★ ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 237 - Cena 4.- lire TRST, sobota 9. marca, 1946 Urednlltvo ln uprava. Plana Goldoni it. X • L Tel, it. 93806 93807,93808. Rokopial se ne vračajo Narodnostna slika Julijske krajine Največja med središči v Slov. Primorju sta Gorica in Trat. Sedanje stanje v teh mestih je u-metno. Po letu 1918. sla bili ti niest* naravnost poplavljeni s Priseljenci vseh vrst iz vseh delov Malije, Večina teh priseljencev je »stala v teh mestih ie do dandanes, kar z lahkoto ugotovi tudi ntVOznavaleo razmer • državni in obo,nski uradi, javna in zasebna Podjetja so prenatrpana z istimi rtomeščenoi, ki so biti tu že pred “odnjp vojno, o čemer lahko prepriča vsakega ie sama prevladu-i°oa govorica meščanov. Toda razvoj dogodkov v teku zadnje v°jne je dokazal, da je vsa ta siU Poplava ostala le na površju rti mogla izpremeniti posledic dejstva, da sta mesti vsrastli na *Rovanških tleh, sredi slovanske-Bd življa, ki jima je skozi stoletja ^■jal poglavitno življenjsko silo. *ffodoiAnsko najbolj dramatič-” ^ in odločilnih časih zadnje voj-n® ** je tudi domače italijansko Prebivalstvo teh mest zavedlo svo-"Padavinske povezanosti s pre-'*rdujočim slovanskim življem te in je kot samo po sebi u-Sievno, povezalo svojo usodo z ur "do slovanskega življa v njego-Pi ndrodno-osvobodUni borbi. 2o nepoznavalca razmer se bo *dtl nerazumljiv poglavitni delež tovariškega življa v vodstvu na-r°dno-osvobodilne borbe v zadnji v°)ni v Trstu, kjer je italijansko t8tye te leta 19tl. izkazalo le pič-h 11.891 Blovencev nasproti 198 tisoč 888 Italijanom, v Gorici, kjer noitgjg ie e.Ul Slovencev na-1+.J90 Italijanom, ali v Pu-kjer je leta 1910. uradno nar tetih 18.801, Srbov, Hrvatov in ovencev, splahnilo na smešno 861 nasproti 34.O84 Itali-nomi Razumljiv nam postane •° Pojav le, če predpostavimo, da ,tudi v teh mestnih središčih “vonafcj živelj ne samo soraz-”v*rrto večji, nego ga prikazujejo številke, nego tudi, da je Bov pomen za življenje teh '**• mnogo večji, nego ga pri-te številke. u na podlagi zgoraj omenjenih godnih podatkov samih ie leta 10• se vidi, da so vsa ta mesta a~odnoatno mešena meata: v r*tit 59.313 Blovencev in Srbo-rvatov nasproti 118.986 Itahja-*0rn> v Pulju 13.801, Hrvatov nagoti 86.816 Italijanom, na Reki «.738 Hrvatov nasproti 83.883 Miljanom, ne Pulj ne Gorica in ** Reka se torej že po tem na-i^tum štetju ne morejo smatrati *° italijanska, pač pa le za ita-‘‘Jknsko-slovanaka mesta, če pa ^oštevamo zgoraj omenjene nežnosti v ljudskem štetju le leta «70., dobimo že vsa drugačno iliko. Tret smo že zgoraj ometdli, 7* bi za leto 1910. ustrezalo sle-6 številčno razmerje med Slo-^°i in Italijani: 80.000 Bloven-7* nasproti 100.000 Italijanom. rtte>°^n0 ^ misliti, da zgor-številka prikazuje samo Itn-italijanske krvi. V njej so *bovane tudi razne druge nar M so bile spričo privi-L/Žtega položaja italijanskega mestu — ki je tmd iz. ^-■no v svojih rokah javno u-jju6 in šolstvo — a Sasom po-^jJJkn^ene. Največ je bilo ;>o-{uj*nlenega slovanskega življa, dotok je odpadal največji io**k (to je razvidno že iz belil meščanov, M so v Vo/:*w> odstotku slovanskega iz- biL' F° 9tatixtiki i* ,et* JPJ0, 'rteah***0 domovinsko pravico v Ida*** *°m° ^7-7 odstotkov me-^ f1*« dočim jih je imelo domo-»lo travico 19.38 odstotkov o zemljah a. o. monar-,1^ ' šb.35 odstotkov v srbohrvat. 7-i7 odstotkov v itdlijan-,e ' 7*4® odstotkov pa v ino-ttnt{Vu- m9d temi tri četrtine v v Z gospodarskim razovitom 80. stoletja je šlo spo- lear j« imelo za posle-l)an.na'ato naraščanje in uveljav. taki* alov&nahspa. življa v Trstu, 2y *** »e lahko trdi, da bi bil 7*«’ *** bt ”e voine 1914--- • *•» njej sledeče aneksije po Po večini slovensko me- u*Hh sto. ’ kulturnih in gospodarskih pridobitev, tudi v Trstu, kakor v drugih mestih, ohranil. Ne samo: o-hranil je vso svojo žilavost in vitalno moč, ki se je z elementarne in ves svet presenečujočo silo razodela ravno v teku zadnje vojne. Te sile ne bo mogel zaustaviti nihče več! — Kakor v Gorici, Pulju in na Reki, tako predstavlja tudi v Trstu italijanski živelj le otok v slovanskem morju. Slovanski živelj, ki tvori tudi v mestu samem pomemben faktor na političnem, kulturnem in gospodarskem polju, obkroža kompaktno vse trlaSko mesto, iz katerega ne moreš v nobeno smer, ne da bi šel preko čisto slovenske zemlje. Od Italije je Trst ločen najprej od kompaktne slovenske zemlje, nato, bolj na zapadu, pa ie od furlanske. Gledo mesta Goric« je treba predvsem ugotoviti, da v njem prebivajo tri narodnosti: slovenska, italijanska in furlanska. Ne da bi se tukaj spuščali v podrobnejšo razpravo o tem, ugotavljamo le dejstvo, da se tudi danes Furlani sami smatrajo za poseben narod. Na ozemlju današnje občine Gorica je bilo naštetih l. 1910. 47.989 prebivalcev, od teh je bilo 84401 Slovencev, 11.516 Furlanov in Italijanov, 3.906 eregrteolov* in 8.165 Nemcev. Torej kljub temu, da je itetje imelo obeležje, koc ga navajam spodaj, je slovenski živelj v Gorioi predstavljal večino. Razen tega velja za Gorico, kar smo ugotoviti za Trst, to je, da je le majhen otok v slovanskem morju, ki ga obkroža krog in krog. Slovenski živelj je tu le še bolj, kot drugod, prodrl v sam center, kateremu daje svoje obeležje. Goriško je vzhodno od stoletne slovensko-furlanske etnične meje 100 odstotkov slovensko; po Goriškem pa vse do Trsta ni italijanskih narodnih otočičev. Slovenska so skoro povsem predmestja Gorioe. V Solkanu je bilo v sedmih conah prekinjeno s slovanskim teritorijem, ki sega do morja, in sicer: pri Miljah (Zavije), med Miljami in Koprom (Lazaret), med Piranom in Umagom (Zambratija), med Umagom in Cittanova, (Lovrečiča), med Cit-tanova in Porečom (Vabrlga), med Porečom in Vrsarom (Fun-tane), ln med Rovinjem in Pulo (Peroj in Sttnjan). Tudi italijanskemu Kiviju v Istri manjka kontakt z italijanskim etničnim teritorijem, od katerega ga deli o-bala Slovenskega Primorja. Jasno je torej, da v narodnostnem oziru spada vsa Julijska krajina ne k Italiji, pač pa k Jugoslaviji. Italija je v vsej svoji zgodovini vladala nad to zemljo le pičlih 85 let, od leta 1919. do septembra leta 191,3. Ta kratka doba pa je prinesla v deželo toliko gorja, da je najsrčnejša želja prebivalstva Julijske krajine, da bi se nikoli več ne povrnila. Dr. FRANE TONCIC \ ZJAVA V zvezi z današnjim nezakonitim postopanjem posameznih organov civilne policije daje Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst sledečo izjavo: Ob prihodu zavezniške komisije v Trst je prebivalstvo dalo izraza svojim čustvom med drugim tudi na ta način, da je razobesilo svoje narodne zastave, že dopoldne dne 8. t. m. pa so začeli krožiti po mestu «jeepi» s civilno policijo ki je pričela po raznih krajih mesta na surov način trgati ter snemati zastave in groziti posameznim zasebnikom, da bodo aretirani, če zastav ne odstranijo. To se je dogajalo navzlic temu, da je polkovnik Robertson, namestnik višjega