GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIP GRADIS 4V Leto XXIV Ljubljana, marec 1982 št. 287 Kadrovsko smo utrdili ■ i n pomladili naše vrste Pred kongresom slovenskih komunistov Bogastvo, pomembnejše od strojev in su-r°v)n so za našo socialistično družbo, organizacijsko in gospodarsko dejavnost, kadri. ^ako smo dejali na problemski konferenci ^veze komunistov, tako je zapisano tudi v °snutkih dokumentov za 9. kongres Zveze komunistov Slpvenije. Komunisti Gradisa so vseskozi bolj ali tTlanj uspešno utrjevali svojo idejnopolitič-n°> organizacijsko, akcijsko ter kadrovsko Usposobljenost, zlasti zadnje čase, ko smo se adrovsko utrdili in pomladili naše vrste. Osnovna organizacija ZK, se vse bolj uve-Javlja kot pobudnik naštetih uspešno izve-enih akcij v TOZD, veliko manj pa je bilo Opravljenega na področju povezovanja komunistov na nivoju delovne organizacije. Nekatere občashe oblike povezovanja in dogovarjanja niso bile uspešne. Temu vzrok je udi parcialpo reševanje problemov ali uve-Javljanje posameznih interesov pred skup-n>mi družbenimi interesi. OOZK, so se pre-°?a*P spopadle z različnimi idejnimi in dru-g,mi odkloni v lastfiih vrstah, kar je hromilo .kcijsko učinkovitost in povezanost. Premalo je bilo tudi dogovarjanja o delitvi de-0vnih nalog med- posameznimi subjekti v Političnem sistemu in tako smo obšli načela °*cktivnega dela in odgovornosti. Dosegli pa smo pomembne uspehe pri .^javljanju načel sprejete kadrovske poli-, ke- Pri izbiri novih vodstev se je razširil ; r°8 možnih kandidatov, pojavila so se nova mena, zlasti iz vrst mladih delavcev-komu-lstov, ki so se že izkazali v bitki za razvoj sofističnih samoupravnih odnosov. Osnovne organizacije ZK, socialistične 'adine in sindikata so v veliki meri razprav-Jale tudi o reelekciji poslovodnih kadrov, tako prešle iz ozkega formalističnega uravnavanja kandidatov na široka področja lajanja načel samoupravne kadrovske po- O organizacijski in kadrovski krepitvi v zvezi komunistov bo tekla beseda tudi na kongresu, zato je prav, da v predkongresni aktivnosti posvetimo del pozornosti tudi tej problematiki. Lojze Cepuš Iz 14. in 15. seje predsedstva konference Na 14. in 15. seji so se sestali delegati predsedstva konference OO ZS GIP Gradis zadnjič v taki sestavi, kot so bili isvoljeni pred dvemi leti. Razpravljali so o tekoči problematiki ter o konstitutivni seji konference OOZS Gradisa, ki bo 25. marca. Poročilo o delu konference in njenih organov bo vsebovalo poglavja: sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja, pridobivanje in delitev dohodka, politika delitve sredstev za osebne dohodke, samoupravna organiziranost delavcev Gradisa in družbeni standard delavcev. Spremembe zakona o delovnih razmeijih Podana je bila informacija o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. Predlagane so bile tudi nekatere nove rešitve, kot so: organizacije združenega dela naj bi obvezno sklenile delovno razmerje, v vsakem koledarskem letu z določenim številom pripravnikov, število le-teh' pa naj bi bilo v skladu s kadrovskim načrtom temeljne organizacije in samoupravnim sporazumom o uresničevanju letnega načrta zaposlovanja v H^čini. V samoupravnih splošnih aktih naj bi določili tudi število dni neopravičenega izostanka z dela. Samoupravno regulativno se prepušča odločitev izostanke med najmanj 5 dni in največ 7 dni v obdobju treh mesecev, zaradi poostritve delovne discipline, pa se predlaga podaljšanje te dobe na šest oziroma dvanajst mesecev. Za to hujšo kršitev delovne obveznosti naj bi se izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavci naj bi določili v samoupravnih splošnih aktih primere, v katerih se mora izreči disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja v zvezi s hujšimi kršitvami delovne obveznosti, navedenih v zakonu. V primerih kršitev delovnih obveznosti, ko je izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, bi lahko odložil izvršitev ukrepa le delavski svet. Za učinkovitejše izvajanje suspenza naj se določi, da je suspendirani delavec lahko v času suspenza prerazporejen na katerakoli dela oz. naloge. Predlaga se, da bi lahko delavca brez njegove privolitve razporedili na delo iz enega kraja v drugega, do določene razdalje med krajema, ob zagotovitvi ustreznega prevoza. V primeru, da je razdalja med krajema večja od dogovorjene, se delavec lahko razporedi na delo iz enega kraja v drugi kraj le z njegovo privolitvijo. . Kadar delavcu ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanega obsega dela v- (pomanjkanje surovin, okvare na strojih itd) in da se prepreči nastanek večje materialne škode, naj bi delavca v primerih in ob pogojih, določenih v samoupravnih splošnih aktih tozda ter na podlagi samoupravnega sporazuma organov upravljanja obeh temeljnih organizacij lahko začasno razporedili na delo v drugo temeljno organizacijo, vendar le za določen čas, ki sme trajati največ 6 mesecev. Delavec, ki je začasno razporejen v drugi tozd, ki statusno ni povezan z njegovo organizacijo, naj bi obdržal vse pravice in dolžnosti v svojem tozdu, medtem ko bi v tozdu, v katerega je razpore- Konstitutivna seja Konference OOZS GIP GRADIS bo 25. marca Po volitvah se bodo začele seje novoizvoljenih organov samoupravljanja v Gradisu. Tako bo med prvimi tudi konstitutivna seja konference OO /S GIP Gradis, katere se