenni, nato pa je De Martino imel krajše poročilo, v katerem se je zadržal na zaključkih dopoldanskega posvetovalnega sestanka med PSI, PSDI in PRI. Verzelli, Veronesi in Balzano so zagovarjali tezo, da PSI mora izstopiti iz vlade; isto stališče je zagovarjal tudi Codignola in ga oprl na včerajšnja izvajanja Lombardija. Mariani, Paolicchi, Mosca in Brodolini pa so nasprotovali temu stališču in poudarili, da je kongres KD potrdil usmerjenost levega centra in podporo Morovi vladi ter da so politično resolucijo KD podprli tudi pristaši levice okrog »Forze nuove«. Bertoldi pa je napovedal, da se bo vzdržal glasovanja o resoluciji, v kateri bi zagovarjali potrebo, da PSI nadaljuje s politiko sodelovanja v vladi levega centra.
Vodstvo PSI je odobrilo z 12 glasovi proti 7 resolucijo, ki pooblašča stranko, da še nadalje sodeluje v vladi levega centra. Za iesolucijo so glasovali: De Martino, Brodolini, Lezzi, Tolloy, Vit-torelli, Paolicchi, Venturini, Mosca, Mariani, Matteotti, Colombo in Lauricella; proti pa so glasovali: Lombardi, Cerettoni, Šantl, Verzelli, Veronesi, Balzino in Codignola;
Vodstvo PSI je hkrati določilo, da bo zasedanje centralnega odbora stranke 15. t.m.
llMiiiiiiiliiiiiitiiiimlilllHHiiminilimiiiiiimiiHiiMMiiiiiiitmiiiMiiiiiiimnimimtiiMiiiMimmiiiMininmimmiiiiliiiiiiilliMiiimiiiiiliiiliiiiniiiiiiiiliiliiiiiiiiiil
SODNA RAZPRAVA PROTI IPP0LITU
Gatti izpodbija veljavnost posameznih obdolžitev
Branilec Ippolita nadaljuje danes svoj govor
RIM, 6 — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN
prof. Ippolitu je njegov odvetnik Gatti danes nadaljeval svoj obrambni govor in se zadržal na posameznih obtožbah. Posebni sklad 28 milijonov pri Banca Nazionale del Lavoro ni bil protizakonit, ker noben zakon ne prepoveduje javnim ustanovam, da ne smejo imeti takih skladov. Od tega sklada ni imel CNEN nobene škode, pač pa korist. Tudi naložbe nekaj milijard pri tem kreditnem zavodu ne moremo pripisati Ippolitu, ker se Je zamisel o tej naložbi porodila prof. Glordaniju, bivšemu predsedniku CNEN, ki je tudi odprl račun pri tej banki; ta račun Je potrdil senator Focaccla, ki je bil naslednik Giordanlja, pa tudi predsednik CNEN Colombo. Ta
račun obstaja še vedno, kakor Je potrdil minister Medici. CNEN ima svoj sklad pri Banco di Napoli in pri Banca del Lavoro. Tudi po aretaciji Ippolita se ni torej spremenilo nič, vendar pa se tudi zaradi tega bremeni Ippolito.
Tudi uporaba tega sklada za propagandne stroške in podporo nameščencem ni po njegovem mnenju v nasprotju z znanstvenimi smotri CNEN.
Gatti je nato govoril o odpravnini in zatrjeval, da je Ippolito imel nesporno pravico do nje, kakor izhaja tudi iz pričevanj.
Kar zadeva zavarovanje nameščencev CNEN pri INA in okoliščino, da se je za to Ippolito obrnil na dr. Bassanila, ki je glavni agent INA za TRST, Je Gatti pojasnil, da Je bil ing. Belliazzi (nameščenec CNEN) tisti, ki je Bas-
ignola; Bertoldi se je vzdržal. Resolucija se glasi:	»Vodstvo
FSI je danes zaključilo proučitev političnega položaja, zlasti v zvezi z zaključki, do katerih je prišel glavni svet KD. Vodstvo je vzelo na znanje, da je glavni svet potrdil politiko levega centra in programske obveze vlade; vendar pa si ne more kaj, da ne bi izrazilo svoje zaskrbljenosti spričo o-koliščine, da je bilo sestavljeno manjšinsko vodstvo, pri katerem ne sodelujejo sile, ki podpirajo brez pridržkov politiko levega centra in se upirajo vsakršnemu zmernemu tolmačenju te politike. Vodstvo smatra zato, da more \i-talnost vladne večine zajamčiti ie čvrsto relansiranje programa, ki se ne more izraziti le s splošno potrditvijo politične volje, ampak se mora naglo konkretizirati v značilnih ukrepih in v čimprejšnji predložitvi parlamentu ukrepov o uresničenju bistvenih reform, ki so predvidene v programu.*
sanija seznanil z Ippolitom, ker mu je Bassani predlagal, naj bi nameščence CNEN zavarovali pri INA, kakor so svoj čas zavarovali pri INA tudi nameščence Blagajne za razvoj Juga, kjer je bil ing. Belliazzi takrat zaposlen. Ce pa je Bassani pri tem zaslužil pol milijarde, je to pripisati le ministrstvu za industrijo, ki predpisuje tako visoko provizijo za generalne agente INA.
Glede potnih stroškov pa je Gatti dejal,, da ni vredno izgubljati besed o teh malenkostih: v dvanajstih letih je Ippolito vedno vračal potne stroške, ki jih je CNEN imel z njegovimi potovanji, če niti ne omenimo okoliščine, da Je Ippolito imel prosto vožnjo in mu ni bilo treba kupovati voznih listkov.
Odvetnik Gatti bo nadaljeval jutri svoj obrambni govor.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.7, najnižja 14.5, ob 19. uri 17.8; zračni tlak 1022.5 raste, vlage 55 odst., nebo jasno, veter severovzhodnik 18 km, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 7. oktobra
Marija
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 17.34. Dolžina dneva 11.24. Luna vzide ob 7.47 in zatone ob 18.44 Jutri, ČETRTEK, 8. oktobra
Simeon
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Deželni svet s soglasno resolucijo priporoča nujnost gradnje naftovoda
S primernimi ukrepi se mora preprečiti škoda, ki bi jo naftovod lahko povzročil turizmu Odbor ministrov za državne udeležbe odobril prošnjo družbe ENI za koncesijo za naftovod
Včerajšnja seja deželnega sveta naftovoda, to je, potrebna so Je bila pretežno posvečena razprav- na jamstva. Tudi on se je ljanju o naftovodu. Razpravo je
o
sprožila resolucija svetovalcev MSI, s katero so predlagali, naj bi deželni svet izrekel nujnost gradnje naftovoda z izhodiščem v mil.jskem zalivu oziroma v industrijskem pristanišču. Razprava je pokazala, da vsi svetovalci zagovarjajo načrt gradnje naftovoda iz Tržaškega zaliva, da pa je treba prepustiti strokovnjakom izbiro najbolj primernega kraja za njegovo izhodišče.
Na koncu razprave so se načelniki svetovalskih skupin umaknili iz sejne dvorane in predložili deželnemu svetu, z izjemo misovcev, naslednjo resolucijo, ki jo je deželni svet soglasno odobril, ker so se misovci samo vzdržali:
«Deželni svet ugotavlja važnost, ki jo predstavlja gradnja naftovoda Jadran-Bavarska na gospodarskem in političnem torišču.
Upošteva pomen tega važnega dela. s katerim se bo ustvarila znatna infrastruktura, ki bo pospeševala industrijski razvoj v deželi; hkrati pa bo to spodbudno vplivalo na nadaljnje investicije na tem področju
Po ocenitvi upravičene zaskrbljenosti turističnih in kopaliških središč ob vsej severnojadranski obali, da bi utegnila zgraditev izhodišča naftovoda škoditi obstoju in razvoju teh centrov, ter po poudarku na zavzetosti, s katero je deželni odbor, stalno sledil temu vprašanju, posredoval pri osrednjih in krajevnih oblasteh ter pri prizadetih zasebnih ustanovah s podporo za uresničenje tega, načrta ter hkrati z zaščito in uskladitvijo interesov posameznih delov dežele, odobrava deželni svet dosedanje odborovo delo ter mu nalaga dolžnost, da se še nadalje trudi, da se čimprej spopolnijo sporazumi ter da se ob spoštovanju vsedržavnih interesov čimprej uresničijo načrti naftovoda Jadran-Bavarska na deželnem ozemlju.
Deželni svet poziva odbor, naj imenuje komisijo strokovnjakov, ki bodo opravili poglobljen študij o sredstvih in načinih, ki bodo primerni za zaščito turističnih interesov dežele nasproti zaželeni pobudi.»
V začetku razprave je svetovalec Morelli orisal resolucijo MSI ter poudaril, da bo naftovod pripomogel k poživitvi vse gospodarske dejavnosti v deželi. Utemeljil je predlog, o zgraditvi izhodišča v ivjiljskem zalivu, ker bi bila gradnja s tem tudi p^jbolj cenena, medtem ko zahteva-jzbodišče pri rtu Sdobba mnogo večje izdatke.
Za njim je spregovoril svetovalec PSDl Devetag, ki je rekel, da se strinja z načrti za gradnjo naftovoda, da pa ni sedaj naloga deželnega sveta, da določi tehnične podrobnosti, kot je izhodišče itd. Prebral je tudi resolucijo, ki jo je sestavil skupno z demokrist-janskim svetovalcem Mizzauom in v kateri se poudarja, da je treba sprejeti vse prikladne tehnične ukrepe, da se prepreči o-nesnaženje morja z raznimi naftnimi odpadki. Hkrati pravi resolucija, naj se ustanovi komisija strokovnjakov, ki bo dala občinskemu odboru vsa potrebna priporočila v zvezi z gradnjo naftovoda.
Temu stališču se je pridružil tudi liberalec Bertoli. Komunist Bacicchi je poudaril, da se morajo uskladiti interesi turizma in
jas-stri-
njal z ustanovitvijo komisije strokovnjakov. Opomnil pa je na drugo plat, ki so jo vsi ostali prezrli, to je križanje interesov med zasebnimi petrolejskimi družbami in državno družbo ENI, kajti deželni interes za čimprejšnjo gradnjo naftovoda ne sme oškodovati vsedržavnega interesa. Pri tem je o-menil tudi določeno izsiljevanje zasebnih družb, češ da se bodo obrnile drugam, če jim ne dajo izključne koncesije za gradnjo naftovoda. Toda najde se lahko kompromis, ki bi vse zadovoljil.
Demokristjan Stopper je dejal, da je gradnja naftovoda velike važnosti za deželno gospodarstvo ter dodal, da že dolgo časa trajajo pogajanja, da bi se uskladili irteresi ENI in zasebnih družb in da so najhujše zapreke že odstranili.
Svetovalec PSI Angeli je tudi predlagal, naj se stvar dobro prouči s tehnične plati, sicer bi u-tegnilo biti več škode kot koristi, ker je turizem velik vir dohodkov za deželno gospodarstvo. Podobno stališče je zavzel tudi psiu-povec Bettoli.
Nato je odbornik za industrijo Marpillero povzel diskusijo ter rekel, da bo naftovod vključil deželo v tok evropskega gospodarstva. Po drugi strani je zagotovil, da bo deželna uprava storila vse, da Se zaščitijo interesi turizma. Kar se tiče zasebnih interesov jih je treba uskladiti z javnimi. Končno je predlagal, naj sestavijo načelniki skupin skupno resolucijo, kar so tudi storili.
Po prečitanju resolucije je na kratko spregovoril predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, ki je dejal, aa odložitev vprašanja izhodišča naitovoda ne pomeni, da bi bili svetovalci, ki so sestavili resolucijo, nasprotni izhodišču v Miljah. Zato je pozval misovce, naj umaknejo svojo resolucijo ter glasujejo za skupno. Misovec Won-drich pa je vztraial na tem, da je treba najprej glasovati o misov-ski resoluciji. Predsednik sveta de Rinaldini je to zahtevo zavrnil, nakar je sledilo glasovanje o o-menjeni resoluciji.
Pod predsedstvom predsednika vlade Mora pa se je včeraj v Rimu sestal odbor ministrov za državne udeležbe. Sestanka so se u-deležili ministri Bo, Pieraccini, Co-ltimbcuv.Medicu.ip EftUe-.Eav^,,,
Poleg drugih vprašanj je odbor razpravljal tudi d načrtih'in 'pobudah za gradnjo raznih naftovodov in predvsem o vprašanju gradnje naftovoda Trst-Bavarska. Za gradnjo tega naftovoda sta bili vloženi dve prošnji za koncesijo. Odbor ministrov za državne udeležbe je soglasno sklenil, da se odobri prošnja za koncesijo gradnje tega naftovoda, ki jo je vložila italijanska državna ustanova ENI.
Iz drugih virov pa se je zvedelo, o čemer smo svoj čas tudi mi že pisali, da se ENI pogaja z raznimi tt-jimi petrolejskimi družbami, ki imajo v Evropi razdeljena vplivna področja, za gradnjo tega naftovoda. Ta pogajanja so se v zadnjih časih še pospešila in so še vedno v teku.
Naftovod Trst-Bavarska bo dolg 500 km in bo lahko odpremil 30 milijonov ton surove nafte letno. V načrtu je predviden tudi odce-
pek proti Dunaju, ki naj bi bil dolg 350 km in naj bi odpremil letno 6 milijonov ton surove nafte.
V krogih državnega podjetja ENI so z zadovoljstvom sprejeli sklep odbora ministrov za državne udeležbe ter poudarjajo, da je ENI državna ustanova, ki brani javne koristi, hkrati pa jamči vsem prizadetim najboljše pogoje za koordinirano sodelovanje za u-resničitev tega načrta, ki zanima splošne koristi evropskih potrošn’-kov.
