Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 h List slovenskih delavcev v Ameriki. !HI The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3. 1879 NO. 105. — ŠTEV. 105. TELEFON: C0ETLANDT 2876. NAPOVEDI GLEDE FRANCOSKIH VOLITEV Splošno se glasi, da bo levica pridobila v bližajočih se ' volitvah. — Zmerni bodo baje močnejši, ko se bo zbornica zopet sestala. — Poincare ni baje v nikaki nevarnosti. — Struja za tesnejše sodelovanje z zavezniki. — Skrajno levo krilo bi imelo velike izgube. Pariz, Francija, 2. maja. — Ko so jih včeraj vprašali, kam bodo po mnenju vladnih krogov krenile francoske volitve, so odgovorili ministri Poincareja: — Nekoliko proti levici. — Ta napoved soglaša z vsemi znamenji ter s splošnim pričakovanjem. Čeprav manjka le deset dni do volitev, ni opaziti niti najmanjšega razburjenja, s par majhnimi izjemami sem-intam, kjer so komunisti razbili kako zborovanje in ko so napadli Ta rd i eu-ja ter princa Mura ta. Med splošnim voli 1stvom pa je kaj malo zanimanja za volitve i or njih potek. Stari izvedenci v volilnih zadevali izjavljajo, da so so volilci ric pred meseci odločili in da so se odvrnili od .starih strankraskih črt na ta način, da bodo vvečj i meri podpirali levico kot pa nacionalistični blok. Merodajni krogi pa se boje predvsem tega, da se veliko število volilcev sploh ne bo vdeležilo volitev. Tekom zadnjih volitev je izostalo nekako trideset odstotkov volilcev. in v nekaterih poljedelskih departmentili je znašalo števiio ljudi- ki se niso udeležili volitev, celo štiridest odstotkov. Edini departments kjer so smatrali volitve za resno zadevo in javno dolžnost, so bili pariški okraj ter provinci Alzaeija in Lorenska, ki sta komaj zopet prišli v francoske roke. To prikazen tekom volitev, ki so se vršile leta 3919 so splošno pripisovali pomanjkanju osebnih kandidatur, vsled odprave starega volilnega sistema ter uveljavljenja takozvanega proporcionalnega seznamnega sistema, katerega bodo v tekočem letu zopet preiskusili. Po Parizu in deželi so objavil i sezname kandidatov na posebnih črnili deskah, in njih veliko število bo brez dvoma vzelo vse veselje marsikateremu volilen- kojega zanimanje za volitve je le mlačno. Mož na cesti mogoče pozna enega ali dva kandidata, a v pretežni večini slučajev ni .še nikdar cul ničesar drugega kot imena ostalih kandidatov na. aeammiu, tudi če pripadajo stranki, za katero hoče glasovati. To je povzročilo precejšen nemir med volilci. Če gla-sujejo za Duvala ter dobi absolutno večino, bodo njegovi nadštevilni glasovi preneseni na Duponta, o katerem ne vedo prav ničesar, in ta način volitev se niti malo ne sklada s francoskim značajem. Nacionalistična večina v zadnji poslanski zbornici bo najbrž največ trpela vsled tega nezaupanja v novi volilni sistem. Nacijonalisti so glasovali za vzdržanje volilnega sistema, ne da bi zadostno vzeli vpoštev dejstvo-da niso njih volilci pri zadnjih volitvah niti malo tako poltično navdušeni kot so pristaši levice, ki so bili štiri leta v manjšini. Kot se zgodi vedno in vsepovsod se oni, ki so "zunaj", dosti bolj trudijo, da pridejo "noter" kot pa si prizadevajo oni, ki so "notri", da ostanejo notri. Boljše so organizirani ter v boljšem bojnem razpoloženju kot pa je stranka Narodne zvez:?, katero je ustvaril ministrski predsednik iz starega nacionalističnega bloka. Za seboi imajo dvajsetletno tradicijo v francoski politiki ter imajo prednost nad umikajočo se večino glede večine popularnih argumentov — kot življenjski stroški ter izjalovijenje, da se doseže uravnavo glede mednarodnih mirovnih problemov tekom zadnjih pet let. Najboljši presojevalci političnega položaja izjavljajo, da bo skrajno levo krilo izgubilo skoro prav toliko kot bo pridobilo zmerno levo krilo. Ob istem času se smatra tudi za skrajno vrjetno, da ne bodo mogli vsi rojalistiČni ekstremenisti desnice obdržati svojih sedežev, be so ta napovedovanja resnična, bo mogoče lažje postopati z nove zbornico kot s staro, kajti več kot polovica zadreg v zadnjih štirih letih je bila psledica nasilja in prepirov obeh ekstremnih strank. Tekom zadnjih šestih mesecev je obstajala politika ministrskega predsednika Poincareja v tem, da se je skušal iznebiti teh dveh nasilnih fakeij in vrjetno je, da se bo uresničil ujgov program: "Nikake revolucije in nikake reakcije." NEW YORK, SATURDAY, MAY 3, 1S24. — SOBOTA, 3. MAJA, 1 924. VOLUME XXXn. — LETNIK XXXH. NAJNOVEJŠA WASHINGTONSKA KOMISIJA. cerraioMT KiviTMi vnw co. New voft*. Slika nam predstavlja člane takozvaue Naval Oil Conservation Commission, katero je te dni imenoval predsednik Coolidge. Z leve na desno s<>: K. D. Bush, Dr. George.Otis Smith, admiral II. P. .Jones in M. C. Robertson. butler bo zahteval |70 nemških strank "mokro planko" s 5000 kandidati Na vsak način pa je mnenja, da se bo morala prohibicija v pe, tih letih umakniti zdravemu človeškemu razumu. — Velikanska agitacija proti Vols tea-do vi postavi. 54 URNI DELOVKIK BO POSTAVEN V JUŽNI DAKOTL Pierre, S. D.. 2. maja. — Državno nadsodišee je danes izjavilo, da ženske ki otroci lahko delajo po 54 ur na teden ter da gospodarji niso prisiljeni skrajšati tega delovnega časa. -J- RUSKI ftKOr JE POMILOŠČSN. Odeta, ftuni&a, 201 maja. * — Škof Prekop « Čecraona, ki je >bil obdolžen protlrevotacijonarnega gibanja, ker. ja^podpiral Deniki-na, ter obsojen «£& want, je bil da. nes oproi&KL, FORDOVA ŽENA JE BILA OPERIRANA. Detroit, Mich.. 1. maja. — Mrs. Henry Forcl se je podvrgla v Henry Ford Hospital nevarni operaciji, ki je pa izborno uspela. V bolnišnici bo morala ostati še par tednov. OBOROŽEVANJE V ANOLUI IN JAPONSKEM. London, Anglija, 2. maja. —-Vlada -bo začela kmalu graditi xjXi1 ve®Je hitrejše bojne ladje. To Predsednik Columbia vseneili še a v New Yoarku je dobil sieer velikansko število brzojavk in pisem, v katerih mu čestitajo ljudje na stališu. katero je zavzel napram prohibiciji, v svojem epo. halnem govoru, a na drugi strani je še hujše razplamtel boj proti njemu. Tudi politični pristaši Butler-ja. republikanci, vidijo v njegovem goTOTIl se neko druolitičnih strank kot kot jih je danes. Na kandidatni listi nemške narodno stranke je tudi ime admirala on Tirpitza, ki je kljub svojim 75 letom še vedno jako aktiven. Nadalje kandidirajo tudi Bern-storff. Ludendorff in Reventlow. Vsi zatrjujejo, da bodo skušali rešiti domovino. Geslo bavarske, nacijonalne stranke se glasi: Eno ljudstvo, en narod in en kajzer. Skoro vsi kandidati se bavijo z Dawesovim načrtom. Kancler Marx se zavzema za načrt, dočim je grof \Yestai-p odločno proti njemu, češ. da Nemčija ne mort. nikdar plačati svote. ki jo zahtevajo zavezniki od nje. HOBO-JI IMAJO SVOJEGA KANDIDATA. Chicago, 111.. 2. maja. — Sedaj Sedaj bo poslalo vse boljše in lepše v tej solzni dolini. Kot vedno dne 1. maja so imeli tudi letos ho-bo-ji ali ]K>tepuhi svoje generalno letno konvencijo. ./Cborovalni prostor je bilo neko prazno stav-bišče. kjer je brio obilo solnčne luči. Tam je bil iz vrst hobojev izbran James Francis Murphv kandidatom za urad predsednika Združenih držav. Predsedniški kandidat j«' prejel nominacijo z običajnim zahvalnim govorom ter objavil takoj svoj program: Razpust t rust a. ki izdeluje kopalne bane. Omejitev tležja na en rah<4 de-žek v letu. Vsakemu psu je treba pritrdit' na nogo verigo s težko železno kroglo. Sprejem postave, ki bo prisilila železniške družbe, da opremijo spodnje dele železniških vozov z mehkimi blazinami. Člani organizacije so prepričani. da je ta platforma najmanj toliko vredna kot bodo platforme vseh drugih strank. baring je hotel lOPOZICIJA MUŽIKOV OVIRA SOVJETE POTOVATI V EVROPO Nameraval je odpotovati v Evropo s tovarišico, — ki pa naj bi ne bila njegova žena. — Je že naročil kabino, ne da bi žena vedela za to. V zadevi proti Clarence O. Baringti. ki je zapijt v Westchester* jetnišnici {»od obdolžbo, da je skušal spraviti s sveta svo-r jo ženo s pomočjo strupa ter kali nevarnih bolezni, so skoro vsak dan novi razvoji, ki kažejo vedno bolj in bolj odločno, da je Baring sklenil, iznebiti se svoje osem let starejše žene. Včeraj se je izvedelo, da je najel Baring na nekem parniku, ki bo odplul iz New Yorka dne 7. junija, prostor zase in za svojo "ženo". Najel je baj* eno najbolj razkošnih kabin zad ve osebi ter izjavil, da se ne briga za ceno. Ko je izvedel okrajni pravdnik Rowland za ta načrt, je poklical k sebi Mrs. Baring ter jo vprašal, če je nameravala oddrti tekom tekočega poletja s svojim možem na zabavno potovanje v Evropo. Ona je izjavila presenečena, da ni niti mislila na to. in ko ji okraj, pravdnik nato sporočil, zakaj je stavil dotično vprašanje, je udarila s pestjo po mizi ter vzkliknila: — Sedaj mn je vse jasno. Pred par leti je pričel govoriti o najinem zadnjem potovanju v Evropo, omenil kraje, ki sva jih obiskala in kako dolgo sva se mudila tam. Naenkrat je vprašal, kje so potni listi od takrat, da vidi, ee so še veljavni. Moj Bog, tedaj bi morala vedeti vse. Okrajni pravdnik se je po d rob nejše pečal s preiskavo te nove informacij«1. da ugotovi, če se je Baring pripravljal zapustitit de-de/elo s kako drugo žensko, potem ko bi se mu enkrat posrečilo Ruski ekstremenisti so dosedaj le malo napredovali pri iz-' vedbi svoje ekonomske politike. — Ruski kmet je individualists, ne pa komunist. — Opozovalci vidijo vnaprej dan, ko bodo kmetje diktirali ter odpravili komunizem. — Akcija komunistične stranke je zavzela bolj zmeno obliko. Poroča Walter Duranty. Moskva, Rusija- 2. maja. — Sklep komunistif-ue stranke, da prepreči razširjenje privatnega kapitalizma preko meja kot jili je določil Lenin, je bil predveden v akcijo, ki materijalno upliva na notranji položaj. Dosti se je govoričilo tukaj in v inozemstvu.glede a-retaeij ruskih "Neprnen" in glede težkoč, na katere s«» zadeli inozemski trgovci. V teli povestih je, kot ponn vadi, dosti pretiravanja. Res je, da je bilo prečej oči-vidno dobrostoječih meščanov izgnanih iz glavnega mesta v zadnjih dveh mesecih, a preiskava je pokazala, da so bili — z malimi izjemami. — imenovani meščani navadni parasiti, liazardni igralci, butlegarji in hujše ah posredovalci vladnih poveril- ki so delali nedovoljene d«»-bičke, a jih ni bilo mogoče spoznati krivim defiiiitivnih zločinov. V slučajih inozemcev najde človek v splošnem- da niso bile prizadete tvrdke v resnici uglede, ki so skušale dobiti prednosti, ncnavedenc v dogovorih, ali kojih tukaj-šni agenti so postopali na netakten ali brezobziren način. Izkušnje v zvezi z dobički, katere je napravil privatni kapital ter izgubami, katere so trpela državna podjetja, so napravile rusko komunistično stranko prav tako malo naklonjeno in nežno proti prvoinienovanemn kapitalu kot v zabogateni in preosnovani Nemčiji. Akcija komunistične stranke proti kapitalu pa je zavzela bolj praktično oh liko in sicer obliko večjega razširjenja kooperativnih in od iylade lastovanih prodajalcu. Več sto takih prodajalcu so otvorili v Moskvi v zadnjih dveh mesecih in konkurenca je prisilila številne privatne trgovce, da so zaprli svoje prodajalne. . « Medtem pa je vršil Najvišji ekonomski svet trden, a dosedaj še malo uspešen boj z delavskimi federacijami, da zmanjša stroške državnih tvorni« s tem, da skrči število osobja. V poljedelstvo je zavzel boj proti kapitalizmu obliko protekcije revnih kmetov pred njih . bogatejšimi sosedi ali Kulaki, kot jih imenujejo Rusi sami. Ti Kulaki izkoriščajo male in revne kmete. Zemljške knjige in krediti potom kooperativnih ali zadružnih or- ganzaeij skušajo oprostiti revnejše kmete izpod jarma spraviti s svet svojo ž,no. V t,m K„lak()v. Tudi y u,m slu6;lju je (lvom,jiv 11Sne]. napo- namenu je obvestil elane velike____ ,_________. , , 1 1 porote, ki so bili izpuščeni včeraj zvečer, da bodo lahko ob vsakem ('•asu zopet vpoklicani. Če bi našli žensko, ki je nameravala odpoto- ro v komunistične stranke. Če bo Rusija vzdržala intenzivno nacijonalističuo in protekeijonistično politiko, katero izvaja v sedanjem trenutku, je treba kmetom- katere je najtežje pridobiti za vati V Evropo z Baringom, bi bi- komunistične ideje, le pet ali šest dobrih letin- da bodo pola spravljena povsem nova luč v stali sila, ki bo lahko zahtevala cenejše izdelano bLuio. celo zadevo. Kljub njih porazu tekom zadnjega spora v komunistični stranki, bodo mogoče dogodki dokazali, da sta imela Trocki in Krasili prav. ko sta izjavila, da je pametnejše omiliti državno monopolistično kontrolo sedaj kot da ri-skirati možnost, da bo treba v teku par let uveljaviti korenite izpremembe. Stranka kot taka je sklenila drugače, brez dvoma na temelju dobrih razlogov, a nepristranski opazovalec je lahko povsem drugačnega mnenja v tem oziru. ZAPRISEGA GRŠKIH URADNIKOV. Atene, Grško. 2. maja. — Danes morajo vsi države i uradniki, mornarji in vojaki priseči na novo republikansko ustavo. Vse mesto je v zastavah. Zvečer se bodo vršile velike sLavnoeti Včeraj zvečer je pričela krožiti irovoriea. da so veeJeporotniki predno so bili odpuščeni, vložili še nadaljue zapečatene obtožba. Ko je okrajni pravdnik včeraj zvečer bombardiral Baringa z vprašanji, zakaj je nameraval vprizoriti zabavno potovanje v Evropo z ';Mrs. Baring'*. o katerem pa ni njegova žena ničesar vedela, je obtoženi molčal ter ui hotel odgovoriti na nobeno vprašanje. Direktno vprašanje okrajnega pravdnika. kdo je bila ona ženska. s katero je nameraval vprizoriti potovanje, je obtoženega prav posebno razburilo. Hotel je govoriti, a je stisnil ustnici ter pričel mrko zreti predse. To nameravano potovanje Ba ringa v Evropo je v direktnem protislovju 7. njegovi) trditvijo, takoj po aretaciji, da je dal svoji ženi strup iz enostavnega razloga. da j-o napravi bolno ter jo po šlje V Call for ni jo. nakar bi on imel dosti časa in prilike, da st iznebi one druge ženske. Nato bi sledil svoji ženi v Calif orni j o ter ji pomagal zopet k zdravju. VELIKANSKE MAJSKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU. Dunaj, Avstrija, 2. maja. — Na Dunaju so se prigodo-m 1. maja vršile velikanske demonstracije, katerih se je udeSežUo skoraj pol milj on a delavcev. Demonstracije so se mirno kon cale. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so nase cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $13.50 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50 Pri nakazilih, ki znašajo m*nj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druce stroške. _ Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 H* ......... $10.10 300 lir.........$14.85 500 lir............ $24.25 1000 lir..........$47.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošto in izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji in Zadru. Za poSiljatve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOO LIR dovoljujemo po mogočnosti ge poselten dopust Vrednost Dinarjem in Liram sedaj mi stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roko. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Olede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nun je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. frank sakser state bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. • Tel. Cortlandt 4687. Orni zastopstvo Jadranske T L - - . ,-i".... ♦ G^JtS NARODA, >1. MAJA 1924 'glas naroda" BAltrr (»ubili «ArtK (AMkK, flU«kiB| OOB|U| (A 9«rp*r«tJMi> LttJi« HNKOIR, Pl«e« mt Putin— *f thm Corporation mn4 AMrmn o« Abw« Offiooroi M Cortlon« tropa Borough of Manhattan. Now Yorfc CWy. Ti. V. '•CAS N ARO DA' (Voloo of tlx Poooio) J—woP K»try Day Exeopt Sunday« amt Hod c* i voim *im in ■•»••»O* .„„_ t-i tOta ,...iuv..r.> ietrt tofi »<. .. v . M Amorfko iS .M ti J« Za Now York sa to!o lata Za pol lota ---------- Za Inoxomatv« aa Za pol lata ...... tri KJ «7 JI •ubocrtptlon Yoarly H.M Advortlaomont on Agrormont. NaroOa" tetiala vsaki dan Izvzomil nodolj In proanlkoo. Soplai krt. podplat ta oahaiuiatl ao no nrlabCuteJp. Dsnar maj ao UnonK pc '' r Sr- Itosoy Ordor Pri ipr«memb1 kraja MročnlkoT, prpataK>. i* ai proflajo kUraUKo nasnanl, da hitreje najdamo esatovmlka. t- ^i*!