■i SK/ PRIHORsiKI DHEVHIK _____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto X. . Stev. 162 (2781) Nocoj ob 21. uri na stadionu «Prui maj» TRST, sobota 10. julija 1954 Cena 20 Ur DRAŠKOVIČ O MOREBITNIH ITALIJANSKIH JAMSTVIH TRŽAŠKIM SLOVENCEM Jugoslavija se ne zadovoljuje z obljubami še manj pa s predpostavkami o jamstvih Komentar Jugopressa o pristopu Italije fe balkanski zrezi v primeru rešitve tržaškega vprašanja: Tudi s tako rešitvijo ne bi bilo doseženo jamstvo, da Italija ne bo še nadalje postavljala svojih revanšisticnih zahtev in njen pristop bi v sedanjik okoliščinah lahko izzival zadrževanje normalnega razvoja balkanskega sodelovanja BEOGRAD, 9. _ Na da_ nji tiskovni konferenci v pogradu so se novinarji med arugim zanimali za stališče mnenje državnega tajništva zunanje zadeve glede pi-i: /^katerih italijanskih s o v, ka razpravljajo o mož- ? \ .Pnstopa Italije k bal- kanski zvezi. Zastopniki državnega tajništva Branko Draškovič je na to vprašanje od-lovoril; »Spomnil bi vas na intervju »tesala Tita ameriškemu novinarju Sulzebergerju maja letos, Na vprašanje, ali bi Jugoslavija bila pripravljena Povabiti Italijo, naj se pridruži balkanski zvezi, če bi se sio tržaško vprašanje, je tr?Ja t^škovič, je maršal Ti-, 0 Sovoril: »Ne samo to, * vija je pripravljena, oi uredili tržaško vpraša* lotiti se ureditve vseh spornih vprašanj z Italijo in sklenitj z njo sporazum na dvostranski osnovi. Ce bi to dosegli, bi bilo koristno tako za Italijo kot za Jugoslavijo. Dokler pa imamo opraviti s takšnimi antagonizmi, ni nobenih razlogov, niti možnosti, da bi se Italija pridružila balkanskemu sporazumu. Nasprotno, to bi bilo škodljivo. Najprej je torej treba vzpostaviti dobre odnose, se sporazumeti o perečih vprašanjih, potem pa naša vlada ne bo imela nobenih pomislekov glede vključitve Italije v balkanski sporazum«, je izjavil maršal Tito. Po drugi strani pa, je nadaljeval Draškovič, bi dodal samo to, da je vse dosedanje zadržanje Italije do naporov za utrditev miru na Balkanu tako, da je to vprašanje v sedanji fazi še, bolj neaktualno«. le pomo rtadCera3 3e 20pet prišla do izr VSE v‘dneBa otipljivega tista nacionalfašistično-. » ‘nform istična fronta, o .eri '**no pred kratkim pi-j, ''O je Vid.aU v občin-j Vi svetu storil vse, kar 'j. tlo mogoče in nemogoče, °i vsi tržaški italijanski skv0nalini in Kominformisti skuPn° S izglasovali Protijugoslovansko re- in ,s’edaj pa sta Vidali Zn i ' naUa nov° Pipe- to za obnovitev te fronte. Tei Pretvezi se pravi. kon { Jugoslaviji v tržaškem pri- rs vemer - včeraj na kongresu™ ■ S°V°ril ŠClakalijey*^» n el Zn? k0ncesi^ °li P* variski t ° .na “Pravi jugoslo-škem planski konj» v trža- treba t' iS-tamšcu- in da ie Past» - *jugoslovansko Por/ni, f8 vnaPrej odstraniti, ri Z \V tem smislu Pestiču, VCC d"' ves Klerofaši-tisk m komiuformistični dali učinkovita, je Vi- «navkoa VČeraj Proglasil cevavZ» pristaniških delav_ slaviU T k?ncesiia™ Jugo-*ču. *, tržaškem pnstani- dai mu 9es*u pa je do-v, STn 9esl° “proti razdelit- iakrinkni da b,.na ta način os t tni-' protijugoslovansko *«tanPn ne *stavken. Besedo m.ej * ]e treba postaviti ker , are ovaie zaradi tega, ti n,« ne m°retno imenova-radi s*avkom Zakaj? Za- Ta*u.Mena’iner ^ 2 njo sp0' tla ju; s,-., 10 želi eden lija-,,1. Predstavnikov ita-k? trŽa*k* kapitali- T ime tržaik0 T° ? . Z d0bro pozna- tuHch zv 0 ' Antonio Co- tarmt ,T,1 Si ^-aiki proU. rrior« JI Predstavlja, da Ti*t ril, neka stavka v ko-v inlrstva' če J« hkrati skih L tržaških italijan-n* to IT^stov? Odgovor o« je za vsake- dianip1skeBu delavca na ?h Podrejenost. tt,,e"^ar. bo glasbeni Ijubi-J’ v sredi dvajsete- tož 5 *a’ lahko našel brez aue pomisleke zoper kako n ali kako posebnost glas-v ti operi. Mislim tu pred-sem na glasbo, ki spremlja celotno šesto sliko. Valpurgi-a noč vzbuja v nas predsta-o nečesa mračnega, peklen-,?a ■t0 mnenje mi potrdijo j, ls_e opombe režiserja Ci-i» n e vca)- vendar glasba mehka** °d t£aa: Prevei ?e -n - Premalo se prilega opisala SCene' ki naj bi *0 ^pisala, preveš je dopadlji- - \.ln. tradicionalna v smislu ctPl kaletoo, ki so jih o-r,- * ,lz Preišnjega stoletja j ne- (L-e mislimo, kako opisal podobno predstavo _ rPski komaj šestnajst let S( e]e v svoji Noči na Li- gon na; le upoštevamo tazviaS0Vn° razda,i0 'P vso Pr^odi°l VOt’.kl 30 Je glasba m0 n V tem ia'u ~ b0' 0ental^ra^ ver,dar občudovali stra!) ,° m°4 fuskega moj- H ' n tako, čeprav v manj-glasberi’ pogrešamo tudi pri druo‘' ^ spremlj a nekatere *adetn.,,Cent' cno Psihološko jo j ’ zaradi katere more-luorajo postati glasba, beseda in pevčev gib eno, enovito in nedeljivo izrazilo. Zaradi šibkosti libreta in zaradi pomanjkanja psihološke zadetosti v glasbeni spremljavi je 'nedvomno otežkočeno delo režiserja in koreografa pa tudi igra' posameznih pevcev in je. bilo to mestoma zaznati, posebno pri režiji in pri igri nekaterih pevcev. Vendar moramo takoj priznati, da je režiser kolikor mogoče potno-gel šibkostim libreta in opere z duhovitimi domislicami ter da so vsi pevci igrali z inteligentnostjo in prizadetostjo; v tem pogledu gre posebna hvala Bukovčevi ter Smerkolju. Margareta Vilme Bukovčeve je bila v vsakem pogledu vrhunska interpretacija. Z njo je žela prav tako odlično priznanje, kakor ga je bila deležna kot Djula v Gotovčevem Eru z onega sveta; v oceni o tej operi smo že orisali njene zasluge. Miroslav Brajnik kot Faust in Danilo Merlak kot Mefisto sta prvič nastopila pri tem gostovanju ljubljanske Opere, a sta oba že znana tržaškemu občinstvu po koncertih v Avditoriju. Brajnik ima lep, mehak in odlično izšolan glas: njegov nastop nam je priča, da pripravlja svoje vloge z natančnostjo in vestnostjo v petju in igri. Človek, ki ga posluša, prav čuti, s kakšno radostjo in vdanostjo opravlja svoj umetniški poklic. Naš rojak Merlak ima močan glas, lep in zvonek posebno v nizki legi; večina prisotnih je imela prvič priliko, da ga vidi v operni vlogi. Samo Smerkolj je tudi že znan in priljubljen našim ljudim; pred kratkim" smo ga slišali v Trstu. V tej operi igra vlogo Margaretinega brata Valentina. Po toplini glasu ter inteligentni interpretaciji se odlikuje med vsemi slovenskimi baritonisti. Bogdana Stritarjeva je pela vlogo Marte, Margaretine sosede, z nekoliko surovim glasom, a njena igra je bila simpatična. Lep, barvit glas ima altist-ka Sonja Draksler jeva, ki spada med najmlajše soliste ljubljanske Opere. Občinstvo je imelo mnogo več možnosti, da jo spozna in ceni v vlogi študenta Siebla kot v vlogi pastirčka v Gotovčevem Eru z onega sveta. V manjši vlogi je nastopil še baritonist 'Anžlovar. Vsi solisti so želi navdušeno priznanje občinstva, ki je pogostoma burno ploskalo tudi med dejanji. Tudi odlični zbor ljubljanske Opere je z vojaško koračnico ob začetku drugega dejanja izsilil prisotnim topel aplavz. Koreografija, zamisel Pina Mlakarja, nas je spričo znača- Iz opere aFausl* (M. Brajnik i n D. Merlak) ja glasbe močno presenetila. Tako bogata koreografija odkriva izredno močno osebnost, ki zna ustvariti s plodovito domiselnostjo in s čutom za harmoničnost in lepoto, kot sta dana največjim umetnikom. Na tem mestu bi morali ponoviti vse, kar smo že povedali v oceni premiere Hri-stičevega baleta Ohridska legenda bodisi o koreografiji bodisi o igri posameznih soli-stov zn baletnega zbora. Kot solisti so nastopili Veronika Mlakarjeva - Aspasija, Breda Smidova - Kleopatra, Štefka Sitarjeva - Lepa Helena, Breda Pretnarjeva Frina, Stane Polik in Janez Miklič — dva sužnja ljubezni. Dirigiral je z elegantno kretnjo Bogo Leskovic. —il RAZGOVOR Z DIRIGENTOM RADOM SIMONITIJEM Globoko smo vaš bratski sprejem... Od «Srečka Kosovela* preko zbora Slovenske filharmonije in «Era» ter «Slavčka» v Trstu Med dirigenti ljubljanske O- pere, ki te dni gostuje pri nas, je tudi Rado Simoniti. Kdo ga ne pozna? Mislim, a a je malo takih.