S* e v. 57. atSTOKOTT mlU V Uubnanl, w Četrtek 5. snrifa 1935. postan» patfüBrain. stmmm ssamkauh Bfnwt fsluja vsak dan siutral, izvzemi! po.ids4k& Mesečna naročnina: v iftibQasii Din W—, po poiti Din 12*—. inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Wolfova ulica it 1/1. — Telefon it 2» Brzojavni naslov: «NovosfrLjubljana*. Upravniitvo: Mariiin trg it. 8, — Telefon St 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo ae te do 15.ure. Pismenim vprašanjem naj se priioli znamka za odfovor* Račun pri poštnem ček. uradu It 13.258. v Pred drugo iautanmko konferenco. Zadnje vesti porot »j. da se v kratkem prične druga konferenca, ali Mie, da se bo nadaljđvala konferenca v Lau-sanni, katere naloga je, da razčisti in reši vprašanje bližnjega vzhoda. Turki so naznanili zavezniškim elesilain svojo željo, da naj se ta konferenca prične 15. aprila fi? zavezniki bodo na to tudi najbrže pristali. Ako ne princ kaj nepričakovanega vmes, bo trajala konferenca približno kak poldrug «ne-see in upati je, da s« bo na njej dosegel popoten sporazum in definitivno odstranila vojna nevarnost m bližnjem Vzhod* Delo zavezniških ekspertov, ki so sestavljali odgovor na turške preti-predloge, je bilo te dni v Londonu končano in predlo! ?iw zavezniškim vladam v potrditev. Kakor javljajo zadnje vesti, so zavezniške vlade od ekspertov izdelan odgovor tudi že odobrile in določile za kraj konference Lausanne ki je tako odnesla prvenstvo nad Carigradom. katerega so predlagali Turki. Čeprav so zavezniški eksperti držali svojo obljubo, da ne bodo ničesar Izdali o poteku razprav Sn čeprav so kedali le brezbarvna komunikeje, v katerih naglašajo popolno soglasje v na-Sorih, je vendar Sz vsega, kar je prišlo v javnost, možno spoznati pravi značaj spora na bližnjem vzhodu Pod krinko obrambe interesov kakega malega naroda se bije boj za nadvlado lonce velesile ali pod njenim varstvom Stoječih gospodarskih skupin. Nasprotje med resničnimi interesi velikih in malh narodov se morda nikjer ne kaže Sako jasno, ko baš v tem spora. Londonska pogajanja ekspertov so delila na pogajanja večtfe komisij, rreteklo soboto je končala svoje delo teritorijalna komisija, ki je odbila turška tepreminjevalni predlog glede meje v vzhodni Tracijt Turki so predlagali, da bi tekla meja po glavnem toku reke Marice. Če bi zavezniki sprejeli ta terski predlog, potem bS nastala ne var» ssaosf premikanja meje, ker reka Marica Mma stalne str ige. Pri rekah s stalno (Strugo teče meia po sredi toka, v tem (slučaju pa bi nedvomno prišlo do ste-Mina? sporov. Gotovi kraji so za Turke strategično važni In Turki bi lil» s to formulacijo radi dobili v svojo oblast. Tudi komisija finančnih ekspertov fo odbila turšk> zahtevo, na! s>e Vprašanje -turških dolgov, v kolikor se tičejo železniških investicij, ne predložilo v rešitev mednarodnemu sodišču ft Haaga. Vprašanje koncesij se je rešilo v ökladu s turski mi Željami, Tut ki so ho-teh» da bi se kolikor mogoče omejila Pa eeio popolnoma potlačila vsaka Zavezniška intervencija med turško i^ado in posestniki koncesij. Eksperti UQ sporazumno nasvetovali zavezniškim vladam, da naj st* Turkom dovoli, da »e direktno In samostojno sporazumejo ■ S tejiml družbami. Na ta način bi se moglo pogodbeno stanje izpremeniti, če pi jzkiišEja pokazala slabe uspd»e„ l! K tej. mreži vprašanj, izmed katerih pokazali samo na najvažnejše, sa Izražaje Še vpraSanje turške '?äüjte-yx» vojni odškodnini od strani Grške. Jpr&.i, fe odločno nastopila proti tej za» «t4Vi in srozi. da bo predložila proti-plitev« po vojni odškodnini, če Turnte vprašanju «e odneha in si- ver večjo, nego |o je sta 'i!.t Turčija. 'Z^-i m so ia v svrbo uveljavilenja želja dalje Sasa nahajal v Lon-pte la čeprav ni bil oficijelno sprejet, vc/*dar bi! v stiku % vsemi delegati, ©Osebco francoskim delesatom Hom* iPardom. Francoski lis«, ki z vellkta zanima-tkem razmerju b, ugotavliejo, da je že- Vzrlči^že nekLkotako SilRa’ da |e P°' koro m Moskvo TauSSoTdt^ SrvÄe«-- ^ke očitke in pravi, da menda Rusi pahljajo, da se mora z lUrkl dJ/ncs vsakdo pogajati, ko s popolnoma ena-ppravaba m neodvisnim narodom,. Politična situacija. Beograd, 4. aprila. B) Zunanji minister dr. Ninčič je bil včeraj opoldne na dvoru pri kralju Aleksandru, kateremu je poročal o položaju po zadnjih poročilih. Dr. Nnčić je obrazložil vladarju tudi stališče vlade do sedanjega stanja v državi. Avdijenca je trajala poi ure, Beograd, 4. aprfki. (B) Ministrski svet je imel včeraj kratko sejo, ki jo je danes ob 5. uri popoldne nadaljeval. Na dnevnem redu današnje seje je vprašanje kredita, položaj vlade v finančnem odboru narodne skupščine in tekoče zadeve poedimh ministrstev. Beograd, 4. aprila. (B) Današnje »Vreme-: piše, da je vlada trdno odločena, da bo začela izvajati določbe vidovdanske ustave in baš oni del, za katerega se bije najljutejši boj, namreč o notranji ureditvi države, Ta korak vlade se more vsaj za sedaj smatrati kot odgovor federalističnem« Radičevemu bloku. To je doslej edin; č.u vlade, iz katerega se da slutiti smernica radikalne politike po volitvah v narodno skupščina. Beograd, 4. aprila. (B) »Novosti« pišejo; Takoj po volitvah se je mi- slilo, da bo muslimanski džemijet prestopil k Narodni radikalni stranki. To so izjavil! tudi nekateri njegovi člani. Včeraj je muslimanski džemijet obvestil vlado, da vstopijo vsi njegovi poslanci razen enega v radikalni poslanski klub. Beograd, 4. aprila. (B) Poslanec Narodne radikalne stranke dr. Dušan Peleš je dospel danes serrkaj iz Zagreba. Ob 11. ga je sprejel ministrski predsednik Pašić, kateremu je dr. Pelci poroča! o položaju, To poročilo, ki je trajalo četrt ure, se ie predvsem nanašalo na razmere na Hrvaškem in na korake, ki jih naj vlada ukrene v tej deželi, da se razčisti politična situacija. Dr- Peleš ostane v Beogradu dva dni, Beograd, 4. aprila. (Bi Semkaj je dospel iz Sarajeva reis ul ulema Čauševič, vrhovni poglavar Muslimanov v naši državi, ki ga le sprejel tudi ministrski predsednik PašiČ. Konferenca je trajala četrt ure. Reis ul ulema je prišel v Beograd, da se posvetuje z ministrskim predsednikom pred odhodom Muslimanov cerkvenih dostojanstvenikov v Carigrad, kjer se poklonijo kalif* Radičeva politika. (RAZGOVOR NAŠEGA DOPISNIKA S ČLANOM VODSTVA HRS&. Z a g r e b, 4. aprila* Po razgovorih, ki jih je imel Stjepan Radič z dr. Korošcem in dr. Spahom se politični položaj ni premaknil z mrtve točke. Radič je sklical