***** M« L A • NARODA" •orouflh «f Manhatttan, 1 ▼olophono: Cortlandt WT» Vi SEDANJI RED IN SVETOVNI MIR Nn.jbolj zanimiva stvar v poročilu Dawcsa je dokaz, ki L-a nudi <> iiciiiužiin.sti spodobil«1 evropske uravnave, dokler pn \ !;t(iujej*> tri glavne ideje v organizaciji sveta. Te ideje sn kapitalizem, naeijonalizcm in bajka o krivem narodn. i>a\vesd hišo. Gorje, ;'e bi bilo/ drugače. V nevarnosti je bdlo šest članov- držiue. Poskus požiga "Zore" v Opatiji. V soboto 5. aprila v noči pred volitvami v Italiji so .se neznani -likovci vtihotapili v poslopje Zoro" v Opatiji, kjer je sede^ aznih slovanskih društev. polil| der z bencinom in zažgali na •nem kraju, nakar so zbežali. I\ več i vq ljudje pravočasno opazilj lim rn ogenj omejili. To je do.se* laj že tretji pt^skus, da bi "Zoro'f izj i re menil i v pepel. Odvetniški stan t Julijski Krajini. Iz Trsta poroča^ Razven odr veiiiikov. ki so bili v Julijski JCra-jini žc pred pojpmirni, se je v'zad-nj.ur. ča«u naselilo tam, posebno v Trstu, A*eč odvetnikov iz starih italijanskih pokrajin. No, s temi prebivalstvo, nayajeno na svoje stare iu s;i:idne odvetnike, jii napravilo najboljših izkušenj. Ti novi odvetniki se poslužujejo v svojem poslovanju večkrat ali celo po navadi metod in sistemov, ki >c bili doslej med domačimi odvetniki nepoznani in ki so se smatrali kot nedopustnni. ker so proti vni dekorumu odvetniškega, "stanu. Vaied tega se domači ljudje, r.e samo Slovenci, ampak tudi Ita- lijani, \ slučaju potrebe ne poslužujejo teh novodt>šlecev, ampak svojih star?h odvetnikov iz prejšnjih časov, z drugo mentaliteto, čeprav njih metode, njih sistemi dušijo >c malo po pokojni Avstriji. PoseV-no dober glas uživajo naši slovenski odvetniki v Julijski J.viavaii kot pošteni in solidni ljudje. Zato m* jih poslužujejo v veliki meri ne le Jugoslovani, am-paK tudi Italijani sami. Izjemo delajo le nekateri Jugosloveni, ki •:iiii!j'i, da ako nimajo boljših ar-guieentcv za ,sv»»jo sJ var, ne*;o nasprotnik. je dosti, da gredo k italijanskemu in seveda fašist o vske-mu oflvetniku, ker potem so prepričani, da morajo zmagati. Seveda se temeljito motijo, kajti če kdo nima prav, mu tudi fašistov-pki o Peter Zgaga mik ne more pomagati. i pogledu naši trgovci in.drugi privredni Pred glavnimi volitvami se vrže takozvane primarne volitve. Pri primarnih volitvah izrazi narod svoje želje in namene. Pri splošnih volitvah so pa izvoljeni možje, katerim gre v prvi vrsti za svoje lastne želje in namene. Žal, da imajo le splošne volitve nekaj veljave, dočim so primarne skoraj brez vsakega pamena. Moj prijatelj pater Koverta me je obdolžil že vseh mogočih stvari. Ne bo se mi zdelo posebno čudno, če bo nekega lespega dne zapisal, da sem jaz povzročil po- r,, . v.. ,tres na Japonskem, in da sem jaz /jiasti pa grešijo v tem uogledu' , , .... A ____; . . , . , .'odgovoren za kugo, ki jo ima ca lifornijska živina na gobcu in i parki j ih. krogi in cele Jugoslavije, a posebno i,: Slovenijo (katerim pa prednjaeijo oni iz belega Z«ugre- * ba). kateri pri izbeii odvetnika v[ Ljmlje, ki neprestano zatrju-Julijski Krajini — zlasti v Trstu j jejo. da drži ameriški kongres i*o-— lic uvažujejo naših izbormh in ke križem, se strašno preplašijo, vsega zaupanja vrednih odvetni- kadar kongres v roko pljune ter k "V, nego si raje iabirajo italijan- se kakega dela loti. ske. celo laži sto vske ali vsaj take, ki nosijo židovsko ime. Naši rojaki bi storili prav. alio bi spre-mer.ili to svoje postopanje v tem smjsbi, da bi se v slučaju potrebe obračali do naših odvetnikov iu tr ne le v interesu narodnega ugleda, ampak tudi radi svojih lastnih intere.m*. Novi sodniki na slovenskem ozemlju. Na goriško okmžno sodni jo so U't-oovani: sodnika Caneva in Vnzz< li iz Pule, z goriške okrc žtie sodnije pride na okrajno sodni jo i;ot sodnik pravni praktikaut Zcr-boni Zulmin iz Pule pride v Gorico kot ekrajui sodnik. Avskul-t;':,ta Govgl in Dondi iz Tridenta prideta i:ot okrajna '-oJuika v Bi-s$r:eo, v Bovec pridf >:i sodnika av-kolt.j'it Giaeomcili. v Tolmin pride "a voditelja okra.jm- -'.dnije pi. Fischer iz Boleana. za okrajnega s«>duik.a pa Sehober \/. li ver Možje so vzrok, da se ženske ne ljubijo med seboj. ★ Večinoma vsi. ki se bodo udeležili katoliškega shoda v Neu Yorku, bodo namaškarani. Nekateri tako, nekateri drugače. Toda kljub pangeljcem, trakovom, regalijam. znakom in Oslovanje med Slovenci edino spo^bni se-dniki v pokoj, oziroma na Tirolsko, itnli-jans::i mladi sodniki in tirolski Wmei pa med Slovenec! To bo kejoboeija v -Jul. Krajini po nijah, kjer se inc! deliti jugoslo-veiiskemu ljudstvu pravica! Iz Jugoslavije. Španska bolezen v Bosni. Iz Sarajeva prihaja poročilo, da se je španska bolezen, ki se je sprva mnogoštevilno pojavila v Sarajevu, razširila že na bližnjo in daljnjo okolico. Obolelo je že več tisoč oseb in je bolezen zahtevala tudi nuiogo smrtnih žrtev, zlasti me i otroci. Bolezen se je pojavila tudi med kaznjeaiei. (V Ameriki sme jo pred G. leti imenovali fin.) Smrt zaslužnega avijatika. Kak -r javlja Aero-klub, je v Novem Sadu umrl avijatiški »poročnik Sergije Martinovie, eden najodličnejših vojaških avijati-kov, ki je vso vojno dobo spro-vel na avijonu, četudi je bil slabotnega zdravja. Ljubosumen finančni paznik. Atilan Kolar. mlad finančni paz-r,-k, je bil dve leti uslužben pri Sv. Ani nad Sušakom. Ker je bil postaven in lep fant, je kmalu prišlo do ljubavnega razmerja z lep<| loletno Ružico. hčerko nekega tamkajšnjega posestnika. Ta idikl i? t.ra^aia dve leti; napravila pt j: je konee pi-ozaična finaiična ob last, ki jo iMilana premestiia \ Crkve.'i'co. Sestankov ni bilo več sčaconia so tudi prihajala s Sušaf Ka ]»isma vedno bolj redko, dof kler ni Ružiea - končno sporoeil^ Milanu, nerja. Nenadoma pa se je Kola* v nedeljo 6. aprila javil na Sušaj ku, poiskal svojo bivšo ljubico in iz svoje karabinke trikrat ustrelil nanjo. Težko ranjeno Ružnoo so prep-ljaii v bolnišnico. Kolar je : ll aretli*an in je pri zasliševanju izjavil, da je bil namenjen ustreliti nezvesto ljubico Bužieo.in potem še s*nega sebe. To je najboljši dokaz, da ima bivši generalni pravdnrk Združenih drža\T maslo na glavi. C'e bi imel čisto vest, bi rekel: Tukaj so brzojavke. in če bi se ne zavedal nobene krivde, bi izjavil: Le preiskujte kolikor vam je milo in drago. Gnojnica, ki jo zlivate name. st bo zlila uji vas. ★ Ilolandska kraljica je naročila finančnemu ministru, naj ji zniža plačo. Holandska kraljica je pametna ženska, ki zna v polni meri ee^ niti vrednost svojega dela. Ne glede na to. je pa v Ameriki par milijonark, ki bi rade dale par milijonov samo da bi sedele na prestolu. To dejstvo je lep prispevek k opevani ameriški demokraciji. ★ Vsak zverinjak je jako zanimiva naprava. Vsi. ki so v menežariji imajo dovolj užitka. Ne samo tisti, ki gledajo v klet-i ke, pač pa tudi tisti, ki gledajo iz kletk. Sugosimnuinka Ustanovljena J. J898 Kalni Shunts Inkorponrana i. IvO' GLAVNI URAD v EI^V, MINN Qiftvni oabcrnlkl: »tC^t)0/J1I• PERDAN, 8« E. 1«! Si. Cl«TbUt»<. O. Podpredsednik: LOUIS BALAJNT. Box 10« At«., Xrftffela* Tajnik: JOSEFH I IsilLLl-lR. Ely, Ulan. Blagajnik: LOUTS CHAMPA. Box Ml. Lly. Minn, nelxplaCanlh »mxtalc: JOHN MOYBSN, iU — attt Aw. Babsz-Tj»iut>. Mlmu ior. ve«, v.- ORAHTSS. -WO American BioS» Bask SMs-< Kl (Sfaxf (If- M ■Ixtk Ave., Pa- Ntiburnl afiSttri AKTON KBABNIK, Room 3akcv«U V&g.y Street*. Pittsburgh. Pa. &COSOR MLAJDIC, 12S4 W. II Btreafc, Ckfei«9, nt STRAiCK 8KEAHEC, 4MS ^uMnrtos Btrfr.it, D«aiTW, Perotnl (Otr. lAOKAJtD BLABODNXK. Boa W, »y. Mlna. QRSGOR J. POBENTA, »10 Bt«v*njson Bid«.,' PvyaUvy. WulL BORICK. €117 St. Clair At«:, Cl«v»laa4, o. Ziruiinlnl MNfi VAT.BNTTI^ PTRC, 7J8 London Rd.. N. >., Cl«v«laafl, & PAULINE ERMENC, «S* Park Str., Milwaukee, Wla. JOSEP STERLE, 404 S5. Mesa Avenue, F-uefck), Colo. AKTON CKLARC, ill Market Btrset, WaHke^as,- Oi —— Jednotino aradno glasile: "Olc.3 X«ya«*^ Tm »trart tikajoče aa urtalnlh aader kako? tudi fnara« ^oKUaVr? ^aj sa pošiljajo na elavneja tajnika. Vse pritotbe noj m poiSUJa pr-£-•ednika porotne ca odbora. Prošnje aa sprejem novU* Can ow 1» tolnlffkc vjrlčevala naj bo pofillja na vrfcovne«a sdrtvnlka. jBSorlovansks. Katoliška Jednota s« prlporofia JusosloTsr.ora en. obilen pristop. Kdor želi postati C^in te organizacije, naj s« i«3tsi vxjclk^ MltnjejTi društva J. 6. J. Za ustanovitev novih drafter se pa obrni* na tajnika. Novo društvo ce Uhko vstanovi a Clanl ali eianicusii. Novice iz Slovenije. Ptica selivka. Ljubljanski stražnik je piijel v ^iiitarjcvi ulici 20!elno Elizabeto Alaudl, ki se je priklatila v Ljub-ijauo z Dunaja ter ^e pečala s tajno prostitucijo in tatvinami Izročena je bila sodišču. Promocija Za doktorja vsega zdravilstva je bil proinoviran na dunajskem vseučilišču v pondeljek 7. aprila Jr.sko Jakša iz Črnomlja. Spominska plošča padlim v vojni. kr,t P^v.nodja zl> -ra ( V Selcih nad Skofjo Loku bo-iu !'"'Ie Ine IS. maja t>l» vbodu na poko-( ^latej llubad je v vym <-be-;>ališče odkrili dve spominski plo-ju"U! ^'^tu 'priznan veščak, deluje či s 1.17 imeni mož in fantov sel- ( ^aiies Š'.