■i SK/
PRIHORsiKI DHEVHIK
_____________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Uto X. . Stev. 162 (2781)
Nocoj ob 21. uri na stadionu «Prui maj»
TRST, sobota 10. julija 1954
Cena 20 Ur
DRAŠKOVIČ O MOREBITNIH ITALIJANSKIH JAMSTVIH TRŽAŠKIM SLOVENCEM
Jugoslavija se ne zadovoljuje z obljubami še manj pa s predpostavkami o jamstvih
Komentar Jugopressa o pristopu Italije fe balkanski zrezi v primeru rešitve tržaškega vprašanja: Tudi s tako rešitvijo ne bi bilo doseženo jamstvo, da Italija ne bo še nadalje postavljala svojih revanšisticnih zahtev in njen pristop bi v sedanjik okoliščinah lahko izzival zadrževanje normalnega razvoja balkanskega sodelovanja
BEOGRAD, 9. _ Na da_ nji tiskovni konferenci v pogradu so se novinarji med arugim zanimali za stališče mnenje državnega tajništva zunanje zadeve glede pi-i:	/^katerih italijanskih
s o v, ka razpravljajo o mož-
?	\ .Pnstopa Italije k bal-
kanski zvezi. Zastopniki državnega tajništva Branko Draškovič je na to vprašanje od-lovoril;
»Spomnil bi vas na intervju »tesala Tita ameriškemu novinarju Sulzebergerju maja letos, Na vprašanje, ali bi Jugoslavija bila pripravljena Povabiti Italijo, naj se pridruži balkanski zvezi, če bi se sio tržaško vprašanje, je tr?Ja t^škovič, je maršal Ti-,	0 Sovoril: »Ne samo to,
* vija je pripravljena, oi uredili tržaško vpraša* lotiti se ureditve vseh
spornih vprašanj z Italijo in sklenitj z njo sporazum na dvostranski osnovi. Ce bi to dosegli, bi bilo koristno tako za Italijo kot za Jugoslavijo. Dokler pa imamo opraviti s takšnimi antagonizmi, ni nobenih razlogov, niti možnosti, da bi se Italija pridružila balkanskemu sporazumu. Nasprotno, to bi bilo škodljivo. Najprej je torej treba vzpostaviti dobre odnose, se sporazumeti o perečih vprašanjih, potem pa naša vlada ne bo imela nobenih pomislekov glede vključitve Italije v balkanski sporazum«, je izjavil maršal Tito. Po drugi strani pa, je nadaljeval Draškovič, bi dodal samo to, da je vse dosedanje zadržanje Italije do naporov za utrditev miru na Balkanu tako, da je to vprašanje v sedanji fazi še, bolj neaktualno«.
le pomo
rtadCera3 3e 20pet prišla do izr VSE v‘dneBa otipljivega tista nacionalfašistično-. » ‘nform istična fronta, o .eri '**no pred kratkim pi-j, ''O je Vid.aU v občin-j Vi svetu storil vse, kar 'j. tlo mogoče in nemogoče, °i vsi tržaški italijanski skv0nalini in Kominformisti skuPn° S	izglasovali
Protijugoslovansko re-
in	,s’edaj pa sta Vidali
Zn	i	' naUa nov° Pipe-
to za obnovitev te fronte. Tei Pretvezi se pravi. kon {
Jugoslaviji v tržaškem pri-
rs vemer -
včeraj na kongresu™ ■ S°V°ril
ŠClakalijey*^»
n el Zn? k0ncesi^ °li P* variski t ° .na “Pravi jugoslo-škem planski konj» v trža-
treba t' iS-tamšcu- in da ie Past» -	*jugoslovansko
Por/ni, f8 vnaPrej odstraniti, ri Z \V tem smislu Pestiču, VCC d"' ves Klerofaši-tisk m komiuformistični
dali učinkovita, je Vi-
«navkoa VČeraj Proglasil cevavZ» pristaniških delav_
slaviU T k?ncesiia™ Jugo-*ču. *, tržaškem pnstani-
dai mu 9es*u pa je do-v, STn 9esl° “proti razdelit-
iakrinkni da b,.na ta način os t tni-' protijugoslovansko *«tanPn ne *stavken. Besedo m.ej * ]e treba postaviti ker , are ovaie zaradi tega, ti n,« ne m°retno imenova-radi s*avkom Zakaj? Za-
Ta*u.Mena’iner ^ 2 njo sp0' tla ju; s,-.,	10 želi eden
lija-,,1. Predstavnikov ita-k? trŽa*k* kapitali-
T ime tržaik0 T° ? . Z d0bro pozna-
tuHch zv 0	' Antonio Co-
tarmt ,T,1 Si ^-aiki proU. rrior« JI Predstavlja, da Ti*t ril, neka stavka v ko-v inlrstva' če J« hkrati skih L tržaških italijan-n* to IT^stov? Odgovor o«	je za vsake-
dianip1skeBu delavca na ?h<orT tak0 ja na dlani lahk0 na vprašanje, ali je Prole tari„, kortst tržaškemu korist stavka, ki je v
niku trinjpu'lemu predstav-
rikalne rent- ^alijanske kle-županu g.,, c',e' tržaškemu Z<t kaj Z:\ui tej nacionalistj P rt vsej
formistični robotll °~komin~ c«»t so interesi Kje in v Proletariata in „ tržaškega skoga delovnega °?■ Y'za'
spričo najnovejših J3ud*tva
okrog Trstni	do0odkov
aSMr.r- -
*sti tržašken ' 3iT so ko~ Tudi mu ni 1“ pr^tanišia. žiti, da tega	no	tolma’
“» ~ p
»-
K.rt»
pru . ™l državami je nZ JW°*la»tja! Takoj s£,pa 50;	„,	Ceško-
tovaika m Madžarska.
WJ* XT3 l°0i(n° tn ne-k 7 dG mora biti trža-pristantšče v prVi vrsa
v službi Jugoslavije in nato Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske? Mislimo, da tržaški delavec da lahko samo en odgovor na to vprašanje. Ta odgovor pa vsekakor ne mora biti takšen, kakršnega mu ga je včeraj vsilil s tako imenovano «stauko« Vidali in z njim razni Bartoliji in Cosulichi, največji. sovražniki tržaškega proletariata.
Zato trdimo, da je tudi včeraj Vidali dokazal, da izdaja koristi tržaškega proletariata. Tudi včeraj je storil vse, da se je s svojo izdajalsko akcijo povezal s hlapci italijanskega imperializma, namesto da bi ravno nasprotno storil vse, da bi tržaški proletariat pokazal vse svoje ogorčenje in ves svoj protest proti imperialistični Italiji in proti njenim hlapcem v Trstu! Ce bi Vidali ne bil povezan s temi hlapci v nacionalfašistično fronto, bi namesto včerajšnje estavken proti Jugoslaviji proglasil stavko, ki bi bila naperjena proti imperialistični Italiji in omenjenim njenim hlapcem v Trstu. Toda tega Vidali ni storil!
Ni torej v interesu tržaškega delovnega ljudstva izražati s «stavkami.» svoj protest proti kakršni kolt koncesiji, katere koli zaledne države! Najmanj pa proti koncesiji Jugoslavije! Korist tržaškega delovnega ljudstva je zahtevati za te zaledne države ne samo ugodnosti, recimo na pomolu VI! Korist tržaškega delovnega ljudstva je, zahtevati ugodnosti v tržaškem pristanišču na vseh njegovih pomolih od l. do VI. in na vseh tistih, ki bodo še zgrajeni, in to za vse tržaške zaledne države z Jugoslavijo na čelu. Kajti samo one bodo lahko preprečile, da na teh pomolih ne bo rasla trava in da se bodo dosedanjim pomolom pridružili še novi.
In do teh ugodnosti ter do takšnega stanja v tržaškem pristanišču mora nujno tudi priti, kajti drugače ni mogoče! Vsaka temu nasprotna rešitev vprašanja tržaškega pristanišča. rešitev, ki jo hoče Bartolijeva, Cosulicheva in Vidalijeva nacionalfašistično fronta, pomeni za tržaško pristanišče smrt. Da pa obstajajo že danes povsem konkretni pogoji, da bo do tega moralo po nedolgem času priti, nam priča v prvi vrsti izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo in njenimi sosednimi kominformističnimi državami.
Ni prav nobena tajna, da so te države uvidele vso škodljivost hladne vojne z Jugoslavijo in da so prisiljene z njo vzpostaviti vsaj normalne gospodarske odnose. Od te ureditve bo mogel Trst dobiti zopet tisto vlogo, zaradi katere je nastal in ki mu pripada. Toda to ne bo rezultat protidelavske robote nacionalfašistično - kominfor-tnovske fronte. To bo rezultat miroljubne, načelne, socialistične politike nove Jugoslavije in pravilne borbe tržaškega delavskega gibanja.
FRANC STOKA
O recipročnih jamstvih
Na vprašanje našega dopisnika, kaj meni državno tajništvo o pisanju italijanskega tiska, ki vztraja na tem, da se pri rešitvi tržaškega vprašanja morajo zagotoviti reci-procitetna jamstva pravic narodnih manjšin, pri čemer italijanski tisk postavlja to vprašanje, kot da je italijanska narodna manjšina v Jugoslaviji nezaščitena, je Draškovič odgovoril: «Jugoslavija ni nikdar od nikogar zahtevala; več kot je sama dajala. Kakšne pa so pravice narodnih manjšin v Jugoslaviji/ je stvar, ki je vsem prav dobro znana«.
Na vprašanje našega dopisnika, ali bi bila Jugoslavija zadovoljna, če bi Italija priznala jugoslovanski narodni manjšini v Trstu in v Italiji iste pravice, kot jih uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji, je Draškovič odgovoril:
»Jugoslavija se ne zadovoljuje z obljubami, še manj pa s predpostavkami. To je eno od vprašanj, ki bi moralo biti konkretno rešeno z ostalimi vprašanji in dobiti svojo končno obliko. Sele tedaj bo mogoče govoriti o njeni kvaliteti.«
Glede repatriacije jugoslovanskih državljanov iz vzhodnoevropskih držav je Draškovič poudaril, da se jugoslovanska vlada trudi rešiti položaj svojih državljanov v teh državah m upa, da bodo njeni napori uspešni.
Na vprašanje, ali lahko potrdi izjavo grškega zunanjega ministra Stefanopulosa, ki je dejal, da. se bodo trije zunanji ministri sestali na Bledu, 17. julija in da bodo 21. julija podpisali sporazum o balkanski zvezi, je Draškovič potrdil, da bo konferenca na Bledu, in dodal:
»Kar se Jugoslavije tiče, menim, da bi do konference moralo priti in da bi morala biti zveza podpisana v roku, ki ga je napovedal gospod Stefano-pulos.i)
Trditev italijanskih listov «Paese Sera« in «Gazzetta del Popolo«, da italijanska vlada proučuje možnost pristopa Italije k balkanski zvezi, je izzvala precejšnje presenečenje v Beogradu, zlasti še, ker je znano, da je uradni italijanski zunanjepolitični list «Esteri» nedavno dvomil v koristnost balkanske zveze, v kolikor izraža pisanje omenjenih listov mnenje italijanskih uradnih krogov, tedaj je to v popolnem nasprotju z dosedanjim
stališčem uradne Italije do balkanske zveze in predstavlja negacijo dosedanje ocenitve Italije.
Italija in balkanska zveza
Kar se tiče pristopa Italije k balkanski zvezi, ugotavlja Jugopress, se vsiljuje vrsta političnih, pravnih in terrnič-no-proceduralnih vprašanj. Iz političnega stališča se vsiljuje zaključek, da bi bilo mogoče postaviti na dnevni red vprašanje pristopa Italije k balkanski zvezi šele tedaj, ko bi Italija temeljito spremenila svoj odnos in politiko do Jugoslavije. Razumljivo je, da se ne more soditi, da bi sprejeti začasni sporazum predstavljal spremembo zunanje politike do Jugoslavije. Sprejem začasne rešitve tržaškega vprašanja s strani Italije po mnenju Ju-gopressa še ne bi predstavljal dokaza, da je Italija temeljito spremenila svoje stališče do Jugoslavije.
Tudi s tako rešitvijo tržaškega vprašanja še ne bi bilo doseženo jamstvo, da Italija ne bo še nadalje postavljala svo-
jih revanšističnih zahtev v odnosu do Jugoslavije. Zato je potrebno, da se Jugoslavija predhodno prepriča o dobri volji Italije, če se hoče govoriti o pristanku Jugoslavije na pristop Italije k balkanski zvezi.
Vse okolnosti v zvezi s Trstom in stališče Italije do Jugoslavije sploh, dokazujejo, po mnenju Jugopressa, da takšne dobre volje v italijanskih uradnih krogih ni videti. Sedanji odnosi med Italijo in Jugoslavijo so zaradi stališča Rima takšni, da se ne bi moglo pričakovati normalnega in plodnega sodelovanja v okviru bal. kanske zveze, če bi v njo stopila Italija, kajti v tem primeru se ne bi moglo preprečiti, da se napetost med Jugoslavijo in Italijo prenese v balkansko zvezo, kar bi oviralo medsebojno sodelovanje.
Jugopress zaključuje, da so tri balkanske države postopoma razvijale medsebojno sodelovanje in da so storile nadaljnje korake šele tedaj, ko so dozoreli za to pogoji. Na ta način so se izognile nevarnosti, da se razvoj zavre, oziroma napoti v napačno smer. Pristop Italije k balkanski
zvezi v sedanjih okoliščinah in v luči jasno izraženih sploš. nih stališč italijanske uradne politike do Jugoslavije bi predstavljal	potezo, ki	bi
mogla izzvati zadrževanje in nazadovanje normalnega razvoja sodelovanja med tremi balkanskimi državami, ki so prežete s popolnim medsebojnim zaupanjem. B BOZIC
Ameriška nota SZ o atomski sili
WASHINGTON 9. — Kot odgovor na sovjetsko noto Združenim državam o miroljubnem izkoriščanju atomske sile je pomočnik amei škega zunanjega ministra za evropske zadeve Uvingston Merchant, izročil v zunanjem ministrstvu sovjetskemu veleposlaniku v Združenih državah Georgiju Zarubinu novo ameriško izjavo o predlogu predsednika Eisenhowerja za ustanovitev mednarodne ustanove, katere cilj bi bil pospeševanje izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene. Vsebine sovjetske note ih ameriškega odgovora nanjo niso objavili.
RAZNARODOVANJE
^ ii ii f l In n f f-|
' ,1*" ^ -
Pred več tedni smo že poročali, da bodo tudi na Lovcu začeli graditi za ezule novo naselje, podobno tistemu, ki so ga zgradili na Pončani. In res objavlja «Giornale dl Tne-ste» zmagoslavno gornjo sliko z naslednjim dodatkom:
tsGradbeni program ((Opera nazionale d’assistenza ai profjtghi giuliant e dalmati« se živo nadaljuje, da bi ponovno, dala v naši coni dom onim, ki so morali zapustiti ozemlja, katera je zasedla Jugoslavija. Po sijajni realizaciji «Villaggio istnano» na Carboli', se gradi sedaj nova skupina 13 poslopij na Lovcu po zgledu privlačnega arhitektonskega motiva aposlopij po načinu šahovske aeskev. Pri zidanju poslopij sodeluje z «Opera nazionalen zopet tržaška sekcija U.N.R.H-A. . C.A.S.A.S.«.
Kot vidimo, se raznarodovanje tržaškega predmestja in okolice nadaljuje. In italijanski raznarodovalci se pri tem poslužujejo — slej ko prej — ameriškega denarja.
NAPOVEDAN IE ZA JUTRI ZJUTRAJ RAZGOVOR MENOES-FRflNCE- MOLOTOV
Francoska In britanska vlada posredujeta, naj bt se Dulles ali Bedeli Smith vrnila v Ženevo
PARIZ, 9. — Vladni predsednik Mendes-France se je danes sestal na tajni seji s predsedniki parlamentarnih skupin in zahteval, naj se delo skupščine prekine do 20. julija. Skupščina je popoldne ta predlog sprejela s 562 glasovi proti 46. Sklep določa: 1. delo skupščine se prekine od danes do 19. julija; 2. seji skupščine od 22. in 23. julija
Piccioni izjavlja, da bodo pogajanja glede Trsla lahko kmalu zaključena
tržaških iredentističnih delegatov v Rimu niso mogli prepričati o nujnosti sporasEuma - Tudi njim niso obljnbili nič konkretnega glede rešitve težkih gospodarskih in soeialnih vprašanj Trsta • C. Lnce pri 15isenhowerju
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Rimski iredentistični romarji pač ne morejo biti zadovoljni s svojim dosedanjim poslom. Današnji italijanski vladni tisk, katerega rimski dopisniki so pač precej dobro informiram, pravi, da so sicer v Rimu tržaške delegate potolažili, da pa jim je potrebno ponoviti, da z morebitnim sporazumom položaj Trsta ne bo «slabši» temveč «boljši». To pa je prav tisto, o čemer iredentističnih prvakov v Rimu niso mogli prepričati: de manj pa o tem lahko Rim prepriča vse ostale Tržačane.
Tržaški iredentisti so postavili celo vrsto pogojev, za Jca-tere zahtevajo, da morajo biti upoštevani pri pogajanjih z Jugoslavijo in z Angleži in A-meričani. Vladni tisk poudarja, da so ti pogoji precej teš-ki. Podpredsednik vlade Sa-ragat, ki je te njihove zahteve poslušal, ni mogel ničesar
obljubiti, temveč je le dejal, da so pogajanja že v teku ;n da se tržaški delegaciji štirih strank ne more priznati vloge «tretjega kontrahenta pri pogajanjih«. Zaradi tega so bili delegati razočarani in se še vedno niso prepričali o potrebi in nujnosti sporazuma. Pri tem isti tisk — zlasti rimska «La Stampa« — poudarja, da je tržaška «Lega nazionale« in tako imenovane bojevniške organizacije «Gri-gio verde« drugačnega mnenja, ker so zahtevale, naj se sporazum takoj sklene, samo da bi italijanska vojska prišla čimprej v «izmučeni Trst«. Tržaško delegacijo pa obtožujejo v istem tisku, da postavlja omenjene težke pogoje samo zaradi tega, da bi sporazum onemogočila. Slednjič opozarja tisk delegacijo, da «si Italija ne more še nadalje dovoliti, da bi bila vsaj njena mednarodna akcija vezana še nadalje z vprašanjem Trsta«.