zavezniškega častnika za civilne zadeve svoječasno izjavil, da je vsakomur svobodno, da izrazi svoja čustva pripadnosti in da je uprava civilne policije na posebno vprašanje izjavila, da ni ovire, da se razobesijo zastave katerih koli narodnosti. Ker se dogodki razvijajo v nasprotju s temi izjavami, Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst ugotavlja: Na ta način ti organi neodgovorno zaostrujejo v tem času razumljivo napetost med ljudstvom in tako neposredno izzivajo prebivalstvo, kar more dovesti do nezaželenih posledic, ki morajo biti v korist samo onim, ki si žele nemirov. Pokrajinski narodno osvobodilni odbor zaradi tega odklanja vsako odgovornost za dogodke, ki bi lahko nastopili, če se to izzivalno postopanje teh organov civilne policije nemudoma ne prekine. Preveč žrtev in preveč gorja je moralo pretrpeti prebivalstvo Julijske krajine v zadnjih petindvajsetih letih, da bi lahko dopustilo, da danes razni fašistični hujskači ovirajo svobodno izražanje njegove volje in da z zlorabo policijske oblasti skušajo terorizirati mirno prebivalstvo. Ugotavljamo, da je namen takega postopanja potvarjati stvarno razpoloženje ljudstva in varati tako mednarodno zavezniško komisijo kot svetovno demokratično javnost. Pozivamo odgovorne činitelje, da preprečijo to izzivanje s strani posameznih organov civilne policije. Tržaško ljudstvo za FLRJ Prav tako kakor vse de mokra-1 niški komisiji in izražajo že tisoč-tično prebivalstvo mesta Trsta in krat v mi3lih in besedi povedane ,nq, *aj je bil Trst pred vojno »j “je slovensko mesto! Tega en , T^jt. je to prebujanje slo-tlfl v Trotu označil takole: 8i0l/’"eb<* mteltti, da se število ji' ®>l0"v v Tre tu veča: resnica £*protno> ^ prihajajo zopet la, VršJe (che vengono a gal- Uk^b nasilni asimilaciji, ki se fcoj^0®*® • koncem predzadnje >w* *** j« v teku fašističnega te-^eflia svoj višek, se je ***b. čeravno oropan najbolj elementarnih vse Julijske krajine, pozdravlja tudi delavstvo v tovarnah prihod razmejitvene komisije. Zato po vseh tovarnah vise številne jugoslovanske in italijanske zastave s simbolom bratstva med narodi, z rdečo zvezdo. V ladjedelnici Sv. Marka plapolajo zastave. Na zidovih visijo slike maršala Tita, nalepljena so ge. sla: «Hočemo Tita, Hočemo Trst kot 7. federalno republiko v FLRJ. Na vrhu ogromnega plavajočega žerjava s kapaciteto 200 ton, ki je eden najvefijth v Sredozemskem morju, prav tako plapolata jugoslovanska in italijanska zastava. Delavci med delom in v prostem času živahno govorijo o medzavez. želje, naj bi slednjič ta komisija upoštevala njihovo hotenje ter bi čimprej pripomogla k pravični rešitvi. Delavci se razvnemajo, si dopovedujejo: «Mi, kar nas je tu tržaških delavcev, smo vedno prezirali napihnjena lažnjiva narodna 6u. stva. Zato je razumljivo, da smo se znašli skupno v borbi Slovenci in Italijani proti našemu skupnemu sovražniku, proti fašizmu, ki je raznarodoval slovanski živelj, vse nas, ves naš delavski sloj pa zlorabljal. Čutimo, da je naša sloga in enotnost branik proti takim in podobnim nakanam. Po zaslugi fašizma so Jugoslavijo rušili in jo hoteli docela upogniti in uničiti. Toda ml hočemo prispevati k obnovi te de. žele. M smo potrebni Jugoslaviji in še bolj je ona nam. Bratje smo si v ustvarjanju ln delu. Ne zakrivamo svojih simpatij za mlado republiko, živimo In hočemo ji biti priključeni.* Številne porušene zgradbe tržaških ladjedelnic so okrašene s slikami maršala Tita ln popisan« z gesli. Vojna je znižala proizvodno zmogljivost na polovico. Vendar ra. zen nekaj odstranjenih ruševin ni bilo obnovljenega nič bistvenega. Delavci željni čtiva, napredka, prosvete, čitajo vsak dan vedno znova, da se v Jugoslaviji gradi, dela, obnavlja. Oni se tega zavedajo, občutijo. Zato še prav posebno vidijo v napredku republike Jugoslavije svojo rešitev in zagotovilo, da bodo nekoč v njenem sklopu, v 7. federalni republiki, skupno gradili zase in za vse poštene ljudi. VčaraJ so prišli v tovarno «Aqul-la» člani anglo-ameriške policije in vse to opazili in zato odposlali svojo delegacijo na bližnjo zavezniško komando. Delavska delegacija je odločno zahtevala, da se ji vrne zastava, kar je tudi dosegla. Nato so delavci ponovno razobesili vrnjeno jim zastavo. Civilna policija vdrla v prostore vojaške uprave JA Trst, 8. — V smislu sporazuma med generalom Morganom ln načelnikom generalštaba jugoslovanske armade generalom Arso Jovanovičem je bil postavljen koordinacijski odbor vojne uprave Jugoslovanske armade v Trstu. Danes je ob priliki sestave nove slovenske vlade razobesil državno zastavo, kar je kot akred.tirana delegacija v inozemstvu vedn0 upravičena storiti V dopoldanskih urah pa so prišli v prostore tega odbora trije člani civilne policije z brzostrelkami z namenom, da snamejo zastave. Ciani delegacije so jim pojasnili, da zastav ne bodo sneli, dokler ne doba od anglo-ameriške vojaške policije pismenega naloga. Sele v tem primeru jih bodo sneli. V čam, ko so bili člani tega odbora na kosilu, so se policisti ponovno vrnili ter razbijali po zaklenjenih vratih. Sluga koordinacijskega odbora, Sosič Milan, je pojasnil, da bo odprl le anglo-ameriSkl policiji. Vendar so civilni policisti nasilno vdrli v pro3tore, preiskali sobe ln splezali skozi okno na balkon, sneli zastavo nato pa aretirali še slugo Sosiča, ter ga odvlekli s seboj. Dejanje civilne policije proti dokazuje, da so med člani civilne policije številni fašistični elementi Člani koordinacijskega odbora vojn« uprave Jugoslovanske armade so zaradi tega dogodka vložili pri anglo-ameriški vojaški upravi protest leto 1910. naštetih 5.576 Sloven-nasproti 803 Italijanom in Furlanom, v Bt. Petru 1678 Slovencev nasproti 18 Italijanom in Furlanom, v Standrežu 1733 Slovencev nasproti 3 ItaMjanom in Furlanom, v Podgori 3717 Slovencev nasproti 77 Italijanom in Furlanom. Od Italije ločijo italijanski narodnostni otok v Gorici ne samo čisto slovenska Brda, ks segajo vse do Krmina, pač pa tudi slovensko-Jurlanska in pozneje tisto furlanska ravnina zapad-no od Soče. Ob zaključku še nelcaj besed o Istri in še posebej o zapadm istr. ski obali, kjer prebiva v obalnih mestih večji del italijanskega prebivalstva Istre, te zgoraj smo u-gotovttt, da imajo v Istri, tudi po podatkih iz leta 1910., vkljub njihovi pristranosti v korist Italijanom, Hrvati in Slovenoi absolutno večino. Evo številčnega razmerja v posameznih sodnih okrajih: Buzet (19.435 Slovencev in Hrvatov nasproti le 874 Italijanom). Pazin (88.907 : 1636), Podgrad (16.654 : 7), Labin (14*305 : 8396), in Volosko-Opatija (30AH: 878), Koper (85.597 : 18.744), Cres (5.714 : 8.896) in Vodnjan (11.167: 6.680), Loftinj (4380 : 7588), Mo-tovun (10.448 •• 11004). Poreč (6547 : 10.844), Pulj (19A41 : 30.900), Piran (4486 : 18.388), Rovinj (3198 : 14.800) in Buje (8007: 19.788). Vse to seveda po podatkih iz leta 1910., za katere vemo, kakšni so. Razdeljeno po katastrskih občinah imajo Hrvati In