za 15. aprila v Zagreb veliko zborovanje pristašev svoje stranke, na kateri pade odločitev, kako stališče naj zavzame hrvatska republikanska seljačka stranka napram položaju, ki bo nastal vsled sklepov radikalnega in demokratskega kluba. V krogih Radičeve seljačke stranke zasledujejo z velikim zanimanjem in Intenzivnostjo vsako izjavo in vsak korak radikalne vladen V strank! prevladuje naziranje, da je najbolj oportunistična In nauspešnejša taktika v sedanjem trenotku počakati na nadaljni razvoj političnih dogodkov. Sodeč po izjavah prvakov Radičeve stranke, bodo svoje na-cfsijne posipanje usmerili v zmislu odločitve, ki pade v krogih radikalne stranke, oziroma vlade. Po Informacijah Vašega dopisnika ne smatra hrvatska republikanska seljačka stranka prihoda v Beograd kot načelno politično vprašanje, ampak le kot vprašanje taktike, in zato ni izključena možnost, da pojdejo nekateri, ali pa morda tudi vsi poslanci Radičeve stranke v Beograd. Iz porazgovora z uplivnim Članom vodstva hrvatske re-publikauske seljačke stranke je dobil vaš dopisnic vtis, da vlada v stranki razpoloženje, ki je ugodno za prihod njenih poslancev v Beograd. Po izjavi Istega politika, ni mogoče dosedanjega zadržanja radikalne vlade, ki hoče faktično uveljaviti določbe vidovdanske ustave, tolmačiti drugače, kot da oJ-k!an!a vsak sporazum z Radičem in dr. Korošcem. Vse dosedanje izjave članov vlade g. Pašiča, kakor tudi pisava beograjskega uradnega in poluradnega tiska so dovedle vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke do sklepa, da radikalci nimajo prave volje in kažejo, da nočejo imeti sporazuma s Hrvati. Ako se radikalci odločijo za nadaljevanje take politike in ako ostanejo pri svojem dosedanjem intransigentnem ptefirevizijonističnem stališču, pofem bo Stjepan Radič v sporazumu z dr. Spahom In dr. Korošcem stopil v najostrejšo opozicijo proti radikalni vladi v parlamentu. »V tem slučaju,« je izjavil na koncu porazgovora politik Radičeve stranke, »ne bomo dopustili, da bodo po svoji volji vdili predsedništva ’-arođne skupščine, ampak se bo lahko dogodilo, da bomo mi to s svojo nenavzočnostjo preprečil!. V takem slučaju bi bila narodna skupščina nezmožna za vsako delo. Edini izhod bi potem bil: nove volitve. Mi smo pripravljeni za eno in za drugo eventualnost,«- Pred sestankom v Sofiji. Beograd, 4. aprila. (Z) Naš poslanik v Bolgarski, Rakič, je odpotoval v Sofijo. Na konferencah s predsednikom vlade Pašičem in zunanjim ministrom dr. Ninčičem je poslanik Rakič poroča! o položaju v Bolgarski m o razpoloženju x ozirom na sporazum, do- sežen na konferenci v NiSti. Za bivanja v Beogradu je Rakič dobil nova navodila za nadaljnje delovanje med obema vladama. Razen tega mu je vlada dala tudi instrukcije za konferenco, ki naj bi se sredi aprila vršila med zastopniki naše in bolgarske držav® v Sofiji Položaj v Beograd, '4. aprila. Vestl ital!» ! lanskih in nekaterih francoskih listov, ki so jih posneli razni domači časopisi, da Je v Rumuniii Izbruhnila revolucija, so fendcncijozRO izmišljene in brez podlage. __ Budimpešta, 4. aprila. (K) Po aradski vesti »O-oraf-orszaga« lavlja neko tam dospelo bukareško poročilo. Romuniji. da ves« o Izbruhu revolucij® izvirajo od tod, ker je predvčerajšnjim popol dne večja množica demonstrirajočih oseb, katero so vodili opozicijonalni poslanci, vdrla v palačo princa Stirbe-xa in tam napravila veliko škode. Ko je posredovala policija, je do§!o do prelivanja krvi. Natančnejših, poročil nL Dogodki i Berlin. 4. aprila. CK) Kakor javljajo Usti, se je število žrtev krvavih dogodkov na veliko soboto zvišalo na trinajst. Ustreljeni bodo pokopani konec tedna v skupnem grobu na essen-sketn pokopališču, ki je bilo napravlje no med vojno. Kruppove delavnice, v katerih so danes dopoldne po končani 24 urni protestni stavki šli delavci zopet na delo, bodo na dan pogreba zopet počivale. . . „ Pariz, L aprila. (K) »Journal« posoda, te KreMdsv: da so Nemci včeraj po» Poruhrju. poldne zakrivili več sabotažnih aktov z namenom, razrušiti del ždeznlce v belgijskem zasedbenem ozemlju. Iz Friedrichsfclda (v nezasedenem ozemlju) je bilo baje na progi Weselu spuščenih drug za drugim devet vlakov In dve lokomotivi brez strojevodje. Osmi vlak je z največjo brzino na mostu čez Lippe trčil v sedmi vlak, pri čemer so se vozovi kopičili drug čez drugega In se popolnoma razbili. Aretiran« s® bile tri osebe* Nadaljevanje opatijske konference v Rimu. RAZMEJITVEN! SPOR MED RAKEKOM Cf LOGATCEM. Beograd, 4. aprila. IB) V sporazumu med jugoslovansko in italijansko vlado bo paritetna komisija nadaljevala po pravoslavnih velikonočnih praznikih svoje delo. toda na več v Opatiji, ampak v Rimu. Naša delegacija še ni prejela od vlade definitivnih navodil glede spornih vprašanj med nami in Italijo. V Beograd je dospel polkovnik Da-skalov, član naše delegacije razmejitven® komisije z Italijo ob Sloveniji Pri- šel je semkaj, đa poroča vladi o spora, ki jc nastal med našo delegacijo in ita-^ lijansko zaradi določitve meje med Ra* kekom in Logatcem, in da zahteva no* vih navodil. Vlada se še ni odločila v tej stvari. Čaka Še, da pride iz Rinta naš tamošnji poslanik Antonijevič in di ji poroča o vsej zadevi. Šele potem pai* de odločitev, kakor tudi o vprašanju paritetne komisije in o sporu prt razmejitvi med našo državo in Italijo. ftalijansko-avsfrijski sporazum? LNTRIGE PROTI MALI ANTANTL Rim, 4. aprila. (T) Takoj po svojem povratku v prestolico se je podal min. predsednik Mussolini v palačo Chigi, kjer se je vršila dolga konferenca o notranji in zunanji politični situaciji. Konference so se udeležili podtajnika Acerbo in Finzi, general de Bono, kom. Bianchi in kom. Rossi Kakor trdijo v političnih krogih, je poročal Mussolini svojim Intimnim pristašem o uspehih milanskega sestanka, zlasti pa p pogajanjih z avstrijskim zveznim kancclar-jem prelatom Seipiom. Fašistovsko časopisje spravlja Scip-lov obisk v Rimu v zvezo z dalekosež-nimi političnimi posledicami. Italija je baje pridobila Avstrijo za svoje proti- slovanske cilje v srednji Evropi. Casts» pisje poudarja, da se mora Avstrija rešiti vsakega upliva s tram Češkoslovaške in Jugoslavije, ako hoče ostati prt življenju. Pri tem pa Ji more pomagati edinole fašistovska Italija, katere moS presega politično mrežo Male antanta. Italijansko-avstrijski sporazum mora uničiti podonavski imperljaiizem Češko*1 slovaške in jadranski Imperijallzera Ju* gosiavije. Končni sklep tega sporazuma’ nikakor ne sme biti odvisen od Prage in Beograda. Sporazum med Italijo Itt Avstrijo je tem lažji, ker stoji na črt* avstrijske katoliške republike visok cerkveni dostojanstvenik, ki ima močno oporo v Vatikanu. Nemčija zavlačuje reparacije naši ' kraljevini. Beograd, 4. aprila. (Z) Minister za pravosodje dr. Laza Markovič jc padal danes novinarjem sledeča pojasnila o stanju naročil v Nemčiji na račun vojne odškodnine: Nemška vlada se Je po zasedbi Po-ruhrja postavila na stališče, da ji je s tem onemogočeno vršiti one dobave, do katerih je obvezana po mirovnih pogodbah. Toda ta njena izjava je omejena v dvojnem pogledu: 1. (To je važno za bodoče dobave in ne za prejšnje.) Naša vlada je smatrala, da bodo izvršene vse pogodbe o dobavah na račun vojne odškodnine in na breme kontingenta za !. 