Obširni predeli pod vodo v Avstriji in na Bavarskem
Donava, Inn, Isar in več drugih rek so močno narastie in poplavile številne kraje • Sneg in plazovi v gorah - Več vasi evakuiranih - Ameriška vojska pomaga pri reševanju s helikopterji
MUENCHEN, 9. — Poplave ob avstrijsko - nemški meji zavzemajo vedno večji obseg.
V Južnovzhodni Nemčiji in v Severni Avstriji je do sedaj 12 rek prestopilo bregove Te so najhujše poplave od leta 1880. Med najbolj znanimi rekami, ki so prestopile bregove, so Donava, Inn, lis in Isar ter več manjših rek in potokov. Preti nevarnost, da se bo položaj ponoči še poslabšal. Ameriška vojska je v Muenchenu določila svoj glavni štab za borbo proti poplavam. Od tod pošiljajo helikopterje, anfibijske čolne, zdravnike, živila, šotore in drugo opremo. Skoraj ena petina Bavarske je pod vodo. Do seda.i so ugotovili pet smrtnih žrtev, 5 oseb pa pogrešajo. Bojijo pa ?e, da bo število žrtev še narastlo. Samo v Avstriji so do sedaj ugotovili, da znaša škoda več milijonov dolarjev. Številni mostovi so se porušili, več vasi je poplavljenih, voda grozi tudi večjim mestom. Cestni in železniški promet je na več krajih prekinjen.
V Alpah. kjer je zapadel sneg. se v vedno večjem številu trgajo plazovi.
V Passauu ob avstrijsko -nemški meji je voda v Donavi dosegla višino 10,35 m, medtem ko je normalna višina okoli 4 metre Voda še narašča. V mestu so nekateri deli poplavljeni in okoli 150 družin je moralo zapustiti stanovanja. V sredini mesta je voda dosegla višino drugega nadstropja.
V Muenchenu je Isar dosegla višino 7 metrov. Predeli ob reki so pod vodo. V Bavarskih Alpah so številni manjši kraji in tudi nekateri večji zaradi velikih nalivov in snega v veliki nevarnosti.
V dolino derejo hudourniki. Bavarski radio neprenehoma opozarja na kraje, ki so v največji nevarnosti in ki so najbolj potrebni pomoči. A-meriška vojska uporablja helikopterje, s katerimi rešuje skupine ljudi, ki jih je voda obkolila na višjih krajih, ali pa ki so zbežali na strehe. Do sedaj je najbolj prizadeto mesto Passau. V Rosenheimu je voda odnesla neki most in del mesta je poplavljen. Prizadeta so tudi področja Berchtesgadena in Ratisbone.
V veliki meri so bili prizadeti tudi prebivalci v Tittmo-ningu, ker se je porušil nasip reke Salzach. Živina je utonila v hlevih ali pa v valovih majhne reke Salzach, ki se je spremenila v deročo reko. V vzhodni Bavarski zapuščajo kmetje planine, ker je nevarnost plazov. Nad 1.200 m višine sneži, kakor da je pozimi, in v gorah piha močan veter, ki je ponekod dosegel 80 km na uro. Bavarsko mestece Koet-zittng je poplavljeno in so ga morali evakuirati; prav tako mestece Miltach, Evakuirali so tudi nekatere kraje v okrožju Vilshofen.
V Muenchenu kaže termometer samo 6 stopinj nad ničlo. Tako nizke temperature v juliju ne pomnijo skoraj eno
stoletje. Tudi v Obersdorfu kaže termometer šest stopinj. Meteorološki zavod poroča, da ni mogoče še računati, da bo deževje v Bavarskih Alpah prenehalo.
Od danes zjutraj je 120 cest in 8 železniških prog pretrganih v Zgornji Avstriji zaradi poplav in zemeljskih usadov. V 15 občinah tega področja so evakuirali skoraj 10.000 o-seb. Prebivalci zapuščajo skupno z živino številne vasi ob levem bregu Donave, v kateri se voda stalno 3viga in poplavlja bližnje predele.
Popoldne je zopet začelo deževati v vsej Spodnji Avstriji. Povsod so ustanovili posebne odbore za borbo proti poplavam, prebivalstvo pa je bilo pozvano, naj bo na razpolago tem odborom. Reki Inn in Isar še vedno naraščata. V Linzu je voda v Donavi dosegla višino 7,30 metrov namesto običajnih 2.50. V Brau-nauu ob reki Inn je v dveh predelih voda tri metre visoko. Na Dunaju se bojijo, da bo Donava poplavila mesto, ker je Voda že pokrila pomole rečnega pristanišča.
Po zadnjih vesteh so poplave do sedaj terjale deset človeških žrtev, evakuirali pa so 70 vasi. Na Tirolskem je proti večeru nehalo deževati in snežiti, toda začeli so se usipati plazovi. Blizu Brenerja je prihrumel v dolino plaz. ki je ubil 30 glav živine. Več vasi je izoliranih, ker so plazovi zasuli poti in pretrgali telefonsko zvezo.
«Corriere della Sera«, ki velja kot neuradno glasilo palače Chigi, ponovno trdi. da je začasni sporazum za STO baje že sklenjen, le datuma, kdaj bodo to objavili, še niso določili. Glede Saragatovih izjav tržaški delegaciji pravi list, da ji je obljubil podporo, vendar ne glede	ohranitve	estatusa
cjuo«, temveč le v smislu «re-šitve« .
Nekateri	italijanski	listi so
objavili, da bodo že prihodnjo nedeljo vkorakale italijanske	čete	v Trst.
Toda že	večerni	časopisi
so objavili, da je minister za vojsko Taviani v svojem govoru v senatu te vesti odločno zanikal.
Tržaški iredentistični delegati so se danes zjutraj po-nono sestali s političnimi tajniki štirih strank na sedežu krščanske demokracije. Sestanek je trajal pet ur, nakar so izdali poročilo, v katerem je rečeno, da so «udeleženci sestanka ugotovili koristnost in važnost političnih, upravnih in ekonomsko-socialnih stališč, ki so jih tržaški eksponenti obrazložili. Štiri stranke so izrazile voljo, da bodo nadaljevale s sodelovanjem s tržaško demokratično koalicijo, katere zaskrbljenost in sugestije bodo v naj večji meri upoštevale«. Končno so sklenili, da bodo v bodoče organizirali še en sestanek, «da bi proučili nadaljnji razvoj položaja«.
Iz Washingtona poročajo, da je Clara Luce danes izrazila — kot pravi dopisnik «United Press« — »določen optimizem glede možnosti ureditve tržaškega vprašanja v bližnji bodočnosti«, potem ko je pol ure govorila z Eisenhowerjem. Dodala je: «v vseh petih prestolnicah so vsi zelo optimisti«, in pripomnila, da bi moglo «do ureditve priti zelo hitro, verjetno po njeni vrnitvi v Rini«. Clara Luce upa, da bo preživela več tednov v Connecticutu, da se odpočije, preden bo ponovno govorila z Eisenhowerjem pred svojim povratkom v Rim.
Glede EOS je rekla, da obstaja »dobra možnost«, da bo načrt prišel pred rimski parlament ter da ga bodo odobrili, kajti vlada da «ima večino in. voljo za odobritev«. Ce pa bo prišlo do ureditve glede Trsta, bi mogel italijanski parlament ukreniti nekaj glede EOS pred odhodom parlamenta na poletne počitnice. Rekla, je še, da bo mogla Italija igrati mnogo bolj dinamično vlogo v evropskih zadevah, potem ko bo tržaško vprašanje rešeno, kar se bo zgodilo pod zelo spretno vlado, ki je sedaj v Italiji. Glede morebitnega Scelbovega obiska v ZDA je dejala, da o tem še niso razpravljali.
Pred zunanjepolitično komisijo poslanske zbornice je govoril danes Piccioni, ki je odgovoril n« govore Nennija in Togliattija ter Cantalupa in Anfusa, ki sta znana fašistična eksponenta. Glede Trsta je dejal Piccioni, da nima nobene zveze z vprašanjem EOS, ker da sta to dve med seboj neodvisni vpra-
šanji, čeprav rešitev vpraša^ nja Trsta italijanski vladi lahko olajša diskusijo o vprašanju EOS. Sicer pa je znano, je dejal, da so pogajanja glede Trsta v teku ter da nične izključuje možnosti, da bodo ta pogajanja v kratkem času zaključena Piccioni je dalje dejal, da ni nobenega razloga, da bi se italijanska vlada dala vplivati po dogodkih v Franciji, To tem bolj, ker bo rok. katerega si je postavil Mendes-France glede sklenitve premirja v Indokini kmalu iztekel. Nato bo namreč francoska' vlada načela vprašanje EQS in najprej zahtevala razpravo v enem samem domu, v katerem bi bila v nekaj tednih dosežena odobritev.
A. P.
pa bosta posvečeni, če bodo okoliščine to terjale, razpravljanju interpelacij o Indokini ali pa glasovanju o načrtu zakona za razne vojaške ukrepe.
Kakor je znano, bo Mendes-France jutri odpotoval v Ženevo. S strokovnjaki francoske delegacije bo najprej proučil zaključke vojaške komisije glede prenehanja sovražnosti v Indokini, v nedeljo zjutraj pa se bo sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. V ponedeljek bo Mendes-France kosil skupno z Edenom. Pred odhodom v Ženevo se bo Mendes-France u-deležil seje ministrskega sveta, ki bo jutri zjutraj pod predsedstvom Cotyja. y zvezi s sestankom med Molotovom in Mendes-Franceom je bil tu-dj današnji razgovor voditelja francosko delegacije Chauvela s sovjetskim zunanjim ministrom.
Iz Washingtona javljajo medtem, da je francoski poslanik Bonnet danes popoldne govoril z državnim tajnikom Dullesom. Po razgovoru je Bonnet izjavil, da je z Dullesom govoril o sedanjih pogajanj ih v Ženevi in da je Dul-lesu izrazil željo francoske vlade, da bi Foster Dulles ali pa Bedeli Smith prišla v Ženevo.
Bonnet je tudi izjavil, da bi odsotnost Dullesa iz Ženeve lahko povzročila val presenečenja v prestolnicah vsega sveta. Poslanik je z Dullesom govoril 40 minut, a ta mu ni povedal nič gotovega o svojem povratku v Ženevo, pač pa le, da ne bo treba dolgo čakati na dokončno odločitev.
Tudi v Londonu javljajo, da je britanska vlada sporočila ameriški vladi tako ob priliki angleško-ameriških razgovo-
rov, kakor tudi pozneje, da pripisuje veliko važnost morebitnemu povratku Dullesa ali Bedella Smitha v Ženevo. V ameriškem državnem departmaju pa pripominjajo, da so včerajšnje Dullesove izjave glede njegovega ali Smithovega povratka v Ženevo še vedno v veljavi.
Pekinški radio pa je javil, da je kitajski zunanji minister Cu En Laj danes zjutraj odpotoval z letalom iz Pekinga v Ženevo v spremstvu vietminškega poslanika v Pekingu.
V Ženevi je bila danes 22. ožja seja v zvezi z Indokino, ki ie trajala tri ure.
Danes popoldne pa so se v Trung Gia ponovno sestali vojaški predstavniki. Obveščeni krogi javljajo, da se rozgovori ugodno nadaljujejo.
Medtem pa javljajo, da so bile Hošiminhove sile v zadnjih 24 urah izredno aktivne, zlasti na 40 km okoli Hanoja. Izvršile so močne napade na francoske položaje zahodno in severnozahodno od Hanoja. V vietnamskih vladnih krogih so kljub odločnim zanikanjem s francoske strani prepričani. da ima francoska vlada namen kmalu zapustiti Hanoi in ozemlje ki ga veže s Haifongom.
V Hanoju se širi glas, da je general Ely danes skupini 30 francoskih industrijcev in poslovnih ljudi poročal o vojaškem položaju in da je priporočal evakuacijo družin iz mesta.
WASHINGTON. 9. — Ameriški zunanjepolitični odbor v senatu je sklenil znižati za
347.708.000	dolarjev kredite, ki jih določa načrt za ameriško pomoč tujini, in ki ga je odobrila predstavniška zbornica.
Ollenhauer predlaga »koalicijsko vojsko
BONN, 9.
Predsednikj nemških socialnih demokratov Erich Ollenhauer pa je po radiu odgovoril na zadnje Adenauerjeve izjave. Namesto evropske obrambne skupnosti predlaga Ollenhauer koalicijo vojsk.
«Mi socialni demokrati smo zadnji, ki želijo nov nemški militarizem«, je dejal Ollenhauer. «Nevarnost narodne vojske v starem smislu besede se ne more zanikati. Toda če se namesto vojske, kakor jo predvideva evropska obrambna skupnost, ustvari koalicija vojsk, tedaj, je mogoče preprečiti nevarnost, ki je povezana z ustanovitvijo narodne vojske«.
«Tudi v koaliciji vojsk, je dejal Ollenhauer, ne sme vsaka država živeti izolirano. Razen koordinacije na tehnič-no-vojaškem področju in razen standardizacije oborožitve bi morali uvesti demokratično nadzorstvo politične narave. Socialna demokracija ne bo sprejela rešitve brez ali proti Franciji, ker si je pravo evropsko sodelovanje mogoče zamisliti, samo če temelji na sodelovanju med francoskim in nemškim ljudstvom«.
«Suverenost, ki bj temeljila na bonnski pogodbi, je dodal Ollenhauer, ni prava suverenost. Sedanji položaj je posledica napake, ki jo je napravil kancler, ko je ponudil nemški prispevek za evropsko obrambo brez kake zahteve«
Ollenhauer je takole zaključil: «Nemška politika se mora predvsem voditi na podlagi dejstva, da je tudi Sovjetska zveza velika in močna soseda, s katero je treba iskati mirno sožitje. Ne sme se niti pozabiti, da je tretjina Nemčije, zasedena po Sovjetski zvezi«.
Francoski tajnik v zunanjem ministrstvu De Beau-
ii
mont je danes v zunanjepolitičnem odboru narodne skupščine izjavil, da bi ločena u-veljavitev bonnskih in pariških dogovorov povzročila resne težave pravnega in političnega značaja. Dodal je, da francoska vlada ne more pristati na ločitev dveh pogodb, ki bi prejudicirala rezultat sedanjih razgovorov v Franciji med pristaši in nasprotniki EOS.
O angleško-ameriških razgovorih je De Beaumont izjavil, da se brez Francije ne more najti nobena praktična rešitev nemškega vprašanja. Poudaril je, da želi francoska vlada doseči odločitev o EOS pred začetkom parlamentarnih počitnic, ter je izrazil upanje, da bodo londonski
razgovori imeli le teoretičen značaj. Pojasnil je, da francoska vlada ni bila povabljena na te razgovore, vendar pa ji stalno poročajo o njihovem poteku.
V zvezi z odložitvijo svojega potovanja v Bonn je De Beaumont izjavil, da je bil najprej določen kratek odlog, zato da bo on lahko poročal Adenauerju o razgovoru med Mendes-Franceom in Spaa-kom. Zaradi poznejšega Ade-nauerjevega intervjuja, je dodal De Beaumont, pa je francoska vlada mnenja, da potovanje v Bonn nima več nobenega pomena-
TOKIO. 9. — Vrhovni poveljnik ameriških sil na Japonskem general John Hull je včeraj poslal uradno noto japonskemu zunanjemu ministrstvu, v kateri javlja, da bodo,
18.000	mož ameriške kopne vojske v ameriških oporiščih na otoku Hokkaido evakuirali jeseni. Cete prve ameriške divizije bodo nadomestili z japonskimi četami,
Se	enkrat „bara
Vidali je torej ukazal ponatisniti uvodni članek tov. Franca Stoke o Vidalijevem sbaratto«. Ni potrebno posebej poudarjati, da je pri tem dodal običajna zmerjanja; to pa seveda ni bistveno. Bistvo ponatisa je v tem, da je hotel Vidali pokazati svojim na-cionalfasističnim zaveznikom, kakšne zasluge ima za aneksijo Trsta k Italiji, rekoč: Glejte, ne samo jaz, temveg sam Franc Stoka pravi, da sem jaz tisti, ki sem napravil v Trstu v zadnjih letih največjo uslugo madrepatriji, pa čeprav je imperialistična!
Toda članek tov. Stoke je med čitatelji eUnitd» naletel na povsem drugačen sprejem od tistega kakršnega je predvideval Vidali. Z mnogih strani smo slišali, da so nje-
govi zapeljani pristaši članek o «barattu» komentirali tako, da niso dajali prav Vidali ju, temveč Stoki! «Saj je Stoka napisal resnico», je vzkliknil marsikateri čitatelj, ko je članek prebral.
Zato smo Vidaliju za ponatis hvaležni in mu svetujemo, naj ponatisne tudi današnji uvodni članek tov. Stoke. Pri tem naj pa priporoči prevajalcu, da bi se pri prevajanju malo bolj potrudil in članek točneje in bolje prevedel. Pri tem bi bilo dobro, da bi aUnitas vsaj en dan prej najavila objavo Sto-kovega članka. Na ta način bo tisti dan morda vendarle dosegla razprodajo tolikega števila izvodov, kolikor jih proda «Primorski dnevnik)).
ttrOHINliKl D.VKVl
Na današnji dan se je leta 1945 pričel v Beogradu I. kongres antifašistične mladine Balkana.
