LETO XXII. — številka 93 KRANJ, sreda, 10. 12. 1969 Cena 50 par Ustanovitelii: obć. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja C? Gorenjski tisk ^^™\r^ ^mama* mamam ////////A GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO List izhaja od oktobra 1947 kot tedniki Od 1. januarja 1958 kot poltednil« Od L januarja 1960 trikrat tedenskai Od 1. januarja 1964 kot poltednik* ir sicer ob sredah in s o b o t a M Predsednik Tito na Gorenjskem V ponedeljek, 8. decembra, je prispel na Gorenjsko predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo Jovanko. Spremljali so ga vidni predstavniki slovenskega družbenega in političnega življenja Sergej Kraigher, Franc Popit, Lidija šent-jurc in Miha Marinko. Na kranjski železniški postaji sta visokega gosta in spremstvo pozdravila predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar ter sekrotar občinske konference ZKS Kranj Franc Rogelj. Predsednik Tito se je nato odpeljal na Brdo pri Kranju. -jk Predsednik Tito častni doktor ljubljanske univerze V okviru praznovanj ob 50. obletnici ljubljanske univerze bo jutri dopoldne v prenovljeni zbornični dvorani ljubljanske univerze slovesna promocija devetih častnih doktorjev. To visoko priznanje bo prvi sprejel n>*»»H- sednik republike Josip Broz-Tito. Razen njega bodo doktorske naslove sprejeli še Edvard Kardelj, Srečko Brodar, Jovan Hadži, Milko Kos, Alija Košir, Feliks Lebe, France Štele in Alois Tav- s;.> 1 1 Znani so tričetrtletni rezultati gosi>odarjenja in Še TOalo pa bomo začeli z novim poslovnim letom. Nestrokovno gledano bi bili slabi gospodarji, če ta hip še ne W vedeli, kako se bo v osnovali prihodnje iHo odvijalo naše poslovanje. V prid tej ugotovitvi so že znani ne Kateri podatki o razvoju za prihodnje leto. Vsako leto se dvakrat srečujemo s tem vprašanjem. aJprej, ko programiramo, in ob koncu, ko ocenjujemo realnost naših programov, že nekaj let pa se skozi Programe kot rdeča nit vleče določen optimizem. Prav gotovo je to ena izmed odlik, saj pravimo, da kdor Je 113 ,za^et'lu optimist, ta je že polovico naredil. 2al pa Se je že nekajkrat pokazalo, da je takšnemu optimizmu sledila grenka realnost. Poglejmo kranjski primer, pri čemer pa ne mislimo, p* je v drugih gorenjskih občinah bistveno drugače. rogram letošnjih investicij v gospodarstvo znaša 120 bilijonov novih dinarjev. Ugotavljajo, da bodo uresniči le okrog 60 odstotkov predvidevanj. Za prihodnje Pa predvidevajo, da bodo investicije znašale 225 m»ijonov. Pravzaprav številka ne bi bila dvomljiva, če e bi že letos In lani ugotavljali, da prav ti programi n|so bili uresničeni. Dyom o prevelikem optimizmu pa se kaže tudi lJJ~*' Prenekatere delovne organizacije nameravajo Prihodnje leto izboljšali kadrovski sestav zaposlenih. Zm SOrazrncrno skromnem povečanju produktivnosti in erneni povečanju osebnih dohodkov pa lahko ugolo-o dvoje: programi o povečanju osebnih dohodkov vionCrea,ni in kaJ hltro sc ,ahkw P°kažc- da bodo Prcd-Ce €'r*°,1nl dohodki za nove strokovnjake premajhni. Se h° b°do skuša,i »Icditl večjim osebnim dohodkom, bo zgodilo, da bodo leti zaradi premajhnega povelja produktivnosti porasli na račun skladov. n|.rr'merov. da so posamezne postavke v predvidevala.? "eprcpričljive in skregane s programsko logiko, bi op" na*tc,i več. Vendar bodi dovolj. Radi bi le g °Zo^,I,' da z optimističnimi programi ne bomo nlko-ukr P.rIeprican- Tudi kasnejši izgovori o reformsklh nav i in sP,ošmh težavah, ki Jih sedaj tako radi vid ',jani° v opravičilo, nam ne bodo koristili, če pred- I S kod 7"^ nc bom» uresničili. Edina rešitev je, da pone- §S ds»«, enu,no PreceJ optimističnim predvidevanjem do- v •> da«io več realnosti. 9 A. ialar h Brnik zavrača trditve preiskovalne komisije S 1 V sobotni številki Glasa rmo pisali o tiskovni konferenci na letališču Brnik o vzrokih nezgode Jatove cara-vellle (dne 21. novembra) in o škodi, ki jo je — po mne-niu predstavnikov Aerodroma I.jubljana-Pula — zaradi neodgovornega obtoževanja beograjske Coiitike utrpelo podjetje. Kmalu potem, ko so trditve uprave letališča prišle v j ivr.est. je komisija, ki preiskuje pripetljaj, prek radia, televizije In časopisov očitala vodstvu Aerodroma Ljubljana, da je drlo novinarjem napa-.'ne podatke, da ugotavljanje razlogov za nesrečo s srečnim koncem še ni zaključeno in da caravehlne-ga spusta do vri:ov dreves nista kriva le pilota, ampak tudi nezadostna pazljivost meteorološke službe (le-ta naj bi menda posadki letala postregla z netočno sliko vidljivosti nad pristajalno stezo). Obtoženi uslužbenci meteorološke službe, ki sicer sodi pod pristojnost meteorološkega zavoda Slovenije ter direktor letališča Brnik Franc Sever so nemudoma ovrgli očitke in izjavili, da je na letališču vse delovalo brezhibno. Poudarili so, da imajo Izjavo direktorja SUCVP Ba-triča Jovanoviča, priobčeno v Politiki, za edino pristojno, kajti preiskovalna komisija za zdaj ni objavila nobenih dokončnih ugotovitev, niti ni obvestila uprave aerodroma o domnevni krivdi njenih služb. In na tiskovni konferenci so predstavnike tiska seznanili izključno le s stališčem podjetja do dezinformacije, ki je močno odjeknila celo v inozemstvu. Kaže, da zaplet okrog nesrečne caravclle še zdaleč ni končan. Medsebojna obtoževanja ga vsekakor nc bode) pomagala razjasniti. Edino* škodijo lahko, škodijo brniškemu letališču, podjetja JAT, slovenskemu gospodarstvu in ne nazadnje tudi ugledu Jugoslavije kot celo« te. -ig Pomoč se še zbira 1 V Sloveniji PO za v potresu prizadeto Bosansko Kra jino zbrali že precej«5i'jo pomoč. Zadnji podatki kažejo, da se je številka pomoči povzpela že čez 10 milijonov din. Od tega K bilo poslano za 6 milijonov pomoči l materialu, drugo pa v denarju. Tolikšno pomoč Je zbralo ali poslalo v Bosno 790 gospodarskih organizacij iz Slovenije. Občani in pa nekatere organizacije pa so prek Rdečega križa Slovenije prav tako poslali v Bosansko krajino za več kot 2 milijona di-nar'ev nomoči v denarja in materialu. 10. stran Spremenjen vozni red Rupa — Breg 15. stran Kegljači Triglava državni prvaki Združeno delo v SZDL »V socialistični zvezi je treba združiti vse tisto, kar je napredno v zvezi komunistov, zvezi sindikatov, zvezi miladine itd. Le tako bo delo socialistične zveze in drugih političnih oziroma samoupravnih organov in organizacij resnični odsev želja in potreb ter prizadevanj delovnih ljudi.« To je bila ena osnovnih misli na ponedeljkovem posvetu predsednikov in sekretarjev izvršnih odborov občinskih konferenc SZDL Gorenjske. Posvet je pripravil izvršni odbor republiške konference SZDL v Radovljici, na njem pa so razpravljali o dokumentih SZDL danes in o njihovem uresničevanju, o pripravah na javne razprave o kulturnih skupnostih in zdravstvenem zavarovanju in o kriterijih za nagrajence OF. Dogovorili so se, da bodo še ta mesec v vseh gorenjskih občinah pripravili razprave o tezah »Socialistična zveza dames«. Poudarili so, da so prvotne teze, ki so bile v javni razpravi štiri mesece, deino spremenjene in sistematizirano urejene. Zato ne bodo ponovno organizirali širokih javnih razprav po krajevnih organizacijah, marveč bodo o njih razpravljale občinske konference SZDL. Razen tega pa bodo za obravnavana vprašanja skušali zainteresirati tudi ZK, sindikat, mladino, ZB in druge organizacije ter predstavnike delovnih organizacij. In zakaj naj bi o tem razpravljale tudi druge organizacije? Odgovor jte jasen in je zvest edinemu cilju: perspektivnemu razvoju naše družbe in razvoju človekove zavesti. Ta ci'j pa zahteva, da se bodo v socialistični zvezi morale postopoma združiti tudi zveza komunistov, sindikat itd. Pri tem pa je seveda mišljeno združevanje vseh naprednih prizadevanj omenjenih organizacij in drugih. Ta prizadevanja pa naj bi bila strnjena na skupni imenovalec: prizadevanja za delovnega človeka. Na posvetu so vsi realno in objektivno ocenili, da uresničitev tega cilja seveda ne bo hitra in lahka. Vsekakor pa si je v tej smeri treba prizadevati, če hočemo, da bo socialistična zveza tako operativna, da bo lahko dnevno reševala pereče probleme delovnih ljudi,« je med (Jrusam dejal Franc Kimo-vec-žiga. Na posvetovanju so tudi sklonih', da bodo gorenjske občinsko konferenčne SZDL skupaj s področnim klubom poslancev za Gorenjsko predvidoma prihodnji teden pripravile v Kranju posvetovanje o zdravstvenem varstvu, ki se ga bodo med drugim udeležili tU°6 milijona novih dinarjev, p™ 248 zaposlenih je bil skupni dohodek podjetja 7,69 milijona. Izvozili takrat niso nič, njihovi skladi pa so znašali 23 tisoč novih dinarjev. Letošnja vrednost skupne proizvodnje bo znašala 82 milijonov dinarjev, število zaposlenih se je v 15 letih povečalo na 644, skupni dohodek na 50 milijonov, skladi pa na 5,22 milijona novih dinarjev. Dobršen del svojih proizvodov pa danes izvažajo. Predvidevali so, da bodo izvozili za milijon 225 tisoč dolarjev izdelkov, vendar pa bo njihov izvoz letos še večji, Svoje izdelke izvažajo v Kanado, Ameriko, Nemčijo, skandinavske države, Libijo, Maroko itd. Kolikšen uspeh je podjetje doseglo v teh letih pa nam med drugim pove tudi podatek, da danes skoraj tretjino dohodka namenijo za sklade. Tako na leto ustvarijo kar 10 milijonov lastnih sredstev (amortizacija jn skladi). Danes marsikje ugotavljamo, da je reforma prizadela gospodarske organizacije. V Ibiju to ni tako. Ko so se pred sedmimi leti odločili za specializacijo in modernizacijo strojev, so hkrati postavili trdne temelje, ki se kažejo v tem, da podjetje do danes še ni bilo nelikvidno. Poprečni osebni dohodki v podjetju danes znašajo 1100 dinarjev. Razen tega pa podjetje vsako leto kupi osem do deset stanovanj. Tako je V zadnjih nekaj letih nakupilo 63 stanovanj, 85 delavcem so odobrili posojilo za rešitev stanovanjskega problema.ure-dili so prehrano za delavce in z nakupom doma v Strunja-nu poskrbeli tudi za letni oddih članov kolektiva. V prihodnjih letih nameravajo vložiti 60 milijonov novih dinarjev za modernizacijo in razvoj podjetja. Tako bodo že letos in prihodnje leto vložili za gradnjo skladišč in nekaterih proizvodnih oddelkov 18 milijonov novih dinarjev. A. Zalar tiA^J Kranj na novoletnem sejmu od 16. do 26. dcc. 1969 Veiiki popusti -Bogata izbira -Kvalitetno blago - Ženska, moška in otroška zimska oblačila, nogavice vseh vrst, kamgami in drugo metrsko blago, posteljnina igrače. Obiščite vse naše specializirane trgovi- V decembru obdarujemo vsakega kupne, ki so bogato založene z vsem bla- ca, ki kupi pri nas blago v vrednosti Som. nad 50 din. Žšrovci bodo dobili novo bencinsko črpaSko V Žireh naj bi 15. tega meseca odprli novo, sodobno opremljeno bencinsko črpalko. Nadomestila bo prejšnjo, ki že lep čas ni več ustrezala potrebam, saj so tja prihajali po gorivo laslniki motornih vozil iz vse Poljanske doline. Tako je pred do'orim letom Petrol spoznal, da utegne biti naložba rentabilna. 