bodo udeležili novoizvoljeni delegati konference osnovnih organizacij zveze sindikatov. konstitutivna seja konference OO/.S GIP Gradis bo 25. marca letos in bo imela naslednji Snevni red: 1. Izvolitev organov 2. Sprejem poslovnika o delu konstitutivne seje d. Poročilo o delovanju konference OO/.S GIP Gradis -družbeno ekonomski položaj delavcev v GIP Gradis 4. Poročilo o prihodnjih nalogah in sprejem programa dela 5. Sprejem in dopolnitev poslovnika o organizaciji in delovanju konference OO/.S GIP Gradis b. Razrešitev dosedanjega predsedstva in predsednika 7. Volitve predsedstva, predsednika in podpredsednika ter drugih organov konference OO/.S GIP Gradis Prosimo vse delegate, da se konstitutivne seje zanesljivo udeležijo. Podpredsednik predsedstva Konference OOZS GIP Gradis, Brane Štrekelj je ob upokojitvi predal dolgoletni delavki Gradisa in blagajničarki konference tovarišici Dori Klemenčič sliko za spomin na leta, ki jih je preživela v Gradisu jen na delo, pridobil le nekatere pravice in dolžnosti, ki bi jih moral določati samoupravni sporazum med obema tozdoma. Predlaga se, da dela prek polnega delovnega časa delavci ne morejo uvesti, če je to mogoče opraviti z racionalno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev. Delo preko polnega delovnega časa pa bi lahko trajalo samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, vendar največ 30 ur na mesec. V samoupravnem splošnem aktu bi naj delavci določili tedi pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela ter njihov obseg. Delo po pogodbi o delu naj bi omejili na 60 dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da tako delo delavec lahko opravlja le v soglasju s temeljno organizacijo, v kateri je v delovnem razmerju. Da bi povečali možnosti zaposlovanja pa naj bi ukinili posebno pogodbo o delu za upokojence. Ti bi lahko opravljali začasna in občasna dela po splošnih določbah o pogodbenem delu pod enakimi pogoji kot druge osebe. barakah. Menil je, da je s strani odbora za gradnjo samskega doma za tozde ljubljanskega omočja bik’ storjeno precej, vendar, kljub temu vsa prizadevanja celotnega Gradisa v Ljubljani niso dala željenih rezultatov. Ker bo tozd GE Ljubljana-okolica gradil nov’ j stanovanjsko sosesko v Fužinah jiu’ je uspelo v okviru projekta dobit' zagotovilo, da bodo tam lahko gru- j dili samski dom, ki bo imel kapaciteto 250 ležišč. Udeležili se bomo proizvodnega tekmovanja gradbenikov Slovenije Letošnji organizator VIII. prot' zvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije je GP »Stavbar* iz Maribora. Kot vsa leta dosedaj *6 bodo tega tekmovanja udeležili tud' naši predstavniki. Rezultati naših zastopnikov so vsa zadnja leta zck’ | slabi in nam ne služijo v čast. Zato si’ delegati bili mnenja, da moramo za letošnje proizvodno tekmovanj6 izbrati kvalitetno ekipo zidarjev, tesarjev, odrarjev in železokrivcev. ki se bodo morali temeljito pripraviti za to srečanje. Kdaj samski dom v Ljubljani? Delegat tozda GE Ljubljana-okolica tovariš Vodopivec je delegate predsedstva konference informiral o,akcijah, ki so bile izvedene na njihovem tozdu glede pridobivanja lokacij in gradnje samskega doma za delavce tozda GE Ljubljana-okolica. Takoj uvodoma je pojasnil, da ne gre za akcijo tozda mimo sklepov konference, da naj se v Ljubljani gradi samski dom za vse tozde, temveč je to želja tozda, da se čim prej reši pereč stanovanjski problem delavcev, ki sedaj še vedno.stanujejo v Nastop v Iraku Delegati predsedstva konferenc6 OOZS GIP Gradis so razpravljaj' tudi o problemih, ki se pojavljajo na naših gradbiščih v Iraku in v zvezi s tem o problemski konferenci, k' ie bila 4. februarja in o kateri tudi p'" šemo v tej številki bolj obširno. Bila je podana tudi informacij«' 0 sklepih, ki jih je o informiranju de-lavcev v Iraku sprejel delavski sV^t delovne organizacije. Gre za to, o11 bomo za obveščanje teh delavce' nabavili komplete Video kaset s kamerami in televizorji ter da bo t6n1, področju v bodoče treba posvet'11 več pozornosti. p Poslovanje v letu 1981 Lani Je bil obseg manjši, uspeh pa dober LANI JE BIL OBSEG, MANJŠI, USPEH PA DOBER Kot vsako leto, tako smo tudi letos v mesecu februarju po tozdih in delovnih skupnostih obravnavali zaključne raču-ne> ki predstavljajo rezultate poslovanja 'f Preteklem letu. Na zborih smo tudi odločali o končni delitvi dohodka, oziroma čistega dohodka. Zev letu 1980 se je v gradbeništvu začelo omejevanje investicijske dejavnosti, kl je postalo še bolj opazno v minulem Poslovnem letu ter se bo nadaljevalo tudi v letu 1982. Vse težje je pridobivanje •tovih del v naši ožji domovini, zato se moramo v Gradisu, tako kot v celotnem slovenskem gradbeništvu vse bolj ozirati Za delom v Jugoslaviji in tudi v tujini. Že vrsto let uspešno delamo v Nemčiji in na ''eč gradbiščih v Iraku. Tako je v tujiry lani delalo kar 611 naših delavcev. Vse kaže, da se bo to število letos še povečalo s Pridobivanjem novih del na novih gradbiščih. . Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu I’Hl so se odražali predvsem v manjšem ?osegu del v domovini, večji konkurenci m pritiskom za čim nižje cene gradbenih storitev, povečanem pritisku na kreditiranju investitorjev s strani izvajalcev," Poslabšanjem likvidnosti, velikimi skoki ččn gradbenega materiala, goriva in osta-ega materiala in še bi lahko naštevali. Poglejmo kako je med temi čermi plul k1 rad is in kakšni so bili rezultati poslovanja Gradisa kot celote. OBSEG DEL SE JE REALNO ZMANJŠAL Vrednost del, ki smo jih opravili v domovini v letu 1981 je 8.975 dinarjev, kar je za 11 % več kot leta 1980. Cene so se v gradbeništvu povečale za dobrih 43 %, tako da se je realni obseg opravljenih del zmanjšal za skoraj četrtino. Obrtniki in kooperanti so za nas opravili dela za 2.864 milijonov dinarjev, tako, da je vrednost lastne proizvodnje 6.111 milijonov dinarjev, kar je za 14 % več kot leto poprej. Število zaposlenih delavcev v domovini se je znižalo v poprečju za 6 %; to je od 7.459 leta 1980 na 6.991 lani. Vsak zaposleni delavec je na mesec opravil 181 ur, od tega je bilo 150 ur efektivnih (s sedmimi nadurami), ostalo so bila razna nadomestila. Leta 1980 je zaposleni delavec opravil 187 ur na mesec; od tega 157 efektivnih ur (z 11 nadurami vred.) Število nadur se je v letu 1981 zmanjšalo za 34 %. Kvalifikacijski količnik se je povečal za 5 % in znaša 2.141. Sorazmerno precejšnje povečanje je posledica prekvalifikacij in prerazporeditev delavcev v nižje vrednostne skupine. Obseg dela lahko izrazimo tudi s celotnim prihodkom. Celotni prihodek je sestavljen iz plačane realizacije in drugih 'prihodkov. V letu 1981 smo v domovini dosegli 9.203 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Povečal se je za 11 % glede na leto 1980, vendar zaostaja za planirano vrednostjo za 1 %. Materialni stroški so se povečali le za 7 %, kar kaže na izboljšanje ekonomičnosti. V letu 1981 so bili naši osebni prejem- Z USPEHOM SMO ZADOVOLJNI Izboljšanje ekonomičnosti je vplivalo, da se je dohodek povečal v večji meri kot celoten prihodek. Glede na leto 1980 pa za 22 % in za 3 % presega planiranega. Naš dohodek je 2.762 milijonov dinarjev. Razdelili smo ga takole: kategorija 1.80 % GN 81 % 1.81 % 81/80 81/GN81 dohodek Dhveznosti J-|sti dohodek Dsebni dohodek Žkupna poraba oslovni sklad 2.267 100 2.684 100 2.762 100 122 103 636 28 792 30 817 30 128 103 1.631 72 1.892 70 1.945 70 119 103 1.036 46 1.237 46 1.242 45 120 ' 100 259 284 11 13 233 358 9 13 253 384 9 14 98 135 109 107 l^ervni sklad 52 2 t>4 2 66 . 2 127 103 — na uro 68.83 dinarjev — na mesec 12.309 dinarjev V osebnih prejemkih je 15 % dodatkov. Razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim prejemkom je 6:1. Več o osebnih dohodkih v letu 1981 je razvidno iz posebne analize osebnih dohodkov, ki so jo dobili vsi organizatorji dela. i poslovni sklad se je nekoliko povečal. V ta sklad smo dali 384 milijonov dinarjev, kar je za 35 % več kot leto poprej. Iz poslovnega sklada moramo plačati družbi mnoge obveznosti (nerazviti, ceste, luke, energetika) in skrbeti za obnavljanje in razširitev lastnih zmoljivosti. Del,ki ga moramo nameniti za rezervni sklad, je določen z zakonom, t. j. 2,5 % od dohodka. V ta sklad smo namenili 66 milijonov dinarjev. DELITEV OSTANKA ČISTEGA DOHODKA NA SKLADE Iz zgornje preglednice je razvidno, da smo v sklad skupne porabe namenili 253 milijonov dinarjev od tega za stnaovanj-sko gradnjo 109 milijonov dinarjev in 144 milijonov dinarjev za druge namene iz sklada skupne porabe. Delež dohodka, ki smo ga namenili v PRODUKTIVNOST, EKONOMIČNOST, RENTABILNOST IN AKUMULATIVNOST Kazalniki nam povedo, da smo z rezultati, ki smo jih dosegli v minulem letu lahko zadovoljni. Vrednost vseh kazalnikov se je povečala, žal pa ne dosegajo vsi planiranih vrednosti. Poglejmo si nekatere najpomembnejše: Indeks Kazalniki 1. 80 GN 81 1. 81 81/80 81/GN81 Produktivnost 382 464 485 127 105 Ekonomičnost 1,38 1.41 1.43 104 101 Rentabilnost 0,40 0.46 0.41 102 89 Akumulativnost 0,17 0.19 0.18 105 99 D/ph 67,34 ' 78.67 83.33 124 106 OD/ph 30,79 36.25 37,49 122 103 Naša produktivnost izražena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro je 485 din, kar je za 27 % več kot leta 1980. Če upoštevamo porast cen, se je tako merjena produktivnost realno zmanjšala za 11%. Da se je ekonomičnost izboljšala, smo že omenili. Koeficient ekonomičnost, ki se je povečal za 4 % nam pove, da smo z dinarjem porabljenih sredstev ustvarili 1.43 din celotnega prihodka. Rentabilnost, ki nam pove, da smo z 1 dinarjem vloženih sredstev ustvarili 9.41 din dohodka se je izbljšala, žal pa ne dosega planirane predvsem zaradi nizko planiranih vloženih sredstev, medtem ko so bila dejansko vložena sredstva kar za 15 % večje. Akumulalinost nam pove, kakšen delež dohodka smo namenili za poslovni in rezervni sklad ter pospešeno amortizacijo. V letu 1981 smo za akumulacijo namenili 18 % dohodka. Naš glavni kazalnik uspeha je D-ph, to je dohodek na pogojno uro. Za Gradis kot celoto, je 83.33 din. Povečal se je za 24 % in za 6 % presega planirano vrednost. V odvisnosti od tega kazalnika je OD-ph, to je osebni dohodek na pogojno uro. Ta je v Gradisu 37.49 dinarjev in je za 22 % večj i kot leta 1980 ter za 3 % nad planiranim. Zora Vehovec *z dohodka moramo plačati razne občosti do družbe (SIS, članarine, zavarovalne premije, obresti itd.), ki so se podale za 28 % in presegajo planirano rednost za 3 %. Po odbitku obveznosti nam ostane čisti dohodek v višini 1.945 [0'lijonov dinarjev. Povečal se jeza 19% n tvori 70% dohodka. Iz čistega do-°dka najprej izločimo del namenjen za osebne dohodke. Lani smo za osebne oohodkc namenili 1.242 milijonov di-Patjev, kar je za 20 % več