Izredna seja miljskega obč. sveta
Sinoči je bila izredna seja minskega občinskega sveta, ki je najprej počastil spomin pokojnega Palmira Togliattija in Luigija Frau. sina ob 20-letnici njegove usmrtitve. O liku Togliattija je govoril župan Millo, o Frausinu pa odbornik Pacco, ki je pripomnil, da so Frausina verjetno sežgali v krematoriju v Rižarni. Po desetminutni prekinitvi seje je občinski svet nadaljeval s svojim delom in odbornik Martinelli je omenil, da te dni poteče eno leto od katastrofe pri
Vajontu ter je izrazil željo, da bi prizadeti ljudje čimprej dobili vso potrebno pomoč. Nato je župan odgovoril na vprašanje nekaterih svetovalcev glede izgradnje novega športnega igrišča, ureditev poti in cest itd. Po odgovorih župana je občinski svet soglasno odobril resolucijo, v kateri zahteva, naj vlad. ni komisar vključi v novi upravni odbor Ustanove za industrijsko pristanišče, ki ga je imenoval pred kratkim, tudi zastopnika miljske občine, ki ga bo izvolil občinski svet. Miljski občinski svet poudarja, da je to zahtevo izrazil že v svoji resoluciji 23. januarja lanskega leta, in svojo zahtevo utemeljuje z dejstvom, da se je industrijsko pristanišče močno razširilo v področju miljske občine ter zajelo dva milijona kv. m površine.
Po krajši diskusiji je občinski svet nato odboril z večino glasov obračun miljskega podjetja ACNA in občinski obračun za leto 1962.
Ob zaključku zadnje seje tega občinskega sveta je župan Gastone Millo podal poročilo o štiriletnem delovanja občinske uprave ter je navedel podatke o raznih javnih delih in je na kratko opisal gospodarske razmere miljske obične, ki niso prav rožnate zaradi krize v ladjedelnicah.
Seja obč. odbora
Včeraj zvečer se je sestal občinski odbor. Seja se je zavlekla pozno v noč, ker so na njej razpravljali o dnevnem redu seje občinskega sveta, ki bo v petek. Zvedelo se je tudi, da bo občinski svet že na eni prihodnjih sej razpravljal in eventualno tudi odobril občinski proračun za 1. 1965.
Nova javna dela
Na skrbništvu javnih del so oddali na dražbi naslednja javna dela; popravljalna dela v splošni bolnišnici za 23.439.560 lir podjetju Pocecco; spopolnitvena dela na openski strokovni šoli za 23.409.560 lir podjetju CišSIA; zgraditev srednje šole pri Dom-ju za 46.500.000 lir podjetju Kic-cesi.
Nujen poziv krvne banke
Krvna banka nam je poslala sledeče nujno sporočilo; V oddelku za pljučno kirurgijo leži neki mladenič, ki bo moral prestati težko operacijo. Zanj pa ni na razpolago dovolj krvi za transfuzijo. Pomagati temu mladeniču z darovanjem krvi je moralna obveznost vsega prebivalstva. Vsakdo mora razumeti človečansko vrednost tega sporočila. Osebe, ki pripadajo krvni skupini A RH pozitivna in predvsem osebe, ki so včlanjene v Združenju darovalcev krvi, so naprošene, da se javijo na krvni banki od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure.
S Včeraj je komisar Mazza sprejel na poslovilnem obisku inž. En-rica Vitola, ravnatelja inšpektorata za motorizacijo v Trstu, ki so ga premestili v Turin.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiitiiimiiiiiiiimiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiHiniiiiiiinnnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiii
V PETEK V TISKOVNEM KROŽKU
Razprava o načrtu za premestitev tržaškega velesejma v Barkovlje
Razpravo, ki bo favna, bo vodil deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero
iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiuiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiimiiiiiiitiimiiiiiuiiniiiimiiiiiimfiii
HUDO TRČENJE NA NADVOZU OPČINE-PROSEK
V dveh razbitih avtomobilih šest nepoškodovanih mladeničev
Zdi se, da je nesrečo zakrivil šofer, ki je šele pred nedavnim opravil šoferski izpit
Sest mladih fantov je včeraj ponoči imelo res veliko srečo. Pri trčenju dveh avtomobilov, ki sta se popolnoma razbila, so ostali nepoškodovani. Nesreča se je pripetila okrog polnoči na pokrajn-ski cesti med Opčinami in Prosekom, na nadvozu nad trbiško cesto.
Prvi je s svojim avtom «renault» TS 54668 vozil proti Proseku 2* letni Flavio Zamatio z Nabrežja Nazario Sauro 25. V Zamatiovem avtu sta se peljala že dva njegova prijatelja. Za njimi je vozil fiat 1100 20-letni Fabio Garbin iz Ul. Piccardi 32, ki je šele pred kratkim opravil šoferski izpit. V fiatu sta se peljala tudi Fulvio Martinelli in Luciano Celja.
Ko Je Garoin privozil na ovinek, nekaj desetin metrov pred nadvozom, je, nevešč šofiranja, izgubil nadzorstvo nad avtom in se silovito zaletel v desni obcestni zid. Zaradi močnega sunka je avtomobil vrglo sredi cestišča, kjer je z vso silo trčil v zadnji del »renaulta«. Garbinov avtomobil je tako močno udaril v Zamatiov' avto, da se je ta prevrnil na desno stranico, fiat pa je nadaljeval vožnjo v oik-caku še za približno 100 metrov,	preden	se	je ustavil	popol-
noma razbit.
Vseh šest potnikov je spremljala velika sreča. Nepoškodovani so se izvlekli iz razbitin avtov in nekateri so odšli peš na Opčine, da so obvestili karabinjerje. Nekaj časa	potem	je	prispela	pomoč.
Fante so s policijskimi avti odpe Hali	domov,	oba	razbita avta pa
odstranili s	cestišča. Oba	poško-
dovana avtomobila sta za staro železo.
Izgubljeno-najdeno
V septembru so bili na javnih prostorih (ulicah in na mestnih prevoznih sredstvih) najdeni naslednji predmeti, ki jih zakoniti lastniki lahko dobijo nazaj na občinskem oddelku za ekonomat v občinski palači soba 128, vsak dan od 9. do 12. ure:
denarnica za drobiž, vžigalnik, aktovka, ure, kolesa, dežniki, motocikel, torbe, ženske hlače, zlate zapestnice, pulover, prstan, denar, zavoj s posodo, daljnogled, dežni površnik, zavoj z zdravili.
Poskus samomora
Včeraj popoldne sc na prvi medicinski oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, nujno sprejeli s pridržano prognozo 56-letnega Giovannija Montegana iz Istrske ulice 13. Ob sprejemu v bolnišnico je bil Montegan v nezavestnem stanju, ker je zaužil nedoločeno število uspavalnih tablet, s katerimi se je hotel zastrupiti. Spremljala ga je 51-letna svakinja Adilia Postogna por. Tonini, iz Ul. Benussi 7, ki je povedala, da je Montegan nekaj minut prej prišel v njeno stanovanje. Komaj je vstopil se je nezavesten zgrudil na tla. Postogno-va je pojasnila, da si je Montegan verjetno hotel vzeti življenje. Niso znani vzroki, ki so moškega privedli do tega, da se je odločil za usodni korak,
Z vespo v avto
V Ul. Canova na vogalu Ul. Al-flerl se Je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 45-letni železničar Alfre-do Iocco iz Ul. Flumiani 15. Ioc-co se je po Ul. Canova peljal na vespi TS 8421 proti Ul. Revoltella. Ko je privozil na križišče Ul. Al-fieri, je trčil v fiat 600 TS 24523, last avto Sole Tramontini, ki ga je Vozila 40-letna Nella Marconigl por. Rodda iz Ul. Ronchetto 81, katero je spremljal inštruktor Francesco Tramontini, Zaradi trčenja se je Iocco prevrnil z vespe in se laže ranil po levem licu, levem palcu in prstancu ter po levem kolenu. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije, ki so Iocca po opravljenih formalnostih, s policijskim avtom odpe ljali v bolnišnico. Ponesrečencu so nudili prvo pomoč in bo okreval ‘v 10 dneh.
V petek, 9. t. m. ob 18.30, bo v tiskovnem krožku na Korzu Italia 12 s prostim vstopom javna razprava o temi, ki bo prav gotovo vzbudila mnogo zanimanja; «Načrt za preselitev tržaškega velesejma v Barkovlje«. O tem vprašanju so tržaški listi že pisali pred nekaj meseci na osnovi indiskrecij, ker je bil takrat načrt šele v začetni 'fazi, in že takrat je to vprašanje sprožilo številne pozitivne in negativne komentarje, kot se pač vedno dogaja, kadar gre za načrte določenega obsega in pomena. Od takrat načrt ni dosegel nobega konkretnega napredovanja, toda vele-sejemska ustanova je nadaljevala s proučevanji iz pravnega in ekonomskega vidika ter o tem obveščala oblasti in zainteresirane ustanove z namenom, da bi se načrt sam vključil v širši okvir bodoče ureditve obalnega področja od Bar-kovelj do Trga Liberta.
Kateri so razlogi, ki so privedli velesejemsko ustanovo do tega, da se je začela zanimati za možnost premestitve velesejemskega področja? Zakaj je bilo izbrano ravno področje v Barkovljah? Bi bilo mogoče izbrati druga področja? Kakšne praktične možnosti obstajajo za uresničenje tako obsežnega načrta? Kateri argumenti govorijo v prid tega načrta in kateri proti?
Da bi dobili odgovor na vsa ta vprašanja, posebno pa na zadnji dve — proučiti argumente za in proti načrtu — je tiskovni krožek dal pobudo za diskusijo, ki jo bo vodil odv. Vittorino Marpillero, deželni odbornik za industrijo in trgovino, in katere se bodo udeležili glavni tajnik velesejemske ustanove dr. Chiaruttini, odbornik za občinska dela inž. Colautti, strokovnjak za urbanistična vprašanja inž. Costa ter ravnatelj avtonomne turistične in letoviščarske ustanove dr. Quittan.
Občinstvo bo lahko sodelovalo pri razpravi in intervencije iz vrst javnosti bodo še posebno zaželene, saj tiskovni krožek želi, da bi ta razprava dala jasno ocenitev vprašanja, ki bo samo v oporo tistim, ki bodo morali glede načrta sprejeti določen sklep. Prav tako je želeti, da bi občinstvo moglo na osnovi konkretnih argumentacij izreči svoje pozitivno ali pa negativno mnenje ob popolni zavesti, da bi se tako izognili aprio-rističnim odklonom kakor tudi ne dovolj utemeljenim pristankom.
Delavske zadruge napovedale 55 odpustov
Vodstvo Delavskih zadrug je te dni sporočilo sindikatom, da na merava odpustiti 55 uslužbencev. Sindikati seveda nasprotujejo od pustom in se bodo v petek srečali na skupnem sestanku, da določijo način borbe proti odpustom. Vodstvo Delavskih zadrug namerava namreč skrčiti število prodajaln, to Je ukiniti vse tiste, ki niso donosne in ne dosežejo določenega prometa. Stvar Je precej zamotana in zato je pričakovati odločno borbo uslužbencev proti odpustom.
Šoferka povzročila padec motociklistov
Sinoči so v bolnišnici nudili pr vo pomoč 25-letnemu elektromeha-niku Sergiu Derinu iz Ulice Grandi 16 in 18-letnemu pomorščaku Giorgiu Sainu s Kontovela 216. De rin ln Saina sta se malo prej peljala na motorju TS 19349, ki ga je vozil Derin, po Šaliti dl Gret-ta proti Furlanski cesti. Pred njima je vozila fiat 500 C TS 14563 20-letna Egla Mauolo lz Miramar-skega drevoreda 35. Ko sta Derin in Saina hotela prehiteti avtomobil, je Mauolova zavozila na levo in s tem povzročila padec obeh motociklistov. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico s policijskim avtom karabinjerlev. Derin se je ranil in pobil po desni podlakti, kolenu in nogi ter bo okreval v
10 dneh. Saina pa se bo moral zdraviti en teden, ker se je ranil po desnem komolcu in stegnu.
Prsti pod ročico stroja
3l-letna delavka Violetta luris-sevich s Stare istrske ceste 25, ki je uslužbena v tovarni »Pastifi-cio Triestino» v Ul. Rio Prima-rio, se je včeraj okrog 13. ure ponesrečila na delu. Ko je upravljala stroj za rezanje testenin, je nerodno postavila roko pod ročico stroja, ki ji je odrezala zadnja členka na sredincu in prstancu. Z avtom delodajalca so Iurisseviche-vo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 10 do 15 dneh.
Izsledili so tatu ki je ukradel denarnico
Prejšnji teden smo poročali, da je 20-letni Danilo Brozich s Trga della Borsa 5 30. septembra prišel v gostilno «ex Nardin« v Ul. Fonda 13. odšel na stranišče in tam pozabil svojo listnico v kateri je hranil 80.000 lir in osebne dokumente. Brozich se je vrnil v gostilno le nekaj minut potem, ko se je zavedel, da je listnico pozabil. Toda neznancu je bilo dovolj le ne-
kaj minut, da si jo je vtaknil v žep.	'
Brozich je tatvino prijavil na komisariatu pri Sv. Soboti in agenti so se takoj lotili dela. Zaslišali so več stalnih klientov gostilne in tako prišli na sled 26-letnemu delavcu Arrigu Tafuriju iz Ul. dei Vi-gnetl 16. Tafuri je tatvino priznal in vrnil listnico z vsem denarjem lastniku. Povedal je, da je odšel na stranišče takoj za Brozichem, zagledal listnico in si jo prisvojil. Potem je pozdravil prijatelje, ki so bili v gostilni in jo odkuril.
Tafurija so prijavili sodišču zaradi tatvine, pustili pa so ga na začasni svobodi.