2irovski vozni park — tu niso všteti okoliški kraji, na primer Trebija, Sovodenj in Gorenja vas — namreč danes premore 160 osebnih vtomobilov, 470 mopedov, 51 motorjev, 10 kornbijev in 9 tovornjakov. »Stara črpalka, ki jo je upravljal Obrtni center 2iri, ni zmogla hudega obleganja,« so nam povedali uslužbenci krajevne skupnosti. »Bila je in je še edini tovrstni objekt na relaciji škofja Loka—Logatec. Zato upamo, da bosta Petrol in SGP Tehnik kar se da pohitela z gradnjo.« Petrol je dvem prejšnjim cisternam dodal tri nove, večje. Goriva bo torej dovolj. In ne le goriva. Zvedeli smo, da namerava investitor dejavnost črpalke razširiti na razne servisne storitve. Potemtakem bi se voznik ob manjši okvari lahko zatekel po pomoč na črpalko. Razen naštetega bodo Žirovci s Petrolovim denarjem asfaltirali dovoz in postajališče ob črpalki ter deloma tudi okolico zadružnega doma, drugi del velike ploščadi pred vhodom v poslopje in zelenico, ki naj bi popestrila središče kraja, pa bo uredila krajevna skupnost. I. G. V Prešernovi ulici v Kranju so v ponedeljek že čistili novo zapadli sneg, vendar pa je še vedno precej ulic neočiščenih. Upamo, da je letos komunalna služba bolje pripravljena na zimo. — Foto: F. Perdan Sprememba imen nekaterih krajev Marsikdo se je začudil, ko je v Glasu 22. novembra bral poročilo s seje občinske skup. ščine Kamnik pod naslovom Kamnik bo ostal Kamnik. Posredi je bil predlog, da bi imenu Kamnik dodali pri-Stavek (npr. Stari Kamnik). Tov. Mirko Podbevšek, predsednik sveta za splošne in notranje zadeve pri občinski skupščini Je v obrazložitvi predloga dejal: »Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo je obvestil skupščino občine Kamnik, da jim je zavod za statistiko SR Slovenije predložil seznam naselij z enakimi imeni s pristavkom in brez pristavka na območju SR Slovenije. Po določbah 3. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš mora v primeru, da ima več naselij enako se glaseča imena zaradi preprečevanja zamenjave imeti vsako tako ime pri-stavek. Na območju naše občine so z enakimi imeni naslednji kraji: Bela, Briše, Gozd, Kališe, Kamnik, Klanec, Križ, Lani-še, Liplje, Mekinje, Mlaka, Moste, Okroglo, Pcdbreg, Podgorje, Poljana, Potok, Suha-dole, Znojile in Žaga. V razpravi so upravne službe pojasnile, da se prav v letu 1968/69 ureja oštevilčenje hiš in označen je naselij, za kar so potrebne označbe že pripravljene, in bi vsaka sprememba zahtevala nova finančna sredstva. Člani sveta so tudi sicer menili, da so ta imena stara kot naselja, udomačena in jih zato za sedaj ne kaže spreminjati in dopolnjevati. Glede na to, da je seji občinske skupščine prisostvovala tudi Olga Zupan, direktor zavoda za spomeniško varstvo Kranj, sem jo med odmorom povprašal, kdaj je v zgodovini prvič zapisano ime Kamnik. TovarišJca Olga je povedala, da se Kamnik kot mesto (poudarjam: kot mesto in ne kot naselje, ki je mnogo starejše) prvTČ imenuje 1267. leta. Kamniški meščani se prvič omenjajo 1229. leta. Slovensko ime Kamnik se prvič pojavi 1271. leta, in sicer KAMNICH (prej pa Stein). Na seji občinske skupščine smo slišali, da sta v Sloveniji dva Kamnika, da pa zato še nikdar ni prišlo do pomote. »800 let zgodovine piše o Kamniku, zdaj pa naj bi temu imenu dodali še pri-stavek! Gre za omalovaževanje našega mesta,« so dejali očitno užaljeni odborniki in zavrnili predlog . J. Vidic Seja konference Zli v Radovljici V veliki sejni dvorani občinske skupščine v Radovljici bo v soboto dopoldne prvo zasedanje občinske [konference ZK. Pregledali bodo letošnje delo komiteja in komisij občinske konference in sklepali o organizi- ranj u zveze komunistov v občini. Na zasedanju bodo volili tudi sekretarja komiteja, predsednike in člane komisij konference ter člane komiteja in medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. A. 2. Krajevna skupnost Bsce e posSovanja Kadar je na sestankih govora o težavah nekega mesta — tu mislimo predvsem večja občinska središča — ljudje radi pozabljajo, da ni skupščina tisto telo, ki mora skrbeti za urejenost cest in ulic, za zunanji videz posameznih četrti, trgov in parkirnih prostorov. Skupščinski organi in službe se pečajo s širšimi, splešnejšimi vprašanji, ki zadevajo celotno komuno ali vsaj nekatere njene predele, konkretnim predlogom, zahtevam, željam in pritožbam prebivalcev pa bi morale prisluhniti krajevni skupnosti. Žal odgovorni ugotavljajo, da so ravno v mestih krajevne skupnosti potisnjene vstran, da živijo v senci »občine« in da jim občani ne posvečajo zadostne pozornosti. Pogovarjali smo se z Mirkom Brezovcem, tajnikom KS Škofja Loka, ki nam je povedal, da Ločani šc vedno ne poznajo dovolj pristojnosti te družbenopolitične skupnosti. »Ljudje bi morali bolj sodelovati s KS, ji sporočati svoje težave in zamisli. Skušali jim bomo pomagati, saj zato smo tukaj,« mani tov. Brezovce. »Žal je bila KS v preteklosti vse prevečkrat servis občine oziroma družbeno-poiitičnih organizacij, manj pa reailizator državljanovih zahtev. In vendar ustava pravi, da so krajevne skupnosti samostojne samoupravne ustanove občanov, čeprav zanje še ni izdelan konkreten zakon.« Govorili smo tudi o stikih med političnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Dostikrat omenjeno sodelovanje zdrsne na raven odnosov nadrejenih do podrejenih. Dasi takšni pojavi nikakor niso redki, se v ško-fji Loki trudijo odpraviti jih, dvigniti na raven povezave enakega z enakim. Radi bi krajevno skupnost tudi dejansko, ne le formalno, spremenili v samoupravno ustanovo občanov. Prav prek nje bi ljudje, na primer, lahko soocliločati pri uresničevanju načrtov, ki predvidevajo temeljite spremembe v mestu. Bliia se namreč tisočletnica Škofje Loke in do takrat bo treba storiti še marsikaj. KS Škofja Loka zavzema ožje mestno območje z novimi naselji vred. Program njenih nalog je razdeljen na dva dela: na redno dejavnost, pod katero sodi vzdrževanje cest in skrb za čistočo, ter na urejevanje kraja (r^faV-iranje, izgradnja sekundarnih kanalov, nega zelenic in podobno). Redno dejavnost financirajo iz proračunskih sredstev, program novih investicij pa iz sklada prispevkov za uporabo mestnega zemljišča. Slednje predstavlja nemajhno novost, kajti drugod je denar od prispevkov na mestna zemljišča koncentriran v občinskih blagajnah. Tudi v škofji Loki so ga prepustili vodstvu KS šele potem, ko je število pritožb na račun zanemarjenosti mesta preseglo vse meje. Danes ljudje mnogo manj negodujejo, precej bolj so zadovoljni. KS je zadnje čase začela sklepati individuaJne pogodbe z zainteresiranimi posamezniki, ki so pripravljeni sofinancirati asfaltiranje določenega mestnega predela oziroma podpreti napeljavo sekundarne kanalizacije. To je, kot trdi tajnik Brezovec, bolj demokratično kakor sprejem odloka o samoprispevku, ki je bil obvezen za vse, ne glede na nasprotovanje večjega ali manjšega kroga občanov. Vrh vsega pa so si pri krajevni skupnosti z in di v idualn imd p o godb ami pomagali iz finančne zagate, nastale zaradi počasnejšega dotekanja proračunskih in drugih sredstev. Loška KS je v zadnjih štirih letih asfaltirala 17 tisoč kvadratnih metrov mestnih površin, bila pobudnik in organizator mnogih komunalnih programov ter pomagala sosednjim, šibkejšim krajevnim skupnostim. Ta čas so iz sklada prispevkov na mestna zemljišča in iz sredstev gospodarskih organizacij za nove investicije porabili čez 2 milijona N din. Rednih letnih proračunskih sredstev se nabere okrog 300 tisoč N din, od tega jih 260 tiseč potrošijo za komunalno, ostalo pa za funkcionalno dejavnost. »Žal nas je premalo,« ugotavlja tajnik tov. Brezovec, »Od petnajstih ljudi, kolikor šteje svet KS, imamo le enega profesionalca. In ta ne more najbolj zadovoljivo opravljati kopico najrazličnejših dolžnosti ter poleg vsega še poslušati občane, ki prihajajo v pisarno, ho-teč zvedeti to in ono, predlagati, kritizirati ali se pritožiti.« L G. Spodbuditi javno razpravo o osnutkih republiških za o zdravstvu in o zdravstvem zavarovanju Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze je pred kratkim obravnaval naloge SZDL v javni razpravi o delovnih osnutkih republiških zakonov o zdravstvu in o zdravstvenem zavarovanju. V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik IS SRS Vinko Hafner. Osnutka obeh republiških zakonov, ki jih je dala v javno razpravo delovna skupina za preučitev sistema zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarovanja skupščine SR Slovenije sodita v vrsto dejanj, ki so potrebna, da bi uresničili že pred letom sprejeta stališča o samoupravni preobrazbi zdravstva in o izvajanju družbenoekonomske reforme na tem področju. »Gre za odnose med ljudmi,« je poudarila Živa Bel-tram, »ki se v zdravstvu pojavljajo: plačnik proti naročniku, bolnik proti zdravniku, zdravnik proti bolnilku in zdravstveni ustanovi, zdravstvena ustanova proti skupnosti itn.