- Kdo od naših pevcev še ni pel katere izmed njegovih številnih vokalnih skladb in kdo še ni slišal katere izmed njegovih prekrasnih partizanskih »Bolen mi leži«, »Starka za vasjo«, «Sa-mo en cvet» ali pa »Plovi, plovi...« in druge? In ali je sploh kdo med tržaškimi Slovenci, ki bi mogel pozabiti na tiste pomladne dneve ob naši osvoboditvi maja 1945, ko se je v prenapolnjenem gledališču »Verdi » prvič razlegala slovenska partizanska pesem naših primorskih fantov, pesem slovečega zbora nSrečko Kosovel«, ki ga je vodil prav Rado Simoni ti? In še bi mogli spominjati na ime Rada Simonitija v Trstu kot dirigenta mogočnega zbora Slovenske filharmonije, ki je v njem dobil najpristnejšega oblikovalca slovenske narodne, partizanske in umetne pesmi— Res, vse preveč so še v nas živi vtisi na te velike kulturne dogodke, da bi mogli pozabiti nanje in da jih ne bi ob imenu Rada Simonitija podoživljali. Sedaj ga imamo spet med nami, tokrat kot dirigenta o-pernega orkestra. Med predsta- DANES ZVEČER NA STADIONU ČETRTA PREMIERA - - ni ■ -m m_ -.T-ur,,. l.-i ... Hfiho je iinbtal (Nadaljevanje in konec) Prve dve izvedbi Foerster-jeve operete v njeni prvotni obliki sta zapustili malo trajnih sledov v razvoju slovenskega gledališča v njegovem začetnem, Noliijevem obdobju. V naslednjih sezonah se ni nihče več spomnil, da bi uprizoritev obnovil, daš; so tuje kratke operete ponavljali v repertoarju. Ko je pozneje delavnost slovenskega gledališča skoraj popolnoma zamrla, tudi nt bilo več možnosti, da bi Foersterjevo opereto ponavljali. Sele ustanovitev stalne slovenske opere s sezono 1892-93 je dala skladatelju pobudo, da se je vnovič lotil svojega glasbenega dela in ga predelal v opero. Foersterjeva predelava operete v opero' se je opirala na prvotne glasbene vložke z razširitvijo po zahtevah opere. Hkrati je Foerster po oglasu v listih dobil stik z libretistom Zuenglom, ki mu je predelal libreto na novi, operni osnovi dela. Po krstni predstavi »Gorenskega slavčka* kot opere v sezoni 1896-97 pa je Foerster že za predstavo 3. nov. 189(i uvedel še to novost, da je prvo dejanje razdelil v dva dela, drugo dejanje pa nekoliko skrajšal. Tako je «Go-reruslli.. slavček* postal tride-janska opera. Predelani «Gorenjski slavček* je učinkoval kot novost in je bil sprejet v slavnostnem razpoloženju Pod vtiskom tedanjih razmer v slovenskem gledališču je skušal Karel Hoffmeister opredeliti pomen’šala popularizirati opero s po- li* ali »Figarove svatbe*. Vendar je spisal kaj dobro opero, zatorej nikakor ni zaslužil obsodbe, katero si dovoljujejo oni, katere so navdušile budalosti «Brata Martina* (navdušile seveda zato, ker so se predstavljale pred občinstvom dunajskih fijakarjev poldrugostokrat s kolosalnim uspehom). Ce je najti v operi kaj pomanjkljivosti, je to morda skromno dejanje: ne- dolžna, malo dramatiška idila, kateri je poskusila dodati roka gledališkega routinlera Zuengla ono, česar ji je ravno nedostajalo za oder — namreč gibčnih in za skladbo uporabnih prizorov. Ce je pa pogodil skladatelj kompozicijo tako, da celi večer niti ni občutiti tega nedostatka, je gotovo vreden največjega priznanja. In če je znal spisati skladbo, ki jo lahko razume tudi vsaki neglasbčnik, in ki se vendar vedno vzdržuje na površju prave umetnosti ter se celo visoko dviga nad to površje, potem —- kakor sem omer.il — snemite klobuke pred njim! Orjaških piramid je v zgodovini mlade umetnosti mladih narodov običajno le malo. Postavil je pa Foerster v zgodov-no slovenske glasbe časti vreden obelisk, k: ga ne zaspe tako kmalu pesek časa.* Opero so peli v novi predelavi štirikrat, kar je v tem obdobju slovenskega gledališča pomenilo mnogo. Občinstvo se je navdušilo zanjo. Zato je uprava gledališča sku- nove slovenske opere v «Lj. Zvonu* takole; ((Skladatelj »Gorenjskega Slavčka* si je gotovo sam !v sVt^ti,da ni napisal nove »Čarovne pišča- sebno predstavo po znižanih cenah, češ »vodstvo pa se tudi zaveda dolžnosti, katero ima naše gledališče kot naroden zavod in da ponudi koli- kor moč širšim slojem priliko, seznaniti se s krasnim izvirnim delom, z opero, katera ima vsa svojstva, da upliva na občinstvo, kakor samo resnični umotvori uplivajo, zato je za sobotno predstavo določena znatno znižana cena. Želeti bi bilo, da se posreči ta prvi poizkus prirejati predstave s toliko znižanimi cenami, da se samo dnevni tro-ški pokrijejo. Prijatelji slovenskega gledališča in vsi tisti, katerim je na tem, da bi tudi masa prebivalstva postala deležna plemenitega u-metniškega. užitka, naj poskrbe, da bo gledališče v soboto kolikor mogoče dobro obiskano*. Ta poizkus se je posrečil in gledališče je bilq , skoraj docela že tretjič razprodano. Četrta predstava opere pa je bila 13. decembra 1896. Kakor je gledališko vodstvo že pri Ipavčevih »Teharskih plemičih* organiziralo množični obisk iz Celja in okolice k predstavi te opere, katere zgodba je predvsem zanimala domačine, je tudi na ((Gorenjskega slavčka* opozorila Gorenjce. Uspeh ni izostal in četrta uprizoritev Foersterjeve opere je bila do zadnjega kotička razprodana, ker se je je udeležilo nad 150 zunanjih gostov iz Kranjske gore, Dovjega in Mojstrane, Zabrežnice, Jesenic, Save, Radovljice, Bleda, Podnarta, Kranja, Krope, Kamne gorice, Kamnika itd. Prišli niso samo razumniki, ampak tudi kmetsko ljudstvo, nekateri celo v narodnih nošah. Z zadovoljstvom je zabeležila publicistika: »Zdi se nam, da je to da-lekosežnega pomena, navdušenje za slovensko gledališče Domača prisrčnost in intimna povezanost s slovensko zemljo in njenimi ljudmi sta privlačevali občinstvo k obiskovanju Foersterjeve opere, ki jo je pozneje Mirko Polič dokaj spremenil, tako da more novi «Gorenjski slav ček» veljati kot Poličeva opera V. mora prodreti tudi v širše kroge, mora prodreti v maso naroda, in da je začelo prodirati, o tem smo se prepričali pri sinočni predstavi.