- z vso vnemo kot Rsma-■ lie župnije, ki jih je .svojcem iz-!tv5J kfins'rvatorija in u- š-»- L'-jrala svetovna vl.}ii;i ter j:U v tu m rudi driLg^in jrlasWucm svelti. /' zborom tilasbene ^lat.ee j-4 i/, vajid >kora v-.> največja yrlaNbeii:! d-ku lei uživajo svetoven <1 ves, :< redkii ljubeznijo pa je izvajal ven boljša dela nase literature. Zboru (llasbene .Matice je nae1-1 val Matej llubad nad :i0 let. dokler ni odložil pevovodstva. Prvo krat je dirigiral "Stabat .M-:der" na koncer!ih v stari redutni dvu-lani (Lie 2:!. in '27. marca 1. lsf»:{. Tokrat dlrViia " Stabat Mater" :ini i? o l ožil a v prezgodnji yrob. Smrtna kesa. Na 'i urjaiLskem vrhu r»11 lin ■iii je umrl narednik .Janko Ut lak. je služboval v štabu I. arm,ij--ke oblasti v Nuv-nn Sadu ii: bil i pri svojih tovariših in predsttijni-< i il jako priljubljen. Podbicii*ska •itaiuiea 7. pešnolka "Kralja Peru I." v Novem Sadu je" poslala i»''kt;jnikuvi rodbini 1150 Din, ki -;> jih zbrali tovariši, da pt.časte pomin svojega dobrega druga. Te»I:ču pri Doboju v iiosni ie umrl 10. aprila nenadne smrti Vranjo Ulčar, inženjer šmnske aprave. star komaj 25 let. redom : Bleda. V Novem Mestu je umrla Neža Kiiss!, rojena Lipovee. trgo% ka in uišna pf sesiniea. V ŠkoSji I/O ki je umrl 11. aprila popoldne v -rtarosti 'Si let Janez ^iherl, trgovce in posestnik. I^)-sojnik je bil vrl narodni človek. V Mariboru je umrl 11. aprila ^lilan Ivivčič, dijuk V. razreda ealke V Ijublj.iušiki deželni bolnici je t mrla 11. aprila članica opernega baleta gdč, Vera Kalčeuko.__ Matej Hubad, upravnik Narodnega gledališča in avnatelj konsorvatorije. v Ljub-jaui. je rojen v Po vodju pri Ska-ručui dne 28. avgusta 1866. Po lsbsolviiani gimnaziji se je po&veil glasbenim študijam ter jih \ončal Tli akademiji za glasbo in .podahljajočo umetnost na Duna-ui. Dne 1. decembra 1801 je na: ;topil mesto kr»t učitelj in kon-•ertni vodja Glasbene Matice v 'jjuh!jsiti. Glavni delokrog njegov jo obsegal zborovo petje, solo-t.elje in glasbeno-teoretiene pred-u.ete. In Hubad je postal reformator slovenskega zborovega petja ter je ravno z zborom, dosegel vi-;ek- ki Tri Driznan samo med Slo-veftei, ampark v vsem slovanskem !<■ (l!as!fene Matice in pa k'»t u-]. ravi-ik Narodnega gicdidišr-a v '.j'loljani. Za svoje izredne za-.lii uv je odlikovan /. redom sv. Save in /. red'-ht ililega orla Akademija znanosti in uineJno^ti v Za-jrr bu ga je imenovala svoj:m "a-t-nim člai.>-m. Iluljad je idejni oče "Zveze jugoslovanskih pevskih zborov", ki .se je revno v zadnjem času začela zelo častno udejstvovati. Med slo\ ciiskimi pevci je najbolj priljubljena in popularna osebnost, ki ua po pravici imenujejo "pevskega "četa". Kako napredujemo. Močne električne lokomotive, ki vozijo po Rocky .Mountains vlečejo vlake v gore. ki ločijo kontinent. Ko vozijo z višin v nižino, prištedijo električno moč in ta prištedba tvori del one električne moči, ki vleče vlake v višino. Elektrika je odpravila umazanec in dim, podvojdla je zmož-žnost, naglico in službo, prištedila premog ter napreduje v \\>eh ozi-rih. Trinerjevo Grenko Vino vas dvigne, če trpite vshx> slabega teka. neprebave. zaprtja, glavobola, nemirnega spanja in drugih znamenj želodčnega nereda. Odpravi strupene snovi, ki so pojavile v vašem sistemu potom J'er-mentacije, izčisti vaše črevesje, povsneši delaMiost vašega prebavnega kanala, podvoji vašo energijo in zmožnost ter vas zaščiti pred- mnogimi boleznimi, katerim se telo, ki ni v pravem stanju, ne more ustavljati. Če ne morete dobiti Trinerjevcga Grenkega Vina pri vašem sosednjem lekarnarju ali prodajalcu zdravil, pišite na: Joseph *ffiner Company. Chieu-eo, I]l. . _ (Ad.) BOVA SpnagfaugKatSi* T RPLEKJE in strahot« s bojnih pohodov slovenskega planinskega polka, V knjigi so popisani vpi bpji biy*ega_BlpvepjsiEfj{ji poJktL od prvegfc do zadnjega dno svetovne vojne. Ii •Galicije, z Doberdoške planote, 2 goroyja b Tirol, Fait-Jega Imba, Hudega Loga, fv- M^fmth Tljaii fa & polkovem upora ter njega sakteirl, * K !, j*, va • • ■ U W-- ~ : r^-s -----) % ■ ——ji ni ^ TMbiiJ« 270 Mrul fai » tf& ta mem m gfftlsiidt IM Wtm j OLA S -VARODA, 3. MAJA 1924 ZANIMIVI IH KORISTNI PODATKI j Ote-tlsa iBteeeattee Bvrw\m. — Jugoma T 3u](f>.) •'■»I. ■ - - ■ • GOZDNI POŽARJI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Federalna gozdna oblast (Fo-J L. 1900 so gozdni požarji v Jtin-rest Service) je v tednu od 'JI. a- nesoti, Idaho in "Washington opu-prila, ki je bil posvečen zaščiti stošili mnogo miljonov akrov go-gozdov, obelodanila statistiko go zdov in ubili neznano število lju-zdnih požarjev, ki so se pripetili di. Dim iz teh požarjev se je vi-v Združenih Državah tekom mino- del na paeifienem oceanu, 300 milj lih 55 let. Velika večina teh po- daleč od obali. žarjev je nastala radi nemarnosti Strašni požar pri Cloquet, Minn, ljudi, ki ne pazijo, kam mečejo je j 3918 ubil preko ^ oseb in vžigalice m cigarete .in kje na- proVzročil gmoto škodo od 30 mi-pravljajo ogenj. Da se vidi, kake ljonov dolarjev, ogromne posledice provzročuje ta- ka nemarnost, naj tu omenimo le T"liko L 1919' kolikor 1922 * nekatere izmed najglasovitejsih b,I° mno?° ve^lh g°zdmh Požar' jev po vsej deželi. Lani je bilo prijavljenih nič manj od 50,000 * Volilno gibanje na Francoskem. Vetfltantti viharji. Fraucska poslanska zbornica, ki je izšla leta 1919 iz vojnega Indijaje sna na po svojih nena- požarjev v Združenih Državah. L. 1871 je požar v Peshtigo, Wis., usmrtil 1500 ljudi in vničil poldrugi milijon nkrov gozdovja. Michigan.ski požar od 1. 1881 je opustoši^ dva lWOjona akrov in vničil neznano število človeških življenj. razpoloženja, je prenehala pred kratkim s svojim delom, po ustavi i preneha njen mandat 31. maja. vendar* bi se sestala samo v izfced- j nem slučaju. Bila je tudi dejansko samo od g od ena do tega ustav-i nega roka. toda dne 1. junija se avtomatično sestane nova zbornica. ki bo izvoljena 11. maja. Dvanajsta zakonodajna peri joda tretje francoske republike je' Šo 12,000 Židov, ki >o pravzaprav Francozi. Toda skoraj vsa tri i;o vi na -■ v ko*likor ni v rokah domačinov — je francoska. Sedeauj bank je francoskih in le ena španska in ena angleška. Večina šol jo francoskih, srednje sole f>o vse francoske, enako vse cestne in zdravi stvene naprave. Velika bolnišnica je francoska. Pas'feurjev institut francoski, knjižnice in stalne znanstvene misije francoske, istotakd glavne parobrodne družbe. 40 odstotkov zemljišča imajo Francozi v rokah, med drugim zemljišče za novi veliki pristan in za bodočo železnico Tatigcr-Fez. kakor tudi njene kolodvore. _—--^--^—* ? m Evropo pred razkolom med Londonom in Parizom. Ko je hotel Briand Ida 1921 odstraniti to nevarnost z utrjen jem vezi med ostalimi za-.czniki, je moral iti in njegovo mesto je prevzel Poineare. Poincare >e je pri pogajanjih, ki so se vršila med zavezniki pred okupacijo nemškega ozemlja skliceval fia želje ljudskih zastopnikov in zavezniki jih niso mogli prezreti, vendar pa so prepustili vso odgovornost Franciji. Poruhrska akcija je tudi v resnici odgovarjala večini franeo-kega naroda in le t upata m, je dala levica dn celo skrajna levica le ah ko razumeti, da se ne strinja popolnoma z naziranjem naeijonal-leg bloka. Sele začetkom tega leta pa je začelo pogenjavati zaupanje večine kot posledica revalorizacije francoskega franika. Poin-are pa je krizo zelo spretno rešil in pritegnil v vlado celo nekaj le-icarjev in tako nadaljeval svojo poruhrsko politiko. Pokazati je hotel s tem. da niso levičarji zadovoljni z vlado uaeijonalnega blo-ka radi pomhrske politike, marveč radi notranj premoči nacijo-nalntga bloka. ijega na »topa levičarskih voditeljev moramo sklepa -i, da obstojajo tudi oni na plačilni dolžnosti Nt*mčije. vendar pa niso za politiko sile. marveč za politiko medsebojnega sporazuma. To pa iz notranjepolitičnih