« Poraja se vprašanje, ali moramo res že vnaprej tako široko določiti pravice zavarovancev, ker s tem že vna-Iprej izključimo samouprav- ne pravice bodočih skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Vlado Beznik, sekretar 10, je poudaril, da ni naloga socialistične zveze določiti globlje ocene osnutkov zakonov, temveč spodbuditi razpravo in podpreti osnovna izhodišča, ki jih je dal predlagatelj osnutkov zakonov. Na seji so sprejeli sklep, da se javna razprava podaljša vse do sprejetja zakonov, kajti vsaka tehtna dopolnitev ali sprememba posameznega člena v osnutku mora najti svoje mesto pri končnem oblikovanju in sprejetju zakonov. Do gradiva še ni zavzel stališča niti izvršni svet niti drugi skupščinski organi. Javna razprava naj bi torej ocenila gradivo. Izvršni odbor sodi, da je treba v javni razpravi in pri sprejemanju odločitev upoštevati naslednje: Povečajo naj se pristojnosti in odgovornosti samoupravnim skupnosti zdravstvenega zavarovanja; zdravstveni delavei naj v svojdi deflovniih organizacijah in fcdruž cn ji h kot en ak opravin i partnerji v skladu z družbenimi dogovori sklepajo pogodbe s skupnostmi zavarovancev in sodelujejo pri pro- gramiranju zdravstvenega varstva; ekonomska razmerja naj bodo grajena na principu dohodka in na upoštevanju finančne zmogljivosti zavarovancev in družbenopolitičnih skupnosti. Udeležencem javne razprave je po mnenju izvršnega odbora treba dati praktične odgovore na nekatera osnovna vprašanja kot so: Kaj nam bodoči zakoni prinašajo novega v sistemu zdravstva? Kako nam je ravnati, da pridemo v primeru bolezni čimpreje do zdravstvene pomoči? Koliko bomo prispevali v skupne sklade in kaj bomo doplačovali v golovini? Nekatera vprašanja pa terjajo posebno obravnavo v sekcijah občinskih konferenc socialistične zveze. Tako npr: Obseg bodočih republiških predpisov in njihova vsebina. Pogoji za ustanavljanje bodočih skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Zagotavljanje razvoja stroke in njene notranje organiziranosti. Status kmeta — zavarovanca v osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju. Socialna varnost posameznika in skupin. Program razvoja zdravstvenega varstva na Slovenskem. Vloga in m ' občinskih skupščin in delovnih organizacij v novem sistemu zdravstvenega varstva. Da bi bila javna razprava razumljiva vsem. bo potrebno napisati poljudno razlago obeh osnutkov zakonov. Vse to naj prispeva k uresničevanju takih razmer v zdravstvu, da bo v njih človvk in njegovo zdravje vse predmet državne skrbi, zdravstveni delavec pa vse manj uradnik. L Vidic Oddafa, kakršnih si še želimo V petek, 5. decembra, je občinska konferenca ZMS Kamnik v veliki dvorani Doma pripravila uspešno javno mladinsko oddajo. S to oddajo so končali letošnja praznovanja ob 50-letnici KP, Skoja in sindikatov. Na njej so podelili pokal najboljšemu mladinskemu aktivu na športnih tekmovanjih ob dnevu mladosti. Tudi letos so prehodni pokal prejeli mladinci podjetja Kamnik, zastavice v trajno last pa so kot najboljši tovarniški aktiv lani prejeli mladinci Stola, mladinci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine so bili najboljši med šolskimi aktivi, med vaškimi aktivi pa so kot najbolj aktivni prejeli nagrado mladinci iz Zgornjega Tuhinja. Da se je v dvorani Doma zbralo nabito polno obiskovalcev, je prav gotovo zasluga organizatorja, ki je poskrbel v zabavnem delu te oddaje za enkratno presene- čenje. Povabil je namreč trenutno vodilne pevce zabavne glasbe v Sloveniji, in sicer Evo Sršen, Braca Korena in Edvina Fliserja. Na oddaji pa sta nastopila prvič tudi domačina Lidija Toman in Peter Kunaver. Vse pevce so, j poleg tega, da so igrali tudi j sami, spremljali domači Kam-niktiti. Organizatorji pa so seveda poskrbeli tudi za ne- I koliko starejše obiskovalce, za njihovo dobro razpolože-ttje so namreč igrali Veseli j kovinarji iz Kamnika. Obiskovalci so z navduše- 1 njem sprejeli Braca in Evo, ' medtem ko s petjem Edvina Fliserja niso bili povsem za- j dovoljni. Najbrž sta jim vse ; pomenila le prva med prvimi 1 — Eva in Braco, ki jih na j koncu nikakor niso hoteli 1 spustiti z odra. Braco je lepo i zapel tudi Avsenikovo Prelepo Gorenjsko, seveda ob spremljavi Veselih kovinarjev, in obiskovalec močno presenetil. In kako so domačini sprejeli domačina-pevca? »Pero« jih je močno navdušil, med petjem so ga prekinjali s ploskanjem. In ko so za konec Kamniktiti igrali solo, je bilo iz dvorane slišati glasove: Pero, Pero ...! Lidija jih ni toliko navdušila, pa vendar je bil njen nastop zadovoljiv. Na oddaji — ki jo je mimogrede povedano vodila spremljevalka Braca Korena, ker Kristine Remškar sploh ni bilo na spregled — so spregovorili tudi o letošnjih največjih akcijah kamniške mladine: predvsem o mladinski delovni akciji pri gradnji stadiona v Mekinjah, dotaknili pa so se tudi vprašanja mladinskega kluba, ki bo najbrž zaživel ob začetku prihodnjega leta. In kaj naj povemo o organizaciji in o odzivu obiskovalcev te oddaje? Vsa pohvala gre vsekakor organizatorju, saj mladi v mestu vedno govorijo, da nimajo kam iti. Organizacija je bila zadovoljiva. Med obiskovalci pa je bilo videti, da si takih in podobnih večerov še želijo. T. Smolnikar V soboto, 13, decembra, v Glasu posebna kulturna rubrika Snovania Dva koncerta Siavčkov iz Britofa Pevski zbor Siavčkov iz Britofa pri Kranju je pred kratkim priredil dva uspešna koncerta. Prvega v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, drugega pa v dvorani kulturnega doma v Predosljah. Nastopa pevcev iz Britofa sta bila dobro obiskana, saj je dvorana na obeh gostovanjih nabito polna. V Begunjah so bolnikom, zdravstvenem osebju in številnim domačinom zapeli 14 pesmi, v Predosljah pa so svoj program razdelili v dva dela. Prvega so popestrili z dramskimi vložki. Zato se je nastop v Predosljah imenoval Večer pri Oberščaku. V gostilni, znani iz Jurčičevega Desetega brata, so zbero fantje, kjer jim Krjavelj pripoveduje domiselne zgodbe. Njegovo pripovedovanje spremljajo pesmi. Nato skupno odidejo vasovat, kjer se odvija zanimiv dvogovor med fanti in dekleti v pesmi. Na koncu nastopa v Predosljah so pevci iz Britofa zapeli še pet umetniških pesmi. Zbor vodi mladi pevovodja Stane Naglic iz Olševka. -j k Stal je Andraž na mostu in zrl na ono stran, se je na robu jezera dvigalo gradbišče. ^ e ik žerjav je s svojim ropotom paral tišino, ki je ležala nad jezerom. Zrl je v gradbišče in si misii-I: »Lepo bi bilo biti zidar. Zidal bi hiše, gradil hotele, tako kot tile tukaj in lahko bi rekel — vidiš Andraž, to je pa tvoje delo —. Zares bi bilo lepo biti zidar. Res je, da je lepše biti skladiščnik ali pa železničar, ampak tudi zidar ni slabo. Malo si umazan, ampak, saj se lahko umiješ, vsi ljudje se umivajo, eni tako, drugi zopet drugače. Včasih tudi drug drugega umivajo, tudi to je že slišal.« Se je razmišljal Andraž, potem pa se je odločil. Vprašal je mojstra na gradbišču. Ta pa mu je odgovoril, da on ne odloča o tem. Vpraša naj na upravi. »Seveda, kako da se tega ni takoj spomnil, na upravo, kakopak, mojster razumljivo nima le Pravice « Udaril se je Andraž po glavi, da ga je zabolelo in jo mahnil na upravo. »Ali znaš zidati?« ga je vprašal zavaljeni možak, drugače kadrovski. Andraž je hotel reči, da ima šole, pa se je spomnil, da pri zidanju njegove šole nič ne veljajo. Se odslovili bi ga lahko, če bi jim to Povedal. Rajši je dejal, da zidati nc zna, a bi se hitro naučil. Zamislil se je kadrovski in ocenjujoče gledal Andraža. Dolgo ga je gledal, potem pa le prikimal. Andražu se je oddahnilo. »Pa bom zidar,« si je dejal. In res je bil zidar. Ze naslednji dan se je znašel na gradbišču. Malo neprijetno je bilo že Priti med čisto nove, nepoznane ljudi, pa še hrvaško so govorili, a Andraž se je na to hitro Privadil. Seveda ni mogel takoj zidati. Dobil je samo-kolnico in vozil. Zadovoljen je bil Andraž, čeprav je bila polna samokolnica težka. »Res da Je bilo lepše biti skladiščnik, ali pa železničar, arnpak tudi zidar je lepo biti. Treba je znati delati, tudi samokolnico je treba znati voziti.« Andraž je videl, da vozi vsak drugače. Eden Se drži bolj naprej, drugi bolj nazaj, vsak po svoje. »Pravilno se je treba držati, pa je lažje.« Držal se je Andraž pravilno in vozil z lahkoto. £e so vozili ostali polovico, je vozil on polno, če so vozili ostali polno, je vozil on toliko, da ie kapalo čez rob samokolnice. Pohvalno ga je gledal mojster in kimal z glavo, Andraža pa je to podžgalo, da je kar stekel po deski, čeprav IZidar Andraž je bila polna samokolnica težka. Vse češče ga je pohvalil mojster. Kako ga nc bi, saj je garal za dva. In zadovoljen je bil Andraž. Treba je znati delati, tudi samokolnico je treba znati voziti. Ko je bila dve in so odhajali domov, bi se Andraž stoje lahko popraskal po podplatih, tako ga je zdelala samokolnica. Pa je bil vseeno zadovoljen in mojster ga je vsak dan pohvalil. »Dober možak tale mojster, ni kaj reči,« si je niisiil. Opazil pa je Andraž, da ga ostali ne gledajo več t:>ko prijazno, kot so ga v začetku. Požvižgal se je na to. Nekega lepega sončnega dopoldneva, se je pred gradbiščem ustavila lepa, črna limuzina. Andraž jo je kar požiral s pogledom, tako mu Ije ugajala. Iz avtomobila je stopil postaven, sivolas možak, v lepi črni obleki, beli srajci in kravati. »To bo direktor, kot pribito,« si je dejal Andraž, zgrabil samokolnico in vozil še hitreje. Res je bil direktor. Stopil je k mojstru in se pogovarjal z njim. Dolgo sta se menila in Andražu se je zdelo, da sta ga večkrat pogledala. Prestrašil se je. Andraž je poznal to. Ko te takole pogledujejo, kaj dobrega iz tega ni. Mojster jim je dejal, naj prenehajo z delom in jih poklical k sebi. Stala sta tam na plošči mojster in direktor, ostali pa so pred njima napravili polkrog. Ponosno se je držal mojster poleg direktorja, kot furman zraven lepega ši-mcljnn. »Ej, biti direktor, to je nekaj,« si je mislil Andraž. »Saj ni slabo biti zidar, ampak biti direktor v lepi črni obleki, beli srajci in kravati, to jc nekaj.