DANES, sobota 10. julija Amalija, Ljubica Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 15,11 in zatone ob 24.00, JUTRI, nedelja 11. julij« Olga, Medo
OSTUDNO KOMINFORMOVSKO VARANJE DELAVSTVA! Pomagajmo
STAVKA ZA INT1RESE imperializma in buržoazije
Kominf or mistično vodstvo na liniji Bartolija in tržaške Trgovske zbornice proti vsaki, za tržaško delavstvo koristni udeležbi Jugoslavije v tržaškem pristanišču
Včerajšnji dan je ponovno pokazal, da vlada med tržaškimi kapitalisti,	kominfo r-
movskim vodstvom in tržaškim županom popolno soglasje ter da so tržaški kom-informovci udarna četa italijanskega imperializma. Na pobudo kominformovskih sindt-katov in entonega odbora v Javnih skladiščih so včeraj od 8. do 12, ure stavkali pristaniški delavci in uslužbenci Javnih skladišč. Stavko so napovedali proti priznanju koncesij Jugoslaviji v tržaškem pristanišču, k čemur so dodali Še protest proti razdelitvi Tržaškega ozemlja.
Vsem Tržačanom je jasno, da je pomenila stavka podporo stališču Trgovske zbornice, to je kapitalistov, ki ie te poslala v Rim protest proti morebitnim koncesijam Jugoslaviji, ter podporo tržaškemu županu, ki je na kongresu inženirjev dejal, da je treba na vsak način preprečiti koncesije, ker bi pomenile «ju-goslovanskega trojanskega konja» v Trstu. Zato je bila stavka v nasprotju z interesi delavcev in samo v korist tistih šovinističnih tržaških gospodarskih krogov, ki se boje za svoje privilegije ter bi raje videli, da bi	postal Trst
obmejno garnizijsko mesto kakor pa živahno gospodarsko središče. Trditev	o	«trojanskem konju« bi	se	namreč
lahko v bodočnosti uporabila za vsakršno industrijsko in trgovsko pobudo	iz	inozem-
stva, ki bi bila v interesu poživitve tržaškega gospodarstva in torej delavstva. Ce torej delavstvo sprejema taka šovinistična stališča tržaškega župana in jih še podpira, tedaj je jasno, da je na zgrešeni poti. Stavka je torej nov dokaz, kam hoče kominformov-sko vodstvo privesti tržaško delvastvo, ki bi lahko izboljšalo svoj položaj le, če bi bil Trst in zlasti pristanišče odprto vsem koristnim trgovskim pobudam, Politika Bartoli ja in Trgovske zbonrice pa lahko vodi mesto samo v propast.
Kominformovsko vodstvo, ki mu je danes glavna vloga, podpirati italijanski imperializem in protijugoslovansko gonjo, se zaveda šibkosti svojih argumentov in je zato tudi širilo med delavci parole, po katerih je hotelo prikazati, da daje glavni poudarek v včerajšnji stavki protestu proti razdelitvi Tržaškega ozemlja. To potrjuje tudi dejstvo, da so delavci vsem, ki so jih povpraševali, zakaj stavkajo, odgovarjali, da stavkajo proti razdelitvi Tržaškega ozemlja. Včerajšnja stavka je torej spadala v okvir spletk tržaških iredentistov, ki bi hoteli, da bi Jugoslavija nič ne dobila, ali pa čim manj, če bi prišlo do sporazuma.
Kakšen je cilj kominfor-skih sindikatov, nam kaže tudi včerajšnja izredna izdaja njihovega glasila. Iz te izdaje vidimo, da so bivši Enotni sindikati predlagali Delavski zbornici skupno protestno akcijo, pri čemer pozabljajo sramotni sporazum o poenotenju mezd, na katerega je tudi Delavska zbornica pristala in proti kateremu so še predvčerajšnjim stavkali. V omenjeni izdaji govorijo o podrobnih teritorialnih določbah glede »delitve« Tržaškega ozemlja in zahtevajo plebiscit, o katerem še vrabci na strehi vedo, da bi pomenil priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k liji. Končno ponovno predlagajo skupno protestno akcijo z Delavsko zbornico proti delitvi pristaniških naprav. Ni jim
torej dovolj neposredna pod- Tega varanja mora biti konec
pora Bartoliju in tržaškim kapitalistom, včlanjenim v Trgovski zbornici, marveč hočejo doseči popolno soglasnost tudi z Delavsko zbornico, s katero se že tako dolgo časa prepirajo zaradi vcongloba-menta». V vsem proglasu pa ni najti niti besedice proti priključitvi Trsta k Italiji in torej proti izročitvi pristanišča državi, ki je prinesla po prvi svetovni vojni v Trst tako krizo, da je v tržaškem pristanišču tudi dejansko rasla trava.
Vse to varanje delavstva je naravnost ostudno, saj se ni nikoli zgodilo, da bi se sindikati, ki se štejejo za napredne, tako odkrito borili za interese imperializma in buržoazije, ki ji ni prav nič mar za usodo tržaškega pristanišča in s tem tudi mesta, le da si ohrani svoje gospodarske prednosti in monopolistične položaje.
in delavstvo ne sme več nase dati političnim spletkam, če si noče samo sebi kopati jamo.
Beograjski folkloristi skozi Trst v Nico
Skozi Trst je včeraj potoval v Nico na francosko Riviero 30-članski ansambel kultumo-umetniškega društva «Ivo Lola Ribar« iz Beograda. Beograjski umetniki se bodo v Nici na povabilo francoske federacije za folkloro udeležili mednarodnega mladinskega folklorističnega festivala.
poplavljene«
; na Štajerskem prejeli skupno ; 12.730 lir, tako da se je doslej nabrana vsota denarja I dvignila na 1,132.318. Opozar-
| jamo vse one, ki še nameravajo prispevati, da bomo akcijo za pomoč poplavljencem zaključili danes.
Včeraj so prispevali naslednji' dobrotniki:
Mira Depiero 500, Ivanka S. 100. Marija Furlan 200, Danica R. 100, družina Filipčič 400, Pepina 200, Gizela Bucik 200, Karel Moderc 200, družina Vrtovec 500, Kravos 200. družina Kompare 1000, Mirko Kožuh 200, Neva Doljak 250, družina Pipap 400, Gerdinp 300, družina Hrovat 1000, Mirko Slavec 500. drifžina Emil Colja 3000, družina Costanzo 300, družina Gabrijelčič 1000, Selj 200. Poljšak 300, Ivanka Sedmak 200. Ivan Novak 500, Franc Petaros 1000, Slavko Milič blago za moško obleko.
Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 4.
strani.
Skupščina pomorščakov
Odbor pomorščakov bivše avstroogrske mornarice vabi vse pomorščke, ki so zainteresirani pri priznanju pokojnine za leta plovbe na ladjah omenjene mornarice naj se zglasijo v ponedeljek 12. julija ob 18.30 v Ul. sv. Frančiška 20, kjer bo skupščina.
Vojni minister ZDA j seji conskega upravnega odbora
UOSTUlfANJK ANSAMBLA LJDBLJAIVISKE BPHB E!
Danes na stadionu „Gorenjski slavček
STADION „PRVI MAJ“ Vrdelska cesta 7
44 j
Pri zaključni sceni bodo nastopili tudi domači pevci v narodnih nošah - Zaradi dežja sinoči odpadla ponovitev opere „ Faust"
včeraj prispel , Trst lConski odbor odobril
proračun tržaške občine
Včeraj je prispel v naše , mesto iz Muenchena na Ba-1 varskem minister za vojsko ZDA Robert T Stevens, v spremstvu pomočnika ministra za javna dela Walterja D. Swana in nekaterih častnikov. Minister je na inšpekcijskem potovanju po Evropi, kjer se zadržujejo ameriške vojaške sile Po pregledu čet se je minister odpravil v miramar-ski grad, kjer je gost VVinter-tonovega namestnika gen. Dabne.va.
Minister Stevens bo zapustil Trst danes zjutraj in odpotoval v Neapelj.
ANSA javlja, da je minister Stevens ob svojem, prihodu dal za tisk izjavo, da njegov prihod ni v nikaki zvezi z odhodom angloameriških čet ob eventualni rešitvi tržaškega vprašanja.
PRIHODNJI TEDEN BO OBJAVLJEN SEZNAM
397 ljudski stanovanj dodeljenih do četrtka
Prihodnji četrtek bo verjetno objavljen seznam družin, ki jim bodo nakazali stanovanja v novih ljudskih hišah na Greti in na Pončani ter v o-beh nebotičnikih v Ul. dei Leo. Gre za 397 stanovanj, katerih bodo deležne družine, ki živijo sedaj v zasilnih stanovanjih. Poleg tega pa bodo iz dosedanjih ljudskih stanovanj izselili nekaj družin, ki bodo pripravljene plačati višjo najemnino v novih nebotičnikih, medtem ko bodo izpraznjena stanovanja dodelili drugim potrebnim družinam, ki živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah. Ker bodo tudi pri teh dodelitvah uvedli sistem rotacije, računajo, da bo novih stanovanj praktično deležnih nad 400 družin.
V teh dneh dokončujejo seznam, ki ga bodo objavili prihodnji teden. Seznam družin, ki jim bodo dodelili stanovanja, seveda ni končno veljaven, kajti drugi prosilci imajo pravico, da se zaradi morebitnih nepravilnosti pritožijo na sodišču. V študiju pa je postopek, po katerem bi odpravili predolgo zavlačevanje spornih dodelitev, zaradi česar so bila doslej stanovanja večkrat dalj £asa nezasedena.
1-100 lir olM-inskim svetovalcem hi vsakokratno prisotnost na občinskih sejah
Na zadnjih dveh sejah conskega upravnega odbora so odborniki razpravljali o raznih vprašanjih upravnega značaja. Med drugim so potrdili in predlagali v odobritev ZVU tržaški občinski proračun, iz katerega so črtali nekaj manjših postavk glede izdatkov. Nadalje so odobrili sklep, po katerem bo dobil vsak občinski svetovalec tržaškega občinskega sveta po l.iKiO lir za prisotnost na seji občinskega sveta. Odobrili so tudi skiep občin Devin - Nabrežina iiji Zgonik glede zvišanja trošarine v smislu navodil oddelka za finance ZVU ter sklep pokrajinske uprave o namestitvi dveh asistentov socialnega skrbstva, ki bosta skrbela za nezakonske in defektne otroke.
Končno so odobrili 4e sklep združenih bolnišnic, in sicer glede pokojnin v smislu zakona 212 ter glede dodelitve 13. plače upokojenim uslužbencem bolnišnic, ki so bili nastavljeni v okviru tržaške občine.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Obsojpn zaradi kraje srajce in hlač
Proti koncu junija letos je 57-letni Giovanni Saffaro iz Ul. Gozzi 7 hodil od hiše do hiše in prosjačil miloščino. Med romanjem je prišel tudi do stavbe št. 10 v Ul. Diaz, kjer je potrkal na vsa vrata. Ko je prišel v peto nadstropje je opazil obešeno na steni srajco in poleg nje hlače. Ze bežen pogled mu je zadostoval, da je ugotovil razliko med njegovimi in izobešenimi oblačili. Medtem ko je imel na sebi zamazano in razstr-gano obleko, so bila oblučila na steni čista in skoraj novd. Mož ni hotel zamuditi prilike, temveč sj je hitro slekel svoje cunje, jih vrgel na tla in si oblekel srajco in hlače, ki ju je pustil na zidu, potem ko si je oblekel delovno obleko, zidar Guido Scher. Slednji je ta čas delal na strehi stavbe. Ko je Saffaro končal
Moro	slika
Tržaški Slovenci smo lahko zadovoljni s knjigo »Trieste 1854-1954», ki prinaša ob stoletnici ponatis knjige beneškega tipografa Brizeghela s 24 panoramič-nimi slikami slikarja Marka Mora.
Ko je Moro risal svoje panorame Trsta, še ni stekla Južna železnica v Trst in se njegovo zaledje še ni povsem odprlo k svojemu naravnemu pristanišču. Tržaški nerodni parizarji niso bili primerno prometno sredstvo za naraščajoči promet in laže je bilo iz laških dežel bivše avstro-ogrske monarhije pripluti z bra-goci v Tržaški zaliv in iskati delo in srečo v bogatem tržaškem mestu, kot pa se cijaziti po nerodnih kraških in brkinskih klancih, da prideš v mesto ob morju.
Pa vendar so Morove slike čudovita revija slovenskih tržaških in okoličan-skih narodnih noš. Vsak kotiček je bil že prepoln Slovencev. »Giornale di Trie-ste« v svojem prikazu o novi Borsattijevi izdaji stare Brizeghelove knjige sicer nekoliko grenko prežvekuje o eksotičnih levantinskih figurah in grških popih na Morovlh slikah Toda Le-vantinca sta le dva v gale-
riji Targestej« in grška pa sta le dva na Rivi Car-
ciotti, za katera pa ne morejo priseči, ker sta lahko srbska pravoslavna, posebno ker ne pomaga za njuno u-gotovitev, tudi če bi pogledali pod mantiljo. Sicer pa
So se po vsem Kandlerje-vem Trstu pred sto leti razlezli Slovenci. Nosijo svoje narodne noše, ki jih niso imeli podobnih ne Furlani na zahodu od Stivana in ne urbanizirani istrski Italijani po istrskih mestecih. V teh nošah ni nič eksotike, ker je to bila redna delovna in praznična obleka tržaških Slovencev in so jo nosili s seboj kot svojo narodnostno legitimacijo- Nobena OF ni takrat zbobnala skupaj Slovencev in vendar je na Morovih slikah polovica ljudi na trgu pred katedralo sv. Justa, vsi ljudje pred kaštelom, ženski na stopnišču cerkve S. Maria Maggiore oblečeni v slovenske narodne noše; v osrednji ladji iste cerkve kar madonsko jasno bleste slovenske narodne nošnje. V cerkvi sv. Antona jih je pa toliko, kot da bi Imele tam svoj festival narodnih noš. Rimski lok Rikarda se ne razpoči od jeze, ko pod njim teče stalen tok moških in ženskih narodnih noš. Na «Piazza Grande* ni bilo pred sto lati ie nobenega sledu zamorsko nakodranih vitellonov z juga, pač pa spet te slovenske narodne noše, pa polno resnih trgovskih figur, ki kilometer daleč diše po Srednji Evropi in za nameček ie dva Balkanca, iz dežel kasnejie balkanske zveze in nobenega, prav nobenega Italijana, takega namreč, ki sedaj uganja iredentizem v Trstu. Tudi na trg pred Borzo so prodrli ti nesrečni Slovenci
in celo pred Veliko gledališče »Teatro Grande« ter na Molo sv. Karla, ki še m vedel, da ga čaka zla usoda, da postane na žalost nekoč Molo Audaee. Fred cerkvijo sv. Antona Novega m takrat, kar se narodnosti tiče, drugače kazalo kot pa n. pr. pred cerkvijo na Proseku, vsaj tako kaže Moreva slika, ki ni bil, kot upamo, v Titovi službi. Cor-sia Stadion je polna staromodnih visokih klobukov in seveda slovenskih narodnih noš, ki ovirajo promet lan-dauerjev. Pred mestno, bolnico stoje spet Slovenci in na razgledni točki «bo-šketa«; kako da je Moro videl povsod toliko Slovencev. Pred šentjakobsko cerkvijo, na prostoru pred pokopališčem, pred klavnico in seveda v zalivu pod ške-denjskim gričem, na razgledni openski točki:	povsod
Slovenci ln spet Slovenci. Vsi ostali meščani, ki ne nosijo narodnih noš so pa v svojih meščanskih oblačilih čisto nasprotje italijanskih meščanov po italijanskih mestih. Pogledati je treba samo nekoliko takratnih bakrotiskov Benetk, Padove in Milana, da o Rimu in Firencah ne govorimo in opaziti bistveno razliko med tržaškim in italijanskim meščanskim slojem.
Ubogi Moro, če bi moral sedaj skicirati življenje na nekdanji »Piazza Grande« ali pa pred Santlnovo katedralo sv. Justa!
r.
s preoblačenjem se mu je zdelo kakor da se je pomladil. s hitrim korakom je odšel po stopnicah navzdol in prišel že do ceste, ko je zaslišal korake za seboj in nato krepko roko; ki ga je zadržala. Bil je to lastnik ukradenih oblačil, ki je pravočasno odkril tatvino. Saffaro se ni niti poskusil upreti in j® mirno počakal policijske .agente, ki so ga odpeljali na poveljstvo in ga zaslšali. Vprašali so. ga 'zakaj je ukradel in mož je kratkognalo priznal, da je ukradel kfcr je bila edinstveno prilo inost, da se dobro obleče.	'	*
ln tako se je moral Saffar« pod obtožbo tatvine zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na leto dni zapora in na 3.000 lir globe. Ker možakar ni bil mrvic pred sodiščem, bo moral kazen presedeti.
Preds.: Fabrio; tož.: De Franco; zaptsn.; Magliacca; obramba odv.: Kezich.
Vreme res ni naklonjeno gostovanju ljubljanske Opere. Včeraj je morala odpasti ponovitev opere «Faust», ki je s prvo uprizoritvijo dosegla naravnost presenetljiv uspeh-
Danes ob 21. uri je na programu domača slovenska opera ((Gorenjski • Slavčeku. Za to delo, ki ga večina tržaških Slovencev še ni imela priliko videti, vlada veliko zanimanje že od začetka gostovanja. Opero bo dirigiral Rado Simoniti, v glavnih ulogah pa bodo nastopili Josip Gostič, Vilma Bukovčeva, Elza Karlov-čeva, Vekoslav Janko, Manja Mlejnikova, Lado Korošec in drugi. Dejanje se godi na Gorenjskem blizu Bleda pred letom 1848. Delo je tako po melodijah kot po nošah in sceni' izrazito folklornega značaja, polno domačnosti in prisrčne duhovitosti.
Izuedelj smo tudi, da se za tržaško uprizoritev «Gorenjskega slavčka« pripravlja zanimiva novost: Pri zaključni sceni bodo namreč nastopili tudi naši domači pevci in pevke od Sv. Ivana v sveto-ivanskih in okoličanskih tržaških nošah• Delo bo s tem simbolično vsaj v zaključni sceni nekoliko ponašeno, kar bo naša javnost nedvomno sprejela z zadovoljstvom.
