Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 18. avgusta 1957
Štev. 187. leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / TeL nredn. 2440, oprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v npravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani I Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Sestanek A. Stanojevič — D. Ljotič
BEOGRAD, 18. avgusta. Kakor poroča »Vreme« iz Smederova sta se v »Grand hotelu« v Smederovu sestala Aca Stanojevič in Dimitrije Ljotič. S Stanojevičem je prispel tudi znani staroradi-kalski prvak Miša Trifunovič.
Revolucija v Bagdadu
BAGDAD, 18. avgusta. V Iraku je izbruhnila revolucija. Povod je umor šefa generalnega štaba generala Bekirja Sid-kija, kr je pred 10 meseci proglasil diktaturo. Sidki je bil eksponent nemške politike in nasprotnik Velike Britanije. Uporniki so gospodarji položaja v državi in so prekinili vse zveze z inozemstvom. Iraška vlada je podala ostavko.
60.000 laških vojakov
PARIZ, 18. avgusta. Potrjujejo se vesti, da so prebite republikanske linije pri Santandru na 4 mestih. Na tem bojišču se borijo štiri italijanske divizije s 60.000 vojaki pod vodstvom italijanskega generala Basciciantija.
Franko aretiran
BUENOS AIRES, 18. avgusta. Prejšnji predsednik paragvajske republike polkovnik Franko, ki je bil radi vojaškega puča prisiljen k odstopu, je bil aretiran.
Punti za Frankovim hrbtom
'LONDON, 18. avgusta. Doznava se, da se je za frankovsko fronto slišalo streljanje, ki je odmevalo preko fronte republikanskih čet. Gre očividno za upor v Aravaci v odseku Peguerinos na centralni fronti. Valencijska vlada namerava v kratkem prenesti več svojih ministrstev v Barcelono in sicer predvsem notranje ministrstvo, finančno ministrstvo in po možnosti sedež predsedstvenega sveta.
Tri justifikacije v Berlinu
BERLIN, 18. avgusta. Tukaj je bila izvršena justifikacija nad Metnim Erichom Jonom ter Hermanom Jonom. Oba sta iz Neunkirchna in sta bila od državnega sodišča obsojena radi veleizdaje. Tudi je bila izvršena smrtna obsodba >nad Viljemom Fierlom iz Draždan. Sodišče ga je obsodilo na smrt radi priprav za neke veleizdajniške podvige in radi poživlja-nja komunističnih organizacij.
Laški torpedo?
ALZIR, 18. avgusta. Britanski parnik »City Of Wellington« je prispel v .AlJžir s 23 člani posadke španskega parnika »Conde de Abasolo«, katerega kapetan je izjavil, da je bil njegov parnik torpediran v višini Tantelleria. 17 mož posadke manjka. Kapetan je izjavil, da je dva dni pred napadom letelo nad parnikom neko italijansko letalo in da je bil parnik zadet potom torpeda, ki ga je izstrelil neki laški rušilec.
Zbor bivših kraljev in kraljic
LAUSANNE, 17. avgusta. Havas poroča: Poroki princese Marije Dolores Bout-bonske s knezom Czartoryskim so prisostvovali med drugim bivši španski ■kralj Alfonz XIII., bivši bolgarski kralj Ferdinand, bivša portugalska kraljica Amelija ter infant Don Carlos. ,
HUaislu "SohmmmiMm tatftedfU ioto*" fugodit velika (Ofumska vojna Cadjo Jdneko"
ŠANGHAJ, 18. avgusta. Najdrznejši dogodek včerajšnjih borb je bil heroičen podvig dveh kitajskih pomorskih kadetov, katerima se je posrečilo, da sta se v torpednem motornem čolnu spustila vzdolž reke in torpedirala veliko in znano japonsko vojno ladjo »Idmeno«. Ciin je bila ta japonska vojna ladja pogodena, so ostale japonske vojne ladje pričele s srditim obstreljevanjem tega »samomorilskega kitajskega torpednega čolna«, ki je bil razbit na stotine komadov. Oba kitajska kadeta sta b»la vržena do Rumene reke pri mednarodni koncesiji in so ju takoj prepeljali v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi ju ohranil! pri življenju. Zatem so japonsko vojno ladjo »Idme-no« spravili v bližino japonskega konzulata in ni smel nikdo od tujih novinarjev k temu delu pristanišča, da bi se mogle videti in dognati poškodbe na tej japonski vojni ladji. Slej ko prej se vršijo nad mestom srdite zračne bitke in si vesti oi uspehih v tej borbi zelo nasprotujejo. Japonci trdijo namreč, da so sestrelili 15 kitajskih letal, dočim zatrjujejo Kitajci, da sio sestrelili 12 japonskih letal. V zvezi z bombardiranjem japonske mornarice na kitajske položaje severno od mednarodnih koncesij, se je dognalo, da se vrši to bombardiranje s posebnim? vnetljivimi naboji, ki pred pogoditvijo cilja eksplodirajo in se liki kometu razpršijo na Ognjene pramene, ki se puščajo na zemljo s strahovito detonacijo. Najpreje se vidi, kako se z vojnih ladij sproži ogromna torpedna raketa, ki pretvarja noč v dan nad mestom, ki ga je treba zadeti. Zatem sledi strašna detonacija ostrega izstrelka na cilju. Toda tudi Kitajci ne držijo križem rok, ampak skušajo z zračnimi napad] ovirati izkrcavanje japonskih poja-čenj s transportnih ladij vzdolž desne obale reke Whang Po.
klutdsotski vojvoda - visoki komsot sta sotUdm vfttasanje
LONDON, 18. avgusta. V tukajšnjih krogih se mnogo razpravlja o diplomatski misiji, ki pripada vojvodi Kentskemu, ki mu izročajo delikatne in važne diplomatske misije, ki jih je preje opravljal princ Waleški. Doznava se, da se bo windsor-ski vojvoda v kratkem sestal s kentskim vojvodo v Solnogradu, v Korotanu, Cavtatu ali na Bledu, kamor je oba povabil knez namestnik Pavle. Gotovo je, da postopa vojvoda Kentski povsem v skladu z željami kraljice matere Mary, kralja Jurija VI. in predsednika britanske vlade Nevilla Chamberlaina, Ob tej priliki se širijo v Angliji vesti, ki jih je zlasti povzel avstrijski tisk, da bi se naj v kratkem vrnil Windsorski vojvoda v Anglijo, kjer bi mu poverili visoke funkcije, predvsem v raznih socialnih vprašanjih.
V	smislu teh informacij naj bi Windsor-ski vojvoda dobil naslov posebnega vi-
sokega komisarja za socialna vprašanja, to je za vprašanja javne dobrotvornosti. Pri tem važnem poslu naj bi mu pomagala vojvodinja Windsorska, ki je diplomirana bolničarka. V zvezi s temi kombinacijami so se zglasili nekateri novinarji pri Windsorskem vojvodi, ki ni hotel dati nikakšne izjave rekoč, da ni ničesar novega, kar bi bilo vredno zabeležiti.
DUBROVNIK, 18. avgusta. Iz Cavtata sta prispela semkaj z motorjem »Taška« vojvoda in vojvodinja Kentska. Podala sta se v neke trgovine, kjer prodajajo narodne vezenine in antikvarne predmete. Zatem sta se podala v mestno kavarno, kjer sta večerjala. Vojvoda in vojvodinja sta plesala, zatem pa sta se podala v Petersov bar, kjer je vojvoda v zelo veselem razpoloženju plesal narodno kolo.
pnuuui tamMtjo s sovjetska iutetveMije
TOKIO, 18. avgusta. V tukajšnjih krogih presojajo položaj zelo resno, ker se računa, da pride do oborožene intervencije sovjetske Rusije na severu. Japonska vlada razpolaga z informacijami, po katerih vrši sovjetska Rusija velike vojaške priprave. V vojaških krogih pa povdarjajo, da so s tem računali in da so bili radi tega storjeni vsi potrebni ukrepi. V vladnih krogih izjavljajo, da se varajo vsi oni, ki menijo, da se bo Japonska zrušila radi finančne in gospodarske katastrofe.