Blovenel po štetju iz leta 1910. večino v 397 občinah, Italijani pa v 79. Volno je tudi, da italijansko področje ne predstavlja celin*, pač pu je koncentrirano po večjih središčih na »podrt obali in pa kar sneli zastavo v trenutku, ko ni bilo I predstavnikom zavezniške države delavcev v Nižini. Delavci pa »o J FLRJ je protipraven in ponovno Julijska krajina v italijanskem fašističnem jarmu Poljski tisk o pravičnosti jugoslovanskih zahtev Varšava, 8. Tanjug. — Glavni organ socialistične stranke «Robot-nSfc* je objavil članek polkovnika Kvjatovskega pod naslovom rJugoslavija terja Trst in Julijsko krajino». Članek poudarja, da sestavlja večino prebivalstvo Julijske krajine slovensko in hrvalsko ljudstvo, nadalje pomembni dogodek novembra preteklega leta, ko je v odgovor na fašistične manifestacije v zvezi s proslavo obletnioe priključitve Trsta k Italiji priredilo okoli 800.000 ljudi protimanifestaoijo, na kateri so vzklikali Trstu kot sedmi federalni republiki v FLRJ. Te manifestaoije za priključitev Trsta k Jugoslaviji se je udeležilo veliko število Italijanov. Članek se konča: tjulljska krajina skupno s Trstom in Reko nf imelo nikoli nič drugega skupnega z Italijo kot fašistični jarem. Mnogo stoletij je Julijska krajina predstavljala neločljiv del jugoslovanskega ozemlja. To dokazujejo najbolje žrtve, ki jih je dala med to vojno: 94 960 deportiranih v koncentracijska taborišča, 48.000 mrt-itth, 19J57 požganih in razdejanih hiš ter 16.835 delno porušen ih hiš. Jugoslavija pričakuje pravične rešitve vprašanja Julijske krajine in gleda z »upanjem v prihodnost. Nedopustna bi bila ločitev živega ljudskega organizma.» A Pariz, Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča: *List Jlumanitr ko- mentira izjavo de Gasperija predstavnikom tiska v Rimu, da n« bo podpisal mirovne pogodbe, ki M odrejala, da se Trst odstopi Jugoslaviji, in energično brani jugoslovansko stališče ter obsoja Italijane, ki enostavno terjajo stare moje, ki so omogočile fašistični napad na Jugoslavijo. zUradno stališče, ki ga je pojasnil de Gasperi, je istovetno: s stališčem neofašističnega gibanja *Uo-mv qualunque» in s stališčem vatikanske reakcije ter vseh sovražnikov Jugoslavije. To pomeni zmanjšanje pomena komisije za Julijsko krajino in odobravanj« tiraniziranja Slovencev, Hrvatov v Trstu, Istri in Julijski krajini. To je fašistično in imperialistično stališče, ki ne upošteva narodne pravice do Grobo oviranje izražanja samoodločbe za FLRJ Včerajšnji «Lavoratore» poroča glede razobešanja zastav sledeče: «Davi smo se podali na sedež civilne policije, da dobimo pojasnila glede razobešanja zastav. Sprejel nas je inšpektor in smo doznali, da nobena odredba ne zabra-njuje razobešanja zastav katere koli narodnosti ali poli. tične tendence raz okna lastnega stanovanja*. Preučevanje ltalljansko-francoske ln ltaltjansko-avstrijske meje London, 7. VZN. — Namestniki zunanjih ministrov so preučili vprašanje francosko-ltalijanske in itali-jansko-avstrijsk« meje. Želijo rešiti »por še ta teden, da bi tako čim hitreje pričeli s preučevanjem predhodnega besedila mirovne pogodbe* z Italijo. RIM. Štirje policisti in trlj« brezposelni so bili hudo ranjeni v spopadu pred vladno palačo, ko J« policija poskušala razgnati okoli 800 brezposelnih demonstrantov. «American*, Brit sh, Help us jofa Tougoalavla!* Tako pozivajo prebivalci Skednja zaveznike. Poleg tega napisa smo tarall po škedenjsklh zidovih tudi: «Let us be free on our soli (pustit* nas svobodne na naši zemlji) in We want Tito (hočemo Tita). Na poti c* Trsta v Skedenj zaideš že pri 3v. Jakobu v morju jugoslovanskih zastav in skozi Sv. Ano do Skednja je težko najti hiše brez jugoslovanske zastave. Skedenjčani so danes ves dan pred svojimi hišami in bran jo svoje zastave pred civilnimi policisti, ki al venomer prizadevajo da bi jih odstranili. Mirna in disciplinirana odločnost, a katero se množice ne glede na narodnost branijo pred terorističnmj porovol.acijami civilne- policije, »o dokaz velike politične zrelosti našega ljudstva. To je doslej preprečilo vsak poizkus in »coniranja incidentov, kii bi naj opravičevali potrebo intervencije ali tuje oblasti v naši pokrajini. Do takega poizkusa je prišlo 8.30 okrog 11.30 uri, ko »o hoteli civilni policisti odstraniti zastave z zvonika in šole v Skednju. Pri tem so Jih ov’rale predvsem ženske, ki jih niso pustil« do zastav. 7/Cne se niso ustrašile niti, ko sta dva policista potegnila samokrese in Jih poskušala razganjati z naperjenim orožjem. Neko starejšo ženo je hotel policist udariti z lesenim kij?m po glavi, pa mu je ta iztrgala kij. Končno so policaji uv deli, da proti tako odločni množici ne morejo uspeti in so se umaknili. V Skednju so ljudje takorekoč v stalni pripravljenosti in niso po večini podnevi niti kuhali, da jim med tem ne bi policaji sneli zastav. Tako silna je ta nj hova želji, da pokaže komisiji svojo neomajno voljo do Jugoslavije, da bi, po izreku nekega škodenjca, to morali videti o«lo slepci, • • * V noči od 7. na 8. t, m. so hoteli ctvilni policist pri Sv. Ivanu podreti slavolok, prebivalci pa, ki so ga stražili s sosednje vzpetine, so pričeli valiti skale proti kam onu. Policisti so odprli ogenj iz brzostrelk, ker pa J* na njih letelo vedno več kamenja, so slednjič pobegnil1., • • • Dne 7. t. m. okrog 20.30 ure sta dva civilna policista ustavila v ■via dei Leo blizu prosvetnega krožita Puo Tomažič mlajšega moškega, mu nastavila brzostrelko na prsa in ga tako pričela prelzkovati. Na istem mestu Je neki neznanec, ki je govoril italijanščino z izra-z to južnjaškim naglasom, streljal z revolverjem v zrak, šeta mladincev pa je stalo pred njim z dvignjenimi rokami. * • • Civilna policija Je danes vdrla v menzo Osvobodilnega sveta sa Trst v ulici Canal piccolo 1. in »Dela zastave. Na istem mestu so člani menze opoldne ponovno razobesili nove. Popoldne, ko je bila menza zaprta, so policisti prišli ponovno, razbili in sneli vrata, vdrli v prostore, sneli zastave ter vzeli precej jestv n, predvsem kondenziranega mesa, ne da bi izstavili kako potrdilo. Za tem so aretirali vse osebja menze, razen dveh starih žensk, jih odpoljali na policijo, od koder se doslej že ni n hče vrnil. • » • Okrog 28. ure 7. t m. so hoteli pri Sv. Jakobu domačini okrasiti zid pri cerkvi za sprejem komisije. Neki c vilnt policist j« takrat brez vsakega obvestila, odprl nanje ogenj iz brzostrelke. Napadeni domačini so se skrili za zid ln jih je le-ta prisebnost rešila smrt! ali hudih poškodb. • • * Nekaj po polnoči med 7. in 8. t. m. sta dva civilna poJictsta zagledala pri Sv. Ivanu pri Trstu mladince, ki so pisali po zidovih svojih hiš in razobešali slovenske in Jugoslovanske zastave. Pričela sta takoj streljat: s brzostrelkami proti njim in le temi j* pripisati, da ni bilo žrtev. * * * • Na slovenski šoli v via Corsioa Je viselo okrog 12 slovenskih zastav. Okrog 10. ure pa se je pripeljala skupina civilne policije, snela zastave in j'h raztrgala. Približno ob istem času je clv']n,a policija snela tudi slovensko zastavo z gostilne v via Economo pri Sv. Andreju. Pol ure kasneje sta dva mladinca šla preko trga Oberdan s zavojem slovenskih ln italijanskih zastav z rdečo zvezdo. Nekaj agentov civilne policije }'h Je takoj napadlo, jima iztrgalo zastave ter jih odneslo. (Nadaljevanje na 8. ztrani) Pojasnilo k današnjim dogodkom Bivši fašisti, skvadrlstl In SS-ovcI - člani civilne pollclfe v Trstu samoodločbe. V izjavi de Gaspert-ja vidimo, da ne upošteva niti volje samih italijanskih demokratov v Trstu, Gorioi in Pulju, kj skupno s hrvatskimi in slovenskimi brati terjajo »kortto priključitev teh krajev k materi domovini Jugoslaviji.» Na koncu pravi članek: ePotreb-no j«, da italijanski državniki razumejo, da bi nadaljevanje tiraniziranja slovanskih predelov namesto miroljubne politike pripeljalo do ustvarjanja novih ognjišč nemira. Ko bi se današnja Italija odrekla nekaterim področjem, bi prispevala k trajnemu in pravičnemu miru g pomočjo prisrčnih odnosov s FLRJ, deželo, v kateri vlada prava demokracija.» GLAVNI SOVJETSKI DELEGAT PRISPEL V TRST Trst, 8. (VZN). — Glavni sovjetski delegat pri komisiji predstavnikov zavezniških zunanjih ministrov Go-rašenko se je nocoj pridružil britanskemu, in ameriškemu kolegu v Trstu. Ker so francoski, ameriški in britanski delegati prispeli všeraj, je komisija zdaj popolna. Priša-kujejo, da bo prvi sestanek jutri (sobota). Glavni delegati vsake velesile bodo izmenoma predsedovali sestankom. Prvi predsednik bo glavo« franopsld delegat, feui PhiUppe Wolfram CORAL ENRICO, stanujoč v ulici Settefoutane 30, j« bil dlan fa-šistične stranke od 15. decembra 1920, skvadri3t. V pismu tajniku fašistične stranke Ahilu Staraceju, v katerem g* 4. maja 1939 proei za priznanje kvalifikacije skvadrista, Je pisal Coral Enrico: «Od 1919 do 1922 eem bil dodeljen postaji kraljevih karabinjerjev v Pazinu ta sem sodeloval prt vseh skvadristič-nih akcijah. V pohodu na hrvatsko tiskamo v Pazinu, ki sem jo razbil leta 1920, sem bil ranjen v nogo*. Čarala tržaško prebivalstvo dobro pozna kot ovaduha in proti-ljudskega elementa. ZACCHIGNA GIUSEPPE, bival karabinjer, star član fašistične stranke, je bil komandant IX. sektorja mestnih redarjev na Opčinah ned Trstom, kjer ga poznajo po njegovih sovražnih izpadih proti slovenskemu prebivalstvu. Ovajal je Slovence tn aktivno pomagal komandantu karabinjer»k« »tanice pri aretacijah. O tem lahko pričajo vse Opčine. V uradnem poročilu z dne 12. februarja 1936 je kapetan kraljevih karabinjerjev na Opčinah o njem podal sledeče mnenje: «Kot ovaduh J« v vel'ko pomoč politični policiji*. WILLY GOMMI, stanujoč v ulici Settetfontane #5, Je Ml član SS-po-liclje in Je kot tak sodeloval 14. aprila 1944 v spremstvu nemškega SS oficirja pri aretaciji Franca Pipana, stanujočega v ulici Sette-fontane 59. CARCIOTTI LUIGI, stanujoč v ulici Istria 44, je bil vzet v policijsko službo na priporočilo koprskega fascia 10. septembra 1923 in j« bil brigadir fašistične policije. Med trfcaiklm prebivalstvom je znan po tem, da je 'te leta 1921 naznanjal italijanske antifašiste in j« dal 10. septembra 1923 aretirati antifašista Rodolfa Sivltza, ker je v tramvaju Sltal antifašistični letak. Leta 1938 ga j« odpustila celo fašistična policija, ker Je v pisarni posilil neko Žano. FABBRI LUIGI j« bil vpisan v fašistično stranko od 5. oktobra 1932 la je nosil fašistične legitima- cijo st. 13.355. V svojem šentjakobskem rajonu, kjer je služil, je oeo-vražen zaradi ovaduStva in nepoštenosti. BERNI MARCELLO Je bil vpisan v fašistično stranko od 21. marca 1921 in je postal skvadrist z dekretom 22. julija 1939. Vedno je nosil rdečo značko skvadrista. Od septembra 1939 do januarja 1944 je bil član nepiške policije. FAOCHIN GIOVANNI je skva-drist in je sodeloval pri pohodu na Rim. Vpisan Je bil v fašistično stranko pred 14. februarjem 1921. 21. marca 1942 je vložil prošnjo za prostovoljno službo v istrskih ba. taljonih, ki so vodili akcije proti partizanom. Vedno J« noall skva-drističoi znak. DRUSCO EGIDIO, skvadrist, se je vpisal v fašistično stranko 1. 1920 ln se udeležil pohoda na Rim. Dl TOMMASO PRIMO, bivši karabinjerski brigadir, fašist iz prvih let, Je kot načelnik policij« sektorja na Opčinah ovajal slovensko prebivalstvo. GAŠPERINI, bivši major kraljevih karabinjerjev, prepričan fašist, ki je imel vedno v svojem privatnem stanovanju obešeno Mussolinijevo sliko, »luži v zavezniški policiji Julijske krajine v činu polkovnika. BARBOTTO UMBERTO j« bil član fašistične stranke la prostovoljec v Abesinljl, kjer J« Imel čin vodnika. V času fašizma Je bil inštruktor predvojaškega tečaja za Benečijo. Zasliševal in pretepal j« antifašiste v Benečiji. ALFONSO ALFIO DANESE j« bil član fašistične stranke. Do 1. 1943 Je bil podoficir v Italijanski vojski, nato se je prostovoljno vpisal v republikansko fašistično vojsko, kjer je dobil čin starejšega vodnika. Bil je zaupni daktilograf generala Esposlta. FRANCE300 D-ALFONSO j* bil član fašistične stranke in agent politične policij« Colottija. PAPPO ERMANNO je bfi prostovoljec fašistične republikanske vojske. Udeležil se Je vseh protipar tlsansklh akcij ▼ okolici Buj«. ALT SANTO se je septembra 1943 vpisal v fašistično republikansko stranko ln bil denunciant SS-policije v Portorožu, ta Je dajal poročila o antifašistih iz Pirana, GOINA DOMENICO j« bil »kva-drist Leta 1923. je skupaj s svojim bratom Petrom ubil s kamenjem ln šepnim nožem 181etn«ga Gher-baza Coronica, ker Je bil antifašist in Slovenec. Udeležil se je tudi veeh skvadristlčnih akcij proti antifašistom. Leta 1925. sta brata Goina zažgala hi&o Dontenta Attillja. MARTINI EMILIO Je Ml skvadrist. Udeležil »e je neštetih kazenskih pohodov v okolici Pirana, kjer je ropal in požigal. Po letu 1943. s« je vpisal prostovoljno v fašistično republicansko stranko. Aretiral Jn pretepal je Ooslovlcha Branka, katerega so 26. marca 1944 še z nekaterimi drugimi ustrelili. ANTONINI ANTONIO »e je vpisal v republikansko fašistično stranko februarja 1944. Udeležil se j« vseh protipartlaanskih akcij v okolici Tržiča. ZAMPOLIO EGONE se je po razpadu Italije vpisal v republikansko fašistično vojsko. Udeležil se je vseh protipartizanskih akcij v okolici Poreča. Med drugimi j« tudi sodeloval pri ustrelitvi antifašistov, ki so jih pri neki akciji aretirali. PAPPO PIETRO se J« prostovoljno vpisal v republikansko fašistično vojsko. Udeleiil »e je tudi vseh protipartizanskih akcij v okolici Buje, pri katerih je ropal, požigal Jn moril. Tako je januarja 1944 v okolici Baredtae dl Sotto zažgal hišo Gluregevicha Pietra. Tak sestav zavem iške civilne policije v Trstu nam seveda pojasnjuje, zakaj se v Julijski krajini dnevno m nože izpadi protj slovenskemu ln demokratičnemu Italijan, skemu prebivalstvu. Civilna policija razbija In maže dvojezične napise, razbija šipe slovenskih trgovin, podira