1922, ker je potrdila te pogodbe reparacljska komisija rednim potom in jih izročila vrhovnemu komisarju v Berlinu v izvršenje. 2. Zdelo se je, in to je bilo gotovo zmisel nemške izjave, da bo nemška vlada podaljšala dobave onim državam, ki niso direktno sodelovale pri zasedbi Poruhrja, kakor Angliji, Italiji, kraljevini Srbov, tir v atov in Slovencev in dr. Medtem pa se je v praksi pokazalo, da nobena teh premis ni bila točna, ker re~ paracijska komisija zaradi tega, ker še ni rešeno splošno vprašanje, kaj ima Nemčija dobaviti na račun vojne odškodnine za leto 1923, ni mogla določiti onega kontingenta, ki odpade na našo državo. Na račun za leto 1923 se torej ne more nič naročiti, in dokler ne bo določen ta kontingent, tudi naša država in naši državljani ne bodo mogli naročiti ničesar na račun vojne odškodnine za leto 1923. Ko bo dotočen ta kontingent, bo država prvenstveno odredila odstotek naročil za svoj račun, na zasebnike pa odpade ostanek. Tukaj j|, treba opomniti, da je za Jeto 1924 žt določeno, da bo država naročila v Nemčiji za svoj račun 50 odstotkov, tako da odpade na zasebnike tudi 50 odstotkov, 3. Od onih pogodb, ki so na podlagi odiočb reparacijske komisije določene v breme kontingenta za leto 1922., se 16 pričakovalo, da bodo tudi izvršene. Med tem je bila vlada obveščena, da se tudi tukaj đelaj'o velike težkoče. Nekaj pogodb še riso prejeto nemške tvornice v izvedbo, druge pa so bile izročene, p* se ne bo^o izvedle, ako gre za predmete, čfjih izdelava traja dolgo. Nemška vlada kaže voljo za izvedbo pogodb» ki imajo kratek rok, al! ki se nanašajo na že izdelane predmetov vendar pa ne gre dobava gladko izpod rok. Zadnje čase kažejo nekatere tvornice azpolo* 2er je za redno izvedbo dobav, vendaf so to le posamezni slučaji Iz vzega tega je naša država, za katero so reparacije v naravi n ©obhodno potrebne za gospodarsko obnovo dežele, nahaja preč težkimi nalogami da omogoči ono, kar ji pritiče po mirovni pogodbi in kar po rrlznanju samih Nemcev predstavlja neodložljivo potrebo države. Ml ne naročamo nikaklh luksuznih predmetov, ampak le najpotrebnejše, kakor pluge in drugo poljedelsko orodje, Industrijske stroje, lokomotive, vagone, mostove In sploh one predmete, ki so neobhodno potrebni za normalno gospodarstvo. ZNIŽANA IZVOZNA CARINA. Beograd. 4. aprila. (Z) Danes dopoldne je imel gospodarsko-finančnl odbor ministrov sejo, na kateri je sklenil znižati postavko za Izvozno carino na pšenično moko od 110 na 60 d'nnr-l3v za 100 kilogramov. Sklenil je tudi, da se olj® opreš !I Izvozne carine v zml-slu točke 30. splošnega carinskega tarifa. Za nekatere vrste kož je določena izvozna carina po 4 dinarje za kilogram. USODA OBSOJENIH BOLGARSKIH MINISTROV. S o f I j a, 4. aprila, (B) Obsojeni ministri Radosiavovega kabineta so bili včeraj odpeljani v Svilen, kjer prestanejo svojo kazen, NASI NOVI KRATI OB ALBANSKI MEJL Ohrid. 4. aprila. (B) Ker fe sedaj določena nova meja med našo državo in Albanijo v tem okrožju, so vzpostavljena vsa oblasfva v onih vaseh prejšnjega .nevtralnega pasu» ki je pripadel aaii (težavi PO MOSKOVSKEM PROCESU. London, 4. aprlta. (K) »Times« Javljajo iz Rige: Sovjetska vlada za» rika, da bi bil prelat WudkUewlsg ž» usmrčen. ^ > SMRT HUSEIN HILMI PASE Dunal, 4. aprila. (K) Nekdanji turški veliki vezir in poslanik na Dunaju, Husein Hihol paša je včeraj t* umrl. ' - Današnje prireditve» V Ljubljani! ’; Drama: »Othello.« Red E, „ Opera: »Nižava.« Gostovanj« gdč. Han® Plrkove iz Bratislave. Red C. Kino Tivoli: »Napoleon v ScbCnbruamc« Kino Ideal: »Grof Monte Christa* V, 4 Kino Matica: »Üeorse Daily,« V Maribora* Narodno gledišče: »Velika «nč.* R«4 -avoveijavni posesti luke, železnice in javnih skladišč, koje zaplenjene predmete prinaša kot nadaljni trgovski apen v »konzorcij treh«. Da je vse to res, dokazuje novinar Cipolla v torinskem listu »Štampa« po dobljenih informacijah od strani italijanskih članov opatijske paritetne komisije. Cipolla piše: Ualijansko-reškl- jugoslovenskl konzorcij se mora ustvariti na temelju carinsku enakosti. Železniška obrežna proga na Brajdiči pred Sušakom, Delta, luka Baroš in glavna reška luka so življenje in ogrodje Reke kot hrvatsko-madžarski dohod do morja In morajo postati ena sama kon-zorcijalna enota. Italija, ki je lastnica 70 km pristaniške železnice (proge ob re-škem obrežju so nje pravična last kot plačilo za velikanske troške, ki jih je imela z Reko) in je lastnica tudi javnih skladišč, vstopa s polnim pravom v konzorcij. Ako se posreči oživeti ta konzorcij, bi postala teritorijalna za- hteva Jugoslavije po luki Baroš in Delti brez vsake veljave. V nasprotnem slučaju, ako bi se konzorcij ne mogel ustvariti, bi jugosiovenske železnice zavile iz sušaškega predora naravnost na Brajdico in se s tem oddaljile od Reke. Na to eventualnost rešitve re-škega problema se moramo žal pripraviti In tudi požreti kako grenko kapljico, samo da si ustvarimo pozicijo, ki nam bo nudila gotovost, da dosežemo ekonomsko nadvlado in da se pripravi naše sosede čez nekaj časa do spoznanja, kako uničujoče in nemogoče je pretrgano stanje z nami. Cipolla se Je torej po naročilu zelo točno izrazil, morebiti še preveč točno. Italija lastnica obrežja in javnih skladišč? To pa je predeoeii laž! Nadaljni zahtevek kot odkupnina za velikanske troške, ki jih je imela z Reko. Kake stroške je imela Italija z Reko? Komu je bil izročen denar in kohko? So ga dobili Rečani ali mogoče »reški* d' An-nunzio, ali rešitelji, ki so uničili in upro-pastli Reko in ji napravili nad pol milijarde škode? Prepričani smo, da se prevara Italije ne bo obnesla, spravila