Naši dragi operni umetniki iz Ljubljane bodo «Gorenjskega slavčka» ponovili tudi v nedeljo popoldne, zvečer pa bodo še enkrat uprizorili »Era z onega svetal). Slišali smo pa tudi o možnosti, da bi v ponedeljek nadoknadili včeraj odpadlo uprizoritev »Fausta«. Upamo, da se bo ta možnost tudi uresničila.
Seminar anq'eškega jezika
Od 14. julija do 13. avgu sta bo pri Zavezniški čitalnici, Ul. Trento št. 2. seminar angleškega jezika, prirejen za mlade učitelje angleščine, pa tudi za one, ki že dobro poznajo jezik in so se udeleževali različnih tečajev, ki jih je v zadnjih letih organizirala zavezniška čitalnica. Seminar bo vodila dr. Anne Lohrli z a-meriške New Mexico High-lands University- Dvakrat na teden, v sredo ln petek, se bodo vršili razgovori izključno v angleščini v zavezniški čitalnici od 20.30 do 21.30 ure.
Vpis v seminar je brezplačen. Ob koncu seminarja ne
bo nobenega izpita. Vsi, k; se za vpis zanimajo, naj se za nadaljnja obvestila obrnejo na vodstvo čitalnice ali naj telefonirajo na t. š. 38307.
Prva ura seminarja bo v sredo, 14. julija, ob 20.30 v zavezniški čitalnici.
IZ JUGOSLOV. CONE STO S
V Portorožu odprta gospodarska razstava
V turističnem centru ob slovenski obali so pred dnevi odprli prvo stalno gospodarsko razstavo, ki prikazuje gospodarsko dejavnost koprskega o-kraja in njegove turistične privlačnosti. Razstavo, ki je v prostorih preurejenega ljudskega doma in bo vsako leto odprta ves čas turistične sezone, je organizirala okrajna trgov insko-gostinska zbornica v Kopru na pobudo svojega članstva
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA
OROŽNI LIST IZ ITALIJE V CONI A NI VELJAVEN I
Gre baje za poljskega Italije in s seboj prinesel
čuvaja, ki je prišel iz tudi samokres z naboji
Včeraj je bil pred zavezniškim vojaškim sodiščem za določevanje narokov, kateremu je predsedoval mr. Cur-ry, 43-letni Niccolo Torellj iz Ul. delle Campanelle, pri katerem so našli med hišno preiskavo samokres «Browning» s tremi saržerji in 83 naboji. Kakor je znano, je policija pregledala njegovo stanovanje po aretiracij njegove žene, ki se je omadeževala s precejšnjim številom tatvin posebno v cerkvah. Med pregledom so prišli na dan ukradeni predmeti in seveda tudi samokres, ki je Torellija spravil v zapor.
Kaže, čeprav to ni stood-
stotno potrjeno, da je Tore! li poljski čuvaj nekje v Italiji in da ima tudi orožno dovoljenje. Pred kratkim je možakar iz neznanih razlogov prišel domov, in prinesel s seboj tudi samokres. Ker pa orožno dovoljenje izdano v l-taliji ni veljavno za naše področje, se bo moral mož zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem zaradi ilegalne posesti orožja.
IZPRED OKRAJNEGA
SODISCA
Običajna gol|ufiia
Okrajni sodnik Cossu je te dni obsodil v odsotnosti 65-letnega Alberta Lellija iz Trsta na 6 mesecev zapora in na 6.000 lir globe, ker je bil obtožen, da je decembra 1951. leta ogoljufal za 9.620 lir nekega Edvarda Tommasinija-Tommasini je namreč januarja prijavil zadevo policiji in pojasnil, da je Lellija srečal v cvetljičarni njegove sestre, kamor je prišel z namenom, da izpolni formularje za prijavo dohodkov. Tedaj mu je Lelli dejal, da stanuje pri neki družini v Ul. S. Ser-volo in se tudi njemu ponudil ne le, da mu izpolni formularje, temveč tudi, da mu preskrbi obrtno dovoljenje la prodajo na drobno. Ker je Tommasini privolil, ga je Lelli večkrat naprosil za vsote denarja, ki naj bi mu služile za nabavo listin in za takse. Ko pa je Tommasini u-gotovil, da ni Lelli vložil nobene prošnje za obrtno dovoljenje Je zasumil, da je postal žrtev spretnega goljufa in je zaradi tega takoj vložil tožbo. Sodišče mu je sicer dalo prav, vendar Lellija ni
Tommasini imel priliko videti niti pred sodiščem, ker je pravočasno izginil.
Sodnik; Cossu; zapisn.; Virant; obramba odv.: Padovani.
Nezgoda otroka ki se je obesil na tramvaj
Razstava je razdeljena na dva oddelka. V prvem prikazujejo svoje izdelke najvažnejša podjetja koprskega o-kraja, kot n. pr. konservne tovarne v Izoli, izvozno podjetje ciFruktus«, tovarna ključavnic »Lama« iz Dekanov, tovarna tehničnih igrač «Mehanotehna» iz Izole, rudnik črnega premoga v Sečjolah, Piranske solarne in še nekatera druga. V drugem oddelku, ki je tudi zelo okusno opremljen, pa so prikazane naravne lepote istrske obale in najvažnejši turistični obrati koprskega okraja.
V okviru razstave imajo gostje priložnost vsako soboto pokušati istrska vina in izdelke ribje konservne industrije.
Namen razstave je prikazati številnim gostom, ki posečajo Portorož, kaj koprski okraj proizvaja in s čim razpolaga domača ndustrija, ki se zlasti zadnja leta naglo razvija. Poleg tega pa bo ta prireditev okrajne trgovinsko-gost inske zbornice iz Kopra preče; doprinesla k razgibanosti v turističnem središču v Portorožu, ki že itak uživa velik sloves. V okviru razstave bodo 'namreč še razne kvalitetne kulturno-umetniške prireditve. Med drugim bo tu nastopila folklorna skupina kul-turno-um etn iškega društva »Zora« iz Opatije in svetovno-znani Slovenski oktet
Neroden padec
Med hojo po 50 cm visokem zidu v notranjosti starega pristanišča je 40-letni Karlo Jerman iz Skednja 252 včeraj zjutraj nerodno stopil, pri čemer je padel na tla in ker se je udaril po nogi. se je zatekel v bolnišnico. Po natančnem pregledu so mu zdravniki ugotovili udarec z verjetnim zlomom gležnja leve noge ter so ga po prvi pomoči poslali s prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh domov, kjer bo moral počivati.
( GLEDALIŠČE VERDI)
S prognozo okrevanja v 6 ah 8 dneh so morali sprejeti na opazovalnem oddelku 7-let-nega Enza Andrija iz Ul. Ca-v a zri ni, kateremu »o zdravm-ki ugotovili podplutbo na senčni strani glave in praske po celem telesu. Ugotovili so, da se je otrok okoli 14. ure obesil na zadnjo stran prikolice tramvaja št. 9 ko je ta vozil po Nabrežju 3. novembra in je v višini Llovdove palače zdrsnil ter padel na tla, Otro-, ku so prisotni takoj pr.skočili na pomoč in ga s taksijem poslali v bolnišnico.
Danes ob 21. uri premiera Rossinijeve opere »Viljem Tell«, s katero sc začenja poletna o-pertia sezona na gradu Sv. Justa, Naslovno vlogo poje Paolo Sil ver i, ostale važnejše vloge pa Maria Lulsa Nache, Laura Cavalieri, Bruna Ronchini, Antonio Salvartzza, Silvio Ma-lonica in Ugo Novell!. •
Prva plesalca:	Nives	Poli -
Crant Meuradoff. Pivi plesalci solisti: Mariu De PetriHo, Sonja Mermolja, Ivafi Deciieff in Lo-dovico Durst.
Sodelujejo Tržaški filharmonični orkester, zbor pod vodstvom Adolfa Kanfanjja in plesna skupina gledališča Verdi Režlrer Domenteo Messlna, koreograf Nives Poli.
Pri gledališki blaga |fll Se nadaljuje prodaja vstopnic Po končani predstavi bodo obiskovalcem na razpolago filotram-vajski vozovi ter avtobus za Opčine.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. julija 1954 se je v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE:	uradnik
Maks Flemming LUtauer in u-radnlca Susa-nna Bourquin, uradnik Feremia Pascolutti in Sivi. tja Maria Parenzan, Inženir 4. lessandro Avezzu in učiteljica Laurett« Marinoni, uradnik Giuseppe Zanmarchi in gospodinja Bruna Tieni, težak Fecrucoio Berger in delavka Silvan« Cilk, mehanik Nidio Škerl in delavka E Ida Matjašič, kotlar Marcel-lo Bolko in gospodinja Caterina Krisman, mehanik Grady Mc Clain in uradnica Norma Cok.
UMRLI SO: 58-1 etn* Giuseppe Insalata, 89-l«tna Marija Gabrovec vd, Matjak, 53-letna Giu-seppina Colou por. Vecchier, 72-letnl Rtccardo Tomas«, 40-letni Ertnamno Žerjal, 87-letna Elodia Markovič vd. Tamaro, 54-let ni Ilarlo Schergna.
PRIHODI IN ODHODI LADU
PRIHODI; iz Fana prazna it. ladja «Etra», iz Gradeča z 20 potniki ital. ladja »Orado«, lž Ancone prazna ital. ladja »Ve rax», iz Benetk prazna Ital. ladja «Z*ule», z Reke z ti potniki Jug. ladja »Bakar«, iz Pireja z 90 t raznega blaga in 1 potnikom grška ladja »Chrlstina«, iz Benetk prazna j»g. jadrnica «Ko-
r.unačnoa, iz Benetk z 282 t raznega blaga ital. ladja «Irma».
ODHODI: proti San Benedettu del Tronto s 115 t olja ital. ladja »Etra«, proti Gradežu s 27 potniki ital ladja »Grado«, proti Pireju s 500 kub. metri lesa grška ladja »Nicolas«, proti Reki s 110 t raznega blaga in 10 potniki angl. ladja «Cavallo», proti Neaplju z 81 potniki Kaj. ladja »Toscanejil«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 23.5, naj-n-itja 15.5, ob 17. uri 20.6, zračni tlak 1012.2 stanoviten, veter 8 km vzhodnik, vlaga 52 od-stot., padravine 0.4 mm, nebo oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 24.2 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. MontorMno 9 (Rojan); Vernari; Trg Valmaura 10:	Vielmetti,
Borzni trg 12; Hacabaglla v Bar-kovljah in Nieoli v Skednju,
ZARADI POCITN1C ZAPRTE LEKARNE
Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2; Davanzo, Ul. Bernlni 4, Oodlna,
Ul. Ginnastica 6; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Praxmarer, Trg 'J nit* 4.
3. - II. JULIJA 1954
Gostovanje
OPERE in BALETA
SNG IZ LJUBLJANE
DANES, OB 21. URI
ANTON FOERSTER:
S
Opera v treh dejanjih
Marija Mlejnikova poje vlogo Ninon
PONOVITEV JUTRI POPOLDNE ZVEČER OB 21. URI MERO Z 0X104«A SVETA«
VSTOPNICE SO NA PRODAJ PRI ATE C — Trg Goldoni štev. 1 — Tel. štev. 93-520, dnevno od 9.-13. in od 16.-19. ure.
K vsem
predstavam vozijo tramvaji št. 2., 3., 6. in 9. Po predstavah bodo vozili posebni tramvaji ter avtobus v Lonjer
Rezervirane vstopnice prevzemite do 13. ure na dan predstave! Za boljše razumevanje vsebine, si nabavite Gledališki list!
i5'iairtttiiwiiiiigiiBifaiigi(ww(jn’»irBlfgniitgitgii*i8BitaBtiGt».[BiL«»lfsi[g]rMin.3gi[»:igiiBTgiiFiigi ianmig)igi[gijBina¥BirBi[giiBifigiigitBii»i[gisiigii»KaBiw
Razna obvestita
Tržaški filatelistični klub »L.
Košir*. V nedeljo 11. t. m. v prostorih kluba v Ul. Roma 15, 1I„ redni sestanek in delitev revije Nova filatelija štev. 6.
Prosvetno društvo »Igor Gruden* v Nabrežini obvešča vse
Nabrežmce, ki bi radi prisostvovali operni predstavi »Gorenjski slavček« danes 10. t. m. ob 21. uri na stadionu «Prvi maj«, da se prijavijo za avtobus, ki bo odpeljal udeležence takoj po končani prireditvi z Rotonde BoSketa proti domu. Prijave sprejema tajnik društva
Izleti
Slovensko planinsko društvo Trst priredi 24. in 25. julija izlet na Reko in v Gorski Kotor (Delnice) ob 60-letnici hrvaškega planinstva. Vpisovanje do 10 dni pred izletom v Ul. Machiavelli 13, IL, od 18. do 19, ure.
Letovanje SPDT Tudi letos do priredilo SPDT letovanje v te-
densiuti izmenan na Uieuu. Informacije in vpisovanje v Ul. Machiavelli 13, 11., samo Se danes od 18, do 19. ure.
Odhod prve izmene letovt ščarjev bo v nedeljo 11. t. in. ob 5. uri zjutraj.
Mladinski izlet v Skocijansko jamo. Barkovljanska mladina organizira pod okriljem prosvetnega društva v Barkovljah v ne deljo 25, julija izlet v Skocijansko jamo. Vpisovanje Se danes pri Aieksiju Gregoriču. Vabljena Je tudi mladina iz drugih krajev.
Okrajni odbor Osvobodilne fronte Dolin« . Milje priredi enodnevni izlet z avtobusom v bolnišnico Franjo 25, t. m. Vpisovanje v večernih urah na običajnih mestih, razen Boršta, ki se lahko obrnejo na sedež v Dolino ali pa v sosedne vasi.
OF Kolonkovec priredi 25. t. m. izlet z ogledom bolnice Franja, Na željo izletnikov bodo postajališča v Vipavi Idriji, Cerknem, Soški dolini. Novi Gorici itd. Vpisovanje v otroškem vrtcu še 10. in 12. t. m. od 20. do 21. ure. Vabljeni vsi domačini.
Tržaški filatelistični klub »L. Košir*, priredi v nedeljo, 1. avgusta t 1 izlet v Ljubljano ob priliki II.' JUFIZ (II. Jugoslovanska filatelistična razstava). Prijave se sprejemajo v prostorih kluba, Ul. Roma 15, II., do 15. t. m.
RoMetti. 15.30: «Drevored zatona«, G Svvanson. W. Holdtn.
Excel*ior. Zaprto zaradi obnove.
Fenice. 16.30: »Poročila sem se s pilotom«, R. Stack, L. Gray.
Nazionale. 16.30: »Invazija ZDA« G. Mohr, P. Castle.
FUodrammatico. 16-30:	»Polkov-
nik Hollister«, G. Cooper, R. Roman.
Arcobaieno. 15.30 «Cafč Chan-tant«, E. Giustl. U. Tognazzl.
Auditorium. 16.30:	«Moški brez
miru«, R. Val ione, E. Varzi.
Astra Rojan. 16.30: »Bola Indijanka*, H. Wescott, F. Lo-veyoy.
Cristallo. (Trg Perugipo) 16,00: »Jastrebi he letajo«. A. Steel, D. Sheridan.
Grattactoio 16.00: »Trd izraz*, M Vlady, F. Tozasi.
Alabarda. 15.30: »Stalag 17», VV. Holden.
Armonia. Zaprto zaradi počitnic.
Arittou. 17.00 ih 18.45:	«War-
path, bojna steza«, E. 0’Brien. Aurora. 16.30:	»Kraljevi	dia-
mant«, F. Lanws. A. Dali,
Garibaldi. 16.00:	«Onečaščena»,
M. Vitale A. Farnese.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
Impero. 16.30: «Se in vedno« J. Wyman.
Italia. 16.30: »Odkar si odšla«, J. Jones J. Cotter.
Viale. 16.00:	«Tcledski zaljub-
ljenci«. A. Valli.
Kino ob morju. 16.30: »Zaklad svete reke« J. Payne.
Mahmo. 16.30: «Primula Rossa z juga*, J. Payne.
Moderno. 17.00: »Crna vrtnica«, T. Power.
Savooa. 16.00: «Skobci ožine«, Y. De Carlo.
S, Marco. Zaradi počitnic zaprto
Vittorio Venete. 16.15:	«Vel)k
variete«, M. Fiore.
Azzurro, 16.00: »Odkar si moja«, A, Lanza.
Belvedere. 16.00: «Sin dr. Jekil-la», L. Hayward
Marconi. 16.30:	«Moški kakšna
podlež’i», W. Chiari.
Novo cine. 16.00: «Aida», S. Loren.
Odeon. 16.00:	«Su/enjstvo», L.
Rossi Drago. Mladoletnim prepovedano.
Radio. 16.00:	»Cavalleria rusti-
cana«, A. Quinn.
Venezia 16.00: «Moški Iz Nevade«, R. Scott.
POLETNI KINO: Artston. 20.30 in 22.15
 	...	  «War-
pat.h, bojna steza«, E. 0'Brien. Rojan, 20.45:	«Ma!a gluhonema
Mandy», P. Calvert.
Paradiso. 20.15: »Vojvoda In plesalka«, J. Ken. ponziana. 20.30: »Drugi časi«, G.
Lollobrigida,
Arena dei ficri, 20.30: «Toto in ženske«, L. Padovani Garibaldi, 20.30:	«Onečaščena».
M. Vitale.
Secolo. 20.30: »Sin bledega obraza«, B. Hope,
SOBOTA, 16. julija 1954.
JlICiOMLOVAŠkKA CONA i n 8 '• A
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30.
molu; 13.30 Melodije za razvedfjj lo; 14.30 Turistična oddaja; 14’
Poje Ljubljanski komorni zboji 15.30 Zelen ste - posiušajt*!'
