GLASNIK
LJUBLJANA, 10. JANUARJA 1956
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO III. ŠTEV. 2
Okrajni ljudski odbor
GRADIVO ZA SEJO MESTNEGA SVETA
(Nadaljevanje*
Svat za gospodarstvo je na svoji 5. seji dne 29. dec. 1955 razpravljal o osnutku odloka o odpiranju in zapiranju gostinskih obratov, ki ga je predlo-*ha Gostinska zbornica okraja Ljubljana. Ker so po veljavnih Predpisih za določanje poslov-no6a časa gostinskih podjetij Pristojne občine je Svet za go-
| spodarstvo sklenil, da se osnu- Ce Je obrat zaprt zaradi iz-| tek odloka o poslovnem času Jemnega dovoljenja, izdanega gostinskih podjetij na področju na podlagi 2. člena tega odloka,
I Ljubljane predloži v razpravo morajo biti v obratu na vidnem Mestnemu svetu, ki naj pripo- 1 mestu objavljeni podatki o tem, ] roča ljubljanskim občinam, da ‘ koliko časa bo obrat zaprt, kdo izdajo te odloke v takt obliki, I je izdal dovoljenje ter številka
da bo ta stvar za mestno področje približno enotno urejena.
ODLOK 0 P0SL0VALNEM ČASU GOSTINSKIH PODJETIJ IN GOSTIŠČ
Na podlagi 14. t. pod LXXVII1 dela priloge I-A Zakona o Pristojnosti občinskih in okraj-i “'h ljudskih odborov (Ur. list JLRj, st, 34-371/55) v zvezi z 48- členom Uredbe o gostinskih j Podjetjih ln gostiščih (Ur. list ‘LUJ, «. 6-63/54) izdaja Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora po sklepu spreje-na seji dne
ODLOK
e Poslovnem času gostinskih Podjetij in gostišč na področju
občine.....
1. člen
S tem odlokom se predpisuje Potovalni čas gostinskim pod-
v izjemnih primerih zaradi im venture, adaptacije in podobnih | razlogov, če je to nujno po- j trebno, dovoliti, da se gostinski obrat zapre med poslovnim časom.
Oddelek za splošne zadeve ln ( proračun občinskega ljudskega odbora lahko v izjemnih prt- j merih dovoli posamezniku gostinskim obratom podaljšanje j
poslovnega
takse.
časa proti plačilu 3. člen
Ob posebnih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih in podobno, določi poslovni čas za gostinske obrate oddelek za
in datum dovoljenja.
5.	člen
Kjer Je za posamezne vrste obratov določen različen zimski in letni poslovni čas velja zim- j skl poslovni čas od 1. oktobra do 30. apnila, letni pa od 1. ma-I ja do 30. septembra.
6.	člen
j Gostinski obrati smejo biti , za stranke odprti ob delavnikih,
I ob nedeljah ter dela prostih 1 dnevih takole:
i a) hoteli in prenočišča nepre-I trgoma podnevi ln ponoči,
b) restavracije in gostilne do 24. ure.
Delovni kolektivi restavracij
VABILO
na 2. sejo Mestnega sveta
Na osnovi 122. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem 2. sejo
Mestnega sveta,
ki bo v PETEK, DNE 13. JANUARJA 1956 ob «/,17. UIU v sejni dvorani magistrata v Ljubljani.
Predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Razprava o novih tarifah v osebnem lokalnem prometu.
2.	Razprava o prenosu poslov na občine, odnosno reorganizaciji Uprave nepremičnin.
3.	Razprava o vlogi in delu Okrajnega Zavoda za stanovanjsko izgradnjo.
4.	Razprava o obratovalnem času v gostinskih podjetjih na mestnem področju.
5.	Razprava o predlogu odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov iz gospodinjstev na področju mesta Ljubljane.
Predsednik Mestnega sveta Dr. MARIJAN DERMASTIA 1. r.
m''n gostiščem (v nadalj-ha ^	gostinski obrati)
za Področju občine poslovanje s strankami. ra<	predpisanem času mo-
ža « *** gostinski obrati odprti
franke.
tet^r(‘mombe alt prestavitev s s|0v blokom predpisanega po-8aih(>l>Ka	laliko dovolijo
o<iil>lt °r6anl, določeni v tem
0<j,j	člen
M gospodarstvo ob-ljudskega odbora sme
gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, če pa zajame prireditev področje dveh ali več občin pa tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora na predlog prireditelja ali Gostinske zbornice okraja Ljubljana.
Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj trt dni pred nastopom primera.
4. člen
Poslovni čas mora biti vidno objavljen v obratu.
in gostiln lahko določijo, da sa za določeno obdobje, na prlmei pozimi ob določenih dnevih zapirajo obrati preje, vendar ne pred 22. uro.
c)	bifeji ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih do 14. ure.
č) kavarne pozimi do 1. ure po polnoči, poleti pa do 2. ure po polnoči, ob sobotah, nedeljah ter ob dnevih pred prazniki pa do 2. ure po polnoči, ne glede na zimski oziroma letni poslovni čas.
Restavracije, gostilne, bifeji in kavarne ne smejo začeti poslovanja pred 5. uro zjutraj,
' morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure.
d)	slaščičarne gostinske narave ob delavnikih od 8. do 13. ure, ter od 14. do 20. ure.
Kot slaščičarne gostinske narave se štejejo vse vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo go-‘ slom pr! mizi.
j e) mlečne restavracije in zaj-[ trkovalnice pozimi od 5. do 19.
; ure, poleti od 5. do 19. ure brez prekinitve.
f)	bari in drugi nočni lokali | od 22. do 5. zjutraj.
g)	1. Kolodvorska restavracija 1 v Ljubljani od 4. ure zjutraj do ; 2. ure po polnoči.
2. Restavracije, gostilne ln bifeji pri ostalih železniških in avtobusnih postajah morajo začeti poslovati pol ure pred prihodom oziroma odhodom prvega vlaka zlroma avtobusa ln morajo' poslovati še pol ure po , prihodu oziroma odhodu zad-' njega vlaka ali avtobusa ln to ne glede na predpisani poslovni čas po točki b) In c) tega člena, vendar poslujejo najmanj v času predpisanem za te vrste obratov.
izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča sama v času od 12. do 21. ure, obrati, ki dajejo zatrk pa še v času od 5. do 8. ure zjutraj.
Restavracije, gostilne in kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila, 1. maja, 21. julija, 28. ln 29. novembra, 31. decembra in na dan občinskih praznikov do 5. ure naslednjega dne.
7.	člen
V	gostinskih obratih se pol ure pred časom, ki je določen za zapiranje, ne sme več izdajati pijače in hrane.
Določilo prejšnjega odstavka i ne velja za obrate pod točko g)
2.) predhodnega člena. Ti obrati prenehajo izdajati pijačo in hrano 10 minut pred koncem po-slovalnega časa.