slavoloke ln terorizira prebivalstva Z« po nastopih t« poliolj« lahko vidimo, kakšna bi bila usoda prebivalstva, če hi Trst postal internacionalno mesto ali pripadel Italiji, PRIMORSKI DNEVNIK 8. marca 1941 Grobo oviranje izražanja samoodločbe za FLRJ Med 10. in 11. uro Je civilna policija prišla v uVco San Nioolft, scela platnen transparent in aretirala tovariša, ki ga /i malo prej izobesil. Na hotolu Con ti raž ntale v isti ulici je prišlo okrog 10. ure Tei civilnih policistov In »nelo pet jugoslovanskih zastav. * * • Ulica Gin rta »tiča je imela razobešenih vse polno jugoelovansk’h rastav. Plapolale »o skoraj z vsake hiše. Prebivalci so tudi razobesili preko ulice platnen transparent. Policija pa je kljub ogorčenemu protestu zbranih meščanov snela transparent, nato pa hodila od hiše ido h'Se in snemala zastave. * * • Okrog 11. ure je množica zapazila na trgu Im,pero kamion civilnih policistov z večjim številom jugoslovanskih zastav, ki so jih b'li eneli po mestu. Množica je kamion obkolila in začela proti postopanju civilne policije glasno protestrati. Ogorčenj’ je doseglo svoj višek, ko so policaji spričo množice zažgali jugoslovanske zastave. Policaji so nato odšli v pokr to tržišče. Tam so imele branjevke laobešftn* na svojih stojnicah slovenske, jugoslovanske in tudi nekaj italijanskih zastav z rdečo zvezdo. Policaji so s surovostjo, ki se jo spominjajo Tržačani le lz časov SS-ovcev, pričeli trgati zastave ta jih metati po tleh. Ena od branjevk je pričela jokati in med ihtenjem očitati policajem: «Sina sem izgubila v borbi iproti fašistom, sedaj pa ml niti zastave ne pustite. Kje je tu še kakšna demokracija?* • * * 8. t. m. dopoldne je skupina civilnih policistov nagnala vse delavce lz pivovarne, enega pa je prisilila, da snema trobojnice z rdečo Bvrado. Delavec je snel najprej italijansko, pri slovenski pa se je pričel upirati, nakar ga je policist udaril z lesenim kijem po hrbtu. Delavci »o lz protesta proti prisilnemu eneimanju zastav in protj brutalnosti civilne policije stopili v stavko. * * • Na Vrdeli pri Sv. Ivanu je več ljudi opazilo ob 11.30 uri 8. t. m. civilnega policaja, ki je smel z neke hiše slovensko zastavo in jo nato teptal z nogami. * * * 8. t m. okrog: 11.30 ure je skupina policistov zahtevala od knjigarna Stoka, naj sname slovenske zastave z grožnjo, da bo šel lastnik in prodajalci v zapor, ako bodo zastave čez deset minut še visele. Lastnik knjigarne ja telefoniral na policijo ter dobil odgovor, da je dovoljeno izobešanje kakršnih koli zastav. * * * Okrog poldne je civilna policija pridrvela na trg Tomaseo ta vdrla ▼ stanovanje v najvišjsm nadstropju poslopja na vogalu, da bi snela od tam zastave. Ko se jim to ni takoj posrečilo, so lomili cele drogove z sestavami vred. « • • Ob 14.30 uri so trije civilni policisti vstopili v gostilno Spofford v ul'ci Piccardl in grozili lastniku, da mu bodo vso razbili, ako ne sname zastav. Lastnik se je moral udati oboroženi premoči in sneti sestave. * * * Okrog poldneva so civilni policisti sneli jugoslovanske zastave v uHci Raffineria v gostilnah na Opdlnah pbnovno požgali slavolok. * • • Na Bazovici *o civilni policisti izvrSill po vseh hlfah preiskavo. TITO, VSE ZA TEBE > «4 ^ j Mali Gvido nosi prav tako zvezdo na titovki, kot jo je nosil njegov oče, katerega so ubili fašisti, prav tako zvezdo kot je na zastavah, kot je naslikana na pročeljih hiS in na slavolokih. Na Primorskem so pustili italijanski fašisti in Nemci za sabo na tisoče spomenikov. Eden ta, kih je v Peternelih. Noben arhitekt ne bi mogel zapustiti presuni jivejšega dela; za ta spomenik v Brdiih je dalo življenje v žgočih plamenih Gašperlnove domačije šestindvajset starcev, žena in otrok. Peterneli leže v ozki grapi; po ilovnatih strminah raste grmičevje in trnje, so gorice, med goricami breskve; vejevje dobiva modrikasto barvo, pop j e se pripravlja na brstenj«. Dober mesec še, pa bo tod pomlad, vsa Brda bodo en sam čresnjev cvet; potem bodo začele zoreti prve črešnje. Po vaseh aredl vinogradov, v Hlovniku in v Skriljevu, se bodo bri&ki koloni in vinogradniki »pomnili v tak čas na velike dni lanskega leta, ko je bila tod svoboda; znova bo tak čas, kakor je bil tod predlanskim — zadnje dni maja Štiriinstiridese-tega. Takrat so vdrli v to grapo »okupatorji*, kakor pravijo tod Nemcem in Italijanom. Pripeljali so se na tankih. Iz furlanske n.žine, iz Dolenj. To je od tam, lz tistih Dolenj, iz tiste furlanske občine, od koder je prišlo za briške vasi vse slabo, odkar 90 začeli nad Brici gospodariti Italijani In kasneje fašisti. Včasih, takrat še ni bilo Italijanov, je imela na tem koncu Brd vsaka vas svoje bralno društvo; nihče v vseh Brdih ni vedel tako lepo zapeti Gregorčičeve «A njega ni*, kakor jo je zapel kožbanski »Slavec*; to je bilo pevsko društvo v Kožbani. Prisil so Italijani. Ugajala jim je briška rebula, začeli so izsekavati gozdove in navijati davke. Brda so se začela upirati; mladi svet ni hotel v GIL, zanj ni bilo kruha, ne na Primorskem ne v Italiji; s tcTkim srcem se je začel poslavljati od zgodnjih črešenj in od briške rebule — v Ameriko ln tudi v Avstralijo. Brici niso hoteli postati Italijani, zasovraž il so fašistične učitelje in fašistične uč'-teljice. Nič več niso hoteli pridelovati rebule na zemlji, katero so jim grabile fašistične banke. Bric bi smel biti na tej zemlji samo ke kolon... Potem so prišla velika leta, in težka leta: triinštirideseto Jn štirlinštir ideeeto. Briški koloni so postali »rebell*. Slo je zato, da se enkrat za vselej obračuna z vsemi, ki bi hoteli goepodar.ti nad Brici, partizanske brigadi so naiie tod svoj dom, ni bilo hiše, ki ne bi dala vsega, tudi zadnje živine, da bi »prišla svoboda*. Faslstlčnl komisarji, ki so se vrnili s Švabi v Dolenje, tega niso mogli trpeti. Brda je bilo treba pokoriti. 22. maja 1944. so se odpravili nemški in italijanski »okupatorji*, da bi pokorili uporne briške vasi. Brda pa se niso dala zasužnjiti. Uporno so sc borila. Vsako brdo se Je upiralo, lz vsakega grmičevja so nabijale partizanske puške ln mitraljezi. Med vinogradi in po ozelenelih grapah je obležalo na desetine Švabov preko sto fašistov ln SS-ovcev. S vabi in fašisti so začeli besneti. To so bila vsa Brda, ki so se upirala. Pomagale so žene ta otroci. Zato so začel fašisti in SS-ovci uničevati, podati Nekaj ur in zagoreli so vsi domovi do Križade. Vse tod je bilo partizansko, vse je moralo v ogenj. Zenske so začele vpiti, otroci so začeli kričati, starci ho grozili. Potem so bili tu še trije ujeti tovariši: partizan Škrbin Roman ter tovariša Vidmar in Amor. Bili so zvezani in brez orodja; samo se titovke so imeli na glavah in na titovkah rdeče peterokrake zvezde. Švabom in fašistom se Je zdelo, da jih te zvezde zasmehujejo. Bili so partizane ter jim strgali žvezde s titovk; vrgli so j'h na tla ter hodili po njih. Potem so nagnali starce, otroke ln žene v Gasperinovo domačijo, za njimi s0 vrgli v