 —v •-'-'■-ii ovc — pw)lUJ«»/*,i
16.00 Utrinki iz literature - Pv
CO10 Machiavelli: Belfagor se # ni; 16.15 Promenadni konce1!' 18.10 Sodelujejo; Fantje na vaflji Gorenjski kvartet in solisti; žO-H" Za ples in razvedrilo; 20.30 P1' san sobotni večer; 22.20 Glastk" na medigra.
ADEX IZLETI
24. in 25. julija 1954 dvodnevni izlet v ŠTANJEL BRANIK DORNBERG ROVINJ
25. julija 1954 izlet v HERPELJE-KOZINO PODGRAD
Vpisovanje do 15. julija 27., 28. in 29. Julija 1954 izlet v SLATINO-RADENCl
Vpisovanje do 16. julija
pri «Adria-Express», Ul-F. Severo 5-b - tel. 29243.
Pri «Adria-Express» st v prodaji vozni listki zs avtopulman iz TRSTA \ BELJAK, VRBO (VEL DEN), CELOVEC in GRADEC.
5.50 Jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koleda
7.30 Zenski kotiček 14 15 Portreti; 14.30 Zena in dom; 15.00 Harmonikarski zbor III. gimnazije-Bežigrad iz Ljubljane - pevovodja Janko Gregorc in harmonikarski zbor mladinskega kulturno - umetniškega društva iz Celja . pevovodja Vrbovšek Nada;
17.30 Dalmatinske narodne; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Zabavni orkestri Igrajo za Zidano voljo; 19.20 Spori; 21.00 Revijske melodije; 21.30 Slušna igra Tomas Hardy: «čista žena«; 22.30 Plesna glasba; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
T it h r it.
306.1 m ali 980 kc-aek 11.30 Lahke melodij«; 13°0 Nesmrtne melodije; 13.30 Zabavna glasba; 14 00 Dello JojO: Suita iz baleta »Na odru«; 1415 Kulturni obzornik; 14.45 Razne jazz zasedbe- 15.15 Popoldanski kon
nalml.il.
zaseaue; lo.ia rtu—. cert; ldoo Oddaja za najmlajše;   	-	j	motlvt;	17.00	ples.
16.30 Slovensk,	-
na čajanka; 18.00 Saint Saens. Melodije iz revij; 18.26 Ravel: Igra voda; 19.00 Pogovor z ženo; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Šaljive skladbe iz slovenske folklore; 21.20 Dvorakovi Slovanski plesi; 21.40 Slavni pevci; 22.00 Glasba iz filmov; 22.20 Iz operetnega sveta.
T K » ’l
11.00 Za vsakogar nekaj; 11-49 Simfonična glasba; 13.25,	14.45
Poročila o XLI. Tour de France; 13.30 Melodični orkester G. Cer-goMja: 15.00 Pesmi Iz vseh dežel; 15.30 Plesi iz operi 19-00 RMmi Latinske Amerike.
NI.O V BS J .» A
837,1 m. 202.1 m. 212,4 m
Poročita ob 5.00,	6.00, 8.00,
13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in.22.00, 12.00 Slovenske narodne pes-
mi. ui ta p I
IZLETI
TURISTIČNEGA URADA^
u. V. S. E. T.
Ul. F. Filzi 5 - Tel. 35-519
8. avgusta 1954 izlet v VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO Vpisovanje do 30. 7. 1954
13
14. in 15. avgusta 1954 izlet v CELOVEC (Kla-genfurt) na celovški velesejem
Vpisovanje do 4. 8. 1954
14. in 15. avgusta 1954 izlet v LJUBLJANO na BLED
v ILIRSKO BISTRICO OPATIJO na REKO v KANAL
MOST NA SOCI (SV. Lucija)
TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 4. 8. 1954
22. avgusta 1954 izlet v KOMEN
KOSTANJEVICO
TOMAJ
DUTOVLJE
ŠTANJEL
Opisovanje do 12. 8. 1954
primorski dnevnik
— s —
10. julija K54
ŠE EMA	VZORNA	PREDSTAV
FAUST
v izvedbi ljubljanske Opere
Minilo je že več kot sto let odkar se je Charles Gounod lotil Fausta, in petindevetde-set let, odkar - je ta, najboljša med njegovimi trinajstimi operami, doživela svojo krstno predstavo v Thtatre Ly-rWe v Parizu. Kritika je ni sprejela z isiim navdušenjem, ki ga je bila deležna od strani občinstva. Vsestramski u-speh pa je ta opera takoj nato doživela posebno v Nemčiji in Italiji in si je kaj malu osvojila ves glasbeni siet. Danes spada v reper-oar vsakega resnega operne-ca gledališča in je vsem ob.
'"J”? močno priljubljena:
Jnhl-	ra	druga opera se
lahko ponaša s tako vellklm
ta il^ PTfdstav- kot ga je ta ze dosegla.
■Ko tem šel *. t. m. na predstavo Faustar kot nam ga je prikazala ljubljanska Opera, n*”1	b*1. ves Poln priča-
anja in radovednosti, kaj-‘ °f®r° sem tu prvič cul v celoti. Srečanje s tako opero je podobno srečanju z ro-manom iz preteklega stoletja, cigar naslov pozna vsak šo-larcek m čigar avtor je prav a o popularen, vendar ne veš, ah ti bo tako godil, kakor pričakuješ zaradi njegovega slovesa, ali srečanja s Starejšo sliko, ki jo poznaš po številnih reprodukcijah, a vendar t, ne moreš stvarno Predstavljati, kako bo original učinkoval nate. Pa tudi ce že veš, da je libreto zelo svobodna obdelava Goethejevega Fausta, ki ni ohranila prav nič od one vzvišene povest i o nemirnem doktorju,
:* mogel nikjer najti uteho želji po znanju in zadoščenj a svojim naporom v iskanju resnice, če veš, da je od onega Fausta ostala le fabula tn da je ta le pretveza za jubežen, kakršno poznamo iz večine oper v prejšnjem sto-e iv, če nadalje veš za dramaturške šibkosti libreta — saj so redki libreti, ki so v vsakem oziru odlični — in če Povrhu že poznaš to ali ono “n?o iz opere, ki si jo že nešteto krat slišal v radiu, kljub temu greš na predstavo z f čutfcom radovednega pričakovanja.
Ko St opero potem slišal, ti »t težko razumeti, zakaj je tako priljubljena:	So pred-
vsem tekoča pevnost, mehka
usStvVar7St S°j je Gounod
s Faustom najbolj
frmC°sk° romantič-nt opero — nn z
Stanka kar ?“ -Se 2a cas nar vo harm -	20	”* zammi-
O harmonizacijo ter orke-
monifi0' k' Se uberejo v har-n■ l.-**0 Ce^°t°: saj je ni stra-’ ^er J)l čutili v ti ali oni enjenih značilnosti šib-os!> Podrejenost. tt,,e"^ar. bo glasbeni Ijubi-J’	v	sredi dvajsete-
tož 5	*a’ lahko našel brez
aue pomisleke zoper kako n ali kako posebnost glas-v ti operi. Mislim tu pred-sem na glasbo, ki spremlja celotno šesto sliko. Valpurgi-a noč vzbuja v nas predsta-o nečesa mračnega, peklen-,?a ■t0 mnenje mi potrdijo j, ls_e opombe režiserja Ci-i» n e vca)- vendar glasba
mehka** °d t£aa: Prevei ?e -n - Premalo se prilega
opisala SCene' ki naj bi *0 ^pisala, preveš je dopadlji-
- \.ln. tradicionalna v smislu ctPl kaletoo, ki so jih o-r,- * ,lz Preišnjega stoletja j ne- (L-e mislimo, kako opisal podobno predstavo _	rPski	komaj	šestnajst	let
S(	e]e	v	svoji	Noči na	Li-
gon na; le upoštevamo tazviaS0Vn° razda,i0 'P vso Pr^odi°l VOt’.kl 30 Je glasba m0	n	V tem	ia'u ~	b0'
0ental^ra^ ver,dar občudovali stra!) ,°	m°4	fuskega moj-
H ' n tako, čeprav v manj-glasberi’	pogrešamo tudi	pri
druo‘' ^ spremlj a nekatere *adetn.,,Cent' cno Psihološko jo j ’ zaradi katere more-luorajo postati glasba,
beseda in pevčev gib eno, enovito in nedeljivo izrazilo. Zaradi šibkosti libreta in zaradi pomanjkanja psihološke zadetosti v glasbeni spremljavi je 'nedvomno otežkočeno delo režiserja in koreografa pa tudi igra' posameznih pevcev in je. bilo to mestoma zaznati, posebno pri režiji in pri igri nekaterih pevcev. Vendar moramo takoj priznati, da je režiser kolikor mogoče potno-gel šibkostim libreta in opere z duhovitimi domislicami ter da so vsi pevci igrali z inteligentnostjo in prizadetostjo; v tem pogledu gre posebna hvala Bukovčevi ter Smerkolju.
Margareta Vilme Bukovčeve je bila v vsakem pogledu vrhunska interpretacija. Z njo je žela prav tako odlično priznanje, kakor ga je bila deležna kot Djula v Gotovčevem Eru z onega sveta; v oceni o tej operi smo že orisali njene zasluge.
Miroslav Brajnik kot Faust in Danilo Merlak kot Mefisto sta prvič nastopila pri tem gostovanju ljubljanske Opere, a sta oba že znana tržaškemu občinstvu po koncertih v Avditoriju. Brajnik ima lep, mehak in odlično izšolan glas: njegov nastop nam je priča, da pripravlja svoje vloge z natančnostjo in vestnostjo v petju in igri. Človek, ki ga posluša, prav čuti, s kakšno
radostjo in vdanostjo opravlja svoj umetniški poklic. Naš rojak Merlak ima močan glas, lep in zvonek posebno v nizki legi; večina prisotnih je imela prvič priliko, da ga vidi v operni vlogi.
Samo Smerkolj je tudi že znan in priljubljen našim ljudim; pred kratkim" smo ga slišali v Trstu. V tej operi igra vlogo Margaretinega brata Valentina. Po toplini glasu ter inteligentni interpretaciji se odlikuje med vsemi slovenskimi baritonisti.
Bogdana Stritarjeva je pela vlogo Marte, Margaretine sosede, z nekoliko surovim glasom, a njena igra je bila simpatična.
Lep, barvit glas ima altist-ka Sonja Draksler jeva, ki spada med najmlajše soliste ljubljanske Opere. Občinstvo je imelo mnogo več možnosti, da jo spozna in ceni v vlogi študenta Siebla kot v vlogi pastirčka v Gotovčevem Eru z onega sveta.
V manjši vlogi je nastopil še baritonist 'Anžlovar.
Vsi solisti so želi navdušeno priznanje občinstva, ki je pogostoma burno ploskalo tudi med dejanji. Tudi odlični zbor ljubljanske Opere je z vojaško koračnico ob začetku drugega dejanja izsilil prisotnim topel aplavz.
Koreografija, zamisel Pina Mlakarja, nas je spričo znača-
Iz opere aFausl*
(M. Brajnik i n D. Merlak)
ja glasbe močno presenetila. Tako bogata koreografija odkriva izredno močno osebnost, ki zna ustvariti s plodovito domiselnostjo in s čutom za harmoničnost in lepoto, kot sta dana največjim umetnikom. Na tem mestu bi morali ponoviti vse, kar smo že povedali v oceni premiere Hri-stičevega baleta Ohridska legenda bodisi o koreografiji
bodisi o igri posameznih soli-stov zn baletnega zbora. Kot solisti so nastopili Veronika Mlakarjeva - Aspasija, Breda Smidova - Kleopatra, Štefka Sitarjeva - Lepa Helena, Breda Pretnarjeva Frina, Stane Polik in Janez Miklič — dva sužnja ljubezni.
Dirigiral je z elegantno kretnjo Bogo Leskovic.
—il
RAZGOVOR Z DIRIGENTOM RADOM SIMONITIJEM
Globoko	smo
vaš bratski sprejem...
Od «Srečka Kosovela* preko zbora Slovenske filharmonije in «Era» ter «Slavčka» v Trstu
Med dirigenti ljubljanske O-
pere, ki te dni gostuje pri nas, je tudi Rado Simoniti. Kdo ga ne pozna? Mislim, a a je malo takih.- Kdo od naših pevcev še ni pel katere izmed njegovih številnih vokalnih skladb in kdo še ni slišal katere izmed njegovih prekrasnih partizanskih »Bolen mi leži«, »Starka za vasjo«, «Sa-mo en cvet» ali pa »Plovi, plovi...« in druge?
In ali je sploh kdo med tržaškimi Slovenci, ki bi mogel pozabiti na tiste pomladne dneve ob naši osvoboditvi maja 1945, ko se je v prenapolnjenem gledališču »Verdi » prvič razlegala slovenska partizanska pesem naših primorskih fantov, pesem slovečega zbora nSrečko Kosovel«, ki ga je vodil prav Rado Simoni ti? In še bi mogli spominjati na ime Rada Simonitija v Trstu kot dirigenta mogočnega zbora Slovenske filharmonije, ki je v njem dobil najpristnejšega oblikovalca slovenske narodne, partizanske in umetne pesmi—
Res, vse preveč so še v nas živi vtisi na te velike kulturne dogodke, da bi mogli pozabiti nanje in da jih ne bi ob imenu Rada Simonitija podoživljali.
Sedaj ga imamo spet med nami, tokrat kot dirigenta o-pernega orkestra. Med predsta-
DANES ZVEČER NA STADIONU ČETRTA PREMIERA
- - ni ■ -m m_ -.T-ur,,. l.-i ...
Hfiho je iinbtal
(Nadaljevanje in konec)
Prve dve izvedbi Foerster-jeve operete v njeni prvotni obliki sta zapustili malo trajnih sledov v razvoju slovenskega gledališča v njegovem začetnem, Noliijevem obdobju. V naslednjih sezonah se ni nihče več spomnil, da bi uprizoritev obnovil, daš; so tuje kratke operete ponavljali v repertoarju. Ko je pozneje delavnost slovenskega gledališča skoraj popolnoma zamrla, tudi nt bilo več možnosti, da bi Foersterjevo opereto ponavljali. Sele ustanovitev stalne slovenske opere s sezono 1892-93 je dala skladatelju pobudo, da se je vnovič lotil svojega glasbenega dela in ga predelal v opero.
Foersterjeva predelava operete v opero' se je opirala na prvotne glasbene vložke z razširitvijo po zahtevah opere.
Hkrati je Foerster po oglasu v listih dobil stik z libretistom Zuenglom, ki mu je predelal libreto na novi, operni osnovi dela. Po krstni predstavi »Gorenskega slavčka* kot opere v sezoni 1896-97 pa je Foerster že za predstavo 3. nov.
189(i uvedel še to novost, da je prvo dejanje razdelil v dva dela, drugo dejanje pa nekoliko skrajšal. Tako je «Go-reruslli.. slavček* postal tride-janska opera.
Predelani «Gorenjski slavček* je učinkoval kot novost in je bil sprejet v slavnostnem razpoloženju Pod vtiskom tedanjih razmer v slovenskem gledališču je skušal Karel Hoffmeister opredeliti pomen’šala popularizirati opero s po-
li* ali »Figarove svatbe*. Vendar je spisal kaj dobro opero, zatorej nikakor ni zaslužil obsodbe, katero si dovoljujejo oni, katere so navdušile budalosti «Brata Martina* (navdušile seveda zato, ker so se predstavljale pred občinstvom dunajskih fijakarjev poldrugostokrat s kolosalnim uspehom). Ce je najti v operi kaj pomanjkljivosti, je to morda skromno dejanje:	ne-
dolžna, malo dramatiška idila, kateri je poskusila dodati roka gledališkega routinlera Zuengla ono, česar ji je ravno nedostajalo za oder — namreč gibčnih in za skladbo uporabnih prizorov. Ce je pa pogodil skladatelj kompozicijo tako, da celi večer niti ni občutiti tega nedostatka, je gotovo vreden največjega priznanja. In če je znal spisati skladbo, ki jo lahko razume tudi vsaki neglasbčnik, in ki se vendar vedno vzdržuje na površju prave umetnosti ter se celo visoko dviga nad to površje, potem —- kakor sem omer.il — snemite klobuke pred njim! Orjaških piramid je v zgodovini mlade umetnosti mladih narodov običajno le malo. Postavil je pa Foerster v zgodov-no slovenske glasbe časti vreden obelisk, k: ga ne zaspe tako kmalu pesek časa.*
Opero so peli v novi predelavi štirikrat, kar je v tem obdobju slovenskega gledališča pomenilo mnogo. Občinstvo se je navdušilo zanjo. Zato je uprava gledališča sku-
nove slovenske opere v «Lj. Zvonu* takole; ((Skladatelj »Gorenjskega Slavčka* si je gotovo sam !v sVt^ti,da ni napisal nove »Čarovne pišča-
sebno predstavo po znižanih cenah, češ »vodstvo pa se tudi zaveda dolžnosti, katero ima naše gledališče kot naroden zavod in da ponudi koli-
kor moč širšim slojem priliko, seznaniti se s krasnim izvirnim delom, z opero, katera ima vsa svojstva, da upliva na občinstvo, kakor samo resnični umotvori uplivajo, zato je za sobotno predstavo določena znatno znižana cena. Želeti bi bilo, da se posreči ta prvi poizkus prirejati predstave s toliko znižanimi cenami, da se samo dnevni tro-ški pokrijejo. Prijatelji slovenskega gledališča in vsi tisti, katerim je na tem, da bi tudi masa prebivalstva postala deležna plemenitega u-metniškega. užitka, naj poskrbe, da bo gledališče v soboto kolikor mogoče dobro obiskano*. Ta poizkus se je posrečil in gledališče je bilq , skoraj docela že tretjič razprodano.