ŠANGHAJ, 18. avgusta. V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da je maršal Čangkaj-šek prevzel vrhovno poveljstvo nad kitajskimi odredi v Šanghaju. Smatra se, da imajo Kitajci na šanghajskem področju 12 divizij.
LONDON, 18. avgusta. V tukajšnjih finančnih krogih povdarjajo, da mora Japonska gledati na to, da vojno čim preje konča, ker bo sicer ta vojna povzročila strašno finančno katastrofo Japonske.
Bi/esea Im&oŽMkav fteadaja cetkveua atoikiko
RIGA, 18. avgusta. Centralni svet brez-božnikov je dobil dovoljenje od sovjetske vlade, da ima lahko svoje lastne devize. V to svrho bodo prodajali v ino-
zemstvo zlate in srebrne cerkvene predmete, ki so ocenjeni v vrednosti na 55 milijonov rubljev, ki pa bodo doslej prodani samo za 6.5 milijonov rubljev.
Počastitev zaslužnih kavarnar-jev in gostilničarjev
Včeraj popoldne so se zbrali mariborski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji v beli dvorani »Uniona«, kjer se je vršila interna proslava 55letnice obstoja Združenja gostinjsklh obrtov v Mariboru. Redka so društva v Mariboru in v naši ožji domovini, ki se lahko ponašajo s polstoletnim obstojem in plodonoshim delovanjem kakor gostilničarska organizacija v Mariboru. K proslavi, ki je bila prisrčna manifestacija stanovskega tovarištva, so se zbrali številni mariborski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji, ki jih je s prisrčnimi besedami pozdravil predsednik Združenja g. Aleksander Klešič. Iskrene pozdravne besede pa je posebej naslovil na predsednika Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani g. C i r i 1 a M a j c e n a. na zastopnika zbornice TOI g. Josipa Š e r e c a ter na častna člana gg. Andreja Oseta in GjuTa Valjaka. Nato je g. Klešič v kratkih obrisih podal zgodovino mariborske organizacije gostilničarjev, ki je bila ustanovljena leta 1882. Prvo združenje je Štelo skupno 160 članov, med njimi 11 vkavarnarjev, to je približno isto število, kakor danes, kar dokazuje, da se kljub velikim napredkom našega mesta število gostinjskih obratov ni mnogo povečalo. Svoje pravo poslanstvo je Združenje gostinjskih obrtov v Mariboru izvedlo šele po preobratu, ko se je združenje reorganiziralo in svoje delovanja usmerilo za procvit in napredek vsega članstva. Velike zasluge pa ima združenje tudi glede razvoja tujskega prometa v naši domovini, ki ga dotlej v naših krajih sploh ni bilo, ali pa je bil tako malenkosten, da sploh ni predstavljal uvaževanja vrednega faktorja v narodnem gospodarstvu1. Združenje je leta 1925 ustanovilo posebno obrtno šolo za gostilničarski naraščaj, ki ima namen, da se izšola naraščaj, ki bo nekoč prevzel dediščino pionirjev gostinjstva v Mariboru. Združenje se je tudi udejstvovalo pri razstavah v okviru iMariborskega tedna ter seznanjajo občinstvo z modernimi gostinjskimj obrati in vzorno urejenimi lokali ter postrežbo. Nadalje je g. Klešič orisal boje, da dobi gostilničarski stan. ki je med .največjimi davkoplačevalci v našem mestu, zastopstvo v mestnem svetu. Danes imajo gostilničarji v občinskem svetu le enega zastopnika, dasi bi mu pripadlo večje število odbornikov.
V	smislu sklepa rednega letnega občnega zbora Združenja z dne 17. marca t. 1. se je soglasno sklenilo, da se ob 55-letnici obstoja združenja podelijo zaslužnemu dolgoletnemu članstvu v znak priznanja za delo tako pri združenju in pri upravi združenja kakor tudi za zadružništvo in stanovsko zavest diplome, im sicer tistim, ki so že nad 10 do 40 let nepretrgoma člani združenja, običajne diplome, tistim pa, ki so nad 40 let člani pa častne diplome. Predsednik g. Klešič je naglašal, da predstavlja nepretrgoma 10-letno delovanje v gostinjstvu pravzaprav 20-letno delovanje, ker je gostilničar, kavarnar in hotelir 20 ur na dan pri delu. To delo lahko cenijo samo oni, ki to na lastni koži doživljajo. Diplome, ki jih je združenje v znak priznanja požrtvovalnega dela izročilo odlikovancem, naj bodo spomin na ono dobo, ko so bili odlikovanci v težki službi gostinjstva. Nato je g. Klešič razdelil diplome, odlikovanci pa so se vpisali v zlato spominsko knjigo.
Častno diplomo so prejeli: gostilničar in pivovarnar Josip Tscheligi za 45 let članstva, gostilničar in ijiesar Franc Zo-kaly za 44 let članstva, gostilničar Julij Crippa za 43 let članstva, gostilničarka
tki	doHUU€
— m— —— —
Mladina se zbira v fronti jugoslov. nacionalistov
V	nedeljo 15. t. m. se je vršila v Ljutomeru v Zavratnikovem hotelu ustanovna skupščina mladine JNS za srez ljuto-mersko-radgonski, ki ji je prisostvovalo nad 70 zastopnikov posameznih občin v srezu, sami mladi fantje, bodoči stebri kmetskega in obrtniškega stanu, ki so se izrekli za program JNS in odločili, da v .vrstah jugoslovenskih nacionalistov krepko sodelujejo in prevzamejo na svoja ramena delo za čim večjo aktivnost kmetske vasi pri vseh javnih vprašanjih in širjenju nacionalne misli. Vedrih obrazov polni mladostnega zanosa, so prihiteli mladi pristaši JNS iz najoddaljenejših občin, da pokažejo, da so v vrstah, ki se bore za zboljšanje gospodarskega in
socialnega položaja našega malega človeka. Skupščinoi je vodil predsednik sre-ske organizacije g. Skuhala, nakar je g. dr. Franko Alujevič v temperamentnem govoru, ki so mu z velikim zanimanjem sledili vsi navzoči ter ga odobruje često prekinjali, poudarjal potrebo organiziranja mladine. Skupščina je nato izvolila svojo upravo', ki ji predseduje marljivi posestnik g. Branko P u-conja iz Cvena. Daljše poročilo je podal tudi domači narodni poslanec g. Lukačič, ki je poročal o zadnjih dogodkih v Sloveniji, ter o novejših sklepih skupščine, nakar je predsedujoči zaključil lepo uspelo skupščino s krepkim pozivom ina delo.
Domen" v ruškem letnem gledališču
93
Ruški sokolski odrski diletantje imajo svoj sloves. Radi tega jih ni treba posebej hvaliti ali pa s posebnim povdar-ikom opozarjati na ustvarjajočo silo, ki omogoča Rušanom tako zrele in nad običajno diletantsko povprečnico segajoče kreacije. Številnim uprizoritvam preko izime v lepem ruškem Sokolskem domu se vsako leto priključujejo predstave na prostem v idealno zaokroženem in homogenem okolju, ki se, obraščeno na vseh straneh, dviga v amfiteatraličnem vzponu.
Letošnja premiera ruškega letnega gle dališča, ki je bila dne 15. t. m. in h kateri so navzlic pluvijalni obilnosti omenjenega dne prihiteli številni Mariborčani in ljubitelji lepe igre na prostem, je bila predvsem v znamenju nove podjetnosti in po-
budnosti v pogledu tehničnega izgrajevanja tega gledališča na prostem. Neutrudno vodstvo ruškega Sokola s zasluž nim starosto ravnat, br. K r e j č i j e m na čelu je namreč sprožilo akcijo, da bi se vrhnji sedeži zbetonizirali, s čimer bi gledališče v svoji zunanji izgradnji za-dobilo na trajnostni in estetski veljavi. Dohod s troje vrstami je bil že letos v tem smislu prirejen ter so bili mariborski udeleženci ob tem prav prijetno presenečeni. Zunanje izgrajevanje ruškega letnega gledališča se bo v naslednjih letih nadaljevalo in bo v dveh, treh sezonah dokončno izpeljano.
Nedeljska premiera v ruškem letnem gledališča pa je bila tudi v znamenju obogatitve in pomnožitve ruškega diletantskega kadra z nekaterimi novimi,
Marija Woch za 431etno članstvo ter ka-varnar Alojzij Kafer za 411etno članstvo. Nadalje so prejeli diplomo gostilničar Alojzij Lahajner za 301etno članstvo, za nad 20 let članstva pa: kinopodjetnik Gju-Valjak, gostilničarka Roza Kumerjeva, hotelhka Pavla Jančarjeva, gostilničar Adolf Spatzek, restavraterka Ivana Ra-čičeva, gostilničarka Josipina Skazajeva ter gostilničarka Apolonija Lahova. Za nad lSletno članstvo pri združenju so prejeli diplomo:	gostilničarka	Josipina
Mavrenčičeva, hotelir Josip Povodnik, kavarnar in restavrater Aleksander Kle-šič, gostilničar Ljudovit Vlahovič, gostilničarka Marjeta Verzelova, gostilničar Ernest Birtič, kavarnar Alojzij Strehar, gostilničar Ljud. Uhler, kavarnarica Kristina Vollgruberjeva, gostilničarka Terezija Pavličeva, gostilničarji Ivan Honig-man, Josip Marek, Otilija Ivič, Roza Zel-zer, Marija Nekrep, Magdalena Glanz, hotelirka Josipina Friedlova. gostilničar Franc Verzel in kavarnar Josip Serec. Za nad lOletno članstvo pa so bili odlikovani' z diplomo restavrater Alojzij Lisjak, gostilničarji oziroma gostilničarke
Marija Koštomaj, Antonija Ahtig, Matilda Golob, Marija Nekrep, Ante Zorič, Ivanka Kovač, Marija Vrabl, kavarnar Ivan Slavec, gostilničarka Josipina Da-bringer, Marija Jurgec, Marija Riedl in gostilničar Ivan Resnik, kavamarka Katica Golob, gostilničarka Terezija Rapoc, Milka Plave, restavrater Anton Emeršič, restavrater Ivan Kimensvenger, gostilničarji Anton Kosič, Cecilija Šum, Julij Vernik, Jakob Kapitanovič, Vilma Rosenber-ger, Adalbert Gusel in kavarnarka Ana Spatzek.
Po razdelitvi diplom so spregovorili predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani g. Ciril Majcen, nadalje častni predsednik Gjuro Valjak ter zbornični zastopnik g. Josip Šerec, ki se je v vznesenih besedah zahvalil v imenu odlikovancev. Ob zaključku je ponovno spregovoril g. Valjak, ki je navzoče pozval k skupnemu, složnemu delu za procvit in napredek gostilničarskega stanu, nakar je g. Klešič po fotografiranju vseh udeležencev zaključil to lepo mariborsko manifestacijo gostilničarskega tovarištva.
svežimi močmi, ki se bodo, temeljito izšolane ter vneto izvežbane, z lahkoto vzpele do naddiletantske stopnje nekaterih ruških vodilnih igralcev. Ruška odr ska družina, ki ima v ljubljanskem opernem pevcu g. Janku svojega gorečega mentorja in vodnika, se je s toplo ambicijo in vnetim zanosom lotila Jurčičevega »Domna« v priredbi F. S o r n i k a, ki je sam, v izbornem stilu in silno plastičnem podajanju, prevzel vlogo krojača Špilkinega Jožeka, ki mu v ruški priredbi in končnem razvozljaju pripadajo posebno važne naloge. V tem prizorišču, z Jurčevo domačijo v sredini in bajto Domnove matere na desni strani, se je verodostojno in prepričevalno prikazovala Domnova usoda ob ubranem petju fantov in deklet, kmetov in kmetic, ter burkavi šegavosti' F. Jankovega be-sedičnega in morebiti celo preostro zarisanega Urha.
Če izvzamemo že omenjena lika Urha in; Špilkinega Jožeka, zasledimo predvsem pet glavnih nosilcev igre in sicer kmeta Jurca, njegovo hčerko Anko, Domna, Domnovo mater Meto in graščaka S0v0‘.
I. Podleskov kmet Jurec je bil v zunanjem nastopu morebiti za spoznanje preokoren, prav tako tudi v govorici mestoma opletav, pač pa je v maski in osta lih izraznih sredstvih vplival prepričevalno in dobro. Prodoren uspeh je žela Anka Nuše Bučarjeve, ki je v tej vlogi izkazala obilo nadarjenosti in ustvarjajoče sile, ki jo lahko tehtamo tudi po naddiletantskih merilih. V trenutkih duševnih pretresov je zaigrala z na-turno prisrčnostjo, njej ob strani pa Domen Antona Medveda, tudi nadarjenega igralca, na zunaj močnejšega in pla stičnejšega, kakor pa v elementih notranjega doživetja in čustvenih prelivov.— Gotovo pa sta Bučarjeva in Medved dostojno, razveseljivo reprezentirala odrsko zrelost in prizadevno rast ruških igralcev. Tudi Meta, Domnova mati, je našla imenitno interpretko v 'Marici
O	z i m o v i, v sličnih vlogah že preizkušeni ter uravnovešeni igralki, ki ne stika za efekti' in afekti, ampak ki skuša zadovoljiti in prepričati z povsem neposrednim, čim bolj domačim podajanjem. Robata strogost in neusmiljena brezsrčnost je sevala iz podobe graščaka Sove, ki je dobil v Adolfu Pečarju vsestransko ustrezajočega predstavitelja ter oblikovalca.
Ob teh vodilnih nosilcih nedeljske pred stave so se v širšem krogu sodelovalcev in soigralcev razvrstili tudi ostali številni in znani ruški diletantje od F. Ne-krepovega hlapca Ožbalta in B. Stanijevega hlapca Marka ter dekel Polone Majde S k e r bi n j e k o v e ter Nežike Pavle Št u pano ve pa do E. Do linškovega veljavnega župana ter kmetov lovcev B. K š e 1 o v e g a Tenkorja, A. Fricovega Škeneta, L.
V	i g 1 o v e g a Blažeta, L. Bučarjevega Golobka, V. Pečarjevega Klemna,) F. Jugovega prvega in F. Stupanovega drugega biriča itn. kon čno I. Jugovega učitelja Kerševana, ki je bil glede ponašanja ter prikazovanja v strnjenem skladu z ostalimi sodelujočimi.