hišo tri zvezane in iz-preblte tovariše; potem so hišo zažgali. Obsojenci v hisi so razbili okna, skozi okna so zrinili otroke. Otroke so morali rešiti. Med tem so zajeli plameni vso hišo. SS-ovci so se odpeljali, ostali so mmo faš stl, |n otroci, ki so obstali pred gorečo hišo in začeli vpiti. V goreči hisi so bile njihove matere. Ena punčka Je imela štiri leta, en fantek deset, potem pa je bilo so neko otroče z sedmimi meseci; ležalo je pod oknom pred hiso in kričalo. To kričanje je Slo fašistom na živce. Bill so lz Dolenj ter so sovražili Brice in Brda. Dvajset let so že uničevali Brice, zakaj bi ostali tl otroci. Polovili so jih in jih pometali v plamene goreče Ga-šperinove hise. Ko so to opravili, so odšli še oni za SS-ovci. Na Gornjem Cerovcu so poklali ta dan še deset Bricov. Za Brda j« bil 22. maj 1944. dan smrti. Potem je prišla še ena spomlad. Osvobojena Brda so zaplapolala v zastavah. Danes prihaja za Brda druga pomlad. Dve leti bo kmalu, ko se je zgodilo ono strašno v kotu pod Skriljevim. Vasi ne morejo pozabiti na požgane hiše v Slav€.h, ne morejo pozabiti na to, kar se je zgodilo takrat v Peternelih. Se danea štrle stene požganih domov lz tesne grape kraj ceste, nad njimi raste grmičevje; ie više so vinogradi je blatna ta prekopana zemlja. Te požgane stene z zoglenelimi kostmi briških borcev, žena.star-cev ln otrok pa so postale glasne priče, da se Je ta kot Brd boril, da bi začel sam sebi pisati svojo usodo. Zato so sesedi v Hlevniku in v Skriljevu, ki so slišali takrat krike gorečih žrtev, napisali na tiste stene to, kar so jim te stene vsaki dan govorile: SLAVA DRUŽINI GASPERINOVI! — SLAVA ŽRTVAM! in. VEČNA SLAVA PADLIM IN POŽGANIM BORCEM! Pod te napise so izpisali imena onih žrtev, ki so zoglenela za temi stenami. Potem so narisali zastave: slovensko ln jugoslovansko, na zastave pa rdeče zvezde. To s0 bile takšne zvezde, kakor so jih SS-ovci in fašisti strgali a titovk izprebitih in zvezanih partizanov, ter jih pohodili. Cez zastave, risane z živimi barvami, so narisali žalne trake, preko zastav in. napisov pa so izpisali z velikimi črkami, da bi mogel brati ves svet. TITO VSE ZA TEBE ln GROB ŽRTVOVANIH ZAVESTNO ZA JUGOSLAVIJO. Kmetice in koloni, šolarji in starci, ki jih je prinesla pot mimo, ko so šli z dela ali so se vračali iz šole, so se pred temi zidovi priklanjali; spominjali so ee njihovih, ki so morali umreti strasne smrti... 26. februarja letos pa so privozili iz Dolenj preko Križade tanki. Na njih so se peljali anglo-ameriški vojaki. Imeli so enake uniforme kakor partizani, ki so zogleneli v Gašperinovi domačiji. Zavozili so v grapo proti Peternelom. Pokrajina tod se jim Je dozdevala revna, po golih- hrbtih je rastlo nizko grmičevje, črešnje med vinogradi so začele dobivati modrikasto barvo. Zemlja je bila ilovnata, tista ilovica se je oprijemala tudi gosenic na tankih. V grapi — nekje blizu Gasperinove hiše — pa so tanki prenehali peti. Ustavili so se. Cez nekaj časa so vaščani v Hlevniku in vaščani v Skriljevu zaslisali strele. Enega, dva, tri... dosti streljanja. Kaj je moglo biti? Kmetje in koloni in otroci so se zgrozili. Zakaj streljanje? Zdaj ni več vojske, nj več Nemcev in fašistov... Takrat sta pritekla med vinogradi dva otroka. Bila sta vsa preplašena in zasopla; komaj sta spravila iz sebe: «9treljajo! Na Gasperinove streljajo!* Tekil so v grapo, vsi. Iz Hlev-nika in Iz Skriljeva. Pritekli so do Gasperinovih fatrlečlh zidov, okajenih od dima, in zagledali vse, kakor je bilo, samo obe peterokraki zvezdi sta bile prestre-Ijani. Enkrat, dvakrat, trikrat... Vaščani so onemeli. Stisnilo jih je v prsih. V Hlevniku so se tanki ustavili. Vojaki 3o se smejali ter ponujali tisoč lir — onemu, ki bi popravil zvezdi. Ali nihče ni hotel sprejeti denarja. Taksne zvezde smo drugi dan našli tudi mi. Iv. P. Obvestilo vsem organizacijam antifašistične mladine Začasni glavni odbor ZAMJK obvešča vse organizacije antifašistične mladine, da bo Jutri v Trstu konferenca antifašistični mladine za cono »A*. Na to konferenco bodo povabljeni samo predstavniki mladine iz cone «A», ker Zavezniška vojaška uprava ne dovoljuje, da se je udeleže osebe iz cone «B». Zato se obveščajo vse organizacije antifaš'stične mladine v coni »B», da ne bodo mogle poslati svojih predstavnikov na to konferenco v Trstu. Nadaljujejo pa naj s pripravami za Kongres antifašistične mladine Julijske krajine, ki bo pozneje. Sindikalno zborovanje novinarjev Snoči je bilo zborovanje novinarjev, včlanjenih v Enotnj sindikat. Razpravljajli so o vprašanju plač. Predsednik prof. Smidichen je predložil in objasnil načrt, ki ga je izdelala študijska komisija. Načrt so po diskusiji sprejeli. Nato so izvolili dva delegata, ki imata nalogo stopiti v zvezo s člani komisije za prilagoditev pla'. Gostovanje slov. narodnega gledališča za Trst in Slov. Primorje Danes ob 20 uri v Komnu: Matej Bor: »Raztrganci* ob 17. uri, Vito Zupan: «Andante pato-tico* ob 20. uri. 10. marca v Gorici: Matej Bor: «Raztrganci» ob 15 uri. 10. marca v Rlhembergu: Vito Zupan «Andante patetico* ob 17. url. Peki groze s stavko Včeraj je bila skupščina pekovskih delavcev, včlanjenih v Enotnih sindikatih. Na koncu so enoglasno odobrili naslednjo resolucijo: Splošna skupSčina pekovskih delavcev, včlanjenih v Enotne sindikate prehrambene stroke, se je sestala 8, marca 1946. Po poročilu tajnika tov. Kozloviča o razvoju spora, da bi se splošne mezde nanašale tudi na pekovske delavce, kar so delodajalci odklonili z izgovorom, da ne morejo zvišati mezd, preden ZVU ne dovoli zvišanja cen kruhu ali znižanja cen moki upoštevajoč, da je Odsek za delo pri ZVU zagotovil, da se bo za stvar takoj zanimal pri Ekonomskem odsedu, nakar bo v stanu sklicati prizadeti stranki v ponedeljek 11. t. m. se je odločil, da počaka na Izid tega koraka. Pri tem pa poudarja, da ne more več sprejeti nadaljnjega odlaganja svojih pravičnih in upravičenih zahtev, če do 12. ure v sredo 13. t. m. ne bo prišlo do zadovoljivega sporazuma, pooblašča skupščina Sindikat, da razglasi stavko v tej sbroki. Za antifašiste v zaporu Antifašistično ljudstvo skrbi za tovariše antifašiste, ki se nahajajo v zaporu. Da bi jim pomagalo, je ob raznih kulturnih prireditvah in drugih zborovanjih po-krenilo zbiralne akcije, namenilo izkupček prireditev in zabavnih večerov v njihovo korist, odstopilo več obrokov hrane itd. Ljudstvo hoče na vsak način pomagati zaprtim antifašistom, ki so v osvobodilni borbi mnogo žrtvovali. V zbiranju prcstovolnjih prispevkov za pomoč zaprtim antifašistom se odlikujejo zlasti žene. Tako so članice H. terena I. sektorja I. okraja namenile aretirancem izkupiček zabavnega več;ra dne 2. t. m., ki znaša 15.000 lir. Poleg tega so ob raznih prilikah zbrale še 3.640 lir in 1130 cigaret; neka mestna menza pa je odstopila 5 obrokov hrane. Tovariši iz Izle so darovali 28 1 vina, tovariši iz Kontovelja pa 988 lir. Izpred porotnega sodišča Včeraj je ibila na izrednem porotnem sodišču razprava proti miličniku Braida Antonu, ki je obtožen, da je sodeloval z SS-ovci in edincami »Brigate nere* ter bil po 8. septembru 1943 vpisan v re-publikainsko stranko. Obtožen je bil tudi, da Je 22. julija 1944. ustrelil s svojo puško v ulici Rossetti 6 v Trstu Turina Avgusta. Obtoženec je priznal, da je bil miličnik v edinicah »Brigate nere», zanikal pa je, da bi bil vpisan v republikansko stranko. Končno je priznal, da je ustrelil Turina, toda v samobram-b’. Nato je sodišče zaslišalo obto-žilne priče Turina Viktorja, brata umrlega, Visinija, nekega gostilničarja in Toneja. Razbremenilna priča, znani kaplan 58. leg je milice, pa je skušal obtoženca zagovarjati in ga prikazati kot slaboumnega. Javni tožilec Je zahteval dosmrtno ječo. Sodišče je obtoženca obsodilo na 14 let ječe in na tri ista nadzorstva ter na plao lo sodnih stroškov. Naslednja razprava je bila proti kapetanu Tonegutti Agostlnu iz Belluna, ki je bil prostovoljec v francovi armadi v Španiji, skva-drist 'n SS-ovc. Obtožen je, da j I>o 8. septembru 1943. prispel s svojo posadko iz Sušaka na Reko in jo Izročil polkovniku Flore. S tem se je samovoljno uvrstil med so-delovce SS-ovcev ln bil komandant tankovskih edine 204. divizije v Trstu. Dalje je obtožen, da je sam aretiral svoja vojaka Matzzo in Tu-rolla Iz Grignano v Furlaniji, ki sta dezertirala iz edinice. Nato ju }; -zročil vojaškemu sodišču v Gorici, ki je prvega obsodilo na smrt, drugega pa odredilo v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Po zaslišanju prve obtiežilne priče, očeta ustrelje. nega Mazzo Josipa, Je sodišče odložilo razpravo. Predsednik Nakč, javni tožilec Pincherle, zapisnikar Sore. OD TRIGLAVA DO JADRANA Skrb ljudstva za sirote Prebivalci Primorja vsak dan ponovno dokazujejo svojo skrb in ljubezen do naših sirot. Zavedajo ae, da se je treba na ta noč n oddolžiti junakom, ki so padli v teku boja in zapustili svoje drage otroke. V dom »Toneta Tomšiča* v St. Petru na Krasu prinaša ljudstvo vsak dan darila v denarju, obleki in hrani. Tud: prebivalci cone A skrbijo za sirote. Za vsemi pa nc zaostaja niti vojska, ki se prostovoljno odreka obrokom hrane v pomoč otrokom padlih. VIII. dalmatinska UB prevaža za dom »Toneta Tomšiča* drva, živež, perilo td. Mnogo pa je tudi posameznikov, ki na razne načine nudijo pomoč osirotelim otrokom. Razne u-stanove postojnskega okraja so že mescca januarja t. 1. darovale 42540 lir in 4.047 dinarjev. Poleg tega pa so ustanove ta posamezniki prispevali tudi mnogo živil ln obleke. Darila za pomoč sirotam, ki se nahajajo v omenjenem domu, pa prihajajo v veliki količini prav vsak dan. Tolmin Mladina tolminskega okraja je sklenila na svoji konferenci, da bo do 1. maja očistila deset hektarjev gozda, popravila 5 kilometerov ceste med vasicama Zadlas in Zatolmin, da bo pridela rediti valed pomanjkanja goved razne male živali, da bo pridela načrtno vzgajati pionirje ter se pripravila na flz-kulturnl nastop, ki bo 1. maja v Trstu. Na tej koniferenci ee je pripravlja za sprejem mednarodne komisije. Okrasilo je vas z zelenjem, zastavami ln Titovimi slikami. Postavili so tudi slavolok, na katerem stoji napis «Hočemo živeti v okviru nase domovine Jugoslavije*. Na visokem drogu pa plapola trobojnica s peterokrako zvezdo. Vaščani se na splošno zanimajo za vsa vprašanja. Obiskujejo polnoštevilno masovne sestanke, na katerih živahno razpravljajo o gospodarskih, kulturnih In političnih problemih. Pred časom so ustanovili Prosvetno društvo »Plamen*, ki ima svoj sedež v Zlrjah. V to društvo je vpisanih tudi mnogo prebivalcev Plešivice. Slivje Dne 5. t. m. je vaaka mladina 61a na prostovoljno delo v vas Tatro, kjer je trlčetrt hli popolnoma ■požganih in razdejanih. Mladinci so čistili rubevine požganih domov. Ponovno je pričel izhajati ,.PAVLIH A". Dobite ga v vseh proda~ jalnicab. Jasno pokazalo, da se mladina zaveda svojih nalog v teh odločilnih trenutk h za Julijsko krajino. Mladina si je Izvolila tudi nov okrajni plenum, ker prejšnji ni bil dovolj aktiven. Izvolila j« tovarl&e in tovarišice, ki se odlikujejo po požrtvovalnosti ln sposobnosti. Končno eo mladinci Izvolili delegacijo, ki Jih bo zastopala na I. kongresu ar.tlfaS stične mladine Julijske krajine. Pleiivca Minuli teden so vaččani popravili del poti, ki vodi Iz vasi na glavno cesto. Za to delo so pripravili precejl&no količino nasipnega materiala. Čeravno kmetje nimajo dovolj živine, so vsi priskočili na pomoč pri prevažanju potrebnega materiala za poprav lo ceste. Poleg tega pa se ljudstvo požrtvovalno TRST Odvetnikom in prokuraterjem Izredni komisar odvetniške in prokuraterske zbornice javlja, da so sede* zbornice premestili iz ul. Imbrianl 5, v sodno palačo soba št. 226, telef. 94-305. Čuvar teznamov svobodnih poklicem Čuvar seznamov svobodnih poklicev obve5ča prizadete, da je premestil svoj urad Iz ul. Imbrianl 5 v sodno palačo, I. nad., soba št, 226, telef. 94-305. Seznam odobrenih cen Komisija za določitev cen poroča, da je ZV Uodobrila sledeče cene: testenine na nakaznico 24 Ur za kg, koruzna moka »Sepral* 20 lir za kg, kava »Sepral* 685 lir za kg, piškoti brez maščob 90 Ut za kg, piškoti z 10% maščob 150 lir za kg. ženske nogavice z občinskimi nakaznicami 49 lir za par, spodnje perilo za srednjo velikost z občinskimi nakaznicami 253.50 za komad, hlačke za srednjo velikost z občinskimi nakaznicami 96.50 za komad. Zmaniianl delavni čas v združenih bolnicah Ravnateljstvo združenih bolnic Je odredilo osemurni delovni dan za pomožno osebje, ki čisti bolnico. To je nov uspeh vztrajnega delovanja Enotnih sindikatov . ispremembo pod fašizmom odrejenega delovne-ga časa. Upati je, da bodo na tej podlagi kmalu spremenili tudi razpored dela za ostalo osebje. Ravnateljstvo Je že priznalo to potrebo, ko je zmanjšalo delavni čas za nadzorno ln pomožno osebje od 66 na 56 ur tedensko. Pri pogajanjih je bilo priznano da obstoji j-otreba za 48 urno tedensko delo za vse osebje. Pri tem Je treba upoštevati nepre- stano pazljivost ln nežnost, ki jo mora imeti bolničarsko osebje in katero je težko zahtevati od njega, ako je preutrujeno od dolgega in prenapornega delovnega časa. Delitev sadik S pomočjo ZVU s| Je Pokrajinski odsek za kmetijstvo priskrbel bogato Izbiro sadik raznih kakovosti, in sicer češenj, fig, mandeljev, jablan, kaki, hrušk, marelic, nešpelj, ribezlja, Jerebik, sliv ter namiznega grozdja. Razdeljevali jih bodo vsak dan od 8. ure do 12. ure v mestnem vrtu pri Sv. Ivanu. F notni sindikati SkupSčina kinematografskih na-mt SC-enccv. Danes ob 9.30 uri bo skupščina vseh kinematografskih nameščencev v ulici Imbrianl 5., I. Na dnevnem redu je diskusija o mezdni prilagoditvi. Kulturni krožek „M. Kraljič" Danes ob 19.30 url bo običajni zabavni večer. Jutri ob 19.30 uri bo običajni zabavni večer. Vstop samo za člane društva in omejeno število članov drugih kulturnih krožkov, ki imajo Izkaznico kulturnega centra. V nedeljo popoldne bo predstava za otroke. Začetek ob 15.30. Vstop prost. Mladinski koncert v Ro anu V medeljo 10. 