Četrta predstava opere pa je bila 13. decembra 1896. Kakor je gledališko vodstvo že pri Ipavčevih »Teharskih plemičih* organiziralo množični obisk iz Celja in okolice k predstavi te opere, katere zgodba je predvsem zanimala domačine, je tudi na ((Gorenjskega slavčka* opozorila Gorenjce. Uspeh ni izostal in četrta uprizoritev Foersterjeve opere je bila do zadnjega kotička razprodana, ker se je je udeležilo nad 150 zunanjih gostov iz Kranjske gore, Dovjega in Mojstrane, Zabrežnice, Jesenic, Save, Radovljice, Bleda, Podnarta, Kranja, Krope, Kamne gorice, Kamnika itd. Prišli niso samo razumniki, ampak tudi kmetsko ljudstvo, nekateri celo v narodnih nošah. Z zadovoljstvom je zabeležila publicistika: »Zdi se nam, da je to da-lekosežnega pomena, navdušenje za slovensko gledališče
Domača prisrčnost in intimna povezanost s slovensko zemljo in njenimi ljudmi sta privlačevali občinstvo k obiskovanju Foersterjeve opere, ki jo je pozneje Mirko Polič dokaj spremenil, tako da more novi «Gorenjski slav ček» veljati kot Poličeva opera
V.
mora prodreti tudi v širše kroge, mora prodreti v maso naroda, in da je začelo prodirati, o tem smo se prepričali pri sinočni predstavi.*
Toda navzlic takim spoznanjem vodstva gledališča in finančnim potrebam, ki niso Prišle najbolj nazadnje v poštev, pa po velikem uspehu štirih uprizoritev slava nove slovenske opere ni prodrla globlje v potrebe repertoarja slovenske bpere in v splošno
glasbeno življenje Slovencev. Dasi je opero izdala Glasbena Matica v lepi ediciji ter so njeno uverturo uvrstili v predvajanje uvertur vseh važnejših slovenskih oper pri eni slavnostnih predstav za 1000. predstavo Dramatičnega društva leta 1900, se do konca prve svetovne vojne ni več pojavila na odru slovenskega gledališča. Spomin nanjo ni osvežila niti češka uprizo-
(Nadaljevanje na 4. strani)
vo Gotovčeve opere «Ero z o-
nega sveta» sem bil na tribuni. Završelo je med ljudmi, ko se je pojuvil za dirigentskim pultom, visok, z značilnimi brki, odločnih kretenj.-Začutil sem njegovo priljubljenost med našimi ljudmi in prav to me je pripravilo do tega, da sem pripravil za našo javnost z njim kratek razgovor.
Najprej o njem samem: Bric je po rodu, doma iz Fojane. Zrasel je v glasbeno nadarjeni družini. Njegov oče Tone Simoniti (umrl letos) je bil vaški organist in skupno s Hraboslavom Volaričem ter Kožlinom Ignacem ustanovitelj «Slovenskega jeza«, ki je razvijal slovensko petje v cerkvi in po vaseh v južnem delu Brd. Bili so štirje bratje, vsi bolj ali manj navezani na glasbo, a resnemu študiju se je posvetil le Rado. Pred fašizmom se je umaknil v Jugoslavijo, študiral filozofijo in konservatorij v Ljubljani pri znanih slovenskih pedagogih Premrl u, Ostercu, Svari in drugih. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Splitu na glasbeni šoli. Tu je vodil tudi hrvaško pevsko društvo «Tomislav» potem pa je na podlagi natečaja dobil mesto opernega zborovodje v Ljubljani. Kot zborovodja in od l. 1939 tudi kot dirigent orkestra je deloval v Ljubljani vse do odhoda v partizane.
L. 1943 je šel od tu po službeni dolžnosti v Južno Italijo, kjer je bolj po slučaju kot namerno postal ustanovitelj in dirigent partizanskega pevskega zbora primorskih fantov, iz katerega se je razvil reprezentančni in pozneje po vsej Evropi sloveči zbor sSrec-ko Kosovel«. Z njim je najprej nastopal na osvobojenem ozemlju preko vse Dalmacije in ostale Jugoslavije ter med borci in jim z borbeno pestijo vlival pogum in samozavest. Po osvoboditvi je najprej nastopil v Beogradu, takoj nato v Sofiji in po drugih bolgarskih mestih, a že nekaj dni pozneje v Trstu v gledališču »Verdi*. Od tu se je njegoua pot nadaljevala preko Češke, Slovaške, Avstrije, Italije, Švice, Francije, Belgije in Holandske. Fantje v partizanskih u-ntformah so s svojo pojavo in svojo mogočno pesmijo bili prvi živi, neposredni stik nove svobodne in prerojene Jugoslavije z zapadno in srednjo Evropo.
Po povratku se je Rado Simoniti zopet posvetil Ijubljan. sKi Operi in Slovenski filharmoniji, razen tega pa se aktivno udejstvuje pn organizaciji Ljudske prosvete, prt Sindikalnih prosvetnih društvih «Svoboda« in še povsod tam. kjer ga klile poklic tn dolžnost umetniškega in prosvetnega delavca.
Zanimalo me je, katera dela je že vse dirigiral, katero u* prizori tev šteje med svoje največje uspehe in s čim se
še ukvarja kot glasbenik.
Brž mi jih našteje: skoraj ves italijanski repertoar od Verdija, Puccinija do Rossinija in ostalih. Skoraj vsa domača dela od «Era« do tSlavč-ša» in Svarovega »Prešerna«.
LADKO KOROŠEC poje v »Gorenjskem slavčka* župana Štruklja
OSIP SEST režiser »Gorenjskega slavčka*
r ■«
Skoraj vse domače izvirne
kantate ter vrsto drugih vokalnih in instrumentalnih del.
Med največje lastne uspehe
na koncertnem področju šteje izvedbo Verdijevega eRequie-ma», od oper pa «Andree Chenier« in sDon Kihot«.
Poleg dirigiranja se ukvarja s komponiranjem. Komponira vokalno muziko: samospeve m zborovske skladbe. Sedaj kon. čuje opero — enodejanko iz partizanskega življenja in kantato na Zupančičev tekst.
Ko mi je to povedal, me je kot novinarja seveda zanimalo še več;
Ali imate v načrtu morda tudi kakšno obsežnejše operno delo?
Ce bi dobil primeren tekst, bi se vsekakor lotil obsežnejše opere. Toda s teksti je težava, ne samo pri nas, temveč po svetu sploh. Sicer pa je moja največja želja posvetiti se izključno operi.
Toda Rado Simoniti je vse preveč navezan na svoj u-metniški kolektiv, da bi se najin pogovor mogel omejiti samo nanj osebno. Občutil sem, da se je šele prav razgovoril, ko sva od njegove o-sebe prešla na ljubljansko O-pero kot celoto.
Naš ansambel — pravi Simo-ima mnogo izrednih
niti
specifičnosti ne toliko v primerjavi z ostalimi jugoslovanskimi, kot predvsem v primerjavi z italijanskimi in o-stalimi evropskimi. Breme sezone leži na njem kot na celoti. Mi ne težimo k ustvar-janju in favoriziranju «zvezdništva«, čeprav so prav iz vrst naše ljubljanske Opere izšli sloviti in evropsko upoštevani solisti kot Rijavec, Šimenc, Gostič, Križaj, Betetto, Hegbalova, Bukovčeva itd. Naš poudarek je na umetniški kvaliteti ansambla kot celote in to na vseh njegovih odtenkih od orkestra, do zborov in solistov. Prednost našega ansambla je, da je mlad, da je vskladen umetniški korpus.
Se na eno našo specifičnost ne smem pozabiti, doda tov-Rado. Radi nastopamo v Ljub_ Ijani, radi gremo tudi v tujino, a najraje med naše ljudstvo. Mislim, da je malo opernih ansamblov, ki bi kot naš tolikrat nastopali po vseh manjših mestih, med delavski, mi in tovarniškimi kolektivi, na raznih množičnih zborih slovenskih ljudi. Res je, da nam je to v primeri z italijanskimi ansambli olajšano, ker je naš ansambel stalen, toda mislim, da gre bolj kot za to,
predvsem za zavest naših o-pernih umetnikov, da so iz ljudstva in da so svojo umetnost dolžni ljudstvu, tistim ki delajo in ustvarjajo našo bodočnost na vseh toriščih od tovarn in kmetij, do uradov, šol itd. Naši umetniki si štejejo v čast nastopati med preprostimi ljudmi in naj mi bo dovoljeno imenovati na tem mestu v prvi vrsti Bukovčevo, Korošca, Francla, Stritarjevo in druge.
Najin pogovor se je sedaj prenesel drugam. Vedel sem, da je bil Simoniti z ljubljansko Opero tudi že na Koko-škem v Celovcu in zanimalo me je, kako so bili tam sprejeti; ne kako jih je sprejelo slovensko koroško prebivalstvo, ker si tega ni težko predstavljati, pač pa kako so jih sprejeli uradni avstrijski predstavniki in avstrijski kulturni delavci.
Sprejema, ki smo ga dožim veli v Celovcu, — pravi tov, Simoniti — skoraj da ni mogoče popisati. Tako v Celovcu kot v Gradcu so nas sprejeli predstavniki deželne vlade in predstavniki domala vseh avstrijskih kulturnih institucij. Ves čas našega bivanja na Ko. roškem smo bili deležni vsa njihove pozornosti in Ijubegni-vosti, v vsakem oziru so nam šli na roko in dali so nam na razpolago vsa potrebna sredstva. Priredili so nam banket, na katerem ni manjkalo iskrenih besed o nujnosti izmenja* ve kulturnih dobrin med so-živečimi narodi in o želji, da se kulturni stiki še bolj po-globe.
In pri nas v Trstu? Kaj bi delali primerjavo, ko nam je vsem znano kako je. AH ni že samo dejstvo, da je operno gledališče «Verdi» zaprto ne le za gostovanje ansamblov iz Jugoslavije, pač pa celo domačemu slovenskemu gledališču dovolj velik dokaz kulturnega šovinizma vodilnih italijanskih krogov?
Ko sva se razgovarjala o tem, mi je tov. Simoniti dejal, da je zanj kot glasbenika in gledališkega umetnika, kulturni šovinizem nerazumljiv; nasprotno, da vidi ravno v kulturnem sodelovanju najboljše sredstvo za zbliževanje med narodi tn da so taki stiki naravnost neizbežni tam, kjer dva naroda živita neposredno drug ob drugem.
Pri nas v Jugoslaviji — je | poudaril Simoniti — je kaj takega nemogoče. Ce bi prišel k nam gostovat ansambel tržaške Opere, ali kateri koli drugi umetniški kolektiv, bi ga sprejeli z odprtimi rokami ne glede na to, v katerem jeziku bi izvajal svoj program.
Se nekaj me je zanimalo: Simonitijevi osebni občutki ob tokratnem, prvem povojnem gostovanju ljubljanske Opere v Trstu.
»Globoko »mo občutili vaš bratski sprejem« — je iskreno dejal tov. Simoniti. — Intimnost in pozornost, ki nam jo tržaški Slovenci izkazujete na vsakem koraku, bodisi kot celoti z množičnim obi-
Danes zvečer in jutri popoldne »GORENJSKI SLAVČEK*
Jutri zvečer »ERO Z ONEGA SVETA*
skom naših predstav, kot posameznim članom našega ansambla v osebnih stikih, nas navdušuje. Iz dneva v dan se čutimo bolj navezane na vas, na vaše mesto in ljudi, te zdrave, zavedne in umetniške besede željne slovenske ljudi. Meni samemu in prepričan sem, da prav tako vsemu našemu ansamblu, bo prihod v Trst vedno drag.
Želim si samo, da bi se mogli čimprej povrniti in to v takih pogojih, ki jih lahko ustvarita kulturna naroda, če so odnosi med njima dobri ali pa vsaj strpni. Upam in v zadoščenje nam bo če bo k takim odnosom kaj prispevalo tudi tokratno naše gostovanje — je zaključil tov. Simoniti najin razgovor.
—en
kateri v barban&ke zalive. (Klici od leve: »Marko, Marko!*) Ola! Kaj mi hočejo? (Marko in Mikola odideta na levo).
Jerneje: Sem rekel, da bodo tiste bukve vse uničile-Gorje mu,	ki jim	gre na pomoč... Ker	tam je zlodej,	ki
pleše s tra-montano zadnjo mrtvaško polko.
Blaž:	Jaz jim grem na	pomoč,	samo če	gre	še
kdo z mano. Jerneje: In s kakšno barko hočeš v ta pekel? Blaž: S tisto Markovo. Mislim, da bi vzdržala.
Jerneje: Saj	je tudi njemu	raztrgalo jadro.
Blaž:	Saj ni	tolike, ne! Le	pogum	je treba	imeti	in
usmiljenje do ljudi!
SPISAL LOJZE CJAK
18.
lij«i	iftlti k sinu); Hvala bogu,	da	ste	še	utegnili
Marki0	pa ^ntje?
:	Vežel° brgoc-
ikola,-	Sreča je, sreča, da ste ubežali!
začeln l ■'	Malo je manjkalo, da ne	bi.	Ravno	nam	je
zadnjo rokoU Jadt°' Sreia' da smo poveza11 že prej na u „Ž?rileic: °nl tam nimajo kaj vezati. Vidi se, da jim to&nioiiiaim. Bja4.al Kd° SO še tam? Mitvii am so °ee Martin. JuStek in... Križe. Nesreča Izgubljen, bo. Kaj niso megli uteci?
no mrežo rlb^0 Sm° VOsll‘ mimo S°	Im<'li	30	^
dru&i 80 se reŠ1,i':’	-	,
Marico.	Menda vsi, eni v Barklje,	drug' v	Devin,	n»-
Jemejc: Blaž, jaz ne grem, ker je tam hudič, ki poje smrtno pesem na tiste bukve! Ne, ne, Blaž, jaz ne grem!
Blaž:	Kdo te pa	sili, kaj	se treseš? in	s tisto svojo
babjo vero mi ne straši ljudi, če ne. te lopnem.
Jerneje: Oni	so končani. Saj	poljejo vsi trije, pa	jih
bo vseeno zalilo. Blaž, cuii so zapisani smrti, ni vet pomoči, zanje ni rešitve!
Blaž:	Dokler	je življenje, je	tudi	upanje!
3. prizor.
Ivana	(od desne	z lučjo	v roki): Oče,	oče!	Juštek!
Kje	ste, Juštek? Blaž,	kje so naši?
Blaž:	Midva	sva prišla zdaj.	nič	ne veva.	Stopi	tja
do	Marka,	on bo kaj	vedel, ki	je bil zunaj!	Reci	mu, da
grem tudi jaz, če me hoče. Nič se ne boj, Ivanka, saj se bo vihar kmalu polegel! Ivana (zbeži na levo): Oče, Juštek, Marko!
Blaž:	Uboga	reva, nisem ji	imel	poguma	povedati!
Toda nekaj je treba storiti za one, Jerneje! Jerneje: Kaj moremo mi, ko samo zahvaliti boga, da smo na suhem! 4. prizor. Anica od desne z lučjo, obstane, ko pribita. Blaž: Anica, kaj te je prineslo v tej noči? Jerneje: Saj je vaša na suhem. Očeta ni tukaj. Anica: Oče je doma. Kdo so tisti, ki jih je zajelo? Blaž: Sva ravnokar prišla, ne veva, kdo so. Marko bo več vedel, saj je tudi Ivanka šla k njemu. 5. prizor. Mikola, Frane, Lipe, Miha, Tine pridejo od desne. Mikola: Fantje, tu gori v zavetju pri kloštru zane-
timo kres! Blaž, Jerneje, naberita drv! Frane, vzemi malo smole v koči! Mahajte z lučjo, dokler ne zanetimo' (Posveti Anici v obraz):	Kaj si tu, ko pribito’ '(Dnini
odidejo na de&no).	°
Anica: Kdo so tam zunaj, oče?
Mikola: Kaj te je prineslo, hči moja? Saj si vsa Pojdi z nami gor, bomo zanetili kres in se bos osusila! Našemu oslu, sem jih ze natrobil nekai Sai bi ga zmlatil, toda sedaj je huda ura za nas ribice
vas	“ *“ v “«*• ots? p»v'«e.
m	g0r ,Ivan.k0' ki je mokra 'n tolaži
jo, ker je tam njen oce in., m ne vem še kateri drugi! Bogve, kaj se bo še zgodilo nocoj! (Odide na desno). Anica (se sesede): Sveta devica, pomagaj!
6.	prizor.
n. ,\!iVan? .(c£ leve): Anlca- m°ja Anica, pomagaj mi, da ne zblaznim! Tam so nasi in Križe Pomagaj, da jih rešimo! Anica: Kaj naj naredimo, Ivana? (Vstane). Ivana: Samo z Markovim bagocem bi jim bilo mogoče iti na pomoč. On pravi, da ne, ker tla mu je raztrgalo jadro. Pregovori ga, Anica, da nam pusti barko! ce noče iti on, bo ze kdo šel z nami. Saj greva, kaj ne, da greva Anica? Saj so tudi oni krat rešili Strnadove z njih bnro-eem. Prosi ga ti, Anica. Tebe bo uslišal. Ce ne, se utopim.! Pomagaj, Anica, moja Anica! (Jo objame). Anica: Kje je Marko? Ivana: Tam, vidiš tisto luč. Saj gre sem. Anica: Moramo biti močne! Pojdi gor, Ivanka' Moram govoriti sama z njim!
(MmdsUdeveuje Mit
<
V KOI E
Vremenska napoved za danes: Oblačno, spremenljivo, delno sončno vreme. Niso izključene krajevne padavine. Včerajšnja najvšja temperatura v Trstu je bila 23.5 stopinje; najnižja pa 15.5 stopinje.
TRST, sobota lO. julija 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30:
Slušna igra. Thomas Hardy: «čista žena«. Trst II.: 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. Trst I.: 11.45: Simfonična glasba. Slovenija: 14.40: Poje Ljubljanski komorni zbor.
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Roparski napad v Ul. Romagna
Ponoči ob 23.30 so z am-
bulanco Rdečega križa pripeljali v bolnišnico in jo spre. jeli na kirurškem oddelku 21-letno hišno pomočnico Emo Zadnik iz Ul. Romagna 120 zaradi globokih ran povzro-čanih z nožem na desni kolčni strani, ozdravljivih v 8-10 dneh. Zadnikova je izjavila, da jo je kake tričetrt ure prej, ko se je vračala domov, v Ul. Romagna v višini hišne štev. 89 zahrbtno napadel neznani moški in jo dvakrat zabodel z nožem. Med napadom napadelec ni spregovoril niti besede, takoj po dejanju pa je naglo zbežal.