Nedeljska premiera je nova pozitivna postavka v bilančni knjigi ruške sokolske odrske družine. Enotnosti v zunanji izgradnji in notranje režijskem prerezu ni mogla motiti niti takoj vidna cepljenost ter opredeljenost v odrsko zrelo prvo gar nituro ter še šolajočo in razvijajočo se drugo garnituro, ki jo pa, kakor prvo, tudi odlikuje silno velika ljubezen do odra, prepletena z mladostnim zagonom in nenehno ambicijo. Nadarjenost, gorečnost in marljivost bodo prav gotovo doprinesle svoj delež .pri množitvi slovesa ruškega letnega gledališča, ki naj se ob nastajanju mariborskega letnega gledališča pritegne k sodelovanju in gostovanju, kar bo mariborsko kuturno publiko nedvomno prijetno presenetilo ter navdušilo.
—ec.
Q6as in Slov. $atit
Goseničja golazen napada celo hiše
Goseničja golazen, ki letos uničuje ze-lenjadne nasade, tudi nam ni prizanesla. Pred tednom smo naenkrat opazili na zelju pojav te gnusne golazni. Zadnji čas pa napada celo hiše. Ne samo, da so je polni zidovi od zunaj, nego tudi kuhinje in sobe, kar daje ljudem mnogo posla z zatiranjem in čiščenjem.
Zelja za kisanje letos torej ne bode. Nevarnost je, da nam golazen uniči tudi repo. Slabo kaže tudi s krompirjem. Po
julijskih nalivih je napadla peronospora posebno rane vrste rožnika. Zadnji čas vidimo pojave peronospore tudi na poznem krompirju, ki je proti boleznim najodpornejši. Otave smo v zadnjem tednu spravil: do ene tretjine ob še dovolj ugodnem vremenu.
Že več let imamo preveč deževna poletja, da se uveljavlja izrek: Suša uniči posamezen pridelek, moča pa vsa vni-čuje.
Hovite g Htutskepa ggjjo
Nočni požar. V noči na ponedeljek, se je nad Murskim poljem zasvetilo. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju Malije Satler, posestnice na Meleh št. 18 pr: Radencih. Vsi letošnji pridelki sena in
slame so zgoreli skupno z gospodarskim poslopjem. Razen gasilcev bližnjih gasilskih čet šratovci, Orehovci, Gornja Radgona in Radenci je sodeloval tudi načelnik prekmurske gasilske župe in nar. poslanec g. Josip Benko s svojo lastno gasilsko četo. Škoda znaša nad 50.000 Din.
Janko Furlan:
fitosotji
»Kako pa naj si pomaga, če pa ni sam kriv?!«
»Saj to je, vidite,« je dejal mladenič staremu. »N: sam kriv. Drugi, ki prav tako propadajo, tudi niso krivi. Rečem Vam... in sam vrag me tukaj na mestu Taztrgaj, če ni to res: Vsi pojdemo na nago r.., če bo šlo še tako dalje. Pravijo, da smo postali preveč nobil. Kaj bi hoteli, da bi hodili nagi in bosi... da bi spali na gnoju in bi kapalo na nas! Če vbi se mi pametno dogovorili s kmeti, bi bilo kmalu drugače za njih in nas... Mej krvav!«
»Ja... če bi se...«
»Pa bi se lahko. A vse molči.«
»Zgani se Ti, ki toliko govoriš...!«
»Meni ne verjamejo... da sem premlad in preveč neumen, bi rekli glasno. Na tiho pa: Kaj boš ti, sirotec!... Tako je... In zato rečem: Prvi bi se mo,rali zganiti veliki, ki bi imeli od tega največ koristi.«
»Prav mislite! -.. Kmetje in vi ž njimi. Vsi ste enako prizadeti. Recimo, da bi
ustanovili lesno izvozno zadrugo ali kaj J. takega... Zdi se mi, da bi si kmalu izboljšali položaj za sto od sto... Eni in drugi.«
»Tako je tudi moje mnenje... mej duš!
»Hm. Ne bilo bi slabo to, ne ... Ampak ...«
Stari flosar je še vedno dvomil. Takih novotarij stara kri ne more kar tako pre žvečiti.
»Vaša misel je pametna in jo morate vedno in povsod širiti.«
»Saj nas je dosti tega mnenja, pa nas ne upoštevajo. Veste,« je pristavil z neko obzirnostjo^ »gospodje, ki to razume-,te, bi moral: med nas. Rečem vam, da kjer ni kruha, je slabo tudi od te strani.«
»Kako to mislite?«
»Tako-le... da se ljudje ne morejo bri gati za drugo... za izobrazbo, jezik in take reči.« Hitro je izrazil to misel in odhitel k novo pristalem splavu, da mu pomaga.
Nisem pričakoval, da bom slišal iz ust splavarja v bistvu prav to, kar trdijo in ponavljajo pošteni in zavedni državljani.
»Ta je živ... pa je tudi pameten, moram reči... Mi smo že stari,« je rekel | stari flosar.
, »Vse je na njem zdravo: telo, srce in duša.«
»E... saj ne rečem, da ni. Dobro misli, kajpak.«
»Saj imate skoro prav.«
»Umolknila sva in gledala kako so med tem uredili došli splav, se nato poTazgo-vorili in se razšli. Tarzan pa se je vrnil.
’ »Imate družino?« sem nadaljeval pogovor s starim.
»Kaj maj ž njo? *Če poleti kaj zaslužim, je za zimo. Za gozd sem že prestar. Pozimi je delo v gozdu dvakrat težje: sneg, mraz, težavna hoja. Onih 20 Din na dan krvavo zaslužite. Kmet ne more plačati več. Sam je siromak.« i »Ste li bil kdaj bolan?«
»Ni časa za take reči. Včasih me malo prime želodec. Zdravnika pa nisem še rabil. Kaj bi ž njim?... Česen, tavžent-rože, encijan, poper na šnopsu in take reči so tudi dobri dohtarji.«
»Pa boste še vozarili?«
»Kaj pa čem! Kako naj sicer živim?«
Na goirnjem splavu je nekdo komaj slišno psi:
Pa b’ flosar seboj dekle vzeu, če b’ga ne b’la speljala.
Zdaj ledig je in še veseu, ker fino je lagala.
Približal se nam je srednje velik, krepak mladenič zdrave in zelo prikupljive zunanjosti.
, »Dobra volja in pesem povsod! Prav imate.«
»Kaj pa čem?«
»Ta jih ima za cele bukve. Celo v bolnici je pel, ko je visel med življenjem in smrtjo in sta že igrala za njegovo dušo dobrotec in hudobec.«
, »Kaj pa Vam je bilo?«
Odpel si je srajco in pokazal na za->rastlo vdolbino pod desno ključnico in zadaj ob levi lopatici. »Tukaj se m: je zarila »tanga v prsa, ko sem vozil les iz gozda. To je bilo pred osmimi leti, ko sem bil star 19 let. Bil sem v bolnici trinajst tednov.«
»In zdaj ste zdrav?«'
»Sem.«
Pa pecite, če ni podravski flosar pristno jeklo. Komaj se iztrga objemu smrti, Iže zauka. Take grče niso povsod. Kje je izvor te odpornosti: v granitu in kremenu, v bukvah in smrekah ali v trdem delu ob ržencu in vodi?
(Konec sledi.)
l Spomnite se CMD!
HUuxBotsk£ iu	movua
IV. redni občni zbor »Mariborskega tedna“
Včeraj se je vršil y posebni sobi kavarne »Jadran« IV. 'redni občni zbor »Mariborskega tedna«. Načelnik g. dr. Lipold je po pozdravu zadrugarjem ter zastopnikom obrti, industrije, trgovine in drugih sodelujočih organizacij, podal predse dst veno poročilo ter v glavnih obrisih opisal prireditve lanskega leta, iV. jubilejnega Mariborskega tedna in letošnjega VI. Mariborskega tedna. Z velikim zadovoljstvom je ugotovil, da je misel »Mariborskega tedna« prodrla v Vse kroge in da ves Maribor složno sodeluje pri »Mariborskem tednu«, tako da si je danes težko predstavljati Maribor brez teh tradidjonelnih prireditev, ki v svoji pestrosti podajajo živo sliko gospodarskega, kulturnega in športnega udejstvovanja Maribora in njegovega zaledja.
Po tajniškem poročilu, ki ga je podal 'ravnatelj »Putnik« Jos. I. Loos, v katerem je orisal organizatorično delo, je podal blagajniško poročilo blagajnik Alfonz Gilly, pooblaščenec Ljubljanske kreditne banke. Iz blagajniškega poročiJa je razvidno, da se je finančno stanje tudi v letu 1936 zboljšalo in to zahvaljujoč izredni požrtvovalnosti članov uprave. »Mariborski teden« je edina institucija v Jugoslavija, ki prireja tako velike prireditve brez kakršnekoli javne subvencije ter je navezana popolnoma na lastno delo, ki ga opravljajo člani zadruge brez stalnega uradniškega aparata. Ves doseženi prebitek je bil prenesen na rezervni fond.
V	imenu nadzorstva je poročal Fran Novak, predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj. Nadzorstvo je pregle-
dalo vse knjige, našlo poslovanje zadruge v najvzornejšem redu ter predlaga jrazrešnico. Na dnevnem redu so bile samo volitve načelstva, ker je bilo nadzorstvo glasom pravil izvoljeno lani za tri leta. Dosedanje načelstvo (dr. Fran Li-pold, odvetnik — načelnik, Rudolf Go-jouh, ravnatelj — podnačelnik, Jos. I. Loos, ravnatelj »Putnika« — tajnik, Alfonz Gilly, bančni poobl. — blagajnik, dr. Alojz Juvan, mestni načelnik, dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata, Ferdo Pinter, veletrgovec, Dragotin Roglič, industrialec, Josip Šerec, kavarnar, Henrik Saboty, podpolk. v p., Fran Reicher, krojaški mojster) je bilo izvoljeno za novo dobo dveh let. Dalje je bil na občnem zboru spremenjen § 7 zadružnih pravil, ki je -doslej predvideval, da se na deleže sicer ne deli nobena dividenda, da se pa deleži lahko obrestujejo, toda obrest na mera ne sme presegati eskontne mere Narodne banke. Zadrugarji se niso posluževali te ugodnosti ter ni »Mariborski teden« do sedaj še nikdar izplačal ne dividende in tudi ne obresti. V tem smislu se spremenijo sedaj tudi pravila, da zadruga ne izplačuje na deleže ne dividende in jih tudi ne obrestuje. Pri slučajno stih je apeliral načelnik dr. Lipold na vse navzoče zastopnike, maj, kakor do sedaj, složno sodelujejo pri stremljenju in naporih zadruge, pospeševati gospo darski in kulturni razvoj Maribora in njegovega zaledja ter skrbeti za uspešno propagando naših naravnih in kulturnih vrednot.
Strelska tekma obmejnih strelskih družin
V	nedeljo dne 15. t. m. se je vršila v obmejnem Sv. Juriju ob Pesnici tradicionalna tekma obmejnih strelskih družin iz Sv. Jurija, Svečine in Sv. Križa. Tekme so se udeležili tudi številni ljubitelji strelskega športa iz Maribora in okolice, med njimi tudi nekoliko zastopnikov vojaštva.
Rezultati: Z vojaško puško na 200 m ,iz treh stavov po 5 strelov brgz ponavljanja: Cestnik Pero, Maribor 111 krogov, Terčelj Stanko, Sv. Jurij 94 krogov, Moravec Josip, Maribor 86 krogov, Lavrenčič Ivan, Sv. Jurij 84 krogov, Gamser Ivan, Svečina 74 krogov, Šprager Alojz, iMaribo-r 72 krogov, Paskolo Al., Svečina 67 krogov, ga. Terčeljeva, Sv. Jurij 64 krogov, Fanedl, Sv. Jurij 58 krogov, Vračko Josip, Sv. Jurij 55 krogov.
Malokalibrska puška na 50 m, 10 strelov iz ležečega stava: ga. Terčeljeva 87 krogov, Paskolo Al. 84 krogov, Vračko Josip 83 krogov, gdč. Leber Linda 82 i krogov, Janežič Rudolf 81 krogov, i Mladina je tekmovala z zračno puško.
Po končani tekmi je spregovoril agilni tajnik strel, družine Sv. Jurij učitelj g. JH 1 u p i č o pomenu obmejnega strelja-Stva, nakar so bile razdeljene številne lepe nagrade. Nato pa se je razvila neprisiljena narodna veselica, ki je trajala do pozne noči.
i Organizacija, ki je bila v preizkušenih irokah g. Terčelja Stanka, je bila vzorna.
•	k Poštne službe. Upokojeni so: kontrolor A. Niefergal v Mariboru, inšpektor Anton Boc v Celju ter višja kontrolorja Milan Zemljič in Rudolf Kolbezen v Mariboru.
Napredovanje, v III. skupino II. stopnje je napredoval ravnatelj klasične gimnazije v Celju Franc Mravljak.
Smrtna kosa. V Jože Vošnjakovi 16 je Preminila v 71. letu starosti zasebnica Zofija Rudnicka. V splošni bolnišnici je umrla v 71. letu svoje dobe vdova po železničarju Terezija Zupaničeva. Žalujočim naše toplo sočutje!
Iz politično upravne službe. Za sreske-ga načelnika v Kamniku je imenovan dr. Dionizij Marež, doslej sreski načelnik v Šmarju pri Jelšah. Za sreskega načelnika v ŠmaTju pri Jelšah je imenovan dr. Herbert Kartin, doslej banski svetnik pri kraljevi banski upravi v Ljubljani.
, Namesto venca na grob pokojnega davčnega kontrolorja g. Martina Fere nčaka je darovalo uradništvo davčne
.uprave za Maribor-okolico 170 dinarjev
•	za Protituberkulozno ligo v Mariboru. Prisrčna hvala!
i	Mestno kopališče bo radi snaženja parnega kotla od 23. avgusta do 1. septembra zaprto.
Onim, ki se zanimajo za oskrbo poštnih voženj. Vsako leto se v Mariboru oddaja oskrba poštnih voženj. Tudi letos bo zadevna licitacija v petek 20. t. m. ob 10. uri pri mestnem poglavarstvu, kjer se bodo interesenti zbrali. Zanimanci si lahko -ogledajo zadevne pogoje ter razglasitev o oddaji poštne vožnje pri mestnem poglavarstvu, pa tudi pri tukajšnjih poštnih uradih.
Državna trgovska akademija v Mariboru. Učenci in učenke, ki.žele v šol. letu 1937/1938 vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno priglasiti dne 20. do 28. avgusta 1937 med 8. in 12 v ravnateljski pisarni. Prinesti morajo s seboj: 1. .izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem služitelju in jo morajo kolkovati z 10 din, 2. rojstni list ali spisek iz krstne knjige, 3. izpričevalo
o	nižjem ali završnem izpitu, 4. davčno potrdilo. Kdor je na dan priglasitve star več nego 17 let, toda manj kakor 19 let, mora predložiti še rešitev Kr. banske uprave o pregledu starost:. Dne 31. avgusta i1937 ob 9. uri bo na razglasni de skr objavljeno, kdo je sprejet. Nesprejeti dobe istega dne svoje listine pri šolskem služitelju. Sprejeti se bodo definitivno vpisal: dne 1., 2. ali 3. septembra med 8. in 12. in plačali: 1. dodatni kolek za prijavo 40 din, 2. šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. Vpisovanje v ostale razrede bo 1., 2. in 3. septembra med 8. in 12. Prinesti‘je treba s seboj: 1. prijavo, ki jo dobe pri šolskem služitelju za 50 par in jo morajo' kolkovati s 50 din, 2. izpričevalo razreda, 3. davčno potrdilo. Plačati morajo šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — Popravni in dopolnilni izpiti za prestop v III. razred' se prično dne 27. ob 8. in bodo po razporedu, ki je objavljen na uradni deski.
Franc Rupnik na varnem. Pod tem naslovom smo dne 29. maja 1937 med drugim prinesli vest, da je bil ponarejevalec denarja Rupnik Franc aretiran na posestvu žene nekega trgovca iz Pobrežja pri Mariboru in da je tekom zasliševanja podal nekatere izpovedbe, radi katerih ,so orožniki aretirali trgovca P. in njegovo Iženo in da so bili isti izročeni sodišču ,ter dalje, da je bila na posestvu žene P. pri Slovenski Bistrici odkrita ponareje-valnica denarja. V zvezi s tem smo pre-
jeli sledeči popravek: Ni res, da bi bil ponarejevalec denarja Fraine Rupnik aretiran na posestvu žene nekega trgovca »P.« iz Pobrežja pri Mariboru, ampak je res, da je bil Rupnik aretiran na nekem drugem posestvu pri Slovenski Bistrici. ■Ni res, da bi bili orožniki na Pobrežju aretirali trgovca P. in njegovo ženo, ampak je res, da sta bila sicer trgovec P. in njegova žena soosumljena zveze z imenovanim ponarejevalcem, da pa sta bila pozvana le radi tega na policijo k zasliševanju. Ni res, da bi bila pobreški trgovec P. in njegova žena zaradi zveze z odkritjem -ponarejevalnice denarja, izročena sodišču, ampak je res, da sploh ni bila žena trgovca P. izročena sodišču, temveč je bila ista iz policijskega urada takoj izpuščena že po prvem zaslišanju, dočim pa je bil le njen mož trgovec P. radi suma zveze s ponarejevalnico de-marja izročen samo za kratek čas preiskovalnemu sodišču, iz katerega je pa bil tudi kmalu izpuščen na prosto, ker dejansko ni bil tako obremenjen, kako-r srn prvotno poročali.
Jasno :n topleje vreme napoveduje dunajska vremenska postaja za danes.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna
Din 20.000
je danes zadela glasom telefoničn-ega ■poročila iz Beograda
srečka štev. 3868
ki je bila kupljena v Bančni poslovalnici
Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Aretirani požigalec. Studenški orožniki so aretirali nekega 28letnega Ivana P. iz Studencev, ki je osumljen, da je dne 5. avgusta t. I. zanetil požar pri mizarskem mojstru Francu Papežu v Studencih. Nadalje obstoja sum, da je aretirani P. piroman in da je on tisti, ki je v zadnjih mesecih povzročil številne požare v okolici Maribora. P. zanika vsako krivdo. Oddan je bil v zapore tukajšnjega sodišča.
Strela uničila domačijo. Ob priliki zadnje nevihte je strela udarila v domačijo Franca Dokla v Zgornjem Cmureku. Nastal je požar, ki je v kratkem času uničil vso domačijo, ki je bila s slamo krita. Škoda znaša okoli 12.000 dinarjev.
Tudi krave so dobrodošle... 1500 dinarjev vredno kravo so doslej še neznani storilci ukradli posestniku Aleksandru Poročniku pri Sv. Treh kraljih. Domnevajo, da gre za tihotapce, ki so kravo spravili najbrže preko meje.
hdkikove Mevite
V	nedeljo dine 22. avgusta dva prelepa izleta z modernimi avtokari »Putnika«: v Logarsko dolino (velika ljudska veselica ma Ljubnem) Din 120, na Vrbsko jezero (Velden), vključno vizum le Din 150. Informacije in prijave »Putnik« Maribor.
Koajaske uoviu
V	nedeljo okrog opoldne je nekatere kraje Kobanskega, zlasti med Sv. Križem in Pesnico (po zgodnji zjutranji nevihti) presenetilo hudo neurje najpreje s suho -točo, potem s točo med plohami in nalivi. Ponekod so bili oblaki tako nizki, da so dosegli že proti dolini Pesnice ležeče kraje (n. pr. na Vršniku -pod Sv. ■Križem). Na več krajih je toča napravila občutno škodo zlasti v vinogradih in na sadnem drevju.
Strelska tekma. Naši strelci priredijo v nedeljo dopoldan na strelišču v Radvanju ostro strelsko tekmo in sicer prvič skupno s strelci iz Pobrežja ter bodo oboji pomerili svoje moči na meddruštveni tarči, za katero so namenjene lepe nagrade. Vsaka družina bo tekmova-a še na svoji tarči pod enakimi pogoji, na tarči za goste pa člani drugih družin. Vabimo zlasti mariborske strelce, da topot ne prezrejo naše tekme. Popoldne bo v Pulkovem vrtu na Teznem sestanek vseh strelcev, združen z družinsko zabavo, kjer bodo razglašeni rezultati in razdeljene nagrade.
iadkje teiefakim vesii
900 ANGLEŠKIH VOJAKOV IZKRCANIH V HONGKONGU.
ŠANGHAJ, 18. avgusta. V Hongkongu je bilo izkrcanih nadaljnjih 900 mož angleške posadke, ki prevzamejo varstvo britanske koncesije. Neki kitajski letalec je krožil nad francosko koncesijo tako dolgo, dokler ga niso končno pregnali Francozi s streljanjem iz topov in strojnic.
KITAJCI LINČAJO KITAJCE.
ŠANGHAJ, 18. avgusta. Japonci obstreljujejo od včeraj Long How in severni del Šanghaja. V Capeju so izbruhnili številni požari, ki jih doslej še niso mogli lokalizirati. Pred poslopjem severnega kolodvora so bili številni Kitajci linčani od' lastnih ljudi in to radi tega, ker so kupovali japonski riž in s tem kršili bojkot.
S SOVJETSKEGA POSLANIŠTVA SVETLOBNI ZNAKI V PRID KITAJCEM
ŠANGHAJ, 18. avgusta. Med tukajšnjim sovjetskim konzulatom in japonskimi oblastvi je nastal spor, ki ima lahko naj-dalekosežnejše posledice. Japonci izjavljajo, da so v pretekli noči, ob priliki letalskega napada Kitajcev na japonske koncesije, opazili v prvem nadstropju sovjetskega poslaništva svetlobne znake, ki so olajšali Kitajcem uspešno bombardiranje.
PRED KITAJSKIM MOBILIZACIJSKIM RAZGLASOM.
NANKING, 18. avgusta. V tukajšnjih diplomatičnih krogih pričakujejo vsako uro mobilizacijski razglas kitajske centralne vlade, s katerim bodo pozvani v vojaško službovanje vsi oni moški, ki so za orožje sposobni.
BLACK NOVI VRHOVNI SODNIK USA.
VVASHINGTON, 18. avgusta. Senat Je s 63:16 glasovi izglasoval imenovanje sodnika Blacka za prvega sodnika Združenih držav ameriških. Dosedanji prvi sodnik gre v pokoj. Predsednik Roosevelt bo s sodelovanjem novega vrhovnega sodnika lahko neovirano nadaljeval svoje zakonodajno delo.
»KITAJSKI NEWYORK« V OGNJENEM MORJU.
LONDON, 18. avgusta. Kakor poročajo Iz Šanghaja so japonske vojne ladje zopet pričele z obstreljevanjem Pao Tun-ga. Pri obstreljevanju sodelujeta križarki »Isumi«, ki je za tri milje odplula v morje, da lažje strelja, ter »Asami«. Večji del mesta je že v ognju. Japonci so v zadnjih 24 urah izkrcali nove vojaške odrede, ki so bili takoj odposlani na strateško važne točke.
WINBSORSKI VOJVODA OBIŠČE FRANCIJO.
PAIRIZ, H8. avgusta. Kakor poroča agentura Radio bosta v kratkem Wind-sorskj vojvoda in vojvodinja obiskovala z avtomobilom Francijo. Ob tej priliki posetita tudi otok Aix.
TOKIO SE PRIPRAVLJA NA OLIMPIJADO 1940.
BERLIN. 18. avgusta. Japonski nacionalni olimpijski odbor Je povabil tajnika dr. Diehmsa, VVerner KHngenberga, da pride v Japonsko, da vodi tamkaj kot organlzatorični strokovnjak skupno z Japonskimi inženjerji in strokovnjaki priprave za olimpijado v Tokiju, ki bo leta 1940.
Gostovanje sokolske igralske družine.
Nisi marljivi diletanti pod spretnim vod s.voiri režiserja br. Rebolja so v nedeljo gostovali v Limbušu z Reboljevo burko »Pri debeli muhi«. Dobiček je namenjen naši telovadnici. Hvala marljivim bratom in sestram!
Naše ceste. Godrnjanja radi slabih cest bo menda sedaj konec, saj imamo v lastni gramoznici odveč izvrstnega mateni-jala. Doslej se je temeljito posipala z gra mozom Koroščeva ulica. Ne -pozabimo, dokler je čas, še drugih cest.
Karambol. V nedeljo dopoldne sta trčila pr/ Žoherjevi gostilni na Ptujski cesti nek inozemski avtobus in motooiklist. Hude nesreče ni bilo, škoda se je povr-| nila na licu mesta v šilingih.
fe fo sveto
„R6ntgenizirana“ hiša in z zrakom hlajeni domovi
Znano je, da se je pokret za gradnjo naselbin in lastnih domov v Združenih državah začel šele v najnjovejši dobi. Zdaj so na delu
tri velike skupine, ki se pečajo s stanovanjsko gradnjo: zasebne stavbene družbe, ki dobivajo javna zvezna posojila (Limited-dividend Projects), dalje gradbene zadruge (Coo-perative Housing) in končno še javna stanovanjska gradnja, ki se ji posveča »Housing Division of the iPubllc Works Administration«. Za to javno stanovanjsko gradnjo skrbijo in jo v posameznih drlžavah nadzorujejo posebna društva, 4ako na primer v Newyorku »Ne\v York City Housing Authority«, ki ji med drugimi ugodnostmi daje državni zakon tudi pooblaščenih, da sme v korist stanovanjske gradnje razlaščati zemljo za stavbi-■šča. Stanovanja, ki so jih izgradila javna oblastva, so namenjena izključno le manj premožnemu prebivalstvu. Opremljena so ravno tako kakor ona, ki so si jih zgradili zasebniki z lastnimi sredstvi. V njih imamo osrednjo kurjavo na olje, hladilnik, kopalnico in plinski štedilnik. Taka
stanovanja so torej za naše pojme precej razkošna, vendar pa imajo to slabo stran, da jih razmeroma le malo zidajo. Stroški za stanovanja take vrste so pač precej veliki.
Ameriška velemesta, predvsem seveda Newyork, se torej le še ne morejo otresti
občutnega pomanjkanja stanovanj,
in je nastanitev prebivalstva, posebno črncev in mešancev še zmeraj zelo preprosta in obenem slikovita. K temu pride še to, da je velik del prelahko in preslabo zidanih hiš že skoraj popolnoma neuporaben iini je deloma celo razpadel ali pa je postal vsaj močno majav. Zato so izdali izakon, po katerem bodo taka stanovanja z javnimi denarnimi sredp stvi zopet popravili, in se bodo najemniki proti dostojni stanarini lahko vselili vanje. Država krije stroške za popravljanje, hišni posestniki pa jih morajo v petih letih povrniti. Samo v ‘Newyorku so našteli okoli sedemdeset tisoč hiš, ki bi jih bilo treba po predr piših tega zakona popraviti. Ker bi pa ureditev vsake hiše zahtevala tri tisoč
Razno
OBVESTILO.
Moja žena Veronika Kubiš ime je svojevoljno zapustila, zaradi tega od danes naprej nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila. Anton Kubiš.
4521__________
TRVDKA »OBNOVA«
F. Novak, kompletne stanovanjske oprelne, sprejema vsa naročila na novem mestu v Jurčičevi ulici 6.	4519
Prodam
IZVRSTNO VINO
a Din 6-— in 7-—, Košaki, Kugy, popoldne.	4522
Nova, lepa
SPALNICA
ugodno na prodaj. Vprašati »Salon Olga« Kopališka 2.
4516
»PUCH« MOTOR
poceni naprodaj. Pobrežje, Tržaška c. 1.	4513
KOLESA
kakor šivalne stroje proda na obroke na račun Din 100.— mesečni obroki po Din lOo.— Mehanik Rupert Draksler, Vetrinjska ul- 11, tel. 23-79. 4388
OTOMANA DIN 90—
skoraj nov čevljarski stroj 800.—, postelje omare, velika psiha 280.—, stoli. Koroška c. 10, Zidanšek. 4526
” K ROMATI ČNA~ HARMONIKA
poceni naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 4528
Na prodaj BARAKICA BRANJARIJA.
Ponudbe pod »Promet 5500« na upravo.	4530
PRODAM PAR KONJEV
plato voz in kmečki voz. — Ruše 21.	4497
0 V K |k| 1 E 'n drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših
I	C Iv I WE stanovanjih uničuje
Deslnsekdjskl odd. N P Oroinova ul. 2/1,
Maribor
Jamčimo za diskretnost in uspeh.
Sobo odda
ODDAM PRAZNO SOBO.
Trdinova 2, Melje. 4518
Oddam
OPREMLJENO SOBO
na desnem bregu. Vprašati salon »Olga«, Kopališka 2-
4517
SOBA
sončna, zračna, mirna, lepo opremljena, se odda. Istotam se sprejme uradnica v veliko sobo k domači hčerki. Naslov in pogoji v upravi »Večernika«.	4500
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddam s 15. septembrom. — Naslov v upravi.	4520
1128
Edinstvena stopnja kakovosti Kodak nima
omogoča najkontrastnejše slike
DeofetiiaHLiUuu
Maribor, Gosposka ul. 35
Razvijanje, kopiranje in povečanje prvovrstno in hitro	3746
Lepi
pisarniški prostori
v Gosposki ulici se s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližina do vseh uradov. Naslov pove uprava lista
SOBO F\ KUHINJO
s pritiklinami oddami s 15. septembrom. Studenci, Ciril-Metodova 17, nasproti pošte-4515
Službo dobi
Sprejmem
KLJUČAVNIČARSKEGA
VAJENCA.
Naslov v upravi.______4525
Pridnega
RAZNAŠALCA KRUHA
takoj sprejme pekarna Limbuš.	4529
do pet tisoč dolarjev, je prišla država do tega, da omenjenega zakona sploh ne more oživotvoriti in uporabljati, ker ne bi imela dovolj sredstev na razpolago: Poleg tega so se pojavili še dvomi, če se sploh splača vlagati denar v take .gradnje. Do nadaljnjega ostane torej vse pri starem.