je pa le svoje lastne delegate na dokaj opolzlo pot in s tem pokazaa svojo politično onemoglost Iz tega razloga smo pa tudi gotovi, da bodo jugoslovenski delegati odbili nje čudni zahtevek z nasmehom. Jugoslovenski delegati bodo morali odbiti načrt ustvaritve »konzoi aja treh« tudi iz drugih razlogov, ki so tudi zanje največje važnosti. Načrt konzorcija tvori med drugim tudi težki pre-grešek proti reški samostojnosti, za kojo je tudi Jugoslavha mnogo Žrtvovala in ustvarja, kakor je rekel Cipolla, neko nadvlado Italije, ki je pa protizakonita in nepreračimljivo nevarna in škodljiva politično-ekonomskim koristim Jugoslavije. Ta nadvlada bi ne zaustavljala samo ekonomičnega razvoja reške luke, temveč bi tudi stavljala Jugoslavijo in Reko v podrejeno vrsto in pod ekonomično nadzorst toliko časa, dolder bi država SHS ne napravila svojega lastnega neodvisnega pristanišča, ki pa bi bil združen z ogromnimi žrtvami, ne da bi se pri lem računalo na škodo Reke, kjer bi rastla bujna trava, kakor sedaj krasi pristanišče in železniške tire. Toda ni še dovolj! Konzorcij zahtevan v Rimu bi povzročil Reki in zaledju ne samo nepreraSunljivo ekonomsko škodo, pač pa tudi ne vzdržljivo politično stanje, ki bi gotovo ne pripomoglo do prijateljskega zbliževanja slovanskega in italijanskega naroda. Pod zaščito konzorcija, v katerem bi seveda imel najmočnejši nadvlado, bi razni pustolovci in vsiljivci nadaljevali z izganjanjem rečanov in Jugoslovanov, vladali s terorjem ia zaustavljali procvit Reke. Namesto, da bi Reka postala »združevalni prstan« med Italijo in Jugoslavijo, bila bi neposredno ognjišče italijansko-jugoslovenske rivalitete, katero je ravno hotela preprečiti ra-paltska pogodba s tem, da je ustanovila nevtralno reško samostojno državico. T-t. PoSitiine novosti. NAŠA KRALJEVINA. = Novi jugoslovenski konzulat! v Ameriki. V kratkem bodo otvorjenl poleg obstoječih konzulatov v Newyorku, Chicagu in San Franciscu novi konzulati kraljevine SHS v Pittsburghu, Clevelandu In Denveru. = Nemški konzulat v OsJeku, Listi so poročali, da se otvori v Osjeku nemški konzulat. Sedaj pa je dobilo uredništvo nekega osješkega lista od nemškega konzulata v Zagrebu dopis, ki pravi, da poročila ne odgovarjalo resnici in da ne obstoja ni-kaka namera nemške vlade otvoriti v Osjeku nemški konzulat = Romunski list v Pančevu. Listi poročajo, da namerava novo Izvoljeni romunski poslanec J. 2an izdajati v Pančevu svoj list v romunskem jeziku. = Število Židov v Srbiji. Beograjsko »Vreme« piše, da je v Srbiji okoli 30.000 Židov, od katerih jih živi v Beogradu 7000. Kakor vsi Židi na svetu sc Davijo tudi oni večjidel s trgovino. V politiki so kot lojalni državljani razdeljeni v razne politične stranke. Vendar pa prepuščajo kot praktični ljudje vodstvo politike Srbom, medtem ko se oni bavijo v glavnem s finančno politiko. >* špljonske bande v Vojvodini V Vojvodini je bila te dni odkrita nova špl-jonska družba, ki se po svoji organizaciji odlikuje od vseh dosedanjih- Ugotovljeno je bilo, da so četo poslali v našo državo »ProbujajočI se Ma Ižarl«, * na'Ogo, da jih informirajo potom posebnih kurirjev o no-notranje-političnem in vojaškem stanju naše države. Štirje glavni člani se nahajajo pod ključem in so pri zaslišanju izpovedali razne stvari, ki so neprecenljlve vrednosti Ugotovljeno je, da so po instrukei-jah svojih odpošlljateljev agitirali za razširjenje in ustanovitev Velike Madžarske. ČEŠKOSLOVAŠKA. *> Vtis Seiplovega potovanja v Češkoslovaški Domneva, da Je vzbudilo potovanje avstrijskega zveznega kanclerja dr. Seipla v Rim v čeških vladnih krogih nepovoljan vtis, je razblinil zunanji minister dr. Beneš z Izjavo, ki jo je podal dopisniku uglednega dunajskega lista. Dr. Beneš je Izjavil, da se ne bo posrečilo z ozirom na avstrijski problem spraviti med Italijo in Češkoslovaško kakršnokoli nezaupanje. V veliko večji meri velja to sedaj, ko je Mussoliniju uspelo razčistiti odnošaje na eni str aru do sredjojeevropskih držav. In do dr* žav male antante v toliko, da se tudi najbolj delikatne diference med Italijo in Jugoslavijo nagibljejo polagoma k likvidaciji Ni torej nobenega razloga za eventuelne pomisleke, ker je politika dr. Seipla dovolj jasno orisana. =* Nemci v Češkoslovaški. Češki Nemci so pred kratkem zopet vložili nove pritožbe na Društvo narodov. To je povzročilo v čeških krogih umevno razburjenje in nevoljo. »Lidove Listy« priobčujejo o razmerju Nemcev do države daljši članek, v katerem pravijo, da ne uživa nikjer na svetu kaka narodnostna manjšina tako ugodnega položaja, kakor ravno na Češkem, čehoslo-vaki so delili vse svoje pravice z Nemci, kljub temu, da so bili Čehi zmagovalci in kljub temu, da so v ogromni premoči. List pravi da Cehi od Nemcev niso upali doseči hvaležnega priznanja za to svojo ku-lantnost, pač pa so pričakovali, da se bodo Nemci v svoj ugodni položaj vsaj skušah uživetl Toda tudi tu so se prevarali Cehi v Nemcih in njihovi prenapetosti in nestrpnosti. To — pravi list mora presedati vsakomur, celo resni Nemci sami uvidijo nepravilnost nemške taktike in rovarenja na češkoslovaškem. Toda Cehi imajo dovolj narodne zavednosti, samospoštovanja In ponosa, da se bodo uprli vsakršnemu neupravičenemu prizadevanju onih, ki niso imeli tedaj, ko so bili oni gospodarji države in položaja, za nje ničesar clruzega kakor zatiranje. AVSTRLIA. = Nenadna smrt bivšega pomočnika avstrijskega finančnega ministra. Dne 3. t tn. se je na Dunaju ustrelil v svojem stanovanju podpredsednik Anglo-avstrijske banke dr. Viljem Rosenberg. Dr. Rosenberg je bil priznana avtoriteta na finančnopolitič-nem polju. Njegove juridične sposobnosti vsestransko znanje finančne vede in neumorna delavnost so tega moža usposobile, da je svoji okrnjeni domovini pomagal pripravljati gospodarsko zboljšanje. Kreditna posojila, ki jih je Avstrija izposlovala v Londonu in v ostalem Inozemstvu, je v veliki meri aranžiral dr. Rosenberg, ki ie bil dodeljen finančnemu ministru dr. Qürtlerju kot strokovni svetovalec. Mož si je vzel življenje iz žalosti nad samomorom svojega sina. Z dr. Rosenbergom je izgubila Avstrija enega najnadarjenejših gospodarskih politikov. francoski glas o našem notranjem položaju. Te dni je objavil »Journal des Debats« zelo informativen članek o naši notranje politični situaciji. »Journal« piše sledeče: Volilna mrzlica je ponehala. Zmagovalci in premaganci morejo sedaj hladnokrvno gledati perspektive, ki jih nudi