Po izjavah napadenke naj bi bil napadalec star okrog 25 let. oblečen v svetlorja-vo obleko, srednje postave. Policija je uvedla preiskavo.
|	K	Pf-aff	sta-	rii&i
DRUGA ETAPA TOUR DE FRANCE
VLOM
V ŽELEZNO BLAGAJNO
V drogeriji „Toso“ ukradli 300.000 lir
Neznani zlikovci so ponoči vdrli verjetno s pomočjo ponarejenih ključev v drogerijo «Toso» na Trgu sv. Ivana in vlomili v železno blagajno, iz katere so odnesli okoli 300.000 lir v gotovini. Vlom je odkril 43-letn:	dr. Milan Kosmina,
brat najemnika trgovine Cor-rada, ko je zjutraj odprl lokal. Ze ob vstopu je Kosmina opazil nered v trgovini in je zaradi tega najprej stopil v pisarno, kjer je opazil na blagajni in sicer pri ključavnici precejšnjo luknjo. Na mesto je prišla tudi policija, ki je takoj uvedla preiskavo. Popoldne pa se je oglasil na poveljstvu najemnik drogerije in izjavil, da so tatovi ukradli poleg denarja tudi precejšnje število zobnih krem in ščetk, dalje lak za nohte in druge stvari v skupni vrednosti 577.700 lir. K sreči je bil Kosmina zavarovan proti tatvinam.
V resnem stanju zaradi padca na cesti
Okoli pol osmih zvečer so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na I. kirurškem oddelku, 68-letnega trgovca Stefana Don-gettija iz Stuparičeve ulice 4, kateremu so ugotovili rano na čelu. Dongetti se ne spominja ničesar.
Osebje Rdečega križa, ki ga je spremilo v bolnišnico, je pojasnilo, da so trgovca našli pred barom Nettuno v Ul. Im-briani, kjer je verjetno po nesreči padel in se udaril. Njegovo stanej je resno, kar je prisililo zdravnike, da so si pridržali prognozo.
s* * *
Zaradi globoke rane na desni nogi so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na I. kirurškem oddelku 34-letnega Radomira Mo-žeta iz Istrske ulice,
Sedem asov v istem času
■>v- TW'-
Wagtmans je ohranil prvo mesto v splošni oceni
LILLE, 9. — Današnja etapa je dirkače na Tour de France pripeljala iz Belgije v Francijo. Vožnja je bila dovolj živahna. Tako je na primer Has-sendorfer, ki je imel včeraj 3’ zaostanka za Wagtman’som, že bil «rumena majica«, toda se v tem položaju ni obdržal do cilja. Vendar je Wagtmans le za eno sekundo pred lanskim zmagovalcem Bobetom. Zdi se, da hoče Bobet tudi letos že takoj v začetku vzeti vajeti v roke. Na ta način bi bila dirka vsekakor bolj zanimiva, ker bi bili tudi ostali asi prisiljeni se nekoliko bolj gibati. Danes n. pr. so v skupini prvih sedmih, ki imajo isti čas, res sama velika imena.
VRSTNI RED II. ETAPE
1. BOBET (Fr.) 6.51’52”; 2. Kubler (Švica), 3. Koblet'(Švica), 4. Bauvin (NEC). 5. Wagt_ mans (Hol.), 6. Robič (O), 7. Geminiani (Fr.), vsi s časom Bobeta; 8. Schaer (Švica) za 10”; 9. Gaul (Luks.Avstr.) 13"; 10. Forestier (Fr.)	28”;	11.
Quentin (Ile) 29”; 12. Vitetto (SE) 30”; 13. Varnajo (O) 39”; 14. Ruiz (Sp.), 15. Mallejac
aPatron« GODDET, glavni organizator dirke Tour de France.
(O), 16. Keballi (O) vsi za 39
17. Vim Van Est (Hol.) 5’19”;
18. Berycke (Belg.) 5’27”; 19. Hoorelbeke (Ile), 20. Forlini (Ile) 5’34”.
SPLOŠNA OCENA
Splošna ocena po II. etapi Tour de France:
1. WAGTMANS (Hol.) 12.14’ in 19”;
2. BOBET (Fr.) za 1”;
3. Bauvin (NEC) za 31”:
4. Robič (O) in Koblet (Švica) za 1*01”; 6. Schaer (Švica) za ITI”; 7. Vim Van Est (Hol.) 6’20”; 8. Deledda (Fr.) s časom 12.20’57”; 9. z istim časom: 12.21’ 05”, Ockers (Belg.), Dacquay (NEC), Carle (Ile), Alomar (Španija), Schneider (Luks-Avstr.); 14. De Smet (Belg.) 12.21’23”; 15. Voorting (Hol.) 12.2P41”; 16. Darrigade (Fr.) 12.22’25”; 17. Kubler (Švica) 12.23’43”; 18. Geminiani (Fr.) 12.24T3”; 19. Gaul (Luks-Av.) lž.24’26”;	20.	Forestier	(Fr.)
12.24*41”;	21.	Quentin	(Ile)
12.24’42”;	22.	Villetta	(SE)
12.24’43”; z istim časom, 12.24’ 52”: Ruiz (Šp.), Mallejac (O), Varnajo (O), Kebaili (SE); 27. Schmit (Luks.-Avstr.) 12.26’ 29”; 28. z istim časom 12.29’40”: Hoorelbeke (Ile), Derycke (Belg.); 30. z istim časom, 12.29’47”: Forlini (Ile), Kemp (Luks.-Avstr.); 32. Close (Belgija) 12.29’50”; 33. Kain (Luks.Avstr.) 12.29'57”;	64. Clerici
(švica) 12.32’25”.
SPLOŠNA OCENA MOŠTEV
1. Francija 36.45'58”; 2. Švica 36.54’33”; 3. Holandska 36.56’ 03”; 4. NEC 36.59’; 5. Belgija 3Y.02'49”; 6. Ovest 37.05’04”; 7. Luksemburg-Avstrija 37.10T3”; 8. Ile de France 37.15T6”; Sud-Est 37.16’39”; 10. Španija 37.18’ 22’; 11. Sud-Ovest 37.21’01”.
LAHKA ATLETIKA
Finsks-FLRJ 138:78
slovanski rekord na 5.000 m (čeprav je bil drugi), na 10.000 m pa je Mihalič zrna-
MIHALIČ.
Nov rekord Mihaliča na 3.000 m, ki je tudi zmagal na 10.000 m
HELSINKI, 9.	— Lahko-
atletski dvoboj med Jugoslavijo in Finsko se je končal z visoko zmago Fincev 138:78. Na olimpijskem stadionu je bilo prvi dan 20.000, danes pa 22.000 gledalcev. Vreme je bilo idealno. Na tekmovanju je Mihalič postavil nov jugo-
SVETOVNEGA PRVENSTVA
Nekaj podatkov in številk
Pet svetovnih prvenstev v nogometu je zdaj za nami. Leta 1930 je bilo tam 13 držav, leta 1934 32, leta 1938 in 1950 po 33, letos pa 34.
Tudi število odigranih tekem je raslo iz leta v leto. Prvič je bilo vsega 18 tekem, leta 1934 že 40. leta 1938 in 1950 pa 48. Za V. svetovno prvenstvo pa je bilo potrebnih nič manj kakor 57 kvalifiea-cijskih tekem in 26 v finalu.
In koliko je padlo golov? Pri prvem turnirju 70, pri drugem 212, pri tretjem 180, pri četrtem 186, pri letošnjem pa 346. Povprečki doseženih go. lov so znašali: 3.9 — 5.3 — 4.2 — 3.5 itd. Vsega ie bilo na teh turnirjih ustreljenih 6 golov manj kakor tisoč.
Kot sodniki za finale so sodelovali leta 1930 Languenus iz Belgije, leta 1934 Eklind iz Švedskega, leta 1938 Francoz Capdeeville, leta 1950 Raeder in leta 1954 Ling iz Anglije.
Kakor je znano, sta po dve prvenstvi dobili do zdaj Italija in Urugvaj, letos pa je premoč Evrope potrdila Nemčija. tako da kaže sedaj dvoboj med Evropo in Južno A-meriko 3:2 v korist prve. Finali sami so se končali takole: leta 1940 Urugvaj : Argentina 4.2, leta 1934 Italija : CSR 2:1, leta 1938 Italija Madžarska 4:2, leta 1950 Urugvaj : Brazilija 2:1. leta 1954 Nemčija : Madžarska 3:2.
Najvišje število gledalcev na finalu je bilo 16. julija 1950 v Rio de Janeiru na tekmi med Urugvajem in Brazilijo, in sicer 195.000. Isto leto je bilo v Braziliji na vseh tekmah približno 1,3 milijona gle. dalcev. Porast v 12 letih je naravnost ogromen, saj je leta 1938 v Franciji prisostvovalo vsem tekmam «komaj» 400.000 gledalcev. Značilno je, da je prišlo celo na finale «samo» 45 tisoč ljudi.
O letošnjem svetovnem prvenstvu so te statistike še podrobnejše in bolj žive. Največ golov je letos dosegel Madžar Kocsis (11), ki si je osvojil
«Jarrito Mexicano», sijajen po. kal. ki ga je darovala mehiška zveza, za njim pa Huegi (Švica), Probst (Avstrija in Morlock (Nemčija) s 6 itd.
Najučinkovitejši napad je bil madžarski, ki je zabil skupno 27 golov, za njim nemški s 25 (na šestih tekmah), dalje avstrijski s 17 itd.
Štiri prvoplasirana moštva so odigrala po pet tekem (razen Nemčije). Najboljšo obrambo je imel Urugvaj, ki je spra. vil samo 9 golov, nato Madžarska z 10 dobljenimi goli, Avstrija z 12, Nemčija s 14 itd.
Najboljšo razliko golov ima Madžarska (2.70), dalje Nemčija (1.78), Urugvaj (1.77), Avstrija (1.41) itd.
Na prvenstvu je bilo prisojenih osem enajstmetrovk, od katerih so jih sedem spremenili v gole. Edini, ki je gol zastreljal, je bil Avstrijec Koerner I. v tekmi proti Švici.
Pet igralcev je zadelo v last-
no mrežo: Dickinson (Anglija), Cardenas (Mehika), Horvat (Jugoslavija), Santamaria in Martinez (Urugvaj).
Tri tekme so se končale neodločeno, da jih je bilo treba podaljšati, in sicer Anglija : Belgija, Brazilija : Jugoslavija in Madžarsko : Urugvaj. Zadnji dve sta se po podaljšku končali drugače.
Na vseh 26 tekem v Švici je blo doseženih 140 golov ali povprečno 5,39 na tekmo.
Rekord v številu ustreljenih golov na eni tekmi je bil v dvoboju med Avstrijo in Švico z 12, dalje med Madžarsko in Nemčijo (11), med Madžarsko in Korejo ter Nemčijo : Turčijo (9), Nemčijo : Avstrijo (7) itd.
Tri moštva na svetovnem prvenstvu sploh niso dosegla gola: Koreja, CSR in škotska.
Gledalcev so imeli Švicarji 880.000, od tega 205.000 v obeh polfinalih in finalu itd.
,X ’
Madžarska reprezentanta Kocsis in Czibor.
gal in njegov stari rival Posti je bil šele tretji. Odličen je tudi čas Mugoše na 1.500 m, ki je bil tudi šele drugi. Krasno daljavo je dosegel finski metalec kopja Hyytia-einen.
Rezultati:
100 m: 1. Lorger (Jug.) 10”9, 2. Hellsten (Fin.) 10”9; 3. Be-njak 11”.
400 m: 1. Hellsten (Fin.) 47”7; 2. Mild (Fin.) 49”1; 3. Sabo-lovič (Jug.) 49”2; 4. Grujič (Jug.) 54”8.
800 m: 1. Vaharanta (Fin.) 1’51’T; 2. Mugoša (Jug.) 1’52”2.
5.000 m: 1. Taipale (Fin.) 14’13”8; 2. Mihalič (Jug.) 14’ 19’’6; 3. Haikkola (Fin.) 14’33”8: 4. štritoff (Jug.) 14’44”8.
110 m ovire: 1. Lorger (Jug.) 15”; 2. Laine (Fin.) 15”2.
3.000 m steeple chaese: 1. Rinteenpaa (Fin.) 8’47”6;	2. Karvonen (Fin.) 8’48”6; 3. še-gedin (Jug.) 9’12”; 4. Stefanovič (Jug.) 9'31”2.
Daljina: 1. Porrassalmi (Fin.) 7.25 m; 2. Valkama (Fin.) 7.22; 3 Radovanovič (Jug.) 7.00.
Višina: 1. Rantala (Fin.) 1.91 m; 2. Marjanovič (Jug.) 1.91.
Kladivo: 1. Halmetoja (Fin.) 55.72; 2. Hoffren (Fin.) 55.12; 3. Gubijan (Jug.) 55.00; 4. Račič (Jug.) 53.79.
Krogla: 1. Koivisto (Fin.) 15.80; 2. Puntti (Fin.) 15.65; 3. Šarčevič (Jug.) 15.17.
Štafeta 4 x 100: 1. Jugoslavija (Manojlovič, Sabolovič, Benjak, Lorger) 42”6; 2. Finska 42’’4 (diskvalific.).
200 m: Hellsten (Fin.) 22”2; Tavisalo (Fin.) 22”3; Benjak (Jug.) 23”; Ivančevič (Jug.) 23”2.
1.500 m: Johansson (Fin.) 3’46”2; Mugoša (Jug.) 3’47”8; Vuorisalo (Fin.) 3'52”5; Vipotnik (Jug.) 3’55”6.
10.000 m: Mihalič (Jug.) 30' 27”8; Julin (Fin.) 31’03’’2; Posti (Fin.) 31’20”4; Jovanovič (Jug.) 33’22’4.
400 m ovire: Mildh (Fin.) 53”3; Suominen (Fin.) 54”7; Zupančič (Jug.) 55”9; Cipčič (Jug.) 57”4.
Troskok: Lehto (Fin.) 15.33; Rahkamo (Fin.) 14.70; Radovanovič (Jug.) 14.18; Milovanovič (Jug.) 14.06.
Skok s palico: Landstroem (Fin.) 4.25; Olenius (Fin.) 4.20; Milakov (Jug.) 4.20; Lukman (Jug.) 4.00.
Disk: Krivokapič (Jug.) 48.57; Lindroos (Fin.) 47.49; Lammi (Fin.) 47.43; Krnjaič (Jug.) 45.33.
Kopje: Hytiainen (Fin.) 77.01; Nikkinen (Fin.) 71.68; Stanko. Vič (Jug.) 57.70; Kopitar (Jug.) 56.65.
Štafeta 4 x 400: Finska 5’14”6 nov finski rekord, (Malmivir-ta 49”5, Back 48”8, Mildh 47”9, Graeffe 48”4; Jugoslavija (Sto-ljanovič, Hočevar, Sarič, Sabolovič 3’16”8.
B. Nilsson * 2,05 m
nov evropski rekord v skoku v višino
HALMSTADT (Šved.), 9. -Šved Bengt Nilsson je postavil ta večer Halmstadtu nov evropski rekord v skoku v višino z 2,05. Prejšnji rekord je imel od 1, 1936 Finec Kot-kas z 2,04 m. Cederqvist je postavil nov danski rekord v metu kladiva s 56,11 m. v metu krogle pa je zmagal Šved Roland Nilsson s 16,43.
SEJA. OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Odobritev stroškov za iskanje vodnih izvirkov na Oslavju
Občina se stalno izogiba dokončni odločitvi - Treba bi bilo prenehati samo z iskanjem vode, in čimprej začeti z deli za napeljavo vodovoda
Na seji občinskega upravnega odbora, ki se je vršila v sredo zvečer, so odborniki razpravljali najprej o poteku razprave o gospodarskem položaju Gorice, ki je bila že večkrat predmet diskusije na občinskih sejah. Sklenili so, da se zaradi potrebe nadaljevanja diskusije o važnem vprašanju in zaključkih, ki naj bi bili izdelani, občinski upravni odbor sestane zopet danes ob 17, medtem ko bo prihodnja seja občinskega sveta v torek zvečer ob 21. uri. Se poprej pa se bodo sestali zastopniki posameznih političnih skupin v občinskem svetu.
Zatem je upravni odbor prešel na proučevanje nekaterih upravnih ukrepov. Najprej je odobril končni načrt nove občinske ambulante, takoj nato pa je odobril tudi stroške za iskanje vodnih izvirov na Oslavju in stroške za vodno črpalko, ki bi bila tamkaj postavljena.
Občinski upravni odbor je
razpravljal tudi o javnih delih za leto 1955, predvidenih po zakonu 184-53. Za popravilo greznic bo občina potrebovala 76 milijonov lir, za grad-
njo ljudskih stanovanj in šol skih poslopij skupno 208 milijonov lir, za cestna dela pa 77 milijonov lir. Ta dela spadajo v normalna vsakoletna popravila, vendar z vsemi zgoraj navedenimi deli ni niti od daleč zajamčena zaposlitev 4.000 brezposelnih naše občine, za katere je potrebno najti stalno delo v goriški industriji in trgovini, kar pa je možno samo z izredno pomočjo osrednjih oblasti.
Zadovoljstvo med obiskovalci predstav ljubljanske Opere
Čeprav je nebo v četrtek zelo pretilo, se ga Goričani niso ustrašili in so primerno opremljeni prišli polnoštevilno pred kavarno Bratuž, odkoder jih je avtobus odpeljal v Trst. V veseli družbi je bila pot krajša in z upanjem na stanovitnejše vreme je nad 40 Goričanov čakalo na pričetek Gounodove o-pere «Fausta», katere izvajanje je preseglo vsa predvidevanja.