* Toda navzlic takim spoznanjem vodstva gledališča in finančnim potrebam, ki niso Prišle najbolj nazadnje v poštev, pa po velikem uspehu štirih uprizoritev slava nove slovenske opere ni prodrla globlje v potrebe repertoarja slovenske bpere in v splošno glasbeno življenje Slovencev. Dasi je opero izdala Glasbena Matica v lepi ediciji ter so njeno uverturo uvrstili v predvajanje uvertur vseh važnejših slovenskih oper pri eni slavnostnih predstav za 1000. predstavo Dramatičnega društva leta 1900, se do konca prve svetovne vojne ni več pojavila na odru slovenskega gledališča. Spomin nanjo ni osvežila niti češka uprizo- (Nadaljevanje na 4. strani) vo Gotovčeve opere «Ero z o- nega sveta» sem bil na tribuni. Završelo je med ljudmi, ko se je pojuvil za dirigentskim pultom, visok, z značilnimi brki, odločnih kretenj.-Začutil sem njegovo priljubljenost med našimi ljudmi in prav to me je pripravilo do tega, da sem pripravil za našo javnost z njim kratek razgovor. Najprej o njem samem: Bric je po rodu, doma iz Fojane. Zrasel je v glasbeno nadarjeni družini. Njegov oče Tone Simoniti (umrl letos) je bil vaški organist in skupno s Hraboslavom Volaričem ter Kožlinom Ignacem ustanovitelj «Slovenskega jeza«, ki je razvijal slovensko petje v cerkvi in po vaseh v južnem delu Brd. Bili so štirje bratje, vsi bolj ali manj navezani na glasbo, a resnemu študiju se je posvetil le Rado. Pred fašizmom se je umaknil v Jugoslavijo, študiral filozofijo in konservatorij v Ljubljani pri znanih slovenskih pedagogih Premrl u, Ostercu, Svari in drugih. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Splitu na glasbeni šoli. Tu je vodil tudi hrvaško pevsko društvo «Tomislav» potem pa je na podlagi natečaja dobil mesto opernega zborovodje v Ljubljani. Kot zborovodja in od l. 1939 tudi kot dirigent orkestra je deloval v Ljubljani vse do odhoda v partizane. L. 1943 je šel od tu po službeni dolžnosti v Južno Italijo, kjer je bolj po slučaju kot namerno postal ustanovitelj in dirigent partizanskega pevskega zbora primorskih fantov, iz katerega se je razvil reprezentančni in pozneje po vsej Evropi sloveči zbor sSrec-ko Kosovel«. Z njim je najprej nastopal na osvobojenem ozemlju preko vse Dalmacije in ostale Jugoslavije ter med borci in jim z borbeno pestijo vlival pogum in samozavest. Po osvoboditvi je najprej nastopil v Beogradu, takoj nato v Sofiji in po drugih bolgarskih mestih, a že nekaj dni pozneje v Trstu v gledališču »Verdi*. Od tu se je njegoua pot nadaljevala preko Češke, Slovaške, Avstrije, Italije, Švice, Francije, Belgije in Holandske. Fantje v partizanskih u-ntformah so s svojo pojavo in svojo mogočno pesmijo bili prvi živi, neposredni stik nove svobodne in prerojene Jugoslavije z zapadno in srednjo Evropo. Po povratku se je Rado Simoniti zopet posvetil Ijubljan. sKi Operi in Slovenski filharmoniji, razen tega pa se aktivno udejstvuje pn organizaciji Ljudske prosvete, prt Sindikalnih prosvetnih društvih «Svoboda« in še povsod tam. kjer ga klile poklic tn dolžnost umetniškega in prosvetnega delavca. Zanimalo me je, katera dela je že vse dirigiral, katero u* prizori tev šteje med svoje največje uspehe in s čim se še ukvarja kot glasbenik. Brž mi jih našteje: skoraj ves italijanski repertoar od Verdija, Puccinija do Rossinija in ostalih. Skoraj vsa domača dela od «Era« do tSlavč-ša» in Svarovega »Prešerna«. LADKO KOROŠEC poje v »Gorenjskem slavčka* župana Štruklja OSIP SEST režiser »Gorenjskega slavčka* r ■« Skoraj vse domače izvirne kantate ter vrsto drugih vokalnih in instrumentalnih del. Med največje lastne uspehe na koncertnem področju šteje izvedbo Verdijevega eRequie-ma», od oper pa «Andree Chenier« in sDon Kihot«. Poleg dirigiranja se ukvarja s komponiranjem. Komponira vokalno muziko: samospeve m zborovske skladbe. Sedaj kon. čuje opero — enodejanko iz partizanskega življenja in kantato na Zupančičev tekst. Ko mi je to povedal, me je kot novinarja seveda zanimalo še več; Ali imate v načrtu morda tudi kakšno obsežnejše operno delo? Ce bi dobil primeren tekst, bi se vsekakor lotil obsežnejše opere. Toda s teksti je težava, ne samo pri nas, temveč po svetu sploh. Sicer pa je moja največja želja posvetiti se izključno operi. Toda Rado Simoniti je vse preveč navezan na svoj u-metniški kolektiv, da bi se najin pogovor mogel omejiti samo nanj osebno. Občutil sem, da se je šele prav razgovoril, ko sva od njegove o-sebe prešla na ljubljansko O-pero kot celoto. Naš ansambel — pravi Simo-ima mnogo izrednih niti specifičnosti ne toliko v primerjavi z ostalimi jugoslovanskimi, kot predvsem v primerjavi z italijanskimi in o-stalimi evropskimi. Breme sezone leži na njem kot na celoti. Mi ne težimo k ustvar-janju in favoriziranju «zvezdništva«, čeprav so prav iz vrst naše ljubljanske Opere izšli sloviti in evropsko upoštevani solisti kot Rijavec, Šimenc, Gostič, Križaj, Betetto, Hegbalova, Bukovčeva itd. Naš poudarek je na umetniški kvaliteti ansambla kot celote in to na vseh njegovih odtenkih od orkestra, do zborov in solistov. Prednost našega ansambla je, da je mlad, da je vskladen umetniški korpus. Se na eno našo specifičnost ne smem pozabiti, doda tov-Rado. Radi nastopamo v Ljub_ Ijani, radi gremo tudi v tujino, a najraje med naše ljudstvo. Mislim, da je malo opernih ansamblov, ki bi kot naš tolikrat nastopali po vseh manjših mestih, med delavski, mi in tovarniškimi kolektivi, na raznih množičnih zborih slovenskih ljudi. Res je, da nam je to v primeri z italijanskimi ansambli olajšano, ker je naš ansambel stalen, toda mislim, da gre bolj kot za to, predvsem za zavest naših o-pernih umetnikov, da so iz ljudstva in da so svojo umetnost dolžni ljudstvu, tistim ki delajo in ustvarjajo našo bodočnost na vseh toriščih od tovarn in kmetij, do uradov, šol itd. Naši umetniki si štejejo v čast nastopati med preprostimi ljudmi in naj mi bo dovoljeno imenovati na tem mestu v prvi vrsti Bukovčevo, Korošca, Francla, Stritarjevo in druge. Najin pogovor se je sedaj prenesel drugam. Vedel sem, da je bil Simoniti z ljubljansko Opero tudi že na Koko-škem v Celovcu in zanimalo me je, kako so bili tam sprejeti; ne kako jih je sprejelo slovensko koroško prebivalstvo, ker si tega ni težko predstavljati, pač pa kako so jih sprejeli uradni avstrijski predstavniki in avstrijski kulturni delavci. Sprejema, ki smo ga dožim veli v Celovcu, — pravi tov, Simoniti — skoraj da ni mogoče popisati. Tako v Celovcu kot v Gradcu so nas sprejeli predstavniki deželne vlade in predstavniki domala vseh avstrijskih kulturnih institucij. Ves čas našega bivanja na Ko. roškem smo bili deležni vsa njihove pozornosti in Ijubegni-vosti, v vsakem oziru so nam šli na roko in dali so nam na razpolago vsa potrebna sredstva. Priredili so nam banket, na katerem ni manjkalo iskrenih besed o nujnosti