nova zakonodajna doba. Po definitivnih rezultatih razpolagajo radikalci s 109 glasovi, h katerim se more prišteti še 13 glasov džemijeta, pol-konfesijonalne in pol-gospodarske organizacije, ki grupira Muslimane v Južni Srbiji (večinoma albanski Turki, pomešani z elementi srbske rase v Sandžaku in Metohiji). Ti 122 glasovi pa ne predstavljajo absolutne večine (157 gl.), vsekakor pa so očlvl-den napredek v primeri z dvema predhodnima skupščinama. Večini se morejo pridružiti: bosanski Muslimani (18 glasov), ki tft orijentirajo v smeri proti Zagrebu. Nič čudnega pa ne bi bilo, ako, bi se g. Spaho s svojo skupino približal g. Pašlču, če bi le-ta bil voljan za gotove koncesije v agrarni reformi in za tako interpretacijo ustave, ki ne bi nasprotovala bosanskemu partikularizmu. Nadalje vojvodinski Nemci, miren la delaven element, ter agrarcl, ki so izšli Iz volitev precej oslabljeni Zaenkrat pa bi se sodelovanje agrarcev In Muslimanov le težko ustvarilo. Demokrati izjavljajo, da jih ni prav nič volja, eksperimentirati z novo de* mokratsko-radlkalno koalicijo, čas bo privedel do povoljne evolucije v državnem interesu. Opozicija med pomirljivim Davidovi-čem in intrasigentnim Pribičevlčem Je še vedno latentna. Ako bi se ta opozicija poostrila, potem bi Pribičevlč brezdvomno sodeloval z radikali Sedaj se še ne vidi ni-kakšen znak tega približevanja. »Konstitu-cijonalisti« morejo zložiti 180 glasov. Bodoča vlada bo Imela torej solidno podlago za energično politiko v svrho obrambe n», rodnega edinstva. Sicer pa bi bilo absurdno, zahtevati revizijo ustave, še preden sr je udejstvila. Komunisti so doživeli strahovit poraz. V volilni , borbi l 1920 so dobili 58 mandatov s približno 200.000 glasov. G. Protič Je sprejel svoj poraz s filozofijo starega vete-ranca. On ostane pri svoji trditvi, da bo moral g. Pašič — kljub sedanji zmagi —• pristati na njegovo politiko, odnosno na revizijo ustave v smislu širokih avtonomij, isključivši federalni režim. Nikdo ne ve, kaj bo napravil Radič. Objavil je nekatere izjave, ki so zelo umerjene. Radič iz abstinence ne dela dogme. On smatra republikanizem in federalizem ne kot pozitivni revi»» dikaci i, pač pa kot sredstvi za pobijanje »srbskega centralizma«. Vidovdanska ustava — pravi Radič -* ni glavna zapreka na naši poti v parlament, Zadostuje, če se najde formula, po kateri b| se izmenjale one določbe, ki so protivne željam večine naroda. V glavnem so bil] zadnji meseci za državo SHS perljoda razbistritve. Odnošaji z Avstrijo, Italijo In Bol. garsko so mnogo doprinesli k razbremenit vi splošnega položaja kraljevine. V notri» njem pogledu se vidi, da se narod od Trk glava do Tlmoka in od Drave do Vardarja sprijaznuje z Idejo o državnem edinstvu. Zapiski. Stari aligator na Kamnu, tako ga jo nazival naš pokubj dr. Ivan Tavčar, se je po prijetnem solnčenlu zdrav Iq dobro rejen spet prebudil. Začutil je, dai ie čas iti spet na lov. Pričel je z marljivim oddajanjem vizitk v uredništvu »Slovenca«, za zajutrek oa je pozobal kar dve tretjini našega uradništva. Celi dve tretjini sa nepotrebni, samo eden ie potreben za to in kdo naj bo drnjEJ kot — on sam. Pogruntal je tudi novo kužno bolezen t. j radikaiitis. Za to bolezen navaja sledeče simptome: hipno prenehanje možatosti, nagla zamena lastnega prepričanja, konečno popoln moraiičra »collapsus*. No, priznati se mora, da se mož na najrazličnejše bolezni temeljito razume, ker je bolehal sam na njih- Najljutejša njegova bolo-zen je bila »vladoritls« 'n simptome ta bolezni, ki jih Jc take dolgo občutil. Je prenesel na »radikaiitis*. Vidi se, da je stari gospod dobo po ujedlnjenhi prespal, sicer bi mogei in moral občutiti, da je med vladoritis in radikaiitis prav bistvena razlika. Oduševljenje za radi-kalstvo je oduševljenje za edinsto naroda in za njegovo, ne pa za — tujo vlado. Kaj poreče k tej nepričakovani agilnosti gospod dr. Janko Brejc?.?; SPOR RADI BEOGRAJSKEGA TRAMVAJA*, Beograd, 3. aprila. (Z) Jutri ob ICL uri začne zasedanje arbitražnega sodišča za rešitev spora glede beograjskega tramvaja med beograjsko občino in belgijsko družbo- To sodišče bo zasedalo v Zagrebu v »Palace« hotelu. Za njegovo delo vlada veliko zanimanje, ker se ie Belgijcem posrečilo, da utisnejo temu sporu mednarodni značaj. Arbitražnemu sodišču bo predsedoval Fochy, predsednik velikega sodišča švicarske konfederacije. Belgijska sodnika sta Carton in De Tiara, bivši belgijski min. predsednik, beograjsko občino pa zastopata dr, Voja Marinlcovlč in dr. Dragotin Protič. Zvedenca sta M. Dimitrijevič in Spasojevič: Nocoj imajo skupno večerjo in sestanek, da se med seboj spoznajo. PORUHRSKA AKCIJA, =■ Intervencija sv. stolice v rubrskem konfliktu in francosko časopisje. Pariški »Temps« je otvoril ognjevito kampanjo proti eventuelni intervenciji papeža, še predno je postala dejstvo. »Oeuvre« Je mnenja, da je intervencijska tendenca Vatikana v ozki zvezi z naraščajočim vplivom ameriških katoličanov. Tradicija sv. stolice daT i'e ie od nekdaj bila, intervenirati v prid NemčijL Oficijozne informacije iz Berlina, Londona, Washingtona. po katerih, da is Nemčija pripravljena, pogajati se pred evakuacijo, registrirajo pariški listi brez L: . : —ja. »Journal des Debats* vidi v metod-ih '&• mentiranja, kakor ga vprizarja nemš .i zunanji minister Rosenberg, Bethrnano . j politiko. »Figaro« pravi, ua je Poincare v parlamentu dal tako jasen odgovor, da pač potrebno aižcssr, pristavhaii. Ster. 8t. — - -imMm iAu gwtnU. Dnevne novosti. Izročitev odlikovani v Mariborn, Včeraj js prispel v Maribor g. minister dr. Niko Županlč. da Izroči narodnemu prvo-boritelju dr. Pavlu Tnrnerlu, notarju Otonu Ploiu in vodji bolnice dr. Janku Drnovšku odlikovanja. Na kolodvoru sta sprejela g. ministra namestnik velikega župana, podžupan dr- Vilko Pieiier in okr. glavar dr. Lainšič. Slavnost odlikovanja se je vršila v veliki dvorani okr. glavarstva in v prisotnosti celokupnega uradništva okr. glavarstva. O. minister je imel ob tej priliki daljši govor, v katerem je ocenil velike zasluge dr. Pavla Turnerja, njegovo veliko delavnost, ki je zaslovela daleč preko mej naše države. Omenil je med drugim, da mu je znameniti Anglež Alfred Lloyd Hatdy izročil preko 100 pisem, ki Jih je pisal dr. Turner pred 10 leti v prid slovanske ideje. Ta pisma bodo priobčena. Dr. Turner se le poleg tega odlikoval kot blag mecen dl-jaštva. Nato je g. minister govoril o zaslugah, ki jih je imel notar