kot leto poprej n enako načrtovani vrednosti. Vidimo, ~a porast osebnih dohodkov zaostaja za astjo dohodka, kar je povsem v skladu z dolf^en'm usmcrianiem razporeditve J*ORAST OSEBNIH DOGODKOV ŠE VEDNO ZAOSTAJA ZA RASTJO ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Ob sprejemanju zaključnega računa snto razporedili za osebne dohodke 1.242 milijonov dinarjev. V letu 1981 so znašali poprečni neto osebni dohodki na uro 58.44 din in na mesec 10.444 din. V primerjavi z letom 1980, so še urni OD nominalno povečali za 34 % in mesečni za 28 %. Življenjski stroški so se v letu 1981 povečali za dobrih 42 %. V primerjavi s tem porastom so se nam realni osebni dohodki zmanjšali in sicer umi OD so manjši za 6 % in mesečni OD za 10%. V letu 1980 je bil padec realnih OD še večji. Po prvih znanih podatkih so bili poprečni osebni dohodki v slovenskem gradbeništvu 1981. leta 11.092 din, t. j. za 6% več kot pri nas. To pomeni, da so osebni dohodki v Gradisu lani, tako kot že vrsto let nazaj zaostajali za povprečjem v slovenskem gradbeništvu, še bolj pa za povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu Slovenije. Poleg osebnih dohodkov dobimo tudi razne dodatke — seštevek obojih imenujemo osebni prejemek. Sodobna betonaža z betonsko črpalko Pogled na gradbišče danes da popolnoma drug videz Tako je zgledal julija 1979 stari del SNG v Mariboru Koliko denarja, toliko glasbe Ko so gradisovi delavci poleti 1979 leta pričeli s rušenjem stranskih prostorov mariborskega gledališča, ki so mimogrede povedano bili tako dotrajani, da so bili življenjsko nevarni, so se kulturi v našenj mestu obetali boljši časi. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da se bodo težave šele začele. Ne samo finančne, te so bile prisotne že od samega pričetka, temveč je tudi dotrajanost zgradbe povzročala dodatne težave. Da so lahko delavci tozda GE Maribor delno nadaljevali, so morali sosednjo zgradbo in Slovensko ulico zaščititi z »berlinsko steno«, kar je povzročilo nemalo dodatnih stroškov. Spomladi 1980 leta je bil končan izkop gradbene jame ter celotna zaščita jame. Po enem letu gradnje, ki je zahtevala na starem delu gleda- lišča tudi mnogo sanacijskih del, je bilo pritličje že vidno. Danes, ko končujejo že obodne stene v šesti etaži gradbinci upajo, da bodo postavili v kratkem tudi strešno konstrukcijo nad odrskim delom. Med tem so porušili tudi zgradbo na Slomškovem trgu 16a, ki jo je gledališču zastonj odstopila Skupščina občine Maribor. Le malokdo ve, da je odprtina, ki je tako nastala, pravzaprav že portalna odprtina bodočega velikega odra. V kratkem, najkasneje pa do konca meseca marca, bo izpraznjena tudi sosednja stavba in tudi to bo doletela enaka usoda. Že sedaj naši delavci koristijo vrt te zgradbe, kar jim na utesnjenem gradbišču veliko pomeni. Z odstranitvijo teh stavb praktično že posegajo v tretjo fazo gradnje, ki pomeni, da bo na tem mestu zrastla nova velika gledališka dvorana. V delu, ki je sedaj v gradnji, bodo predvsem novi gledališki prostori za gledališke izvajalce. Tu bodo vse garderobe za igralce, pevce, baletne soliste ter odrsko tehnično osebje. V treh kletnih etažah bodo velika priročna skladišča kulis, pralnice in likalnice, klimatske naprave, itd. Sam trakt bo imel šest nadstropij. Tu bodo razne delavnice ter manjša delavnica za kulise. Za potrebe gledališča bo tu tudi manjši tonski studio. V celoti obsega prva etapa gradnje in obnove mariborskega gledališča približno eno tretjino celotnih gradbenih in obnovitvenih del, ki pa so razdeljena na štiri etape. To je bilo nujno potrebno, ne samo zaradi de- narja, ampak tudi zaradi nemot®' nega rednega dela samega gledali8' ča. Do danes je bilo opravljeno preko 2.000 kubičnih metrov gradbenega izkopa, zmontiranega, okoli 23.00u kvadratnih metrov opažnih plo8°’ vzgrajenega 5.000 kubikov betona, ter preko 7.000 ton armature. Gradisovim delavcem gre dej0 dobro od rok. Čeprav je njim in obrtnikom ponagajala nekaj časa ostra zima, teče sedaj delo nemote-no. Upajmo, da ne bo prišlo do novih finančnih težav in da bo Maribor končno dobil gledališko hišo, za ka-1 tero vsi vemo, da jo nujno potrebu- j jemo. Franjo Štromajer j Za boljše obveščanje v tujini Nedavno izvedena anketa o obveščanju naših delavcev, je pokazala, da je obveščanje delavcev v tujini najkritičnejša točka pri izvajanju del v tujini. . Vezi med delavci TOZD, Gradisom kot celoti in sploh dogajanja v domovini so zrahljane, nekje celo pretrgane. Mi pa vemo, da je obveščanje delavcev eden izmed glavnih elementov socialističnega samoupravljanja. Ker je temu tako, smo se dogovorili, da na področju obveščanja v tujini stopimo korak dalje. Poleg organiziranega sistema obveščanja preko časopisov, revij, Gradisovih obvestil in informatorja, bomo informiranje delavcev v tujini popestrili preko video naprav za snemanje in predvajanje slik. Danes nam sodobne barvne kamere in prenosni video rekorderji omogočajo snemanje lastnih programov, oziroma lastne produkcije. Ob primerni obdelavi, montaži se pripravi posebna barvna video kaseta, ki ima format manjše knjige, vsebuje poseben poliestrski trak in z njim je možno posneti 180 minut programa. Program je seveda potrebno precizno načrtovati, npr. celoten potek zasedanja delavskega sveta, konference sindikata, delo na objektih, razgovor z domačimi, razna navodila in predlogi poslovodnih delavcev itd. Tako se bodo novice iz DO ali TOZD zvrstile pred delavci v tujini, podobno kot pri oddajah TV programov. Vse novice bodo zgoščene in novinarsko pripravljene. Predvidevamo, da bloki novic ne bodo daljši od 20 minut. Nato bo sledil blok oddaj s posnetkom domačih pesmi in povzetek širšega družbenega dogajanja. Objavili bomo tudi vidne reportaž^ iz domačih gradbišč, športna tekmovanja in podobno. S tem načinom obveščanja delavcev bomo nadomestili vrzeli, ki se porajajo pri našem delu na področju obveščanja v tujini. Seveda bo potrebno predhodno celoten sistem informiranja organizirati, nabaviti ustrezne pripomočke in vključiti v informiranje dodatnega strokovnjaka. Akcija organiziranja in nabave rekvizitov je v polnem teku. LOJZE CEPUŠ V Iraku moramo napeti vse moči Številni naši delavci so se oglašali v Gradisovi vestnik po prihodu na delo v Irak. Tudi sam sem pred kratkim prišel v to prijateljsko deželo in se odločil, da za vse Gradisovce v domovini napišem nekaj prvih vtisov o delu in življenju v Iraku. Že takoj uvodoma moram povedati, da je delo, ki smo ga prevzeli v Iraku velikansko in da bo treba napeti vse naše moči tako v Iraku kot v domovini. Vsi moramo živeti in delati za ta projekt, kajti vsako kvalitetno ter na rok opravljeno delo je predpogoj za pridobivanje novih del. Lahko rečem, da smo sedaj, kljub začetnim težavam, delo kvalitetno zastavili in da s pospešenim tempom skušamo ujeti zamudo, ki je nastala v začetku izvajanja del na tem projektu. Vsi delavci na gradbišču smo obljubili, da bomo dali vse od sebe, da bi prevzeta dela v dogovorjenih rokih in kvalitetno dokončali in zato upamo, da bomo temu primemo za svoje delo tudi nagrajeni! Življenje v naselju normalno teče. Poleg nas tukaj stanujejo tudi delavci SCT, Primorja in Konstruktor- ja. Družbena prehrana v naselju )e dobro urejena in večina delavcev je8 hrano zadovoljna. V naselju imam0 tudi trgovino, ki je dobro založenaz vsem potrebnim — hrana, pijaca’ perilo itd. V neposredni bližini je tudi KluN ki ima prostore za televizijo, šahi; namizni tenis, nedaleč pa je tudi no' | gometno igrišče za rekreacijo na8 vseh. V Klubu si lahko postrežemo2 osvežilno pijačo. Za nudenje zdravniške pomoči 8/! prostori že urejeni in zdravni imajo kar dosti dela. Urejene so tu bolniške sobe. Manjka še zobna o dinacija, za katero upamo, da kmalu urejena. Tudi kulturno življenje v Irajjj! utripa. Imamo možnost gled u video-kasete, ustanovljen je PeV . zbor. ki že vadi, tudi recitatorji ^ dramski amaterji se pripravljajo ^ nastop ob prazniku žena 8. marcu prazniku dela 1. maju, v kratkem P bo urejena tudi knjižnica. Milenko, Nik|C Iz problemske konference o delu v Iraku Za delo v tujini je potrebna polna odgovornost v_ ______ Za delo v tujini je potrebna polna odgovornost. Na pobudo konference osnovnih organizacij ZS de-ovne organizacije SGP Slovenija ceste-Tehnika, ki je nosilec del na največjem projektu, ki ga slovenska Vadbena operativa opravlja v Iraku le bila 3. februarja organizirana I Problemska konferenca z namenom, a bi z uspehi in težavami pri izvaja-nlu investicijskih del v Iraku seznanili vse delavce delovnih organizacij, 1! Pri tem projektu sodelujejo (SCT, ..nadis, Primorje in Konstruktor ter ,, kot izvajalec inštalacij). Pro-lemske konference se je udeležilo okrog 200 tjelavcev iz vseh sodelujočih delovnih organizacij, kot tudi Predsednik Republiškega odbora S|ndikata gradbenih delavcev Slovenje Željko Humar, predsednik oblega komiteja ZKS Ljbbljana oste-Polje j0že Leskošek, pred-cdnik mestnega sveta ZSS Jože Marolt in drugi. Namen tega srečanja je bil, da se oločene stvari objektivno povedo ,er tin se tako informira širši krog de-avcev in se pridobi močna politična Podpora v vseh pri tem delu sodelu-l°C|b kolektivih, ža uspešno dokon-nanie te težavne naloge in da bi vsi Prenehali z miselnostjo, da je prodor tujino stvar nekoga drugega in ne nas samih. Konferenco js Otvoril glavni diktat Slovenija ceste-Tehnike Ivan -'dar, ki je takoj uvodoma povedal, ,a s to razpravo želimo preprečiti eamformacije in polresnice, ki se o Poslovanju in vodenju projekta ši- rijo .. med delavci vseh sodelujočih elovnih organizacij in izven njih. 2-jdcde pomena projekta je inž. -klar povedal, da je za njegovo vsPcšno izvedbo nujna odgovornost l^b in da je projekt pomembnejši ,ot kakršni koli interesi tozdov ali elovnih organizacij, saj projekt 'csega republiške meje in je po-emben tudi s stališča Jugoslavije in h tike neuvrščenosti. 1^. b"adalje je tovariš Zidar pojasnil |ako je prišlo do prevzema del. šk projekta je nasproti ira-.^ertiu investitorju prevzel SDPR, ki c Sradbena dela zaupal Slovenija D s}an'—-Tehniki, inštalacijska dela 'a 'MP. Nato je med SCT in IMP na (ie?°v.' določil Zakona o združenem s u in Zakona o opravljanju gozdarske dejavnosti v tujini, skle-rim SaPloupravni sporazum s kate-so bila precizirana vsa razmerja j I partnerjema kot nosilcema , a- Poseben samoupravni spora-je bil sklenjen tudi med SCT, 'radisom, Primorjem in Konstruk- 0 torjem, to je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter medsebojnih dohodkovnih odnosih na skupnih gradbiščih, s katerim je bila med temi udeleženci formirana skupnost združenega dela, tako imenovana poslovna skupnost na dohodkovnih odnosih. V tej skupnosti je precizirano tudi področje, kjer je mogoče poenotiti sistem poslovanja; tako je poenoteno vodenje, koordinacija, planiranje, zunanja trgovina itd. Dohodkovni princip, ki je s tem sporazumom vzpostavljen, je eden prvih poskusov samoupravnega združevanja več izvajalcev na istem projektu. V teh aktih so poleg opredelitve medsebojne odvisnosti zelo natančno precizirali tudi odgovornost ter stopnjo le-te. Za ta projekt je bil ustanovljen tudi poslovodni odbor z nalogo vodenja in koordiniranja del v skladu s samoupravnim sporazumom, sestavljajo pa ga predstavniki vseh sodelujočih članic. Zaradi obširnosti in strokovnosti problematike je poslovodni odbor predlagal v decembru 1981 leta, da se preide na kolegijsko vodenje projekta ter s tem porazdeli posamezna področja med predstavnike sodelujočih delovnih organizacij. Tako je za kadrovsko področje, vodilni, tehnični in strokovni kader zadolžen Franc Šušteršič, dipl. inž. — glavni direktor Konstruktorja iz Maribora; za področje kontrole stroškov, porabe finančnih sredstev in njihov obračun Silvo Čotar, dipl. oec. — glavni direktor Primorja iz Ajdovščine; za področje tehnične izvedbe projektov pa Saša Škulj, dipl. inž. — glavni direktor Gradisa. Nato je glavni direktor SCT tov. Zidar navedel še težave pri izvajanju del, ki so tako objektivne, kot tudi subjektivne narave: vojno stanje na področju Iraka, neugodna klima, geološke in hidrološke razmere, velika površina projektov; kratek rok dovršitve del, stroge zahteve nadzora, stroge pogodbene zahteve in peJ nalizacija nekvalitete, težave s transporti, slaba kvaliteta izdelkov domačih proizvajalcev, porast cen, ne-solidnost Aeroinženiringa, ki je izdelal neustrezne projekte, kasnitev rokov pri postavitvi objektov družbenega standarda, slaba struktura kadrov, uveljavljanje ozkih interesov tozdov pred interesi projekta, pomanjkanje kadrovske evidence na gradbiščih, neupravičeno pisanje ur, 40-odstotno preseganje fonda osebnih dohodkov v prvih mesecih izvajanja del, kar kaže na nizko produktivnost, prekratki roki razpore- janja delavcev v tujino (6 mesecev), organizacija dela itd. Po tem uvodnem poročilu, so sc v diskusijo vključili številni razpravljala. Med njimi je naš glavni direktor tov. Saša Škulj navedel nekatere ključne težave samega pristopa in prodaje del ter ključne točke ižvedbe del. Prisotne je seznanil s tem, da z deli kasni mo približno dva meseca, kar je posledica težav o katerih je govoril glavni direktor SCT. Na koncu je poudaril; da je velika večina težav posledica naših nezadostnih priprav za delo na tako velikem projektu. Naj na zaključku tega prispevka navedemo še pomembnejša stališča s problemske konference, ki so jih vsi prisotni enoglasno podprli in predstavljajo osnovo predlaganih sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma. O teh stališčih bodo razpravljali vsi delavski sveti vseh sodelujočih delovnih organizacij: — zagotpvifi je treba odgovorno sodelovanje vseh štirih delovnih organizacij pri izvajanju del na projektu ter dosledno in odgovorno izvrševanje skupno prevzetih obveznosti; — nujno je treba izboljšati organizacijo poslovanja za inozemstvo v domovini, v vseh strokovnih službah in v Vodstvu projekta v Iraku. V ta namen morajo sodelujoče delovne organizacije zagotoviti potrebno strokovno kvaliteto kadrovske zasedbe v Planu procesa za.projekt in v vseh strokovnih službah, ki delajo za projekt in tudi na gradbišču v Iraku, v skladu s prevzetimi obveznostmi; — zmanjšati je treba materialne stroške in v ta namen dosledno upoštevati sprejete plahe in okrepiti kontrolo porabe sredstev. Posebno pozornost je treba posvetiti nadzoru nad-kooperantskimi in obrtniškimi deli in s tem v zvezi strokovno izvajati sklenjene pogodbe. — podpirajo se vsi ukrepi, ki bodo zagotovili izplačila osebnih dohodkov v skladu z doseženo produktivnostjo, rezultatih dela delavcev in doseženimi poslovnimi rezul- ' tati; — brezpogojno je nujno zagotoviti kvalitetno delo skladno s tehničnimi pogoji in pogodbenimi določili; — vsi odgovorni družbenopolitični delavci so dolžni, da posredujejo gornja stališča v svoje sredine in ustvarijo ustrezno družbenopolitično klimo. Obenem je potrebno posredovati stališča problemske konference v obravnavo družbenopolitičnim organizacijam na grad-biču v Iraku: — problemska konferenca naj postane stalna oblika dela in obveščanja delavcev, zato naj se skliče vsake tri mesece. Skliče naj jo predsednik konference sindikata ene od sodelujočih delovnih organizacij, saj bo tak pristop omogočil kolektivno delo družbenopolitičnih organizacij vseh sodelujočih; — ustanovi se koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij vseh sodelujočih delovnih organizacij, ki bo skrbel za stalno in tekoče informiranje delavcev vseh. sodelujočih delovnih organizacij ter imel neposredne stike s poslovnim odborom projekta. C. P. Problemske konference so se udeležili glavni direktorji Primorja iz Ajdovščine, Silvo Čotar, Gradisa Saša Škulj in Konstruktorja iz Maribora Franc Šuštaršič Iz brošure »Postal bom gradbenik« Gradbenik Na poti v šolo greste skoraj gotovo tudi mimo tega ali onega gradbišča. Prav lahko ste opazili, kako so geometri zakoličili gradbišče in kako so gradbeni strojniki ali delavci izkopali zemljo za temelje. Potem je začel rasti objekt. Na gradbišču so delali zidarji, tesarji, železokrivci... Nekega dne se je na pravkar zgrajenem ostrešju pojavila zelena smrečica. Ko je bila hiša postavljena, so začeli prihajati delavci, ki so poskrbeli zato, da je poslopje dobilo končno podobo in zaživelo. To so bili slikopleskarji, polagalci podov, zastekljevalci in še drugi. Na gradbišču so za zaščitno ograjo delali gradbinci. Redkeje ste spoznali, kdo med njimi je tehnik, in še redkeje, kdo je inženir. Ti so seveda tudi na gradbiščih in so nekakšen možganski center, ki projektira načrte, organizira vsako delovno fazo in usmerja celotno delo. Nekateri sedijo tudi v projektivnih birojih. Skupno ime za vsakega od teh je gradbenik. »Tovarišija« je zbrana, mi te bomo pa na naslednjih straneh seznanili s poklicem, za katerega si se odločil. Mimogrede pa boš lahko tudi spoznal, kaj in kako delajo tvoji tovariši, ki na gradbišču opravljajo druga dela. ' ' l Med pripovedovanjem pa bomo naredili še skok sem ali tja, kar ti bo nekoliko razširilo šolska spoznanja o posameznih delovnih postopkih pri gradnji. Slovenci smo od nekdaj sloveli kot odlični gradbeniki Slovenci smo bili od nekdaj odlični gradbeniki. Vsaka starejša kmečka hiša je arhitekturna in funkcionalna mojstrovina. Tudi naša mesta so polna lepih hiš in mostov, čeprav so slovenski gradbinci svoje najlepše stvaritve postavili v Trstu, na Dunaju, v Gradcu in Ameriki. Z, gradbinsko tradicijo se ponašajo celi predeli naše domovine. Posebej znani so kraški in prekmurski zidarji. Za ta poklic se je odločalo tisoče slovenskih mladih ljudi. Mnogi so Pred kratkim so bili v dnevnem tisku objavljeni razpisi za vpis v 1. letnike srednjih šol_po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1982/83. Na nedavni seji Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo SRS smo se poleg dogovora o vpisu določenega števila učencev v vzgojno izobraževalne organizacije gradbeniš-' tva, v katerih je prostora za 1800 mladincev raznih usmeritev in 420 za odrasle, dogovorili tudi za oblike in metode pridobivanja mladine v poklice gradbene stroke. Izdali smo posebno brošuro »Postal bom gradbenik«, v kateri je na poljuden način opisana vsa dejavnost gradbeništva z vsemi starimi in novimi poklici. Po zasloveli po vsej Evropi. Naj vas spomnimo samo na velikega slovenskega gradbenika, profesorja Jožeta regijah organiziramo sestanke z ravnatelji in svetovalnimi delavci osnovnih šol v Sloveniji ter predstavnikov Zavodov za zaposlovanje, kjer se pogovarjamo o vključevanju mladine v gradbeništvo. Nadalje smo v ptujski regiji imeli predavanja s filmi na 18 šolah, skratka akcija za čimvečji vpis mladine v gradbene šole je v polnem teku. S to obširno akcijo želimo popraviti lanskoletne rezultate vpisa. Od razpisanih mest za novince v letu 1981/82 je bilo zasedenih le 69 %, dočim se je za V kategorijo (gradbeni tehnik) prijavilo 10 % več kandidatov kot je bilo razpisano. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v tej kategoriji 48 % žensk, kar bo predstavljalo dodaten problem pri nadaljnjem preusmerjanju glčde zahtevnosti na eni strani, še bolj pa, kako zaposliti toliko število gradbenih tehničark, po končani šoli v gradbeni operativi. Za triletne programe, to je za vse proizvodne poklice je bilo vključenih 673 kandidatov, kar predstavlja komaj 50 % danih možnosti. Že iz teh skromnih podatkov sledi, da je zanimanje slovenske mladine za gradbene poklice zelo minimalno. Mi pa vemo, da brez dobrih kvalificiranih kadrov, strokovnjakov z veliko znanja tudi v pogojih restrikcijskih in stabilizacijskih ukrepov ne bo šlo, če hočemo obdržati tehnologijo in kvaliteto našega dela, na svetovni višini, ter se vse bolj pojavljati na tujih tržiščih. Kadri so torej naš skupni problem, vprašanje št. 1, ki ga v nobenem pogledu ne smemo zapostavljati. Nedovoljeno motiviranje nas 4 Plečnika, ki je vtisnil svoj arhitekturni pečat Pragi in Ljubljani, da omenjamo samo ti dve mesti. 1 / samih zlasti pa gledanja širše družbe na gradbeništvo, povzroča v pogledu kadrovanja dodatne probleme, ki jih pa moramo reševati le sami. Želimo spremembo miselnosti staršev in otrok do gradbenih poklicev ter večjo akcijo usmerjanja mladine v deficitarne poklice. Če se ne bomo vsi skupaj zavzeli za bolj energične ukrepe, lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo poslabšanje kadrovske strukture v gradbeništvu ter s tem tudi padec kvalitete. Gradbeništvo in družba v celoti mora pristopiti k boljšemu vrednotenju dela, ob upoštevanju pogojev in težavnosti dela pri gradbiščih. Manjkajo tudi visoko kvalificirani kadri — gradbeni inženirji in ekonomisti — računovodje, dočim je gradbenih tehnikov in strokovnjakov ostalih poklicev dovolj. Letos se prvič pojavlja vprašanje zaposlitve gradbenih tehnikov — pripravnikov, ki jih je samo v Gradisu 28 na razpolago. Restriktivna politika zaposlovanja, kakršno narekuje stabilizacija, bo stanje v pogledu zaposlovanja mladine, oz. vključevanja pripravnikov še poslabšala, seveda pa to ne velja za zaposlovanje kvalificiranih zidarjev, tesarjev, strojnikov in drugih, ki sc šolajo po programih srednje usmerjenega izobraževanja. V vsakem primeru pa je bodočnost v šolanju kadrov, organizaciji' znanju in nenehnem izobraževanju-To pa je pot, ki v Gradisu ni bila nikoli zapostavljena, prepričan sem. da bo tako tudi v bodoče. Lojze Cepuš Gradbenik bom! Iz pralnega stroja sem napravil mešalec! F' !pw Gradis v borbi za vključevanje mladine v gradbene poklice Vse je dobro, kar se dobro konča Bil sem v skupini delavcev, ki je jtelala na prvem gradisovem gradišču v Iraku. Po vrnitvi v domovino Zellm iz lastnih izkušenj še povedati nekaj besed o našem delu v tej pri-Jjheljski deželi. Takoj na začetku moram povedati, da je naš prvi na-S’°P v Iraku uspešno zaključen, tako Za nas, kot tudi za investitorja, ki so p naSim delom bili zelo zadovoljni, upravljalna in začetna, dela na tem gradbišču so nam povzročala precej Preglavic, predvsem zaradi specifič-mh pogojev za delo, kar se je potem ^kazalo kot dvomesečna zamuda, a bi dela lahko v roku in kvalitetno »končali smo potem morali pove-ah število zaposlenih, kar pa je Prožilo problem premajhnih kapa-, 1 delavskega naselja in je zato , andard delavcev na tem grpdbišču n' ne*co*'ko nižji kot v domovi-Na osnovi teh izkušenj menim, da lj,)m° v bodoče morali posvečati ve-ik° več pozornosti začetni organi- ac'j' gradbišča in standardu delavcev. <|. kVeza z domovino je iz Iraka zelo Pisma domačih potujejo do gradbišča po mesec dni. To je dosti-^rat zelo slabo vplivalo na nekatere ase delavce, predvsem na tiste, pri ^aterih je bilo domotožje bolj izraba]0 **azcn ,e8a Je večina nas sma-a* da je 6-mesečno odsotnost iz domovine in od družine predolga doba. Kljub vsem tem in še nekaterim drugim težavam ier dosedaj brez večjega izkustva pri delu na mednarodnem tržišču smo naše delo uspešno končali. Za tak uspeh je bilo treba vložiti ogromno truda in preliti precej potu, v težkih klimatskih pogojih. Del našega uspeha v Iraku so tudi dohodkovni odnosi, s katerimi smo bili povezani vsi nastopajoči na tem gradbišču. Dohodkovni princip, ki je bil vzpostavljen na tem gradbišču, je bil eden prvih poskusov samoupravnega združevanja več izvajalcev na enem projektu. Ta poskus je dal zelo dobre rezultate in se ga bomo posluževali tudi v bodoče. Na koncu bi rad vsem delavcem Gradisa sporočil, da jih v Iraku čaka vroče podnebje in trdo delo, primerno temu pa tudi dober zaslužek. V Iraku se ne dela,tako kot dostikrat v domovini, počasi in slabo. Tam je borba za roke in kvaliteto nenehna, saj so zahtevi nadzora izredni, vsaka zamuda in nekvaliteta pa se penali-zira. Vsem delavcem, ki bodo prišli za nami bo seveda nekoliko lažje, vendar bo treba narediti še precej stvari, da bo Gradis v Iraku, predstavljal tisto kar predstavlja v do-' movini. Drago Vrtarič Predavanja iz varstva pri delu Vsako leto organizira gradisova služba varstva pri delu mesec varnosti, v katerem pripravijo predavanja in filme o varstvu pri delu. Tako obiščejo vsa gradisova gradbišča in seznanijo vse delavce o zaščiti pri delu. Letošnja predavanja so bila v februarju in marcu. V« vseli gradbiščih je bil enak program. V uvodu je Božo Šef, vodja službe za varstvo pri delu Gl P Gradisa podal k ral ko poročilo o stanju Varstva pri delu za celotno delovno organizacijo, potem je inženir varstva pri delu tozda podrobneje orisal stanje glede varstva pri delu v temeljni organizaciji. Povsod je bilo organizirano tudi predavanje o negativnih vplivih alkoholizma na človeško zdravje in na zaščito pri delu. Vkazilo. i - i Biiiioi Sezona letovanja v počitniških domovih za letošnje leto Odbor za standard in rekreacijo s.e je sestal 15. februarja na svoji 9. redni seji, ki je bila v mali sejni dvorani na delovni skupnosti skupne službe. Razen dveh, so se seje udeležili vsi člani odbora ter nekateri vabljeni gosti. Na seji je bil predlagan in sprejet naslednji dnevni red: 1. Pregled sklepov prejšnje seje; 2. Sezona letovanja v počitniških domovih za leto 1982 in 3. Razno. Razpis sezone — Biograd odprt od 30. 4. dalje Glede na predloge in razpravo, ki so bili dani v zvezi z razpisom sezone in glede na razpored gostov, ki so jih podali upravniki počitniških domov in člani odbora za standard in rekreacijo so bili sprejeti naslednji sklepi: * — Sezona se v Ankaranu in Po-•reču začne 10. 6. 1982 in traja do 18. 9. 1982. Izmena v obeh počitniških domovih je 10 dnevna. Čas predsezone v obeh domovih se šteje od 10. 6. 1982 do 30. 6. 1982 in čas posežene je od 29. 8. 1982 pa do 18. 9. 1982. , — Počitniški dom v Biogradu na moru bo začel obratovati 30. 4. 1982 in ga bo od takrat dalje možno koristiti. Zato je odbor pozval vse tozde iti delovne skupnosti, da obvestijo svoje upokojence o možnosti koriščenja doma oziroma, da ponudijo proste kapacitete ostalim organiza-♦ cijam združenega dela. — Čas predsezone se v počitniškem domu v Biogradu šteje od 31. 5. 1982 in traja do 30. 6. 1982, čas posezone se lahko podaljša odvisno pd vremenskih razmer in števila interesentov za letovanje. Letos bo prvič izmena v Biogradu na moru 15-dnevna. Na predlog upravnika Damira Dtlišuliča je odbor sprejel sklep, da se glede na oddaljenost počitniškega doma organizira prevoz z avtobusom. — Počitniški dom na Pohorju posluje preko celega leta, s tem, da se šteje glavna sezona v času zimskih počitnic in v času od 30. 6/1982 do 29. 8. 1982. Kadrovsko-socialna služba na Delovni skupnosti skupne službe mora do 5. marca pripraviti razpis letovanja v počitniških domovih Gradisa z upoštevanjem razdelitve kapacitet glede na število zaposlenih v tozdih in delovnih skupnostih. > — Rok za prijave letovanja v počitniških domovih Gradisa je 30. 3. 1982. Po tem datumu obravnavajo v zamudnike« komisije v tozdih ali "de!ov