izmenja* ve kulturnih dobrin med so-živečimi narodi in o želji, da se kulturni stiki še bolj po-globe. In pri nas v Trstu? Kaj bi delali primerjavo, ko nam je vsem znano kako je. AH ni že samo dejstvo, da je operno gledališče «Verdi» zaprto ne le za gostovanje ansamblov iz Jugoslavije, pač pa celo domačemu slovenskemu gledališču dovolj velik dokaz kulturnega šovinizma vodilnih italijanskih krogov? Ko sva se razgovarjala o tem, mi je tov. Simoniti dejal, da je zanj kot glasbenika in gledališkega umetnika, kulturni šovinizem nerazumljiv; nasprotno, da vidi ravno v kulturnem sodelovanju najboljše sredstvo za zbliževanje med narodi tn da so taki stiki naravnost neizbežni tam, kjer dva naroda živita neposredno drug ob drugem. Pri nas v Jugoslaviji — je | poudaril Simoniti — je kaj takega nemogoče. Ce bi prišel k nam gostovat ansambel tržaške Opere, ali kateri koli drugi umetniški kolektiv, bi ga sprejeli z odprtimi rokami ne glede na to, v katerem jeziku bi izvajal svoj program. Se nekaj me je zanimalo: Simonitijevi osebni občutki ob tokratnem, prvem povojnem gostovanju ljubljanske Opere v Trstu. »Globoko »mo občutili vaš bratski sprejem« — je iskreno dejal tov. Simoniti. — Intimnost in pozornost, ki nam jo tržaški Slovenci izkazujete na vsakem koraku, bodisi kot celoti z množičnim obi- Danes zvečer in jutri popoldne »GORENJSKI SLAVČEK* Jutri zvečer »ERO Z ONEGA SVETA* skom naših predstav, kot posameznim članom našega ansambla v osebnih stikih, nas navdušuje. Iz dneva v dan se čutimo bolj navezane na vas, na vaše mesto in ljudi, te zdrave, zavedne in umetniške besede željne slovenske ljudi. Meni samemu in prepričan sem, da prav tako vsemu našemu ansamblu, bo prihod v Trst vedno drag. Želim si samo, da bi se mogli čimprej povrniti in to v takih pogojih, ki jih lahko ustvarita kulturna naroda, če so odnosi med njima dobri ali pa vsaj strpni. Upam in v zadoščenje nam bo če bo k takim odnosom kaj prispevalo tudi tokratno naše gostovanje — je zaključil tov. Simoniti najin razgovor. —en kateri v barban&ke zalive. (Klici od leve: »Marko, Marko!*) Ola! Kaj mi hočejo? (Marko in Mikola odideta na levo). Jerneje: Sem rekel, da bodo tiste bukve vse uničile-Gorje mu, ki jim gre na pomoč... Ker tam je zlodej, ki pleše s tra-montano zadnjo mrtvaško polko. Blaž: Jaz jim grem na pomoč, samo če gre še kdo z mano. Jerneje: In s kakšno barko hočeš v ta pekel? Blaž: S tisto Markovo. Mislim, da bi vzdržala. Jerneje: Saj je tudi njemu raztrgalo jadro. Blaž: Saj ni tolike, ne! Le pogum je treba imeti in usmiljenje do ljudi! SPISAL LOJZE CJAK 18. lij«i iftlti k sinu); Hvala bogu, da ste še utegnili Marki0 pa ^ntje? : Vežel° brgoc- ikola,- Sreča je, sreča, da ste ubežali! začeln l ■' Malo je manjkalo, da ne bi. Ravno nam je zadnjo rokoU Jadt°' Sreia' da smo poveza11 že prej na u „Ž?rileic: °nl tam nimajo kaj vezati. Vidi se, da jim to&nioiiiaim. Bja4.al Kd° SO še tam? Mitvii am so °ee Martin. JuStek in... Križe. Nesreča Izgubljen, bo. Kaj niso megli uteci? no mrežo rlb^0 Sm° VOsll‘ mimo S° Im<'li 30 ^ dru&i 80 se reŠ1,i':’ - , Marico. Menda vsi, eni v Barklje, drug' v Devin, n»- Jemejc: Blaž, jaz ne grem, ker je tam hudič, ki poje smrtno pesem na tiste bukve! Ne, ne, Blaž, jaz ne grem! Blaž: Kdo te pa sili, kaj se treseš? in s tisto svojo babjo vero mi ne straši ljudi, če ne. te lopnem. Jerneje: Oni so končani. Saj poljejo vsi trije, pa jih bo vseeno zalilo. Blaž, cuii so zapisani smrti, ni vet pomoči, zanje ni rešitve! Blaž: Dokler je življenje, je tudi upanje! 3. prizor. Ivana (od desne z lučjo v roki): Oče, oče! Juštek! Kje ste, Juštek? Blaž, kje so naši? Blaž: Midva sva prišla zdaj. nič ne veva. Stopi tja do Marka, on bo kaj vedel, ki je bil zunaj! Reci mu, da grem tudi jaz, če me hoče. Nič se ne boj, Ivanka, saj se bo vihar kmalu polegel! Ivana (zbeži na levo): Oče, Juštek, Marko! Blaž: Uboga reva, nisem ji imel poguma povedati! Toda nekaj je treba storiti za one, Jerneje! Jerneje: Kaj moremo mi, ko samo zahvaliti boga, da smo na suhem! 4. prizor. Anica od desne z lučjo, obstane, ko pribita. Blaž: Anica, kaj te je prineslo v tej noči? Jerneje: Saj je vaša na suhem. Očeta ni tukaj. Anica: Oče je doma. Kdo so tisti, ki jih je zajelo? Blaž: Sva ravnokar prišla, ne veva, kdo so. Marko bo več vedel, saj je tudi Ivanka šla k njemu. 5. prizor. Mikola, Frane, Lipe, Miha, Tine pridejo od desne. Mikola: Fantje, tu gori v zavetju pri kloštru zane- timo kres! Blaž, Jerneje, naberita drv! Frane, vzemi malo smole v koči! Mahajte z lučjo, dokler ne zanetimo' (Posveti Anici v obraz): Kaj si tu, ko pribito’ '(Dnini odidejo na de&no). ° Anica: Kdo so tam zunaj, oče? Mikola: Kaj te je prineslo, hči moja? Saj si vsa Pojdi z nami gor, bomo zanetili kres in se bos osusila! Našemu oslu, sem jih ze natrobil nekai Sai bi ga zmlatil, toda sedaj je huda ura za nas ribice vas “ *“ v “«*• ots? p»v'«e. m g0r ,Ivan.k0' ki je mokra 'n tolaži jo, ker je tam njen oce in., m ne vem še kateri drugi! Bogve, kaj se bo še zgodilo nocoj! (Odide na desno). Anica (se sesede): Sveta devica, pomagaj! 6. prizor. n. ,\!iVan? .(c£ leve): Anlca- m°ja Anica, pomagaj mi, da ne zblaznim! Tam so nasi in Križe Pomagaj, da jih rešimo! Anica: Kaj naj naredimo, Ivana? (Vstane). Ivana: Samo z Markovim bagocem bi jim bilo mogoče iti na pomoč. On pravi, da ne, ker tla mu je raztrgalo jadro. Pregovori ga, Anica, da nam pusti barko! ce noče iti on, bo ze kdo šel z nami. Saj greva, kaj ne, da greva Anica? Saj so tudi oni krat rešili Strnadove z njih bnro-eem. Prosi ga ti, Anica. Tebe bo uslišal. Ce ne, se utopim.! Pomagaj, Anica, moja Anica! (Jo objame). Anica: Kje je Marko? Ivana: Tam, vidiš tisto luč. Saj gre sem. Anica: Moramo biti močne! Pojdi gor, Ivanka' Moram govoriti sama z njim! (MmdsUdeveuje Mit < V KOI E Vremenska napoved za danes: Oblačno, spremenljivo, delno sončno vreme. Niso izključene krajevne padavine. Včerajšnja najvšja temperatura v Trstu je bila 23.5 stopinje; najnižja pa 15.5 stopinje. TRST, sobota lO. julija 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30: Slušna igra. Thomas Hardy: «čista žena«. Trst II.: 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. Trst I.: 11.45: Simfonična glasba. Slovenija: 14.40: Poje Ljubljanski komorni zbor. IZ TRŽAŠKE KRONIKE Roparski napad v Ul. Romagna Ponoči ob 23.30 so z am- bulanco Rdečega križa pripeljali v bolnišnico in jo spre. jeli na kirurškem oddelku 21-letno hišno pomočnico Emo Zadnik iz Ul. Romagna 120 zaradi globokih ran povzro-čanih z nožem na desni kolčni strani, ozdravljivih v 8-10 dneh. Zadnikova je izjavila, da jo je kake tričetrt ure prej, ko se je vračala domov, v Ul. Romagna v višini hišne štev. 89 zahrbtno napadel neznani moški in jo dvakrat zabodel z nožem. Med napadom napadelec ni spregovoril niti besede, takoj po dejanju pa je naglo zbežal. Po izjavah