Ploj za našo stvar. Ta mož ni klonil niti v najhujših časih svojega tilnika pred oholim tujskim režimom. Obema odlikovancema je izročil dr. Župa-nič red Sv. Save III. reda. Dr. Dernovšek Je vzorno uredil mariborsko bolnico ter jo povzdignil do tolike stopnje, da more uspešno konkurrati z graško bolnico. Izročil mu je red Sv. Save IV. reda. Svoj govor je končal g. minister z vzklikom na kralja, kateremu so se pridružili vsi navzoči. Odlikovanci so se zahvalili g. ministru za izredno lepe besede ter ga prosili, da sporoči njihovo zahvalo na najvišje mesto. Q. minister dr- Zupanič se je odpeljal včeraj v Rogaško Slatino, da izroči tam sivolasemu pesniku Josipu Stritarju red Sv. Save, ki mu ga je naklonil NJ. Vel. kralj Aleksander. — Priznanje narodnim delavcem. Po zakonu za priznanje službenih let narodnim delavcem, je sestavljen poseben parlamentarni odbor, ki rešuje tozadevne prošnje. Njegove odločbe postanejo pravomoćne po sankciji ministra za zunanje zadeve. Beograjska »Politika« poroča, da so bila do sedaj priznana službena leta sledečim osebam: O. Jurju Biankiniju je priznano 50 službenih let in sicer od leta 1871 do 1921.; Janku Šimraku čas od 1. novembra 1908 do 1920, skupaj torej 12 let; dr. Matku Laginji 40 let; Stjepanu Bariču 9 let in dr-Edu Lukiniču 24 let. Sedaj rešujejo okoli 300 prošeni prosvetnih delavcev, ki s» delovali v južni Srbiji, za tem pa pride na vrsto okoli sto prošenj bivših četašev in končno 150 prošenj iz prečanskih krajev. — Kongres zdravnikov. Iz Subotice poročajo, da se tamkaj vrši prve dni septembra kongres zdravnikov iz vse države. — Šahisti In prijatelji šaha! Danes prispe Iz Sarajeva v Ljubljano šahovskemu svetu znani lugosiovenski šahovski mojster prof. Asztalos. V pozdrav odličnemu gostu priredimo šahisti nocoj ob 8. url v restavraciji pri »Roži« Intimno čajanko, h kateri so Vabljeni čant obeh Ijublj. šahovskih odsekov, ter vsi prijatelji šaha- — Izseljeniški posli. Ministrstvo za so-dJalno Politiko je izdalo naredbo, da mora Izseljeniški komisarijat v Zagre-diraH ♦*!teKa Proračunskega leta likvi-na odeek U .narf,dbl Poidejo njegovi jwsli ministrstvi?3 l2SeIievanie in vseljevanje pri bfftotail prilf“” POllUk°' ka“0r 18 — Nevlzjla pravilnika o zaščiti delavcev. Zastopniki gospodarskih krogov cele države so se obrnili na vlado, da se takoj Po sestanku nove narodne skupščine pristopi k reviziji zakona o zavarovanju in sasčiti delavcev, ali da se vsaj spremenijo tozadevni pravilniki v smislu sklepov konference, H se je nedavno vršila v Beogradu. — Za izboljšanje prometa. Prometno 'Ministrstvo je pozvalo odposlance železniških ravnateljstev v Beograd, kjer se je pod Predsedstvom ministra g. Jankoviča vršila jtonferenca, na kateri so razpravljali o iz-°°lišanjn prometa na vseh progah naše qrŽave. — Kaznovanje bank. V finančnem mini-*Jrstvu je zbran zadosten materijal za ka-fjtovanje bank, ki so bile radi raznih pre-*toDkov naznanjene. Tekom tega tedna bo {“tojster podpisal tozadevne obsodbe. Takih Jtok je Okoli 40 In kakor Izgleda, bodo ka» okovane precej strogo, kot svarilen vzgled «aiim denarnim zavodom. Pr Dopusti gimnazijskih profesorjev. st_?SVet00 ministrstvo je zaprosilo ministiv n»«.,2?. nar°dno zdravje, da bi gimnazijske {Jr?*f yjerjce‘ ob priliki njihovih prošeni z* «omilki dopust natančno preiskalo in nat» JI1? ratojstrstvu svoje mnenje o potrebi rrajanju dopusta. strstw. Pravni špediterji. Prometno minl-je uvedlo na obmejnih postajali dr- carinieiH^16^6 vrSilt tranzitno d^mieaje za vse prevozne pošiljke Iz in v inZ2u° Predpisani taksi. Prvi tak Volvodtei sledečo naredbo: Ker se il dZ '1’d!LS-e v več*ni «Pdskih šol v Vojvod poučuje verouk v nemškem in mad-kem jeziku, kar nasprotuje šolskim 'fedpisom, se nastavljenemu najstrožie epoveduje, da b! se to še nadalje vršilo in Jaga, da poučujejo veronauk v srbohr-atskem Jeziku. To posebno radi tega, ker mnogo otrok, ki madžarščine in nemšči-sploh niso zmožni. h» h~T Solarska akademija v Tržiču. Deška reajtokUška meščanska šola v Tržiču pri-*Več»T Petek, dne 6. aprila ob pol osmih DopniJ Ib v nedeljo, dne 8. aprila ob štirih sedmo šolarsko akademijo. — skf, o«®,d,: telovadni, pevski, deklamator- fboldnŽ Žtf^et..______________ ___________________ cev In klavirski nastopi vseh učen- uri “"tolii- V nedeljo, 8. aprila ob osmi Oočna raV^°ri v 5°lsWh prostorih veliko-— Rat=,Va P^hov in risarskih ovitkov. Prosvetnega ,3a. ®0,skih deL Na inicijativo 2enja in češkosWt«tva’ >'»»»• .11. i«n,i»wn.i. I .in»..................... bpred sodiiia. NEVARNE USLUGE, TrZaflcJ trgovec Leiter, kl Je gvo'il precej naše živine v Trst, Je Izročil 1. 1921. j&ostamemu odpravniku na Rakeku Franset« Martinčiču kot deposit 7000 din. — Ds-Aar Je hranil Martinčič defoma pri očetu. Skoro če* eno leto je prišel neki Leiterjev eslužbanee. pokazal potrdilo in zahteval «d Martinčiča denar. Ta se je peljal k očetu. denar vzel in ga izročil hlapcu. Potrdilo pa Je v dobri veri, da je cela zadeva rešena, raztrgal- Kmalu na to pa pride Leiler in zahteva denar- Vnel se je prepir, sledila je ovadba ta zaključek storije pri da-Sasnji obravnavi. Leiter sam ni prišel k obravnavi, preeitala se je njegova ovadba, tl pa vsebuie več takih trditev, ki so jih priče popolnoma zanikale. Ker se sodišče n! mo "la uveriti o poneverbi, osobito ker Je Obtoženec nekaznovan, soliden Človek in Je imel res celo leto denar shranien, ga ie Sodišče oprostilo, ker je za krivdo le nekaj «umljivih okoliščin In nobenih pravih dokazov. Za odškodnino se zavrne Leiter na Sivilo« sodišče. PRETEP PRI MRLIČU. Navajeni smo, da čulemo več raznih «uro vos tl, ki lih uganjalo razni pijani kmet- »kf fantje, ali tako surovih, kot nam tmdf kranjska okolica, ne najdemo kmalu. Dejanje, ki se je danes obravnavalo, se naravnost gabi vsakemu človeku. prt »Bobnarju« na Voklem pri Kranju je um.l 16 letni s!n. Zvečer, ko je ležal fant na odru v očetovi hiši, sta prišla brata Ciril in Anton Jeršin iz Primskovega pri Kranju, Ciril je takoj izzval prepir s tem, da Je naskočil Janeza Čebulja, ga silil, da mora poklekniti in prositi odpuščanja- — ZaoretU mu je s pištolo, nakar mu je Čebulj odgovoril, da se take piščalke ne bojL Bila pa bi lahko ta piščalka usodna, da pa niso drugi fantje potegnili iz sobe. — Kajti Jeršinove sta takrat skočila na stol ta z besedami: »Odkrila se ne bova. kropila pa tudi ne!