3. Ob 16 uri priredijo mladinski zbori iz Rojana, Barkovelj in Konkonrtlja pevsk koncert v dvorani v ulioi Solitro 10 (bivši Ricreatorio). TržaSko podporno pogrebno društvo pri Sv. Jakobu sklicuje jutri ob 10. uri v društvenih prostorih občni zbor. Vabimo vse! Kulturni krožek tlG. Zol" Danes bo dramski odsek našega krotka Igral S. Zambaldijevo komedijo »Živo srebro*. Prosv. druStvo „F. Prešeren" Pevski moški zbor »Proletari presvetnega društva »F. Prešeren* Kolonkovoc, gostuje v nedeljo 10. t. m. ob 20. url v Kulturnem krožku »M. Kralich*. Nastopijo tudi solisti. Kulturni krožek v SkoIJetu Danes ob 19.30 bo v blvSi gostilni Benčič tov. Juraga predaval o zanimivi temi. Gostovanje openske šolske mladine Jutri ob 16,30 bo šolska mladina iz Opčin gostovala v rikroatorlju v Skednju z Igro »V kraljestvu palčkov*. Starši pripeljite vaše mal. čkc, da se bodo nagledali življenja palčkov ln vil. Prosv. društvo „F. Marušič" Vsem ljubiteljem našega največjega pisatelja Ivana Cankarja »poročamo, da. bo prosvetno društvo »Franjo Marušič* priredilo v nede- ljo 10. III. v društveni dvorani pri «Lovcu» reprizo »Kralja na Betaj. novi*. Vabljeni vsi! Po prireditvi prosta zabava. Prehrana Razdeljevanje namiznegn sira za občine pokraf.ne. Razdeljevanje namiznega, sira, ki sc sedaj vrši v mestu, in sicer po 70 g na potrošnika, bo z jutrišnjim dnem mzčir-jeno na občine pokrajine. Odrezki ki jih potrošniki ne bodo porabili do 13. t. m., bodo izgubili vsako veljavo. Cena 211 lir za kg. GORICA Sporočilo čebelarjem Mestno županstvo v Gorici sporoča vsem čebelarjem, da je okrožno predsedstvo izdalo naslednjo odredbo. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je čebelna kuga (gniloba na zalegah, evropska in amer.^ka) Po okrožju močno razširila. Pieti nevarnost, da bo hudo prizadela čebelorejo ter uničila velik del medu, ki je v teh časih, ko primanjkuje sladkorja tako važen In potreben. Zato je nujno potrebno, da čebelarji takoj javijo vsak primer pojave te bolezni, občinskemu predsedniku, ki bo poskrbel za potrebne ukrepe, da se bolezen zatre. 17 17.30 RADIO SOBOTA, 9. MARCA oddaja mladih umetnikov; plesna glasba; 18 zbor lz Ronkov; 18.30 oddaja za delavce; 19 pestra glasba (slov.); 19.30 oddaja za konec tedna (slov.); 20 poročila v slovenščini; 20.30 opera; 23.15 zadnje vesti v slovenščini; 23.25 nočno zabavišče. Dobra srca Križman Herman iz Bazovice daruje 300 Ur za part zanske sirote in 300 Mr za tiskovni sklad. Članice okrajnega odbora ln plenuma AFZ za Gorico so darovale 1702 lir socialnemu skrbstvu za vojne sirote namesto cvetja na grob tov. dr. Danteja Grlona. Sovjetsko-iranski razgovori Moskva, 8. - Tass — Sovjetsko« iransko poročilo o bivanju iransk* ga ministrskega predsednika f Ghavama es Sultaneha v Moskvi: »Med svojim bivanjem v Mosk'1 od 19. februarja do 6. marca teg* leta je imel iranski mlnistr«# predsednik g. Ghavam es Sultan«! vrsto razgovorov s predsednik*1 sveta ljudskih komisarjev ZSSR Stalinom In z ljudskim komisar j«® za zunanje zadeve ZSSR Molotfr. vam. Na pogajanjih v teku teh ra*?0, vorov, bo predlskutirali problen# ki zanimajo obe stranki, v prijate" ljskem duhu. Obe vladi se bo*** na vso moč potrudili, da bosta nem z imenovanjem novega sovP' skega poslanika v Iranu, ustvari pogoje, kj bodo ugodni za nadsll” njo utrditev prijateljskih odnoWt med obema deželama.* Sultaneh odpotoval i Teheran Moskva, 8. - Tass — Dne 7. ca je odpotoval iz Moskve lrau*^ ministrski predsednik g. Ghava® es Sultaneh v spremstvu Me** Amerija, Savaha, Shafaga, DorriJa> Pimazarja, Asadija, Nikpurja drugih. Na letališču se Je poslovil od ni*-ga podpredsednik sveta ljuds« komisarjev in ljudski komisar •* zunanje zadeve ZSSR Molotov. Umik tujih čet iz Sirije aprl!a London, 8. - VZN — Pogaja»J* 'iAAolriV» >m o ir* angleško-francoskih znanstvenik0* Parizu o umiku britanskih francoskih čet iz Slrje in Liban®0* sio se zaključila s sporazumom, ^ bodo vse tuje čete v Siriji umakw koncem aprila. „T;mes" o grških Atene, 8. INS. — Diplomat krogi v Atenah pravijo, da je ministrski predsednik Sofulis r1" sial britanski vladi sporočilo, v terem poudarja teiZave, ki jih P0" vzroča vztrajanje na tem, da se v'v litve izvedejo 31. marca. Sporočilo opozarja na zadnji Pj* litični razvoj v Grčiji, kjer so levi" Carske stranke izjavile, da se bodo udeležile volitev in kjec odstopili celo trije ministri Sof sove vlade, ker so zagovarjali goditev volitev. «Times» komentira v današnj* uvodniku položaj v Grčiji in teva naj se volitve preložijo. Vprašanje Bahreinskih otoMj Teheran, 8. AFP. — Po zahv«> ki jo Je iransko zunanje min'* stvo poslalo britanski vladi ^ , njene note sovjetski vladi, op0*8' jajo levičarski listi, da so pod * gleško zasedbo še vedno Bafo1-6 ski otoki v Perzijskem zalivu. , Na Bahreinskih etokih so v® vrelci in rafinerije nafte; i1*1’*!« vlada je zaradi britanske za®16® teh otokov nekoč že intervenlf®^ pri Društvu narodov, toda bre* speha. Spaak sestavlja novo vM® Bruselj, 8. VZN — »Reuter* J* lja, da je socialist Henry Sp8®^ zunanji minister in predsed^ skupščine organizacije Zdru2e*^ narodov danes sprejel 8e drl1 mandat, da sestavi novo vlado. Stavka v beneških tovarn3] Benetke, 8. VZN. — PoročeV«^ urad «Ansa» javlja, da so včeraj 13. uri dale sirene tovarn v P®11 ^ kah, Mestri ln Marghcri prenehanje dela. S tem se je la splošna stavka v znak prot®* ^ ker niso Izvedli čiščenja fašist*^ elementov ter jih nadomestili * nimi povratniki ln partizani. Z delom so spet pričeli davi- KRATKE VESTI0 NEW DELHI. Uradno v°rolZ —fjlP pravi, da je bilo 8. t m. Izvrf®^ zaradi velikUh nemirov v totn nu 61 aretacij. Vsega skupaj 0° ^ ubite tri osebe, dvanajst pa bilo ranjenih. LONDON. Ker na britan”11^, zasedbenem področju v Nem#J* ^ pričakujejo skorajšnje večje P0®^, ke živil, bodo morali živilske 0 ke še bolj zmanjšati. To izjavo je podal danes V ^ linu generalni poročnik sir ” Robinson. Odg. urednik DUŠAN HR® Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o PAVS* j), ANTONU, let. 1925 — bil I*1 „n-diviziji, Gradmlkov' brigadi, taljonu, zadnje vesti mrseca 1944 iz Otlice — naj sporo** Sin Antonu, Solkan 301, Goric«- MALI OGL Aji!'' —' 0*1«’* RADIO APARATA za 4000 10.000 Ur prodam. Redka Pr ji® Poj a sn la Corso Garibaldi 6-“^' ŠKROPILNICE za trte in njake od 2.800 l’r navzgor (-Miro Marmolja, via Trieste «■ rlca. PRIREDITEV V nedeljo 10. marca 1946 priredi A. F. Ž. v ŽIRjA^ pri Sežani ob 16. uri veseli večer sebi in drugi«1 v zabavo. Kdor pride se bo v veseli družbi ■ ialj*v° pošto ln z mnogim drugim nasmejal ir zavrtel °*\ zvokih orkestra »Zvonček". . VABLJENI VSI! VABLJENI VSI» ell PRIREDITEV Prosvetno društvo „1VAN VOJKO" Prosek-Konto« priredi v nedeljo 10. t. m. ob 5 uri popoldne v P,0*v*. tnem domu na Opčinah FinSgnrjevO dramo n®* Lovec14. Mladini izpod 14 leta je vstop zabranje®.