napadenke naj bi bil napadalec star okrog 25 let. oblečen v svetlorja-vo obleko, srednje postave. Policija je uvedla preiskavo. | K Pf-aff sta- rii&i DRUGA ETAPA TOUR DE FRANCE VLOM V ŽELEZNO BLAGAJNO V drogeriji „Toso“ ukradli 300.000 lir Neznani zlikovci so ponoči vdrli verjetno s pomočjo ponarejenih ključev v drogerijo «Toso» na Trgu sv. Ivana in vlomili v železno blagajno, iz katere so odnesli okoli 300.000 lir v gotovini. Vlom je odkril 43-letn: dr. Milan Kosmina, brat najemnika trgovine Cor-rada, ko je zjutraj odprl lokal. Ze ob vstopu je Kosmina opazil nered v trgovini in je zaradi tega najprej stopil v pisarno, kjer je opazil na blagajni in sicer pri ključavnici precejšnjo luknjo. Na mesto je prišla tudi policija, ki je takoj uvedla preiskavo. Popoldne pa se je oglasil na poveljstvu najemnik drogerije in izjavil, da so tatovi ukradli poleg denarja tudi precejšnje število zobnih krem in ščetk, dalje lak za nohte in druge stvari v skupni vrednosti 577.700 lir. K sreči je bil Kosmina zavarovan proti tatvinam. V resnem stanju zaradi padca na cesti Okoli pol osmih zvečer so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na I. kirurškem oddelku, 68-letnega trgovca Stefana Don-gettija iz Stuparičeve ulice 4, kateremu so ugotovili rano na čelu. Dongetti se ne spominja ničesar. Osebje Rdečega križa, ki ga je spremilo v bolnišnico, je pojasnilo, da so trgovca našli pred barom Nettuno v Ul. Im-briani, kjer je verjetno po nesreči padel in se udaril. Njegovo stanej je resno, kar je prisililo zdravnike, da so si pridržali prognozo. s* * * Zaradi globoke rane na desni nogi so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na I. kirurškem oddelku 34-letnega Radomira Mo-žeta iz Istrske ulice, Sedem asov v istem času ■>v- TW'- Wagtmans je ohranil prvo mesto v splošni oceni LILLE, 9. — Današnja etapa je dirkače na Tour de France pripeljala iz Belgije v Francijo. Vožnja je bila dovolj živahna. Tako je na primer Has-sendorfer, ki je imel včeraj 3’ zaostanka za Wagtman’som, že bil «rumena majica«, toda se v tem položaju ni obdržal do cilja. Vendar je Wagtmans le za eno sekundo pred lanskim zmagovalcem Bobetom. Zdi se, da hoče Bobet tudi letos že takoj v začetku vzeti vajeti v roke. Na ta način bi bila dirka vsekakor bolj zanimiva, ker bi bili tudi ostali asi prisiljeni se nekoliko bolj gibati. Danes n. pr. so v skupini prvih sedmih, ki imajo isti čas, res sama velika imena. VRSTNI RED II. ETAPE 1. BOBET (Fr.) 6.51’52”; 2. Kubler (Švica), 3. Koblet'(Švica), 4. Bauvin (NEC). 5. Wagt_ mans (Hol.), 6. Robič (O), 7. Geminiani (Fr.), vsi s časom Bobeta; 8. Schaer (Švica) za 10”; 9. Gaul (Luks.Avstr.) 13"; 10. Forestier (Fr.) 28”; 11. Quentin (Ile) 29”; 12. Vitetto (SE) 30”; 13. Varnajo (O) 39”; 14. Ruiz (Sp.), 15. Mallejac aPatron« GODDET, glavni organizator dirke Tour de France. (O), 16. Keballi (O) vsi za 39 17. Vim Van Est (Hol.) 5’19”; 18. Berycke (Belg.) 5’27”; 19. Hoorelbeke (Ile), 20. Forlini (Ile) 5’34”. SPLOŠNA OCENA Splošna ocena po II. etapi Tour de France: 1. WAGTMANS (Hol.) 12.14’ in 19”; 2. BOBET (Fr.) za 1”; 3. Bauvin (NEC) za 31”: 4. Robič (O) in Koblet (Švica) za 1*01”; 6. Schaer (Švica) za ITI”; 7. Vim Van Est (Hol.) 6’20”; 8. Deledda (Fr.) s časom 12.20’57”; 9. z istim časom: 12.21’ 05”, Ockers (Belg.), Dacquay (NEC), Carle (Ile), Alomar (Španija), Schneider (Luks-Avstr.); 14. De Smet (Belg.) 12.21’23”; 15. Voorting (Hol.) 12.2P41”; 16. Darrigade (Fr.) 12.22’25”; 17. Kubler (Švica) 12.23’43”; 18. Geminiani (Fr.) 12.24T3”; 19. Gaul (Luks-Av.) lž.24’26”; 20. Forestier (Fr.) 12.24*41”; 21. Quentin (Ile) 12.24’42”; 22. Villetta (SE) 12.24’43”; z istim časom, 12.24’ 52”: Ruiz (Šp.), Mallejac (O), Varnajo (O), Kebaili (SE); 27. Schmit (Luks.-Avstr.) 12.26’ 29”; 28. z istim časom 12.29’40”: Hoorelbeke (Ile), Derycke (Belg.); 30. z istim časom, 12.29’47”: Forlini (Ile), Kemp (Luks.-Avstr.); 32. Close (Belgija) 12.29’50”; 33. Kain (Luks.Avstr.) 12.29'57”; 64. Clerici (švica) 12.32’25”. SPLOŠNA OCENA MOŠTEV 1. Francija 36.45'58”; 2. Švica 36.54’33”; 3. Holandska 36.56’ 03”; 4. NEC 36.59’; 5. Belgija 3Y.02'49”; 6. Ovest 37.05’04”; 7. Luksemburg-Avstrija 37.10T3”; 8. Ile de France 37.15T6”; Sud-Est 37.16’39”; 10. Španija 37.18’ 22’; 11. Sud-Ovest 37.21’01”. LAHKA ATLETIKA Finsks-FLRJ 138:78 slovanski rekord na 5.000 m (čeprav je bil drugi), na 10.000 m pa je Mihalič zrna- MIHALIČ. Nov rekord Mihaliča na 3.000 m, ki je tudi zmagal na 10.000 m HELSINKI, 9. — Lahko- atletski dvoboj med Jugoslavijo in Finsko se je končal z visoko zmago Fincev 138:78. Na olimpijskem stadionu je bilo prvi dan 20.000, danes pa 22.000 gledalcev. Vreme je bilo idealno. Na tekmovanju je Mihalič postavil nov jugo- SVETOVNEGA PRVENSTVA Nekaj podatkov in številk Pet svetovnih prvenstev v nogometu je zdaj za nami. Leta 1930 je bilo tam 13 držav, leta 1934 32, leta 1938 in 1950 po 33, letos pa 34. Tudi število odigranih tekem je raslo iz leta v leto. Prvič je bilo vsega 18 tekem, leta 1934 že 40. leta 1938 in 1950 pa 48. Za V. svetovno prvenstvo pa je bilo potrebnih nič manj kakor 57 kvalifiea-cijskih tekem in 26 v finalu. In koliko je padlo golov? Pri prvem turnirju 70, pri drugem 212, pri tretjem 180, pri četrtem 186, pri letošnjem pa 346. Povprečki doseženih go. lov so znašali: 3.9 — 5.3 — 4.2 — 3.5 itd. Vsega ie bilo na teh turnirjih ustreljenih 6 golov manj kakor tisoč. Kot sodniki za finale so sodelovali leta 1930 Languenus iz Belgije, leta 1934 Eklind iz Švedskega, leta 1938 Francoz Capdeeville, leta 1950 Raeder in leta 1954 Ling iz Anglije. Kakor je znano, sta po dve prvenstvi dobili do zdaj Italija in Urugvaj, letos pa je premoč Evrope potrdila Nemčija. tako da kaže sedaj dvoboj med Evropo in Južno A-meriko 3:2 v korist prve. Finali sami so se končali takole: leta 1940 Urugvaj : Argentina 4.2, leta 1934 Italija : CSR 2:1, leta 1938 Italija Madžarska 4:2, leta 1950 Urugvaj : Brazilija 2:1. leta 1954 Nemčija : Madžarska 3:2. Najvišje število gledalcev na finalu je bilo 16. julija 1950 v Rio de Janeiru na tekmi med Urugvajem in Brazilijo, in sicer 195.000. Isto leto je bilo v Braziliji na vseh tekmah približno 1,3 milijona gle. dalcev. Porast v 12 letih je naravnost ogromen, saj je leta 1938 v Franciji prisostvovalo vsem tekmam «komaj» 400.000 gledalcev. Značilno je, da je prišlo celo na finale «samo» 45 tisoč ljudi. O letošnjem svetovnem prvenstvu so te statistike še podrobnejše in bolj žive. Največ golov je letos dosegel Madžar Kocsis (11), ki si je osvojil «Jarrito Mexicano», sijajen po. kal. ki ga je darovala mehiška zveza, za njim pa Huegi (Švica), Probst (Avstrija in Morlock (Nemčija) s 6 itd. Najučinkovitejši napad je bil madžarski, ki je zabil skupno 27 golov, za njim nemški s 25 (na šestih tekmah), dalje avstrijski s 17 itd. Štiri prvoplasirana moštva so odigrala po pet tekem (razen