8.	člen
Dovoljenje igre (n. pr. balinanje, kegllanje in podobno) se smejo igrati na prostem d0 22. ure. V zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru, ta omejitev ne velja, vendar se mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poslovalnega časa, ki ga predpisuje ta odlok za določeno vrsto gostinskega obrata.
9.	člen
Občinski ljudski odbori lahko dovolijo na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju Gostinske zbornice okraja Ljubljana posameznim gostilnam in bifejem, da izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prosto-	..
rov in odpočitka zaposlenega	J**!™	na
osebja.	j
V	primeru, da na področju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje, določi razpored obratov po posameznih dnevih v tednu Gostinska zbornica okraja Ljubljana tako, da dva sosedna obrata ne moreta biti zaprta isti dan v tednu.
Ugodnost po 1. odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer glede na obseg in značaj poslovanja ter število zaposlenega osebja ni mogoče urediti tako, da bi zaposleno osebje lahko redno imelo pripadajoč tedenski prosti dan.
10.	člen
Gostinsko podjetje, gostišče ali imetnik zasebnega g ost tiča se zaradi prekrška kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din.
1.	če nima v obratu vidno objavljenega obratovalnega časa;
2.	do 5.000 din, če ima obrat odprt tudi po času, ki je določen kot najdaljši poslovalnf čas.
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek po 2. točki prednjega odstavka tudi odgovorni uslužbenec gostki-skega podjetja ali gostišča, kije pristal na samovoljno prekoračenje poslovnega časa.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
S tem dnem prenehajo veljati na področju občine Ljubljana določila:
a)	Odloka MLO Ljubljana z dne 28. V. 1954 (Ur. 1. LRS, št. 35-54),
b)	Odloka OLO Ljubljana okolica z dne 18. 12. 1954 (Ur. 1. LRS, št. 1-55) glede obratovalnega časa gostinskih podjetij in gostišč.
VABILO
na sestanek tajnikov občinskih ljudskih odborov
Vabim vse tajnike občinskih sestanek, ki bo v četrtek 12. januarja 1956 ob 9. uri dopoldne v prostorih urada tajnika OLO (Kresija, soba 3-1.1.
Dnevni red:
1.	Razprava o statutih občinskih ljudskih odborov.
2.	Razno.
Tajnik OLO:
Dr. Dolenc Matjanko, 1. r.
PREDLOG ODLOKA
o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov !z gospodinjstev in iz drugih virov na področju mesta Ljubljana
1.	čl.
Uvaja se obvezno odlaganje in odvoz smeti ln odpadkov iz gospodinjstev in drugih virov.
2.	čl.
V sestav smeti in odpadkov spadajo:
1) iz gospodinjstev:
a)	odpadki, ki izvirajo lz gospodinjstev,
b)	pepel iz štedilnikov ln navadnih peči,
c)	odpadki kovin in železa,
d)	odpadni papir vseh vrst,
e)	odpadki tekstilnega blaga,
f)	steklo, steklenice ln kora-
li) menze, delavske restavra- m;ka, cije in ostala gostišča zaprtega odpadki od čiščenja dlmnt-tlpa poslujejo le v času, ko se .kov,
h)	odpadki, ki izvirajo iz čiščenja notranjih prostorov,
i)	odpadke je odvajati po možnosti v sežganem stanju.
2. iz drugih virov:
a)	odpadni gradbeni material (strešna opeka, zidarski ostanki ometov in drugi gradbeni material, ki Izvira iz popravil in remontov),
b)	kamenje, pesek, blato, odpadno listje in podobno,
c)	odpadni premog, dvoriščne smet! |n ogorki iz centralnih kurjav.
3. čl.
Stanovalci in najemniki lokalov so dolžni odlagati smeti in dinge odpadke v zato posebej določene pločevinaste posode,
t
STRAN 6
ko jih dobavi in razmesti na določen stalni prostor v zgradbi ljubljanski zavod »Snaga«.
V posode smejo stanovalci oz. najemniki lokalov odlagati samo smeli in odpadke navedene v 1. točki tega odloka.
4.	čl.
Pri odlaganju smeti in odpadkov so dušni sveti oz. lastniki hiš in stanovalci, odnosno njih pooblaščene osebe dolžni posebno paziti:
a)	da bodo posode stalno zaprte,
b)	da sc mora pokrov pazljivo odpirati in da se pri odlaganju ne onesnaži okolica, kjer so razmeščene posode,
c)	da se po odlaganju smeti in odpadkov pokrov posode narahlo zapre,
d)	posode se morajo prenašati tako, da se ne bodo kvarile.
5.	čl.
Nadzor nad pločevinastimi posodami in odlaganjem smeti in odpadkov in njih vsebino se poveri zavodu »Snaga« in organom sanitarne inšpekcije.
6.	čl
Industrijske smeti in odpadki navedeni pod 2. čl. tega odloka, se morajo odlagati na mestih, ki ne kvarijo zunanji izgled mesta. Izjemoma odložene odpadke na pločnike oz. ob pločnikih je odstraniti najkasneje v 6 urah po odložitvi.
7.	čl.
Za odvažanje smeti in odpadkov iz gospodinjstev in industrije je zadolžen zavod »Snaga« v Ljubljani.
Odvažanje smeti in odpadkov iz gospodinjstev opravlja zavod po potrebi, vendar najmanj div a krat tedensko.
Odvoz odpadkov, navedenih pod 2. toč. tega odloka" pa izvrši zavod »Snaga« v 48 urah po prejemu naročila.
Odvažanje smeti in odpadkov Je praviloma opravljati v dnevnem času, izjemoma pa je možno to opravilo izvajati tudi v nočnem času.
8.	čl.
Odpadke vseh vrst je odnašati le na določeno mesto za deponije smeti in odpadkov, ki jih določi na predlog zavoda »Snaga« pristojna sanitarna inšpekcija. Ta mesta morejo biti oddaljena od naselij m pitne vode, da ne okužijo okolice.
Nadzor nad planiranjem odpadkov vrše organi zavoda »Snaga« ob sodelovanju pristojnih sanitarnih inšpekcij in drugih pooblaščenih organov.
9.	61.
Posode za smeti in odpadke nabavlja, vzdržuje in zamenjuje zavod »Snaga« te sredstev, ki mu jih v ta namen dodeljuje družba preko ObLO Ljubij-ana-Cereter.
Tarifo za nakladanje, razkladanje in odvoz smete ter za pranje in amortizacijo posed, določi na predlog Sveta za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Ljubi; ana-Ccnter občinski ljudski odbor Ljubi j ana-Cente r.
10.	čl.
I.	varianta
Tarifo so dolžne plačati:
a)	hišna uprava za stanovalce, lokale in ustanove, ki se upravljajo po hišnih »vetih,
b)	podjetja., ustanove in družbene organizacije za zgradbe ped družbenim upravljanjem,
c)	zasebni lastniki za zgradbe, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost.
»GLASNIK«
II. varianta
Stroške za odvažanje smeti in odpadkov nosijo pristojne občine.
11. čl.
Kaznuje se:
1)	Kdor odlaga v posode za zbiranje smeti in odpadkov tekoče odpadke, ogorke in druge odpadke.
2)	Kdor prestavlja posode na druga mesta brez odobritve zavoda »Snaga« v Ljubljani.
3)	Kdor stresa smeti in odpadke okoli oziroma izven posod.
4)	Kdor pušča odpadke na oziroma ob pločnikih dalje časa, kot je določeno v 7. členu tega odloka.
Kršitelji tega odloka se kaznujejo po 12. čl. odtoka o javnem redu in miru obj. v Ur. 1.
št. 10—145-54. Za upravni kazenski postopek in za izrekanje kazni po tem odloku je pristojen sodnik za prekrške pristojnih občinskih ljudskih odborov.
12.	čl.
Ta odlok se uporablja na področju občin Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Siška in občine Ljubljana-Mo-ste, ter za mestne predele občine Ljubljana-Rudnik in Lj ubij ana-Vič.
13.	čl.
V onih predelih mesta pa, kjer še ne bodo razmeščene posode za odlaganje smeti se oddaja in odlaga smeli po dosedanjem načinu.
14.	čl.
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasniku OLO »Glasnik«.
OBRAZLOŽITEV K ODLOKU
Zbiranje, odvažanje in odlaganje smeti v Ljubljani je še na zelo primitivni stopnji tako v tehničnem kakor tudi v higienskem oziru ter je bilo ponovno razpravljano na zborih volivcev, v svetu za komunalne zadeve bivšega MLO ter na sejah bivšega mestnega ljudskega odbora o nujnosti modernizacije odstranjevanja smeti.
Svet za gradbene In komunalne zadeve bivšega MLO Ljubljana je na svoji seji dne 1. VI.
4)	uredi vprašanje finansiranja odstranjevanja hišnih smeti,
5)	da predpiše sankcije za nemarno poslovanje s smetmi in posodami.
Iz odloka je razvidna definicija odpadkov iz gospodinjstev, ki se zbirajo in odstranjujejo s pomočjo novih posod in definicija odpadkov, ki izvirajo iz drugih virov ter jih mora po-
ti rugače ter odpeljati na doto- I in hitrejši v pogledu kasiramja, čene deponije smeti.	medtem ko je prvi komplicira-
P oseb no vprašanje predstavlja | nejši in bo morala »Snaga« na-
vprašanje plačila zavodu »Snaga« za odstranitev odpadkov iz gospodinjstev.
V razpravo predlagamo dve varianti. Pri prvi varianti je dolžna plačati tarifo hišna uprava za stanovalce, lokale in ustanove, ki se upravljajo po hišnih svetih, podjetja, ustanove in družbene organizacije če imajo svoje zgradbe in zasebni lastniki zgradb, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost.
Hišna uprava plačuje tarifo iz onega dela najemnine, ki je dotočen za stroške hišne uprave kakor to predpisuje Uredba o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. 1. FLRJ št. 29-54 čl. 75).
Podjetja, ustanove in družbene organizacije plačujejo tarifo v breme svojih operativnih izdatkov, zasebni lastniki hiš pa !z najemnine, ki jo poberejo od svojih najemnikov stanovanj.
Druga varianta, ki jo Svet za gradbene in komunalne zadeve priporoča v osvojitev pa predvideva plačilo stroškov v zvezi z odvozom smeti s strani občin, kje.r se usluga izvršuje. Ta način je bil že doslej v praksi ln je obremenjeval proračun bivšega mea'nega ljudskega od-bo
vzročitelj odstraniti sam, preko | ra. V pogledu obračunavanja s naročila zavodu »Snaga« ali | strani »Snage« je enostavnejši
mestitt nove moči za izstavljanje računov in njih basiranje.
V kolikor se osvoji druga varianta, da nosijo stroške odstranjevanja smeti odnosno gospodinjskih odpadkov same občine, obstoja možnost, da občine uvedejo posebno davščino, ki se bo stekala v proračun in pokrivala stroške odstranjevanja smeiti.
St,roški odstranjevanja smeti bodo znašali za enkratno zamenjavo posode 31 din ali 24 din na stanovalca na mesec za trikratno praznjenje in 18 din za dvakratni odvoz s konji.
Tarifa v eni ali drugi obliki je uvedena že v vseh mestih Jugoslavije (Beograd po mz stanovanjske površine, Sarajevo pavšalno od prostora po 20 din ne glede na površino, isto Zagreb, Reka). Tudi mesta v Sloveniji so že uvedla tarifo v letu 1953
Svet za gradbene ln komunalne zadeve OLO Ljubljana je razpravljal o odloku ter je predlagal posamezne dopolnitve, ki so že vnesene v priloženo besedilo odloka.
Prosimo Mesini svet, da razpravlja o predloženem odloku: ln ga nato odstopi občini Ljubljana-Center radi sprejema.
5. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
1953 sprejel program modernizacije odvoza smeti ter je bila zato odobrena že v proračunu 1. 1954 potrebna vsota za nabavo pločevine za izdelavo primernih posod, v letu 1955 pa sredstva za izdelavo posod in primernih vozil na konjsko vprego.
Moderniziran način odvoza smeti se bo izvaja.1 v dveh etapah. V prvi etapi bodo postopno opremljene vse zgradbe v Ljubljani s posebnimi posodami vsebine 70 1, v katere bodo stranke odlagale svoje hišne smeti. Te posode so razmeščene na primernem prostoru v zgradbi, ki je lahko dostopen s ceste in ne na preveč skritem kraju, da se ne bi v njihovi okolici
'tvarjala nesnaga. Zavod »Snaga« iznaša posode dvakrat ali večkrat tedensko iz zgradb in jih odvaža zaenkrat z velikim plato-vozom na deponijo smeti, kjer se izpraznijo in vračajo prazne zopet nazaj v obtok.
Zaenkrat je nabavljenih 2500 posod, ki so razmeščene v onem predelu mesta, kjer so se smeti odvažale v nočnem času. Postopoma pa bodo nameščene v vseh predelih mesta, kjer se odvažajo smeti. V kolikor bodo v naslednjem letu na razpolago potrebna sredstva, se bodo nabavili specialni tovorni avtomobili za odvoz smeti ter bo s tem odpadlo zamudno izpraznjeva-nje posod na smetišču. Sedaj nabavljene posode so že opremljene trko, da so primerne za mehanično izpraznjevanje.
V zvezi z uvajanjem novega načina odstranjevanja smeti pa je potrebno izdati odtok, ki urejuje zlasti sledeče:
1)	da določi kaj je smatrati kot gospodinjske smeti in ke.J za odpadke iz drugih vrst dejavnosti (obrti, industrije, gostinstva itd.).
2)	da predpiše, kateri odpadki se zbirajo in odvažajo s posodami In katere se mora odstranjevali na drug način.
3)	da predoL5e postopek s posodami in pri prevozu,
Seja je bila dne 30. decembra
1955.
Sejo je vodil predsednik Okrajnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastia.
Zapisnik seje je vodil dr. Ma-tjanko Dolenc, tajnik OLO.
V smislu 63. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih sta zbora sklenila, da bo seja skupno.
Sprejet je bil naslednji dnevni red:
1.	Predlog odloka o začasnem finansiranju proračunskih potreb Okrajnega ljudskega odbora za januar, februar in marec
1956.
2.	Sklepanje o pooblastilu komisiji za proračun, za izdajo garancij občinam, za kratkoročna posojila pri banki, za kritje proračunskih potreb v I. tromesečju.
3.	Sklepanje o prepustitvi deleža dobička, ki pripada Okrajnemu ljudskemu odboru od notranje trgovine, podjetjem.
4.	Sklepanje o prenosu deleža dobička bivšega OLO Ljubljana okolica od podjetja »Tovarna usnja« Kamnik v Sklad za kreditiranje investicij v gospodarstvu (lokalni investicijski sklad).
5.	Sklepanje o spremembi deleža na dobičku občine Mengeš.
6.	Sklepanje o začasnem posojilu iz Sklada za pospeševanje kmetijstva, za plačilo zapadlih anuitet državnih posestev.
7.	Pritrditev k sklepu občinskega LO Borovnica in občinskega LO Ljubljana Šentvid o uvedbi prisilne uprave v podjetjih »Lesna galanterija« in »Opekarne« Vodice.
8.	Potrditev statuta ln predračuna dohodkov in izdatkov Komunalne banke v Ljubljani.
9.	Sklepanje o odobritvi izplačila dela dopolnilnih plač kmetijskim strokovnjakom ea dr-
(Izvleček iz zapisnika)
žavnih posestvih Iz Sklada za pospeševanje kmetijstva.
10.	Sklepanje o garancijskih izjavah gospodarskim organizacijam.
11.	Razprava i,n sklepanje o odločbi o ustanovitvi Mestne porodnišnice v Ljubljani.
Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljena
razpisuje
NATEČAJ
za naslednja službena mesta v upravi ljudskega odbora:
a)	PRAVNI ODSEK:
1.	dva pravna referenta.
b)	TAJNIŠTVO ZA GOSPODASTVO:
2.	tajnika komisije za plače v gospodarstvu;
3.	agronoma;
4.	hidrotehnika Pri strokovnem svetu ljubljanskega barja.
c)	TAJNIŠTVO ZA ZDRAVSTVO:
5.	šefa odseka za splošno zdravstvo;
6.	šefa odseka za zdravstveno varstvo matere in otroka;
7.	šefa odseka za vitalno statistiko.
č) TAJNIŠTVO ZA GRADBENE IN
REGULACIJSKE ZADEVE:
8.	dva projektanta-urbanista (arhitekta).
d)	FINANČNA INŠPEKCIJA:
9.	dva finančna Inšpektorja.
e)	ZAVOD ZA PLANIRANJE:
10.	referenta za plan Industrije;
11.	referenta za gospodarske analize;
12.	referenta za plan kmetijstva.	<
12.	Razprava in sklepanje o prenosu:
a)	kulturnih zavodov ln ustanov na občine;
b)	prosvetnih zavodov ln ustanov na občine.
13.	Razprava In sklepanje o poročilu komisije za uskladitev predpisov ln o predlogu odloka.
POGOJI:
Ad 1. Pravna fakulteta z diplomo, zaželena upravna praksa.
Ad 2. Pravna ali ekonomska fakulteta in večletna praksa v gospodarstvu.
Ad 3. Agronomska fakulteta » prakso.
Ad 4. Tehnična srednja šola, oddelek za nizke gradnje.
Ad 5. Medicinska fakulteta * prakso v preventivno zdravstveni službi.
Ad 6. Pediater — praksa v šolski higieni.
Ad 7. Ekonomska fakulteta alt srednja ekonomska šola z večletno prakso v statistični slu/bi.
Ad 8. Višja strokovna izobrazba in večletna praksa v stroki.
Ad 9. Ekonomska fakulteta alt srednja ekonomska šola z večletno prakso.
Ad 10. in 11. Ekonomska fakulteta s prakso.
Ad 12. Ekonomska odnosno agronomska fakulteta ali srednja kmetijska šola z večletno prakso v stroki.
Pravilno kolkovane prošnje * osebnim in strokovnim življenjepisom je vlagati v uradu tajnika OLO, soba št. 13, I. nadstr. Rok za vlaganje prošenj je do 31. januarja 1956.
Plača po Temeljni uredbi 0 državnih organov. Na vsa razpisana mesta je tudi dopolnilu* plača.
Personalna komisija
NATEČAJ

»GLASNIK«
STRAN 7
14.	Potrditev odlokov o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih za uslužbence in delavce občinskih ljudskih odborov.
15.	Razlastitve.
16.	Volitev predsednika in sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljeni.
17.	Imenovanje komisij.
18.	Personalno zadeve.
Obrazložitev k predlogu odloka o začasnem finansiranju proračunskih potreb za I. tromesečje 1956 je podal Janko Dekleva, predsednik komisije za proračun:	„
Z 31. decembrom 1955 preneha veljati proračun za to leto in se od tega dne dalje izvršujejo le Se preostale obveze proračuna ra leto 1955. Za proračun 1956 niso definitivno poznani niti instrumenti, ki jih bo zvezni družbeni plan postavil šele v februarju 1956 in ki bodo urejali dotok sredstev.
Da bo omogočeno do sprejema novega plana nemoteno poslovanje, je potrebno, da sprejme-1,10 predlagani odlok. Predlog Predvideva, da se ne sme prekoračiti meje 1955, zato se morajo Planirati osebni izdatki po stanju decembra 1955, s tem, da bo •"orala nove nastavitve pretre-sa'tl Komisija za proračun. Za materialne izdatke pa predlog Predvideva 50% plana september — december, predvidevajoč, da 8(1 v tej dobi bili Izdatki nekoliko višji in bi ustrezali prvim mesecem letošnjega leta.’ To pa toto, ker je bil OLO formiran J* 1 *’« v septembi-u. Ker se bodo v (*ebi do sprejetja družbenega Piana zbirali le na zbirni račun. Predvideva odlok najetje poso-1’la pri banki.
Nato sta okrajni zbor ln zbor Proizvajalcev sprejela
odlok:
Na osnovi 3. točke 29. člena
*	atuta Okraja Ljubljana izdaja krajni ljudski odbor Ljubljana 0 sklepu 5. skupne seje okraj-pRa zbora In zbora proizvajal-
cev z dne 30. dec. 1955
ODLOK
•	**č»snem finansiranju prora-l,"sklh izdatkov Okrajnega
dskega odbora Ljubljana za
tkoročnega posojila pristojne banke.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku za I. tromesečje 1956 so sestavni del proračuna za leto 1956.