« Zasvetile so se Andražu oči in kar žal mu je bilo, da ni direktor. Direktor pa je pričel govoriti. Povedal jim je, da naj pridno in hitro delajo, ker se z gradnjo tega hotela mudi. »Seveda so pridni že sedaj, naj le še naprej ostanejo tako!« je dejal in vsakega posebej pogledal. Na Andražu jc ustavil pogled. Poklical ga je k sebi. Prestrašil se je Andraž, hudo prestrašil. »Le kaj mi bo povedal? Da jc razočaral? Ali pa bo tudi tu elektrifikacija?« Pa ni bilo nič od tega. Pohvalil jc direktor Andraža. Pred vsemi ga je pohvalil, da je najbolj priden, jc dejal. Celo roko mu je stisnil. Topilo se je Andražu srce od sreče, mežikal je, da je zadržal solze, ki so mu silile v oli. »Vidiš Andraž,« si je govoril. »Garal si, pa se je izplačalo. Pred vsemi te je pohvalil direktor. Tudi bolj debelo kuverto ic obljubil.« IPogledal je po ostalih in se skoraj prestrašil njihovih pogledov. Mrko so ga gledali izpod čela. Skomignil je Andraž z rameni in bil sila začuden. »Kaj pa on more zato, če ga je pohvalil direktor. Ostali so vozili samokolnice napolnjene do polovice, on pa je vozil polne. Koga naj potem pohvali direktor, njih ali njega?« Čudil se jim je Andraž, pri sebi pa je sklenil, da bo tudi naprej tako delal. »Saj je vredno. Sam direktor pride na gradbišče in te pohvali.« »To je nekaj, ja.« Zelo ponosen je bil Andraž sam nase. Direktor in mojster pa sta si ta čas ogledovala notranjost zgradbe. Potem pa se je zgodilo nekaj zelo čudnega, grdega, nekaj, česar Andraž še danes ne more razumeti. Direktor in mojster sta stopila na teraso. Direktor prvi, za njim pa mojster. Po deski, ki je Ibila poševno položena iz ene terase na drugo, je pridrsela samokolnica, oplazila direktorja po nogah, izgubil je ravnotežje in padel v mavtarko polno apna. Zamižal je Andraž, saj svojim očem ni mogel verjeti. Ko jih je odprl je bil še bolj presenečen. Vsi pogledi so bili naperjeni vanj. »Le zakaj?« se je spraševal. Pomagal je mojster direktorju iz apna in tista črna obleka ni bila nič več tako lepa. Sedaj je bila enaka srajci. Tudi pogled se je spremenil direktorju. Sledil je pogledu ostalih iin tako obstal na Andražu. Pogledal je direktor Andraža, Itako pogledal, da mu je kri zastala v žilah. »Jc tvoja samokolnica?« jc vprašal z glasom, ki jc paral drobovje. Natančno je pogledal Andraž samokolnico in se še bolj prestrašil. Res je bila njegova. »Ampak jaz . . .« Besede so mu zastale v grlu. Slišal je samo to, da mu je direktor dejal, naj pride takoj na upravo. Kaj je hotel. Sel je Andraž Mihovec na upravo in vedel je, kaj ga čaka. Ni pa vedel, zakaj, Zgodilo sc jc, kot je predvideval. Opravičeval se je Andraž in trdil, da on res nima nič pri tem, a kdo bi mu verjel. »Andraž, bodi pameten. Spravi knjižico in pojdi. Oni že vedo, zakaj, pa tudi motijo se ne, oni se nikoli ne motijo.« Sel je, kaj pa je hotel, še prej pa jc dejal direktorju: »Nikarte hvaliti enega delavca pred vsemi, ker lahko spet padete v apno!!!« Trcsknil je Andraž z vrati in bil tako jezen, ■ da bi skoraj zaklel. S. Knific — Kar prenehaj, draga, in raje povej, kaj bi spet rada. Učinkovito hiršanje Prav vsak, ki ima težave z linijo, ve, kako težko se je znebiti kakega kilograma odvečne teže. Pred kratkim pa je neki profesor na univerzi v Coloradu odkril zelo preprost in niti najmanj nevaren način hujšanja. Profesor trdi, da po njegovi motodi vsak izgubi v šestih tednih do 10 odstotkov telesne teže. Kilograme brez naprezanja pa je po tej metodi možno izgubiti le na višini 4500 metrov, in sicer v šestih tednih počitnic. Vendar pa — malo težko bo na takih višinah najti prostor za vse, ki bi radi shujšali, ali ne? Rodovitna Lunina prst Znanstveniki iz Houstona so opazili, da rastline zasajene v rudnine, ki so jih vesoljci prinesli z Lune, rastejo dvakrat hitreje kot v navadni prsti. Polovica rastlin raste v prsti z našega planeta, polovica pa raste v želatini, ki ji je primešan Lunin prah. Bilke, ki se hranijo z Lunino »zemljo«, so dvakrat večje. Po mnenju biologov je večja plodnost posledica mineralov, ki pospešujejo rast. Vendar pa še niso ugotovili, kateri elementi so to. Olimpiada 1976 v Moskvi Sovjetski olimpijski komite je zahteval od mednarodnega olimpijskega komiteja, naj bi bile olimpijske igre leta 1976 v Moskvi. Moskva se je tako pridružila ostalim kandidatom Los Angelesu, Montrcalu in Firencam. Moskva ima velike možnosti, da postane organizator največjega športnega tekmovanja na svetu, saj bi bilo prvič v socialistični deželi. Moskva ima 69 stadionov med njimi tri velike, palačo športov, 22 bazenov, 110 nogometnih igrišč in 230 telovadnih dvoran. Prav sedaj gradijo tudi sedem velikih hotelov, do leta 1976 pa bi jih zgradili še 15. Kakor se vzame Znanega raziskovalca vulkanov llarouna T;i/.ieiffa so vprašali, če so je zelo nevarno približati vulkanu oziroma žareči lavi. Raziskovalec je menil, da je manj nevarno lesti v vul-kanovo žrelo kot pa preživeti konec tedna z avtomobilom. Kri iz detergenta Znanstveniki medicinske fakultete univerze Cincinatti so izpopolnili nadomestek za kri, sestavljen iz raznih elementov. Nadomestna kri je mešanica slane vode, detergenta in vrste olja, ki ga uporabljajo za hlajenje elektronske opreme. Nova zmes, ki so jo že preikusili na živalih, je izredno poceni. Zelo lahko jo je pripraviti, hrani se lahko pri sobni temperaturi in menda ima celo več kisika kol prava kri. Rešitev sobotne križanke 1. OBODIN, 7. TRANSA, 12. ROKAV1NA, 14. DETE, 15. LN, 16. SAHARA, 18. CER, 19. IDA, 21. NOJ, 22 TRAK), 24. ALEJA 26. TLAKA, 27. TRPEK, 28. ARA. INA. 31. OCI, 32. AKCENT, 35. CT. 36. KUNA, 38. KANTEM1R, 40. OKAPEK, 41. KAL1CI KRVOSES 13 Pri tem si je očividno raztrgal obleko, kajti na bodeči žici so našli nekaj nitk blaga. Tvoj prijatelj, poročnik Tragg jc bil prav domiseln. Kakor hitro je zapazil, da vodijo sledovi k žični ograji, je že imel v roki povečevalno steklo in ni dolgo trajalo, da je na bodicah odkril ostanke blaga.« »Kako pa je s sledovi stopinj?« »Napravili so takoj odlitke. Sledovi so vodili prek njive in so se nato končali na glavni cesti. Domnevajo, da je možak tekel do glavne ceste, tam pa ustavil avto in se odpeljal v mesto. Policija bo s pozivi v časopisju skušala najti esebe, ki so opazile človeka, kateri je ustavljal avtomobile, in ki b; ga utegnili opisati.« »Da, že razumem, Pavel,« je dejal Mason zamišljeno. »Ali veš še kaj?« »Torej, voz so vrnli izposojevalnici. Mlada ženska ga je zapeljala na parkirni prostor izposojevalnice. Nato je krenila proti pisarni, potem pa dozdevno naenkrat izginila. Saj veš, kako je z izposojanjem voz. Ce si kdo najame voz, mora založiti petdeset dolarjev in nameščenci izposojevalnice se ne brigajo kdo-ve kaj za vozove, ki jih izposojevalnici vračajo. S i var izposojevalca je, da gre v pisarno, kjer mu vrnejo petdeset dolarjev, potem ko so vračunali potrošnjo. Pri izposoji za en dan ponavadi potrošnja in kilometrina nikoli ne dosežeta založenega zneska.« »Policija je torej voz že zaplenila?« »Da, naročili so strokovnjaku naj ga preišče zaradi prstnih odtisov ]n kolikor vem. so našli nekaj prav sijajnih. Seveda so se tudj v bungalovu ogledali glede odtisov.« »No, prav,« je dejal Mason. »Potem bomo pa kmalu zvedeli kaj določenega.« »človek bo/ji, saj ima policija že sedaj neizpodbitne dokaze! Samo ptička še nimajo, ki je zapustil prstne odtise, grem pa nekaj stavili, da ga bodo našli, Pcrry.« »Kdaj?« Drake jc priprl oči in pre-udarjal. Jutri dopoldne ob desetih ga bodo imeli. Vsekakor pa grem staviti s teboj za kar hočeš, da ga bodo do pelih popoldne prijeli.« »In kaj nameravaš začeti zdai ti?« »V pisarni imam divan, pa bom na njem nekoliko zadremal. Svoje ljudi sem razposlal na vse sirani in vem, da ne bodo pustili vnemar nobene sledi.« »Prav. Sporoči mi, če boš zvedel ka| novega.« »Kje pa naj te iščem?« »Ostal bom tu.« »Tvoj klient, za katerega gre, mora biti precej masten kran, kaj?« »Brigaj se za svojo kramo in glej, da boš kaj našel!« »Hvala lepa za dober svet!« je dejal Drake in odšel. Mason se je ozrl na Elzo Griffin. »Na vas doslej menda sploh niso mislili.« »Opis stanovalke bungalova 12 je bil zelo dober.« »Bi se peljali sedaj še enkrat tja?« »Čemu?« »Bedford mi je pravil, da ste mu pomagali posneti prstne odtise s pladnja. Kako bi bilo, če bi se zdaj še enkrat peljali v motel in šli v svoj bungalov št. 12. Lastnik motela bo nedvomno pogledal za vami. Nekoliko boste poklepetali z njim in ko odide, boste na kljukah vrat, na predalih omar, skratka povsod, poiskali prstne odtise, jih posneli in prinesli meni.« »Bojim se, da ne bi lastnik motela začel sumiti o meni. Utegnil bi si še enkrat pogledati številko mojega voza. Saj sem v formularju navedla napačno.« »Potem bi imeli pač smolo.« Zmajala je z glavo, če me bo kdo indentificiral, potem bodo takoj na sledi Mr. Bed-fordu.