Nemčije). Najboljšo obrambo je imel Urugvaj, ki je spra. vil samo 9 golov, nato Madžarska z 10 dobljenimi goli, Avstrija z 12, Nemčija s 14 itd. Najboljšo razliko golov ima Madžarska (2.70), dalje Nemčija (1.78), Urugvaj (1.77), Avstrija (1.41) itd. Na prvenstvu je bilo prisojenih osem enajstmetrovk, od katerih so jih sedem spremenili v gole. Edini, ki je gol zastreljal, je bil Avstrijec Koerner I. v tekmi proti Švici. Pet igralcev je zadelo v last- no mrežo: Dickinson (Anglija), Cardenas (Mehika), Horvat (Jugoslavija), Santamaria in Martinez (Urugvaj). Tri tekme so se končale neodločeno, da jih je bilo treba podaljšati, in sicer Anglija : Belgija, Brazilija : Jugoslavija in Madžarsko : Urugvaj. Zadnji dve sta se po podaljšku končali drugače. Na vseh 26 tekem v Švici je blo doseženih 140 golov ali povprečno 5,39 na tekmo. Rekord v številu ustreljenih golov na eni tekmi je bil v dvoboju med Avstrijo in Švico z 12, dalje med Madžarsko in Nemčijo (11), med Madžarsko in Korejo ter Nemčijo : Turčijo (9), Nemčijo : Avstrijo (7) itd. Tri moštva na svetovnem prvenstvu sploh niso dosegla gola: Koreja, CSR in škotska. Gledalcev so imeli Švicarji 880.000, od tega 205.000 v obeh polfinalih in finalu itd. ,X ’ Madžarska reprezentanta Kocsis in Czibor. gal in njegov stari rival Posti je bil šele tretji. Odličen je tudi čas Mugoše na 1.500 m, ki je bil tudi šele drugi. Krasno daljavo je dosegel finski metalec kopja Hyytia-einen. Rezultati: 100 m: 1. Lorger (Jug.) 10”9, 2. Hellsten (Fin.) 10”9; 3. Be-njak 11”. 400 m: 1. Hellsten (Fin.) 47”7; 2. Mild (Fin.) 49”1; 3. Sabo-lovič (Jug.) 49”2; 4. Grujič (Jug.) 54”8. 800 m: 1. Vaharanta (Fin.) 1’51’T; 2. Mugoša (Jug.) 1’52”2. 5.000 m: 1. Taipale (Fin.) 14’13”8; 2. Mihalič (Jug.) 14’ 19’’6; 3. Haikkola (Fin.) 14’33”8: 4. štritoff (Jug.) 14’44”8. 110 m ovire: 1. Lorger (Jug.) 15”; 2. Laine (Fin.) 15”2. 3.000 m steeple chaese: 1. Rinteenpaa (Fin.) 8’47”6; 2. Karvonen (Fin.) 8’48”6; 3. še-gedin (Jug.) 9’12”; 4. Stefanovič (Jug.) 9'31”2. Daljina: 1. Porrassalmi (Fin.) 7.25 m; 2. Valkama (Fin.) 7.22; 3 Radovanovič (Jug.) 7.00. Višina: 1. Rantala (Fin.) 1.91 m; 2. Marjanovič (Jug.) 1.91. Kladivo: 1. Halmetoja (Fin.) 55.72; 2. Hoffren (Fin.) 55.12; 3. Gubijan (Jug.) 55.00; 4. Račič (Jug.) 53.79. Krogla: 1. Koivisto (Fin.) 15.80; 2. Puntti (Fin.) 15.65; 3. Šarčevič (Jug.) 15.17. Štafeta 4 x 100: 1. Jugoslavija (Manojlovič, Sabolovič, Benjak, Lorger) 42”6; 2. Finska 42’’4 (diskvalific.). 200 m: Hellsten (Fin.) 22”2; Tavisalo (Fin.) 22”3; Benjak (Jug.) 23”; Ivančevič (Jug.) 23”2. 1.500 m: Johansson (Fin.) 3’46”2; Mugoša (Jug.) 3’47”8; Vuorisalo (Fin.) 3'52”5; Vipotnik (Jug.) 3’55”6. 10.000 m: Mihalič (Jug.) 30' 27”8; Julin (Fin.) 31’03’’2; Posti (Fin.) 31’20”4; Jovanovič (Jug.) 33’22’4. 400 m ovire: Mildh (Fin.) 53”3; Suominen (Fin.) 54”7; Zupančič (Jug.) 55”9; Cipčič (Jug.) 57”4. Troskok: Lehto (Fin.) 15.33; Rahkamo (Fin.) 14.70; Radovanovič (Jug.) 14.18; Milovanovič (Jug.) 14.06. Skok s palico: Landstroem (Fin.) 4.25; Olenius (Fin.) 4.20; Milakov (Jug.) 4.20; Lukman (Jug.) 4.00. Disk: Krivokapič (Jug.) 48.57; Lindroos (Fin.) 47.49; Lammi (Fin.) 47.43; Krnjaič (Jug.) 45.33. Kopje: Hytiainen (Fin.) 77.01; Nikkinen (Fin.) 71.68; Stanko. Vič (Jug.) 57.70; Kopitar (Jug.) 56.65. Štafeta 4 x 400: Finska 5’14”6 nov finski rekord, (Malmivir-ta 49”5, Back 48”8, Mildh 47”9, Graeffe 48”4; Jugoslavija (Sto-ljanovič, Hočevar, Sarič, Sabolovič 3’16”8. B. Nilsson * 2,05 m nov evropski rekord v skoku v višino HALMSTADT (Šved.), 9. -Šved Bengt Nilsson je postavil ta večer Halmstadtu nov evropski rekord v skoku v višino z 2,05. Prejšnji rekord je imel od 1, 1936 Finec Kot-kas z 2,04 m. Cederqvist je postavil nov danski rekord v metu kladiva s 56,11 m. v metu krogle pa je zmagal Šved Roland Nilsson s 16,43. SEJA. OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Odobritev stroškov za iskanje vodnih izvirkov na Oslavju Občina se stalno izogiba dokončni odločitvi - Treba bi bilo prenehati samo z iskanjem vode, in čimprej začeti z deli za napeljavo vodovoda Na seji občinskega upravnega odbora, ki se je vršila v sredo zvečer, so odborniki razpravljali najprej o poteku razprave o gospodarskem položaju Gorice, ki je bila že večkrat predmet diskusije na občinskih sejah. Sklenili so, da se zaradi potrebe nadaljevanja diskusije o važnem vprašanju in zaključkih, ki naj bi bili izdelani, občinski upravni odbor sestane zopet danes ob 17, medtem ko bo prihodnja seja občinskega sveta v torek zvečer ob 21. uri. Se poprej pa se bodo sestali zastopniki posameznih političnih skupin v občinskem svetu. Zatem je upravni odbor prešel na proučevanje nekaterih upravnih ukrepov. Najprej je odobril končni načrt nove občinske ambulante, takoj nato pa je odobril tudi stroške za iskanje vodnih izvirov na Oslavju in stroške za vodno črpalko, ki bi bila tamkaj postavljena. Občinski upravni odbor je razpravljal tudi o javnih delih za leto 1955, predvidenih po zakonu 184-53. Za popravilo greznic bo občina potrebovala 76 milijonov lir, za grad- njo ljudskih stanovanj in šol skih poslopij skupno 208 milijonov lir, za cestna dela pa 77 milijonov lir. Ta dela spadajo v normalna vsakoletna popravila, vendar z vsemi zgoraj navedenimi deli ni niti od daleč zajamčena zaposlitev 4.000 brezposelnih naše občine, za katere je potrebno najti stalno delo v goriški industriji in trgovini, kar pa je možno samo z izredno pomočjo osrednjih oblasti. Zadovoljstvo med obiskovalci predstav ljubljanske Opere Čeprav je nebo v četrtek zelo pretilo, se ga Goričani niso ustrašili in so primerno opremljeni prišli polnoštevilno pred kavarno Bratuž, odkoder jih je avtobus odpeljal v Trst. V veseli družbi je bila pot krajša in z upanjem na stanovitnejše vreme je nad 40 Goričanov čakalo na pričetek Gounodove o-pere «Fausta», katere izvajanje je preseglo vsa predvidevanja. Vloga Margarete (Vilma Bukovčeva) je bila tako lepo odpeta da bo ostala nepozabna v spominu goriških Slovencev; navdušili so tudi pevci, posebno Mefisto (Merlak) in pa goriški. oziroma štan-dreški rojak tenorist Brajnik. Balet so člani SNG izvedli na čudovit način Danes zvečer in jutri popoldne bodo ljubljanski gostje predvajali v Trstu znano Foersterjevo opero »Gorenjski slavček« in se zanjo že ves teden zanimajo tako okoličani kot Goričani. Veliko se jih je že prijavilo in bo ZSPD organizirala avtobus za prevoz na današnjo večerno predstavo »Gorenjskega slavčka« in jutrišnjo popoldansko ponovitev; jutri zvečer pa bo SNG še enkrat na splošno željo ponovilo «Ero z onega sveta«. Kdor se še ni prijavil za »Gorenjskega slavčka«, lahko to stori še danes dopoldne na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1. Vožnja in vstopnica skupno 700 lir. Danes odhod ob 19. uri izpred kavarne Bratuž, jutri pa z istega kraja ob 13.45, iz vasi pa po dogovoru. ZSPD