Tudi včeraj ponesrečen poskus demonstracije
Manjša skupina italijanskih Študentov je tudi včeraj ob prvih večernih urah skušala uprizoriti demonstracije pred kinom «Fenice», v katerem vrtijo film «Italijani — dobri ljudje«. Študentje so za kratek čas tudi ustavili promet na križišču na Ul. Carducei z Ul. Bat-tisti, v ostalem pa so se omejili na brlizganje s piščalkami pod «Portici».
Kot predvčerajšnjim so tudi včeraj ostali osamljeni in poparjeni so se kmalu razšli.
PRIPRAVE ZA NOVEMBRSKE VOLITVE
Kandidatni listi KPI in KD za pokrajinski svet
Dr. Savona kandidat KD za predsednika sveta namesto dosedanjega predsednika dr. Deliseja
za predložitev kandidatne liste v miljski občini na sedežu sekcije v Ul. D’Annunzio 4.
Začetek sezone Slovenskega kluba
Z včerajšnjim večerom se je pričela nova sezona Slovenskega kluba. Za ta večer odbor še ni hotel pripraviti kakega programa, šlo je bolj za ponovno srečanje znancev in prijateljev, ki jih je prav Slovenski klub povezal v prijateljsko družbo. In v takem, prijateljskem duhu je tudi potekel ta prvi večer.
Predsednik kluba dr, Robert Hlavaty je pozdravil vse zbrane ter napovedal spored za nekaj večerov. Omenil je, da so v programu tudi nekatera potovanja in pa razstave. Slovenski klub je s sodelovanjem Matice hrvatske že pripravil razstavo petih tržaških slikarjev v Dubrovniku; razstava sc je pričela 1. oktobra in bo trajala do 15. t.m. nato pa bo prenesena še v Zadar in Zagreb. Večer se je potem nadaljeval v prijetnem vzdušju. Zabavni, pa tudi resni pogovori so še dolgo trajali. Prav gotovo bodo tudi prihodnji torkovi večeri imeli enako dober in še boljši odziv.
Včeraj zvečer je bila v Ul. Ca-pitolina 3 skupščina tržaških komunistov pod predsedstvom Clau-dia Tonela. Skupščina je najprej z enominutnim molkom počastila spomin na tragedijo v Vajontu, kjer je 9. oktobra pred enim letom izguoilo življenje 2760 oseb.
Glavno poročilo je podal sekretar tržaške federacije prof. Šema. Poročilo je vsebovalo osnovne elemente programa za pokrajinske volitve. Skupščina je po poročilu soglasno odobrila listo kandidatov za 24 volilnih okrožij v pokrajini. Prav tako je odobrila cilje kampanje za vključevanje novih članov v KP in v mladinsko federacijo za leto 1965.
Kandidati KPI za posamezna volilna okrožja za tržaške pokrajinske volitve so:
okrožje Devin-Nabrežina Jelka Marija Gherbez — učiteljica; o-krožje Milje Galliano Donadel — delavec; okrožje Dolina Giuseppe Burlo — sindikalist; Trst I. Emi-lio Semilli — direktor INČA; Trst
II.	Libera Sorini — uradnica; Trst
III.	Giuseppe Walderstein — pri-staniščnik; T.rst IV. Davide Pesca-tori — industrijski izvedenec;
Trst V. Armida Zobec-Valentinis
—	delavka; Trst VI. Gianluigi Brusadin — zastopnik; Trst VII.
Sergio Bravin — delavec; Trst VIII. Attilio Battilana — sindikalist ; Trst IX. Giorgio Rossetti — univ. študent; Trst X. Fabio In-win-kl — univ. študent; Trst XI. dr. Giuditta Donini — učiteljica;
Trst XII. Artemio D’Agosto — u-radnik; Trst XIII. Mario Colli — novinar in pokrajinski svetovalec; Trst XIV. Agostino Žerjal —: obrtnik; Trst XV. dr. Laura Weiss
—	zdravnica; Trst XVI. Massimi-liano Bortolotti — upokojenec, pokrajinski svetovalec; Trst XVII.
Giordano Cermeli — delavec; Trst XVIII. Livio Saranz — sindikalist; Trst XIX. Mario Criscenti — sindikalist; Trst XX. Dušan Furlan — novinar; Trst XXI. Stanka Hrovatin — učiteljica.
Tudi Krščanska demokracija je predsinočnjim na sedežu pokrajinskega odbora izdelala svojo kandidatno listo za pokrajinske volitve. Lista je bila odobrena na predlog pokrajinske volilne komisije, obrazložil pa jo je deželni tajnik KD dr. Botteri. Na listi je KD določila za svojega kandidata za predsednika pokrajinskega sveta dr. Alberta Savono namesto dosedanjega predsednika dr. Deliseja, ki bo na lastno željo prevzel drugo mesto. Dr Sa- v tržiški ladjedelnici so včeraj kjndKlat v vohlmh js spojitvijo krmnegavdeJa.Jadijake^v krozjih Trst II. in Trst XI. Kandi- ga truoa. dokončali ffrndniri trima
Nazionale 16.00 »Roma contro Roma«
Technicolor.
Arcobaieno 16.00 «Per un pugno dl dollan« Technicolor.
Excelsior 15.30 «La signora e i suoi mariti« Shirley Mac Laine, Paul Nevvman, Robert Mitchum.
Fenice 16.00 «Italiani brava gente* Raffaele Pišu, Tatiana Samoilova, Andrea Checchi.
Grattacielo 15.30 »Capitan Nevvman« Technicolor. Tony Curtis, Gregory Pečk, Angie Dickinson.
Alabarda 16,30 «Spalle a-1 muro« — Jeanne Moreau. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 »Codice segret* ZX3 controspionaggio« Pete V'n Eyck.
Aurora 16.30 «11 dottor Stranamore«,
Cristallo 16.30 «11 mistero del castel-lo» Technicolor. Prepovedano mladini
Capitol 16.00 «1 tre di Ashia« Technicolor. Yul Brynner.
Garibaldi 16.30 «11 ribelle d’Irlanda» Technicolor. Rock Hudson, Barbara Rush.
Impero 16.30 «11 caw boy col velo da
sposa«.
Moderno 16.30 »Uomini violentl* — Technicolor. Glenn Ford.
Astra 16.30 «Una ragazza cbiamata Tamiko«.
Astoria 17.00 »II castello maledetto« Technicolor. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «11 molto onorevole Ministre« Alec Guinnes, Rosalind Rus-sel.
Ideale 16.00 «Terra lontana« Techni-color James Stevvart, Corinne Cal-vet.
Skedenj 18.00 «1 pirati della costa« Scopecolor. Lex Barker, Liana Or-fei.
Katalog za razstavo »Trst 1954-1964»
V okviru razstave «Trst 1954-1964: deset let dela«, ki jo urejajo v prostorih tržaškega velesejma, je Center za ekonomski razvoj dal pobudo za objavo posebnega kataloga, v katerem bo navedena dejavnost v zadnjih desetih letih vseh tistih javnih in zasebnih ustanov in podjetij, ki ne bodo mogle razstavljati svojih grafikonov, slik in podobnega gradiva na razstavi. Prireditelji menijo, da bodo s tem katalogom izpolnili informativnost razstave.
Dogradili so trup ladje «Eugenio C.*
dati KD za ostala okrožja so:
Trst I. arh. Carlo Colli; Trst.
III.	inž. Giorgio Tombesi; Trst
IV.	Antonio Coslovich; Trst V. Sergio Visintini; Trst VI. prof. Mario Foschi; Trst VII. dr. Ma-riano Maly; Trst VIII. Lamberto Terzuoli; Trst IX. geom. Livio Feletti; Trst X. Gennaro Degano; Trst XII. Carlo Bernard; Trst XIII. Duilio Paron; Trst XIV. dr. Mario Dassovich; Trst XV. Gina Badiali; Trst XVI. dr. Antonio Ferrotta; Trst XVII. geom. Francesco Rabusin; Trst XVIII. kap. Fiero Duva; Trst XIX. Ezio Alberti ; Trst XX. Antonietta Da Giorgi-Elia; Trst XXI. Arturo Vi-gini; okrožje Milje Amelia Pošto-gnaj okrožje Devin-Nabrežina Re-migio Lenarduzzi; okrožje Dolina Mario Vattovani.
Tržaška federacija PSDI sporoča članom in simpatizerjem, da se bo danes 7. okt. od 19. do 21'. ure nadaljevalo zbiranje podpisov
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Izsiljeval je svojega sovaščana ker je začel v finančne težave
Prizivni sodniki so mu potrdili prvotno kazen, ker mu niso priznali delne neprisebnosti
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Tavella, zapisnikar Parigi, obramba Veritti in Sartoretto) se je moral zagovarjati Aldo Taverna . Turisin iz Ll-gnana — Sabbia d’Oro, ki je bil obtožen, da je z grožnjami prisilil nekega svojega sovaščana, da mu je izročal 1 milijon lir.
Tavemov primer predstavlja res redkost v kriminalu naše dežele. Moški je imel sicer nekajkrat o-praviti s policijo in sodnijskimi organi, toda na splošno je v vseh teh povojnih letih živel pošteno. Poročil se je in žena mu Je povila dvojčka, ki sta danes stara 15 let. Ker je ridar po poklicu, se mu je posrečilo, da je postal lastnik manjšega stavbnega podjetja ter je tudi dobro zaslužil. Lani pa je iz neznanih razlogov začel popuščati pri delu. Zahajati Je začel v slabe druščine, popivati po lokalih ter se baje družiti tudi z drugimi ženskami. Vendar pa glede te zadnje okoliščine ne obstajajo nikakršni dokazi.
Neurejeno življenje ga je seveda pripeljalo na rob gospodarskega propada. Vedno pogosteje so začela prihajati na dom pisma upni-kov, ki so pozivali Taverno, naj čimprej poravna svoje dolgove.
Baje se Je v teh okoliščinah porodila v Tavemovi glavi misel, da bi na lahek način prišel do denarja. 15. novembra lani Je telefoniral na dom svojega sovaščana Luigija Bignamija. Moškega pa ni bilo doma ter mu je odgovorila Bignamijeva žena. Taverna ni povedal svojega imena ter je rekel, da bo telefoniral pozneje, ko- se bo mož vrnil domov. Ženska Je imela vtis, da je šlo prav za Taverno, katerega je dobro poznala. Nekaj ur pozneje je Bignami prišel domov. Spet je zabrnel telefon in na oni strani žice se je oglasil isti moški, ki Je zagrozil Bignamiju, da se bo utegnilo zgoditi kaj hudega njegovim otrokom, če mu naslednjega dne ne izroči na določenem mestu 3 milijone lir.
Bignami se ni ustrašil ter je še istega večera prijavil zadevo karabinjerjem. V naslednjih dneh ja neznanec še večkrat telefoniral. Ker pa Bignami ni hotel popusti-
ti, je znižal svoje zahteve na 1 milijon Ur.
19. novembra se je Bignami končno odločil, da bo vsaj na videz izvršil to kar mu je ukazoval neznanec. K temu koraku ga je med drugim prisilila žena, ki se Je bala, da se bo otrokom zgodilo res kaj hudega. Bignami je pripravil zavojček z bankovci po 10.000 lir v skupni vsoti 1 milijona lir. Skrbno pa je prepisal serijske številke vseh bankovcev ter obvestil karabinjerje o svoji nameri. Nato je sedel v avto ter se odpeljal na neko stransko cesto, kjer je po navodilih neznanega iz-siljenvalca odvrgel zavojček med vožnjo.
Karabinjerji so še istega dne are. tirali Taverno, ki je takoj priznal, da je prav on izsiljeval svojega znanca. Sicer pa mu ni preostaja-lo drugega, ker so agenti našli v njegovem avtu skoraj vso izsiljeno vsoto.
Ker se je sodnikom zdelo, da Taverna mogoče le ni priseben, so naročili uradnemu zdravniškemu izvedencu, naj ga skrbno pregle-
da. Zdravnik je sicer ugotovil, da ima Taverna določene duševne hibe, toda v bistvu je menil, da je zmožen pravilnega presojanja in hotenja ter da ni nevaren za človeško družbo. Tudi obtoženčevi Zagovorniki so poskrbeli za zaseben pregled. Njihov izvedenec pa Je menil, da Taverna ni popolnoma priseben.
Videmski sodniki so 16. aprila letos sprejeli tezo uradnega izvedenca ter so obsodili Taverno na 3 leta zapora in 300.000 lir globe. Odločilno za dokončno ugotovitev njegove krivde je bilo dejstvo, da ga Je neki Bignamijev prijatelj videl, ko je telefoniral iz Latisane ob isti uri, ko je Bignami prejel telefonski poziv, naj plača I milijon lir.
Proti razsodbi kazenskega sodišča se je pritožil samo obsojenec. Svoj priziv je utemeljil z zahtevo, naj se mu prizna zmanjšanje umske sposobnosti ter naj se mu sorazmerno zniža kazen. Prizijvni sodniki niso upoštevali teh zahiev, ampak so potrdili razsodbo prvostopnega sodišča.
ga trupa, dokončali gradnjo trupa 29.000-tonske turbinske notniške ladje «Eugenio C.», ki jo gradijo za družbo «Giacomo Costa fu Andrea« iz Genove.
Trup novega tranzatlantika je dolg 217,39 m, širok pa 29,30 m. Ladja bo lahko peljala 1626 potnikov. Vgradili ji bodo turbinski stroj, ki ga bodo zgradili v Tovarni strojev Sv. Andreja v Trstu in ki bo imel 55.000 KM na os. Ladja bo lahko vozila z brzino 27 vozlov na uro s polovičnim tovorom.
Ljudska prosveta
Žerjalovi filmi v društvu v Skednju
Prosvetno društvo v Skednju bo 9. oktobra odprlo novo sezono. Domačin Aljoša Žerjal, znani in ponovno nagrajeni filmski amater, bo spet prikazoval svoje filme in sicer: Dubrovnik, Bosna, Zmaj, Na morju, Ohrid, Začelo so je tako... Predvajanje filmov se bo začelo ob 20.30.