4.	člen
Ta odlok velja, ko ga sprejme Okrajni ljudski odbor Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje.
1. tromesečje 1956.
1.	člen
nc 1)0 sprejel Okrajni v skl odbor Ljubljana družici 68a p*ana in proračuna za o$e°h ^956, ae bodo sredstva za str>Dnc izdatke zagotovila za ti-p]g, P^užbence, ki so bili na "»ih seznamih za mesec de-rih bCl ^ Izjemnih prime-rinv' (c bodo nujno potrebne tau® namestitve, bodo možne Pp,. namestitve le po predlogu s k^on:l,ne komisije, v soglasju e fisijo za proračun ln samo blitvPrei*nj° Pritrditvijo repu-jV^ea izvršnega sveta.
Ij ae>-ialn, izdatki Okrajnega do v.1.6®3 * * odbora se planirajo času lšine 50 %,t od potrošnje v Za »eptembcr-december 1955, izdatvf 6 zavode pa se planirajo datv.	višine	izvršenih iz-
N(.pV v tromesečju 1955. tem n®*Podarake hivesticlje v bcy0P aa-u niso predvidene ter Planirane posebej.
2.	člen
^iborg1111 Okrajnega ljudskega ča*n0 Mubljana se bodo za-drtiibc.ndo ®PreletJa okrajnega ltt_ Plana In proračuna !956 finansirali iz kra-
Predlog o pooblastilu Komisiji za proračun za izdajo garancij občinam za kratkoročna posojila pri banki, za kritje proračunskih potreb v I. tromesečju je tudi obrazložil Janko Dekleva.
Predlagal je, da ljudski odbor pooblasti komisijo za proračun, • da izdaja garancije občinskim ljudskim odborom, za dobo za-' časnega finansiranja, ker bi bilo sicer otežkočeno poslovanje, če bi morali občinski ljudski odbori čakati na sejo ljudskega odbora n. pr. mesec dni.
| Po razpravi sta okrajni zbor j in zbor proizvajalcev lzglaso-j vala predlog, ki ga je podal | Janko Dekleva.
III.
Predsednik Sveta za gospodarstvo ing. Ivo Klemenčič je obrazložil predlog o prepustitvi deleža dobička, ki pripade Okrajnemu ljudskemu odboru od notranje trgovine, podjetjem, V svoji obrazložitvi je povedal, da je Svet za gospodarstvo na svoji 5. seji dne 26. dec. 1955 sprejel sklep, da predlaga ljudskemu odboru, da sprejme sklep, da se celotni delež na dobičku podjetij notranje trgovine, ki pripade ljudskemu odboru, prenese na posebni namenski sklad za najnujnejša investicijska dela, oziroma modernizacijo naše notranje trgovine. Predlagal je, da se prenos Izvrši šele po potrditvi zaključnih računov prizadetih podjetij za leto 1955 in da se hkrati refundira dosedaj porabljena sredstva iz proračuna OLO v korist navedenega sklada. Ta delež znaša okrog 200 milijonov dinarjev. S tem deležem, ki bi prišel v ta sklad, bi se izboljšal položaj v naši trgovski mreži. Svet za gospodarstvo predlaga, da se iz teh sredstev krijejo potrebe za modernizacijo predvsem trgovin s poljedelskimi Izdelki, špecerijskih trgovin in podobno. Trgovinska zbornica je že tudi precej jasno napravila plan investiranja.
Odbornik Franc Drobež je zaprosil za pojasnilo ali se bodo uporabila ta sredstva samo za opremo ali za izgradnjo trgovske mreže. Povedal je, da bi bilo potrebno izpopolniti trgovske mrežo v Savski koloniji ln v Šišenskih blokih, kjer je trgovska mreža pomanjkljiva.
Odbornik ing. Ivo Klemenčič mu je odgovoril, da se bodo ta sredstva uporabila ne samo za opremo, ampak tudi za razširitev trgovske mreže.
usnja« v Kamniku v Sklad za kreditiranje investicij v gospodarstvu je obrazložil predsednik Sveta za gospodarstvo ing. Ivo Klemenčič:
Gospodarska organizacij a »Tovarna usnja« Kamnik je že v letu 1953 pričela z gradnjo raznih objektov in je do konca leta dovršila naslednja dela: kotlarno s prizidkom, tovarniški dimnik, ližilnico z ogrevalnimi vodovodnimi in električnimi napravami, priv.idek lužilnice z vodnjakom, lužilne jame z okvirji, sanitarije, čistilne naprave, dvorišče z dvoriščno kanalizacijo, in mestni žerjav v lužilnici.
Predračun za predvidena dela Izdelan v letu 1953 je znašal 137,718.988 din. Zaradi znatnega povišanja cen gradbenih del so celotni stroški narasli na 175 milijonov 200.093 din.
Sredstva, s katerimi je podjetje doslej krilo navedna dela so:
jetje je bilo takrat upravičeno, da začne z delom, ker je imelo zagotovljena sredstva. Med izvajanjem del pa so se dvignile cene investicijskemu materialu in je bil zaradi tega predračun zvišan. Po drugi strani pa so si gradbeni strokovnjaki zamislili neke novotarije in bi se verjetno tudi z manjšimi sredstvi doseglo isto povečanje kapacitete, ki je sedaj predvidena. Prav zaradi tega pa ne smemo odstopiti podjetju celotnega dobička.
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev sta nato izglasovala predlog.
O predlogu za spremembo deleža na dobičku občine Mengeš je dal obrazložitev ing. Ivo Klemenčič:
V XX. poglavju družbenega plana bivšega OLO Ljubljana okolica je določeno, da pripada Občinskemu ljudskemu odboru Mengeš za kritje proračunskih
j I. Lastna sredstva:
1.	sklad za samostojno razpo laganje Iz 1. 1952
2.	sklad za samostojno razpo laganje Iz 1.1953
I	3. sklad za samostojno razpo laganje iz 1. 1954
II. Posojila:
1.	Iz kreditnega sklada
2.	pri Mestni hranilnici
OLO Lj. okol. J954 Ljubljana
Skupna lastna sredstva in posojila Razlika za kritje vseh investicijskih del
47,055.385 din 71,121.097 » 5,172.595 »
183,349.077 din
9,852.000 din 7,957.016 »
17,809.016 din 141,158.093 » 34,042.000 »
Nato sta okrajni zbor In zbor proizvajalcev sprejela sklep o prepustitvi deleža dobička, ki pripada Okrajnemu ljudskemu odboru od notranje trgovine, podjetjem s tem, da se osnuje Iz teh sredstev poseben namenski sklad za modernizacijo trgovin.