« ustrelil dvakrat v vežo, dvakrat pa skozi okno. Le srečen slučaj je bil, da ni ta izredno surov izgred zaključil krvavo. Obtoženi Ciril Jeršta se zagovarja S rlja-nostio in zagovornik trdi, da Je psihično in živčno degeneriran in trpi na halue na-cljah, osobito če je malo ožganjen. Drž, pravdnik poudarja silno surovost, ki Jo je uganjal obtoženec v tu’l hiši in spričo mrliča. Obsojen je bil Ciril na 3 mesece težke Ječe in mora poravnati stroške, — Končno Pa je drž. pravdnik prosil za vse spise, ker bo nastopil proti bratu Antonu, ki je prostovoljno pričal in se njegovo današnje pričevanje ne strinja s svoječasnim pričevanjem v Kranju. — SODITE POSTENJ? Mladega trgovskega vajenca v neki trgovini na Gorenjskem sta pripravila dva brata klueavničarja, da je fant začel krasti razno pločevino ta pile ter jima to blago po smešno nizki ceni prodajal. — Glavni krivec je posodil dečku, ko ga je prosil nekoč za mata posojilo 10 Din, kar 100 Din, s pripombo: »E boš že vrnil, če ne boš pa v blagu dal!« ta fant Je vrača! v blag«, katero je svojemu gospodarju ukradel — Nabavna cena ukradenega blaga znaša 6080 kron. — Dečko Je Iz strahu, ko se le tatvina odkrila, pobegnil v Nemško Avstrijo, na meji pa ga ie prijela straža ta ga aretirala. — Glavni krivec, ki je napeljal dečka In svojega brata v to sleparijo, je dobil 3 mes. težke Ječe — njegov brat pa in mlađi vajenec vsak po 6 tednov težke ječe. Preiskovalni zaoor 47 dni se dečku ne všteje v kazen, ker je zapor sam zakrivil m begom. • Mrliška soba bivšega cesarja. Mrliška soba bivšega cesarja v Funchalu se baje Spremeni v kapelo. Poročila pravijo, da so z adapcijskimi deli Že pričeli. Lastn'k hiše smrti, don Luizo de Rocha Machado je dal to sobo svoje vile v Funchalu na Madeiri, spremeniti v kapelo, v sporazumu z dunajskimi monarhisti. DrobUne. ® Raiinlran zdravstven! inspektor. V Parizu so zaprli nekega moškega, ki se je predstavljal za nadzornika zdravstvene službe in je. kot tak posečal privatne dekliške šota, kjer je deklice preiskoval glede njihovega zdravstvenega stanja. Posebno pozornost je obračal deklicam starim nad 15 tat Sicer so se nekatere predstojnice proti temu pritožile, vendar pa mu niso mogli priti na sled, Te dni se je ponovno javil v neki dekliški šoli, ki jo vodi bistra ta energična ravnateljica. Način, s katerim je hotel starejše učenke preiskavati, je vzbudil V njej sum in medtem, ko ga je pustila čakati v govorilnici, je telefonirala po policijo, ki je »gospoda inšpektorja« zaprla. Sedai sedi v hladnih zaporih pariškega sodišča. * Šolstvo na Bolgarskem. Na Bolgarskem se v poslednjih letih marljivo pečaio S preosnovo Sol. Leta 1920 je til v so« braniu sprejet zakon o zgradbi Šolskih poslopij in je bila v to svrho določena vsota 120 milijonov levov. Sedaj se gradijo povsod nove šota. Od omenjene vsote je določenih 80 milijonov za ljudske §o!e in 40 milijonov za srednje In visoke šole. Prosvetno ministrstvo namerava uvesti popolno dvorazredno ljudsko šolo. • Vratolomna plezanje. Budimpeštas« skemu občinstvu se je te dni nudil slede?! prizor. Neki v delavsko obleko oblečen rac?» ški je spleza na rob mosta na verige, kt vodi ob južnem delu mesta čez Donavo. Kb je prišel na vrh, se je vsedel in mirno zrl na radovedno množico, ki se je medtetn zbrala na mostu. Prvotno so mislili, d$ gre za kakega smrtnega kandidata kl Š9 Je naveličal tega življenja, toda čudni plezalec ni kazal niti najmanjše volje, da bi 52 vrgel v Donavo. Poklicani so bili gasilci, kf so splezali na most in ga sneli raA njegov sedež. Ugotovili so, da gre za jaiKŽ nevarnega norca, ki s? mu je posrečita zbežati iz norišnice. ® Odkritje novega mesta. Listi poročajo, da je neki ruski raziskovalec KozloV, ki se je nedavno vrnil Iz svojega znanstvenega potovanja po srednji Aziji odkril dosedaj nepoznano mesto Khara-Khoto, 11 se nahaja v puščavi Gobi v južni Monvo» Jüi- V tem mestu je naletel na veliko knjižn'co, ki šteje okoli 3000 zvezkov, ni« pisanta v nekem neznanem jeziku. RazfeA tega je videl tudi precej umetniških del. Glavni urednik: Ivan Podržaj. OJsovornl urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Emil Gaboriau: AkS štev. 113» Roman. (Nadaljevanje.) Bankirjeve besede pa niso padle na nerodovitna la. Koncem tedna je šel Raoul k svojemu »tricu ter sl izposodil 10.000 frankov. Ko je izvedela gospa Fauve! za to neverjetno fpedffznost. Je vila roke vsa obupana. »Za Boga, kaj pa dela s toliko denarja?« Že delj časa Clameran ni več prihajal k Fau-velovim; gospa Fauvd je sklenila, da ga zaprosi pismeno za razgovor. Upala je, da bo ta energični mož, ki Je toliko drla! na svoje dolžnosti kot varuh, storil vse, da «a&rži Raoula in da se mu bo to tudi posrečila Ko ie Izvedel marki vse to, o čemer baje ni fenel niti pojma, je bil videti še bolj jezen in ne» «Mren, kakor gospa Fauvei. Med njimi in Raoulom I» prišlo do silno hudega nastopa. Toda prt gospe Fauvei je bila vstala sumnja, Opazovala in zdelo se ji je —- ali je bilo to mogoče! ««*. kakor da je jeza obeh le umestna Sn Itake«’ da se v srcu smejita med tem ko se obkladata z aajbrtdkejšimi besedami in ceio z grožnjami. M se upala reči ničesar, toda kakor počasen •trup je prodiral dvom v njeno srce; ni pa mislila •a to, da M dajala Raoulu krivdo. Ljubila je svo-fega sina vedno enako strastno In dolžila samo ar.arkija, da Izkorišča slabosti in neizkušenost svojega nečaka. Prepričana Je bila, da mora biti. Izročena takemu človeku, pripravljena na najhujše zahteve; g&uian se je trudila uganiti njegov pravi namen. Kmalu pa H je odkril on sam. še bolj kakor sicer se je pritoži! nad Raotfom, Äorl je gospe Fauvei propad pred njenimi nogami fer kočno izjavil, da je le ena možnost, da se od-Wre katastrofa Ju ta je, če se on, marki de Cia-«heran, oženi z Maddajno. Nepričakovana Clameranova izjava, je zadela iespo Fauvei na najslabejši točki Ogorčeno je vzkliknila: ~ »Vi mislite, da bom jaz pomagala izvršiti Vaše sramotne naklepe?« Marki je prikimal; »To mislim.« »Koga mislite, da imate pred seboj? Res sem «voj čas grešila, kazen za to pa je hujša, kakor zaslužim, Al! je Vaša dolžnost, da me tako strašno mučite? Ali Vas to veseli? Dokler je šlo samo za Siojo osebo, ste me našli slabotno, plašljivo in Strahopetno, na mojo rodbino pa ne boste pola- svojih rok!« *Afi bi bij a to tako velika nesreča, če bi bila gospodična nekega dne markiza de Clameran?« »Moja nečakinja si je že sama izbrala svojega bodočega moža. Ona ljubi Prosperja Bertomvja.« Marki je zaničllvo zmajal z ramo. »Zaljubljenost,« je rekel; »to bo pozabila, če t»3te Vi le hoteli.« < »Jaz pa nočem.« »Oprostite!« je odgovoril Clameran z globokim, mnolklim glasom užaljenega moža, ki se skuša obvladati, »ne izgubljajva časa z brezplodnim go* vorjenjem. Do sertaj ste pričenjali vedno s tem, da ste se upirali ter ste se potem uklonili mojim dob’im vzrokom. Tudi to pot boste tako milostljivi, da re boste uklonili.« »Ne,« je rekla gospa Fauvd trdno, »nel« On pa se ni dal motiti. ' »Ce se posebno zavzemam za ta zakoh,« Je nadaljeval, »storim to zato, da pomagam Vašim in našim sredstvom. Denar, s katerim razpolagate, ne zadostuje za Rauolovo razsipnost, to ste pač le zapazili Prišel bo dan, ko mu ne boste mogli dati ničesar več in ko ne boste mogli prikriti svojemu možu, več svojih stroškov. Kaj se bo potem zgodilo?« Gospa Fauve! se fe zgrozila, Ta dan, o katerem je govoril marki se ji je zdel prav blizu. On pa jc nadaljeval; »Takrat boste spoznali mojo previdnost Gospodična Madelajna je bogata, njena dota ml bo omogočila, da pokrijem primanklfaj in Vas rešim.« »Rajši poginem, kakor da se dam rešiti $ takimi sredstvi. Ne bom pa pripustila,, da se igrate X usodo nas vseh!« »Zvezana sva k skupnem delu, ne pozabite tega, milostljiva, to je Raouiova prihodnjost« Pogledala ga je pri tem tako prodirajoče, da je bil kljub vsej svoji drznosti, zmeden. »Ne vztrajajte pri tem,« je rekla, »jaz sem odločena.« , ..... • »Odločena?« ' »Da, odločena sem k skrajnemu, razumete, do skrajnosti, da se oprostim vaših sramotnih zahtev. Z ikaj me gledate tako posmehljivo? Ce me prisilite, se izpovem svojemu možu. On me ljubi. In če bo izvedel, koliko sem trpela, mi bo odpustil.« »Mislite?« je vprašal Clameran zasmehljlvo. »Kaj hočete reči? Vi mislite, da bo neizprosen fn m& bo spodil? Dobro, zaslužila sem. Po strašnih mukah, s katerimi ste me obložili, je ni več stvari, pred katero bi me bila groza.« ZAHVALA. Za vse dokaze srčnega sočutja ob Izgubi našega nepozabnega očeta, odnosno starega očeta, gospoda In za čeSčeče spremstvo pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem nam iskreno zahvalo. Litai$ijauti, 4. aprila 1923. Min! M-Oimfc Najstarejša Spedleljsftca tvrdka v Sloveniji «L RAJNZINGER, Li"M»tt"a - Jcsc”lcc Ipedleljsica pisarna ?•*]*)» n pnvMrfmJ* Mag« Attine ietemJce. Briovotnl la tovarni suMrafoi jwome« i* Avrtrija In * ArutrtJ». Po4J*ja *• prevajanj* pahti»«. - Skladišče # posebnimi saprtSmi kabinami ta pobištvo. Brzojavi; OANZINGCB. Intcrurban telefon CO. Zdravilišče Rogaška Slatina Sezona MaJ-Septemfoei* Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni - Cene zmerne - V pred- in po sezoni znatni popusti - Največja udobnost - - - Zahtevajte prospekte I Havnateljsfvo zdravilišča. lüHiiniisiii■ ■niiiHiHiiiiUBViii0 5 liiiijirailLl. i n Najcenejše Sn najhvaleinejle darilo našim malim je: SY{oj zu er in j ek knjiga s 45 «likam! ta k lem spadajočim besedilom, pouk ta kratek čas Din 5"~ r/teji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Pia 8*—. Mladi slikar 10 tiskanih predlog za pobarvan;« s akvarel * barvam ali pastel - barvnikl Pid 3”' V Crnipetsr staroznana, vesela družabne igra za zimske večere. 1 igre Din 3*—. Vse se debi v Im fistarai is ipi Ta odpor je molil načrte markija tako zelo, da fe r.j mogel več obvladat». Odložil je Izraz človeka iz dobrih krogov in ves podli lopov je stopil nu dan. Grozeče in sirovo je začel zmerjati. »Tako torej! YT se hočete izpovedati svojemu možu! Res Izvrstno! Malo pozno prihaja ta sk’ep. Ko bi bili povedaü vse oni dan, ko sem jaz stopil v vaše življenje, bi bi’i mogli še upati na uspeh. Morda bi b:.| vaš mož odpustil davno izvršeni greh, ki ste ga izbrisali z dvajset leti neoporečnega življenja. Saj ste bili zvesta žena in dobra mati Zdaj pa si predstavljajte, kaj bo rekei ta dobri mož k temu, da je takozvani nečak, ki večerja pri njem In ki si Izposoja ©d njega denar, sin vaše prve ljubezni. Dvomim, zelo dvomim, pa naj bo gospod Fauve! še tako dober človek, da se mu bo dobra zdela' ta šaia, ki je dokaz strašne pokvarjenosti. Izredne predrznost! in neverjetnega hinavstva.« Marki je govori! resnico. Gospa Fauvd pa n! povesila oče pred njim. »Za boga!« je nadaljeval, »ta ljubi gospod Bertomy Vam je strašno prirasel na srce! VI žrtvujete čast svojega imena za ljubimkanje tega blagajnika. Potem Vam bo gotovo tudi v veliko tolažbo, če se gospod Fauvei iočt od Vas, če se bosta Abel In Lueien odvrnila od Vas in. se sramovala, da sta Vaša sina, potem bo seveda za Vas sladko veselje, če boste mogli reči: »Naš dobri Prosper je srečen.«« »Naj pride, kar hoče,« je rekla gospa Fauve!, »storila bom svojo dolžnost«. »Storili boste, kar zahtevam jaz!« je Clameran skoraj zavpil, »nobeden ne bo mogel reči, da nas je zadržal napad Čutnosti. Dota Vaše nečakinje je za nas neobhodno potrebna in poleg tega ljubim Vašo Madelajna!« Udarec je padel. Marki je hote! počakati njegov učinek. S silnim samozatajevanjem se Je kaza! zopet mirnega in fe nekolika vljudno le dostavil: »Sedaj je Vaša stvar, milostljiva, da premislite moje vzroke. Verjemite mi, da bo to zad- nja žrtev. Mislite na čast Vaše hiše in ne na Iju* bimkanje svoje nečakinje. Cez tri dni priJem td odgovor.« »Zaman boste prišli, marki; kakor hitro s® vrne moj mož, mu bom povedala vse.« Ce bi bila gospa Fauvei takrat mirna, b! MIŠ mogla opaziti na Clameranovem obrazu izraz ve-Lke skrbi. Teda ie en hip. Brezskrbno Je zamahn'1 s roko, kakor da hoče reči: »Kakor Vam drago!« ter rekel; »Smatram Vas za dovolj pametno, da boste čuvali najino tajnost.« Priklonil se je in hitro odšel. Zaloputnil pa je vrata ter je bilo na tem spoznati kako zelo se je bil moral premagovati. Po vsej pravici se Je Clameran bal. Energija gospe Fauvei ni Mia samo igrana. »Da,« vzklk-niia navdušena od svojega velikega sklepa, »sedal povem Andreju vse.« V tem trenutku pa je zaslišala, dasiravno j« bHa prepričana, da je sama, zraven sebe koraka Hitro se je obrnila. Madelajna je stala pred njo bleda In mrzfca z očmi petnimi solza. »Pokoriti se moramo temu možu, teta,« fe rekla polglasno. . Na teli straneh salona sta bili dve majhni igralni sobici, samo zastrti s preprogami. Madelajna je bila, ne da bi bla za to vedela njena teta, v eni teh sobic ko je prišei marki de Clamcraa i» je poslušala ves razgovor. »Kaj!« je vzkliknila gospa Fauvei do bkub* nosti prestrašena, »ti veš...« »Vse vem! Teta.« »In ti hočeš, da te žrtvujem« »Na kolenih t® prosta, da mi dovodi,