ORGANIZIRA 14. in 15. avguste izlel po Primorski Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici sporoča, da organizira 14. in 15. avgusta dvodnevni izlet v Kobarid, Vrsno (rojstni kraj Simona Gregorčiča), Trento, k izviru Soče, v Tolmin,’ Idrijo, kjer bo prenočevanje, Postojno in Gradišče pri Prvačini, kjer bo SHPZ iz Trsta proslavila 110-obletnico Gregorčičevega rojstva. Vsakdo, ki bi se želel udeležiti tega nadvse zanimivega izleta, naj se prijavi na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli štev. 1. S seboj naj prinese potni list in sliko. Vpisovanje je nepreklicno do 25. julija. or mmm m goriški strani jjemokracije" Kdo „zapravlja“ in kdo je že zapravil Gorenjski slavček (Nadaljevanje s 3■ strani) ritev v Brnu 1910, dasi je slovensko ponovitev opere Govekar po letu 1908 zaporedoma naznanjal v svojin problematičnih repertoarnih načrtih. Sele obnovitev slovenskega gledališča po letu 1918 je Foersterjev! operi odmerila posebno mesto v slovenski izvirni operni tvorbi. Zaslugo za pobudo ponovne obnovitve »Gorenjskega slavčka« ima nedvomno Matej Hubad, ki je leta 1922 postal upravnik državnega Narodnega gledališča v Ljubljani. K temu ga je spodbudila skladateljeva 85-letnica in v letu 1922 pripravljana proslava 50-letnice Glasbene Matice. »Gorenjski slavček« je bil namreč še prvič kot opereta u-prizorjen v letu ustanovitve Glasbene Matice v Ljubljani. Hubadovo zamisel pa je bilo mogoče uresničiti le pri popolni predelavi opere v sce-ničnem smislu in deloma v POLETNI VOZNI RED MESTNIH AVTOBUSOV Proga štev. 1 južna postaja - severna postaja: Ob delavnikih - odhod izpred južne postaje: 5, 5.25, 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 6.55, 7.05, 7.15, 7.23, 7.33 (do 20. ure vozi vsakih 8 minut), 20, 20.10, 20.20, 20.30, 20.45, 21, 21.10, 21.30, 22, 23.10. Odhod izpred severne postaje: 5.07, 5.45, 6.05, 6.40, 6.55, 20.10, 20.20, 20.30, 20.40, 20.50, 21, 21.15, 21.30, 21.45, 22.50, 23.30. Ob praznikih - odhod izpred južne postaje: 5, 5.25, 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 7.15, 7.23, 7.35, 7.45, 7.55, 8. (do 20. ure vozi vsakih 8 minut), 21, 21.15, 21.30, 21.45, 22, 22.15, 22.30, 22.50, 23.30. Proga štev. 2 južna postaja - umobolnica: Odhod izpred južne postaje: 8.20*. 9.14, 16, 17.20. Izpred umobolnice: 8.35*. 9-50, 15.10, 16.30**, 16.45*, 17.50. (• samo ob praznikih; ** ob delavnikih). Proga štev. 3 Travnik - Standrež - Sovod-nje - Rubije: Ob delavnikih - odhod s Travnika v Standrež: 6.30 (izpred južne postaje), 7.15, 8.15, 8.40, 10, 11, 12.40, 13.30, 15.20, 16.40, 18, 19.10, 20.15. Odhod s Travnika v Sovod-nje: 6.30 (izpred južne postaje), 7.15. 8.15, 11, 13.30, 19.10. Odhod iz štandreža: 6.30, 6.55, 7.40, 8.50, 9, 10.20, 11.40, 13, 14.40, 15.50, 16.55, 18.20, 19.40, 20.30. Odhod iz Sovodenj: 6.45, 7.30, 8.50, 11.30, 14.30, 19.30. Ob praznik - odhod s Travnika proti Standrežu: 8.40, 10, 13, 14.10. 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22. Odhod s Travnika proti Sovodnjam: 14, 15, 17, 19, 21 22. Odhod iz Štandreža: 8.55, 10.20, 13.20, 14.40, 15.40, 16.30, 17.40, 18.30, 19.40, 20.30 21.40, 22.40, Odhod iz Sovodenj: 14.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 22.30. Proga štev. 4 Travnik - Ločnik: Ob delavnikih - oohod s Travnika: 7.10, 7.50, 8.40, 10, 11. 12.40. 13.15, 15, 17.45. 19.15, 21.30*. Odhod iz Ločnika: 7.30, 8.10, 9, 10.20, 11.20, 13, 14.10, 15.15, 18.15, 19.30, 22*. Ob praznikih - odhod s Travnika: 8.45*, 12.40*. 14. 14.30. 15.30**, 16.30**, 17.40, 18.30**, 19.40, 20.30**, 21.30**, 22.30***, 23.30*. Odhod iz Ločnika: 9.15*. 13.20*, 14.30, 15, 16**, 17**, 18, 19**, 20, 21.10**, 22*, 23. 0.20*. (Odhod izpred južne postaje skozi Podgoro; •* odhod v Ka-privo in nazaj; ♦♦* do St. Lovrenca). Proga štev. 5 Travnik - pokopališče - letališče: Ob delavnikih - odhod s Travnika: 7.20, 9, 16.30, 17.45. Odhod z letališča: 8. 9.45, 17.30, 18.15. Ob praznikih - odhod s Travnika: 10, 15, 16.30, 18. Odhod z letališča: 11, 16, 17.30, 18.30. Proga štev. 6 južna postaja • Stražice: Ob delavnikih - odhod izpred južne postaje: 6.35, 7.45, 8.20, 9.25, 10.05, 10.45, 12,10, 12.50, 14, 14.45, 15.50, 17.20, 18.30, 19.15, 20, 20.40, 21.25. Odhod iz Stražic: 6.55, 7.40, 8, 8.45, 9.45, 10.20. 11.15, 12.30, 13.20, 14.20, 15.10, 16.30, 17, 18, 16.50, 19.35. 20.20, 21, 21.40. Ob praznikih - odhod izpred južne postaje: 6.35. 7.20, 8.20, 9.25, 10.45, 12.10, 12:50. 14, 15.50, 17.20, 18.30, 19.15, 20, 20.40, 21.25, Odhod iz Stražic: 6.55, 7.35, 9, 10.15, 11.15, 12.30, 13.20, 15.10, 16.30, 18. 18.50, 19.35, 20.20, 21. 21.40. Proga štev. 7 Ul. IX. avgusta - Podgora: Ob delavnikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 7*, 8*, 11. 12.40, 13.25, 14.50, 17.40, 19.20, 21.30*. Odhod iz Podgore: 7.30, 8.30, 11.20, 13, 14.10, 15.15, 18.10, 19.40, 22.10. Ob praznikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 8.45*, 12.40*, 14.15, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30. 20.30, 21.30, 23.30. Odhod iz Podgore: 9.20, 13.25, 15, 16, 17, 18, 19. 20, 21.10. 22.10, 0.20. (* odhod izpred južne postaje). Proga štev. 8 Ul. IX. avgusta - Pevma: Ob delavnikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 7.15, 8, 10, 12.40, 14.30. Odhod iz Pevme: 7.35, 830, 10.30. 13.10, 15.10. Ob praznikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 15, 16, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30. Odhod iz Pevme: 15.30, 16.30, 18, 19, 20, 21. Vozni red je že v veljavi. muzikalnem. Pri tem sta ponovni uprizoritvi opere zagotovila uspeh prof. Karel Jeraj, ki jo je ustrezajoče glasbeno preuredil in izvedbo tudi dirigiral, ter prof. Osip Sest, ki je kot dramski režiser prvič režiral opero, zamislil svojevrstno sceno, ki jo je slikarsko izdelal Skružny, ter vse ostale preureditve besedila. Uspeh te prenovljene uprizoritve »Gorenjskega slavčka« je omogočil, da je opera res obveljala kot slovenska reprezentativna opera, dasi razen primera v letu 1910, ki smo ga omenili, ni našla mesta v repertoarjih drugih opernih gledališč. Peli pa so ga v Ljubljani in v Mariboru zlasti ob slavnostnih priložnostih. Zamikal je naše glasbenike in občinstvo toliko, da so opero vsaj v Ljubljani peli v različnih sezonah med obema vojnama: 1929-30, 1937-38, 1939-40 in 1943-44. To, kar je najbolj privlačevalo občinstvo k obiskovanju Foersterjeve opere in kar ji je zagotovilo priznavalno sodbo naših glasbenikov, je ležalo skrito v življenjski sili »Gorenjskega slavčka« ter se je v posrečeno zamišljenih u-prizoritvah očitovalo v domači prisrčnosti in intimni povezanosti s slovensko zemljo in njenimi ljudmi. Ce se je nemška kritika spotikala nad naivnim potekom dejanja v ope-retni^ obliki, je slovensko gledališče v početnem obdobju njenega razvoja prav to naivnost sprejemalo v odgovor na problematične snovi tujih