Predlog o prenosu deleža dobička bivšega 01,0 Llubljana okolica od podjetja »Tovarna
i----------------------------------
! Za izplačilo še neizvršenih investicijskih del potrebuje tovarna 26,166.190 din.
I
i Tovarni so potrebna še sredstva za dograditev in ureditev pisarniških prostorov, za nape-j ljavo vodovodnih instalacij v , sušilnici ter ureditev clektro-inštalaclj. Po predračunu potre-| huje tovarna za ta dela, ki so še v teku 7,875.810 din.
Za poravnavo vseh navedenih obveznosti potrebuje »Tovarna j usnja« Kamnik skupaj 34 milijo-I nov 42.000 din.
Ker podjetje ne razpolaga s sredstvi, je naprosilo OLO Ljubljana za povišanje participacije na ostanku dobička, da bi se podjetju poveča! sklad za samostojno razpolaganje.
1 ICer so po obstoječih predpi-, sih sredstva tega sklada ostvar-! jena v II. polletju 1955 blokira-j na, tudi povečani sklad na osno-! vi spremembe participacije na I ostanku dobička, ne daje podjetju možnosti, da bi poravnalo obstoječe obveznosti.
Zato daje Svet za gospodarstvo po sklepu svoje 4. redne seje dne 3. dec. 1955 Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana naslednji predlog:
Delež dobička, ki pripada iz dclitVc ostanka dobička bivšemu OLO Ljubljana okolica za me-j scc november in december 1X65 v višini 14,520.000 din, naj se ' prenese v sklad za kreditiranja | investicij v gospodarstvu pri j OLO. Manjkajoča sredstva se j odobrijo podjetju iz presežkov sredstev bivšega OLO Ljubljana okolica s tem, do se po - tem i sredstva »tekajo v okrajni inve-! sticljskl sklad za gospodarske Investicije.
| Končno je predsednik Sveta | za gospodarstvo še pojasnil, da j je zgoraj omenjeno podjetje ustvarilo nekaj nad 123,000.000 dinarjev sredstve. Predračun za criotno rekonstrukcijo je leta 1953 znašal 137,000.000 din. Pod-
| izdatkov tudi 34*/» deleža na dobičku gospodarskih organizacij.
Pri izračunu participacije Občinskega ljudskega odbora Men-; geš na dobičku gospodarskih organizacij ni bil upoštevan obrat »LEK« Mengeš, ker je v času, ko je bivši OLO okolica sprejemal svoj družbeni plan, to j podjetje izjavilo, da v navede-! nem obratu v letu 1955 ne bo ! ostvarllo nobenega dobička.
V mesecu novembru t. 1. pa je podjetje »LEK« Ljubljana nakazalo podružnici KB-5 za svoj obrat v Mengšu delež na dobičku v višini 31,321.300 din kot realizacijo za dobo do 30. oktobra 1955. Če bi ostal v veljavi odstotek deleža na dobičku gospodarskih podjetij, ki je določen v družbenem planu za občino Mengeš, to je 34'/« bi občina Mengeš dobila po planiranih sredstvih 10,649.242 din.
Kolikor bi ostala v veljavi z družbenim planom določena participacija, smatra Gospodarski svet, da bi občina Mengeš ne-
I upravičeno prišla do presežka
j sredstev 10.649.242 din, kar predstavlja več kot polovico proračuna občine Mengeš ln nad 100 odstotkov večji delež na dobičku gospodarskih organizacij, kot je bil občini Mengeš določen z družbenim planom,
j Ker pa bo celotni dobiček podjetja »LEK« Mengeš prekoračen za 60*/* in ker je v planu, ki ga je podjetje predložilo bivšemu MLO Ljubljana predvidelo tudi za obrat v Mengšu del dobička, predlaga Gospodarski svet, da se občini Mengeš prizna na osnovi prvotne participacije na dobičku gospodarskih organizacij po družbenem planu
bivšega OLO Ljubljana okolica prekoračeni del dobička v višini 60 •/•. Dohodki občine Mengeš
se s tem v celoti povišajo za
2,127.000 dinarjev, participacija na deležu gospodarskih organizacij pa se zniža od dosedanjih Jna 15 % z veljavnostjo od 1. jen. 1955.
O predlogu je razpravljal ljudski odbornik Anton Bleje, ki je predlagal, da ,;e del tega dobička določi za kritje stroškov za dokončanje del na kanalizaciji, da bi se s tem dokončala cesta Mengeš—Trzin. Odgovoril mu je ing. Ivo Klemenčič, da naj se te investicije zagotovijo ! v prihodnjem letu. Gre za splošno vprašanje, kako bodo postavljene investicije v bodočem družbenem planu.
| Nadalje se je k razpravi oglasil tudi predsednik OLO dr. Marijan Dermastja, ki je obrazložil, da gre predlog Sveta za gospodarstvo v tem smislu, da se Izenačijo odnosi med posameznimi občinami in da bi občina Mengeš daleko izkočila v odnosu na ostale občine, če bi so ji prepustilo celotni delež.
1 Okrajni zbor in zbor proizvajalcev sta nato glasovala za predlog, kakor ga je podal predsednik Sveta za gospodarstvo.
VI.
Predlog o začasnem posojilu Iz Sklada za pospešvanje kmetijstva za plačilo zapadlih anuitet državnih posestev je obrazložil Franc Sitar, predsednik Komisije za kmetijstvo:
Na predlog Kmetijske komisije Je Gospodarski svet OLO na svoji 5. redni seji dne 22. decembra pret. 1. razpravljal in sprejel sklep, da se iz sklada za pospeševanje kmetijstva posodi do zaključka letnih bilanc državnim posestvom denar za plačilo letnih anuitet.
Vsa državna posestva na po-, drečju OLO morajo plačati anuitete za leto 1955 v skupnem znesku 10,500.000 din.
Posestva so še v izgradnji in nimajo finančnih sredstev za kritje anuitet In obresti, i Tudi v proračunu bivšega MLO in OLO ni na razpolago sredstev za zgoraj omenjene namene.
I Plačila anuitet so zapadla že meseca decembra preteklega leta.
Zaradi tega predlagamo, da ljudski odbor sprejme sklop, da se državnim posestvom pomaga iz trenutne finančne zadrege s tem, da se jim do zaključka letne bilance posodi denar iz sklada. Po zaključku bilanc bodo posestva, kolikor bodo izkazala dobiček vsaj delno krila anuitete iz dobička, sicer jih bo moral plačati OLO iz rednih proračunskih sredstev za 1. 1956.
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev sta sprejela predlog, kakor ga je dal ljudski odbornik Franc Sitar.
|	, VII.
Predlog k pritrditvi k sklenu občinskega LO Borovnica tn občinskega LO Ljubljana Šentvid o
uvedbi prisilne uprave v podjetjih »Lesna galanterija« n »Opekarna« Vodice je obrazložil Franc Borštnik, član Sveta za gospodarstvo:
Občinski ljudski odbor Borovnica je predložil v potrditev sklep o razpustu upravnega odbora (delavskega sveta po:lte*ie nima) in odreditev prlrVne uprave v podjetju »Lesna galanterija in mizarstvo« Borovnica; sklep je bil sprejet na 4. seji občinskega odbora dne 25. novembra 1955.
Iz zapisnika posebne komisije, katero je imenoval občinski 11vd«ki odbor, krftor tudi Iz «oj-noza zanisnHcn občinskega ljudskega odbora je razvidno, da
STRAN S
»GLASNIK«
obstajajo v omenjenem podjetju nesoglasja med kolektivom, vodilnimi uslužbenci to direktorjem, da direktor ni sposoben za opravljanje poslov direktorja in da sta upravni odbor in kolektiv neaktivna. Posledica tega je slaba organizacija dela, nizka storilnost, slaba zaščita delavstva In finančne izgube. Kolektiv je zahteval, da se direktorja odstavi in za podkrepitev te zahteve celo en dan stavkal.
Vzroki so bili predvsem naslednji:	kvaliteta izdelkov je
slaba, slaba je storilnost, sklepi organov upravljanja se ne izvajajo, med vodilnimi uslužbenci ni bilo soglasja, stroji niso dovolj zaščiteni glede varnosti delavcev, slabo komercialno poslovanje, upravnik je po mnenju komisije nesposoben, zaradi slabega gospodarjenja je podjetje prišlo v deficit, organi upravljanja niso imeli prave povezave s kolektivom, slabo organizirana je evidenca potrošnje surovin in materiala.
Svet za gospodarstvo OLO je o zadevi razpravljal na svoji seji dne 22. dec. ter v smislu svojega sklepa predlaga obema zboroma, da sprejmeta sklep o pritrditvi k sklepu občinskega ljudskega odbora Borovnica z dne 25. novembra 1955 o razpustitvi delavskega sveta in upravnega odbora in o odreditvi prisilne uprave v podjetju »Lesna galanterija in mizarstvo« Borovnica.
Občinski ljudski odbor Ljubljana Šentvid je predložil v potrditev svoj sklep o razpustitvi delavskega sveta in upravnega odbora ter o odreditvi prisilne uprave v »Opekarni« Vodice.
Iz zapisnika o zasedanju delavskega sveta omenjenega podjetja dne 7. novembra 1953, poročila Revizijsko tehničnega zavoda Ljubljana z dne 10. oktobra 1955, Izjave direktorja podjetja z dne 11. oktobra 1955, poročila komisije občinskega ljudskega odbora dne 5. oktobra 1955 ter sklepa občinskega ljudskega odbora dne 22. nov. 1955 je razvidno, da »o se v zgoraj navedenem podjetju izvršili razni prekrški v finančnem poslovanju z Rednostjo organov upravljanjfa^.i delovnega kolektiva in bile pri gospodarjenju z osnovnimi sredstvi storjene velike nepravilnosti, ki so in ki bi lahko še povzročile občutno škodo
Na primer: med organi upravljanja, kolektivom ln direktorjem ni soglasja, ker delovni kolektiv očita direktorju samovoljo. Izvršile so se razne finančne nepravilnosti kot n. pr. zamenjava prikolice za tovorni avtomobil to plačilo razlike v naravi z opeko — mimo knjigovodstva. Prodaja proizvodov mimo knjigovodske evidence to ustvarjanje črnega fonda. Izpla-Čevanje mezd izven knjigovod- *
stva te črnega fonda. Prodaja drv — last podjetja in poneverba izkupička. Sum poneverbe izkupička za opeko. Velika večina članov kolektiva je vedela za gornje nepravilnosti. Prodajo avtogum to poraba izkupička za izlet v Portorož.
Z ozirom na gornje ugotovitve so zgoraj navedeni ukrepi utemeljeni in v skladu z zakonitimi predpisi.
Svet za gospodarstvo Je o zadevi razpravljal na svoji 5. seji dne 22. decembra 1955 ter v smislu svojega sklepa predlaga obema zboroma, da sprejmeta sklep o pritrditvi k sklepu občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šentvid dne 22. novembra 1955 o razpustitvi delavskega sveta in upravnega odbora ter odreditev prisilne uprave v podjetju »Opekarna« Vodice.
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev sta nato sprejela oba predloga, kakor ju je podal Franc Borštnik.
VIII.
Odbornik Franc Borštnik je predlagal potrditev statuta, predračuna dohodkov in izdatkov ter pravilnikov o dopolnilnih plačah, položajnih dodatkih in razvrstitvi položajev v plačilne razrede Komunalne banke v Ljubljani:
Komunalna banka Ljubljana, ki je bila 3. novembra 1955 preosnovana iz mestne v okrajno komunalno banko, je v svrho prilagoditve novemu položaju predložila v potrditev nov statut. Novi statut je v glavnem enak prejšnjemu statutu. Bistvene razlike nasproti prejšnjemu pa so naslednje:
Člen 16. Dodan je način volitve članov Upravnega odbora iz vrst kolektiva banke.
Člen 18. Upravni odbor lahko Izvoli iz svoje sredine Izvršilni odbor in komisije. Naloga Izvršilnega odbora je predvsem v tem, da rešuje probleme banke med dvema sejama Upravnega odbora. Naloga komisij je, da rešujejo vprašanja lz področja kreditiranja.
Člen 24. Kot posvetovalni organ služi direktorju za organizacijo in bančno tehnično problematiko kolegij, ki ga sestavljajo člani Uprave in direktorji podružnic. Kolegij se bo sestajal po potrebi in bi bili tako podani pogoji za tesnejše sodelovanje vseh poslovnih enot.
Člen 25. Predvideva delokrog dela direktorjev podružnic.
Člen 26. Govori o sodelovanju direktorjev podružnic z občinskimi ljudskimi odbori.
Člen 34. Določa namensko uporabo bančnih skladov, ki se formirajo iz presežka dohodkov nad izdatki.
Statut je sprejel upravni odbor banke na svoji seji dne 2. decembra 1955.
Novi statut je v skladu z zakonitimi predpisi.
Svet za gospodarstvo je o osnutku statuta razpravljal na svoji 5. seji dne 22. decembra 1955 in v smislu svojega skleipa predlaga obema zboroma, da sprejmeta statut Kom. banke v smislu teh sprememb.
Nato je Franc Borštnik še predlagal sprejetje predračuna, pravilnika o dopolnilnih plačah.
Komunalna banka Ljubljana je v zvezi s preosnovanjem iz mestne v okrajno Komunalno banko predložila v potrditev nov predračun svojih dohodkov in izdatkov za leto 1955, ki izkazuje
dohodkov	din	538,373.000 —
izdatkov	din	433.288.000 —
presežka	din	105,085.000.—
Svet za gospodarstvo je o zadevi razpravljal na svoji seji dne 22. dec. in v smislu svojega sklepa predlaga obema zboroma, da sprejmeta sklep, da se predloženi predračun Komunalne banke Ljubljana potrdi.
Predračun izkazuje zgoraj navedeni presežek v znesku din lf>5,085.0oO.—, delitev tega presežka pa je predvidena s statutom.
Na podlagi 4. člena Pravilnika o nazivih In plačah uslužbencev Komunalnih bank to hranilnic (Uradni list FLRJ št. 27-54) in na podlagi 28., 33. in 35. člena Statuta Komunalne banke Ljubljana se predlaga sledeči Pravilnik o dopolnilnih plačah in nagradah uslužbencev Komunalne banke v Ljubljani.
PRAVILNIK
o dopolnilnih plačah In nagradah uslužbencev Komunalne banke v Ljubljani
A. DOPOLNILNE PLAČE
1.	člen
Dopolnilna plača uslužbencev Komunalne banke Ljubljana (v naslednjem besedilu Banka) se določa po vrsti službe in delovnih mestih.
Dopolnilno plačo se lahko dodeli samo uslužbencem na delovnih mestih predvidenih s tem Pravilnikom.
2.	člen
Delovna mesta se razvrstijo v 4 skupine ln sicer: a) v Komunalni banki Ljubljana
I.	skupina: pomočnik direktorja, sekretar, šef računovodstva, šef oddelka kratkoročnih kreditov, šef oddelka dolgoročnih poslov, šef oddelka za organizacijo in revizijo, šef oddelka družbene evidence, šef oddelka za analize, šef blagajne to likvidature, šef plačilnega prometa, šef proračuna;
II.	skupina: pravni referent, personalni referent, sam. referenti kratk. kreditih, družbeni evidenci (k| delajo samostojno na kontroli obračunov) in analizah, šef splošnih in šef ekonom-
sko tehničnih poslov, devizni referenti, blagajniki s 150 manipulacijami dnevno, revizorji;
III.	skupina:	šef hranilne
službe, šef službe potrošniških kreditov, samostojni referenti v likvidaturi, računovodstvu, plačilnem prometu proračunu, hranilni službi dolgoročnih poslih, stanovanjskih kreditih, blagajniki, ki niso razporejeni v II. skupini, števci z dnevno obremenitvijo 12 svežnjev (vključeno je tudi štetje kovancev), referenti v splošnih in ekonomsko tehničnih poslih;
IV.	skupina: pom. likvidatorji, pom. referenti v računovodstvu, plačilnem prometu, družbeni evidenci, kreditih, pom. blagajniki, števci, ki niso razporejeni v III. skup.
b) v podružnicah Komunalne banke Ljubljana
I.	skupina: direktor, pomočnik direktorja, šef oddelka kreditov, šef službe družbene evidence, šef računovodstva, šef službe dolgoročnega sektorja;
II.	skupina: šef službe proračuna, šef službe blagajne in likvidature, šef službe plačilnega prometa, sam. referenti v kreditih, družbeni evidenci (ki delajo samostojno na kontroli obračunov), blagajniki s 150 manipulacijami dnevno, sekretar, interni kontrolor, devizni referent;
III.	skupina: šef hranilne službe, sam. referenti na potrošniških posojilih, likvidaturi, računovodstvu, plačilnem prometu, proračunu, hišnih svetih, stanovanjskih kreditih, blagajniki, ki niso razporejeni v II. skupini, števci z dnevno obremenitvijo 12 svežnjev (vključeno je tudi štetje kovancev);
IV.	skupina: pom. likvidatorji, pom. referenti v računovodstvu, plačilnem prometu, družbeni evidenci, kreditih, pom. blagajniki, števci, ki niso razporejeni v III. skupini.
3. člen
Uslužbencem na delovnih mestih te 2. člena se določajo naslednje dopolnilne plače:
I. skupina II. skupina
III.	skupina
IV.	skupina
4. člen
Uslužbencem, ki opravljajo posle daktilografa I. razreda se lahko določi dopolnilno plačo do 2.000 din mesečno.
Pripravnikom se lahko dodeli dopolnilna plača do 1.500 din mesečno, če opravljajo posle na enem od delovnih mest iz 2. člena tega Pravilnika.
Pomožnim uslužbencem, ki opravljajo zunanjo službo in telefonistu se lahko določi dopolnilna plača do 800 din mesečno.
3. člen
Kvalificiranemu delavcu sc lahko določi dopolnilna plača do 2.000 din.
6.	člen
Uslužbencem, kf Imajo slab uspeh pri delu se ne izplačuje dopolnilna plača o čemer odloča direktor v soglasju s Komisi- i jo za uslužbenska vprašanja.
7.	člen
Višino dopolnilne plače v mejah najnižjega to najvišjega zneska določa direktor Banke in direktor podružnic v sporazumu s Komisijo za uslužbenska vprašanja.
Vodilnemu osebju: pomočniku, ; sekretarja in šefom oddelkov ; Banke ter direktorjem podružnic določa dopolnilno plačo v mejah najnižjega in najvišjega zneska Upravni odbor po predlogu direktorja Banke.
Višino dopolnilne plače direktorju Banke določi Okrajni ljudski odbor Ljubljana.
8.	člen
Dopolnilne plače se izplačujejo te sklada za nagrajevanje uslužbencev, ki se formira na podlagi 33. in 35. člena Statuta.
9.	člen
Sklad za nagrajevanje uslužbencev Banke je enoten. Direktor Banke vrši v sporazumu z Upravnim odborom razporeditev ■ potrebnih sredstev iz sklada za nagrajevanje za izplačilo dopolnilnih plač.
10.	člen
Dopolnilne plače se izplačujejo po tem Pravilniku od 1. januarja 1956 dalje.
Pri vsaki spremembi teče nova dopolnilna plača od prvega naslednjega meseca.
B. NAGRADE
11.	člen
Od časa do časa se uslužbencem Banke lahko izplača nagrada is sklada za nagrajevanje. Nagrada se podeljuje uslužbencem, ki se v službi posebno prizadevajo ter pokažeju uspeh prt svojem delu.
Letno nagrado se podeljuje uslužbencem, ki so med letom nastopili službo v 'Banki progresivno po času zaposlitve.
od	3.000	do	5.000	din
od	2.500	do	4.500	din
od	1.500	do	3.500	din
od	500	do	1.500 din
12. člen
Odločbe o nagrajevanju izd# direktor Banke v sporazumu s komisijo za uslužbenska vprašanja.
Odločbe o nagrajevanju vodilnega osebja izda Uprav/ii odbor Komunalne banko na predlog direktorja.
(Nadaljevanje zapisnika bo V prihodnji številk! »Glasnika«)
Izdaja založniško podjetje »Ljubljanski dnevnike, glavni in odgovorni urednik Ivo Tavčar