Društvo vabi vse svoje člane in prijatelje, da s svojo udeležbo podprejo prizadevanje odbora, da poživi prosvetno dejavnost v novi sezoni
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1964-65 Podporno društvo »Dijaška Matica« sporoča, da se prošnje za dologoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1964-65 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visokošolci lahko dobijo pri odboru »Dijaške Matice« v Trstu — Ul. Geppa 9. Prošnje se sprejemajo do 16. oktobra t. 1.
Razstave
. V umetnostni galeriji »Alcione« v pasaži Fenice razstavljajo do 9. oktobra Duren, Maniago, Milia in Ne-vyjel. Otvoritev razstave je bila včeraj ob 19. uri.
Razna obvestila
SOLA GLASBENE MATICE SPOROČA, da bo otroški pevski zbor imel redne vaje vsak petek od 18. do 19. ure v šolski dvorani v Ul. Ruggcro Manna 29/1. Vaje se bodo pričele 9. oktobra.
Darovi in prispevki
S Tržaška prefektura obvešča vse tiste, ki so vložili prošnjo za natečaj za 246 mest tipkaric v no- Ob 12. obletnici smrti Petriče Kalc tranji upravi z dne 20. junija 1964, | darujejo starši 1000 lir za Dijaško da bodo izpiti 19. novembra. I Matico.
KINO P It O S /: K-KONTO VED
predvaja danes, 7. t. m. ob 19.30 uri Technicolor film, od Andre Cavatte:
Occhio per occhio
(Oko za oko)
Igrajo: CURD JURGENS, FOLCO LULLI in LEA PADOVANI
POTOVALNI URAD «AURORA»
Trst, Ul, Cicerone 4, tel. 29243 priredi v dneh od 1. do 4. novembra letos
2. IZLET V BEOGRAD
Odhod iz Trsta 1. novembra zvečer z modernim avtobusom «Gran Turismo«. Ogled mesta z vodiči, izlet na Ava-lo, ogled trdnjave Kalemegdan, vojnega muzeja, zoološkega vrta. Stanovanje in hrana v odličnih hotelih II. kat.
Cena izleta je 23.500 lir, doplačilo za vpis na skupni potni list 1-450 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem onuln vsak dan med uradnimi urami.
•AURORA«
Ktmna
TMMk-.
predvaja danes, 7. t. m. ob 18. uri Universal barvni film:
AL Dl LA ’DEL FIUME
(ONSTRAN REKE)
Igrajo:	AUDIE MURPHY, LISA GAYE, LYLE BETTGER,
WALTER BRENNAN in drugi
Včeraj-danes
Dne 6. oktobra 1964 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrle pa so 4 osebe.
UMRLI SO: 75-letnl Francesco Ab-blatl, 41-letnl Mario Chervisarl, 35-letni Romano Rossmann, 31-letna Ger. trude Zbchling por. Rossmann.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (J. — 11. 10.)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combt 19; dr Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro ln Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Šentjakobski trg 1; Alla Minerva, Trg sv, Frančiška 1; Al Due Mori, Trg U-nttž 4; G. Papo, Ul. G. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(5. — 11. 10.)
Olustl, Ul. Bonomea »3 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Sl-
gnorb Trg Ospedal« 8; Tamaro ln
N«rt, U. Dante T,
SOŽALJE
Ob smrti matere izrekamo člani uredništva in uprave prof. sole Glasbene Matice tov. Ignaciju Oti iskreno sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da na« je za vedno zapustila naša zlat* mama in draga žena
Marija Albina Ota
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v četrtek, ob 15,30 izpred hiše losti v Dolini štev. 58 na domače pokopališče.
Žalujoči: mož Ignacij,
Elvira z družino, sin IgnactJ z družino, sin Slavk* “* ostalo sorodstvo
Dolina, 7. okt. 1964.
7. oktobra 1964
KLJUB RAZNIM POBUDAM IN ZVENEČIM ZAGOTAVLJANJEM
V evropskem skupnem tržišču je razpoloženje dokaj hladno
Glavne razloge moramo iskati v nesoglasju med Parizom in Bonnom-zatrjujejo v ZDA - Tudi cene žitaricam delajo velike preglavice
ma smisla govoriti o ‘kakršni koli enotni kmetijski politiki in enotnem kmetijskem tržišču.
Razgovori strokovnjakov in tudi samih ministrov za kmetijstvo šestih držav niso omogočili, da bi se glede tega vprašanja dosegel kakršen koli napredek. Jasno je, da je za vsklajevanje cen žitaricam in za njihovo izenačenje nujno tudi politično soglasje dežel-članic, predvsem Franci-
Pred nedavnim je prišel iz zahodnonemških krogov predlog, naj bi se gospodarska integracija med državami — članicami Evropskega skupnega tržišča pospešila. Konkretni predlog je izzvenel tako, da bi bilo primerno obstoječe carinske ovire ukiniti tri leta pred rokom, ki je bil določen v rimskem sporazumu. Predlog ao v določenih krogih z veseljem sprejeli, kot bi ga že dolgo pričakovali, toda kmalu za tem	je	zadeva	utihnila.	Vse kaže, da v
krogih skupnega	tržišča nekaj	ne	gre in	razne pobude, v smislu
omenjene zahodnonemške, so zaželene, hkrati pa jih nekateri ocenjujejo le kot injekcije za podaljšanje življenja gospodarski integraciji skupnega	tržišča, ki da	je	precej	omajano.	Verjetno ne no
odveč prikazati,	kaj o teh težav ah mislijo npr.	onstran oceana.
«The New York Times« je o tem problemu prinesel daljši članek, iz katerega povzemamo glavno vsebino:
Najnovejše poslabšanje vzdušja v francosko - zahodnonemških odnosih je povzročilo, da se je klima v skupnem tržišču ohladila do meje, da mnogi poročevalci iz Bruslja imajo vtis, kot bi kili na velikanski ledeni plošči.
Kam gre evropska gospodarska skupnost in kako dolgo bo mogla obstati, je vprašanje, na katerega hi mogoče dati odgovor.
Na prvi pogled se države-člani-ce te skupnosti še vedno trudijo, da bi kakor koli sestavile ogrom-hi mozaik evropske integracije.
Toda čim pobrskamo nekoliko Pod pjeno površino, z lahkoto u-gotovimo, da je vedno močnejše Prepričanje, da ta mozaik ne bo hikoli sestavljen, ker mu manjka več večjih ploščic.
V zahodni Evropi se veliko govori o uspehih na področju gospodarske enotnosti. Toda za terni pravljicami se krije resno spoznanje, da gospodarska integracija ne more priti daleč brez Politične enotnosti in da je konec Vsemu temu zelo blizu.
Politična nesoglasja med Zahodno Nemčijo in Francijo, ki so se v polni luči pokazala v juliju med razgovori de Gaulle-Erhard o evropski enotnosti, se sedaj, kot kaže, širijo na neka druga Področja. Nedavno sta se Francija in Zahodna Nemčija — najpomembnejša člana EST — ponovno sprla v zvezi z vprašanjem o trgovini s Sovjetsko zvezo. Poleg tega zadobivajo globoke razpoke med Bonnom in Parizom o stališču, ki naj ga NATO zavzame do dogodkov v jugovzhodni Aziji, že videz ostrega spora, ki po verjetno kmalu prerinil na površje.
Funkcionarji v! Bonnu so zelo °«fo Rjttizirali 'pogodbe, po-4ak terih skupina francoskih bank zagotavlja dolgoročne kredite v trgovini s Sovjetsko ,zvezo. Predstavnik Bonna je izjavil, da je odobravanje kredita z rokom nad Pet let v nasprotju s sklepi sporazuma v Bernu. Po gledišču Bonna predstavlja odstopanje Francije o sprejetih obveznosti glede tega vprašanja ogražanje solidarnosti zahodnih dežel. Podobno mnenje so izrazili tudi uradni a-meriški funkcionarji v Zahodni Nemčiji, Približno hkrati so francoski funkcionarji v Parizu vljudno poslušali Lodgeja, ki jim je razložil stališče Washingtona do dogodkov v Jugovzhodni Aziji in ]im prikazal razloge, da je «trda roka« v Južnem Vietnamu nujna.
Francozi so Lodgea vljudno poslušali, toda predstavnik pariške vlade je izrazil odločno mnenje Pariza, da je ameriška politika v tem delu sveta povsem zgrešena 'n da je edini izhod iz te krize,
V sklicanju mednarodne konferen-ce, katere končni cilj naj bi bil ~~ nevtralizacija bivše Indokine.
Čeprav Cabot Lodge ni niti pričakoval, niti dobil v Parizu moralne in materialne opore, je po-Vsem jasno napovedal, da se od ostalih dežel — članic NATO,
Predvsem od Zahodne Nemčije, ua pričakovati, da se bodo zvrstile na stran ZDA.
Ko je Bonn tudi formalno zavzel to stališče, se je prepad med rrancijo in Zahodno Nemčijo še b£j poglobil.
V okviru skupnega tržišča postaja vedno težje doseči kakršen koli sporazum, za katerega je potrebna politična harmonija med državami članicami. V juliju je “Ho v Bruslju dvodnevno zasedanje sveta ministrov šestih dr zav članic. Tu so bile na dnev nem redu tri točke: vprašanje morebitne fuzije izvršnih orga-nov skupnega tržišča, skupnosti ?? premog in jeklo in evratom.
Nato so bile na dnevnem redu še odprta vprašanja s področja kmetijske politike »šestih* in, končno, odnosi skupnega tržišča 7 Avstrijo.
Dejstvo je, da niti za enega od teh treh sklepov ni bilo potrebno soglasje glede političnih vprašanj. Sklep na pr, o izvršnih organih treh evropskih skupnosti je bil predvsem tehnično vprašanje. Politične težave se bodo pojavile Šele tedaj, ko bo tri po-aebne sporazume, ki služijo kot Pravni temelj obstoja skupnega tržišča, skupnosti za premog in Jeklo in evratom, treba razveljaviti in jih zamenjati z novim enotnim sporazumom. Tedaj se nodo postavila vprašanja, do kolikšne mere je vsaka izmed dr-zav-članic pripravljena žrtvovati ’voje suverene pravice in jih dati na razpolago mednarodnim organom.
Srez dvoma je najtežje odprto vprašanje v okviru skupnega tržišča za sedaj vskladitev različnih cen žitaric. Cene žitaricam *o morda element usodne važnosti, ki pogaja življenjske stroške, kajti od teh cen so v največji meri odvisne tudi cene drugih kmetijskih pridelkov. V kolikor zahodnoevropski »šestorici* ne u-®P», vskladiti cen žitaricam, ni-
in Zahodne Nemčije. Dokler
.....n,mi,nii„i,i„„,mi,,...„........................................... m,
PO NAPOVEDIH PODPREDSEDNIKA SOVJETSKE AKADEMIJE ZNANOSTI
Čez 20 let12.000k Wh električne energije
nn leto nn prebivalca
Kljub temu, da se toliko govori o možnostih atomskih central, je glavna teža sedanjih načrtov še vedno na termo in hidrocentralah
se to soglasje ne doseže, bo gospodarska integracija zahodne Evrope skrajno iluzorna.
Razen tega vse do tedaj, dokler se članice skupnega tržišča ne bodo mogle sporazumeti o svojih notranjih cenah kmetijskih pridelkov, ne bodo mogle e-notno sprejemati kakršne koli obveznosti na področju trgovine s kmetijskimi pridelki in izdelki z deželami izven njihovega območja.
Ta moment ima veliko važnost v okviru tako imenovane »Ken-nedyjeve runde*, večstranskih carinskih pogajanj v okviru GATT. Ker ZDA vztrajajo na zahtevi, naj vzajemno znižanje carin za industrijsko blago spremlja u-strezna carinska razorožitev tudi, ko gre za mednarodno trgovino s kmetijskimi pridelki, je jasno, da bodo ti razgovori občepeli vse ao tedaj, dokler dežele skupnega tržišča ne razčistijo internega vprašanja o cenah žitaricam.
Zahodna Nemčija bo lahko za-
vlekla rešitev tega vprašanja do jeseni prihodnjega leta, ko bodo na vrsti volitve. Ce pa ne bo takoj po volitvah dosežen kompromis o cenah žitaricam je možno pričakovati, da bodo propadli vsi dosedanji napori glede organiziranja enotnega kmetijskega tržišča v zahodni Evropi. V takšnih razmerah se postavlja vprašanje, kaj bo storila Francija, ki kot najmočnejša agrarna dežela v skupnem tržišču vztraja na zahtevi, da gospodarska integracija ne ostane omejena izključno na področju industrije, pri čemer je Zahodna Nemčija kot prvenstveno industrijska država imela doslej neprimerno največ koristi.
Tako meni »The New York Times* o razmerah med državami skupnega tržišča. Od dne, ko je bil članek objavljen, se je tu pa tam kaj zasvetilo, da bi kaj nato ugasnilo, tako da je slika o «soglasju» v okviru teh dežel v doljši perspektivi dokaj mračno.
Ob Jonkejevem delu «Enjiževni jezik u teoriji i praksi»
Lepo dekle, ki ga vidimo na sliki, je mlada angleška pevka Diana Lancaster. ki se v zadnjem času začenja uveljavljati. Toda zakaj tolikšna pozornost, če je šele na začetku? Do pred letom dni je Diana bila nuna. Toda pri uršulinkah ni zdržala. Vrnila se je v svobodno življenje iu se lotila petja.
Mala Vivian Johansson je sedla na zadnji odbijač očetovega avtomo-bila, ki ga je oče naglo pognal, ker' se mu je mudilo k zdravniku. Sele po 27 km so ga ustavili. Do tedaj se je vozil z brzino med 80 in 100 km na uro in z otrbkom na odbijaču.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Štirje v baru «Alcione»
Na šesti razstavi v galeriji Al-done nastopa skupina štirih, katero v katalogu pronicljivo predstavlja Carlo Milic kot družbo tistih mladih slikarjev, ki jim je uspelo v zadnjem času do neke mere izvirneje ustvarjati. So to Duren, Maniago, Milia in pa Nevgjel.
Duren je izmed njih na)starejši in ima tudi gotovo največ slikarskih izkušenj, ki si jih je nabral na mnogih potovanjih po Evropi. Zadnje se je končalo s petmesečnim bivanjem v Londonu, kjer je tudi razstavljal. Je to slikar, kt si je pridobil že precej nagrad in priznanj ter stremi k lastni popolnosti posredno z dejstvitel-nim spoznavanjem ustvarjanja še živečih velikih mojstrov, kot to kaže njegovo učenje pri Kokosch-ki na poletni akademiji v Hohen-salzburgu. V primeri z njegovo dosedanjo izraznostjo le nekoliko predelane stvarnosti pokrajin, pa kaže tokrat Duren v dveh sicer kompozicijsko odličnih oljih odločno nagnjenje, reševati umetniško stran svojih pokrajin le glede na barvne odnose, ki nujnost-no postajajo bolj pestri.
Maniago se je že večkrat izkazal z izredno slikarsko iznajdljivostjo in uspelim tolmačenjem prevladujočih izraznih dognanj. Naravno je tore), da se je tu predstavil sveže prenovljen, a tudi preračunano prefinjen, kljub čezmerno krepkim potegom močno otipljivega nanašanja sivo premešanih barv, ki pa so primer-
no ubrane v podajanju nekakih stavbnih ruševin.
Oseba tvori skoro vedno osrednje zanimanje Nevgjelovega u-stvar jan ja na velikih platnih. Vešče jo razkraja v žolčasto utripajočo prozornost, v kateri migotajo črte obrisov in tako zelo prepričljivo ustvarjajo videz resničnosti žive gmote. Priznati moramo, da se v teh s silo izbruha dovršenih oljih kaže nedvomno pristna umetniška moč, ki nevzdržno potiska Nevgjela v ospredje domače slikarske pozornice.
Nasprotno njemu pa učinkuje Milia zelo mirno z blago in široko izvedenim pogledom na otok sredi zimsko sivega morja in pa v sliki vase pogreznjenega moža, ki se je truden sesedel v dve gubi kraj življenjske poti. Sta to olji, v katerih se je Milia verjetno končno res izčistil do vidljivosti lastnega umetniškega bistva, ki nam obeta pričetek zrelejšega u-
Kakor je znano, je sovjetskim znanstvenikom — atomistom u-spelo pridobiti električno energijo »na neposreden način*, to se pravi tako, da se toplota, ki se proizvaja v reaktorju, neposredno spremeni v električno energijo. Ta vest iz Moskve je v znanstvenih krogih vzbudila veliko zanimanje. Skoraj hkrati pa se je iz ameriških znanstvenih krogov zvedelo, da razpolagajo v ZDA z reaktorji, ki bodo omogočili v atomskih centralah proizvajati električno energijo, ki bo po svoji proizvodni ceni konkurentska z električno energijo iz tako imenovanih klasičnih virov t.j. iz termičnih ali celo hidrocentral. Ko to beležimo, se zdi nekoliko čudno, kar izhaja iz poročila podpredsednika sovjetske akademije znanosti Vladimira Kirilina, ki pravi, da nameravajo v Sovjetski zvezi v bližnji in tudi nekoliko daljši perspektivi močno povečati proizvodnjo električne energije, toda v glavnem iz tako imenovanih klasičnih virov t.j. iz termo in hidrocentral. Ker pa gre za načrte zares ogromnega obse-• ga, poglejmo, kaj je Vladimir Kirilin povedal dopisniku agencije »Novosti* v zvezi s tem, in sicer na temelju sklepov znanstvene konference, ki je bila pred nedavnim v Odesi, kjer so strokovnjaki govorili o novih e-lektričnih napravah v Sovjetski zvezi in pri tem tudi o atomskih električnih centralah. Iz tega poročila zvemo sledeče:
V prihodnjih desetih letih se bo potrošnja električne energije v Sovjetski zvezi povečala za trikrat. Zaradi nizkih proizvodnih stroškov električne energije, se bo ta močno razširila kot pogonska sila v vsej sovjetski industriji. Tudi cela vrsta transportnih sredstev, kot tudi del | kmetijske proizvodnje bo elektrificiran.
Letna proizvodnja električne energije se bo ob koncu prvega desetletja povzpela na tisoč milijard kWh električne energije, ob koncu drugega desetletja Pa že na 3000 milijard kWh, kar pomeni, da bi tedaj prišlo že nad 12.000 kWh elektrike na prebivalca. V tem času bodo postavili na tisoče kilometrov doljno-vodov z visoko napetostjo in vsi bodo združeni v skupen energetski sistem za vso Sovjetsko zvezo. To bo omogočilo, da bo iz področij, ki imajo veliko
zmogljivost, torej veliko elektrike, električna energija speljana tudi na področja z intenzivnejšo industrijo, toda z manjšimi zmogljivostmi hidro in termocentral. Konkretno bodo speljali električno energijo po celi mreži daljnovodov iz vzhodnih predelov dežele v evropsko Sovjetsko zvezo. Sovjetsko električno mrežo bodo — po tem načrtu — povezali tudi z električnimi mrežami nekaterih socialističnih dežel.
V dvajsetih letih, tja do 1985. leta, bodo v Sovjetski zvezi zgradili okoli 200 regionalnih termoelektrarn s povprečno zmogljivostjo treh milijonov kW vsaka, ter še 260 velikih central za potrebe industrije in prebivalstva.
V istem času bo začelo delovati še 180 mogočnih hidrocentral. Do leta 1980 bodo že v obratovanju velike centrale na Anga-ri in Jeniseju in sicer centrale Sajanskaja, Ust-Ilinskaja, Boguč-janskaja, Jenisejskaja, Osinov-skaja in Nižne-Tunguskaja centrala, katerih vsaka bo imela nad 4 milijone kW zmogljivosti.
Velike hidrocentrale, ki ne bodo pomembne le za njihovo proizvodnjo elektrike, pač pa bodo umetna jezera, ki bodo nastala za njihovimi velikimi jezovi, služila tudi za namakanje, bodo zgrajene tudi v osrednji Aziji. Med najpomembnejše spadajo Nurekskaja in Rogunskaja centrala, na reki Vak* ter Toktogul-skaja ter Toguztoruskaja centrala na reki Narin.
V	načrtu so tudi velike hidrocentrale v Kazahstanu. Med temi je cel hidroenergetski sistem na Irtišu. Hidrocentrala v Nižne-Obsku, ki bo imela zmogljivost 6 milijonov kW, bo oskrbovala enoten energetski sistem, ki bo obsegal področje, kot je velika vsa Evropa.
V	vzhodni Sibiriji sta v načr tu dve skupini izredno velikih termocentral, ki bodo dajale zelo ceneno električno energijo, pa čeprav gre za termične cen-trale. Dva sistema sta Itatsko-Bogotolski na področju Krasno jerska ter Iršija — Borodinski na področju TCansko-Tajšet. Te termične centrale bodo mogle dajati razmeroma ceneno električno energijo zato, ker jih bodo oskrbovali s cenenim premogom Kansko-Ačinskega rudarskega bazena, kjer premog kopljejo kar v dnevnih kopih.
Izdelani so že tildi načrti za
celo vrsto velikih termičnih centra, na področju Saratova, Volgograda, Gorkega, Ufa-Orembur-ga itd. Mogočne termične centrale so že postavljene v raznih predelih evropske Sovjetske, zvgr ze južno od Moskve, na področju Kijeva, Lvova, Kirovograda, Nikolajeva, Dombasa, v Letoni-ji, Belorusiji, na Kavkazu Na konferenci strokovnjakov v Odesi je bilo, kot smo že rekli, govora tudi o gradnjah atomskih central, nadalje o izkoriščanju plinov ter hidrodinamike za proizvodnjo električne energije. Predvsem je bilo ogvora o neposrednem proizvajanju električne energije s pomočjo vrele plazme. Magnetohidrodinamične naprave, zgrajene po tem načelu, bodo omogočile proizvodnjo velikih količin električne energije. V ta namen izdelujejo in preizkušajo termoelektrične generatorje na plastno ter druge podobne naprave s področja izkoriščanja atomske energije. Glede tega niso v proučevanju le tako imenovane tradicionalne snovi, pač pa tudi, »nove surovine bazičnih kovin in njihovih plinov*. V ta namen se proučujejo tudi lastnosti kovin, ki so močno odporne proti vročini. Ta proučevanja bodo omogočila določiti, katere »surovine* so najbolj primerne za to rabo, hkrati pa tudi kateri sistem je najcenejši za proizvodnjo, kot tudi kateri sistem je najcenejši glede svojih investicijskih zahtev.
Delo vseučiliškega profesorja dr. Ljudevita Jonkeja «Književni jezik u teoriji i praksh, ki ga je izdala zagrebška založba «Znanje», je 20. junija letos M. Selakovič pozdravil v zagrebškem dnevniku «Vjesnik» s člankom, ki mu je dal naslov «Proti popačenemu jeziku». Sest dni nato je isti časopis prinesel članek z naslovom «0 pravem času» Iva Kušana, ki se v članku čudi, kako to, da na Hrvatskem že 40 let ni nobenega jezikovnega «svčtnika» in to vse od tedaj, ko je bil leta 1924 objavljen «Hrvat-ski ili srbski jezični savetnik» slovitega filologa Toma Maretiča. Avtor znanih del iz slovanske filologije ter študijev iz indoevropske lingvistike Maretič je prevedel v zveneče hrvatske verze Ilijado, O-disejo, Eneido, Ovidovo liriko, «Pa-na Tadeuša» Poljaka Adama Mic-kieivicza in «Spev kralja Nala» iz starega indijskega izvirnika.
že polnih 40 let, toži Kušan, smo, kar se jezika tiče, izpostavljeni nemškim, italijanskim, ru skim ali angleškim epidemijam in to po krivdi drugorazrednih prevajalcev in še posebej zaradi onih nezdravih načel, ki se jih držita vsakdanji tisk in radiotelevizija.
Nujno je bilo, zatrjuje s svoje strani Selakovič, da se oglasi k besedi trezen in borben strokovnjak, da bi prizadeto in vztrajno, s taktom in potrpežljivostjo, zabeležil to, kar je kazilo naš jezik.
To je storil Ljudevit Jonke s članki, ki so bili v dveh treh letih objavljeni t> tedniku «Telegram», sedaj pa zbrani v knjigo. Je to priročnik za študente, novinarje, pisatelje, za one, ki govorijo javnosti, je to naš sodobni jezikovni svetnik za vse in vsakogar. Ker mu je pri srcu kultura in ker mu gre za jezik, je prof. Jonke izdal poziv z naslednjim geslom: «Piši, kot pišejo dobri pisatelji!»
Z živim zanimanjem razbiram knjigo, ki mi jo je prof. Jonke poslal s prijetnim posvetilom in si pri tem sproti zapisujem tolikere značilne odstavke, kot je n.pr. tisti, da je književni jezik nastal iz ustvarjalnega dela ljudstva in književnikov in to v tolikšni meri, da bi mogli reči, da je književni jezik višji očiščeni tip ljudske govorice.
Zanimiva so poglavja, v katerih prof. Jonke omenja znani dunajski sporazum od 28. marca 1850, po katerem je po zaslugi Srba Vuka Karadžiča in Hrvata Ljudevita Gaja ter njunih sodelavcev lepo zveneč hercegovski štokavski dialekt postal knjižni jezik Srbov in Hrvatov in to kljub temu, da sta Sumadija in Vojvodina imeli glavno besedo v nacionalnem življenju in da so Srbi ohranili ekav-ski dialekt za razliko od ijekav-ščine, ki se je uveljavila v drugih pokrajinah. Delo, ki se je začelo z dunajskim sporazumom, je bilo kronano z uspehom 110 let pozneje z novim pravopisom hrvatsko-srbskega odnosno srbsko-hrvatske-ga jezika, ki ga je potrdila novosadska komisija. Potem ko priznava delo Matice Srbske in Matice Hrvatske glede dejavnosti hrvat-skih in srbskih književnikov ter filologov, prof. Jonke poudarja, da je skupni pravopis utrdil jugoslovansko domoljubje ter bratstvo med Srbi in Hrvati.
Prostor nam ne dopušča, da bi
se ustavili pri naglasih, pri fonetiki, pri ijekavski, ekavski in ikavski knjižni izgovarjavi, pri glagolih, ki bi mogli ustvariti zmešnjavo, nadalje pri tem, kako ne smemo brez nujne potrebe uporabljati tujk, ki si jih znanstvene vede izposojajo iz grščine in latinščine, v govornem jeziku in knjižnem jeziku pa iz turščine, nemščine, italijanščine, češčine in v najnovejši dobi iz francoščine ter angleščine.
V naši sGrammatica della lingua croatan (Založba Zigiotti, Trst 1945J smo za veznik «da» rekli, da je Kzaslužentt, ker more v različnih primerih pomeniti v italijanščini «si», «se», «poichč», «siccome», «affinche», itd. (da, če, kar, itd.). Prof. Jonke omenja, da je že v 19. stoletju neki ruski slavist rekel, da Hrvat ali Srb, brž ko odpre usta, že izgovori besedo «da». Da bi se izognili monotoniji stila, prof. Jonke svetuje naj bi spretno zamenjali tako pogostni «da» z drugimi primernimi vezniki.
Glede študij drugega dela nam je najbolj žal, da se ne moremo še posebej ustaviti pri zelo pomembnem poglavju v zvezi s češkimi elementi v srbohrvatskem knjižnem jeziku. Prvi jih je opazil zadrski kanonik Simun Budinič (1530-1600) v svoji knjigi «Summa nauka hristjanskogas, ki je bila tiskana v Rimu leta 1583. Dubrovniški jezuit Marin Temperica je v svojem poročilu generalu jezuitskega reda zatrdil, da se od Slovenije do Bolgarije govori isti jezik in je predlagal, naj bi se čim-prej sestavila slovnica in slovar istega jezika. Leta 1599 je general jezuitskega reda Claudio Acquavi-va ukazal dalmatinskemu jezuitu Bartolu Kašiču, naj se loti dela in tako so izšle 1604. leta v Rimu «Institutiones Linguae Illyricae» čakavsko-štokavskega Kašiča, ki so dokazale, kako utopističen je bil «vseslovinski» jezik, pomešan s češkimi in poljskimi besedami, ki jih je uporabljal Simun Budinič v svoji «Summa nauka hristjan-skoga».
iz bibliografije dr. Stjepana Babiča zvemo, da se je dr. Ljudevit Jonke rodil v Karlovcu 29. julija 1907, da je končal klasično gimnazijo v rojstnem mestu, študiral srbohrvatski jezik ter jugoslovansko slovstvo na zadrskem vseučilišču, kjer je dosegel tudi doktorski naslov s tezo «Slovar Adama Petačiča. iz Karlovca pri prof. Iv-šiču. Potem ko je nadaljeval slavistične študije v Pragi, je dr. Jonke postal leta 1950 docent, 1960 pa redni profesor za srbohrvaščino na filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je sedaj dekan iste fakultete. Kot član komisije za pravopis in jugoslovanske akademije je dr. Jonke član tudi vseh filoloških u-stanov. Predolgo bi bilo, našteti vsa dela dr. Jonkeja, ki se nanašajo na srbohrvatski jezik in hrvatsko ter češko slovstvo.
S svojimi študijskimi deli o razvoju hrvatskega knjižnega jezika v 19. stoletju je prof. Jonke prvi, ki se je tega področja lotil z znanstvenega stališča.
Razen tega, da je napisal veliko študij o češkem slovstvu, je prof. Jonke prevedel iz češčine .Babico» Božene Nemcove, «Pripovedke Male Strane» Jana Nerude, .Dobrega vojaka Svejkan Jaroslava Hoška, dela šaldee, Ivana Olbrachta, Karla Capka ter .Izbrane pesmi Jirija Wolkera.
UMBERTO URBANI
stvarjenja. MILKO BAMBIČ
lje bo, če se ne vmešavate v tuje zadeve.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte svojih načrtov vsakomur. Popolno razumevanje z osebo, ki jo imate radi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z vztrajnostjo boste uspeli doseči to, kar vam ni uspelo s sposobnostjo. Razčistili boste neko družinsko zadevo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Srečanje poslovnega značaja, ki vam bo koristilo. Sestali se boste s prijetno družbo.
RAK (od 23.7. do 22.8.) Cernu podcenjujete sposobnost tekmecev, ko veste, da so boljši kot vi. V nevarnosti je družinska harmonija.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ce se ukvarjate s finančnimi zadevami,
HOROSKOP
je današnji dan vaš dan. Odločilen sklep glede bližnje bodočnosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepričakovan dogovor, ki bo marsikaj spremenit v vašem življenju. Razgibano razpoloženje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Držite besedo, da si ohranite ime. Nekoliko več takta bi ne škodovalo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uveljavili se boste in to vam bo pomagalo tudi za jutrišnji dan. Bo-
STRELEC (od 23.11., do 20.12.) Novi predlogi bi bili vredni večje pozornosti. Upoštevajte želje ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 2Q.l.) Z neko novo iniciativo bi si znali utreti pot v boljše dni. Izkoristite svoboden čas za razmišljanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se lotite novih poslov, razčistite stare račune. Iskrenost t>o najboljše orožje proti onim, ki vas žalijo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne i*-gubljajte časa po nepotrebnem. Zelo prijetno razpoloženje v družbi komaj spoznane oseb«.
Radio Trst A
SREDA, 7. OKTOBRA 1964
koncert v ital. stilu: 11.45 Sklad- tu; 10.30 Človek ln zdravje; 10.40
Jesenska pesem; 11.00 Turistični 12.05 Zabavna glasba;
be za godala; 14.25 Lahka glasba;
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 napotki; --------- -----	..
ba- 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Filmske in gledališke novosti; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Do-Ital akvarel; 12.15 Pogled na svet; 15.45 Gospodarska rubrika; 15.55 mači pčle-mele; 13.30 Priporočajo 12 30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Nogometna tekma Bologna-Ander- vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Prijetna srečanja; 17.00 Ansambel let (II. polčas); 17.25 Prokofjev:	Lajovic: Pesem jeseni; 15.15 Za-
C Pacchiori; 17.20 Pesem in ples; Romeo in Julija; 18.00 O M. An- bavna glasba; 15.40 Komorni 1815 Umetnost in prireditve; 18.30 tonioniju; 18.35 Neapeljska anto- zbor; 16.00 Vsak dan; 17.05 Naši Nove plošče- 19.15 Slovensko gle- logija; 19.05 Kmetijska oddaja; solisti; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Iz dališče na Tržaškem; 19.30 Jug. 19.15 O morju ln pomorščakih; fonoteke radia Koper; 18.45 S ritmi; 20.00 šport; 20.30 Simf. 20.25 Opera, koncert; v odmoru Knjižne no-	»	_______
vosti; nato Ella Fitzgerald; 22.50	H. prOgram
Melodije.
knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Iz naših 'studiov; 20.50 Eugene D’Albert:	Nižava,
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje opera; 23.00 Poročila; 23.05 Lite-Gino CorcelU; 9.00 Ital. penta- rami nokturno; 23.15 Melodije.
Ital. televizija
,rSl	gram; 9.15 Ritmi;' 9.35 Neapeljski
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; peVci; 10.35 Nove pesmi; 11.00
13.15	Drage popevke, 13.40 D. Ci- Vesela glasba; 14.05 Pevci; 15.00	18 00 Program za najmlajše;
marosa: «11 maestro di cappella«; ital. pesmi in plesi; 15.15 Izbrani 19 0(j Dnevnik 19.15 TV razprave; 14.30 Tržaške popevke.	motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00
K n nar	l®-°0 Rapsodija; 16.38 Najnovejše «Napoli contro Madrid«; 22.15 Ka-
Aoper	plošče; 17.35 Mala enciklopedija; ko bomo sledili olimpijskim i-
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pre- 18.35 Enotni razred; 18-50 Vaši iz- gr8m; 22.40 Zgodba plesalke; 23.00 nos RL; 12.00 Opoldanski koktail; branci; 20.00 Lahka glasba; 21.00	-
12 50 Turistične beležke; 13.00 Od Operetni program; 21.50 Slovstvo opere do opere; 13.40 Plošče; 14.00 na ploščah; 22.10 Glasba v večeru.
Melodije; 14.30 Za oddih in raz-	...
vedrilo; 15.30 Pozabljene dpere;	lil. program
16.15	Pevci; 16.30 Otroški kotiček; 18 30 Ruska kuitura; 18.45 Brit-17.00 Orkester Nelson Riddle; tenove skladbe; 19.20 Velika pri-17.40 Iz dunajskih operet; 18.00 jateljstva; 19.30 Vsakovečerni kon-
Prenos RL; _ 19.00 Harmonikar cert; 20.40 Na programu Loeillet it.io Angleščina; k.w iu Homer; 19.30 Prenos RL; 22.15 ln Martini; 21.30 Mendelssohn - _ pravljica; 17.55 Pionirski Ansambel Tjader; 22.40 Debussy- Bartholdy; 22.15 Ital. odporniško studio; 18.25 Obzornik; 18.4 Jeve skladbe za klavir.	gibanje v slovstvu	........— ” '
Nacionalni program
Slovenca
Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Registriran športni dogodek; 22.50 Četrt ure s C. Danell; 23.05 športne vesti.
Jug. televizijo
17.10 Angleščina; 17.40 Tik-tak --------------- ----.^ski TV
___	____ 18.45 S
kamero po Afriki; 19.15 Koncert sodobne glasbe; 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30
w	'	im UUUuJU, «V|UV	» »*»»»,	---
715 Narodni zvoki: 8.05 Plesni Lirika; 20.40 Češka revija na le-
— du; 21.30 Propagandna oddaja;
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30	_
Jutranji pozdrav; 9.45 Popevke; orkester; 8.25 Tri uverture; 8.55	------	■
l^hotti č«!0W:BaJho°°v Wvm	panorama; 822.15 ’ Obzornik.*1 *
NA SESTANKU V RONKAH
■v
Zupani tržiškega okoliša proučili posledice odpustov
Prisoten je bil tudi župan iz Doberdoba - Sledila bo druga razširjena seja s predstavniki kategorij in občine Tržič
.Zupani iz Ronk, Doberdoba, Turjaka, Pierisa in štarancana so se v ponedeljek zvečer sestali na županstva v Ronkah. Sklicali so ga z namenom, da bi proučili slabe gospodarske razmere, predvsem pa naraščajočo brezposelnost med delavstvom tržiškega okraja. Prisotni so z zakrbljenostjo ugotovili, da se odpusti vedno bolj večajo in da ustvarjajo slab gospodarski položaj tudi v družinah. Sporazumeli so se, da bodo v bližnji prihodnosti sklicali drugo sejo. na katero bodo povabili tudi predstavnike občine Tržič, sindikalne voditelje, zastopnike obrtnikov in drugih kategorij, ki so neposredno prizadete.
Safojj ni udeležen pri naročilih za 5 milijard lir
V zvezi z agencijsko vestjo, ki Jo je včeraj priobčilo krajevno časopisje, da je tudi livarna Safog iz Gorice udeležena pri dobavi strojev za potrebe indonezijske tekstilne industrije, smo včeraj vprašali ravnateljstvo tega goriške-ga obrata IRI, kaj je resnice na stvari. Z začudenjem so nam odgovorili, da so bili sami presenečeni nad časopisnimi vestmi, iz katerih so tudi sami izvedeli za domnevna naročila, ki jih podjetje m nikoli sklepalo. Razen tega podjetje Safog tudi ni usposobljeno, tako so nam zagotovili, za izdelavo strojev za predilnice, ampak samo za izdelavo statev, ki služijo za tkanje. Iz drugih virov pa smo izvedeli, da je tudi Safog sposobna izdelovati nekatere dele za predilnice. Zakaj ravno to podjetje je poslalo svoje delavce v Sovjetsko zvezo, kjer so montirali novo predilnico.
vadnici na Trgu Medaglie d’oro v
Gorici.
Menični protesti
Obmejni promet v Beneški Sloveniji
V preteklem mesecu septembru se je osebni promet s propustnica-mi in potnimi listi na področju Beneške Slovenije obdržal na normalnem obsegu ter so žabeležlli skoro 19 tisoč prehodov oseb v obeh smereh.
Na mejnem prehodu pri Stupici Je šlo s potnimi listi čez mejo 4.267 oseb, od tega 2398 italijanskih in 1869 drugih državljanov. Z italijanskimi avtobusi na progi Cedad-Tolmin se je v istem mesecu prepeljalo 1050 oseb, z jugoslovanskimi pa 1626.
Promet s propustnicami in dvo-lastniškiml dovoljenji je dosegel 14.682 prehodov. Od tega Je šlo s prepustnicami čez mejo 4.819 italijanskih in 8.625 jugoslovanskih državljanov. Dvolastniških dovoljenj se je poslužilo 390 italijanskih in 1048 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov v malem obmejnem prometu so zabeležili pri Stupici in sicer 10.720; sledijo; Robi-dišče 1118; Solarji 728; Cepletišče 549; Most Vittorio 464; most pri Miščeku 375; Učja 223; most Kli-nac 221; Kal 108; Melina ob Idrijci 90; ter žičnica pri Dreki 88.
Občni zbor in treningi športnega društva DOM
Športno združenje DOM v Gorici vabi vse igralce in simpatizerje na občni zbor, ki no v sredo 14. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani v Standrežu.
Združenje DOM Javlja obenem, da se vršijo treningi vsak, torek in petek od 20. do 22. ure v telo-
V prvi polovici meseca septembra smo imeli na Goriškem 718 meničnih protestov. Od teh jih je bilo največ v Gorici in sicer 411; Sledi Tržič s 126 protesti, Ronke z 38, Gradež z 28, Krmin s 26, Škocjan s 14, Gradiška s 17, Ro-mans in Zagraj po 11, Starancan z 8, Mariano in Dolenje po 5, Poljan, S. Pier dTsonzo in Turjak po 4, Doberdob 2, ter števerjan, So-vodnje, Slovrenc m Villesse po en protest. --------------
Med igranjem košarke si je zlomil zapestje
Med igranjem košarke se je včeraj nekaj po 9. uri ponesrečil na dvorišču znanstvenega liceja na Senenem trgu v Gorici dijak 14-letni Roberto Montanari iz Ul. Fatebenefratelli 15. V bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto ga je pripeljal profesor telovadbe Ferruccio Lissini, ki je izjavil, da je študent padel med igranjem košarske na betonskem nepokritem igrišču. Mladeniča so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh, ker se je potolkel po levem komolcu in kolenu ter si zlomil tudi zapestje.
Med otroci v Dolu se je udomačila simpatična navada, ki se je zelo razširila. Avtomobilistom ponujajo šopke rož, kadar se peljejo po glavni cesti. V vsakem zaselku je kakšen otrok, fantek ali deklica, ki stoji ob robu ceste s šopkom ciklam v rokah. Zlasti turisti se radi ustavljajo, da kupijo rože in jih podarijo svojim damam. Bruno Šuligoj, ki ga vidimo na sliki, je eden izmed njih. Obiskoval je drugi razred srednje šole. Med poletjem je večkrat hodil v gmajne po rože in jih s pridom vnovčil: prislužil je nekaj denarja za knjige in zvezke za novo šolsko leto,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIItfllllMIIIIIIIIIIIIIIMIimillllinilllllllllllllllllllllllllinHIIMIIIlllllrllllillllllllllllllllllllllllllllMlMiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiillV
VESTI IZ BOLNIŠNICE
Pismonoša iz Števerjana se je ponesrečil z vespo
Goriški avto zavozil s ceste pri Krniinu
Kot vsak dan je pismonoša iz to že pred časom uvedlo časov-Števerjana, 52-letni Mario Maraž, no omejeno parkiranje v središč -ki stanuje na Križišču št. 10, raznašal pošto po številnih zaselkih te občine ter se pri tem posluže-
nih mestnih ulicah, te dni pa le področje takšnega režima razširilo še na dve ulici. Uvedlo je par-val vespe. Ko je včeraj okrog 11. kiranje od 60 do 90 minut tudi v
ure dopoldne raznašal pošto v Jazbinah, pa je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad svojim vozilom, padel ter se pri tem pobil. Z nekim zasebnim avtomobilom so ga takoj odpeljali v goriško ci-viln'6 bolnišnico, kjčr so mu zdravniki ugotovili zlom leve roke v ramenu, ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Prejšnji večer okrog 20.30 sta se ponesrečila na cesti iz Krmina proti Plešivemu dva Goričana in sicer 54-letni Giulio Bozzutti iz Ul. Aprica 10 in 70-letni Severino Zor-zetig iz Ul. Pola 14. Peljala sta se z avtom dauphine proti Plešivemu, ko je šofer iz neznanih vzrokov izgubil oblast nad vozilom ter zavozil s ceste v Jarek. Pri tem je Bozzutti dobil precej hude poškodbe in so ga pridržali v bolnišnici v Krminu, kamor so prepeljali oba ponesrečenca, s pridržano prognozo. Bolj srečen Je bil Zorzetig, ki je dobil samo manjše poškodbe ter ni hotel niti ostati v bolnišnici. Okreval bo v 15 dneh. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Krmina.
Časovno omejeno parkiranje v Ul. Boeeaeeio in pred pošto
Stiska za parkirni prostor je vedno večja Pojavlja se vzporedno z večanjem števila avtomobilov. Poveljstvo mestnih stražnikov Je za-
U1 Boccaccio 'poleg pokritega trga) ter na Verdijevem korzu (poleg poštne palače).
Namesto dvosmernega prometa Je Morellijeva ulica odprta samo za promet v smeri Ul. Oberdan - Ul. Crispi; za promet v nasprotni smeri pa je ulica zaprta.
Podražitev knjižic za potne liste
Z oddelka za potne liste pri go-riški kvesturi so nam sporočili, da so podražili knjižice za potne liste z veljavnostjo od 1. oktobra. Do sedaj so stale take knjižice po 130 lir, za naprej pa je njihova cena po 400 lir ter se plača ta znesek v gotovini ob predložitvi prošnje za potni list. Kdor je že vložil prošnjo za novo knjižico mora doplačati na kvesturi razliko 270 lir. Prosilci s podeželja lahko plačajo to razliko direktno na goriški kvesturi ali preko lokalnih karabinjerjev odnosno komisariata.
Taksa za potne liste ostane tudi nadalje'nespremenjena in sicer 1000 lir za šest mesecev, 2000 lir za eno leto in 6000 lir za tri leta, plačljivo v treh letnih obrokih.
tlllllHHHHHHIIHIIIIIHHIIIIIIIIHHIIIHIIIIIIHUllHIIIIIlIllllIlHHIIHIIIHIIHHHHIIHIfHIIIIHlHIIHMtllllltllllllt
VESTI S KRASA
Šolsko skrbništvo podpira modernizacijo šole v Doberdobu
Občinska uprava še vedno čaka, kdaj bo dokončan načrt za novo javno razsvetljavo po vasi
Občinska uprava ima nekoliko več upanja, da bo modernizirala in razširila svoje šolsko poslopje v Doberdobu, odkar je tudi šolsko riadzomištvo poseglo vmes Slednje je namreč vprašalo občinsko upravo, kako je s postopkom za razširitev šole ter je svoje ugotovitve vneslo v priporočilo pristojnemu rimskemu uradu, da bi pri nadaljnjih ukrepanjih upošteval potrebe te vasi.
Kakor smo že poročali, občinski upravi ne zadostuje več znesek 20 milijonov lir, ki jih je že pred leti dalo ministrstvo za ureditev šole, ker so se med tem časom gradbeni stroški izredno podražili, tako da s tem zneskom lahko napravijo samo en del modemiza-cijskega načrta, kar pa ne bo od-
pravilo težav, ki se pojavljajo s šolskim poslopjem. Zaradi tega bi bilo prav, če bi v Rimu upoštevali priporočilo ter odkazali še tistih nekaj milijonov, s katerimi bi se moglo delo temeljito opraviti.
Ce vedno pa čakajo na načrt specializiranega podjetja za namestitev modeme javne razsvetljave po glavni vaški ulici. Tudi s tem načrtom ima občinska uprava težave, ker so ga morali zaradi neprestane dražitve že dvakrat popraviti.
Medtem občinski cestar stalno popravlja občinske poti po občinskem središču in okoliških vaseh. Njegovo delo bo precej olajšano, ko bodo asfaltirali glavne poti, za katere so dobili denar pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami.
Pripravlja se stavka uslužbencev
krajevnih ustanov
Fidel-CISL (pokrajinska federacija uslužbencev krajevnih ustanov) sporoča; da jih je vsedržavno vodstvo pozvalo, naj začnejo s stavkovnim gibanjem in drugimi agitacijskimi oblikami, ki bi čim prej premagale težave za hitro odobritev zakona o novem sistemu upokojevanja. FIDEL-CISL je že sklical izvršni odbor, ki bo proučil poziv.
VERDI. 19.00: #Roma contro Roman, S. Andersen in J. Barrimo-re. Italijanski film v barvah. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.30:	«Per una valigia
piena di donne». Italijanski cine-maskopski film o neki italijanski reviji; vstop mladini pod 18. ie-tom prepovedan.
VITTORIA. 17.15: »AlTOvest niente di nuovon, J. Wray in S. Sum-merville. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «11 primo ribel-le», J. Wayne in C. Trenor. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr ta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višj odnevno temperaturo 21,8 stopinje ob 14.15 in najnižjo 10,4 ob 3 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 50 odstotkov.
ŠE 4 DNI DO OLIMPIADE V TOKIU
FINCI UPAJO V KOPJAŠE
Nobenega resnega favorita za zlate nagrade
Finska, že od nekdaj znana ko: obljubljena dežela lahke atletike, se je vestno pripravljala, da bi na letošnji olimpiadi dosegla vsaj nekaj uspehov, ki bd ponovno spravili v ravnotežje njen športni ugled. Le malo je na Finskem atletov, ki bi lahko upali na kolajne in morda je le imel prav legendami tekač Paavo Nurmi, ki je javno napovedal, da je blizu konec finske slave, ker se mladina vse preveč zavzema za motorizacijo in twist.
Najbližja velikemu cilju sta dva --------------------
metalca kopja, nekdaj najnevar-
nejšega sektorja finske atletike, Pauli Nevala in Kinnunen. Nevala je lani dosegel izreden met čez 86 m, letos pa ni imel podobnih podvigov in je največ vrgel nekaj nad 80 m. Nevala je že od nekdaj znan kot izredno nestalen metalec, ki lahko ob vsaki priliki temeljito preseneti z odličnimi rezultati ali pa razočara. Kinnunen je bil letos bolj stalen od domačega tekmeca in ga je večkrat tudi premagal. Njegov najdaljši met znaša 84,42 m. Za kolajno bi moralo pozitivno odgovarjati več faktorjev: izredna forma prav na olimpiadi in pa slab dan za svetovnega rekorderja Pedersena in za druge najboljše na svetu, ki tudi upajo v kolajne.
Velika nada finske atletike je 19-letni Tuominen, tekač na 400 m I z zaprekami, ki je letos večkrat izboljšal osebni rekord in zrušil tudi državnega, ki je prej pripadal Rintamakiju, petemu na olimpiadi v Rimu in finalistu iz ev-
imiii iiiMiiiiiiiiiaiiiiiiiiiHiiimiiiiitt iiiiiiiiiiii,i„,, utii 1111111111 iitiiiiiiiii mil im n n mil n mili iitiiiiiu n imti
OLIMPIJSKE VESTI
Odbit predlog preklica diskvalifikacije plavalcev
Italijanski vaterpolisti v skupini z Romuni in Japonci
TOKIO, 6, — Bureau mednarodne plavalne zveze je odbil s sedmimi glasovi proti petim predlog, da bi ponovno proučil vprašanje plavalcev, ki so bili zaradi udeležbe na igrah Ganefo diskvalificirani. Prošnjo Indonezije za ponoven sprejem v FINA pa bodo razpravljali na kongresu mednarodne zveze
Izvršni odbor FIFA je poveril prireditvenemu odboru svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo 1966. leta v Angliji, vprašanje udeležbe afriških držav na turnirju. Kot je znano se je 8 afriških držav odpovedalo nastopom na izločilnih tekmovanjih v znak protesta, ker prireditveni odbor ni prepustil direktno k finalu niti enega predstavnika črne celine.
• • «
Sovjetski atlet Pjotr Bolotnikov, ki Je na rimski olimpiadi osvojil v teku na 10.000 m zlato kolajno, si je danes nategnil mišico na desni mečnici. Sovjetski trener je pripomnil, da Je poškodba «resna». * * •*
Danes so objavili razpored skupin za turnir v vaterpolu. Italija bo v skupim z Romunijo in Japonsko. Trener Italijanov Madžar Zolyomi ni bil zadovoljen z žrebom. Zolyomi Je pripomnil, da je Romunija zelo močna ekipa, z Japonci pa bo šlo tetko, ker igrajo v domačem okolju ob podpori domačih navijačev. Italija bo prvo tekmo igrala 11. t. m. proti Romuniji.
Vprašanje preplitkega bazena še niso rešili in verjetno ga tudi ne bodo. Sodniki pa so obljubili, da bodo strogo pazili, da se igralci (posebno visoki) ne bodo odrivali od tal.
Italijani so bili ves dan na delu.
Košarkarji so. premagali Urugval 107:89 (22:22, 45:46, 82:62), kolesarji pa so trenirali na cestah. Dirka-liščni kolesarji so prevozili kakih 79 km, cestni pa nad 100 km.
ropskega prvenstva. Tuominen je letos progo dvakrat pretekel v 50”5 in enkrat tudi v 50”4. V Tokiu upajo od njega uvrstitev v finale in čas pod 50 sekundami.
Popolnoma sta letos odpovedala skakalca v daljino Eskola in Ste-nius. Kdor je v atletiki doma, se bo spomnil, da sta na zadnjem evropskem prvenstvu atleta osvojila drugo oziroma tretje mesto. Eskola je predvsem v lanski sezoni s serijo skokov nad 8 metrov dokazal, da res spada v krog najboljših na svetu, Stenius pa je skočil večkrat okoli 790 cm in je bil s svojimi 20 leti velik up finskih ljubiteljev športa. Letos se skakalca nočeta sprijazniti z dobrimi rezultati. Eskola še ni skočil več od 780 cm, Stenius pa Je največ poletel 760 cm. Boljša od njiju, in skoraj stalni nastopi v državni reprezentanci to tudi jas no dokazujejo, sta že starejši Asia-la, ki redno skače nad 760 cm in mlajši Toivonen, katerega najboljša znamka je 7,74 m. Rezultati vseh skakalcev jasno kažejo, da je samo za uvrstitev med boljše po trebnih vsaj 20 cm!
Finski skakalci s palico so na poti, da ponovno osvojijo primat na starem kontinentu. V začetku sezone je bil najboljši Ankio, ki je preskočil 487 cm, nato pa je kvaliteta občutno padla, delno zaradi slabe forme Ankia in drugih in delno zaradi poškodbe bivšega svetovnega rekorderja Nikule. V juliju je Nikula okreval in zelo hitro prišel v dobro formo. Dosegel je 465, 472, 480, 485 in 490 cm Brez dvoma ni pripravljen kot dru gi evropski skakalci, v Tokiu pa utegne presenetiti. Skupaj z Niku-lo, ponovno dokaj redno dosega 480 cm, bo skakal verjetno Ny-strbm, ki ima najboljši rezultat nad 470 cm, m pa preveč stalen. Poleg treh asov imajo Finci še vrsto drugih specialistov nad 470 cm. Kairento in Koskela sta že dosegla 472 cm, naravnost odlična pa sta mladinca Orkamo (472 cm) in Erkki Mustakari (18 let in višina 475 čm).
V zadnjih treh mesecih skače v višino precej solidno tudi Hellen. Redno dosega znamke med 206 in 208 cm, dosegel pa je tudi nov
IIIIIIIIIIIIIHHHHIIHIIIIIHIIHIHH..	IIIIIHIIIIIHIIIIIIIHIIIIIItlllltHIIIUIIUH
PO SKLEPU TEHNIČNE KOMISIJE FINA
Uradno priznani svetovni rekordi
TOKIO, 6. — Bureau mednarodne plavalne zveze (FINA) je na sestanku v Tokiu priznal naslednje svetovne rekorde:
MOŠKI
100 m - 52”9 ALAIN GOTTVALLES (Fr.) 13.9.64 Budimpešta 1500 m — 16’58”7 ROY SAARI (ZDA) 2.9.64 New York 100 m prsno - 1’06”9 G. PROKOPENKO (SZ) 3.9.64. Moskva 200 m prsno - 2’28"2 CHET JASTRENSKI (ZDA) 30.8.64 New York 100 m hrbtno - THOMPSON MANN (ZDA) 3.9.64 New York ŽENSKE
400 m - 4’39”5 MARILYN RAM EN OFSKY (ZDA) 31.8.64 New York 800 m — 9’36”9 SHARON FINNERAN (ZDA) 28.9.64 Los Angeles 100 m prsno - 1T7” SVETLANA BABANIJA (SZ) 3.9.64 Moskva 100 m hrbtno - 1'08"3 GINNIE DUENKEL (ZDA) 28.9.64 Los Angeles 200 m hrbtno - 2'27”4 CATHIE FERGUSON (ZDA) 28.9.64 Los Angeles ŠTAFETE MOŠKI
4 x 200 m - 8’01”8 ZDA (W. Mettler, M. Wall, D. Lyons, D. Schol-lander) 28.9.64 Los Angeles
2ENSKE
4. x 100 m — 4’07”6 ZDA (L. Allsop, K. Seidel, E. Bricker, T. Stick-les) 28.9.64 Los Angeles
4 x 100 v 4 slogih — 4’34”6 ZDA (C. Ferguson, C. Goyette, K. Ellis in M. Randall) 28.9.64 Los Angeles.
državni rekord z 212 cm.
V metu diska je bil zabeležen pred kratkim velik napredek po zaslugi že starega Repa. Atlet je meter za metrom popravljal državni rekord in prispel nad 59 metri. Dosežena znunka je vsekakor dobra, Repo pa dejansko nima možnosti niti uvrstitve v finale. Finski tekači na srednje proge, ki so bili pred leti med najboljšimi na svetu, dandanes občutno zaostajajo za nekdanjimi dosežki. Edini, ki delno rešuje čast, je 800-metraš Juttilainen, ki ima osebni rekord 1’47”5 in tudi precej redno dose-
Pentti Nikula
ga čase okoli 1’48”. Ta tekač im* možnost, da se na olimpiadi v Tokiu uvrsti največ v polfinalni tek. Dokaz, da je finska atletika na srednjih progah res v resni krizi, je dejstvo, da sta na 1500 m s® vedno med najboljšimi nekdanja svetovna rekorderja Vuorisslo m Salonen, veteran Saloranta pa o-svaja prva mesta na 5000 m.
Finska atletika, čeprav še vedno sodi med močnejše v Evropi, v ostalih panogah bolj malo pomeni in ekipa, ki bo nastopila v Tokiu, bo manj številna kot v prejšnjih letih.
BRUNO KRIŽMAN
ZARADI DOLGA OBČINI
V	petek na dražbi pohištvo Triestine
V	petek bodo stavili pisarniške pohištvo Triestine na javno drsi-bo. Občinska uprava je zaradi dolga za uporabo stadiona (nad 1 m|" lijon 800 tisoč lir) sodno zapleni-la lastnino tržaškega kluba, ki J® bodo skušali prodati na dražbi.
NOGOMET DANES
Danes bodo odigrali več nogo* metnih tekem. Popoldne bo o* stadionu San Siro zaostala tekm* III. kola prvenstva A lige med Bv terjem in Messlno. Sodil bo D* Tonno.
V	večernih urah pa bodo kar tri tekme. V Bologni bo povratno sr*" Čanje za pokal evropskih prvakov med Bologno in Anderlechtom. V prvi tekmi so zmagali Belgijci 1:0-
V	Florenci bo Fiorentina sprejela v goste v povratni tekmi za pokal sejemskih mest enajstorico Barčelone. V prvi tekmi je zmagala Fiorentina 1:0. Tekmo, ki se bo začela ob 21.30, bo sodil J««0" Slovan Stanovič.
Juventus pa bo imel za nasprotnika v povratni tekmi za pokal sejemskih mest St. Gillois, katerega je že v prvi tekmi premaga 1:0.
ALBERT REJEC
Uporniška življenjska pot dr. Draga Marušiča
Obračali so se na dr. Marušiča kot bana, ki je skušal tudi njim kot drugim domačim brezposelnim pomagati s skromnim skladom bednostne-ga fonda. Dežela, ki je bila pod udarcem notranje gospodarske krize, z zamrznjenimi krediti po vseh svojih kreditnih ustanovah ter z deset tisoči lastnih ekonomskih emigrantov po zahodnih evropskih državah je s težavo in nevoljno prenašala še veliko breme slovenskih primorskih emigrantov pred fašizmom. Ponovilo se je stanje kakor povsod drugod po svetu, da niso emigranti, begunci, ubežniki in pn-bežniki pred političnimi, vojnim-, in naravnimi ujmami nikdar dobrodošli Dr. Marušič pa je bil med primorskimi ljudmi ki so se uveljavil) v
notranji politiki Slovenije stalno in nepoboljšljivo najbolj «primorski», ker ni mogel biti drugačen po mehkobi svojega značaja, ki ga je vsaka revščina mehčala in potegnila na svojo stran Druge stranke pa ne bi bile dovolj strankarske, da ne bi tega izkoristile v kratkovidni notranji slovenski politiki.
Sicer so pa začele kmalu na to rasti še druge emigracije. Hitler je izrabljal dvomljivo popustljivost demokratičnih držav in udarjal doma po naprednih demokratičnih silah, a ob mejah Siril nacistično diktaturo. Bežali so Cehi, bežali Poljaki, bežale trume Judov in raznih neuklonljivih proti nacistov. Mnogi so pribežali tudi v Jugoslavijo, kjer so bili silno konkretno opozorilo vsem
tistim, ki so v borbi proti peti koloni ali pa v zbiranju naprednih sil okoli ljudskih front organizirali široke kroge proti neposredni nevarnosti fašizma in nacizma. Dr. Marušič ni bil med tistimi, ki bi zakrival 'Oči pred smrtno nevarnostjo nacizma Med drugim je vstopil tudi kot predstavnik Slovenije v organizacijo U.8.E. (Udruženje Slovenskih Emigrantov), ki ga Je vodil za Jugoslavijo njegov prijatelj Dule Dimitnjevič, eden izmed njegovih prijateljev v prvi svetovni vojni. USE Je organizirala med drugim reševanje slovanskih emigrantov pred Hitlerjevimi policijskimi silami, pomagala Cehom, Poljakom in Judom rešeVati se izven Jugoslavije v dežele, kjer Jih ne bi mogla zagrabiti gestapovska roka USE je tudi intervenirala po sovjetskih ambasadah, da bi Sovjetska zveza sprejela komuniste, ki so jih gonile Jugoslovanske in druge policije. Toda Stalin je vse odbija! Nacistični valjar se Je bližal In obkrožal preko Madžarske Romunije in Bolgarije tudi Ju goslavijo. Nujno potrebno je bilo zbirati, organizirati in po stavljati ob stran omahljivin državnih in vojaških vodstev še skupine prostovoljcev. Dule Dimitrijevič Je skušal z ljud-
mi, ki so se pred prvo svetovno vojno in med njo izkazali po svojem prostovoljnem žrtvovanju v osvobajanju jugoslovanskih narodov ter po svojem kritičnem samostojnem stališču do vladnih in naj višj ih monarhičnih krogov Srbije v prvi vojni in Jugoslavije med dvema vojnama, organizirati odpor prostovoljcev. Dr. Drago Marušič je prevzel nase dolžnost, da zbere v Sloveniji vse prostovoljne sile, ki bi se pri napadu na Jugoslavijo uprle nacističnim silam, plod njegovega prizadevanja je bila 'Soška legija’, v katero so predvsem vstopili slovenski emigranti iz Primorske ter mnogi napredni antifašistično usmerjeni komunisti, socialisti, katoličani, dalje dijaki in napredni intelektualci. Kot je bilo dogovorjeno je dr. Marušič odpe-jal 'Soško legijo' dalje v notranjost države, vstran od državnih meja, najprej na Dolenjsko in nato v sosedno Hr-vatsjco, kjer naj bi vključena v razporeditev rednih jugoslovanskih vojaških sil odbijala napade fašističnih in nacističnih napadalcev ln zavirala njihovo napredovanje Hitri zlom jugoslovanske vojske ter prevlada ustašklh sil na Hrvaškem sta popolnoma onemogo čila smotre 'Soške legije', ki se
je hitro razpustila, a večina njenih članov se je umaknila domov v Slovenijo Med njimi tudi dr. Marušič, ki je bil kot vsi zavedni člani jugoslovan skih narodov za razočaranje bogatejši.
Kot prostovoljni borec v prvi svetovni vojm je bil dr. Marušič navajen bolj na začetne poraze in šele kasneje na uspehe. Ni mu bilo dolgo treba čakati, da začne spet delovati proti okupatorju. Ko je komunistična partija Slovenije ob koncu aprila 1941, torej niti ne dobre tn tedne po razočaranju prostovoljnih skupin v Marušičevi 'Soški legiji’ nad kapitulacijo in razkrojem redne Jugoslovanske vojske, začela organizirati Osvobodilno fronto Slovenije, so med prvi mi poklicali na sodelovanje dr. Marušiča. Ta se je takoj z največjim veseljem odzval in bil na prvih sejah Osvobodilne fronte. Njegova precejšnja zasluga je bila, da je postavljal konkretne predloge, kako postaviti solidno materialno o snovo organiziranemu delu O svobochlne fronte. Predlagal je razne gospodarske ukrepe, tako npr. izdajo obveznic. V pr vih mesecih je bila velika po treba po delu v drobnih zadevah vsakdanjega življenja pod fašističnim vojnim režimom
Dr. Marušič je organiziral mrežo Osvobodilne fronte zlast; med svojimi primorskimi rojaki. On je tudi organiziral pobeg iz bolnice znanega primorskega antifašističnega borca Petra Kravanje-Skalarja. Njegova velika aktivnost je spravila na njegovo sled vohunske organe italijanskega vojaškega in civilnega aparata. Zaprli so ga kot toliko drugih in ker mu niso mogli konkretno doka zati ničesar, so ga odvedli v notranjost Italije in konfinira-li v Malalbergo, vasi v bližini Bologne.
Po padcu fašistične Italije Je našel pot v neposredno bližino svojega Krasa, v Tržič. Industrijski Tržič, sosedni kraji Furlanije in slovenskega Kra sa so kar vreli v skupni mrzlični dejavnosti Osvobodilne fronte združenega antifašističnega odpora Slovencev, Italijanov in Furlanov. Dr Marušič je spet navezal stare niti ilegalnega delovanja v okviru OF. Toda njegov visoki čut domoljubja m požrtvovalnosti so potrebovali na višiem me stu. Poklicali so ga v Belo kra lino. da bo tam delal kot član SNOS. Ko mu Je bilo trideset let, je podrl za sabo avstrijske mostove in šel v negotovo u-stvarjat svobodo za svoj narod po vsem svetu, trideset let po-
tem Je ob koncu zime 1944 kot šestdesetletnik odšel na dolgo pot preko javk in po neskončni partizanski poti v partizane v daljno Belo krajino. Po nevarnem ilegalnem drobnem delu so ga čakale še odgovorne državniške in diplomatske dolžnosti. V prvi svetovni vojm mu je večletno romanje po zavez niških državah prineslo bogate politične izkušnje, a občevanje z ljudmi poliglotsko znanje jezikov: ruščine, francoščine in angleščine poleg nemščine in italijanščine, ki se Ju je naučil še v Avstriji. Kot člana jugoslovanske vlade Tito-šubašič so ga poslali v London, da pomaga urediti pri zaveznikih vprašanje legitimnosti nove Jugoslavije. Mnogo Je pripomogel, da je bilo to vprašanje razmeroma hitro in ugodno rešeno, nakar se Je vrnil v Beograd.
še pri enem vprašanju, ki mu je šlo k srcu, je moral sodelovati. Kot član Jugoslovan ske delegacije za sklepanje mirovne pogodbe z Italijo je bi’ prav dr. Marušič, doma iz O patjega sela, iz kraja koder Je tekla francoska črta, najbolj poklican, da nazorno prikaže članom delegaoij zavezniški, držav upravičenost Jugoslovanskih mirovnih zahtev. V Linr. domu in Parizu ter na terenu
pri obhodu mednarodne komisije je z osebnimi stiki, z govori in dokumenti branil stališče svoje zemlje. Dosegel J* mnogo za podkrepitev jugoslovanske teze, a delen čisto osebni uspeh, da so njegov rojstni kraj Opatje selo vključili v Jugoslavijo. Ko je leta 1948 stopil v zasluženi pokoj, Je se dolga leta, dokler je le moge,-deloval v vodstvu jugoslovanskega Rdečega križa Navajen je bil z mladih mv, upirati se sunkom burje in no-diti precej samotno v viharju. Tako je bila tudi precej samo svoja njegova politična pot življenju. Bil je trmasto vztrajen v svotih nazorih in polu) ' nih vzorih. Do 30. leta Je neutruden v drobnem narodnoobrambnem in ljudskoprosvet-nem delu na Goriškem. Na se je začelo s prvo svetovno vojno tisto riiegovo deio, tisto upiranje tunm lam na njegovih narodnih t J • ki daje poglavitni na.lboll značilni pečat vsemu njegovemu dolgoletnemu javnemu deiu. Dvakrat v razdalji trideset Irt se je uprl «ilpm. tulim n •' govemu narodu in vse ‘ veJ:* ’ da ie pomagal razrušiti dve strašni in veliki sili: ogrsko monarhijo tn nato zdru-žene okupacijske nacistične m fašistične sile	(KONEC)
UREDNIŠTVO: TRST - UL	MONTECCH1	6 XI TELEFON 93-808 in 94-638 - Porini predal 569 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo I - II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20	- Telefon	37-338 - NAROČNINA: mesečna HOO lir - Vnaprej četrtletna 2 250 lir. polletna 4.400	lir, celoletna	7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoč) račun: Založništvo	tržaškega	tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana,
Stari trg 3 I., telefon 22-207,	tekoči račun	pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali	oglasi 40	lir beseda — Oglasi tržaške tn gorlške pokra line »•
naročajo pri upravi. — la vseh drugih pokrajin Italije pri sSocletk Pubblicltk Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	_____________