Vloga Margarete (Vilma Bukovčeva) je bila tako lepo odpeta da bo ostala nepozabna v spominu goriških Slovencev; navdušili so tudi pevci, posebno Mefisto (Merlak) in pa goriški. oziroma štan-dreški rojak tenorist Brajnik. Balet so člani SNG izvedli na čudovit način
Danes zvečer in jutri popoldne bodo ljubljanski gostje predvajali v Trstu znano Foersterjevo opero »Gorenjski slavček« in se zanjo že ves teden zanimajo tako okoličani kot Goričani. Veliko se jih je že prijavilo in bo ZSPD organizirala avtobus za prevoz na današnjo večerno predstavo »Gorenjskega slavčka« in jutrišnjo popoldansko ponovitev; jutri zvečer pa bo SNG še enkrat na splošno željo ponovilo «Ero z onega sveta«.
Kdor se še ni prijavil za »Gorenjskega slavčka«, lahko to stori še danes dopoldne na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1.
Vožnja in vstopnica skupno 700 lir. Danes odhod ob 19. uri izpred kavarne Bratuž, jutri pa z istega kraja ob 13.45, iz vasi pa po dogovoru.
ZSPD ORGANIZIRA
14. in 15. avguste izlel po Primorski
Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici sporoča, da organizira 14. in 15. avgusta dvodnevni izlet v Kobarid, Vrsno (rojstni kraj Simona Gregorčiča), Trento, k izviru Soče, v Tolmin,’ Idrijo, kjer bo prenočevanje, Postojno in Gradišče pri Prvačini, kjer bo SHPZ iz Trsta proslavila 110-obletnico Gregorčičevega rojstva. Vsakdo, ki bi se želel udeležiti tega nadvse zanimivega izleta, naj se prijavi na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli štev. 1. S seboj naj prinese potni list in sliko. Vpisovanje je nepreklicno do 25. julija.
or mmm m goriški strani jjemokracije"
Kdo „zapravlja“ in kdo je že zapravil
Gorenjski slavček
(Nadaljevanje s 3■ strani)
ritev v Brnu 1910, dasi je slovensko ponovitev opere Govekar po letu 1908 zaporedoma naznanjal v svojin problematičnih repertoarnih načrtih. Sele obnovitev slovenskega gledališča po letu 1918 je Foersterjev! operi odmerila posebno mesto v slovenski izvirni operni tvorbi.
Zaslugo za pobudo ponovne obnovitve »Gorenjskega slavčka« ima nedvomno Matej Hubad, ki je leta 1922 postal upravnik državnega Narodnega gledališča v Ljubljani. K temu ga je spodbudila skladateljeva 85-letnica in v letu 1922 pripravljana proslava 50-letnice Glasbene Matice. »Gorenjski slavček« je bil namreč še prvič kot opereta u-prizorjen v letu ustanovitve Glasbene Matice v Ljubljani. Hubadovo zamisel pa je bilo mogoče uresničiti le pri popolni predelavi opere v sce-ničnem smislu in deloma v
POLETNI VOZNI RED MESTNIH AVTOBUSOV
Proga štev. 1 južna postaja - severna postaja:
Ob delavnikih - odhod izpred južne postaje: 5, 5.25, 5.50, 6.10,
6.30, 6.45, 6.55, 7.05, 7.15, 7.23, 7.33 (do 20. ure vozi vsakih 8 minut), 20, 20.10, 20.20, 20.30, 20.45, 21, 21.10, 21.30, 22, 23.10. Odhod izpred severne postaje: 5.07, 5.45, 6.05, 6.40, 6.55, 20.10,
20.20,	20.30,	20.40,	20.50,	21,
21.15, 21.30, 21.45, 22.50, 23.30. Ob praznikih - odhod izpred
južne postaje: 5, 5.25, 5.50, 6.10,
6.30, 6.45, 7.15, 7.23, 7.35, 7.45,
7.55, 8. (do 20. ure vozi vsakih 8 minut), 21, 21.15, 21.30, 21.45, 22, 22.15, 22.30, 22.50, 23.30.
Proga štev. 2 južna postaja - umobolnica: Odhod izpred južne postaje: 8.20*. 9.14, 16, 17.20. Izpred umobolnice: 8.35*. 9-50, 15.10, 16.30**, 16.45*, 17.50.	(•	samo
ob praznikih; ** ob delavnikih).
Proga štev. 3 Travnik - Standrež - Sovod-nje - Rubije:
Ob delavnikih - odhod s Travnika v Standrež: 6.30 (izpred južne postaje), 7.15, 8.15,
8.40, 10, 11, 12.40, 13.30, 15.20,
16.40, 18, 19.10, 20.15.
Odhod s Travnika v Sovod-nje: 6.30 (izpred južne postaje), 7.15. 8.15, 11, 13.30, 19.10. Odhod iz štandreža:	6.30,
6.55, 7.40, 8.50, 9, 10.20, 11.40, 13,	14.40,	15.50,	16.55,	18.20,
19.40, 20.30.
Odhod iz Sovodenj:	6.45,
7.30, 8.50, 11.30, 14.30, 19.30.
Ob praznik - odhod s Travnika proti Standrežu: 8.40, 10, 13, 14.10. 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22. Odhod s Travnika proti Sovodnjam:	14,	15,	17,	19,
21 22.
Odhod iz Štandreža:	8.55,
10.20, 13.20, 14.40, 15.40, 16.30,
17.40, 18.30, 19.40, 20.30 21.40,
22.40, Odhod iz Sovodenj: 14.30,
15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 22.30.
Proga štev. 4 Travnik - Ločnik:
Ob delavnikih - oohod s Travnika: 7.10, 7.50, 8.40, 10, 11. 12.40. 13.15, 15, 17.45. 19.15, 21.30*. Odhod iz Ločnika: 7.30, 8.10, 9, 10.20, 11.20, 13, 14.10,
15.15, 18.15, 19.30, 22*.
Ob praznikih - odhod s Travnika: 8.45*, 12.40*. 14. 14.30.
15.30**, 16.30**,	17.40,	18.30**,
19.40, 20.30**, 21.30**, 22.30***, 23.30*. Odhod iz Ločnika: 9.15*. 13.20*, 14.30, 15, 16**, 17**, 18, 19**, 20, 21.10**, 22*, 23. 0.20*.
(Odhod izpred južne postaje skozi Podgoro; •* odhod v Ka-privo in nazaj; ♦♦* do St. Lovrenca).
Proga štev. 5 Travnik - pokopališče - letališče:
Ob delavnikih - odhod s Travnika: 7.20, 9, 16.30, 17.45. Odhod z letališča: 8. 9.45,
17.30, 18.15.
Ob praznikih - odhod s Travnika: 10, 15, 16.30, 18. Odhod z letališča: 11, 16, 17.30, 18.30. Proga štev. 6 južna postaja • Stražice:
Ob delavnikih - odhod izpred južne postaje: 6.35, 7.45,
8.20, 9.25, 10.05,	10.45,	12,10,
12.50, 14, 14.45,	15.50,	17.20,
18.30, 19.15, 20, 20.40, 21.25. Odhod iz Stražic: 6.55, 7.40, 8, 8.45, 9.45, 10.20.	11.15,	12.30,
13.20, 14.20, 15.10, 16.30, 17, 18,
16.50, 19.35. 20.20, 21, 21.40.
Ob praznikih - odhod izpred južne postaje: 6.35. 7.20, 8.20,
9.25, 10.45, 12.10, 12:50. 14, 15.50,
17.20,	18.30,	19.15,	20, 20.40,
21.25, Odhod iz Stražic: 6.55, 7.35, 9, 10.15, 11.15, 12.30, 13.20, 15.10,	16.30,	18.	18.50,	19.35,
20.20, 21. 21.40.
Proga štev. 7 Ul. IX. avgusta - Podgora: Ob delavnikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 7*, 8*, 11. 12.40,
13.25, 14.50, 17.40, 19.20, 21.30*. Odhod iz Podgore: 7.30, 8.30,
11.20, 13, 14.10,	15.15,	18.10,
19.40, 22.10. Ob praznikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 8.45*, 12.40*, 14.15, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30, 19.30. 20.30, 21.30, 23.30. Odhod iz Podgore: 9.20, 13.25, 15, 16, 17, 18, 19. 20, 21.10. 22.10, 0.20. (* odhod izpred južne postaje).
Proga štev. 8 Ul. IX. avgusta - Pevma:
Ob delavnikih - odhod iz Ul.
IX. avgusta: 7.15, 8, 10, 12.40, 14.30. Odhod iz Pevme: 7.35,
830, 10.30. 13.10, 15.10.
Ob praznikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 15, 16, 17.30, 18.30,
19.30, 20.30. Odhod iz Pevme:
15.30, 16.30, 18, 19, 20, 21.
Vozni red je že v veljavi.
muzikalnem. Pri tem sta ponovni uprizoritvi opere zagotovila uspeh prof. Karel Jeraj, ki jo je ustrezajoče glasbeno preuredil in izvedbo tudi dirigiral, ter prof. Osip Sest, ki je kot dramski režiser prvič režiral opero, zamislil svojevrstno sceno, ki jo je slikarsko izdelal Skružny, ter vse ostale preureditve besedila.
Uspeh te prenovljene uprizoritve »Gorenjskega slavčka« je omogočil, da je opera res obveljala kot slovenska reprezentativna opera, dasi razen primera v letu 1910, ki smo ga omenili, ni našla mesta v repertoarjih drugih opernih gledališč. Peli pa so ga v Ljubljani in v Mariboru zlasti ob slavnostnih priložnostih. Zamikal je naše glasbenike in občinstvo toliko, da so opero vsaj v Ljubljani peli v različnih sezonah med obema vojnama: 1929-30, 1937-38, 1939-40 in 1943-44.
To, kar je najbolj privlačevalo občinstvo k obiskovanju Foersterjeve opere in kar ji je zagotovilo priznavalno sodbo naših glasbenikov, je ležalo skrito v življenjski sili »Gorenjskega slavčka« ter se je v posrečeno zamišljenih u-prizoritvah očitovalo v domači prisrčnosti in intimni povezanosti s slovensko zemljo in njenimi ljudmi. Ce se je nemška kritika spotikala nad naivnim potekom dejanja v ope-retni^ obliki, je slovensko gledališče v početnem obdobju njenega razvoja prav to naivnost sprejemalo v odgovor na problematične snovi tujih operet, ki so nedvomno manj sodile v naše kulturno območje kakor pa nedolžna snov »Gorenjskega slavčka«. Pozneje 1922, ko je naša opera že dozorela za poudarjeno intimno uprizoritev »Gorenjskega slavčka« v počasi se oblikujočem domačem o-pernem slogu, je domača u-prizoritev z domačimi močmi vzdržala opero nakljub problematičnemu besedilu in nakljub občinstvu, dosihmal navajenega na laške opere. Tako je domača uprizoritev vzdržala »Gorenjskega slavčka« z njegovo snovjo srčne dobrote, brez ubojstva in umora, kot snov prave srčne prosvete. In propagatorji Foersterjeve opere so mogli v svoji vzhičenosti poudarjati: «Tudi brez junaštva, viteštva, klativiteštva in razbojništva se vršijo tragedije v malem, idiličnem življenju kmetskega ljudstva in prav taka idilična tragedija je snov Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«, prav kakor je enaka idilična tragedija vsebovana tudi v Smetanovi «Prodani nevesti«.
Posamezne pomanjkljivosti Foersterjevega dela pa so privabile pokojnega ravnatelja Opere Mirka Poliča, da se je lotil temeljito opere, za katero je izpremenjeno besedilo napisal Josip Vidmar. Spremembe so bile dokaj korenite in novi «Gorenjski slavček* more veljati kot Poličeva o-pera. Pokazalo se je, da lahko živita obe operi svoje samostojno življenje.
(Konec)
Na goriški strani Demokracije so se zopet zbudili in se spomnili, da ne smejo po vzgledu Katoliškega glasa in vsega ostalega italijanskega reakcionarnega časopisja dopustiti, da bi zamrl ogenj sovraštva do Jugoslavije, v trenutku, ko se bliža rešitev tržaškega vprašanja in ko je želeti, da bi se odnosi med obema sosednjima državama zboljšali v neposredno korist nas, goriških Slovencev, se pisuni okoli Demokracije znašajo na jugoslovansko državno vodstvo, češ da ne ščiti zamejskih Slovencev in da je «zapravilo Benečijo, Goriško in Koroškos.
Kako lepo tn lahko je danes govoriti o (/.zapravljanju* našega narodnega ozemlja ljudem, ki so vso vojno delali z Nemci in Italijani, z domačo reakcijo in se tolkli proti narodni osvobodilni vojski, ki se je borila za združenje vse slovenske zemlje, in ki jo je, čeprav samo za nekaj časa, tudi združila pod enotno u-pravo ljudske oblasti vsega svobodnega slovenskega ljudstva.
Naj povedo ljudje, ki danes podtikajo laži, kje so bili takrat? Naj povedo raje, da so pripravljali intervencije in ponovno okupacijo slovenskega ozemlja in da so bili nadvse zadovoljni, ko je morala jugoslovanska vojska iz Trsta, ker «je tako vsaj delec slovenske zemlje lahko svobodno zadihals. Danes pa hočejo naenkrat biti največji borci za našo svobodo.
Ce bi slovensko ljudstvo njih čakalo, potem bi še danes imeli v »ljubljanski pokrajini« za prefekta fašista GraziolijU.
Zlobnost!
Sijirt 18-letne Marije Ter-pin iz Idrije, ki je bila do leta 1952 uslužbena v Gorici v trgovini Poletti na Travniku, kjer prodajajo dežnike, potem pa se je preselila v Foggio, kjer je služila pri nekem trgovcu, je povzročila najrazličnejše komentarje. Dekle so našli mrtvo in na pol oblečeno v bližini Foggie.
Najprej so pričeli njeno smrt primerjati s smrtjo Wil-me Montesi, češ da je morda tudi Marija postala žrtev razuzdane in pokvarjene italijanske buržoazne družbe. Potem pa je naenkrat goriško reakcionarno časopisje pričelo pisati, zaradi tega ker je bila Terpinova Slovenka, da je njena smrt politične narave. Spravljajo jo celo v zvezo z obsodbami sovjetskih vohunov v Foggi, katere so pred meseci izsledili, ker so pošiljali v Češkoslovaško podatke
0 vojaških objektih, o razmestitvah radarskih postaj itd. v bližini Foggie, kot je pisa-
1	š ♦ a 1 i 4 orvelrn	.
lo italijansko časopisje.
Ob tem primeru se spominjamo procesa proti tov. Do-riču Predanu, ki so ga obso-
dili zaradi «vohunstva in zbiranja tajnih podatkov«, čeprav fantu niti na misel ni prišlo, da se lotil takega posla. Obsodili so ga zaradi vohunstva. ker jim je bil trn v peti in ker je beneški Slovenec.
Da bi javnost odvrnili od tega najnovejšega umora, so vzroke smrti Mariji Ter-pin povezali z njenim «vohunskim delovanjem«. Toda ali je prav zares vsak Slovenec vohun, kot skuša to prikazati italijanska justica in reakcionarno časopisje? ali pa se skuša v Italiji ob vsaki priliki udariti po Slovencih?
Koliko časa bo še vladal* tako pojmovanje in tako ravnanje?
Električar iz Podgore umrl po dolgi borbi s smrtjo
V sredo se je hudo ponesrečil 48-letni Bruno Brescia iz Podgore, Ul. IV. novembra, ki je kot električar popravljal električne linije v Moši. Pri delu je po nesreči padel s 5 m visoke lestve in se hudo poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v splošno bolnico v Gorico, toda od srede pa do četrtka zvečer 'je bil stalno v nezavesti in je kljub , vsem zdravniškim negam podlegel poškodbam. Včeraj so pokojnika na njegovi zadnji poti na podgorsko pokopališče spremljali poleg žene in treh otrok številni prijatelji i® znanci.
Podražitev plina
Pokrajinski odbor za določanje cen je potrdil sklep občinskega sveta v Gorici in * zvezi z dvigom kalorične mo* čl -plina od 3.500 na 4.200 kalorij določil naslednj« cene:
1. Za normalno potrošnjo'-za mesečno porabo do 1®® kub. m po 51.50 lir za kub, m; za uporabo do 500 kub. m mesečno po 36 lir, za porab® do 1.000 kub. m mesečno P® 30 lii.
2. Za ogrevanje: za uporabo do 200 kub. m mesečno o® 24 lir, do 500 kub. m po 21.66, do 1.000 kub. m pa 19.20 n* kub. m. Nove cene stopijo 1 veljavo dne 1. avgusta t. 1.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan ponoči lekarna Alesani, Ulic* Carducci 12, tel. 22-68.
KINO
CORSO. Zaprt zaradi nam** stitve panoramskega platna, VERDI. 17: »Prenehajte s streljanjem«.
VITTORIA. 17: »Delirij«, Vallone, E. Varzi. CENTRALE. 17:	»Pekel	n*
Jummi«, V. Mayo. MODERNO. 17: «Lovci na čl®* veške glave«, barvni film* in »Kon Tiki«.
htmna
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
aSiseni več tvoja))
Igralci: Philip Dom ■ Willian Carter
MOTO GUZZI
Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Oellorto Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje d Modrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa.
Izključni predstavnik za TRST, BI. Fabio Severo 18 • tel. 38 903
Odgovor,n urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1 » «111. na4~ Telefon	.JJt63*	“	F*5?1'
oredal 503 — UPRAVA: IJLICA SV. FRANČIŠKA »t. 30 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 13.30 IR Od 15 - 18	— Tel.
oglasov: Za vsak mm vtšlne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, uamrtmee »0 lir — Za FLRJ xa vsak mir. širine 1 vrste oglasov po 25.- din. - Tiska Tiskarski tavod ZTT - Podružn. Gorice Ul. S. Pelltco 1-1! Tel. 33-82 - Rokopisi se n- vračajo.
predal 37-338 — Cen« stolpca za vse
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trat 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozern. tiska, Drž. založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst