Zsklod na otoku. k aji^leškega prevedel Paulus. I. OraSftak Trelowney*, zdravnik dr. Cigesv** in neka.eri drugi gospodje so me pj-osili, na] popišem zgodbo o zaihuhi na otoku in naj vse povnin, kar sm<>. doživeli, le lego otoka na,j zamnl>in>. To pa zaradi tega, ker zaklad še ni ves dvigajen. \'z.imem torej svoje pero v 1.17.. fio smrti Niišega Gospoda in začncm otop iiripovedovanje s tistira f-asom, ko ie mo: oče imel gost:lno ,,Pri admitfihiu 'n ko je stari, zagoreli mornar z brazurotino na licu, prvikrat stopil <5ez |.rfig našo hiše. 8|"«ninjam se ga Se, kot da bi bi- lO V<sP!1:|.i. S rožkimi, gugajoftimi koraki je priSi-l ;>i-6d vrata gostilne. Za njim n-a \ ozi *• k- >i je nekdo peljal njegov mornnrsk' kovčeg. Visoke rasti jo bil, te&>k. niDr-nn, rjavcga in zagor-elega obrnx:i \';egovi otjasti lasje so mu padali i r*«ko zamazari"!, modro sukuje, jjijepn--*! roke §o bilo grapano in raz- ¦* 'zLrovori: Trelone.  ** ! ^govori: Liveze. pokane, nohti črni in naloml.eni in na levem licu je imel od sablje brazgotinc umazane, bledokrvave barve. Spomip.jam se ga, kako je glodal krog sebe in si polglasno žvižgal, kakor je imol navado. Potem pa re za čel staro mornarsko pesem, ki si jo Jo ;jozne:e tolikokrat prepeval: Umrl je in na njegov zabo] Potna;st so jih je vrglo koj. Ju-Iiu-hu in gfl rumn prines'! FTr-i'>avo 1e pel, s starim, nocroti vira glasom, ki je doael, kakor bi si ga bil utrlaSeval in zlomil na pregraji ladijinega krova. Potrkal je na vrata s svo:o inorno palco in robnto naroftil čaSn ruma, ko se je priknzal moj oče. Po^nsi ga ''e pil, kakor izkuSen poznavaleo dobro lcar>liico, poskuSal ga ie in vmes glfic!a! po skalnnlem morskem obrežju in po na.Disu nad našimi vratmi. ,.Prav priro^na koča to-le!" je konfno do;al. ^Ugoden fTOstnr^fi'- za lako-Io žganjarno! — Mnogo druSBi ne, priiatolj, he — ?" O(^o mu je odgovoril, da ne, da pride žalibog le malo ljudi. ,,Tom bolje!" je rckel. ,,To jo zame gnozdo! — Ho. pnjrtelj", jo zaM;ca! možii, ki jo vlekel voziftok, ,.tn-n bova izkrcala moj zaboj! — Pa osta,- oem pri vas par cl:.!" se jo obrnlzopet k oCetu. ,,Priprcst 51ovek seni nim, sianinf.', .iojra, to ]e vso, ka.* potrebu.;em, in fsto skalo tam-13, da bodem y'edal, čo pride odkod koka iftCia. — Za Voga me naj klčcle, hoftrte vedeti? Kli^ite me za kaptaaa! - A vidiin, na kaj mislite — tu-lp —" In vrgcl je trl ali štiri zlnu: n<* prag. ,,'OpoiTmite me, kadar j;h ho koijeo!" je rekel in pogledal obbstno oVrog sebt, kakor kak poveljnik. In /ares, Cetndi je bil obleCen zeJo slabo in ie govoril robato in npotesano, priprost mornar ni bil videti. .\TarcrIiI |o vt:s 6'oveka, k! ie va'en , da se mu drugi pokorijo, Ce ne, pa udari. Mož, ki je pri; e1;al \oziftok, je iiam pravil, da ie neznnnno priSel že > Cerai prerlpoldan s poštnim vozom v liotcl ,,H kral u .hiri^u", dn jft poizvetioval, kako postilne bi bile oh obrež;u in ko ,je ftnl o naSi. dn jo dobra. sevo, in da Ifiži na s:;moti, si 'o je izbra? za hivaliS^o. To )r h;lo vse, kar sn;o mogli izvedeti o našem novem gostu. Mo!?eft Nnvek je b'l. Vrs dan ie s'nrifil krng hiSP. aii pa sp k'atil tam 00 skalah nh mor'n, z vpricim dnlj-mji»Jpfiini v roki. Po vefierili ; a 'n sfdel 7 kotu sohe pri pefti in p:l rrKVen rum z vodo. jNavadno ni zinil besedice, če ga je kdo nagovoril, le divje je pogledal krog sebe in puhnll skozi nos, dft. e zatrobilo, in ljudje so se kmalu naufiili, da ga morajo pustiti pri miru- Kadar se .ie proti vefteru priklatS doraov, je vsikdar vpraSal, all ni prlSel kak mornar mirao po oesli. Tzpo-Cetka smo mislili, da si i5Ge druSfiinai, foda ktnalu smo opazili, da so le skiv bno izogiblje svojim stanovskim tova* itgem. Ako se je kak mornar ustavil v gostilni, kar se je tupatam pripetlio, si sa je dobro ogledal skozi zastor na stcklenih vratih male sobe, nreden je vstopil in tiho je bil kakor raiS, d»fcler je bil kak gost v hiSi. Za mene vsa zadeva že dolgo nl bila veft tajna, kor sem postal kapitanov zaupnik in sem mu pomagrl opar.ovati tu-ce. Poklical me je nekeg* rine k sebi in mi rekel, da mi br> dal srebrn groS prvega vsakega mf-seca, ?n da naj skrbno glodam in jmzim in mu naj koj pridera j ovedat, če bi so kje pokazal ,,mornar z -eno nogo." Ko ca jo prišel prvi dan nieseca in sem Lia toral za srebrni groS, ie jezno pti?inil skozi nos, srepo zii dnli nnnie in mi ni dal ničesar. Toda preden jo minil tedon, si \o [remisli], mi prinesnl moj znsluženi groS in jjonovil svoje r.frofiilo, naj pazim na ».mornap1* 2 cdo nogo." ,(Dalje prilu)