Jasno je, da stalno rastoči stroški za stavbeno gradivo in mezde
nikakor ne pospešujejo stanovanjske gradnje. Letos so gradbeni stroški za devet odstotkov večji kakor leta 1936. Kar se tiče mezd, ki jih prejemajo stavbeni delavci, moramo reči, da so v posameznih pokrajinah zelo različne in da se ravnajo po večjem ali manjšem vplivu strokovnih zvez. Manjše mezde pa opravičujejo delodajalci navadno z manjšimi izdatki za življenje in z boljšimi delovnimi prilikami. Sreča je, da se hipotekarne obresti nižajo in da so se amortizacijski pogoji zboljšali, tako da bremena, ki ležijo na ramenih hišnih posestnikov, vendarle niso težja in hujša kakor prej.
Povsod v mestnih okolicah so zrastla selišča, ki jih prav po amerikansko ponujajo. V poštev prihajajo kandidati, ki bi radi zidali ali pa kupili že zgrajeno hišo. Nekje se je prebrisan in podjeten stavbenik domislil in je zgradil vzorčno stavbo, ki je kar kmalu dobila ime »ront-genizirana hiša«. Tako jo imenujejo zato, ker je na raznih oglih in na drugih mestih, kjer se najlaže prepričamo o kakovosti gradiva, o stavbini zanesljivosti in gradbeni solidnosti, izrezana, tako da lahko kakor z Rontgenovi-mi žarki preizkušamo hišno »drobovje«.
Ta zamisel je dosegla popoln uspeh, pa so jO! radi tega začeli 'kmalu prav pridno posnemati. Zdaj se lahko vsakdo na lastne oči prepriča o kakovosti stavbenega gradiva in o njegovi uporabi; spozna lahko', kako so opore zasidrane, kako so tramovi med seboj zvezani, kakšna je izolacija itd.
V	najnovejšem času zbujajo veliko pozornost
zračno hlajenj domovi.
Naprava za zračno hlajenje, sijajno delo tovarn General Motors, učinkuje tako, da hišo pozimi ogreva, poleti pa jo prijetno hladi. Vsak Amerikanec, ki se hoče postaviti in ki lahko plača, si hoče
Kupujte svoje po> trobiilne pri nailh inserentih»
privoščiti hišo z zračnim hlajenjem. Take hiše so razen tega opremljene še s posebno azbestno izolacijo.
Zahteve jugostovenskega trgovstva so
se formulirale na seji Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, ki je bila pretekli četrtek v Beogradu. Na seji se je obravnavalo tudi vprašanje vsedržavnega kongresa, ki bi se moral vršiti letošnjo jesen v Zagrebu. Soglasno se je sklenilo, da je zaradi izrednih razmer, ki vladajo v Zagrebu, letos trgovski kongres v Zagrebu nemogoč. Radi tega so sklenili, da se kongres odloži na spomlad.
, Preveč zlata ima Amerika. Nekateri poslanci ameriške republikanske stranke, ki so člani parlamentarne finančne komi-,sije, so v posebni izjavi ostro napadli denarno politiko ameriške vlade, zlasti pa njeno kopičenje zlata. Poslanci zahtevajo, da se uporabi del zlata za odplačilo državnih dolgov. Preden se je začelo kopičiti zlato, je vlada izjavila, da bo 5 milijard zlata dovolj za uspešno interveniranje na denarnem trgu, da se ohrani tečaj dolarja. Danes pa je zlata podlaga narasla že na 12 milijard dolarjev. Da je prišla država do te količine zlata, je plačala dvakrat več kakor pa so znašali produkcijski stroški za to zlato. Na ta način se zapravlja denar ameriških davkoplačevalcev v korist dežel, ki proizvajajo zlato.
Nova delniška družba. Ban dravske banovine je dovolil ravnatelju Jug. banke v Ljubljani Josipu Ljubiču, inž. Slavoju Jenku, posestniku Tihomilu Jenku, industrialcu Kazimiru Bidni ter konstruktorju Stanku Bloudku, vsi v Ljubljani, ustanovitev delniške družbe »Triglav« za proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev. Namen družbe je montiranje in izdelovanje prevoznih sredstev na tovarniški način, njih nakup in prodaja na veliko in malo, izvrševanje rednega in izrednega prevoza oseb in blaga ter vršitev eksperimentov na polju konstruiranja vseh vrst sodobnih prevoznih sredstev. Osnovna delniška glavnica drtižbe znaša din 1,000.000, razdeljena na 1000 delnic po <1000 din.
Darujte za azilni sklad PTLI
CENTRALNI TRG ČEHOSLOVAŠKE INDUSTRIJE
PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM
od 3. — 12. septembra 1937 takoj za Leipzigom
50% popust na čehoslovaških železnicah.
25—50% na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah.
N a daljne informacije in sejmske izkaze dolbite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma: ALOMA CO*MPANY d. z. o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. — CEHOSLOVA-ŠK1 KONZULAT. — PUTN1K, Gajeva uliaa. za nebotičnikom ali direktno pri direkciji praškega velesejma Praga VII, velesejmska palača.
R. zTz O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5°/0
Skrivnosti
i
Dne 25. majnika je ostri žvižg lokomotive in zategnjeno trobentanje kolor dvorskega čuvaja naznanjalo, da se bliža vlak iz Orleana.
Nekaj trenutkov pozneje se je prikazal na tiru vlak sam in se je ustavil na pariški postaji.
, Bilo je ob osmih zvečer; vsi popotniki ,so naglo zapuščali železniške vozove, v katerih so bili gosto natlačeni, in vsakdo je hitel da stisne roko sorodnika ali prijatelja, ki je čakal ob vhodu na postajo.
Nekoliko hipov je vladal prisrčen nered, v katerem so se živahno vrstili vzkli ki veselja in srčne radosti. INa postaji je vse oživelo, se gibalo valovila — prizor, ki se vrši vsak dan ob takih priložnostih in ki je vedno nanovo zanimiv.
Sredi tega živahnega dirindaja in nereda, pri katerem je vsakdo nehote sodeloval, je samo en popotnik navidez malomarno in mirno z umerjeninf' korakom stopal po peronu.
Bil je zelo mlad človek, imel je komaj petindvajset let in je nosil duhovniško obleko, ki je bila popolnoma nova. Namesto pritljage je imel le majhno torbico in v njej nekaj perila.
Hodil je že deset minut gor in dol.
Široki klobuk, čigar krajci so mu delo-
ma zakrivali obličje, ga vendar ni mogel popolnoma zakriti in tako se je moglo opaziti, da je nenavadno bled in da mu sem in tja ustnice nervozno podrhtevajo.
Njegovo oko je biloi tako živahno, da ni moglo utajiti čustev, ki so navdajala mladega moža.
Včasih se je v tem črnem in globokem očesu čudno zasvetlikalo in nagle, s silo pridržane kretnje so 'razodevale nestrpnost, razočaranje pričakovanja, }» dokazovale, da mora imeti malomarni popotnik določan, skrivnosten namen.
Toda bilo je obenem očividno, da je ta Človek zelo oprezen; zdelo se je, kakor bi se bal, da ga bo kdo opazoval — ali morda zasačil —zato je bilo njegovo obnašanje nekako prisiljeno.
Naenkrat pa se je ustavil in ustnice so mu nehote zašepetale nekaj nerazumljivih besed.
, Na postajo je ta hip prišel neki duhovnik.
Bil je človek kakih trideset let, bledega in ljubeznivega obraza.
Mladi duhovnik mu je šel živahno naproti.
•Ali niste Vi gospod Karlo?« — ga je vprašal, podavš; mu roko, ki je trepetala od razburjenja.
»Da, sin moj,« — je odgovoril novi prišlec in je stisnil ponudeno roko. — »Ali ste Vi bili tisti, ki mi je pisal ono pismo?«
»Da, jaz...«	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.