razlogov. ^Zbornica nacionalističnega ^oka je kaj rada krila izdatke za okupacijo, za mornarico in armado 7. zvišanjem neposrednih davkov in posojili. Levičarji pa zahtevajo pritegnitev davka na glavnice in zvišanje dohodnine. Previsom pa zahtevajo \ zdrževanje alijance z Anglijo. Voditelj zmer-icga krila levičarjev Briand smatra svojevoljno rešitev reparacij-kega problema od strani Francije za veliko nesrečo. H koncu naj omenimo še naloge, ki jili je Izvršila dosedanja zbornica. Navedel jih je. zbornični predsednik Haul Peret v svojem zaključnem govoru. Zasigurala je. ne da bi kompromitirala miru. izpolnitev mirovne pogodbe, ki je ustvarila novo Evropo; razblinila je zvitost dolžnika, ki ni hotel dn danes izpolniti svojh dolžnosti: obnovila je deset pokrajin, katerih industrijske sile so bile uničene v svetovni vojni; našla je denarna sredstva za to velikansko delo » kušala je kljub temu vzdržati normalno življenje; borila se je pro-i zvšanju cen in proti špekulantom: organizirala je upravo v dveh novih francoskih pokrajinah. Izvršila je torej res precej težke laloge. Z zaključit1 ijo zasedanja dosedanje skupščine se je torej pri-ela doba vodilnega boja. Posedaj še niso stranke navedle svojih volilnih programov, samo na -državnih poslopjih so bile razobešeee deske za volilne plakate. Borba bo huda. najhujša pa bo v dneh od do 11. maja. torej v času po volitvah v Nemčigi. Razne vesli. Pisma, ki jih Nemci pošiljajo nazaj. Kakor v vseh državah, se je tudi v Nemčiji zadnja leta razvila kraja pisem iz inozemsva. Kradle so se v prvi vrsti pošiljatve, o katerih se je sumilo, da se v njih nahaja denar. Nekateri odposšilja-telji so radi tega prišli na originalno idejo. Popisali so zalepke z raznimi opazkami, kot n. pr.: 4iNe kradi, ker v pismu ni denarja!" Taka pisma je rajhovska pošta dozdaj normalno odpremljala, sedaj pa so nemške poštne direkcije sklenile, da se pisma s takimi opazkami vrnejo odpošiljatelju, ker žalijo čut poštenega nemškega ljudstva. Zakoa za zaščito baleta. V Franciji se pravkar vodi lju-jta baletna kampanja. Ore namreč za to, da se zabranijo razne imi taeije izvirnih pleteov. Znamenita je na pr prišla na idejo "La.budnega plesa", ki se danes povsod nesramno posnenla. Voditelji kampanje pravijo, o-sebne grobnice z izhodi in koridorji, če pa je bil sladbosnednež sp mu grobnico napolili z najfi nejšimi jedili in z raznimi kuhinj skimi pripravami, da mu tudi po smrti ni treibalo stradati. CC»vx:Ci.r I>uue«3«3 A unatBwftesi M. v. Te dni se je ■ vrnil v Ameriko Howard Carter, kti, je razkril v Egiptu Tutankamenovo grobnico. tJsodepoln epileptični napad. V Sarajevu se je dogodil te dni strahovit slučaj. Melča Halačevič 21 let stara, je hotela skuhati na 'gnjiŠeu večečrJ0 tem je ne nadoma zadobila epileptičen (bož jsisten) napad in se zgrudila na .>-anj?«ee. Hipoma je bila njena oblgk'i,.v pla^jieiju. Uboga Melea je pohitela na ulico, kjer so jc so«edje rešili strašne smrti v pla »onii. Teiko opere«« je bila pre peljana v sarajevsko bolnico. Nedavno je bilo poročano, da. je prevrnil v Indiji vihar neki potniški vlak z mosta v reko. Take vesti done za nas nekoliko tuje. Mi ne moremo verjeti, da bi dvignil vihar težke železne vozove s ira in jih treščil nekaj metrov daleč. In vendar se je to v Indiji cesto pripetilo. Taonošnj-e klimatič-ne razmere, razgret je zraka pred vročim letnim časom, povzročajo metereoiloška motenja, ki imajo posledice silne viharje. V predstoječem slučaju je verjetno. da je nastal v nepregledni puščavi Raputane nad vročimi peščenimi pustinjami barometer-ski pritisk in zadel na syoji )>oti proti Himalaji vlak v trenutku, ko je pasiral most. V Indiji. posebno V severnih eLih, laihko stalno v malem opa- zujemo naistanek takega fen imena. Oe jahamo v vročini meseca marca, ali aprila, ki doseže team peraturo 45 stopinj Celzija, zapazimo, kako se igra žgoč veter z listjem bližnjega drevja. Naenkrat listje obstane, da prične takoj nato plesaiti v krogu. Mahoma postane vse suho listje živo; kakor bi oživelo se pridruži plesajo-čim tovarišem še drugo listje in se udeleži divjega vrtnica. V krogu treh do št rili metrov premera se vrti vse v hitrem in vedno hitrejšem tempu okoli središča. Naenkrat se dvigne sreda za tri do Uiri metre in pred seboj imamo živ stožec. Stožec postaja vedno širši in višji, dokler ne doseže višine 20 metrov. Nato prične njegov pohod pr>eko ravnine. Vse. kar mu pride na pot. listje, trava n suhe veje. potegne s sebqj. Sča-sima pa izgubi ravnotežje in s ten; svojo obliko. Naenkrat preneha rji v j i- ple« in plesalci popadejo po tleh. Vse je zopet tiho. 1 do 5 minut traja ta igra. ki opozarja opazovalca na strašne sile vsemir-ja. Inženir v Indiji mora računati z večjim zračnim i^ itlskom. ne, go njegov evropski tovariš. Zr-ev takega vrtinca je postal tudi ponesrečeni vlak v Bareillv. Izredno za nas je tudi dejstvo, da pade del vozov v vodo, drugi na se razbije ob obrežnih pečinah. Tudi ti pojavi so tipični za Indijo. Ker ni od meseca septembra do maja skoraj nobenih padavin; se vse reke skoraj posuš>ijo in pokažejo se ostre pečine. Tupatam naletimo na globlja mešat, kjer se pari nekaj vode. Tiho, mračno in ta j bistveno ležijo pred nami te mlake v senci skalovja, na katerem se poznajo sledovi tisočletnih elemetaruih vplivov. Nad mlaika-mi pa krožijo jate ptic, ki jih pazno zasleduje bistro oko iaidijan skega lovca. Takozvani prehlad igra v nemedicinskih krogih važno nlogo; zakaj ni je skoro bolezni katere vzroka bi ne pripisovali prehlaje-nju. Ne da bi si ljudje predočili pravo sliko o bistvu prehlada, si ga navadno predstavljajo kot o-hlajenje krvi. kar pa je le v redkih slučajih pravilno. O tem nas danes lahlco prepriča toplomer. Ljudje se prištevamo k toplokrv-cem. Naše telo vzdržuje svojo to-^ ploto potom posebne regulacije z j" mrzlokrvci (na pr. ribami), ki prilagojajo svojo telesno temperaturo okolici. Dasi prehladu ni pripisati toliko pomena, kakor se to^ godi v la-jiških krogih, igra ohlajen je običajno zavarovanih in na mraz ne-navajenih, zlasti, periferijalnih telesnih dedov, na pr. nog. pri razvoju bolezni važno uJogo. To so potrdila tudi opazovanja zdravnikov. A da si skoro v nobenem medicinskem vprašanju ui bilo toliko razmišljanja in razpravljanja, naui vendar še manjka jasno pojmovanje učinkovanja prehlada. Kakor povsod v znanosti, se pojavljajo tudi na tem področju pri vsaki ugotovitvi nova vprašanja. Naj opozorimo le na splošno znani primer nahoda in povemo, kako si lahko predstavljamo učinkovanje prelil a jen ja. Ohlr.jenje nog in tamkaj nahaj?jočih se živ-čevnih končičev vodi do motenj v živčnem .sistemu, ki ureja razširjenje in zoževali je krvnih celic. V nogah se kavne celice zo-žiji, radi česar se reflektoričpo razširijo v nosnih sluznicah. Sluznice se napno in začno izločati sluz. nos je zamašen in iz njeira "'teče". Na teh izpremenjeuih in eo obrambi poškodovanih sluznicah. začno delovati vedno se tam nahajajoče, a navadno neškodljive bakterije. Da igrajo pri pre- i hladu ulogo te bakterije, se vidi j na prenosljivosti nahoda s kihanjem, žepnimi robci itd. Se druga okoliščina olajšuje bakterijam njihovo delovanje. S poizkusi na živalih se je ugotovilo. da se pri močnem ohlajen ju : število belih krvnih telesc — ime- novanih * * požralniceker sprejemajo in razkrajajo bakterije, ki so prodrle v telo in se njihova grbkost ter razkrojevalnost hudo zmanjša. Njihova dejavna zmožnost se zmanjša vsaj za 50 odstotkov. Tako nekako si ob današnjem stanju znanosti moremo predstavljati učinkovanje prehlada. Da >■ s tem praktično okoristimo, iia.j kratko omenimo eno sajno siv l-,stvo. da se prehlada očuvamo. T<> i sredstvo je utrjenje. t. j. smotre-na prilagajanje telesa mrazu. avadno pa se mora nepo-sredie« ! po zoženju krvnih telesc, kar p -1 vzroči clvlajenje. takoj upor;d)i; ogret je kože. kar se doseže z dr-gnenjem. Štiridesetietaief. "Slavca". Pevskoa društvo "Slavec" v jubljani obhaja leto>. 4«)letnie" | svoje g:'. obvti>ja To i»- rede!' -i godek na pevskem polju, os-bilo i m-*« ! na sni Slovenci. r re ve t". I n rat i!i. t j T-." in 7'V. k!.T.ifi v 1 ;: ;r::;ih ; j F. A D. RICMTFR & CO. j TC-I-l I-t 4t\ St., B mo lily n. M. Y. Pozor citate!ji. Opozorite fcrgoTc« ia •• brtrnlc«, pri katerih kupu« jet© ali naročata ia rte f »jib postrežbo da oglašujejo v liatu <4Gl*a Naroda". 8 tam borte astrejfU rtem UpraTA "Glas Kafod&s R. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA« EDINI 8LOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠP ECIJ A LIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih *in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati vaše bclezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite čimpreje. laz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, menico, rsvmatizem, katar.zlatožilo, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopoldna do B. popoldne; v torek, fetrtek in sobota od 8. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah In praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. Dalmatinska obal sc polagoma dviga. Francoski geolog Boucart je proučaval vzhodno obal Jadranskega morja in sedaj objavlja rezultat svojih študij, v katerem trdi, da se jadranska obal ob Albaniji in Dalmaciji polagoma dvigal Italijanski geolog Štefani je žu pobijal Boucartovo hipotezo, toda ta boee sedaj znova dokazati s svojimi izvajanji, da se vrši splošno dviganje obaii ob Albaniji in Dalmaciji, toda zelo polagoma in sicer v razlikii 8 do 10 metrov od romanske dube do da-nanših časov Ako bi bilo to res, bi se sčasoma dvignil ves teren vzhodnega Jadrana in bi se tako začelo krčiti obsežje Jadranskega morja. Dviganje in padanje obmorskega brega se vrši povsod i po svetu in ni sprejemati ne Bou-cartovega ne drugega takega na* predovanja morda s kako skrbjo za obstoj Jadranskega morja. Takih obmorskih študij po svetu je polno in jih bo tudi Jadran preživel še mnogo. Boucart s svojim dviganjem dalmatinskega in al-j banskega brega ne spravi s sveta "jadranskega vprašanja". ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH- IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERUI IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČUL Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., * od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25, po 75 centov, od $25. naprej po 3%. .Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki pošljejo denar samo za potno •troške, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji ' in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Pfakazil 70. zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mošnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji.naenkrat eni tu Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa; da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj -dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkuSenL Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno is potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Gable LetterV sialajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in ^Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeti naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati. -FRANK SAKSER ŠTATE BANK (Nadaljevanje.) / stopila v sobo Jolanta ter pozvala svojo Osemdesetletnica Anatole Franca. Ta pristni Pari i -.n se je pisal prav za prav Jacques Anatole Tlii-uault. A že njegovemu očetu, skromnemu knjigarju in autikvar-ju, so prijatelji po domače rekali "France"' namest" Francois, in ta očetov priimek s: je sin vzel na psovdonim. pod katerim ga edino pozna široka javnost vsega linijskega kroga. Ve -id e r omenim, da pravi Paul Gšeli v ''Pomenkih Anatola Francea* • "Tako verno ljubi sladko Francija (France), V tem trenutku je sestro. Lena se je oprostila pri Soboleju ter odšla. Danijel je ostal sam. Vedno bolj se je inočLlo. iyuui j. itl l. .,a t ,aui;i; Žila mu je naglo, prenaglo utripala. Po glavi so se mu podile ftla si je izbral t - neŽDl ime za' fantastične slike. 'psevdonim, hoteč se spojiti s svo- Njegova duša je hotela vriskati in peti, roke so se mu pa krčile j0 domovino " v molitvi. Bil je obupan in vzi-adoščen. da ni vedel, kaj početi. Prvi svoj roman '!7ločin Sil- Nopričakovano se je približala sreča njegovemu ležišču. Sestra Bonnarda" je izdal v svo-Toda rdeče rože, ki mu jih nudi sreča, so oškropljene z Leni- jem 37. letu. Z odlikovanjem Fran-niini solzami, in tla, iz kojih so pognale, je grob, v katerega je Le- eoske Akademiie mu j« začela klina pokopala svojo srečo. ' . .... i. * L * A i! ti »sldva.-.-Kot 70 leten starčok ie Zli duh mu je zašepetal na ulio: / jhotd žetj ge bojne iavorike. pr0. — Sedaj je tvoja. Vzemi si jo in jo dvedi v uajtušjo samoto. lstovoljno se je javil za bojevnika, Dobri angelj mu je pa šepetal: — Danijel, ti predobro poznaš jvendar pa se je lwi] s ps_ trpljenje ljubezni, zato ker sam ljubiš. To trpljenje ti je torej zna- 'resom zoper barbare: "Na nog/za no in vsled tega se ti ne smili. Vedno si povdarjal svoje blago srce, (poslednjo vojno' O Velika Brita-sedaj pa igraš ulogo nasihirka in se je nočeš usmiliti.' lnija? kraljica morja ki ljubig pva. Danijel je padei na kolena, dvignil roke proti nebu ter zajo-jvico? 0 sveta Rusija> velikanka s kal kot otrok. 'prenežnim srcem, o lepa Italija, ki 1/ globine duše se mu je nekaj izvilo. Komaj slišno je zašepe-jte obožava moje srce. o junaška tal: — Mati! mučeniška Belgija, o ponosna Sr- 1 remagal je samega sebe, zbral je vse svoje moči ter se pri- bija in ti Francija> draga mi Q. vlekel do svoje pisalne mize. Jčetnjava... zadušite pošast in jut- mu /arele' k0 »»V1**1 nu h*tck Par bosed' sPraviJ li- ri si boste z veselim nasmehom sti-stek v zalepko ter jo zapečatil. skali desiavnj potj 1916 ^ Sti. Kljub temu je pa poklical svojega služabnika. Aleksandra, mu i Pred gtirimi leti se ie poročil s dal pismo ter mu naročil, kam naj ga odda. ipostrežnico prijatelja pisatelja in ko je izginil služabnik skozi vrata, se ga je polotil mir božji. Villiersa de Tlsle Adam Zato 'si Zdelo »e mu je. kot da bi nekaj dvignilo silno breme z njegovih j isi. V njegovem obrazu je počival blaženi nasmeh. Ali je bila uslišana njegova molitev.' Dneve in dneve je preležal mučenik na ležišču. l»il je miren in neskončno zadovoljen. je utegnil kedaj misliti, kakor je cJpjal. naš Vodnik: 44Ne hčere n una po meni ne bo, dovolj je spomina : me pesmi pojo." Stihov in stikov nimamo kdo ve koliko po To njegovo pozitivno veroizpoved je v prvi vrsti ocenila švedska akademija, ki mu je 1. 1921 pode-dila/Noblovo nagrado za leposlovje. Leposlovje! Ni ga slovstvenika, ki bi bil ohranil tako krepko vero v tekoč in prosojen slog, vero v sočne in zvočne besede in plemeniti predsodek o skladnih, složuili in soglasnih stavkih. France je bil najbolj izbran kramljavec. Njegovi številni romani so koneem koncev zgolj filozofski pomeniki, zvezani z rahlimi zapleti ja j i. Njegovo najbolj prikupno delo utegne biti "Epi-kurov vrt", kjer se udobno obletava njegova domišljija. Domala vse svoje domislice je preiskusil ua številnih posetnikih, ki so hodili v njegovo bogato vilo "Said", okrašeno na vse mogoče načine. Z vsako dobo njegovega življenja se strinja sijajna plast umetniških naplavin: na {roman "Thais" cikajo helenski kipci, so-he, stele; ua "Rdečo lilijo" italijanske. beloprstene posode: na Ivano d'Arcovo" preproge iz 15. stoletja; na roman "Bogovi so žejni" pa pohištvo in bakrorezi izza Ludovika XVI. in revolucije. Najbolj .pa se očituje slog iz konca 18. stoletja, ki se strinja z idejo, oživotvorjeno v "Kuhinji pri kraljici Gosji Nožici" ... Ko je pozvanila pred leti ruska dijakinja pri Franceu, se je tolikanj ustrašila vse te gizde in razkošja, da je kar obrnila pete in se ni nikoli več pojavila. Rusi so cesto prihajali na pogovor. Nekoč je mlad Slovan povlekel bombo izpod halje, češ: "Na ROYAL MAIL. !h JbcmL iUi mtliicoi kh> mU NEW YORK IN HAMBURQ CHERBOURG IN SOUTHAMPTON •'Ohio" "Of d una" "Orca" "Orbita" Ti paraikl so novi In moderni ▼ vsakem oxiru, najbolj priljubljen« potnikom In clamlto radi komodnostl la — KOM FO RTA. Zdrava, tečna ln obilna himna n nr. vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene ln o trod Imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobnosti se obrnite na nafte zastopnike v vašem mestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway,_New York ta." — "*A kako mislite priti do Pariza."" — je vprašal novinar. "Peš, kot naši pradedi. ko so leta 18-13 po Napoleonovem porazu v Rusiji, marširali za njimi v Pariz . . ......... , . 1(1878). Tudi iger ni zapustil več teprejel jo je Aleksander ter jo odvedel v Sobolejevo sobo. Ko |kakor «Korintsko svatbo" (1876), je Danijel zaslišal njen korak, se je stresel. k; je zasnovana na i(Iejnem razdo. ^ ^ .je pomird ter topo zrl v obiskovalko. (m mcd ^ ?rško verf) in novim I ogledalo ga je dvoje milili oci, istih oči. ki so ga gledale s , kržžaIlstvom. Bolj plodovit je kot fotografije. ko jo davil A It en a. , , . 1Cftn . . .. , • , ... kritik. Do let 1892 je izšlo četvero Naglo je stopila k Danijelov, postelji ter mu podala obe roki '^p^v "Književnega življenja" wt <1 II '/1'n^tariMi lMHiiof oil «11 I v *} kot staremu, zvestemu pjrijatelju — Oprostite mi. gospa Alten, da zamilsljenih po načelu 'impresio-vas zval. Vidite, bolan uistjčne iiterarne ocene. Bilo je nekega večera, ko je legal mrak na; zemljo. Pred hišo nj7m,'ed^nflvez^vbes^ kneza boboleja se je vstavil voz. Iz njega je stopila dama v črnijo se zove -Zlate popevke" _ dva dela je, če vrtim oba vijaka, /id-ov m., v • - ... - razUesia vso to hi^o," France, (prijazno) r "Ne vrtite jih. prosim. In verujte, prijatelj, dokler imamo drugih pripomočkov, jih je treba uporabiti. Spominjajte se tega: "Krvoločna Pravica, tudi če .jo izvaja narod, ki se osvobaja, je vselej zgolj žalostna Pravica! Ni dobro, napajati s krvjo žejne bogove." Ruska prekueija ga je silno mikala. "č'e bi bili revolucijonarji poraženi, bi zadela kriza svobodnega duha po vsej Evropi. Njih zmaga pa bi močno podkrepila socializem pri vseh drugih narodnih in zlasti pri nas." Posebno dosti je France občeval z Rusom Rappoportom, ki je postal Francoz. In gobovo je ta mož odločilno vplival, da se je zadnje čase Anatole France bolj in bolj nagibal proti komunizmu. Kdor je kedaj kramljal z Ana-tolom Franceom, je navadno dejal sam pri sebi: "To vam je čarovnik, ali kakšen obupen skeptik!" Ako razumemo pod izrazom skeptik" modrijana, ki dvomi o vsem, česar ne ve in za kar nima sem. Težko bolan. Rad bi se bil podal na pot, pa bi bilo usodepol no za me. — Oh, prosim vas, gospod. j . / ^ —- Ni bilo lepo. da sem vas jaz povabil k sebi. — Niste mogli storiti boljšega, kot da ste me pozvali. — Ne zval bi vas. če bi ne bila sreča vašega sina v nevarnosti Alte nova mati je sedla poleg njegove postelje. Povedala mu je. da ga je že parkrat nameravala obiskati 1 -r J^zTogov, da bi verjel ki zasme se mu prisrčno zahvaliti za vso dobroto, ki jo je izkazal njenemu h e zlokobne predsodke, razdira sinu. pa je bila doslej vedno zadrzaua. ... ......... , napihnjeno sebeljubje. bica bedaste Ko ji je pa pisal, seveda, je pustila vse vnemar ter nemudoiiia|ami,:pi- v i odpotovala. cmbieije. potem je France knez v. ■ ...... ... I med skeptiki. Da pa bi bil brez- \ pismu jj je bilo strogo naročil, da ne sme njen sin ničesar T111™am ' + • i A , • , .orizen napram vsemu, to ie na- vedel i o tem obisku. I x . . , '' ^ . ... ... . . , . sprotno goli resnici. "Vsi moistri bv^mo mv je obljub.1. U. sv ho strog« pokor, a »jegov, lelji. !franeoskc misli so bm sk tJiki. Pan.jel je -..er.ozno .neekul preprogo ob postelji, ne^edoč, ku- Rabe)ais> Montiligne. Moliere Vol. II 7M I l".l'/irOV/,r 'sliwlll ll/. lir. M.I ^ 1 . ____1 I__*__ " _ • taire, Renan ... ki jih drhte spoštujem in ki sem jim zgolj ponižen učenec," je dejal on, ki ga cesto naziva jo "cvet latinskega du ha". Vendar vsi ti dvomljivci so [zastopali veličasten credo. Rabelais, šaljivec, ki utegne biti globoko resen, je razglasil veličast verske strpnosti. Pvrrlionijanec Montaigne se klanja antični modrosti. Ne glede na svoje omahovanje, izraženo s poznanim "Kaj vem ". kliče usmiljene zoper grozote verskih bojev in zoper širo- ko bi začel razgovor. Slednjič, po dolgotrajnem obotavljanju je rekel: ^ — Gospa, ali hočete poslušati dolgo, dolgo zgodbo? — Z veseljem, gospod kuez. — je odvrnila ter se primaknila k njemu. • Danijel je začel pripovedovati tiho. šepeta je kot v spovedniki. Ona je zamišljeno zrla predse, ter si vtisnila vsako njegovo besedo sproti v svoje srce. Par krat mu je hotela ugovarjati, pa jo je vedno tako proseče pogledal, da ni mogla črhniti niti besede. Pogovor je trajal pozno v noč. S oboi e j se je bil skoraj že čisto izčrpal. Končno je govoril v dolgih presledkih in kratkih stavkih. Vidoma mu je pohajala moč. • . ;i , , . , „ *.oic versKin uojev m zoper siro- Ko je bil pa pogovor končan, je gospa vstala, pdlozila. Rusu na ' „ * , . ' , k ■ - i • . n i - , ^ .vost pravosodnih muk. Osobito pa ramo obe svoji roki ter mu rekla polna neizmerne hvaležnosti- L, v- • * ^ lii- - v I poveličuje svetost" prijateljstva. . - Bog vas blago* ov, za vse vase žrtve za vse vaše trpljen je Voliere se razgreva zoper strasti m za vse vase pnja.eljstvo \ ehko ste trpel, m plačdo bo prBlo ^ zablode> ki delajo ^oveka od-prej ali slej. \ erjemite mi. da skoraj ne moreni pojmiti vzroka va-ui še požrtvovalnosti. m. blagovest .. družabnosti. Maloverni Voltaire ni • Danijel se je sklonil ter ji poljubil roko. nikdar izgxlbn iz vidika svojih j. Nato se je obrnil pogovor v drugo smer. Bil je živadinejši in dealov: razum, veda, dobrota, da, uolj trgovskega značaja. ' Stara gospa Alten je šele proti jutru odšla. Bila je pomirjena, dičim je Danijel polnezavesten omahnil v blaizinč. Odšla je kot je prišla — ncopaženo. Danijel je v polsanjah slišal, kako je "oddrala njena kočija. Alten je sedel v svoji sobi ter se sklanjal nad pismo-m, ki je le zalo pred njim. Najmanj desetkrat je prečita! njegovo vsebino, pa je vedno manj razumel njen pomen. Zdelo se imi je, da sanja. — Čudne, čudne stvari se gode na svetu — je mislil sam pri sebi. Odkimaval je z glavo ter se prijemal za čelo. Pismo mu je pisala mati. toda vsebina pisma je bila pravcati čudež. Mati mu je sporočala, da je prišel na njeno siromašno posestvo neki prekupčevalec ter hotel na vsak način skleniti kupčijo. Mati sprva ni hotela prodati, češ. da bi s tem omadeževala spomin na svojega moža. Prekupčevalec je pa silil in silil ter ponujal sleherni dan večjo svoto. Altenov brat je mislil, da hoče kupiti zato, ker sluti v zemljišču kako rudo ali kaj podobnega. Poklical je dva izb oni a inženirja, ki »ta natančno presikala zemljo, pa nista našla ničesar drugega kot kamenje in prst.. . U^j _ -i —.. - _ prihodnji«.); ^ 4 ; ^ } V _ . . .. , V .....a L. . . * . ? s, - , =£ ' ..... ......... -.....-• - ■ ■ - ■ - .....- - X dobrota, kajti ta veliki satirik je bil zloben le do zlobnežev in bedakov. In Renan je ostal svoj živi dan svečenik in je izčistil religijo. Veroval je v Božanstvo, v znanost, v človeško bodočnost. Vsi ti veliki ideali so navzlic vsej ironiji, ki se iskri in blesti v skoro vseh njegovih spisih, obenem tudi Franceovi: odkritosrčnost, toleranca, usmiljenje. Vkljub bridkim izkušnjam je očuval svoje zaupanje v počasen in gotov napredek pravice in blagosti. Kolikokrat je pustil svojo pisalno mizo in šel na ulico, da bi branil Idejo! Kakor mu je bilo pač težko, vstaviti svoj slonokosteni stolp, vendar, je nesel sfoj evangelj preprostim bratom v delavske okra-je. Slednjič in predvsem obožuje prijateljstvo. Boljševiške grožnje in fantazije. Neki francoski novinar, ki se je uadavno mudil v Rusiji, je imel več razgovorov z oficirji rdeče armade. Ko se je informiral o stanju rdeče armade in o eventualnem pohodu na kapitalistično Evropo, so mu ruslki boljševiški oficirji odgovorili: "Ker smo izgubili vsako upanje v možnost svetovne revolucije, hočemo v najkrajšem času z Vojaško silo realizirati svoje ideaile. Pohod rdeče armade na Evropo se nedvomno izvede. Ta pohod bo imel za posledico, takojšen izbruh revolucije v Nemčiji. Naša armada bo na ta način triumfalno zasedla Nemčijo in takoj napadla Fran cijo. kjer bo odločilna bitka o usodi Evrope in morla celega sve- NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim sivem naznanjam fh>-rodnikom, prijateljem in znancem tukaj v Ameriki in v starem kra ju, da je po dolgi in mučni bolezni, previden, s sv. zakramenti za umirajoč-.1, mirno v Gospodu zaspal moj ljubljeni sin . FRANK HRIBAR dne 22. aprila 1024 ob 4. popoldne v Y. B. bolnišnici v New Jersey. Xe.ismiljena smrt ga je ugrabila v najlepši dobi 22 let. Pokojni je bival v Ameriki 15 let, največ v New Yorku, zadnji dve- leti pa v Forest C:ity. Pa. Tukaj zapušča mene. žalujočo mater in sestro FranČJiško, omoženo Engelman. Pogreb se je vršil dne 25. aprila ob 9. uri s sveto mašo v slovenski župnijski cerkvi s\. Cirila in Me toda v New Yorku in bil pokopan na pokopališču sv. Trojice, kjer bo skupaj s svojim očetom in eno sestro čakal prihodnjega vstajenja. Na tem mestu se najlepše zahvaljujem svaku pokojnega Mr Alfredu Engelmanu in soprogi, ki sta ga za časa njegove bolezni tolikokrat ob'skcvala in tolažila ravnotako mnogim njegovim prijateljem, slovenskim fantom iz S'ev Yoika in tudi župniku Rev. P.enignu Snoju fisr vsem. ki so da rova!i krasne vence in ga spremili na njegovi zadnji poti k več nemu počitku. Tebi pa, moj dragi in ltepozab ni sin Fran k. ki me kot sedem najsti moj otrok zapustil v najlepši starost:, naj sveti večna luč in tvoja duša naj se veseli pri Bogit v nebesih, kjer upam, da se vsi skupaj enkrat združimo; sa.i vera ?veta nas uči, da vidimo se nad zvezdami. • 0 Žalujoči ostali: Alojzija Okoren, mati Frančiška Engelman, sestra. V Fores* Citv, Pa.. 29. aprila 1024. Brezplačno onim9 ki trpe vsled mrzlice in naduhe. Brezplačna DotkuinJa mated*, katero mo-ravMk rabiti brez neprillkeln izgub« časa Imaaao nafiln, kako kontrolirati naduho fB telimo, d« poskusite na na« račun. Nit ae de. aJco je to S« dolfa bolesen. ali p« •e je pojavila ie-le pred kr&tklm.ako je eenena mrzlica ail pa kronična hmIh1i» naročiU morate brezplačno poekulnjo na-•ega načina. Na to se n« (leda. T kaki kltml Stri te, ne (leda s« na vaio starost aU opravilo, ako vas muči naduha ali mrtflca. naš način van bo takoj pomagal Posebno telimo poslati onim, ki so nahajajo navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi, "patentirano kajenje" itd., telimo pokazati vsakomur. da ja ta novi način določen, da vstavi vsako težko dihanje, vse hropenje lo vse straftne napade takoj. Ta brezplačna ponuffba je provatna. da bi jo zanemarili. Pliite sedaj tar jo takoj pričnite. Na poiljite denarja. PoUjlta kupon danes. Niti poitnlns n« plačata BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO.,Room 201B Ntesua ead HodMa Sta. BalCsla N. Y. »Mtittut««! [SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 y ZALOGI GA IMAMO SE 8AM0 PAE STO izrisov. Kdor ga ia nima, naj ga tako] narodi, da ne bo prepozno. Cena 40 centoT. z» JogoaU^o j« teli on 8LOVENIO PUBLISHING COMPANY New YorK 82 Cortlandt Street Kretanje parnikov - Shipping News 7. maja: * Aquitania, Cerbourg. 8. maja: Belgenland, Cerbourg. 10. maja: Homeric, Cherbourg; America. Cherbourg. 14. maja: Taris. Havre; Martha Washington, Trst; Bcrcngraia, Cherbourg. 15. maja: Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg; Stuttgart. Bremen. 16. maja: Pres. Roosevelt, Bremen. 17. maja: Majestic, Cherbourg. 21. maja: France, Havre . 22. maja: Lapland. Cherbourg. 24. maja: Leviathan. Cherbourg; Olympic._ Cherbourg: Tyrrhenia. Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Kelianco, Cherbourg, Hamburg; York. Bremen. 28. maja: Aquitania. Cherbourg. 30. maja: America, Genoa. 31. maja: Homeric. Cherbourg; Conte Verde, Genoa; Tres. Harding. Cherbourg. Orca. Cherbourg; Veendam. Bologne; 3. junija: Cleveland, Cherbourg in Hamburg. 4. Junija: Berengaria, Cherbourg; Rochambcau, Havre. 5. junija: Belpenland. Cherbourg, Mongolia.— Cherbourg. 7. junija: Majestic. Cherbourg: La Savote. Havre: Orbita, Cherbourg, Hamburg; G to. Washington, Cherbourg. Bremen. 10. junija: Resolute, Cherbourg li Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetzow, Bremen. 11. junija: Paris. :lavre; Mauretanla, Cherbourg. 12. junija: Columbus, Bremen. 14. junija: Leviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg. 16. junija: America, Bremen. 17. junija: Duilio. Genoa. 18. Junija: France, Havre; Aquitania, Cherbourg. 19. Junija: Lapland, Cherbourg; Stuttgart, Bremen. 21. Junija: Chicago. Havre; Homerje, Cherbourg. Paxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg; Hamburg. 24. junija: Pres. Wilson. Trst; Pres. Harding, Bremen; Canopic. Cherbourg; Bremen. Bremen. 25. junija: Berengaria, Cherbourg; Taormlna, Genoa. 26. junija: , Zeeland. Cherbourg. 28. Junija: Majestic. Cherbourg: Lafayette, Havre: Conte Rosso v Genoa. arm (harriman LINE Hue? > Join i Scv/ce HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vsak ttden z našimi razkošnimi parniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHUAND raruiki s 1, 2 in 3 razredom in znani "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa". "Thuringia"' "Westphalia" s kabinami in 3. razredom. THURINGIA—8. maja ob opoldne 1'speSna. uljudna služba, izborni kuhinja, prijetni in privlačni prostori. United American Lines 39> Broadway. New York Vlak povozil čredo ovac. V okolici Zemuna se je dogodi! to dni čuden slučaj. Zagrebški brrovlak je povozil celo čredo ovac, 7*> po .številu. Pastir je šel 7.a nekoliko e:i bile x}°-voieiie in grozno razmesarjene. Kako se potuje v stari kraj in nazaj y Ameriko. KDOR je namenjen potovati r stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno te prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki Se niso amerlSki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev ln so prlpuščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljnl priseljenci Iz Jugoslavije bodo pripuS-čeni sem zopet po 1. juliju 1924. Prodajamo^vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-•Hiii sedaj potovati. Ako želi kedo naročiti vozni list Iz Jugoslavije v C \ N A D O naj nam piše za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St.. New York CQsjHJit ▼ JoflJbfj^E Eilno alrtktno spomladn« odplutj* Otv< rimot vožnjm ininei* Presluente Wilson — S. maja; 24. Jun. Martha Waahlnoton—14. maj.; 12. JulL v Dubrovnik all Tr»t. ZeW.n'na v notranjost zmerna. Kolenih vf-M'«r Vpr«*»jt« pri bliiniem a«ontu ali pri PHELPS BROS. & CO.. 2 W«tt Su N. Y. ŽENITNA PONUDBA. Želim s" seznaniti s Hi-vatieo ali Slovenko. Star sem 37 bM. Katera res misli na ženitev, naj mi pošlje sv<»j(» >'.:ki) in na zahtevo jaz ji pošljem moj-j : če ni zadovoljna z me-noj. ji pošljem .sliko nazaj. Moj n-islov : Frauk WarbanLsh. Box '2. Whitney, Pa. 30 AKROV FARMA NAPRODAJ '»0 iikifiv orane zemlje, 50 akrov pa pašniki in liosta. Iliša ima 9 sob in klet. Hlev in 8 krav. 2 ko-ni>i in skorn.j Vse stroje. Blizu mošta. C.-na j.' $5500.00. Za vs;i iia-iančnej.šn pojxsnila se obrnite na-Martin Nerat, R. F. D. Box r>.'J, Menominee. Mich. MOŠKI! Zmičitit« m Proti luJettsja N aba vite ti najboljio zalFito PREPRE»_B A u MOjKE Velika tuba35c. Kit (Vb) $1 VttPckaiaai-ji ali San-Y-Kit Dept: B 92 Baekman St.. New York Piftitc u okr*£nieo. Prav vsakdo— kdor kaj life; kd#| ki] ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; pra? vsakdo prixnara, da imaj« fodovit uptk — mali oglasi T " 01 a * Iirida", VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAS GRAMOFON. PE8MI, MOŠKI ZBORI. MARŠE POLKE, VALCERJE itd. Pliite takoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSHEK 331 Oram St.. Conemftugh, Pa. |Potovanje v Jugoslavijo, Kdor namerava potovati to spom.| I lad v stari kraj xa oMsk ali I stalno, priporočam^, da se odloči Ua parnik "PARIS", največji in naj loovejgl parnik francoske parobrodl |ae družbe, ki odpluje iz New York*! 14. MAJA 1924. Železniška rreza preko Francije Švice la Avstrije Je ca Jugoslovan* najbolj pripravna po francoski pro & slasti pa Se s parnlkom 'PARIS' ln se pride v devetib dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo t ease dno ozemlje, se peljejo ls Pariza naravnost v Trst. S t*m parnlkom potuje tedaj tnd naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, ln bo pazil tudi na prtljago, da bo*-Sla naprej vedno Istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so na-1 stanjenl na tem parnik a v kab! po 2-4-6 ▼ eni kabini; kdor Seli tavati takrat na tem parnlko, naj nam dopoSlje čim prej $10.00 are n III. razred in $50 za dragi razred, da mu preskrbimo dobro kabino Sc ■sedal, 6a ne bodo bolJH prostori vsi ■oddani L Frank S&kssr Stato Baak New York, N. T. KOJAKL NAKOOAJTB SE HA 'GLAS NAKODA\ HAJVSOJI slovenski dhevtok t sdsutnix thuyas. I rs^ • . . - ... r*- •: • ••