operet, ki so nedvomno manj sodile v naše kulturno območje kakor pa nedolžna snov »Gorenjskega slavčka«. Pozneje 1922, ko je naša opera že dozorela za poudarjeno intimno uprizoritev »Gorenjskega slavčka« v počasi se oblikujočem domačem o-pernem slogu, je domača u-prizoritev z domačimi močmi vzdržala opero nakljub problematičnemu besedilu in nakljub občinstvu, dosihmal navajenega na laške opere. Tako je domača uprizoritev vzdržala »Gorenjskega slavčka« z njegovo snovjo srčne dobrote, brez ubojstva in umora, kot snov prave srčne prosvete. In propagatorji Foersterjeve opere so mogli v svoji vzhičenosti poudarjati: «Tudi brez junaštva, viteštva, klativiteštva in razbojništva se vršijo tragedije v malem, idiličnem življenju kmetskega ljudstva in prav taka idilična tragedija je snov Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«, prav kakor je enaka idilična tragedija vsebovana tudi v Smetanovi «Prodani nevesti«. Posamezne pomanjkljivosti Foersterjevega dela pa so privabile pokojnega ravnatelja Opere Mirka Poliča, da se je lotil temeljito opere, za katero je izpremenjeno besedilo napisal Josip Vidmar. Spremembe so bile dokaj korenite in novi «Gorenjski slavček* more veljati kot Poličeva o-pera. Pokazalo se je, da lahko živita obe operi svoje samostojno življenje. (Konec) Na goriški strani Demokracije so se zopet zbudili in se spomnili, da ne smejo po vzgledu Katoliškega glasa in vsega ostalega italijanskega reakcionarnega časopisja dopustiti, da bi zamrl ogenj sovraštva do Jugoslavije, v trenutku, ko se bliža rešitev tržaškega vprašanja in ko je želeti, da bi se odnosi med obema sosednjima državama zboljšali v neposredno korist nas, goriških Slovencev, se pisuni okoli Demokracije znašajo na jugoslovansko državno vodstvo, češ da ne ščiti zamejskih Slovencev in da je «zapravilo Benečijo, Goriško in Koroškos. Kako lepo tn lahko je danes govoriti o (/.zapravljanju* našega narodnega ozemlja ljudem, ki so vso vojno delali z Nemci in Italijani, z domačo reakcijo in se tolkli proti narodni osvobodilni vojski, ki se je borila za združenje vse slovenske zemlje, in ki jo je, čeprav samo za nekaj časa, tudi združila pod enotno u-pravo ljudske oblasti vsega svobodnega slovenskega ljudstva. Naj povedo ljudje, ki danes podtikajo laži, kje so bili takrat? Naj povedo raje, da so pripravljali intervencije in ponovno okupacijo slovenskega ozemlja in da so bili nadvse zadovoljni, ko je morala jugoslovanska vojska iz Trsta, ker «je tako vsaj delec slovenske zemlje lahko svobodno zadihals. Danes pa hočejo naenkrat biti največji borci za našo svobodo. Ce bi slovensko ljudstvo njih čakalo, potem bi še danes imeli v »ljubljanski pokrajini« za prefekta fašista GraziolijU. Zlobnost! Sijirt 18-letne Marije Ter-pin iz Idrije, ki je bila do leta 1952 uslužbena v Gorici v trgovini Poletti na Travniku, kjer prodajajo dežnike, potem pa se je preselila v Foggio, kjer je služila pri nekem trgovcu, je povzročila najrazličnejše komentarje. Dekle so našli mrtvo in na pol oblečeno v bližini Foggie. Najprej so pričeli njeno smrt primerjati s smrtjo Wil-me Montesi, češ da je morda tudi Marija postala žrtev razuzdane in pokvarjene italijanske buržoazne družbe. Potem pa je naenkrat goriško reakcionarno časopisje pričelo pisati, zaradi tega ker je bila Terpinova Slovenka, da je njena smrt politične narave. Spravljajo jo celo v zvezo z obsodbami sovjetskih vohunov v Foggi, katere so pred meseci izsledili, ker so pošiljali v Češkoslovaško podatke 0 vojaških objektih, o razmestitvah radarskih postaj itd. v bližini Foggie, kot je pisa- 1 š ♦ a 1 i 4 orvelrn . lo italijansko časopisje. Ob tem primeru se spominjamo procesa proti tov. Do-riču Predanu, ki so ga obso- dili zaradi «vohunstva in zbiranja tajnih podatkov«, čeprav fantu niti na misel ni prišlo, da se lotil takega posla. Obsodili so ga zaradi vohunstva. ker jim je bil trn v peti in ker je beneški Slovenec. Da bi javnost odvrnili od tega najnovejšega umora, so vzroke smrti Mariji Ter-pin povezali z njenim «vohunskim delovanjem«. Toda ali je prav zares vsak Slovenec vohun, kot skuša to prikazati italijanska justica in reakcionarno časopisje? ali pa se skuša v Italiji ob vsaki priliki udariti po Slovencih? Koliko časa bo še vladal* tako pojmovanje in tako ravnanje? Električar iz Podgore umrl po dolgi borbi s smrtjo V sredo se je hudo ponesrečil 48-letni Bruno Brescia iz Podgore, Ul. IV. novembra, ki je kot električar popravljal električne linije v Moši. Pri delu je po nesreči padel s 5 m visoke lestve in se hudo poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v splošno bolnico v Gorico, toda od srede pa do četrtka zvečer 'je bil stalno v nezavesti in je kljub , vsem zdravniškim negam podlegel poškodbam. Včeraj so pokojnika na njegovi zadnji poti na podgorsko pokopališče spremljali poleg žene in treh otrok številni prijatelji i® znanci. Podražitev plina Pokrajinski odbor za določanje cen je potrdil sklep občinskega sveta v Gorici in * zvezi z dvigom kalorične mo* čl -plina od 3.500 na 4.200 kalorij določil naslednj« cene: 1. Za normalno potrošnjo'-za mesečno porabo do 1®® kub. m po 51.50 lir za kub, m; za uporabo do 500 kub. m mesečno po 36 lir, za porab® do 1.000 kub. m mesečno P® 30 lii. 2. Za ogrevanje: za uporabo do 200 kub. m mesečno o® 24 lir, do 500 kub. m po 21.66, do 1.000 kub. m pa 19.20 n* kub. m. Nove cene stopijo 1 veljavo dne 1. avgusta t. 1. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan ponoči lekarna Alesani, Ulic* Carducci 12, tel. 22-68. KINO CORSO. Zaprt zaradi nam** stitve panoramskega platna, VERDI. 17: »Prenehajte s streljanjem«. VITTORIA. 17: »Delirij«, Vallone, E. Varzi. CENTRALE. 17: »Pekel n* Jummi«, V. Mayo. MODERNO. 17: «Lovci na čl®* veške glave«, barvni film* in »Kon Tiki«. htmna predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: aSiseni več tvoja)) Igralci: Philip Dom ■ Willian Carter MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Oellorto Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje d Modrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, BI. Fabio Severo 18 • tel. 38 903 Odgovor,n urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1 » «111. na4~ Telefon .JJt63* “ F*5?1' oredal 503 — UPRAVA: IJLICA SV. FRANČIŠKA »t. 30 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 13.30 IR Od 15 - 18 — Tel. oglasov: Za vsak mm vtšlne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, uamrtmee »0 lir — Za FLRJ xa vsak mir. širine 1 vrste oglasov po 25.- din. - Tiska Tiskarski tavod ZTT - Podružn. Gorice Ul. S. Pelltco 1-1! Tel. 33-82 - Rokopisi se n- vračajo. predal 37-338 — Cen« stolpca za vse NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trat 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozern. tiska, Drž. založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst