poštnina pfačana v gotovini -1, i' ............. Maribor, torek 26. junija 1934 MARIBORSKI Stev. 143 Lelo VIII. (XV Cena 1 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi aii po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun 5t. 11.409 JUTRA taa Nevarna loška nemške revolucije Hitlerjev socialni program in wvelika gospoda* Pazljivi onazovalci razvoja evropskega fašizma so lahko že davno opazili, da obstojajo neke bistveno važne razlike med italijanskim fašizmom in nemškim narodnim socializmom, in to ne samo glede taktike, amoak tudi n a-5el. Mimo tega so pa tudi razmere v Nemčiji že v toliko različne od italijanskih, v kolikor je germanska mentaliteta različna od romanske, zlasti južnjaške italijanske, in v kolikor je šel politični ter socialni razvoj v Nemčiji drugo, v Italiji pa spet drugo pot. Mussolini je zmagal po dobrih dveh letih svoje akcije z operetnim »pohodom« na Rim, ki je bil izveden po skoraj neznatni manjšini italijanskega naroda in z že precejšnjo odobritvijo merodajnih činiteljev. Hitler se je pa moral ostro bojevati več ko deset let in je dobil krmilo v svoje roke šele tedaj, ko je bila za njim ogromna večina nemškega naroda. Hitler ni dobil, kakor Mussolini, blagoslova že v naprej in se je moral najbolj boriti prav proti odporu tistih elementov, ki so v Italiji Mussolinija prav za prav sami priklicali v Rim! če bi se bil moral Mussolini boriti tako ostro kakor Hitler, Italija najbrže nikoli ne bi bila fašistična. Glavno oviro za prevzem oblasti so tvorili Hitlerju takozvani nemški »veliki gospodje«, predsednik maršal Hindenburg, generali, plemiči, veleposestniki in vsi drugi, ki so bili člani ali vsaj pristaši »H e r r e n k l u b a«. Blagoslov so mu dali šele tedaj, ko je postal dejansko tako močan, da »niso mogli drugače«. Toda tudi ta blagoslov je bil vezan na razne pogoje, in videli smo, da so »veliki gospodje« ohranili tudi v Hitlerjevi vladi svoje zastopnike in zaupnike, tako n. pr. podkancelarja von P a p e n a. zunanjega ministra N e u-ratha itd. Ti zastopniki in zaupniki so ostali kot kontrola in so postali pri popolnem izvajanju programa nemške na-rodno-socialistične revolucije občutna coklja. Bili so vneti narodno-socialistič-ni pomočniki, dokler je šlo za zatretie in iztrebljenje levičarstva, komunizma in socialnega demokratizma, ko pa bi moral Hitlerjev režim seči tudi po desnici, so ne le odrekli sodelovanje, ampak so se celo uprli. Alarm za ta upor je dalo predavanje podkancelarja von Papena na univerzi v Marbnrgu ob Lani. V njem je zaupnik »Herrenkluba« ostro napadel narodno-socialistične namere, da bi se ~ Pa tudi le v omiljeni obliki — uresničil narodno-socialistič11' socialni program. Ta napad je šel nato kakor alarm po vseh salonih »velike gospode« in tistih meščanskih plasti Nemčije, ki ji stoje po srcu ali interesih več ali manj blizu. Papenov govor je bil za javnost sprva v celoti prepovedan, nato je pa izšel v tisku močno cenzuriran. Toda »velika gospoda« je zahtevala objavo v celoti in povzročila tako nevaren spor, ki v svojih posledicah sploh še ni rešen. Splošno se je pač mislilo, da bo moral gospod Papen izstopiti iz vlade, a zgodilo se je narobe: sam kancelar in »Fiih-rer« Adolf Hitler je posege! tu vmes — posredovalno! Vse kaže. da je s tem prvič segel po oportunisti*™.^ kompromisu, ki utegne roditi še usodne posledice, kajti kakor hitro se prične tak diktator, vodja tako radikalnega in sigentnega revolucionarnega gibanja vdajati oportunističnemu kompromisar-stvu, pomeni to začetek omahovali j a, je pa tudi dokaz, da si ni bil popolnoma svest zmage v primeru odločnega nastopa In spopada. Pa če je to tudi samo začasna taktična noteza. je nevarna vsaj za Hitlerjev ugled in popularnost, nevarna še posebno za vero vanj v širokih nemških narodno-sociali-stionih množicah. Kaj je resnica, bomo izvedeli v kratkem, kajti položaj v Nemčiji je tak, da se mora razčistiti: ali bo Hitler revidiral svoj teoretični program, in s tem riskiral svoio popularnost, ali pa bo le pripravil čas za udarec po »veliki gospodi«. Ne vemo sicer, koliko so resnične vesti, ki jih od časa do časa obnavlja francoski in razni tuji tisk, po katerih ima Hindenburg še vedno najtesnejše stike z nemško »veliko gospodo«, da je še celo vedno bolj pod njenim kakor narodno-sociaiističnim vplivom in da je na tej strani tudi geneTaliteta skupaj z nemško vojsko, docela izključeno pa to gotovo ni. Kdo ve tedaj, kaj bi se zgodilo, če bi se Hitler uprl jero-bstvu »velike gospode« in njenega zaupnika von Papena? Ne bi morda stopila v akcijo vojska? In če bi, bi izvedla svoj namen brez boja ah bi se vnela negotova državljanska vojna? Da sanja »velika gospoda« o generalski diktaturi, ki bi pomedla s po-zornice ves socializem, tudi narodnega, prav radi verjamemo. Toda enako dobro vemo, da bi tudi v primeru zmage napravila nemškemu narodu prav slabo uslugo, kajti za njo bi prišel lahko samo še — komunizem. Samo narodni socializem, ki izvede ne le nacionalni, ampak tudi socialni del svojega programa, lahko obvaruje Nemčijo pred rdečo poplavo. Pred Nemčijo vstajajo tako usodni problemi. ki nam kažejo, da Hitlerjeva zmaga še vedno ni stoodstotna in bo morda potrebna še ena nevarna revolucija, ali pa bo prišlo mase — razočaranje. To bi bilo za Hitlerja morda še nevarnejše. —r. .Francija vas ljubil" Barthoujevo bivanje v Beogradu - Slavnostna se^a narodnega predstavništva * Med poslaniki sta manjkala samo italijanski m madžarski BEOGRAD, 26. junija. Francoski zunanji minister Barthou ie ostal včeraj na dvoru do IS ure, ob 16.30 je obiskal vojnega ministra generala Milovanoviča, ob 17. uri se je pa udeležil svečanega sprejema v francoskem poslaništvu. Zvečer je priredi! naš zunanji minister g. Jevtič visokemu gostu slavnostni banket v Gardnem domu, katerega so se udeležile tudi najuglednejše osebnosti beograjske javnosti. Pri banketu ie spregovoril najprej g. Jevtič, kateri ie napil g. Barthou kot predstavniku velike prijateljske zavezniške Francije. Spomnil se jc skupnega boja v svetovni vojni in obljubil Franciji večno hvaležnost in zvestobo. Odgovoril mu je g. Barthou, spominjajoč se skupnih naporov in bojev francoskega ter našega neroda. male antante in njenega velikega dela za konsolidacijo in mir Evrope, dela za napredek Jugoslavije in nazdravil kralju, kraljici, vladarskemu domu in vsej Jugoslaviji. Danes ob 10.30 se je pa sestala narodna skupščina skupaj s senatom tia slavnostno sejo, da počasti prisotnost velikega našega prijatelja. Seji so prisostvovali vsi senatorji in poslanci, člani vlade pod vodstvom predsedni- ka g. Uzunoviča tor vsi poslaniki, razen talijanskega in madžarskega. Barthou, ki je stopi! v dvorano v spremstvu ministra Jevtiča in poslanika Naggyarja, je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem. Prvi je pozdravil gosta predsednik senata senator dr. Tomašič, omenjajoč vezi zavezništva in prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo ter naglašajoč. da bo Jugoslavija vedno vodila politiko miru. Predsednik skupščine dr. Kumanudi je pozdravil Barthoua francosko, t?a-glnšajoč enako že^o po miru in po dobrih odnošajih s sosedi. Prav tako iskrene besede je spregovoril tudi predsednik vlade g. Uzmiovic in naglas;!, da je francosko-jugoslovansko prijateljstvo prestalo vse preizkušnje tudi ori diplomatskih mizah, ne le na bojiščih. Navdušeno pozdravljen je spregovoril nato Barthou, zahvaljujoč se za počastitev, ki pa upi ne velja njemu, amoak Franciji. Dejal je, da simpatije francoskega naroda do Jugoslavije nikoli ne bodo zamrle in zaključil svoj govor z besedami: »Francija vas ljubi!« Nato je bila zakuska, pri kateri se je Barthou seznanil z mnogimi parlamentarci. Hitier se ofesa »riiafe>!e»? ? SENZACIONALNA IZJAVA ANGLEŠ KEMU NOVINARJU. RADIKALNI ELE. MENTI BODO IZLOČENI NA KORIST GOSPODE. LONDON, 26. junija. »Nevvs Chro-nicle« prinaša razgovor svojega berlinskega dopisnika s Hitlerjem, ki je vzbudil veliko senzacijo, ker se je Hitler, kakor ie izjavil dopisniku, odločil rešiti svojih prijateljev v vodstvu države. Med drugim je Hitler dejal tudi sledeče: Nemčija je v svetovni vojni živela od umetnih pripomočkov, sedaj pa se bo morala prilagoditi novim razmeram. Nacionalno-socialnemu pokretu ne povzročajo na-bavke sirovin nobenih težkoč. Ne bom gledal ne na levo ne na desno. Moj smoter je pred menoj. Imam danes na svoji strani veliko bolj zanesljive ljudi, kakor sem jih imel pred leti in se bom v primeru potrebe tudi ločil od svojih starih prijateljev iz prvih časov, če bo to v interesu našega napredka. Z dosedanjimi rezultati sem zelo zadovoljen. Nemški narod mi je sledil in bo hodi! po moji poti, pa četudi bi nastale še take zareke.« Čudni predlogi angleškega škofa BIRMINGHAMSKI ŠKOF PREDLAGA ANGLIJI POPOLNO RAZOF VRNITEV KOLONIJ NEMČIJI IN SAMOUPRAVO INDIJE. RAZOROŽITEV. LONDON. 26. junija- Birminghamski škof jc imel zanimiv govor, v katerem so je pn+ogoval za razorožitev Anglijo, za povrnitev kolonij NemčlH ln za popolno samoupravo in mir. Med drugim je v svojem govoru dejal, da sc mora Anglija na vsak način razorožiti, četudi bi *®ga ne storila nobena druga rzava, Taka politika je nedvomno nevarna, toda vsaka druga ,,n "rJnpllala do vo ne Svet in civilizacija bosta rešena samo s pomočjo mednarodnega sodelovanja, po. srednlk tega sodelovanja pa mora osta- ti Društvo narodov. Na žalost so današnje intrige, ki so se odigravale za kulisami v Ženevi, zmanjšale m celo diskvalificirale Društvo narodov. Predvsem pa je potrebna mednarodna politična enakopravnost. Zato je skof predlagal, naj Amrllja del svojih krivic popravi in naj vrne Nemčiji njene kolonije, Indiji pa .iaj da samoupravo hi nai se samo mimo^r^de briga za red in mir na tej zemlji. Škofov govor je povzročil silen protest v angleškem tisku ln se noben list ne strinja z njegovimi Izjavami. Napet položaj v Franciji PARIZ. 26. junija. Notranjepolitična napetost se je v Franciji zaradi neprestanih spopadov med marksisti in fašisti, odnosno nacionalisti tako povečala, da povzroča že zelo resne skrbi. Tako so nastali včeraj v Sorientu zaradi vesti, da sta umrla dva demonstranta, ranjena v nedeljskih spopadih, novi nemiri. V samem Parizu so nastali včeraj boji s socialistično-komunistično skupino »Co-mune«, ki jo je ustanovi! poslanec Bergerja. Boj je trajal celo uro in so prepeljali v bolnišnice veliko število ranjencev. Vlada si glede nastopa proti ekstremistom ni edina. Radikalni socialist Sarraut zahteva razpust fašističnih zvez, temu se pa upirajo desničarski ministri. Samomor radi Bezenškove proslave LJUBLJANA, 26. junija. Tu se je s strelom v glavo usmrtila ga. Antonija Bezenškova, žena nečaka prof. Bezenška. V pismih, naslovljenih na obe teti v Maribor je navedla vzrok omalovaževanje, katero je občutila pri nedeljski Bezenškovl proslavi. Fatalno je, da ie njen mož na potovanju Iz Amerike in se pogreba ne bo mogel udeležiti. ISKANJE VANČETA MIHAJLOVEGA. SOFIJA, 26. junija. Ves policijski aparat Bolgarije išče zloglasnega voditelja makedonstvujočih Vančo Miliajlovega, ki se še vedno uspešno skriva. Nekateri trdijo, da je že pobegni! čez mejo, kar pa ni verjetno, dočim menijo drugi, da je v gorah Balkana, tretji pa, da se skriva s svojo ženo celo v Sofiji, Razorožitev in uničenje organizacij makedonstvujočih naglo napreduje in bo kmalu dovršeno. KIJEV ZOPET GLAVNO MESTO. KIJEV, 26. junija. Ukrajinska sovjetska vlada se je preselila iz Harkova v staro ukrajinsko glavno mesto Kijev. GČMBČS NE POTUJE V VARŠAVO. BUDIMPEŠTA, 26. junija. Politični krogi širijo vesti, da je ministrski predsednik Gombos sklenil odgoditi obisk v Varšavi do jeleni. PERZIJSKI ŠAH V SMIRNI. SMIRNA, 26, junija. Perzijski šah se je udeleži! s Kemalom pašo tukajšnjih velikih vojaških vaj. ZORO AGA UMIRA. CARIGRAD, 26. junija. Najstarejši človek sveta, Zoro aga, ki je po mnenju nekaterih star 150, po mnenju drugih pa le 130 let. leži na smrtni postelji. Zadnje dni mu lajša njegova 80-letna hčerka. Stran 2. Dnevne vesti TRI DNI, od 27. do ,30. t. m. popoldne bo razgrnjena številka „VEČERNIKA“ ki izide jutri, v sredo, dne 27. t. ra. Zato je to najugodnejša prilika za inseriranje! Obrtniki, trgovci in zasebniki, ne zamudite te prilike 1 Nov grob. Včeraj zjutraj je v zgodnji mladosti umrla Zlatka Božičkova, hčerka trgovca g. Božička na Meljski cesti. Pokopali jo bodo jutri ob 16.30 uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi dobri mladenki ohranjen lep spomin, žalujočim staršem pa naše najgloblje sožalje! Iz poštne službe. Premeščeni so: k pošti Maribor I. Frančiška Vesenjakova iz Murske Sobote ter Erna Koreninijeva iz Ormoža, k pošti Maribor II. pa Anton Sitar iz Rajhenburga. Zahteve naših železničarjev. Poročali smo že, da je bil te dni v Subotici kongres nacionalnih železničarjev in brodarjev iz vse države, na katerem je zastopalo 130 delegatov nad 34.00C- članov železniške armade. Sprejetih je bilo več resolucij, v katerih zahtevajo železničarji. naj centralno vodstvo organizacije poslednjič nastopi na pristojnih mestih in naj prepriča merodajne činitelje o težavnih razmerah železničarjev in brodarjev in naj ukrene vse, da se razmere zboljšajo. Spremeni naj se novi pravilnik o režijskih vožnjah, vrnejo se naj stare pravice, od česar bo imela samo država korist. Izvaja se naj pravilnik o delavstvu, upoštevajo vse njihove potrebe. Ustvari naj se nov zakon o državnem prometnem osobju in naj se upoštevajo vse pripombe in predlogi centralnega vodstva kot zakonitega predstavnika jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Sprejet jc bil tud: sklep, da se mora sklicati izreden kongres, če centralni upravi UJNŽB ne bo uspelo v enem mesecu doseči, da se izpolnijo njihovo zahteve. Olimpijada naših najmlajših. Kakor že več let, je tudi letos priredil ISSK Maribor otroško olimpijado v mestnem parku. Preteklo nedeljo dopoldne so se zbrali mladi tekmovalci in tekmovalke na i rgu svobode, od koder se je razvil ljubek sprevod na okrašenih vozičkih, avtomobilčkih in kolesih, ki je vzbujal med zbrano množico veselo razpoloženje. Še bolj veseli pa so seveda bili mali tekmovalci, ki so šli po lavorike na tekmo v mestni park. Ob napovedani uri so se pojavili na startu starejši fantki, ki so tekmovali v teku na kratkih progah. Zmagal je Horvatov fantek. Pri teku mlajših pa je prispel prvi na cilj mali Oman. Tekme s trocikli so sc delile na tri skupine. V prvi, kjer so tekmovali najmlajši, je zmagal Novakov; v drugi, kjer so tekmovali večji fantki, je zmagal Puhov; v tretji skupini, kjer so tekmovale deklice, je pa zmagala Nedka Fel-dinova. Na skicni z mehaničnim pogonom je zmagal Križnikov; na navadnem skieru je prispel prvi na cilj Močivnikov; druga pa je bila Erika Hubertova. Z malimi vozički za punčke so tekmovale deklice in si je priborila prvo mesto korajžna Lea Lintnerjeva, drugo I rvda Požarnikova, tretje pa Majda Lebanova. Sledil je nato tek v vrečah, ki je vzbujal splošno veselost. Kot zmagovalec v tej disciplini je bil Horvatov fantek. V avtomobilski dirki je zmagala Silva Skuškova, drugi pa se je iavil na cilju Lintnerjev Marko. Med malimi bi-dklisti je bil prvi Ceri če v, druga Jerica farkušova, med večjimi pa Ravnikov -edo. V tekmi z obroči si je priboril prvo mesto Zoran tov Miloš, drugo pa Prcačeva Verica. V kolesarski polževi dirki pa jc bil najbolj počasen Stiblerjev fantek, ki je prispel zadnji na cilj. Ljubka otroška olimpijada je bila po-d veščim ved: * >m ge. Zore Ravnikove in g. GušHi.vi Zmage, valci v posameznih skupil' !| r:vj:li srčkane diplome in darila. Pevski koncert Glasbene Matice v mestnem parku. Pevski zbor Glasbene Matice priredi v četrtek, na Vidov dan, v mestnem parku pod vodstvom g. prof. Vasilija Mirka pevski koncert. Visoko odlikovanje francoskega dr-žavnika. Naš kralj je odlikoval z redom Belega orla I. stopnje francoskega zunanjega ministra Barthouja, k? je bil na obisku v Beogradu. Visoko odlikovanje mu je izročil naš kralj osebno včeraj na dvoru. Odlikovanje francoskih časnikarjev. Zaradi zaslug za našo državo je naš kralj odlikoval 14 francoskih časnikarjev, urednikov in lastnikov najuglednejših francoskih listov. Odlikovanja jim je izročil včeraj svetnik zunanjega ministrstva in šef tiskovnega oddelka g. Ži-votic. Iz vojnosodne službe. Sodni poročnik g. Ciril Špindler iz Sarajeva, sin našega narodnega poslanca, je te dni pred komisijo v Beogradu položil z dobrim uspehom kapetanski izpit. Čestitamo! Odhod mariborskih Sokolov v Sarajevo. Sinoči ob 18.20 uri je odpeljal iz Maribora poseben vlak Sokole mariborske župe na pokrajinski zlet v Sarajevo. V Mariboru so vstopili Sokoli iz mesta in okolice ter s koroške in šentiljske proge. Bilo jih je vseh skupaj nad 400. Ostali pa so vstopili na vmesnih postajah, največ na Pragerskem. Mariborsko župo bo zastopalo v Sarajevu nad 1000 Sokolov in Sokolic. Skrbinškova zasebna dramska šola. Režiser našega Narodnega gledališča g. Vladimir Skrbinšek sprejme v svojo zasebno dramsko šolo pet gojencev. Pismene prijave naj se pošljejo na njegov naslov: Slomškova ulica 3, pritličje, do sobote 30. t. m. Vpisovanje na vseh mariborskih osnovnih šolah in na manjšinski šoli bo dne ,30. junija od 8. do 12. ure. Pri vpisovanju novincev v prvi razred je treba predložiti krstni in domovinski list ter potrdilo o cepljenju koz. Konferenca iujtoslovanskega katoliškega episkopata. Včeraj se je pričela v Zagrebu konferenca jugoslovanskega katoliškega episkopata. Na konferenci bo papeški nuncij sporočil škofom glavne točke konkordata med Vatikanom in našo državo. Prepovedan občni zbor. Sinoči bi se bi! moral vršiti v prostorih gasilskega doma na Koroški cesti izredni občni zbor mariborske gasilske čete. Politična oblast pa je izredni občni zbor prepovedala. Nesreča ne počiva. 2e pred lanskim Božičem je padla 71 letna zasebnica Marija Vrekova in si pri padcu lažje poškodovala desno roko. Nastale pa so komplikacije, roka ji je pričela močno otekati in je morala iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Tam se zdravi tudi 40 letna na Pobrežju stanujoča Marija Rojkova, ki je padla s kolesa in si nevarno poškodovala levo nogo pod kolenom. Včeraj popoldne je 17 letna na Komenskega trgu stanujoča delavka Hildi Urbančičeva pomotoma izpila večjo količino nekega zdravila, po katerem ji je postalo kmalu tako slabo, da je zaradi notranjih bolečin omedlela. Nezavestno so reševalci prepeljali v bolnišnico. Ko sta predvčerajšnjim neki posestniški sin in neki mlajši delavec v Černieljšaku merila svoje moči, je vrgel posestniški sin delavca Forstneriča s tako silo ob tla, da si je močno poškodoval desno roko in je moral iskati zdravniške pomoči. V Jablancih pa ie padel s črešnie 6 letni delavčev sin Ivan Kos in si pri tem padcu zlomil levo roko. Pot iz Marburga v Saldenhofen in nazaj preko Baohern nad St. Primoh, Klap-penberg in nad Marburger-Hiitte v Mar-burg sta prepotovala na kolesih dva plemiča tukajšnje nemško manjšine. Najbrž ju je pohorski zrak tako prevzel, da sta pozabila na lepa slovenska imena naših krajev. To svojo pot popisuje g. dr. Leo Marquis Gozani v »Tagespost« od 17. VI. t. 1. na str. 11. Tam tudi pravi, da je oskrbnica Mariborske koče — gospa Kop. Zakaj to? Kdor pozna razmere, že vc. zakaj. Beležimo pa to zaradi tega, da gotovi gospodje ne bodo mislili, da znajo samo oni in njihovi pristaši či- 1 tati tudi med vrsticami. Avtomobilski izleti »Putnika« 28. In 29. junija. 1934. O priliki obeh praznikov priredi »Putnik« vožnjo na Bled. Odhod ob 5. uri, vrnitev 29. junija ob približno 24. uri; cena 150 Din, ali v Logarsko dolino; cena 115 Din. Prijave čim preje pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. int. 21-22. Avtomobilski izlet v Logarsko dolino v nedeljo, dne 1. julija 1934. Odhod ob 5. uri z Glavnega kolodvora, ob 5.10 od »Orla«. Ta izlet se posebno priporoča esperantistom, ker prihajajo ta dan na skupni izlet v Logarsko dolino esperantisti iz Ljubljane, Kamnika, Zagreba, Celovca, Celja itd. Cena 110 Din. Prijave čim preje pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. telefon int. 21-22. Izlet k Senjorjeveinu domu bo v nedeljo, dne 1. julija z odhodom ob 5. uri zjutraj z Maribora, Glavni trg. Povratek zvečer. Vožnja tja in nazaj v udobnem avtobusu 50 Din. Prijave: Strašnik, Podravska tiskarna, Gregorčičeva ulica 6, telefon 20-38. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Prijavite sc pravočasno! Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, mig-Ijanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Prijatelji jugoslovansko - bolgarskega zbližanja so vljudno vabljeni, da se udeleže nocoj ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« razgovora o ustanovitvi J u go s lo van s k o -b olga r sk e lige v Mariboru. Dobrodošli vsi. ki jim je zbližanje z Bolgari res pri srcu! Državna trgovska akademija v Mariboru. Pod predsedstvom ravnatelja g. M. Dolenca so se od 12. do 25. t. m. vršili zaključni izpiti, za katere se je prijavilo 23 kandidatov in kandidatinj. Izpit so opravili: z odliko: MarkežiČ Nada (oproščena ustmenega izpita) ter Meznarič Edmtund; s prav dobrim uspehom: Frangeš Justina, ligo Alojz, Lupinšek Jožica, Planinc Franjo in Stepančič Frančiška; z dobrim uspehom: Fermišek Rudolf, Mally Erminold. Masten Leopoldina. Mešiček Štefanija, Šoštarič Darinka, Tušnik Alojz, Vivod Marija in Zrimšek Stanislava; z zadostnim uspehom: Kralj Dušan, šest kandidatov je bilo odklonjenih za tri mesece. V Študijski knjižnici sc uvedejo za dobo od 2. julija do 7. septembra nedeljene uradne ure, kakor v ostalih mestnih uradih. Čitalnica ostane v tej dobi zaprta, knjige pa se bodo izposojale po dvakrat na teden: vsako sredo in soboto od 8. do po! 13. ure. Eventualne želje glede uporabe knjižnice v Študijske svr-he naj se javijo rr^-nfelistvu. Vsem vodnikom in skavtom, ki so sodelovali pri nedeljskem sprejemu naših dragih gostov iz Ljubljane, bodisi kot vodniki posameznih skupin ali kakorkoli in s tem pripomogli, da so se naši gostje zadovoljni vrnili domov, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. — Tujsko-prometna zveza v Mariboru. Radio Ljubljana. Spored za sredo 27. t. m. Ob 12.15: reproducirani operetni venčki; 12,45: poročila; 13: čas, pesmi iz zvočnih filmov (plošče); 18: komorna glasba, radio-kvintet; 18:30: o verstvih; 19: radio-orkester; 19.30: literarna ura; 20: dramatski prizor s petjem »Dedšči-na«; 20:30: slovenski vokalni kvintet; 21.15: slovenske zdravice; 22: čas, poročila, lahka glasba. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 22 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 16 stopinj C nad ničlo: barometer je. kazal pri 21 stopinjah 738.9. reduciran na ničlo pa 736.4; relativna vlaga 92; vreme jc jasno in vroče. Vremenska napoved napoveduje oblačno toplo vreme s krajevnimi nevihtami. , Grajski kino. Danes zadnji dan »Iran-kenstein < in vesel kovbojski film na meji >Texasa«. Naš prihodnji spored: »Prijateljica velikega moža«, Izboren ve-lefilm. Karl Ludvik Dielil, Kitthe von Na-gy v glavnih vlogah. Union kino. Prvovrstna veseloigra »Lov za srečo« z dražestno Dolly Haa-sovo in Ottom Walburgom, Film izredno zabavne vsebine, dovtipov, mnogo lepe glasbe in šlagerjev. ............... Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki' znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah. koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Joseiove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. naslednjo statistiko: otvorjeni konkurzi: v dravski banovini in zetski 1 (—), savski 3 (1), vrbaski. primorski, drinski in vardarski — (—), donavski. Beogradu, Zemunu in Pančevu — (1), moravski 2 (2); razglašene prisilite poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 5 (1), savski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu 1 (1). vrbaski, primorski, zetski In vardarski _ (_), drinski — (2), donavski in moravski 1 (—); končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 5 (—). savski in vrbaski 1 (—), primorski 1 (1). drinski 1 (—), zetski — (—), donavski 3 (l). 1 (2), vardarski 4 (2), Beograd, Zemun in Pančevo — (l); potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 4 (2), savski 2 (3), vrbaski — (4). primorski in zetski 1 (—), drinski 2 (1), donavski 3 (l), moravski in vardarski — (1), Beograd, Zemun in Pančevo — (2). Obsojeni komunistični propagatorii. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala včeraj dva dijaka 6. razreda mariborske gimnazije, obtožena komunistične propagande. Razprava je bila A\-na. Senat je obsodil vsakega na tri mesece zapora pogojno na dve leti. Pred celjskim okrožnim sodiščem pa se je zagovarjalo včeraj pred petčlanskim senatom 8 obtožencev zaradi komunistične propagande. Senat je spoznal, da so obtoženci krivi in obsodil nekega ključavničarja na 2 leti težke ječe, nekega tovarniškega delavca na 10 mesecev strogega zapora, nekega delavca iz Za-vodne pri Celju na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. nekega bivšega, po v- ’• ika na 8 mesecev strogega zapora, nekega posestnika iz Goloveli na 4 mesece strogega zapora, nekega visokošolca na 2 meseca zapora, pogojno za dobo treh let, neka druga dva delavca pa vsakega na 2 meseca zapora. Občutna kazen. V letošnjem aprilu je prišla naša finančna oblast na sled v Kejžarjevi ulici stanujočemu sprevodniku poštne ambulance Alojziju Šelihu, da je izdeloval vžigalnike in jih prodajal P° 20 Din. Pri hišni preiskavi je oblast ugotovila. da .ie imel Šelih v svoji kleti dobro in z električnim pogonom urejeno delavnico. Našla jc tudi dva velika zaboja vžigalnikov, ki sta bila pripravl-,e' na v pošiljki za Beograd. Pred dnevi se jo moral zaradi tega Šelih zagovarjati pred sodiščem. Občutno ga jo pa kaznovala tudi finančna direkcija, in sicer na plačilo globe 175.350 Din in tnkse 5440 Din. V primeru neizterljivosti pa na 3507 dni zapora. Ukradeni kolesi. Pred dnevi je ukradel neznan tat trgovskemu pomočniku Hinku Karničniku izpred neke trgpvlne na Glavnem trgu 1000 Din vredno ko10, ki ima evidenčno številko 9482. Tr£°vcu Antonu Lahu pa je odpeljal n.e»nan tat Črnopleskano, 1200 Din vredno k°‘°' kl ima evidentno številko 77039- Službeni list banske uprave dravske banovine št. 40 z dne 20. t. m. objavlja zakon o zatiranju spolnih bolezni; pojasnilo k § 26. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni; carinski postopek v zračnem prometu: izpretncnibo pravilnika o zavarovanju učencev za nezgode; izpre-niembe in dopolnitve pravilnika za srednje kmetijske šole glede izpitnih predmetov; pravilnik o izpremembi pravilnika o službeni obleki za uradnike v resoru ministrstva za notranje posle: odločbo o podpori uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke; izpremembo imena otoka »Sv. Marino« v »Petro* vac«; objavo o telefonskem prometu: objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. in razne objave iz »Službenih Novin«. Spominjajte ^ CMO V Mari’fe'or«, 'dne 26. VI. 1954. Mariborski »Večer nik« Jutra Dve krasni manifestaciji JNS v Mariboru Občni zbori sreskili organizacij v Narodnem domu Govori generalnega tajnika dr. K R A M E R J A V soboto ob 20. uri so se zbrali v Mali dvorani Narodnega doma delegati v?eh petih mariborskih organizacij Jugoslovanske nacionalne stranke, da pri- (OST.- rrvmni Strar. 3. sostvujejo občnemu oru okrajne organizacije ter slišijo referate svojih voditeljev. Mala dvorana je bila polila odločnih borcev za našo nacionalno stvar in program JNS. V odsotnosti predsednika senata g. dr. Miroslava Ploja, ki prisostvuje sprejemu francoskega zunanjega ministra Barthouja v Beogradu, je prevzel predsedstvo g. dr. Ra-potec, ki je uvodoma pozdravil najprej navzočega podpredsednika in generalnega tajnika ministra n. r. g. dr. Alberta Kramerja, mestnega župana g. dr. Frana L i p o 1 d a, narodnega poslanca g. dr. Ljudevita Pivka ter vse ostale. Prvi je spregovoril generalni tajnik minister n. r. g. dr. Kramer, ki je skorai v dveurnem govoru podal obširno in zares izčrpno poročilo o naši zunanji in notranji politiki, kakor tudi o vseh aktualnih gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanjih. Zlasti je bil izčrpen njegov referat o zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije, ki si je pod odličnim ^ vodstvom zunanjega ministra g. Jevtiča zagotovila odlično mesto v svetu (er zavarovala mir. Glede notranje politike je poročal g. minister o delu stranke ter o raznih politično ilegalnih akcijah, ki so se v zadnjem času pojavile v naši državi, zlasti še v naši banovini. Stranka se vedno bolj izpopolnjuje in postaja vsenarodni pokret, zato ne bo trpela razdiralnih elementov, ki bi rušili to, kar je bilo s tolikimi napori ustvarjeno. Nadalje je govoril o važnih zakonih, ki so predloženi narodni skupščini ali pa bodo v najkrajšem času, predvsem o zakonu o mestnih občinah, v katerih bodo na jesen volitve. Potem se je dotaknil vprašanja režijskih kart, ki so bile te dni odvzete železničarjem. Izjavil ie, da o tem ni bila poučena iti stranka niti vlada in bo zaradi tega storil vse, da se krivica popravi. Svoj govor ie zaključil z izrazom vere v uspešno bodočnost Jugoslovanske nacionalne stranke. Navzoči delegati so sprejeli njegove besede z odkritosrčnim navdušenjem in obljubili, da bodo ostali neomajni borci naše velike nacionalne ideje. Posebej pa se je g. ministru zahvalil za prekrasna izvajanja še g. dr. Rapo-tec. Nato se je 0’glasil k besedi narodni Poslanec g. d. Pivko, ki je podal še nekatera pojasnila o zakonu o mestih, o bojevnikih in njihovi agitaciji, o priznanju sovjetske Rusije ter o mariborskih in okoliških organizacijah INS. ki se prav lepo razvijajo. Sledilo jc kratko poročilo mestnega župana g. dr. Lipol-^a o komunalni politiki in drugih zadevali. Ker je bilo na občnem zboru premalo časa, da bi podal tečrpnejši referat, se bo v ta namen sklical nov sestanek. Tajnik g. dr. Miloš Vauhnik je poročat o internem in ekstremnem del111 organizacije, zlasti tajništva, nakar so bile izvršene volitve. Soglasno in brez protikandidata je bil jw>novno izvoljen za predsednika senator g. dr. Ploj. Kot virilisti pridejo v odbor gg.: dr. Pivko, dr. Rapotoc in dr. Lipo Id. Krajevne organizacije pa izvolijo tekom 10 dni vsaka po 3 člane, kakor tudi potrebne delegate. Sledile so slučajnosti, pri katerih so se oglasili k besedi gg- Starc, Rožman, Plav-ko, Gala, Malenšek in drugi. Razpravljali so večinoma o zadevali železničarskih režijskih kart in stalnosti državnega uradništva. Na predlog železničarjev je bila tudi sprejeta resolucija, v kateri se nalaga vrhovnemu strankinemu vodstvu dolžnost, da intervenira pri mini-strti prometa, da se sedanja ukinitev Prekliče. Občni zbor je bil zaključen Šele 0 Polnoči. V nedeljo dopoldne so sc pa zbrali istotam polnoštevilno delegati obeh zunanjih okrajnih organizacij k občnemu zboru, ki ga je otvoril in vodil župan dr. Lipold. Uvodoma je prisrčno pozdra- vil navzočega ministra n. r, in generalnega tajnika g. dr. Alberta K r a m e r-j a, ki so mu navzoči delegati priredili dolgotrajne ovacije, nadalje oba narodna poslanca gg. Antonu i< r e j č i j a in dr. Ljudevita Pivka ter druge. Prešel je takoj na dnevni red in podal besedo tajniku okrajne organizacije za levi breg g. dr. Milošu Vauhniku. V svojem poročilu je g. dr. Vauhnik omenjal organizacijsko delo. Odbor je imel 31 širših in ožjih sej, na katerih je temeljito obravnaval vse tekoče politične zadeve. Z ozirom na dejstvo, da čaka tajništvo mnogo dela, je apeliral na navzoče delegate, naj vplivajo na posamezne odbore, ki naj vestno in točno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Tajniško poročilo okrajne organizacije za desni breg pa ie podal'tajnik g. Mirko P rini e c. Iz njegovega poročila posnemamo, da je bilo delovanje tudi okrajne organizacije za desni bre-g zelo uspešno, kar so zlasti živ dokaz zadnje občinske volitve. Izrazil je v svojem poročilu zahvalo narodnemu poslancu g. K r e j č i-■i u. ki je pogosto prihajal med svoje vo-lilce. Obe poročili sta bili soglasno in z odobravanjem sprejeti. V debato o poročilih je prvi posegel šolski upravitelj g. Mirko Vauda od Sv. Marjete ob Pesnici, ki je podčrtal nujnost regulacije Pesnice in nredlagal. naj bi se v bodoče zaradi intenzivnejšega političnega delovanja sklicevale okrožne konference, na katerih naj bi se proučevali vsi politični in gospodarski problemi in naj bi se na njih stavili konkretni predlogi višjim strankinim instancam. Z njegovim predlogom sta se strinjala tudi gg. dr. Gorišek in dr. Li-pold, ki je predlagal, naj se sprejme zadevni predlog kot sklep občnega zbora. Nadalje je predlagal g. dr. Lipold. naj se glede skupnega tajništva, ki naj bi bilo v Mariboru, sporazumeta novo izvoljena odbora. Kot druga točka dnevnega reda so bile volitve odborov okrajnih organizacij. Soglasno je bil izvoljen za predsednika okrajne organizacije za levi breg g. dr. Milan Gorišek, v odbor pa gg. Ivan Cvetko, Senčic. Lovrenčič, Voll-majer, Mermolja, Hlade, dr. Jančič, Ferk, Franjo Cvetko, Kozar, Vilčnik, Rotman, Kerenčič. Golob, Šiker, Župec. Terčelj in Prekoršek. Za predsednika okrajne organizacije za desni breg je bil izvoljen g. Davorin Lesjak, v odbor pa gg. Pučnik, Pšeničnik, Primec, Kegel, Papež, Požar, Černej, Pernat, Medved. Godec. Šoštar, Frešer. Hočevar, Rajšp, Urbančič, Smerdelj in Sov-jak. Predsednik g. dr. Lipold je po končanih volitvah sporočil navzočim delegatom, da se je sen^r o-, Jr. Ploj pismeno opravičil z željo, naj bi oba občna zbora imela čim lepši uspeh. Oglasil se je nato k besedi narodni poslanec g. K r e j č i. ki je na kratko omenil delo1 narodne skupščine in zakon o državnem računovodstvu. Tudi ic sporočil navzo- čim delavskim delegatom, da je finančni minister ugodil njihovi intervenciji glede ukinitve 1 odstotne takse na zaslužek’ privatnih nameščencev in delavcev, kar so sprejeli z velikim odobravanjem. Narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko pa je orisal politično situacijo svojega okraja in pozval navzoče delegate na složno delo. Viharno pozdravljen je povzel nato besedo minister n. r. g. dr. Albert K r a-ni e r. V nad eno uro in pol trajajočem govoru je predočil navzočim v jasnih besedah naš notranji in zunanji politični in trgovinski položaj, naše gospodarstvo ter naše finančno in socialno stanje. Stvarno je obsodil tudi razdiralno delo bojevništva v naši banovini, ki so ga hudo žigosali tudi vsi navzoči delegati ter se enodušno strinjali z izvajanji g. ministra. Z viharnim odobravanjem je bilo sprejeto njegovo poročilo in so mu vsi navzoči iz srca hvaležni za tako strokovnjaško objasnitev. Razvila se je nato debata o poročilih narodnih poslancev in ministra g. dr. Alberta Kramerja. K besedi se je oglasil prvi delegat Mermolja, ki je omenjal gospodarsko politiko in naš obmejni promet. Delegat g. Ferenčak se je zavzemal za izvedbo zakona proti korupciji; g. Vokač se je dotaknil udarca, ki je bil prizadejan železničarjem z ukinitvijo režijskih kart. delegat g. Babič pa se je zavzemal za državne nastavljence. Ker se je nagibala ura že na 13., je predsednik dr. Lipold zaključil sijajno uspelo zborovanje, ki so ga vsi navzoči delegati zapuščali z vero in optimizmom do Jugoslovanske nacionalne stranke. Št. Ilj Ljubljančanom! Manifestacija jugoslov. ideje ob naši severni meji V zvezi z uradnim obiskom Ljubljane Mariboru, je bilo menda malo tako posrečenih narodnih manifestacij, kot je bila manifestacija v obmejnem Št. liju. Ljubljančanom, ki so se v zmešnjavi raznih izletov odločili za to obmejno točko, bo izlet med naše obmejne brate v živem spominu. Izlet je bil sicer zamišljen v okviru takozvanega »juridičnega kongresa«, vendar moramo poudariti, da se je že takoj na postaji spremenil v pravo manifestacijo nacionalnega zaledja za naše obmejne kraje ter manifestacijo naših obmejnih krajev in našega obmejnega prebivalstva za storjeno, složno Jugoslavijo, čuvarico naših s krvjo pridobljenih mej. Številne Ljubljančane, ki so si izbrali to važno obmejno postojanko za cilj svojega kratkega obiska, je že takoj na postaji čakalo prijetno presenečenje. Sprejem, ki ga je obmejni Št. Ilj priredil Ljubljančanom in vsem drugim neštevilnim udeležencem »juridičnega kongresa«, bo ostal vsem v živem spominu in upamo, da bo Ljubljana — pod vplivom tega krasno uspelega izleta — posvečala odslej problemom naše zanemarjene severne meje nekoliko več pažnje. Zadovoljstvo, ki sem ga čital na obrazu vseh udeležencev in ki je v razgovorih s posameznimi zastopniki prišlo še bolj do izraza, me v tej domnevi še bolj prepričuje. Res, zadovoljstvo je bilo splošno. Zaslugo za to posreoeno obmejno manifestacijo ne nosi samo g. dr. Vauhnik, pod čigar spretnim vodstvom se je ta izlet izvršil, ampak predvsem in v prvi vrsti naš obmejni Št. Ilj sam, ki se je našim gostom prav ob tej priliki pokazal v najboljši luči. Žc na kolodvoru je izletnike presenetil — sprejem, ki se je vsem živo vtisnil v spomin. Ko je nad 200 ljudi šte-joča množica izstopila na postaji, jo je sprejel ves zavedni Št. Ilj v navdušenih ovacijah. Ob igranju domače godbe so se izletniki razvrstili pred postajo, kjer jih K S• Bauman v lepih in izbranih besedah pozdravil v imenu občine in lokalnih narodnih organizacij. Odgovoril mu je v imenu »Društva prijateljev Slovenskih goric« g. dr. Grosman iz Ljubljane. čudno naključje jc hotelo, da sta se prav na tej obmejni postojanki srečala vlaka obmejnih izletnikov in udeležencev češkoslovaškega Sokola na sarajev- skem pokrajinskem zletu. Tako sta se oba obiska prav v Št. liju strnila v posrečeno manifestacijo slovanske vzajemnosti in — pozdrava našim bratom Čehom, ki jih je ta sprejem na obmejni postaji posebno presenetil. Po govorih na postaji, ki je bila primerno ozaljšana z našimi trobojnicami in okusnim slavolokom, se je razvil impozanten sprevod prav do središča tega ljubkega obmejnega kraja — do »Slovenskega doma«, kjer je vse udeležence čakalo novo presenečenje. V tihem molku jc nad 500 ljudi stoječa množica poslušala govor prečast. gosn. Vračka, domačega župnika in zaslužnega narodnega bojevnika, ki je v prekrasnih besedah simbolično prikazal pomen tega oficiel-nega obiska, ko je vse navzoče spon 1 na obisk Ljubljančanov obmejnemu St. liju v 1. 1910., ko je še sam vsem gospodaril tujec in je tudi v Št. liju tekla kri pod senco 40-ih bivših avstroogrskih sovražnikov, ki so s silo skušali zatreti prirodno manifestacijo krvne pripadnosti vsega obmejnega prebivalstva svojemu naravnemu zaledju. Ob prekrasnih besedah tega vzornega narodnega svečenika in pastirja v pravem pomenu besede, je pač malokatero oko ostalo hrez solze. Temperamentno se je prečastitemu g. župniku zahvalil v imenu Ljubljančanov g. inž. Pavlin. Domači pevski zbor jc še lepo odpel »Slovenec sem«, nakar so sc izletniki porazgubili po Št. liju in njegovih prijaznih gostilnah, posebno v velikem številu pa so ostali pri prijaznem g. Sfiligoju, starosti domačega Sokola, kjer je ves čas neumorno svlrala domača godba. Večina izletnikov pa je odSla pod gostoljubno streho v Thalerjev vinotoč, ^er. ;sov zdravici gosp. Thalerja samega sledili še lepi in globoki govori g. dr. Kukovca in g. inž. Pavlina in kjer je v veseli družbi in ob prijetni zabavi le prehitro prišel čas odhoda. Zabave v Thalerjevem vinotoču se je udeležil tudi naš sreski načelnik g. Senekovič, ki je s svojo prisotnostjo še bolj povzdignil pomen te lepe iti važne obmejne manifestacije. Prepričani smo, da se bodo Ljubljančani v najkrajšem času, gotovo pa prihodnje leto, spet odzvali povabilu našega obmejnega prebivalstva in spet pohiteli med nje^ Našim vrlim Šentiljčanom pa — najlepša hvala in na svidenje! Dr. B. V. Podpirajte Protituberkulozno ligo! Zatočišče goril Kdo vse dandanes ne toži o stanovanjski krizi! Tudi gorile so postale žrtev teh razmer. Beli kolonizatorji se pomikajo vedno globlje v ozemlje srednje Afrike in gorile sc ne morejo več tako .svobodno gibati, kakor poprej. O tem poroča zelo podrobno neka ekspedicija, ki j'3 prepotovala belgijski Kongo in proučila navade teh zanimivih in danes že tako redkih opičjih velikanov. V belgijskem Kongu so osnovali obsežno zaščitno ozemlje, v katerem žive takorekoč zadnje gorile. Zaščitili pa so jih tudi zato, ker so povzročale veliko škodo rastlinskim nasadom. Danes iih v tem naravnem parku ne sme loviti nikdo. Zanimivo pa je življenje teh živali. Ponoči ležijo mladiči s samico v primitivnem gnezdu iz vej in trave, spletenem po navadi na tleh. Satnec pa je na bližnjem drevesu na straži. Toda tega dela r.e opravlja brezplačno, marveč mu rodbinski člani prinašajo najboljše grižljaje In gorje družini, če ne vrši tega dela redno in točno. Samec kaj hitro deli krepke zaušnice. Toda kljub temu je gorila vse pre: ko pretepaška žival. Če je le mogoče, se izogne boju. če jo kdo napade, prične strašno rjoveti in se tolče s pestmi po mogočnih prsih, hoteč s tem prestrašiti nasprotnika. Če pa to ne pomaga, se spusti v beg. Ker je precej okorna, ne more naglo teči in postane po navadi žrtev sovražnika. Toda v odločilnem boju je gorila neizprosna. S svojimi približno tri metre dolgimi rokami objame človeka tako silno, da mu polomi vsa rebra. V bran pa se postavi celo kralju živali, in niso redki primeri, k’o je podlegel lev go-rilini moči in izdihnil v njenem objemu. Kako naj se kopljemo. Pravilno kopati se ne znajo vsi ljudje. Človek bi mislil, da je glavno, da zleze v vodo in se pošteno okoplje, toda to ni res. Ne gre samo za to, da porabimo kos mila in se povaljamo v vodi. Preveč mila vzame koži potrebno maščobo. Ne smemo se omejiti tudi na umivanje z mrzlo vodo, dasi nam to utrjuje telo. Če se hočemo pravilno kopati, se moramo vsaj enkrat na teden okopati v topli vodi, približno pri 38 stopinjih C, v kateri je treba ležati 15 do 20 minut. Če se da človek po kopanju v tako topli vodi še masirati, se počuti kakor prerojen. Telo si je treba dobro otieti z brisačo, kratko in močno, 6 do 7 krat v eni smeri. S tem spravimo s kože vso nesnago in prhljaj, koža se pa potem hitro obnovi, če priključimo temu še istočasno solnčno ali zračno kopel ali Še višinsko solnce, smo storili za svoje zdravje zelo mnogo. MARIJ SKALAN: 91 Roman Iz prazgodovine človeštva. »•Princesa je izginila; Maja je poročala resnico,« je dejal Nefteramis. »To vidim,« je odvrnil Amarazis. »Samo kod, kam in kako? Stanovanje je morala zapustiti samo skozi vrata na hodniku ali skozi okno. Druge poti ni imela. Oba izhoda sta bila zastražena.« »Imeti je morala pomočnike,« je pripomnil Nefteramis. »Ki so podkupili evnuhe.« »Vsekakor.« »Preiskati moramo vse kotičke palače ljubimk.« Četa vojščakov je zastražila palačo in preiskala vsa nadstropja, terase, sobe, hodnike, pritličje in podzemlje. Častniki so zaslišali vse ljubimke in sužnje, tudi Nefteto. a izvedeli niso ničesar. Nihče ni niti vedel, da je princesa pobegnila. Preiskava je ostala brez uspeha in tudi ostali dvorjani in stražarji niso vedeli ničesar. Amarazis je enako brez haska preiskal podzemeljske hodnike in svetišče na Gori prihoda. Princese ni bilo in nobena sled ni pričala, kako in kam je izginila. Nefteramisa in Amarazisa se je pola-šča! strah. Spoznala sta, da ne moreta več čakati, da morata obvestiti o pobegu velikega. Skrušena in prestrašena kakor zločinca sta stopila pred faraona faraonov. »Milost, veliki, faraon faraonov, vladar vladarjev!« je zajecljal Nefteramis. »Zgodilo se je nekaj nezaslišanega, nekaj, kar je kakor čarovnija, ki je ni mogoče doumeti.« »Kaj se je zgodilo?« jo vprašal rezko Semiš Ofiris. »Izginila je princesa iz dežele večernih gora...« »Izginila? Kam? Kako?« je kriknil faraon, prebledel in vztrepetal. »Prav to je tisto, česar ne moremo doumeti,« je odgovoril Nefteramis. »To je nemogoče ... blazno ... noro :..« je zarjul faraon. »A je vendar res...« »Ste zaslišali stražarje, komornico, sužnje, straže palače in dvora? Ste preiskali vse?« »Vse veliki. Evnuhe smo vrgli v ječo, komornico in sužnje zastražili, palačo ljubimk obkolili in preiskali. Alarmirali smo ves dvor, prepovedali vsak izhod v mesto, zaprli podzemske hodnike do svetišča na Gori prihoda in svetišče samo. Princese ni nikjer...« »To je nemogoče.« »Je resnica.« »Odvedite v mučilnico evnuhe, komornico in sužnje!« je zarjul faraon. »Mučite jih, dokler ne povejo, kako je mogla pobegniti. Primite in zastražite Azteke! Pripeljite k meni princa Aftagada! Pre-iščite ves Semisiris in pošljite tekače na vse ceste, ki vodijo iz prestolnice!« »Takoj!« sta odgovorila Nefteramis in Amarazis, se poklonila in odšla. Semiš Ofiris je ostal sam. V njem je divjala strašna nevihta strasti, hrepenenja, jeze, želje po maščevanju in kazni ir. se mešala z jedko bolečino izgube bitja. ki se mu je edino na svetu opiralo, ga pehnilo od sebe in je naposled izginilo iz njegovega dvora mimo vseh straž, suženj, evnuhov in vojščakov. Od vsega tega se ga je lotevala omedlevica pobes-nelosti. Begal je sem ter tja, rjul, mahal in bil z rokama okoli sebe ter divje preklinjal. Potem je planil sam Iz sobe, teke! v palačo ljubimk in v Evalastine dvorane. Preiskal jih je, a našel je v njih sa- mo tuleče zastražene sužnje in med njimi llajo. Popadale so pred njim na tla. zatrjevale svojo nedolžnost in prosile milosti. Ob njihovih prošnjah je faraon še bolj pobesnel. Planil je nanje, bil jih z r.ogami in rokami in rjul kakor norec. »Ven! v mučilnico! Pomorite jih \ se do zadnjo!« je ukazal stražnikom in oddivjal nazaj v svojo palačo. Nefteramis je pripeljal predenj princa Aftagada. Semiš Ofiris se je umiril z nai-večjo muko in kriknil, ne da bi princu dovolil pozdrav: »Kje je tvoja sestra?« »Milost, veliki!« je odgovoril Aftagad. »Ne vem ničesar. Nefteramis mi je povedal, da je izginila, Jaz je nisem odpeljal.« »Ti je nisi?« je kriknil faraon. »Kdo jo je potem?« »Ce bi jo jaz odpeljal, me ne bi bilo več tu,« je dejal Aftagad mirno in samozavestno. »Prisežeš, da nisi sodeloval pri njenem begu?« »Prisežem pri tebi. svojemu očetu, prednikih mojih, solnčnem božanstvu in vseh dobrih in zlih duhovih, da sem nedolžen in ne vem ničesar. Govoril sem!« »Ce si prisegel po krivem, te bom vrgel v ječo in žrtvoval svetemu biku!« Ptuj II Uspehi na ptujski realni gimnaziji na koncu šolskega leta. Višji tečajni izpiti so se vršili r.a ptujski gimnaziji v času od 14. do 16. t. m. (pismeni) in od 20. do 23. t. m. (ustni) pod predsedstvom g. vseučiliškega profesorja dr. Antona Melika kot ministrskega odposlanca. Od 22 učencev in 3 učenk, ki so pristopili k polaganju višjega tečajnega izpita, je s prav dobrim uspehom napravilo višji tečajni izpit 5 dijakov, z dobrim uspehom 9 dijakov in 1 dijakinja. Do jesenskega roka je bilo zavrnjenih 6 dijakov in 1 dijakinja, 3 dijaki in 1 dijakinja pa so bili zavrnjeni za leto dni. Višji tečajni izpit so napravili: Atidreč Karel, Benedik Marijan, Breznik Bogomil, Čuček Franc, Erjavec Franc, Habjanič Marija, Kafol Ciril, Malovrh Vinko, Novak Franjo, No-vinovič Tomo, Polič Miloš, Rožmarin Franjo, Šafar Franjo in Župec Jože. Nižji tečajni izpiti so se vršili ob prisotnosti istega ministrskega odposlanca. Od 43 učencev in učenk je bilo oproščenih polaganja izpita 7 učencev in učenk, in sicer 3 z odličnim uspehom. Od drugih izpita oproščenih in ostalih učencev je napravilo nižji tečajni izpit s prav dobrim uspehom 6 učencev in 7 učenk. Do jesenskega roka je zavrnjenih S učencev in 5 učenk. Za leto dni je bil zavrnjen samo 1 učenec. Nabori v ptujskem okraju. Letošnji redni nabori v ptujskem političnem okraju se vrše po naslednjem vrstnem redu: V Ormožu 27. t. m. za občini Velika Nedelja in Središče, 29. za občini Ormož in Koračioe, 30. za občini Sv. Miklavž in Ivanjkovci, 1. julija za občini Kog in Oslušovci, 2. julija za občino Hum. V' Ptuju: 3. julija za občini Breg in Cir-kovci, 4. julija za občini Sv. Urban in Trnovska vas, 6. julija za občini Rogoznica in Slovenja vas, 7. julija za občine Ptujska gora. Gorišnica in Zavrč, 8. julija za občini Juršinci in Majšperg, 9. julija za občine Ptuj-inesto. Dornava, Markovci in Derbetinci, 10. julija za občini Grajena in Podlehnik, 11.' julija za občino Pobrežje. Pri Sv. Andražu v Ha-ložah: 12. julija za občini Sv. Barbara v Halozah in Leskovec, Zdravniška vest. Upokojeni sanitetni podpolkovnik dr. Rado Schober se je nastanil v Ptuju, kjer bo izvrševal zdrav niško prakso. Nezgode. Ponesrečila se je Matilda Vesenjakova, 26-lctna posestniška hči iz JurŠincev. Na potu v Ptuj se ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si >2 zlomila levo nogo. V Rogoznici pa je padel z visoke črešnje 68-letni posestnik Janez Gradišnik in se pri padcu nevarno poškodoval na levi roki in na hrbtu. Oba ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Vlomi. Neznani storilci so vlomili v stanovanje Simona Foršnariča. posestni- Potrtim srcem naznanjamo, da nam je umrla.ljubljena hčerka edinka ZE-ATICJ*. Pogreb bo v sredo, 27. junija ob '/-■17. uri iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju. Zadušnica bo v četrtek ob x!-9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 26. junija 1934. 2622 Žalujoči starši: Franc in Rezi Božiček. i ALEK: SANDF O > o OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA TiK OB MORJU - PENSiON DIN 55-- DO DIN 65'-. PRVOVRSTNA POSTREŽBA - ZAHTEVAJTE PROSPEKTE - UGODNE PAVŠALNE CENE - NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNIČAR. Mali oglasi Prodam Sobo odda CISTA SPALNICA Iz trdega lesa. z mramornati-mi ploščami za .1200 Din. moderna jedilnica in mize na prodaj- Ruška c. 3/1. desno, 2626 Kupim OTROŠKI VOZICFK dobro ohranjen, kupim. Pavlin, pek, Brezju št, <1, 2oJ5 V nalem aOSTU NO »ROTOVŽ« oddani v najem. Vleci, Gosposka ul. 5. 2(45 GOSPODA sprejmem v sobico in na stanovanje. Vprašati Aleksandro va cesta 64, pri hišnici. 2611 OPREMLJENO SOBO solnčuo. poseben vhod, eno za eno osebo, eno za dve osebi, oddam takoj. Stritarjeva ul. 5-1* 2575 Razno REZAN l.LS vse vrste desko itd. popolnoma suhe, dobite L ur* po 300 Din. v iesni tr/oviiu A. Cch-a, Maribor. Betiuivska c. 4. 2621 Stanovanie________ LEPO STANOVANJE v mansardi, Uck sobi, knli.u|a. pritikline, takoj navska cesta >39, oddam. Bet-2(4 o I Službo dobi FRIZERSKA VAJENKA sc Išče, Lah Franc, Stritarjeva ul. 17. 2417 I ". ‘ slovensko nišo mi ka v Veliki Varnici. Vlom je bil izvršen v rani uri, ko so bili domači pri maši. Odnesli so razne življenjske potrebščine, kakor mast, slanino in meso. Škoda presega 60p Din. Nadalje je bilo vlomljeno v shrambo posestnika Jakoba Ferjančiča v Dornavi in ukradeno moško kolo, vred no 1000 Din. Domači so tatu v zadnjem trenutku prijeli in ga izročili orožnikom, da ugotovi njegovo indentiteto, ker je tamkaj popolnoma nepoznan. Pri aretaciji je bil zelo aroganten in nasilen in se je izdajal za policijskega stražnika, češ, da ima pravico kolo odpeljati. Zdi se, da imajo posla z nevarnim in prebrisanim postopačem. Merolzkusn! urad. Pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju so za uradovanje v mesecu juliju, avgustu in septembru t. 1. določeni naslednji dnevi: meseca juliia dnevi 24., 25., 26., 27. in 28.: avgusta dr.evi 25., 27., 28., 29. in T0.: septembra dnevi 24., 25., 26, 27. hi 28. Kino. V sredo 27. in v četrtek 28. t. m., obakrat ob 20..30, sc predvaja film »Njena visokost — prodajalka«. — V soboto 30. t. m. in v nedeljo 1. julija t. !., obakrat ob 20.30, pa je na vrsti film »Sledi v snegu«. Visoka starost se podedufe Ameriški biolog Raymond Pearl je proučil 2000 ljudi, staril 90 do 100 let. in ugotovil jc, da vplivajo na visoko starost dedne lastnosti, ki utrdijo telo, da postane odpornejše, tako, da ga starost ne more streti. Trezno življenje ne igra tako važne vloge, tobak in alkohol tudi ne škodujeta človeku tako, kakor se splošno misli. Piof. Pearl je proučil 15.000 skoraj stoletnih starcev in stark iz vseli delov sveta, podrobneje pa kot rečeno 2000, in ugotovil je, da je bila visoka starost teh ljudi pri njihovih prednikih. V 80 od 100 primerov se je izkazalo, da ie bila najvišja starost dosežena mešanjem dveh rodbin enakih lastnosti* Kar se tiče delitve po rasah, je Pearl ugotovil. da dosežejo uajvišjo starost bu