« »Saj že itak vodi prekleto dosti sledov k njemu. Pavel Drake ima čisto prav, da ga bodo do desetih dopoldne najbrž — ob petih popoldne pa prav gotovo imeli. Izstavil jc dvesto potovalnih čekov in Binnev Denham si je z njimi preskrbel denar. Med dnevom bo policija nedvomno iztakni-la, kje so bili čeki izplačani. S tem pa so že pri Bedfordu. Takoj mu bodo odvzeli prstne odtise.« »Kaj pa bo potem?« »Obložili ga bodo umora. Vsekakor mu bo sodišče s stoodstotno gotovostjo moralo umor tudi dokazati. Ali mislite, da je umoril Denhama?« »Za božjo voljo, kaj pa mislite? Seveda ga ni!« »Prav, saj ima nazadnje tudi on nekaj adutov v roki. Tako ima listek, ki ga je našel, ko se je prebudil, kjer jc zapisano, da lahko odide.« »Toda, zakaj ni prijavil mrtveca?« »Saj ga je, čeprav ste to storili zanj vi. Naročil vam je, da pokličite policijo in je storil vse, kar je mogel, da bi spravil v tek policijsko preiskavo. Pri tem pa se je pač skušal Izogniti temu. da b| imenoval svoje Ime. NI ga hotel blatiti v javnosti, ko jc prišel v kremplje Izsiljevalcem.« Elza Griffin je nekaj časa premišljevala, potem pa dejala. »Kljub vsemu pa Mr. Bedford nc bo hotel!« »Kaj> »Povedati policiji, zakaj je bil v motelu.« »Ničesar mu ni treba povedati in lahko o tem molči. Vse to bom prevzel jaz.« »Bojim se, da tudi tega ne bo hotel.« »V tej zadevi bo moral še marsikaj nnložili na svoj hrbet, pa če mu bo všeč ali ne. Če je kdo obtožen umora, mu način, kako policija obravnava primer, največkrat ni posebno všeč.« »Ali ga bodo torej res obtožili umora?« »Ali mi lahko navedete utemeljen razlog, zakaj se to ne bi zgodilo?« »Pa mislite, da bi bila moja pomoč važna, če bi se še enkrat peljala v motel in vzela prstne odtise?« »Gotovo — čeprav je ta igra dokaj tvegana. Po vsem tistem, kar mi je povedal Drake, se mi zdi, da na vas sploh niso postali pozorni. Lastnik motela tudi ne bo hotel, da bi kdo še naprej nadlegoval njegove goste. Skušal bo omejiti vso stvar čimbolj na dvojni bungalov 15—16. Vi bi popili v svojem bungalovu kako šilce alkohola in bi se delali nekoliko opito. Vzbujali bi videz, da ste ga že prej dobro vlekli. Ce bo prišel potem lastnik motela k vam. da bi vam povedal, kako je neka ženska vohljala okreg vašega bungalova, mu boste rekli, da je vse v redu, da je bila to vaša prijateljica, ki vas je prišla obiskat. Dejali ste ji, naj gre kar v sobo in naj vas počaka. Vi pa ste bili dogovorjeni z nekom, ki vam je zelo blizu in ste zato morali pustiti prijateljico čakati. Rad bi imel vse prstne odtise, kar jih je v bungalovu, pa naj bodo od kogarkoli. Predvsem pa je zame važno, da odstranite brez sledu svoje lastne. Ko boste posneli vse odtise, ki jih boste našli, vzemite tople vode in mila ter vse skupaj temeljito zbrišite.« »Cemu?« »Če bi se policija pri preiskavah nenadoma začela zanimati za stanovalko bungalova št. 12 in v njem iskat! prstM odtise, ne sme najti nobenega vaših več. Sicer pa sc n.i zdi, gospodična Griffin, da si še niste popolnoma na jasnem o nečem. O tem namreč, da boste najprej vzbudili sum. če se ne vrnete v motel-. Ce bo namreč vaš bungalov čez noč brez stanovalca, ki ga je najel, bo lastnik motela prijavil to polici)! kot nadaljnjo sumljivo okoliščino.« »Dobro torej! Odšla bom na pot. Kje pa bom našla pripomočke za snemanje Pr' sinih odtisov?« Mason se je nasmehnil. »Za take primere jih imamo vedno na zalogi. Saj jih znate uporabljati, nc?« »O, seveda, če verjamete, idi nc — opravila sem pismen! tečaj za detektivsko izobrazbo. Toda zdaj moram na pot!« »Ce se kaj zgodi — na) bo karkoli že — kličite takoj Pavla Drakcja. Ostal boni z njim stalno v stikih. In Če bi vas kdo začel spraševal«, bodite lepo tiho!« 7. Ob sedmih zjutraj je Pavel Drake spet prišel v p!sarn° Perrv.ia Masona. »Kaj pa pravzaprav veš • tem Binnevu Denhamu, r*cf' ry?« Je vprašal. »Kaj pa veš ti o njem?« »Samo tisto, kar ve poHctf* Toda tega Jc že cela kopica* Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek (3) »Če kruh pade na tla, se pobere in po « Da, da včasih so ljudje spoštovali kruh, drugače kot danes. Vedeli so, zave'daU so se, kaj je kruh. Tega so se začeli zavedati takrat, ko ga ni bilo. Nekako tako je s kruhom, kot z domovino: takrat ga šele spoštujemo in ljubimo, ko ga nimamo. Zato nI čudno, če se danes marsikdo od starejših, ki je bil kdaj kruha hudo lačen, zgraža, če vidi na tleh na cesti ali v košu za odpadke kos kruha, polovico žemlje. Mladi se tega prav gotovo premalo zavedamo. Ne razumemo tistega spoštljivega odnosa do kruha in tiste skrivnostne grožnje ,ki jo zaslutimo v besedah starejših, kadar nam skoraj zažugajo: Čakajte, čakajte, še lačni ga boste, kruha! Takrat se boste spomnili! Kruh je osnovno živilo. Kruh jc postal kar ime za hrano nasploh, za vso hrano. Zato so stari pravili in tudi Frančiška Krek je zapisala rek, ki smo ga objavili že v prejšnji številki, a ga tokrat ponovimo: »Če kruh pade na tla, se pobere in poljubi.« ludi če pade drobtinica kruha na tla, se pobere. Ne sme se je zavreči. Naša zapi-sovalka nekdanjega življenja iz Luše v Selški dolini je zapisala: »V vsaki drobtinici je sv. Duh.« Cerkev je s tem povedala samo to, da se s kruhom ne sme razmetavati. V času, ko ga je bilo dovolj, je bilo to najlaže povedati v zvezi z bogom, v zvezi z grehom. Če je v drobtinici sv. Duh, torej bog, potem te drobtinice ne smemo zavreči. Pomembnost kruha pove tale znan rek, prav tako zapisan v zvezku Frančiške Krek: »Kruha se človek ne sme braniti.« * Nečesa tako dobrega in svetega, kot je kruh, se torej ne smeš braniti, čeprav nisi lačen. Greh bi bil, če ga nc bi spiejcl, čc ti ga ponudijo. Greh zoper kruh, zoper dobrega človeka, ki ti ga je ponudil, zoper naravo nasploh, ki ti ga daje. Bojim se, da kdo vseh teh pregovorov, vseh teh modro- sti ne bi razumel zgolj kot nauk krščanstva. To bi bilo hudo napačno Krščanstvo je vse to zavilo le v svoj plašč, vsako nespoštovanje kruha je le sankcioniralo s svojimi kaznimi, z grehom, sicer pa so vse te norme starejše. Prej, pred krščanstvom, je bila borba za vsakdanji kruh — pa čeprav je bil ta »kruh« kos divjačine ali nabrani gozdni sadeži — še hujša, pomanjkanje in negotovost za jutrišnji dan še večja, hvaležnost neznanim »višjim« silam pa prav tako velika, če je bil lov dober in če je bilo sito celo pleme. Žetev, mlatev pa potem setev — to so bila našim prednikom glavna, najpomembnejša poljska opravila. Vse, kar je bilo v takšni ali drugačni OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIČ LIBER4N kjer vam bomo postregli « postrvml in specialiteta mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIČ LIBERAN I zvezi s kruhom, je imelo v I kmečkih opravilih še ne tako daljne preteklosti velik po-I men. V zvezi s tem je zanimiv kratek, skoraj lakonični zapis Frančiške Krek o peki kruha: »Tisti dan, ko je gospodinja kruh spekla, je že dovršila svojo dolžnost in ni dolžna vršiti še kakšno drugo delo. Da tudi jesti skuha, to se pa že tudi razume.« Tako pomembna je bila torej peka kruha — seveda pe-| ka za približno teden dni ! vnaprej — da je bila s tem j gospodinj ina delovna obveza za tisti dan opravljena. Zanimivo je, da takšne stvari, ki zadevajo organizacijo in razporeditev dela, delovne obveznosti posameznikov v veliki patriarhalni družini, niso bile nikjer zapisane, pa so jih ljudje kljub temu poznali in se jih tudi zavedali. Prav tako kot kruhu je bila vsakdanja kmetova skrb posvečena živini v hlevu. Živina mu je pomagala pri delu, dajala mu je gnoj za gnojenje njiv, dajala mu je mleko, meso, mast. V hlevu je bilo kmetovo največje bogastvo. Če je tam prišlo do nesreče, če je »višja« sila posegla vmes, da je poginila krava ali celo dve, potem je bilo treba »odpreti« železno rezervo: tre- ba je bilo iti v gozd in po« sekati nekaj najlepših smrek. To je bilo žalostno delo. železno rezervo je kmet zaklepal z železno ključavnico: le v skrajni sili je vzel iz gozda, da je nadoknadil tisto, kar je pri nesreči pri hiši izgubil. Značilno s tem v zvezi je, kar je zapisala Frančiška Krek na strani 21: »Ko je šel gospodar od doma, je še pred stopil v hlev in pogledal, če je živina v redu. In ko je prišel domu, je tudi pogledal v hlev.« Se danes je to na kmetih močno v navadi. Zadnja skrb gospodarjeva, ko odhaja od doma, in prva, ko se spet vrne, je posvečena živini. Za objavo priredil: A. Triler Gorenjski kralji in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Na Žago grem. Za očetom in Antonom. Najbrž se že jezita, ker me še ni.« »Bosta že potrpela.« »Ni prav, da bi ju pustil zidati sama, jaz pa b> lenaril ali se ukvarjal z odvečnimi stvarmi,« Pravi in gre proti vratom. Je tO očitek? Misli Jakob njeno delovanje v Kobaridu /a odvečno stvar, strmi Stefi za bratom. Vprašala bi ga in ga oštela. In res ima *e ostro besedo na jeziku, ko se Jakob obrne, ■ fcardi, ko ji pomoli neko pismo. »Tole nemško pisanje sem ti pozabil izročiti,« ji da pismo. »Pa si odprl in prebral?« ga štefi raziskujoče PO) l( da. »Kako naj preberem, saj sem izgubil iz sponi i na še tisto malo nemščine, kolikor sem jo Potreboval v cesarski vojski. Mož ti ni pisal. NjegOVO pisavo poznam kot slab denar. Neko '"i1, m:- Naslov r ichsvtehrmjnistcrium i/. Bcr-bna. Morda kaka novica o Francu?-« »Reiihswehrmir-tKtcriimK''< ve /dr/ne Stefi in E'eda naslovno stran. »Ce se ne motim je to ministrstvo, vojno "m lislvo, ki pošilja čelc nad nemške bolj.še-v,kc in skrbi za sedanjo nemško vojsko.« »Da, seveda,« pritrjuje Stefi in strmi v p:savo, *' le kakor Lehmannova. »Fric?« ne verjame, r ne pogleda na hrbtno stran. »Da, oo |e. ™ naslov? Ta naslov?« se vprašuje in odDTO P'srno. »Ne, nemogoče! Le kaj ga je obsedlo?« ta*anišlja, ko prebere, tla je Fric diplomiral za Profesorja naravoslovja, a se W, namesto, da bi POUčevat na kako gimnazijo, zaposlil na iel n obrambnem ministrstvu) kjer se bo lahko Posvetil raziskovanju In biološki znanosti. »Ne, l" 11,1 ni všeč, prav nič všeč,« si pravi, vendar o tem nc razmišlja, vsaj globlje ne, kakor bi kot socialistka boljševiške smeri morala in postaviti sebe in svojega berlinskega prijatelja pred raz-cestje in odločitev ali za ali proti socialnim oportunistom in reformistom, ki danes malodanc po vsej Evropi zavirajo pot k revoluciji in osvoboditvi delavskega razreda. Toda take misli se Stefi še od daleč ne dotaknejo, kakor da je Fric izjema in da ga zato ne sme obsojati, če se je postavil v službo nemških socialnih demokratov in nasprotnikov od nemških reakcionar jev umorjenega Karla Licbkncchta in prav tako umorjene Roze Luxem-burgove. V Lehmannu niti najmanj ne more in celo noče videti oportunista Ebertove, Scheide-mannove in Noskcjeve smeri, marveč vidi v njem samo človeka, edinega človeka, ki ga ljubi in se mu lahko zaupa. »Ko bi živela skupaj, bi ga gotovo pridobila tudi politično zase,« si pravi. To pa je tudi vse, potem pa se prepusti t; /n in Lehmannovim stavkom in njegovemu hrepenenju po njej. — O daljna, nedosegljiva . . . To so vzdihi nepotešenega in nedosegljivega hrepenenja, ki ga pozna tudi sama. In vendar se mora zadovoljiti samo s tem. »O daljni, nedosegljivi, ljubljeni . . .« Vzdihi, samo vzdihi. In vendar edina sreča, čeprav nedosegljiva. Bila bi še slajša, ko bi se pisma nc dotaknil Jakob. Prav gotovo jo bo Jakob vpraševal po skrivno.n, ki jo hoče ohraniti samo zase nc samo pred sinom, marveč tudi pred domačimi, pred katerimi se je zaklinjala, da nc mara nobenega moškega več in da živi samo za sina. Ne, poštar ne sme nikomur izročati pošte zanjo kakor samo njej! To mu bo zabičala, čim ga bo videla ali srečala. »Nikomur, razen meni! Zapomnite si to!« Tako mu bo rekla ... Stari pismonoša je že brez SuTnnkincga ofte-vanja več kakor nesrečen Ni še teden dni, ko ga je zadržal v pisarni kobuiiski nunec in mu zagrozil z zemskimi in večnimi mukami zaradi sina Ferda, ki se je šele aprila vrnil iz Rusije, skupaj z znanim goriškim socialistom Jožetom Srebrničem. — Rdeči prekocuh je. Eden glavnih na Koba-riškem, — ga je župnik vrtel kakor na ražnju zaradi sina in mu ga opisoval s takimi besedami, kakor da se je Ferdo že zapisal peklu in pil bratovščino s samim luciferjem. Lasje bi se mu jezili, ko bi sina sam ne poznal. Res je, da se je Ferdo vrnil iz Rusije spremenjen, toda ne na slabše, temveč na boljše. Prav nič ni bil podoben .antikristu', kakor ga je imenoval gospod nunec. Proti bogatašem je res govoril na shodih, toda bogatašev tudi Jezus Kristus ni maral, ker je videl v njih početnike zla in krivice. Celo vstop v svoje božje kraljestvo jim je odrekal. Ali jim ni povedal nedvoumno in jasno, da bi prej kamela prišla skozi šivankino uho, kakor bogatci skozi vrata nebeškega kraljestva. Te besede je slišal od sina. Tudi na shodih jih je ponavljal. Sploh jc bilo vse, kar je govoril lepo in pravično, prav tako lepo in pravično kakor v samem božjem evangeliju. Tako je rekel gospodu nuncu, nunec pa, kakor da je preslišal Kristusove besede, se je zavzemal za bogataše, češ da so tudi oni pošteni in bogaboječi. ljudje, in naštel nekatere, med njimi celo take, o katerih vsi ljudje vedo, na kakšen način so prišli do bogastva. — Goljufi in pijavke, ne pa poštenjaki, — bi najraje oporekal župniku in ga spomnil zopet na neke druge Kristusove besede, ki jih je Kristus dejal nekemu bogatemu mladeniču, vprašuj očem, kaj naj stori, da se bo zveličal. Vpt il bi gospoda nunca, če jc pozabil, kako je Kristus odgovoril mlademu bogatcu, naj razda svoje imetje ubogim in se ravna po Jezusovih naukih, čc hoče biti deležen božje milosti in večne I eče v nebeškem kraljestvu. Čc jc gospod i c pozabil, naj pogleda v evangelij, bi mu i 1. a je raje ponižno molčal, ker mu je gospod dal vedeti, da bo treba dobiti drugega poštarja z mlajšimi nogami in mlado močjo. Ko pa je nuncu rekel, da je kljub letom še vedn > pri močeh in trdnih nog, mu je gospod odvrnil, da mu ne verjame. ~~ ' l_ '.5» oa rs lii z i ... .£ Roi a klad i *■nj, Trg revolucije 1 (^avba občinske skupščl-ne) — Tek. račun pri SDK J Kranju 515-1-135. — Te-jtfont: redakcija 21-835 . 86°; uprava lista, ma-»°oglasna in naročniška "uiba 22-152 - Naročnl-letna 32, polletna 16 ciin, cena za eno številko JVPW». Mali oglasi: be- 10 o/ d1"' narocnlkl 'majo /°. Popusta. Neplačanih k'ia«ov ne objavljamo. Kupim nov ali rabljen OPEL KADET KARAVAN. Koci Tine, Tomažičeva 17, Kranj 5674 Prodam traktorski kombiniran OBRAČALNIK in ZGRABLJALNIK fahr za seno za 3000 din ali zamenjam za delovnega KONJA. Struže-vo 9, Kranj 5675 Gasilsko društvo Železniki proda 20-sedežni gasilski avtobus znamke TAM pionir v voznem stanju — cena ugodna. Oddam GARAŽO v najem. Lahko samo v zimskem času. Zadraga 5, Duplje 5676 Oddam GARAŽO v Britofu. Poizve se na Visokem 52, Šenčur 5677 Oddam kletno SOBO dvema fantoma. Tavčarjeva 7, Kranj 5678 Mirna zakonca nujno iščeta v Kranju SOBO in KUHINJO ali GARSONJERO za dobo dveh let. Plačata dobro. Stoj.onovič, Zlato pcPje 1, Kranj 5679 Mirna šivilja, delni invalid, išče ogrevano in opremljeno SOBO v centru Kranja. Ponudbe oddati pod »kmalu« 5634 SEIMTA skladišče Kranj Tavčarjeva 31. tel. 22-053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: £ najkvalitetnejšo moko vseh vrst 0 testenine »Bačvanka« £ vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Kupim Kupim suhe hrastove DESKE 30 do 40 mm. Zupan Jože, Mošc 31, p. Smlednik 5680 Kupim VPREŽNO - MOTORNO KOSILNICO. Naslov v oglasnem oddeliku 5681 Ostalo. M decembra Bedina Anton, Kranj, Ješetova, tel. 21-207 ali Kokrica, tel. 23-518. Iščem posojilo v znesku 10.000 din. Vrnem v enem letu z 20% obrestmi. Gašpa-rič Marija, Cesta JLA 6, Kranj 5682 V soboto smo objavili dežurne veterinarje za december. Tokrat objavljamo še c t < > i ><. T r i i 1 o za veterinarja Bedi no Antona: od 12. do 19. decembra in od 26. do 31. Pri gostinskem podjetju Kompas NA LJUBELJU so še prosta naslednja delovna mesta: 3 kvalificirani natakarji ali natakarice 2 kuhinjski pomočnici 1 toča j ali točajka Za stanovanje in hrano je poskrbljeno. Nadpo-prečen osebni dohodek. NASTOP po dogovoru. KOMPAS HOTEL LJUBELJ AVTO-MOTO DRUŠTVO PODNART obvešča, da je pričetek tečaja za voznike A, B, C kategorije v nedeljo, 14. 12. 1969, ob 8. uri v doma AMD 5683 Razpisna komisija pri Tovarni obutvenih strojev in opreme TOSO Kranj prosta delovna mesta 1. direktorfa 2. vodjo komerciale Pogoji pod: 1. Visoka ali višja šolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri z najmanj 5-let-no prakso na vodilnih delovnih mestih v sorodnih podjetjih. 2. Visoka ali višja šolska izobrazba strojne ali ekonomske smeri z večletno prakso iz komercialnega področja. Prednost imajo kandidati s poznavanjem tehnologije obutvene industrije. Znanje najmanj enega svetovnega jezika. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju gornjih zahtev morajo kandidati predložiti do 27. 12. 1%9 delovni organizaciji »TOSO« Kranj z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO. SVETUJE NAJPOZNEJE DO 2Q ^965^3876729 ^4733773731573 GLAS * 14. STKAN Nesreča v železarni Skupina delavcev je v ponedeljek, 8. decembra, okoli 14. ure v jeseniški železarni razkladala stenske »durisol« pCovče. Voznik viličarja je hotel kup plošč dvigniti, da bi jih delavca podložila z letvami. Pri tep pa so se plošče prevrnile na drugo stran tovornjaka, kjer je stal delavec gradbenega podjetja Kongrad iz Beograda Dušan Peric. Dve plošči v skupni teži okoli pol tone sta mu padli na noge. Z zlomljeno desno nogo in drugima ranami so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Pretep z nožem V gostilni Na Vidmu v Poljanah pri Skofji Loki sta se v soboto, 6. decembra, stepla Franc Tavčar, star 29 iet iz Dob j a in Anton Pu- stovrh iz Dolenje Dobrave. Med pretepom je Tavčar z žepnim nožem zabodel Pu-stavrha v prsi. Ranjenega so odpeljali v bolnišnico. V NEKAJ STAVKIH Bohinjska Bistrica — Planinsko društvo v Bohinjski Bistrici ima 430 članov, mladincev in pionirjev. Društvo, ki je bilo v zadnjem obdobju zelo aktivno, ima edino planinsko postojanko na Ravnah, in sicer kočo dr. Janeza Mencingerja. To so' leta 1954 preuredili iz stare vojaške karavle pod Črno prstjo. Letos so v bližini postojanke uredili vodno zajetje in napeljali v kočo vodovod. Urejati so pričeli tudi sanitarije s tekočo vodo. V prihodnjem letu bi radi podaljšali kočo za 8 metrov ter v spodnjih prostorih uredili sodobno jedilnico s 40 sedeži, v zgornjih prostorih pa sobe za prenočevanje. Postojanka do sedaj ni imela prenočišč, zato ima tudi manj prometa kot bi ga sicer lahko imela. Raširitev koče je nujna, posebno še zato, ker se predvideva gradnja žičnice na 1600 metrov visoko Koblo, kjer so lepa smučišča. -an Trstenlk — Komisija za požarno varnost pri krajevni skupnosti Trstenik je v zadnjem času opravila številne preglede po vaseh pod Storilcem. Člani komisije so lastnike hiš in drugih poslopij opozarjali na nepravilnosti, ki jih morajo odpraviti, da ne bi prišlo do požara. Posebno nevarnost predstavljajo zadnje čase tekoča goriva za razne stroje in pa za ogrevanje stanovanj, ki jih lastniki ne hranijo v skladu s požarno varnostnimi predpisi. -an Zapustil nas je dobri oče in mož Jože Vidic pogreb bo 11 XII. 1969 ob 15.30 2alujoči: Janez. Jože, France, Tone s Francko, I.ojze, Rezka in Tine Zg. Besnica. Trstenik, Škofije, Ljubljana Do sredine meseca bodo na Brniku pristajala in vzletavala letala naslednjih znamk: DC-6B, caravella, DC-3 in DC-9. Cilji njihovih poletov bodo Beograd, Miinchen in Praga, od koder se bodo še isti, največkrat pa naslednji dan tudi vračala. V soboto, 13. decembra, bo vzletelo le eno letalo, in sicer caravella. Naslednji dan pa bo eno samo tudi pristalo. Vse ostale dneve bodo vzletavali ali pristajali po trije ali štirje jekleni ptiči. -jk Ogenj zaradi petrolejke V nedeljo, 7. decembra, je nastal manjši požar v delavski baraki na Cesti 1. maja na Jesenicah. Ogenj je izbruhnil, ker je razneslo petrolejko. Trčenje na poledeneli cesti V ponedeljek, 8. decembra, opoldne sta na cesti tretjega reda v Kropi pri srečanju na poledeneli cesti trčila tovornjak in avtobus. Tovornjak, ki ga je vozil Ciril Mavec iz Ljubljane, je zaneslo v avtobus, vozil ga je Vlado Marijanovič iz Radovljice. V nesreči je nastala le materialna škoda, ki znaša 9000 din. TVD KRANJ prireja 31. decembra ob 20. url TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v vseh prostorih doma. Rezervacije sprejema gostilna BENEDIK telefon 22 888 Prešernovo gledališče v Kranju PETEK — 12. decembra, ob 16. uri za red DIJAŠKI II Levstik — G run: KA-STELKA Zahvala Ob prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in »trica Alojza Gornika se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju inštituta za 1BC Golnik, posebno dr. Sorliju, ZD Kranj, dr. Bajželjnu, OA Sava Kranj. dr. Vadnjalu /* izkazano pomoč v času njegove hude bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni njegovi sestri Angeli in Milki za pomoč v času njegove bolezni, sosedom za rl. i'.ino sožaljt in darovano cvot.je. Tov. Kopaču in Biv/.ti|ii /a poslovilne beseda ob odprtem grobu, pevcem, godbenikom ter vsem, ki so nam stali ob 6trani in nam na kakršenkoli način pomagali v leh težkih dneh. Žalujoči: žena Ivana, sin Lo|/e, hčerki Marija in Anica z družinami Kino mm Kranj CENTER 10. decembra amer. barv. film NEPRESEGLJ1VI ob 16., 18. in 20. uri 11. decembra amer. barv. CS film DOLINA LUTK ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra amer. barv. CS film DOLINA LUTK ob 16., 18. uri, premiera sov j. barv. filma LABODJE JEZERO ob 20. uri Kranj STORZIC 10. decembra amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, ATA? ob 16., 18. in 20. uri 11. decembra šved.-danski film JAZ, LJUBIMEC ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra amer. barv. film NEPRESEGUIVI ob 16. in 20. uri, šved.-danski film JAZ, LJUBIMEC ob 18. uri Tržič 10. decembra amer. ban-. CS lilm NAPREDOVANJE V ZALEDJU ob 17.30 in 19.30. 11. decembra amer. barv, CS film NA ŠIL, E V JERI-CHU ob 17.30. i.n 19.30. 12. decembra amer. barv. CS P v NASILJE V JER 1 CHU ob 17.30. in 19.30. Jesenice RADIO 10. decembra franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN 11. — 12. decembra ilalu jug. barv. film VOHUN KA BREZ IMENA Žirovnica 10. decembra amer. barv. CS lilm KOMEDIJANTI Dov je-Mo jst rana 11. decembra amer barv. CS film ANGELIKA IN SUL TAN Kranjska gora 11 decembra frane. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN Javornik, delavski dom 10. decembra amer barv. film MOJE PESMI — MOJE SANJE Radovljica 10. decembra zah. nemški barv. film NAVIHANEC IZ ZADNJE KLOPI ob 18. uri 11. decembra amer. barv CS film ČABASKO ob 20. uri 12. decembra italij-jug. film VOHUNKA BREZ IMENA ob 20. uri Škofja Loka SORA 10. decembra angl. barv. film JOANNA ob 20. uri, amer. film V DEŽELI PALČKOV ob 18. uri 11. decembra amer. barv. film V DEŽELI PALČKOV ob 16. in 18. uri, švedski film STRELJAJ PRVI, FREDI ob 20. uri 12. decembra švedski barv. film STRELJAJ PRVI, FREDI ob 18. in 20. uri Bled 10. decembra amer. barv. film UMETNOST LJUBEZNI ob 17. in 20. uri 11. decembra amer. barv. film UMETNOST LJUBEZNI ob 17. in 20. uri 12 decembra amer. barv. fini TAJNA VOJNA HART FRIGA ob 17. in 20. uri Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave skupščine občine Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. referenta ta odmera I pogoj: višja šolteka izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, dve leti dalovnih izkušenj ponovni razpis: 2. referenta za prisilno izterjavo pogoj: srednja šolska izobrazba ekonomske ali splošne smeri, eno leto delovnih izkušenj 3. kaJastcr-skega referenta in geodetskega risarfa pogoj: naJHuBi ,tudSfi šola geodetske smeri, dve leti delovnih izkušenj Za. vsa ra/.pisanu dej m i.! i te tahtevajo de.ov- ne izkušnje na enakih ah podobnih delovnih nie-slih. Kandidati morajo im0tl tudi ustrezne moralno po-I .lične kvalitete. Prijave kolkovane z 1 dwi naj kandidati pošljejo t dokazili o strokovnosti, opisom o doscda.ii i h du/ bovaojili m življem jepi som razpisni komisiji v 15 dneh od dneva obj*W« razpisa. Smučarski koledar za novo sezono v Datum Kraj DECEMBER 14. Gorje 21. Pokljuka 28. Bohinj 29. Gorje JANUAR 6.—7. Bohinj 10. Dražgoše H. Dražgoše 18. Dol FEBRUAR L Kranj 1. Ljubljana 4. —8. Delnice 7. Železniki 15. Ravne 15. Kraj in organizator nista določena 22. Mojstrana MAREC 5. Planica 15. Planica 22. Velika planina 29. Sorska planina APRIL 11.—12. Pokljuki Organizator Naziv tekmovanja Discipl. Grupa Oznaka TVD Gorje Prvenstvo SRS v štafetah SZS Memorial Prešernove brigade TVD Bohinj Godcev memorial TVD Gorje Nočna tekma TVD Bohinj TVD Dol SK Triglav SK Enotnost SK Goranin S K A! ples SK Fužinar Mednarodno I—A tekm. Prvenstvo SFRJ Po stezah partizanske Jelovice Tekmovanje za srebrno palico Prvenstvo SRS Isteničev memorial Prvenstvo SFRJ Mednarodno pionirsko tekm. Prvenstvo SRS Prvenstvo Gorenjske za PI vse kateg. biation vse kateg. vse kateg. biatlon vse kateg. CI, SMI K Čl. mi K K Za pionirje K vse kateg. K Čl, ČE MI, ME K Čl, ČE K K SD Jesenice Janšev memorial SD Jesenice SD Jesenice SK Alples SZS Rožičev memorial Mladinski t robo j Koroška — Jul. krajina — Slovenija Planinski smučarski tek Odprto klubsko prvenstvo Mednarodno tekm. OPA vse kateg. vse kateg. K K MČI Kranfski strelci potrebujejo strelišče V dvorani občinske skup ščine Kranj je bila minulo nodeljo redna letna skupščina občinske strelske zveze Kranj. Po obširnem poročilu o dc!u strelskih družin in strelcev kranjske občine, ki ga je podal dosedanji predsednik Alojz Lakner, se jc razvila zelo pestra in živahna razprava, ki je dala vrsto pomembnih sklepov za nadaljnje delo. K tem pa so dali svoj prispevek tudi številni Predstavniki kot so bili dr. Marijan Pavlic, podpred-scdnpk strelske zveze Slovenijo; Anton Volčič, predsednik občinske konference SZDL Kranj; inž. Leopold Zupan, predsednik olx:: -■ *J 'e za telesno kulturo Kranj, nadalje predstavniki rezervnih oficirjev in drugi. Konferenca je ugotovila, da strelci kranjske občine nimajo najboljših pogojev za svoje delo in razvoj, vendar kljub temu zasedajo vidnejšo mesto med slovenskimi stt'elci. Zelo dobi o pa so se Uveljavili tudi v državnem •Berilu in oa mednarodnih 1)1 1 iateljskih Mv-aii iih, pred Vsem s sosednjih pokrajin Avstrije in Italije ter prijateljskega mesta Amberga v ZR Nemčiji. Primanjkuje jim dobrega orožja in streliva, predvsem preciznega, v zadnjem času pa tudi zračnih pušk. Potrebovali pa bi tudi več drugih rekvizitov, kot so daljnogledi, strelski jopiči, avtomati za tarče in drugo. Osrednji problem pa je strelišče. Kranj namreč nima primernega strelišča. Za;o so za vsa večja tekmovanja vezani na Ljubljano. Primerno strelišče oziroma priprave za gradnjo takega strelišča se vlečejo že nad petnajst let. Sedaj so sklenili, da mera biti takega odlašanja konec in da je potrebno z gradnjo čimprej začeti. Lokacija zanj še ni dokončno določena, računajo pa, da bo novo športno strelišče v bližini športnega stadiona oziroma na zemljišču med Kokio in športnim stadionom. Precejšen del razprave pa so posvetili tudi organizacijskemu delu, nadalje o uvajanju strelskega športa na osemletkah in o večjem vključevanju pionirjev, mladine in žensk v strelske vr- ste, nadalje o izvedbi rednih letnih občnih zborov v družinah in drugem. Pred zaključkom pa so najzaslužnejšim strelcem in družinam podelili več lepih plaket in priznanj. Pomagajmo pri gradnji dvorane Štirinajsto hokejsko državno prvenstvo je v polnem teku. Prvenstvo je zanimivejše kot kdajkoli doslej, saj se bodo najboljše ekipe kar po štirikrat pomerile med seboj. Vse kaže, da bodo Jeseničani osvojili tudi letošnje državno prvenstvo. Največje upe za to jim dajeta zmagi v gosteh v prvem kolu proti Olimpiji in Medveščaku. Ped vodstvom novega trenerja, še lani njihovega soigralca Klinarja, Jeseničani letos igrajo zelo lepo in tudi učinkovito. Vse to pa jim prinaša tudi vedno več privržencev, ki se oglašajo z mnogimi čestitkami po vsaki dobri igri. Niso samo Jeseničani tisti, ki so z vsem srcem za svoj klub. Poglejmo samo Bcgunjce, ki so ustanovili klub prijateljev HK Jesenice, ravno tako pa so se organizirali v Gorjah. Skorajda že lahko rečemo, da bo novi prvak postal stari prvak. Toda, kako bo prihodnje leto, naslednje leta ... Postati državni prvak ni lahko, posebno, če si toliko odvisen od vremenskih razmer kot so jeseniški hokejisti. Poglejmo, kako je bilo letos. Skoraj ves mesec prod začetkom sezone so se vozili na treninge v Ljubljano, pri tem pa so izgubljali tako denar kot čas. Med samimi tekmami pa je nastopilo deževje in dalj časa niso mogli trenirati, vsak izgubljen trening pa se še kako pozna. Zaradi dežja so morali tudi tekmo z Bol-zanom odigrati v dvorani Tivoli. Prav ta mesec so pred vrati najzanimivejša srečanja te sezone. Po Medveščaku bodo gostovali Olimpija, KAC, Innsbruck. Bo takrat lepo vreme ali pa bo tekme treba prestaviti ali spet prositi za dvorano v Ljubljani. S tem zadnjim bi bili posebno prikrajšani gledalci. S tem in še mnogimi drugimi problemi se ukvarjajo v klubu državnega prvaka. Se največji pa je, kako pokriti drsališče pod Mežakljo. Kajti prav gotovo je, da je dvorana še kako potrebna, če hočemo, da bodo Jesenice še naprej imele moštvo najboljših v državi. že pred leti se je pričela akcija, da bi se zgradila velika dvorana za kulturne in telesno kulturne namene. Takrat akcija ni uspela, letos pa so se je lotili vnovič. Odločeni, da tokrat ne bo spodletela. Ustanovljen jc bil poseben odbor, ki se bo ukvarjal samo z zbiranjem sredstev za dvorano. Več posameznikov je že prispevalo nekaj denarja, med njimi vsi hokejisti in člani uprave kluba. Gradbeni odbor upa, da mu bo s prostovoljnimi prispevki pomagalo — da bi uresničili dolgoletno željo, da bi bili pod Mežakljo pod streho tako igralci kot tudi gledalci — čimveč posameznikov in tudi podjetij. Pri tem pa bi lahko pomagali tudi časopisi. Vsi, ki želijo pomagati, naj pošljejo svoje prispevke na žiro račun gradbenega odbora št. 5153-3-278, tako da bodo vsi prispevki uporabljeni le namensko. Pri tej akciji naj pomagajo vsi, ki so ljubitelji hokeja, posebno pa še Gorenjci. Z. Felc Nova 35-mefrska skakalnica v Podbrezjah Tik pred novo zapadli i m I snegom so v Podbrezjah poti vodstvom neumornega predsednika Partizana Ivana Dri-novca in na pobudo samih skakalcev preuredili 25-metr-sko skakalnico, ki bo sedaj dopuščala skoke do 35 metrov. Za preureditev skakalnice so člani, mladinci in pionirji podbreškega Partizana porabili 265 prostovoljnih ur. V veliko pomoč pa jim je bil tudi Drinovčev traktor, saj je opravil prek 24 ur težaškega dela. Načrte za preureditev je izdelal Peter Križaj iz Naklega. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa letos niso mogli zgraditi še prepotrebne sodniške tribu-buue. Veliko zaslug za novi objekt ima tudi lastnik parcele Filip Stegnar. Da so se odločili za povečanje skakalnice, kaže že po- datek, da se je lanskih med-društvenih skakalnih tekem na stari skakalnici udeležilo prek 80 skakalcev. -dh Kegljači Triglava — državni prvaki v borbenih igrah številnim velikim letošnjim dosežkom so prizadevni kranjski kegljači v nedeljo dodali še naslov državnega prvaka v borbenih igrah na novem avtomatskem kegljišču v Crikvenici. Dosegli so odličen rezultat 945 podrtih kegljev in pri tem pustili za sabo drugouvr.šče-ni Konstruktor iz Mari- bora kar za 64 fecft$av. Uspeh pa je še toliko bolj pomemben, ker je ekipa Triglava v Crikvenici nastopila močno oslabljena, brez treh standardnih igralcev. Ekipa Jesenic je na tem prvenstvu osvojila solidno sedmo mesto, kar predstavlja ludi zelo lep uspeh. J. J. Kmečki turizem na Hi o roške m Na povabilo delavske univerze Radovljica bo v petek, 12. decembra, obiskal Bled znani slovenski javni delavec s Koroške Blaž Singer. V dvorani Gozdnega gospodarstva Bled bo ob 19. uri govoril o izkušnjah kmečkega turizma na Koroškem. Na predavanju bo pokazal več barvnih diapozitivov, hkrati pa odgovarjal na vprašanja o turističnem in družbenem sodelovanju med Gorenjsko in Koroško. Turistično društvo Bled je na predavanje povabilo vse blejske turistične delavce in prebivalce Bleda. V soboto ob 9. uri se bo gost s Koroške v prireditveni dvorani Golf hotela na Bledu o teh vprašanjih pogovarjal s predstavniki gorenjskih turističnih društev. Ta pogovor bo pripravila Gorenjska turistična zveza Kranj. J. R. Kurili so nad bombo V torek, 9. decembra, se je v gozdu nad vasjo Pristava pri Tržiču zaradi nesrečnega naključja pripetila nenavadna nesreča. Delavci SGP ga vodovoda. Zaradi mraza Tržič so nad Pristavo zasipavali izkopani jarek nove-so zakurili ogenj in se ob njem greli. Ko je Coragič Ra-sim, star 19 let, pobrskal po žerjavici, je nastala eksplo zija. Kasneje so ugotovili, da so delavci zakurili ogenj natanko nad zakopano italijan- sko ročno bombo še iz druge svetovne vojne. Pri eksploziji je bil Coragič ranjen v glavo in so ga odpeljali v jeseniško bolnišni-opekline prve stopnje še delavci Jarc Roman, star 18 let co. Po obrazu pa so dobili iz Seničnega pri Tržiču, Ele-zovlč Husein, star 34 let in Džinič Hasan, star 21 let, oba iz Tržiča, Janežičeva 7. Delavcem so nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu v Tržiču. L. M. V Begunje na sankanje V okolici Begunj na Gorenjskem je kar precej pripravnih terenov za smučanje, predvsem pa za sankanje. Begunjski športna delavci so znani prav zaradi do bre organizacije kvalitetnih sankaških prireditev na progi pri sv. Petru. To progo so letos osvetlili, tako da bodo tekme mogoče tudi ponoči. Razon tega so obnovili vlečmoo. ki bo lahko ore- peljala 400 smučarjev na uro. UrediUd in povečali so tudi parkirne prostore za osebne avtomobile. Med zimsko turistično sezono bo stalno delala recep-torska in turistična informativna služba. Muzej bo odprt, za boljše razpoloženje gostov pa bo vsako soboto igrala v domu v Dragi tudi godba. Ik Februarja bo v Celovcu drsal V sredo, 3. decembra, so predstavniki direkcije dunaf-jke drsalne revije, koroškega deželnega po-tovalnegn urada in celovškega velesejma organizirali na Ljubelju novinarsko konferenco, na kateri so zastopnike naših potovalnih lin turističnih agencij, šol in delovnih organizacij ter stredstsv javnega obveščanja seznanili, da bo od S. do 12. februarja prihodnjc-ga leta v celovški mestni ledeni dvorani že enajstič zapored gostovala svetovno znana dunajska drsalna revija, ki jo nekateri i' • občani že dobro poznajo iz prejšnjih let. Direktor dunajske drsalne revije gospod Klcln-dienst Je na konferenci povedal, da obiskovalci na revifa revije tudi letos ne bodo razočarani. Razen Izredno pestrih oblačil, glasbe in zabavnih prizorov bodo lahko občudovali vragolije profesionalne svetovne prvakinje v drsanju, večkratne evropske prvakinje in drugouvrščc-ne tekmovalke na zadnjih olimpijskih igrah Regine Heitzer ter profesionalnega prvaka v drsanju med moškimi Ron-na Mc Kenzia. Prav zaradi takšne pestrosti programa ima celovška predstava na ledu februarja 1970 leta ime coektail. Naše potovalne in turistične agencije bodo zato tudi prihodnje leto organizirale ogled edinstvene predstave na celovškem ledu. -ik (Ne)resna sindikalna rekreacija »Komisiji za šport pri občinskem sindikalnem svetu Kranj, ki jc organizirala tretje letne sindikalne športne igre, iskreno čestitam za njihovo delo. Prav tako čestitam vsem tekmovalcem. Hkrati pa telim, da bi prihodnje leto dosegli še lepše rezultate in še bolj učinkovito spodbujali delavce — člane sindikata na rekreacijo po delovnem času,« je konec novembra, ob zaključku sindikalnih športnih iger, dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Bolič. Njegove besede so bile resnično namenjene tistim, ki so letos vložili mnogo truda, da so igre v redu potekale; veljale pa so tudi vsem sodelujočim. Seveda pa s temi besedami predsednik občinskega sindikalnega sveta m nameraval prav nič omiliti ostrino ocene, ki jo je ob tej priliki podal pred- sednik komisije Vili Planin- šek. »Še preden so se sindikalne športne igre letos začele, se je prijavilo 109 športnih ekip iz kranjskih sindikalnih organizacij. Število športnih panog smo prav zaradi precejšnjega zanimanja na začetku podvojili v primerjavi Z minulim letom. Kar v osmih športnih panogah so se pomerile ekipe sindikalnih organizacij. Kljub zelo dobri organizaciji in v pohvalo vsem, ki so vztrajali do konca, pa s tekmovanji ne smemo biti zadovoljni. Mnogi so ta tekmovanja vzeli preveč neresno. Čeprav namen teh tekmovanj ni bil doseganje vrhunskih rezultatov, ampak je bilo glavno načelo sodelovati, nisem zadovoljen. Ud prijavljenih ekip jih je nastopilo polovico manj.« V nekaterih kranjskih delovnih organizacijah je bila sindikalna rekreacija razvita v tretjin temin sindikalnih športnih igrah so ekipe sindikalnih organizacij v kranjski občini tekmovale v osmih športnih panogah. Po končanem tekmovanju so bile v posameznih panogah najboljše naslednje ekipe: šah — Planika, rokomet — Iskra A, odbojka — Iskra A, kegljanje — Elektro, mali nogomet — Iskra B, tenis — ekipa prosvetnih delavcev, namizni tenis — Iskra m streljanje — Sava. V počastitev dneva republike je v odbojki zmagala ekipa Veterani. A. 2. že pred desetimi leti in še prej. V mnogih pa je kasneje ta dejavnost skoraj popolnoma zamrla. Prav zato je občinski sindikalni svet pred nekaj leti sklenil, da tovrstno dejavnost ponovno oživi. Podprl jo je s finančnimi sredstvi in ta zadnja trt leta niso ravno majhna. Še več. Člani sindikata v delovnih organizacijah v občini so tovrstno rekreacijo na delovnih konferencah rtekaj' krat podprli, jo .ugodno oci-nili in izrazili željo, da bi dejavnost iz leta v leto razvijali. Zal pa se je letos pokazalo, da tem željam niso bili zvesti nekateri, ki so se dan za dnem z besedami zavzemali za športne igre. Nekateri so ostali zgolj pri besedah in so se kasneje umaknili; niso pripravili ekip, niso sodelovali na tekmovanjih. Kljub napotom so bili zato organizatorji nemočni. Tretje letne sindikalne športne igre so torej končane in kmalu bodo stekle priprave na zimske igre. In Če hočemo biti pri oceni minulih iger objektivni, moramo priznati, da so bile (tako kot vse dosedanje) uspešne. Res pa je tudi, da je padla kritična senca na nekatere posamezne organizatorje v sindikalnih organizacijah. A. Žalar Zima je precej neprijeten čas tudi za pernate prijatelje. V ponedeljek Je naš fotoreporter f* krajšem obhodu v Kranju videl, da na običajnih mestih ni krmilnih hišic. Zato pa i«-- '"' .'j. liko večji ptičji živ žav na kranjski tržnici. Vendar oa smo včerai (torek) ob 13. url že opi,z krmilne hišice. — Folo: F. Perdan