Stm. 199„
stegnita 1 Ofe
V lluhllml, v torek 25. septembra 1923.
Poštnina pa¥ia89rana.
Leto I.
,	_.	__ _ i,„,iMn	i	i---
■mrmam
izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši ponaeljke. Mesečna naročnina:
I v Ljubljani Din t0*~, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana“. upravništvo: Marijin trg. št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Bedna politika.
Politiki federalističnega bloka še vei-dno ne morejo najti izhoda iz zagate, v katero so prišli po svoji lastni krivdi separatistični voditelji. Brez vsakih temeljitejših razlogov so vrgli med ljudstvo nekaj privlačnih »problemov«, iz katerih so hoteli kovati kapital za svoje tajne interese. Pri tem pa so pokazali svojo popolno politično nesposobnost, kajti postala so igrača stanja, ki so ga sami ustvarili. Skušali so igrati vlogo »modrih državnikov« in so popolnoma prezrli in še vedno prezirajo realno življenje, ki z naravno nujnostjo stremi baš v nasprotno smer. S sholastičnim dlakocepstvom in akademičnimi razpravami skušajo dokazati ljudstvu, da neke boleha, čeravno se ono teiga ne zaveda in te bolezni v resnici tudi ni. Žal pa je bilo ljudstva na svojo lastno škodo in nesrečo od njih fascinirano in pričakuje nekaj izrednega. Sčasoma pa bo zmagal njegov zdravi instinkt in tedaj bo spoznalo v svojih voditeljih puhle frazerje, brez vsakega za realno življenje potrebnega smisla.
Da znači taka politika veliko nesrečo za ljudstvo, in če bi obstojala ta nesreča tud samo v sugeriranem nezadovoljstvu z obstoječim stanjem, je vsakomur jasno. Ljudstvo Še vedino ne ve, da je »federalistična država« in, »republika samo označba za neko socijalno tvorbo z vsem aparatom, ki je zato potreben. Ne prva, ne druga ne bi bila: v stanu na-mah odstraniti težkih posledic svetovne voljne, kot jih ni možno takoj odstraniti v stanju, ki ga je ustvarila Vidovdanska ustava. Nesreča za naš uspešni razvoj leži v pasivnem stanju ustvarjajočih sil naroda, ki sedaj spe, ali pa celo ovirajo naravni razvoj naših notranje -političnih razmer.
Povzročitelj vse te nesreče se se zagrizel v svojo republiko in izgubi! vsako pravo orijentacijo. Prežet s svojo fiksno idejo je slep za realno življenje. V svoji kratkovidnosti pa je imel smolo in je šel k praktičnim in politično izkušenim Angležem, ki so mu enkrat za vselej povedali, da želijo na Balkanu močno Jugoslavijo m pa slabotnih državic, kj, ki kile same sebi m poti. Doma je pustil svoje zaupnike, ki v brezdelju čakajo na njegove »uspehe«. Zaslepljeni ne^ vidijo blamaž, 'ki jih doživlja njihov šef, ne vidijo pa tudi svoje lastne in blamaže lahkovernega hrvait-skega naroda, kar mora boleti vsakega državljana, ki ve, kaj smo dosegli z našlo skupno država
Reka, Bolgarska, Albanija so za Koka še problemi; ki jih naj rešujejo drugi. In vendar so vsa ta vprašanja za nas velikanske važnosti in zahtevajo, da se vsaj tu mobilizirajo vse narodne moči v podporo državnikom, ki se trudijo, da bi jih kljub neugodnemu položaju rešili v našo korist. Medtem, ko je šel Radič v inozemstvo, da pljuje v lastno skledo, se je sivi Pašič trudil pridobiti francosko In angleško javno mnenje in diplomate za našo sveto stvar. Mari Mussolini ne računa s Hrvati in njihovo intransingenco nap ram Beogradu? Prišel bo čas, ko s;e bo to spremenilo, ko bo narod tiste, ki jim danes slepo sledi, preklinjal kot izdajalce domovine in blagroval one, ki ge danes zavedajo svoje dolžnosti.
In čudno je, da se najdejo tudi med Slovenci ljudje, ki so šli Radiču na lita in odobravajo tako politiko, M je gotovo najklavernejša, kar jih pozna sodobna Evropa, ki pa tudi pomenja ogrožanje interesov svojega lastnega naroda, ki je že dovolj dolgo trpel in vendar enkrat zasluži, da v miru posveti svoje moči boljši bodočnosti. Uverjeni smo, da ni daleč dan, ko bo narod spoznal, kam Pelje pot, ki mu i° danes kažejo laži-Preroki. Dolžnost vsakega, ki se zaveda svojih državljanskih dolžnosti je, da po svojih močeh deluje, dia se to zgodi eta-Prej. Tedaj pa bodo morali odstopiti vsi politični disidenti, Id danes ribarijo v kalnem, in prepustiti mesto ljudem, ki jim bo šlo predvsem za splošni blagor.
POMOČ DRUŠTVA NARODOV AVSTRIJI. v
Ženeva, 24. sept. (Br.) Raziskovalec severnega tečaja, Norvežan g. Nansen, ki zastopa svojo domovino v Društvu narodov, je dejal v zadnji seji, da so razne vlade, ki so prej posamez-no skušale pomagati Avstriji, izdale 75 milijonov angleških funtov brez vsakega uspeha, med tem ko je Društvo na-rodov z velikim uspehom in brez stroškov rešilo ta nenavadno težavni pro-
Narodna skupščina.
Vlada odgovori jutri na
Beograd, 24. septembra. (Z) Danes po 10. uri predpoldne je otvoril predsednik skupščine Ljuba Jovanovič sejo. Najprej se čita zapisnik, ki se odobri. Po nekoliko formalnostih protestira demokrat dr. Edo L ukini 5 zaradi tega, ker Ljuba Davidovič ni dobil besede na zadnji seji. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič odgovarja, da ni slišal, kedaj je Ljuba Davidovič zahteval besedo.
Nato se čitajo razna poročila, nakar je odgovarjal minister za notranja dela na štiri interpelacije. Balič, poslanec jugoslovenske muslimanske organizacije, interpelira o kazni dr. Nikole Lubišiča iz Tuzle. O priliki njegovega govora pride do burnih scen. Vujičič odgovarja na interpelacijo dr. Koste Kiimanudija o makedonskih emi-
reško interpelacijo.
grantih, ki se nahajajo v Bolgarski in odgovarja, da to vprašanje še ni moglo biti rešeno. Vsak emigrant, ki hoče, se more povrniti v državo, kadarkoli žeii. Toda, ako je bilo njegovo delovanje kažnjivo, bo pač kaznovan. Dr. Šečerov govori proti službovanju srezkega načelnika v Kaniži. Potem, ko so bile opravljene še nekatere formalnosti. je predsednik zaključil sejo ob 1.2. in določil prihodnjo sejo za jutri ob 9. s sledečim dnevnim redom: 1. Pretres budgetnih dvanajstin, 2. volitev odbora za pretres zakonskega predloga o priznanju zaslug vojvodi Putniku in Mišiču. Nato naznani Ljuba Jovanovič, da bo v sredo podan odgovor na interpelacijo predsednika demokratskega kluba Davidoviča o Reki.
Parlamentarna situacija.
Demokrati v objemu s separatisti.
Beograd, 24. septembra. (Z) »Tribun a« piše, da bo ta teden zelo značilen za nadaljno delo v narodni skupščini in vladi, ker so se vse opozicijske stranke koalirale, da strmoglavijo vlado. Na seji v četrtek se bodo oprijele reškega vprašanja in bodo poskušale z izkoriščanjem odsotnosti nekaterih radikalnih poslancev premagati vlado. Včeraj sta se dolgo posvetovala gg. Pribičevič in Davidovič.
Beograd, 24. septembra. (Z) »Tribuna« piše: Po včerajšnji seji ministrskega sveta so člani vlade demantirali vesti o tem, da bo v kratkem skupščina razpuščena in da bo prišlo do novih volitev, ker zato ni nikake potrebe. Glasom izjav posameznih članov se je sklenita da se o priliki sestavljanja dnevnega reda za skupščino postavi na dnevni reci zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece oktober, november in december. Dalje se je sklenilo, da se za četrtkovo sejo stavi na dnevni red interpelacija o okupaciji Reke, ker se do četrtka vrne iz Ženeve minister g. dr. Ninčič. Ker se dvanajstine končajo, bo skupščina vzela v pretres zakon o spremembah in dovolitvah zakona o taksah in pristojbinah, ki bo do prihodnje seje gotov v odboru. Nato bo skupščina odgođena do 20. oktobra.
Beograd, 24. septembra. (Z) Danes dopoldne poseti ministra notranjih del gosp, Vujičiča: gg. Anton Korošec, predsednik jugoslovanskega kluba itn dr. Hrasnica, podpredsednik jugoslovanske muslimanske organizacije vsled razpusta pevskega društva »Vla-šič« v Travniku, ker da je to kulturna ustanova. Minister g. Vujičič je. obljubil da stvar preišče.
Beograd, 24. septembra. (Z) Namesto g. Ive Evetoviča, umrlega poslanca bunjevske stranke pride kot član narodne skupščine g. Anton Bošnjak, posestnik iz Sombora.
Beograd, 24. septembra. (Z) »Novi List« poroča, da je Karol Heusler, bivši poslanec Radičeve stranke, posetil danes dopoldne radikalni
klub in se razgovarjal- z nekaterimi ra-dikalskimi prvaki.
IZ RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 24. septembra. (B) Danes popoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri se je razpravljalo o celokupni zunanji in notranji situaciji v državi. Govorilo sc je tudi o napadu preko javnosti na g. dr. Laza Markoviča od strani Mihajla Rankoviča. Nato je bilo govora o odnošajih napram džemijetu, ki bo še dalje podpiral vlado» Končno je g. Pašič seznanil člane kluba z našo zunanjo situacijo in jih obvestil o registraciji rapallske pogodbe.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 24. septembra. (Z) Da-nes popoldne je imel zakonodajni odbor sejo, na kateri se je pretresal projekt zakona o prometnem osobju. Po ekapozeju ministra za promet g. dr. Velizarja Jankoviča in po izjavah od strani vseh klubov, ae je sprejel ta zakonski načrt z večino glasov v načelu. Seja bo trajala od 4. do 6. ure popoldne.
ZOPET KOMUNIKE HRSS!
Zagreb, 24. septembra. (Z) V nedeljo 23. t. m. je bila. V. seja hrvatskega narodnega zastopstva. Navzoči so bili skoro vsi narodni poslanci in predsedoval je podpredsednik narodnega zastopstva Juro Va-lečič. Enoglasno so bila odobrena poročila predsedstva o zunanjem delu predsednika hrvatske republikanske seljačke stranke Radiča in o dosedanjem delovanju predsedstva v deželi. Na podlagi izčrpne razprave o politični situaciji s posebnim ozirom na mednarodne prilike in z druge strani na povečanje brezzakonitosti in nasilja v vseh hrvatskih krajih so bili sprejeti sklepi o na-daljnim potrebnem delovanju za samoodločbo hrvatskega naroda. Povodom najnovejšega koraka beograjske vlade, da izposluje v zunanjem svetu novo posojilo 300 milijonov _ frankov, kav znači približno sedem milijard kron, opozarja hrvatsko narodno zastopstvo tudi ob te] priliki na svoj že enkrat proglašeni sklep, da vse financi-3eine obveze, ki jih je napravila ali ki jih bo napravila beograjska vlada v imenu Srbije ali kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, a brez pristanka in proti volji hrvatskega narodnega zastopstva, smatra hrvatski narod zase kot neobvezne.
. Sestanek v Benetkah.
Povratek dr. Ninčiča.
B e o grad, 24. septembra. (B) Naša vlada je poslala pismen odgovor italijanski vladi, v katerem pristaja na sestanek v Benetkah. Misli se, da se bo g. Pašič sestal z g. Mussolinijem v Benetkah koncem t. m,, ko se bodo definitivno ustanovili prijateljski odnošaji med našo kraljevino in Italijo.
Ženeva, 23. septembra. (D) Predsednik četrte komisije Društva narodov, zunanji minister kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dr. Momčilo Ninčič je na poziv svoje vlade nenadoma odpotoval v Beograd. V merodajnih krogih zatrjujejo, da je njegov odhod v zvezi z neposredna rešitvijo reškega vprašanja»
(To poročilo smo dobili prepozno za nedeljsko številko. Ured.)
Beograd, 24. septembra. (Z) S službene strani se izjavlja, da so vsa napovedovanja našega in inozemskega tiska o vsebini pisma gg. Pašiča in Mussolinija popolnoma samovoljna.
Giardino v Rimu.
Reka, 24. septembra. (Z) Guverner general Giardino je odpotoval sinoči v Rim. Poročal bo Mussoliniju o položaju na Reki,
Seja ministrskega s¥sta.
Beograd, 24. septembra. (Z) Včeraj je seja ministrskega sveta trajala do 1. ure popoldne. Na njej se je najprej razpravljalo o tekočih resort-nih poslih. Nato pa o parlamentarni situaciji in o poslih, ki jih ima skupščina rešiti te dni. Govorilo se je tudi o koncentraciji opozicijonalnih skupin v en blok. Vlada pa temu ne pripisuje velike važnosti. Namestnik ministra zunanjih del, g. dr. Perič je poročal o dogodkih v Bolgarski. Situacija v Bolgarski je zeta resna. V Beograd sta dospela dva predstavnika vlade Cankova, Vasiljev in Visankov, da spoznata razpoloženje za obnovo dobrih sosedskih odnošajev. Trdi se, da sta pooblaščena za pogajanje o izvršitvi niškega sporazruna. Vlada ne daje nikakih obvestil glede svojega držanja napram tema delegatoma, izgleda pa, da se tej misiji ue pripisuje velika važnost, ker se dvomi o poštenosti namer Cankova. Cankov želi, da pridobi našo vlado, dokler ne uduši nemirov, nato pa bi nadaljeval svojo staro politiko.
Iz Španske.
Madrid, 24. septembra. (Agence _ Havas) Kralj je odpotoval X S, Seba-fcMfttk
Kmečka revolucija v Bolgarski.
Todor Aleksandrov — notranji minister.
Širjenje vstaje. — Napredovanje zemijoradnikov. — Panika v Sofiji. — Izpre-
tnetnba v kabinetu.
Sofija, 24. septembra. (Z) Preteklo noč so se tukaj čuli prvi topovski streli izza leve strani Vitoš Planine. Potemtakem izgleda, da se razvija borba že okoli Radomira. Iz Sofije so poslali takoj dva pešpolka in en konjeniški polk. V Sofiji je zavladal strah. Btokaši se že pripravljajo za beg, toda ne vedo, kam bi odšli.
Car ib rod, 24. septembra. (Z) Glasom vesti potnikov, ki so dopotovali z jutranjim orijent - ekspresom iz Bolgarske, se doznava, da je izbruhnila vstaja v celi Bolgarski. Zemljoradnika so zavzeli več mest v južni in severni Bolgarski. V njihovih rokah se nahajajo: Vidin, Belogradeuk, Gramada, Palanka, Krištof, Orehovica, Zamokov, Ru-ščuk, Varna. Burgas, Nova in Stara Zagora, Cirpan, Kazanlik, Šipek, Jambol, Slivno, Koster, Gornja Orehovica, Trnovo, Šumen. Eški Zumaja, Braslav, Razgrad Sn Gabrovo. V vseh teh krajih so že postavljene nove občinske uprar ve in erezki načelniki, narod iz cele okolice se pridružuje zemljoradnikom in se skupno z njimi pomika proti Sofiji. V Gabrovu, Šumenu in Jambol ju so zem-Ijoradniki zaplenili veliko množino orožja in municije. Velik del regularne vojske je prestopil k zemljoradnikom in samo manjši del, ki ga tvorijo make-donstvujušči, je ostal zvest današnji vladi in se umika nazaj proti Sofiji. Vsem vojakom, ki so ostali zvesti vladi, je ta obljubila znatno denarno nagrado in ogromne komplekse zemlje, toda kljub temu vojaki zapuščajo svoje voditelje In prehajajo na stran vstašev.
Revolucija se sir*.
C a r i b r o d, 24. septembra. (Z) Iz južne Bolgarske se revolucija širi z nepopisno brzino po celi deželi Ogromna množica ljudstva navaljuje z zemljo-radmšktai zastavami na mesta in vodi ogorčeno borbo z vladinimi četami.
Teror v Sofiji.
Sofija 24. septembra. (Z) V Sofiji vlada prava panika radi vesti, da se pomikajo ogromne mase zemijoradnikov proti Sofiji. Vlada je v rokah makeuon-stvujuščih, ki izvajajo velik teror nad meščani, da jih prisiljujejo k vstopu v svoje čete.
Splošna stavka.
C a r i b r o d, 24. septembra. (Z) Nocoj so pričeli stavkati vsi železničarji, promet je skrčen, a istočasno so pričeli stavkati vsi poštni nameščenci, tako da je prekinjena tudi telefonska služba.
Sofija, 24. septembra. (Z) Nocoj ob 12. uri jc objavljen v celi Bolgarski generalni štrajk. Vsaka telegrafska, telefonska in železniška zveza je prekinjena. Tovarniški delavci so zapustili
delo in so prestopili k zemljoradniškta četam.
Niš, 24. septembra. (Z) Orijent-ekspres iz Bolgarske, ki bi bil moral priti nocoj ob 1. uri, je vsled generalnega štrajka dospel šele danes opoldne. Zakasnil se je za celih 11 ur.
Sofija, 24. septembra. (Z) Na "eč krajih je razstreljena železniška proga, tako da je vsako kretanje vojske skoro nemogoče, oziroma silno težko.
Vladna kriza.
Beograd, 24. septembra (Z) 12 poročil, ki so dospela semkaj iz Sofije, se more posneti, da je vlada Cankova v veliki krizi. Aspiracij makedonstvu-juščih ne more zadovoljiti, a z druge strani ni dovolj močna, da uduši gibanje zemijoradnikov in komunistov. Komunistična voditelja Kolarov in Dimitrov sta pobegnila 22. t. m. iz Sofije ter sta v okolici zanetila vstajo in prcn glasila sovjetsko republiko. Glasom nepotrjenih vesti so boljševik: zavzeli Plovdiv. Našemu poslaniku v Sofiji je bolgarska vlada to sicer demantirala* vendar pa je to gotova stvar. Iz vlade je moral izstopiti minister pravde Smi-lov radi svojih zvez z liberalci, ki so odbili vsak kompromis z vlado. Na njegovo mesto je stopjl v vlado predsednik makedonskega komiteja, Todor Aleksandrov, ki pa je prevzel portfelj ministrstva notranjih del. Širijo se glasovi, da je zapretil kralj Boris z abdikacijo, po drugi informaciji pa se je že odpovedal, a je na zahtevo vlade ostal še dalje. Zemljoradnik! in komunisti so proglasili gospodarsko blokado Sofije. Vojska se nahaja v popolnem razsulu* Vstaši so pretrgali telegrafske in telefonske zveze in tako izolirali Sofijo od stika z notranjostjo. Vendar pa hoče vlada pred inozemstvom prikriti svojo slabost.
Sofija, 24. septembra. (Bolgarska brzojavna agencija.) Ker je stranka demokratskih elementov, namreč ljudska stranka, napredna stranka, demokrati, radikalni demokrati in socijalisti odklonila pri prihodnjih volitvah v parlament sodelovanje z nacijonalnimi liberalci, t. j. z bivšimi pristaši Radosla-vova, se je zastopnik te stranke justič-ni minister Smilov smatral za primoranega, da odstopi.
Bolgarski poslanik v Beogradu.
Beograd, 24. septembra. (Z) Bolgarski poslanik na našem dvoru je ponovno zaprosil našega ministra zunanjih zadev za avdijenco pri kralju, radi izročitve akreditivnih pisem. Vendar bo moral še počakati, dokler se ne, razčisti položaj v Bolgarski.
Socialistični kongres
v Beogradu.
Beograd, 24 septembra. (Z) Včeraj se je vršil v socijalističnem domu kongres socijalfetične stranke. Prisostvovalo je nad sto delegatov iz cele države, največ pa iz Vojvodine in Slovenije. Pri debati se je posebna pozornost posvečala strankinemu edinstvu. Večina je Proti vsakemu stiku s komunisti. Po debati se je sprejel centralistični statut, ki bo veljal za celo državo. Vidi se, da se je stranka v zadnjem času na znotraj konsolidirala. Kongres je potekel v najlepšem redu.
Iz Češkoslovaške.
P r a g a, 24. septembra. Vlada je ratificirala sledeče konvencije sprejete na mednarodni konferenci dela v Ženevi: konvencijo glede starosti otrok v poljedelsko delo, konvencijo o gospodarskih udru žen jih, konvencijo o koalicij-liaih zemijoradnikov ter konvencijo o uporabi svinca pri barvanju.
Velika manifestacija.
Amsterdam, 24. sept. Včeraj je Priredila socijalno - demokratska stranku in zveza strokovnih organizacij manifestacijo delavskega ljudstva, ki je bife; naperjena proti militarizmu in se je zavzemala za osemurni delavnik, za Pravico soodločevanja delavcev v obratih in za socijalizacijo obratov. Listi označujejo to manifestacijo kot najve-Čjo v dežel, katere se ie udeležilo, okrog 60, do 70 tisoč ljudi
Velika rudniška nesreča.
Dombrova, 24. septembra. (K) Rešilna akcija v rudniku Dombrova še traja. Rešilna moštva so vdrla v notranjost rudnika do 50 metrov k glavnemu žarišču ognja. Da K prodrli še naprej, ni bilo mogoče zaradi enormne vročine. Slišijo se še vedno podzemeljske detonacije. Usoda 14 delavcev je še neznana. Najbrž so našli v rovih smrt. Danes se vrši pogreb 20 najdenih žrtev. Škoda, ki jo je povzročila ta katastrofa, se še ne da preceniti. Treba bo dolgome-sečnega dela, da se bodo rudniki zopet mogli izkoriščati.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 24. septembra. Za 25. t. m. za enkrat Še deževno vreme. Zboljšanje v teku jutrišnjega dne precej verjetno.
Umnašnle pršr@dif¥@.
V Ljubljani:
V Unionu: »Koncert Poljakov« ob 8. ul. zvečer.
Ktao Matica: »Doživljaji glasovite plesalke« — Lya Mara.
Kino Ideal:	»Most vzdihljajev«
III. del.
Kino Tivoli: »Moč demona«.
V Celju;
Mestno gledališče: »Charlijeva tetka«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden:	lekarna Prochazka na
Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Jošt y Spodnji Šiški. Csiovgk» .cegtfc.
Proslawa spomini narodnih
mučenikov Idamlča in Lundra
tV nedeljo 23. septembra je pokazal itaš zavedni narod, da se zaveda svobode in da visoko spoštuje svoje mučenike, ki so padli v borbi proti tiranskemu gospodarju oholemu Nemcu, ki le čutil, da se vedno bolj prdbuja narodova samoziaivest in je zato pritiskal z vsemi silami, da zatre misel prostosti In svobode in zasužnji mali slovenski narod.
Petnajstletnico smrt! naših mučenikov so proslavili slovenski listi z daljšimi članki, narodna prosvetna in obrambna društva pa so priredila ob njunem grobu veličastno žalno manifestacija Zgrnile so se množice ob njihovem grobu. Prikorakal je ponosni Sokol s prah porom, Orjuna s svojimi novimi pran porčkf, dalje zastopniki skoro vseh društev in naprednih strank. V Zvezi slovenskih pevskih zborov včlanjeni moški zbori so zapeli pod vodstvom pevovodje g. Prelerw krasno Pavčičevo ■»Narodno msrobrnco. Ko so se razlegli zadnji akordi! krasne žalostinke po širnem pokopališču, je stopil na govorniški oder g. E. Gongi in je govoril sitni množic! manifestantov krasen spominski govor našima mučenikoma:
Bratje in sestre! Ptujski dogodki ob Priliki zborovanj*?; GM Metodove dßHh žbe teta 1908 8$ razvneli naša kri in silno dvignili mag ponos in narodno zavednosti Ta satVcwt je rodila končno živo spoznanje, smo vsi sinovi in hčere iste matere domovine, da smo bratje in sestre med seboj. Čutil srna da boli rana, Idi jo zaseka narodni sovražnik posamezniku, nas vse in da moramo maščevati žalitev narodove Časti In njegovega svetega imena. Jek hofe-sti, ponižanja, ponosa ta zavesti: je preletel vso našo zemlja vzravnale m se hrbtenice ta trdno smo stisnil pesti. V imenu naše bele Ljubljane je takrat govoril nepozabni brat Sokol pokojjst dr. Ivan Oražem. Po vsej domovini so odmevale njegov« spominske besedo: »Bodimo najprej zvesti samim sebi, če nočemo, da nas sovražnik pogazi in zaduši na zemlji, ki te bila, ki te in ki ostane naša!
' Sirovoistiim ta in besnem sovraštvu, ki ga je razlilo janičarstvo nad našimi brati ta sestrami v Ptuju, sta ss pridružila v Ljubljani puška in bodalo nemškega avstrijskega vojaka, da M požel kal novo usmerjenega življenja, kS so pognale iz užaljene narodove duše.
Odigrala se je tragedija malega naroda, ki je iskal svoje pravice in si hotel ustvariti pogoje svobodnega samo-liastnega političnega, gospodarskega, kulturnega ta socijalnoga življenja ta udejstvovanja. Naša mačeha v Ljubljani je pokazala tedaj v malem, kaj hoče ta namerava v velikem: Odpade naj naša veja z debla ponosne slovanske lipe in urmje ta usahne na zemlji, M pije iz nje živi jenske sokove.
Počili so usodni strel in dvoje mladih, nadebudnih življenj je omahnilo in utonilo v lastni krvi Usmiljene roke so sprejele ranjence, drugim so se odprte ječe, nad ostalimi so se razklenili kremplji tuje ptice ujede, a v srca' naša se je zapičilo kruto želo globokega ta vročega sovraštva, ki ugasne takrat, ko preneha utripati poslednje jugosloven-sko srce.
Padli ste žrtvi Adamič in Lunder.
V svečanem žalnem sprevodu so jih prenesli sem ta ih položil v domačo grudo. Črni prapori so zaplapolal po slovenskih mestih, trgih ta vaseh ta vsa naša zemlja se je potopila v žalost, ki je bila veličastna, splošna ta — iskrena. Kmalu nato so zagrebli poleg njiju brata Arnošta Wtndlscherja, kateremu je uničila ječa rahlo zdravje ta tepla moči njegovega idealnega življenja.
Minilo je 15 let. In množice svojcev prijateljev in znancev so pohajale k tej gomili gledat spomenik! našega suženjstva, gledat plačilo ljubezni do naroda1 in rodne zemlje. Pozabili smo, kar nas je dotlej ločilo in razdvajala združila nas je smrt Adamiča ta Lundra ta zavedli smo se skupna dolžnosti spojiti vse svoje materijalne ta moralne moči v obrambo svojih narodnih ta človeških pravic, ki jih hočemo uživati svobodni «a svoji zemlji
Skoro se je izgubila v vihar ju političnih borb, M so besnele po naših krajih dragocena pridobitev septembersklh žrtev. Narodni mučeniki pai ne umirajo zaman! Seme je njihova kri» seme te katerega poganja nova lepše svobodno Življenja Ni obležal ta grob v nižini Ijublanskega polja, vzbočilo se je to polje nad višave naših gora ta s teh višav je žarel ta grob mučeništva viden vsem, isvat vsakemu srcu vsaki duši opomin ta ukaz: Bratje in sestre, maščujte /ms/ NI naša zemlja samo za grobove lastnih sinov, določena je svobodnemu življenju vseh, ki so meni in ki jo tiu-
LieSo za letom je odmeval ta glas od grenite Adamiča in Lundra, do onega cteeva, ko so planili na bojne poljane junaki z meči v rokah, da osvetijo tudi to prelito kri NI priborila svojih pravic narodu mirna prepričevalna be-te bila. A se la teodaiOai
ukaz mučenikov, orožja, treba je bilo bratske pomoči te slovanskega severa ta juga.
Čula sta ta slovenski glas tudi Petar Mrkonjić in njegov junaški sta Aleksander, čuli so ga sinovi srbske zemlje plemiči po mišljenju ta junaki po dejanjih, čuli so ga otroci slovenskih mater, ki so jih objemati kot klešče kroji avstrijske vojske ta jim stiskati srca. Čuti so jih strelski jarki, okrvavljene naše vode, od topovskih strelov razorane višine. Razlegal se je ta mučenišM glas po ječah pregnanstva, pod vislicami!, po razrušenih domovih in onečaščenih in razdejanih ognjiščih svetih' domačij. Čuti so jih vsi ki jtaj: »Menj strašna noč je v črne zemlje kriti, kot so pod svitlim solncem sužnji dniovi!« In sesul se je stari svet krivic, prevar in nasilja v lastnih ruševinah. Iz jezera krvi, te nepregledne vrste grobov in potokov solza je zra-stla tudi ta gomila v plamenih mučeni-ški slave, visoko dvignjena nad siemene naših gora ta v silnem sijaju po veliki novi domovini so zaorili klici: »Maščevana je naša smrt, sladak je počitek umirjene,.m srcu!«
Smrt Adamiča m Lundra je bila vir žive borbenosti, ki je osvajala naše duše ta jih prepričevala, da bo cela naša zemlja gomila žrtev, ako nam ne pribore lastna volja ta bratska pomoč rešitve ta svobode.
V	Adamičev in Lundrov grob so uprte oči vseh onih naših bratov in sestra, ki preživljajo pod tujo pestjo svoje tožne dni V tolažbo jim bodi izrečena zgodovinska resnica, da se maščuje vsaka krivica nad njim, ki gradi m krivici svojo moč in oblast! V urah obupa ta toge naj jim drhti na sluh struna radostne ta neomajne vere, da ni nihče jač-ji od pravice, čeprav ne pozna pravičnosti.
Ljubezen nas je zbrala in združila ob tem groba — ljubezen do mrtvih — ljubezen do življenja. In vedno naj nas druži ljubezen bratovska, kadar nam je v mislih domovina. Bodimo ji zvesti in udani in njena korist, čast in moč nam bodi več nego iskanje samega sebe v velikih nalogah in neogibni odgovornosti sožitja in sotrudništva s vsemi, ki so z menoj iste krvi in istega jezika. Naj bo, kar j,e Mio pred 15 leti in vekomaj naj ostane živo spoznanje, da smo sinovi in hčere iste matere domovine, da smo bratje in sestre med seboj.
Slava imenu in spominu njih, ki so umrli, da mi živimo!
Po tem krasnem govoru so zadoneli mučenikoma trikratni »slava!« klici. Pevci pa so zapeli Vilharjevo »Nagrob-rdca junakom!«
Nato so pristopili k grobovoma razni zastopniki in zastopnice korporacij in so jih pokrili s krasnimi venci.
V	celoti je bila ta narodna manifestacija res nekaj veličastnega z ozirom na udeležbo in potek ta je osvežila drag spomin na naša narodna mučenika v vseh zavednih slovenskih srcih ta poučena fe tudi naša mladina, kaj pomenita za ras ta dva grobova, ki sta nar rodu sveta ta ki ostaneta važen spomenik naše žalostne preteklosti, obenem pa tudi spomenik naše velike in srečne bodočnosti v veliki ta ujedinjeni jugoslovanski kraljevini.
Italijanska ekspanzija na Sredozemskem morju.
Pod tem naslovom je priobčil »K u -rljer Lvovski« uvodni članek, iz katerega posnemamo sledeče: Italijani so odvrnili pozornost od prvega vzroka spora z Grško in pridali problemu nove elemente: vprašanje nadvlade na Sredozemskem morju. Italijani smatrajo Jadran in Sredo, zemsko morje kot svoje morje. Od časa, ko je prišlo do vlade Mussolinija, je to glavna točka njegovega programa. Na ta način so prišli v konflikt z angleškimi interesi na Sredozemskem morju in na bližnjem vzhodu. V sedanjem sporu nastopajo Italijani proti Angleški. Rim posveča svojo pozornost afriški obali, otoki in obale vzhodnega Sredozemskega morja mu morajo služiti za temelje, na katerih bo zgradil svojo vlado. Splošni entuzijazem italijanskega nacijonalizma, ki sanja o obnovitvi moči starega Rima, vladarja na Jadranu, Jonskem, Egejskem in Sredozemskem morju je privedel Mussolinija predaleč. Ob strani stoji Francija, ki je zainteresirana na vzdrževanju ravnotežja. Poljska bo stala z vsemi svojimi močmi na francoski strani, čeravno je italijansko prijateljstvo za Poljsko politična potreba. Poljska mora sodelovati, da se vzdrži v Evropi mir In pogasi žrjavica bodoče vojne.
Iz boijševiške Rusije.
POSLABŠANJE SOVJETSKE VALUTE.
Sovjetski rubelj zopet naglo pada: dolar je veljal 1. avgusta 243 milijonov rubljev, 31. avgusta 416 milijonov, 10. sept 053 milijonov, funt Sterling 2700 miHionov nibljev. Radi tega tudi rastejo cene. Čevlji, ki so veljali Julila 9-13 milijonov rob. llev, stanejo sedaj 28 milijonov, steklo se je podražilo od 42 milijonov na 125 milijo« nov rubljev (za zaboj J Cene poljedelskih pridelkov ne rastejo tako hitro, kakor druge cene, radi česar trpi največ ruski kmet ki mora dati 60 p udov žita za en par čevljev.
Danes ob 8. zv. v .Unionu' koncert Pollatov.
Usoda Reke.
Poti tem naslovom prinašal »N. Zürcher Ztg.« članek, v katerem se peča z reškim vprašanjem.
Clankar pravi, da bil bito nepremišljena ako bi pripisali najnovejši gesti Mussolinija, s katero je bila izročena uprava Reke italijanskemu generalu ta bivšemu vojnemu ministru Giardimi večji pomen. Registracija raipallske pogodbe ta njenih dodatkov v Ženevi je najboljši dokaz za ta, da nima Mussolini namena izzvati razburljivih momentov zadnjih tednov. Sicer pia bi lahko smatrati ta ukrep vlade za nekolika tte-premišljen.
Nadomestitev dosedanjega nominel-nega vladarja na Reki De Folija z Giar-dinom pomenja čin odkritosrčnosti. De Poti je bi stvarstvo Giunte in tržaškega fašizma in ni mogel nikdar pridobiti trdnih tal, ker jc prevladovala: avtonomistična stranka izgnanega predsednika Zanelle. Položaj se tudi danes ni bistveno spremeni!. Rekli bi skoraj, da pomenja misija Giardtna »ukrep te zadrege«. Italijanska vlada je skušala v zadnjem času s pritiskom pospešiti rešitev reškega vprašanja. Prišlo je drugače, in da bä se ta neuspeh maskiral, se je maralo ukreniti nekaj energičnega že radi lastnega ljudstva. Obenem pa so obdati ta korak s številnimi rezervami tako, da ne obstoja nevarnost za nadaij-ne komplikacija
In res je zgubilo reško vprašanje za Italijo njegov bistveni interes. Mussolini pa se bo čuval doživeti neprijetna iskustva zadnjih tednov. Londonska pogodba te leta 1915, M je izročila Reko Hrvatski, je dejansko zapečatila usodo Trsta. Kajti, ako tal bito to pristanišče v nasprotju z Reko odrezano od svojega zaledja, tedaj bi bila konkurenca Reke brezdvomma. Naslednici Trsta M postati Benetke in Reka. Ra ia se to preprečilo, je bila inscenirana kotosalna naet-jonatistična propaganda, M je napravila Reko za paladij Italije na Adiriji in zahtevala aneksijo mesta v dobri veri, da je ta istovetna k odcepljenjem mesta od naravnih virov njenega bogastva. Medtem pa, ko se je italijanska zunanja politika zasidrala na Reki, je Izgubila iz-
pred oči druge važne probleme in je zamudila svoj delež pri razdelitvi turških inozemskih dežel in nemških kolonij, ne da bi s tem dosegla svojega cilja. Mussolini ima prav, ako pravi, da je stala Reka Italijo več, kot je vredna. Rapall-ska pogodba je zapečatila tragično usodo Reke. Pismo Sforza S katerim sta bila Bairoš ta Delta priznana Jugoslaviji in ločena od prostega mesta Reka Pomenja smrtno obsodbo pristanišča. Ju-gostoveni so takoj prevzeli vlogo izvršilen te sodbe s tem, da so z zasedbo predmestja Sušaka ta s svojimi železniškimi progami končnoveljavno upropastili gospodarsko življenje mesta Reka
S tem trenutkom so se postojanke spremenile. Jugosloveni so imeti velik interes na striktno izvedenih Sforztaih koncesijah, Italija pa je bila z zgoraj omenjeno kampanjo za Reko moralično obvezana napraviti vse mogoča da se revščina! mesta ublaži, in to so lahko napravili tembolj odkritosrčno, ker se ni bilo treba bati konkurenčne nevarnosti za Trst, kajti pristanišče Reka ja postalo samo lokalna luka. Edina nevarnost za Italijo je obstojala v Zanellini stranki, ki je z gospodarskimi razlogi zagovarjala prikiopitev mesta jugoslovensfci kraljevM. Italija je radi tega zastopala tezo, naj se dajo Jugoslaviji odstopljeni deti pristaniškega kompleksa novi prosti državi v zakup. Obenem je Italija skušala s kombinirano akcijo tržašMh fašistov ta teških karabinjerjev preprečiti povratek Zanelle. Ta vloga čuvarja Reke pa se je izkazala za zelo nehva-težno, ker je prvič stala Italijo velike vsote ta je spor z Jugoslavijo zelo oškodoval ekspanzijo italijanske trgovine v jugoslovenski državi. Na drugi strani je taida beograjska vlada vezani roki po hrvatskih nacijonafetih.
Tako jo prišlo do reške situacija da je ostalo reško vprašanje večno nerešeno, kljub temu da imate obe stranki dobro voljo za sporazum in da se njihovi interesi nikakor toliko ne razlikujeia kot izgleda na prvi pogled. Iz tega pa sledi, da nima niti Rim, niti Beograd najmanše volja da bi se ta zaideva vlekla v neskončnost
PailC le vsesa kriv!
»Slovenec« je sprejel »od dobro informirane strani« in objavil na prvi strani lista pojasnite o naših pogajanjih z Italijani. Po pojasnilu te »dobro informirane strani« je vsega kriv edino le Pašič.
Pašič je zavlačeval neprestano pogajanja z Italijani in tako zamudil najboljše prilike. To je bila »temeljna napaka Pašičeve delegacije«, vsled katere »trpi Jugoslavija še danes, ker ne more priti z Italijo do pravičnega sporazuma in do končnega miru«.
Toda ona »dobro informirana stran« očita Pašiču še druge, mnogo hujše stvari, kakor se menda niso še v nobeni državi očitale nobenemu vodilnemu državniku in ki M se že z ozirom na ugled in na položaj države nikakor ne smele zanesti v široko javnost
»Pašič je meseca avgusta zbežal pred rešklm vprašanjem v Inozemstvo« — trdi dobro informirana stran. — če bi bilo to res, b» bil Pašič ne samo brezvesten in nesposoben državnik, on bi bil naravnost neke vrste veleizdajnik. To ni majhna stvar, če vojskovodja pobegne pred odločilno bitko strahopetno v inostranstvo!
Dalje očita »dobro informirana stran« Pašiču popolno nevednost in nesposobnost »V Beogradu se vršijo sestanki, ministrski in kronski sveti, a Pašič ne ve kljub vsemu temu ne kod ne kam.« Pašič je torej tako izgubil glava da mu nikdo ne more več svetovati in sam je tako nesposoben, da ne more ničesar misliti. K sreči sta v zadnjem trenotku Francoska in Angleška v toliko posegli vmes, da ni prišlo do» vojne med nami in Italijo. »Pašič zopet lahko eno noč mirno spi in premišljuje o svoji nesposobnosti« —■ pravi »dobro informirana stran«» ki misli da človek lahko obenem »mirno spi« in »premišljuje o svoji nesposobnosti«.
Pašič je silno neroden državnik — pravi »dobro informirana stran« in kot dokaz te nerodnosti navaja, da nima nobene sistematičnosti ta pametne režije. Najprej »Pašič zbeži pred reškim vprašanjem, potem stoji nezadostno obveščen pred Poincarejem to se Mora ž njim razgovarjati, naenkrat zopet pozabi, da je Antonijevič po dr. Ry-bafu prevzel pogajanja In se dajo navodila dr. Ninčiču v Ženevi za nadalj-ne pogovora nazadnje nihče ni popolnoma informiran o vseh fazah poga-ianj«.	„
Svoje informacije zaključuje »dobro informirana stran« z očitanjem,. da je usoda narodov za Pašiča samo igrača.
Grji, lažnjivejšl in bolj protidržaven članek smo težko kdaj čitali V slovenskem časopisju. Med Srbi so se od nekdaj vodili hudi strankarski boji to v teh bojih je bila časnikarska polemika strastna, brezobzirna» grda« osebna.
noben srbski časnikar, že z ozirom na zunanjepolitični položaj države, ,To je mogoče le pri Slovencih.;
»Slovenec« je gotovo toliko pošten, da, si te »dobro informirane strani« ni sam izmislil. On je tudi toliko patrijo-tičen, da te »dobro informirane strani« ni našel v italijanskih vrstah, čeprav bi na to najlažje mislili. Torej ta »dobro informirana stran« v resnici obstoji
Ta »dobro informirana stran« bi morala vedeti, da so bili ravno Slovenci, ki so zavlačevali pogajanja z Italijani in preprečili, da se ul sprejela Wilsonova črta. Ona bi morala vedeti, da je ravno Pašič bil oni, ki je zahteval, naj se sprejme Wilsonov predlog. Ona bi morala vedeti, kako strahovito je »Slovenec« radi tega napadal Pašiča, češ da hoče žrtvovati Slovence in Hrvate za Skadar,
»Dobro informirana stran« očita Pašiču, da je »zbežal pred reškim vprašanjem v inostranstvo, če tudi je »dobro informirana stran« morala vedeti, kam te šel in zakaj je Sel. Ali je to beg, če gre ministrski predsednik ob Času političnih počitnic na kratek odmor, katerega je vsaj toliko zaslužil, kakor vsak drugi uradnik? Ali je beg, če vnaprej javi celemu svetu, kam gre in kje se nahaja? če si je izbral Francosko, je pač storil radi tega, da je v vsakem slučaju najbtižje one točke, fcjer lahko najuspešneje pomaga. Izid je pokazal, da je bil v pravem trenotku na pravem mestu in rešil stvar, kolikor je mogel. Kar je pokvarjeno, to so pokvarili drugi kar se te rešilo, je rešil Pašič,
če bi »dobro informirana stran« šla mimo Pašičeve pisarne v pozni večeriti uri, bi videla, da Pašič kljub svojim osemdesetim letom dela v pisarni še ob času, ko drugi gospodje že navadno sede pri večerji to pri čaši piva, a zjutraj je zopet v uradu na svojem mestu. »Dobro informirana stran« gotovo ni opravičena, da očita zaspanosti nesposobnost, neinformiranost Hd. gospodu, ki je doslej še vedno pokazal da je v najtežavnejših položajih na svojem mestu, o »dobro informirani strani« pa ne vemo, česa je sposobna. S svojim člankom je »dobro informirana stran« pokazala, da je nevedna,; zlobna in laž-njiva.
ABESINIJA IN DRUŠTVO NARODOV.
Ženeva, 24. sept (Br.) Šesta komisija Društva narodov (politična vprašanja) je razpravljala, ali naj s.e Pripusti Abesinsko cesarstvo (Etijopija) v Društvo narodov. Medtem ko so nekateri delegati Predvsem italijanski temu ugovarjali, se je francoski delegat g. Jouvenel izrazil da stopinja civilizacije med člani Društva narodov. ne sme ustvarjati med njimi nesna-
Feministična alijansa v kraljevini SHS.
Y nedeljo, dne 23. sept. se je izvršila V kazinski dvorani v Ljubljani svečana ustanovna skupščina jugoslovanskih feministk, ki so ustanovile »Feministično alijanso kraljevine SHS. Skupščini je predsedovala kot častna predsednica gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je pokazala neumorno ljubezen, s kakršno se mora gojiti slovenski feminizem, da doseže svoje visolce idealne smotra Naša žena nd več samo marljiva narodna čebelica narodnih in veseličnih davkov, marveč tudi navdušena branilka naših narodnih pravic.
Skupščino je otvorila predsednica »Splošnega ženskega društva« ob 9. uri dop. ga, Franja dr. Tavčarjeva i nastopnim nagovorom: Častite zborov alke! Srčno bodite pozdravljene v imenu Spl. ženskega društva, Ve zastopnice iz cele naše prostrane domovine, delujete v društvih, ki imajo začrtan značilen feministični delo, krog. Ko so letos naše delegatke sodelovale na svetovnem ženskem kongresu V Rimu, so bile tako enodušne, da nismo na kaj takega niti na sestankih mož navajene. Tedaj se je porodila misel samostalnoga ju-goslovenskega feminističnega pokreta« Predstojeća konferenca »Ženske male antante« v Bukarešti, meseca oktobra, je tq namero pospešila. Želela bi da se vse vaše misli strnejo v prid jugoslovanske žene, Pri tem pa sem mnenja, da ni treba razpravljati prenapetih misli, marveč da ie treba moderne ženske želje, prikroji*! na potrebe naše jugoslovanske žene. Cula sem tudi da se ta zbor vrši preko narodnega ženskega saveza. Radi tega moram s tega mesta pojasniti, da je prišlo do tega, ke* Savez ni utegnil prirediti svoje redne glavne skupščine začetkom septembra, na katero se pa radi nujnosti sestanka v Bukarešti ni moglo čakati, ta tu je tudi moje mnenja da bi bilo dobro, ako se feministična alijansa zloži v okvira Splošnega ženskega narodnega Saveza. Želim, da bodi predstojeće delo v čast in korist vseh SHS žena. Pri tem delu se spomnimo ua-šega kralja Aleksandra I in kraljice Marije, ki sta vsikdar vrhovna pokrovitelja naših ženskih prizadevanj. Pozdravljam zastopnice jugoslovenskih ženskih organizacij, predvsem go. Leposavo Petkovi^ go. Mileno Atanackovič, go. Vero Petrovič, go. Mileno Dedier, go. Nasto Mihailovič, delegatke: Ženskega pokreta iz Beograda, dalje go. Andjelkovič, delegatko »Društva za prosvečtvanje žena v Sarajevu, go. Kristla«? Katner, ki zastopa »Udruženje Jugoslovenskih žena v Zagrebu«, go. Danico Bedekovič, zastopnico »Katollčkega ženskega Saveza iz Zagreba«, dalje zastop. niče »Splošnega ženskega društva v Ljubljani« go. in gdč. Cirilo in Alojzijo Stebi, Minko Govekarjevo, Karlo Modlcevo in Mli»n Umbergerjevo. Pozdravljam geste go. Mileno Todorovič za Narodni Ženski savez, beograjskih delegatk ga Adelo MU-činovič. za istega saveza hrvatski del ga Marijo Bajti, za slovenski del go. JeJisa* ?eto Stamenkovič, ki zastopa organizacijo beograjskih učiteljic, gdč. Vito Zupančičevo za »Društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani«, go. Miro Engeimanovo za »Kolo Ju* goslovensklh sester v Ljubljani«. Zlasti ml ie prijetno pozdraviti v naši sredini ga Mary Gruičko, ki sl je stekla Izredne zasluge za našo vojno siročad. Dovolite, da predlagam za predsednico današnje skupščine odlično beograjsko feministko go. Leposavo Petkovič. Z izbranimi besedami se je zahvalila za pozdrave preds. Petkovičeva, ki j« izjavila, da so beograjske delegatka na poti v Ljubljano odločile odkloniti vsa častna mesta in da z ozirom na to tudi aa poziv, ki ji prihaja od najuglednejša strani ljubljanskega ženstva te časti na sme prevzeti. Predsednica se je nato spomnila izgube ga Danice Hristlčeve, kateri zakliče v imenu ženskih organizacij »Lahka ji zemlja!« V imenu srbskih učiteljic je pozdravila skupščino gdč. Stamenkovičeva Na njen predlog Je bila imenovana ga. dr. Tavčarjeva za častno predsednico, za podpredsednico pa ga Bedekovičeva iz Zagreba. Nato Je prebrala predsednica obširen govor o zgodovini feminizma pri drugih narodih in o splošnih ciljih feministične alijanse. Nato je v temeljitih izvajanjih obrazložila ga A. Štebl skupščini program fern, alijanse, pri čemer se je razvila posebno živahna poučna debata pri načelno važnih odstavkih tega programa Gdč. ŠtebUeva Je poudarjala da ustanovitev F. A. ne pomenja omejitve delokroga Saveza narodnega ženstva marveč le delftev dela Gospa Andjelkovič Je nato omenjala pri točki o Špecijalnih ženskih šolah, da bf bile take šole nekoliko v nasprotju s splošnim ženskim pokretom, ki stremi za izenačenjem moža in žene. Sedanje razlike niso samo prirodna marveč večinoma umetne In privzgojene. Poglobiti je treba, kakor je poudarjala gdč. ŠtebUeva, žensko kulturo in zanesti jačji vpliv ženskega daha v celokupno življenja
Debata o teh točkah Je bila mestoma Jako žtvahna. Nato sta razpravljali zastopnica ljubi], kršč. ženskih organizacij ga. dr. Piskernikova in pa zastopnica hrv. kat organizacij o lojalnem duhu sodelovanja na splošnih fem. ciljih in o različnih svetovnih naziranjlh. Predlog glede izdaje oficijelnega ženskega dnevnika Je bil za enkrat še odgođen.
Končno Je bil sprejet program »Feministične alijanse V državi SHS«, ki stremi za splošno la enako volilno pravico za žena
Na zadnjem mednarodnem ženskem kongresu v Rimu se je ustanovila »Ženska mala antanta«. Namen te zveze je izposlovati v biroju Internacionalne ženske alianse, ki šteje 12 članic, tudi mesto za naše države. Na to mesto je določena po žrebu grška delegatka ga. Teodoropulo.
Prvi sestanek ženske male antante bo meseca oktobra v Bukarešti, O tem je poročala gdč. Atanackovič. Sledilo je poročilo ga Vere Albrechtove o kongresu mednarodne ženske lige za mir in svobodo y, Podjebradu na Češkem.
Izvrševaini odbor se je sestavil sledeče:	Milena Mllojevlč, predsednica, De-
sanka Cvetkovič, podpredsednica. Vera Jovanovič, tajnica, Milena Atanackovič, mednarodna tajnica, Milica Dedier, blagajničarka, Vera Petkovič, Andjo Bunuševac In Mica Vlajič, namestnica, vse iz Beograda, Kristina Hafner, referentka za Hrvatsko, Alojzija Štebi za Slovenijo in Andjelkovič-Čubrilovič za Bosna
Nato ie zaključila predsednica ustanovni občni zbor prve feministične organizacije.
Ga. Tavčarjeva je povabila nato ndte-leženke na čajanka ki se te	X
MmsM »Zvegga*
Dnevne novosti.
4T* Polkovne komandante so Imeno-
«* pr -
Svetislav Milosavljevič; pri
Pri 2. pešpolku »kralja Milana« pol-
I
jjaai; j
^>vuaiav mxiuaavijcvii;; pri
^ Pes. polku podpolkovnik Radojka Brkič; Sr1, J; PeS. polku »kralja Petra« general-nix1 PO^ovnik Dragoljub Tasič; pri 8. 'ff- Polku polkovnik Perivoj Ilič; pri 9. Pes. polku generalštabni polkovnik Mllorad retrovld; pri 10. peš. polku pešadijski podpolkovnik Jovan Ristič; pri 11. peš. Polk« »Karadjordje« peš. podpolkovnllc Ste-P«» Kneževlč; pri 12. peš. polku »Cara W*8ra« peš. polkovnik Karl Silvi; pri 16.
Ppjku »Cara Nikole II.« peš. polkovnik •"“Orad R a k e 11 č; pri 18. pešpolku »Su-iTOborskem« peš. polkovnik Gligorij Jova-?0 v 1Ć; pri 19. pešpolku »Vojvoda Putnik« podpolkovnik Dušan R a do J čl č; pri Pešpolku peš, podpolkovnik Aleksander uckovlč; pti 21. pešpolku »Ceškoslo-era« peš. podpolkovnik Gjorgje Čirič; «n 27. pešpolku peš. podpolkovnik Gjorgje rkVlović; pri 32, peš. polku podpolkov-«k Konstantin Mudič; pri 36. peš. polku «eneralštabni polkovnik Milutin N e d i č; pri r; Peš. polku peš. polkovnik Dragutin »ta m e n ko v i č; pri 46. pešpolku peš. gpDcovnlk Dragotin Matinovič; za komandanta pešadljskc podoficirske šole »Kra-3? Aleksandra k« peš. polkovnik Živojin r 1 f u n a e ln IV. peš. podoficirske šole «ra. polkovnik Milenko Miljkovič.
—»Iz vojaške stužbe. Podporočnikom so (enovani med drugimi: Oskar J. Bestal, Janc F. Kozjak, Josip J. Čerin, Jan F. riala. Franc F. Rebernik, Slavoljub F. Pickl, Warjan J. Zmavec, Milan M. Kopač, Anton gl. Suk, Branimir J. Gradnik, Branko D. Šuštar, Ciril M. Peče, Josip N. Čeme, Nikola N. Mikec, Ivan A, Lavrič, Milan J. Cve-«d. Milivoj F. Dietz, Ivo N. Božič, Fr. M. Derkoč, Anton A Pintar, Viktor E. Kocbek, Branimir G. Kren, Ivo F. Vidmar, Rudolf v Lemeij, Jakob J. Zerer. Vinko A. Božič. Dragoljub B. BoAJu
-- Sprejem r vojho akademijo. Mini-jtrstvo vojne in mornarice je izdate nVa» Vsem armijskim komandantom, da morajo Po svojih podrejenih organih obveščati vse Prebivalstvo v celi državi o sprejemu v VPino akademijo, kakor tudi o vseh ostalih konkurzih, da bodo mogli vsi mladeniči Pravočasno zvedeti s razpisane sprejeme & vojaške zavode.
—■ Sprememb« v poštni službi Imenovani sp: za vešterjo V, razreda v Ljubljani ‘Van Rus, za nekvalflcirano poštarino v Bo-|tanju Marija Regežič, za kontraktualno po-«arlco v Bakaror. Irena / Franko, za pošta, nco V. razreda v Ljubljani Marija Porenta, poštarino VI. razreda v Ljubljani Marija » ?eiLr~ Uposleni »o: poštar V. razreda , ttebljani Milan Detela, poštar V. razreda v Sarajevu Adolf Sadar, poštar III. razreda aa Sušaku Milan First, poštarica V. razreda ® Zagrebu Milka Volfova.
„ ."T Pojnoč pesniku Šantlču. Minis tiski 1 ,ente se pesnik Santić zdravi V sarajevski bolnici na državne stroške in II ^Ie2 le2a njegovi družini nakazal enkratno podporo v znesku 10.000 Din.
„ . Svetosavske nagrade. Na beograjski Univerzi so na vaeh fakultetah objavljeni haslovi razprav, ki se imajo rešiti in ki bodo nagrađeni na svetosavski proslavi *»24. Rak za rešitev teh nalog traja do dne *• decembra.
p — Zdravniška zbornica za Slovenijo.
, JI ožjih volitvah v zdravniško zbornico je , «o oddanih 242 glasov, od katerih je dobil r?‘ odbornik mariborski zdravnik dr. Be-iamin Ipavic 173, kot namestnik pa ma-«Oorski zdravnik dr. Viktor Kac 167 gla-?ov Nemška kandidata dr. K. Ipavic In dr. niJi ?h sta ostalA v mani&nL Med oddc-
te hiu asovnIcaml 20 ^1® 4 Prazno, 8 pa je Dito neveltevnih
bnnvT v>ZgTJ>b peJguvernerfa Narodne Poknnj)nVv r^elio te bil na svečan način
ÄTuTT” N.ieM"XS10*
SstJl.“dm'TJTraS »“otaS
g. Nllcoll^
Ä S""1”“
bikov.
banke, dostojanstve-
- P. n. Občinstvo opozarjamo, da «e vrši danes zvečer točno ob a nrl V dvorani hotela Union koncert PoJjslce-^ Akademskega moškega zbora fz Arakovega, ki je pod vodstvom slavne-«a poljskega skladatelja Swäersynsfcega. lAkademM imajo koncertno turnejo po «goslaviji, ter so db sedaj obiskali Va-'?ždin ta Za®rebl V Ljubljano pridejo ^nes zjutraj ob 10. uri ta ostanejo tu zjutr^ ko odidejo v Karlo-Občinstvo Prosimo* da v velikem jtevita poseti ta koncert ter s tem po-simpatijo mtadäm, delavnim Pdja-Vstopnice so v predprodaji v Ma-«ODI knjigami ta na večer koncerta pri
Sg’Ä'* ^ Wl ^

po-
Voj-
; ^ wwranjem
Razšlrjeda električne central» v Tehnična uprava beograjske ob-
Sasn f ^^a,1 4a roora v doglednem ^ razširiti električna centrala beograj-
zadDStuJe
'***m4in razmeram Dcosraua.
roku zapuste našo J bih V nasprotnem slučaju s enf ioz meja
razmeram
On »T, Kolonizacija prt Kumanovem bt Šti-.teBstvo agrarne reforme namerava m t5?te teto naseliti v okolici Kumanova črno „a ve2ie število siromašnih ljudi iz i» ® J£re* Like in Hercegovine. Vršijo se katera ^tarave za razdelitev zemlje,
•-«era	---- — razdelitev-----------
Naselitev »Tu °dkazala mrvim naselnikom. lju. Poleg Svršila na državnem ozem-13000 naseälllld dobüi todl
— Podpora Ferijalnemu Savezu. Uprava samostana Praskvica v boki Kotorski je Poklonila Ferijalnemu Savezu večje zemljišče na morski obali v Budvi. Ferijalni Savez bo na tem mestu zgradil večje število barak, v katerih bodo lahko stanovali njegovi člani, ki se bodo mudili v boki Kotorski.
— Brezposelnost zidarjev. Vsled zastoja zidarskih del se opaža velika brezposelnost zidarskih delavcev. Zlasti Beograd ima veliko zidarjev brez dela. Razen pri zidarjih se opaža brezposelnost tudi v dru gih strokah, zlasti v grafičnih.
— Najstarejše jugoslovensko društvo v Ameriki. Kakor poročajo amerikanski jugo slovenski listi, je najstarejša jugoslovanska organizacija v Ameriki: »Slovensko ilirsko bratsko in podporno društvo« v San Franciscu. To društvo so organizirali Dalmatinci L 1857. Bila je to prva organizacija v San Franciscu sploh, ki je poleg Jugoslovanov imela kot svoje člane tudi Amerikance, Španjolce in Meksikance. Danes je društvo samo jugoslovensko in glavna njegova naloga je pomagati svojim članom. Razpolaga z imovino do 60.000 Din.
— Naši skaut! v naravL V nedeljo, dne 23. t. m. je naredila močna četa ljubljanskih skautov izlet na Soteški hrib nad Sv. Jakobom. Prav na samem vrhu so si uredili provizoričen tabor, v katerem so preživeli skoro ves dan. Izlet je vodil znani planinec, sedaj načelnik vseh slovenskih skautov, g. Pavel Kunaver. Mladina je pod njegovim vodstvom napravila več zdravih skaut-skih vaj in se vrnila vesela in vedra na svoje domove.
— Mestno kopališče na Ljubjanlci se vsled neugodnega deževnega vremena z današnjim dnem za letošnjo sezijo zatvorL — Tombola športne zveze, ki se je vršila v nedeljo na Kongresnem trgu, je bila prav dobro obiskana in je v vsakem oziru povoljno uspela. Dobitke je naklonila sreča sledečim igralcem. Prvo darilo je dobila gdč. Jelica Vrečko in sicer krasno hrastovo spalnico, vredno 10.000 Din. Drugo darilo, kuhinjsko opravo, je dobil stavbni delavec Josip Bufolin v Trnovem, tretje darilo, luksusno kolo, je dobil Stanislav Černe, mizar pri stavbeni družbi na Glin-cah, četrto darilo, šivalni stroj, je dobila gdč. Marija Aumanova iz Gline, peto darilo, stensko uro, je dobil godbenik pri Dravski diviziji Viktor Kavčič in šesto darilo, vrečo moke, je dobil ključavničar južne železnice Josip Čehovin. Tombola se je jako živahno razvijala, trpela je komaj dobro uro. Zanimivo je bilo, da so se za prvo in za drugo darilo zglasili skoro istočasno kar po trije dobitki in je končno odločil dobitek žreb.
— Potni Ust za Ameriko že vidiran pod št 1640/22.549 od županske oblasti v Ogulinu, dovoljen od ministrstva, je bil ukraden v Derveniku Mate Klariču, ravno ko je hotel odpotovati.
— V Gor. Kronovem je bilo vlomljeno pri posestnici Frančiški JaroovL Tat ]e odnesel 7 ženskih kril, več bluz, nit, šalov in brisač, 8 otročjih obleke, moško in 2 ženski srebrni uri. v skupni vrednosti 4500 Din.
— V Vidmu je bilo vlomljeno v kuhinjo nadučitelja Antona Knapiča. Tat je odnesel par čevljev in velik nož, r vrednosti 400 Din. Skoro istočasno pa je bilo vlomljeno tudi pri gostilničarju Karlu Podjeda. Tam se je vlomilec najpreje najedel mleka, marmelade in kruha, vzel je nekaj tega tudi še s sabo in se nato odpeljal s Podjedovim kolesom. Škode je napravil skupno za 2400 dinarjev.
„ V Predmostu j« bilo vtomljeno pri Maksu Ozebeku In pokradeno Ž zlata poročna prstana, zlat navaden prstan, ženska srebrna ura, avstrijski tolar za 5 kron,
8 avstrijskih kron srebrnih la pa 1 liro, v skupni vrednosti 2500 Din. Tatvino je izvršil neki 30 letni mlad človek, ki je pohajal po Jeraju in prodajal saharin.
— Tatvina dvorskih predmetov. Železniška straža je na beograjskem kolodvoru zasačila Rusa Borisa Aleksejeva, stud. tehn.,
“o Je ravno hotel odpreti en voz dvorske ^re?ie'< Z dot|čnega voza Je zadnji čas zmanjkal0 predmetov v vrednosti 100.000 Y3\Ia* j® Priznal, da je tekom zadnjih 15 dni vsak dan kradel Iz tega voza in da je ukradene predmete prodajal dvema starinarjema v Kralja Aleksandra ulici št. 21. Pri preiskavi so vse predmete našli pri starinarju. Proti vsem trem se bo kazensko Postopalo.
— Roparski napad na vas. V bližini Pančeva so roparji pred par dnevi po noči zasedli selo Višnjica. Na dveh vozovih so se oboroženi od nog do glave pripeljali v vas, zbudili župana in ga prisilili, da jim je moral sam pomagati naložiti na voz občinsko blagajno, M je vsebovala 358.000 Din. Prebivalcem so zagrozili s smrtjo, če bi se Kdo ganil. Ko so naložili in privezali blagajno, so se zopet odpeljali, prebivalci so se pa še.e proti jutru toliko odpomogli od strahu, da so šli v bližnji kraj vso zadevo naznaniti orožnikom. Do sedaj še ni o roparjih nobenega sledu.
— Boi z medvedom. V bližini vasi Ra-štelica pri Sarajevu so naleteli pred nekaj dnevi trije mladi Bosanci na starega medveda, ki je pobiral hruške. Eden od Bosancev je šel proti medvedu in ga zapodil.
To mu pa ni bilo zadosti, ampak je še nekaj časa tekel za njim. Naenkrat se je pa medved, kateremu se je to gotovo za malo zdelo, obrnil, ga zgrabil s šapama, z zobmi Pa m** odtrgal kos mesa na stegnu. Tovariša, ki sta vso stvar opazovala, sta odnesla ranjenca v vas, medved pa je ušel
„	“ Makedonski ponarejevalci čekov v
Frankfurtu. V Frankfurtu so aretirali Makedonca Uranova in Georgeva, ki sta ponarejala čeke na ta način, da sta s kemičnimi sredstvi izbrisala male vsote, na katere so se čeki glasili in napisala večje vsote. Aretirali so jih na kolodvoru, kjer jih je ravno pred odhodom spoznal uradnik neke oškodovane banke. Tiranov je živel v Frankfurtu iu Darmstadtu pod tremi različnimi Imeni. Oškodovala sta različne denarne zavode za več milijard mark. Oba pripadata neki skupini ponarejevalcev, ki ima svoj sedež v Sofiji.
— Kranjske novosti Dozidava Narodnega doma doživlja kljub pomanjkanju kapitala vendar že ometavanje In vstavljanje oken. Udeležena društva, zlasti Požarna bramba, prispevajo z vsakim razpoložljivim grošom pri godbi vendar ni upati, da bo dom uporaben pred prihodnjim poletjem. Nestrpnost meščanov, da se njih najvažnejša društva vselijo v novi skupni don*> J® Povsem razumljiva, kajti šele tedaj, na letnih tleh bodo društva zamogla razviti svoje programe v celoti. Kranj bo potem izgubil gotovo dobršen del narodne dolgočasnosti, ki mu io očitajo zavidni
— Celjske novosti Mestno gledališče. Danes v torek ob 20. uri se uprizori »Charlejeva tetka« za abonement B. Za petek se pripravlja »Marija Stuart«. — Tovarna testenin bo pričela v prihodnjih tednih obratovati na Ljubljanski cesti. Lastnik iste je g. Kavčič, gostilničar pri »Istrijanu«. — Spominska proslava ISletnice s ep t e mb er sk ih dogodkov, katera se je v Celju vršila v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, je lepo potekla. V začetku so se razni govorniki spominjali september» skih žrtev in onih časov našega robstva. Spodbujalo se je občinstvo na našo gospodarsko osamosvojitev, na delo za rešitev onih naših rojakov, kateri tiče še danes v avstrijskem in Italijanskem suženjstvn. Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru se ie poslala udanostna brzojavka. Po govorih so se vrstile razne točke programa na odru. Izmed katerih sta najbolj ugajali obe alegoriji, katere je spretno Inscenira! v tem priznani mojster gospod Matija Benčan. Po izčrpanem programu so gostje še dalje časa ostali skupaj. — Pazite na otroke! 2 In polletna hčerka pri lesnem trgovcu Caterju na Hudinji zaposlenega delavca Antona Germa, stanujočega v Socki, je prišla v odsotnosti matere preblizu ogmi-šča. Vnela se ji je obleka. Otrok je dobil hude opekline In je po parurnem trplienju umrl
— Mariborske novosti Na Slomškovem trgu št. 3 stanujoči trgovec z mešanim blagom Mihael Samida, si je v noči od sobote na nedeljo v samomorilnem namenu prerezal žile na obeh rokah. Morali so ga prepeljati v javno bolnico. — V Mlinski ulici stanujočemu železniškemu sprevodniku Alojziju Koprivniku je v nedeljo padla °.?ja.na slavo in ga tako močno ranila, da je dalje časa obležal nezavesten, nakar se je moral zateči k zdravniku. — Med nedeljsko dopoldansko službo božjo je v Frančiškanski cerkvi neka mlada ženska precej časa vzbujala pozornost s svojim obnašanjem. Ko si je pričela slačiti obleko, so spoznali, da je blazna in poklicali stražnika, ki Jo je spravil na rešilno postajo. Tam so dognali, da je nesrečnica, ki se ji je oči-vidno omračil um, 20 letna služkinja Marija Potočnik pri Sv. Križu. Zaradi natančnejše ugotovitve njenega duševnega stanja je bila odvedena na mestni fizikat.
— Ptujske novosti. Pred kratkim se je vršil občni zbor ptujskih socljalistov, ki je kljub živahni propagandi potekel zelo klavrno, kar priznavajo celo socijalfstični listi sami ker že ne morejo več prikrivati dejstva, da postajajo njihove falange dan za dnevom svetlejše ne le glede na njih številčno moč, temveč tudi glede duševnega razpoloženja Članstva. MI se nikakor ne čudimo Izredno pičli udeležbi občnega zbora, ker smo se prepričali že na mnogobrej-nih primerih, da je mnogo naših ljudi danes že dostopnih treznemu preudarku ter se ne daje več začarati in zapeljati od lepo donečih In sicer praznih fraz socijaldemokratskih prvakov. Zadnje občinske volitve so prinesle socijalistom Izvanredno obilen plen, ki ga sami niso pričakovali, ker so razni tuji vplivi pospeševali zmago, uplivi ki jih danes po večini ni več. Vrhutega pa ie večina takratnih socialističnih volilcev nasedla lepim obljubam častihlepnih soci-iallstičnih širokoustoežev, obljubam, ki jih sedaj ne morejo ali nočejo izpolniti; volile! si popolnoma niso bili na jasnem glede namenov in ciljev socialističnih voditeljev, toda do danes je imel vsak že dovolj krasnih priložnosti opazovati »človekoljubno in mednarodno« (beseda, ki je bila v našem narodnostno zelo pisanem mestu velikega vpliva) delovanje domačih socialistov in radi tega smo uverienl da so bile prve občinske volitve po prevratu zadnje, ki so podarile socijalistom take uspehe! — Radi nepričakovanih zaprek mariborski akademiki niso igrali v soboto, dne 22. septembra t. 1. pač pa se bo vršila predstava v najkrajšem času. — Naš ožji rojak dr Fr Zgcč, avtor znanega dela »Problemi vzgoje najširših plasti naroda«, je dobil francoski štipendij, da v Parizu nadaljuje svoje pedagoške študije; sedaj se nahaja doma na dopustu in bo tekom prihodnjega tedna odpotoval na Francosko.
Sokolski vestnik.
— Slavnostna akademija v opernem gledališč« o priliki 60 letnice sokolskega društva v Ljubljani Predprodaja vstopnic za slavnostni akademiji v opernem gledališču v soboto 29. septembra in v nedeljo 30. septembra 1923 se vrši od danes 25. septembra do vključno petka 28. septembra, vsakokrat od 5. do 7. ure zvečer v pisarni v Narodnem domu. V soboto dne 29. ta v nedeljo dne 30. septembra se bodo dobivale vstopnice pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Za obe akademiji so dol eč en e operne cene, in sicer; Lože: parterne 120 Din, v I. redu 130 Din, v II. redu 90 Din; prter: I. vrsta 32 Din, II — IV. vrsta 26 Din, V. — IX. vrsta 26 Din; X. — XI. vrsta 22 Din; balkon: I. vrsta 23 Din, II. vrsta 18 Din, III. vrsta 13 Din; galerija: I. vrsta 10 Din, II. — III. vrsta 8 Din, IV. — V. vrsta 6 Din; par-terno stojišče 4 Din, galerijsko stojišče 2 Din; ložni sedeži v parterju 22 Din, v I. redu 26 Din in v II. redu 16 Din.
— Sokol I. obvešča svoje članstvo, da se je preselil vsled nastopa jesenske sezone iz svojega letnega telovadišča na Taboru v šolske telovadnice in sicer telovadijo člani: na realni gimnaziji na Poljanski cesti v pondeljkih, sredah in petkih od 20 do pol 22.; članice: istotam od pol 20. do 21. ure v torkih in četrtkih; ženski naraščaj: istotam v torkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. ure; moški naraščaj: v šolski telovadnici na Ledini v torkih in četrtkih od pol 20. ure do 21. ure; ženska deca: na Ledini v torkih in četrtkih od 18. ure do 19. ure; moška deca: istotam v pondeljkih in sredah od pol 18 do pol 19. ure. Starostna doba za deoo je od 6. do 14. leta, za naraščaj od 14. do 18. leta in po izpolnjenih 18 letih pri članstvu. Novovstopivši telovadci-ke se prijavijo pred pričetkom vežbe pri vodniku-d oddelka. Telovadci se opozarjajo, da je vstop v telovadnico na realni gimnaziji dovoljen le iz Ciril-Metodove ulice, v telovadnico na Ledini pa iz dvorišča za šolo. Društvena pisarna se nahaja v društvenem prostoru na Taboru in posluje za stranke vsak dan od 15. .do 19. ure. — Prednjački zbor.
Spori in turšsiika.
LAHKOATLETSKA TEKMOVANJA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE.
— Tombola Zveze bivših salez. go-jencev v Mlad. domu na Kodeljevem v Ljubljani Pri žrebanju za činke dne 24 sept. so bile izžrebane sledeče številke: 9,
ic' »I1, 1' 77, 60- Izžrebanih je do sedaj 15 številk In sicer poleg gori navedenih še sledeče: 42, 85, 13, 89, 57, 29, 31, 14, 34, katere so bile izžrebane 17. sept. Kva-tern je bilo priglašenih 32, izmed katerih je bilo 20 dobitkov izžrebanih. Vse, ki so zadeli kvaterno, obvestimo. Zadnje žrebanje 1. oktobra. Tablice so še vedno v prodaji.
— Pobegnila Je iz sodnih zaporov v Kranjski gori 23-Ietna Ivana Rabičeva iz Mojstrane, ki je bila obsojena na 8 tednov zapora.
Koto znamke »Puch«, vredno 800 dl-narjev je bilo ukradeno iz stanovanja Stanislavu Jelenu v Mariboru.
ffevosti iz Primorske.
— Poitalijančenje dveh hrvatskih šol. Kraljevo naučno skrbstvo v Trstu je sklenilo, da se s prihodnjim šolskim letom ita-lijanizirata hrvatski šoM v Močibobih in Novakih. To svojo odredbo utemeljuje s tem, da so prebivalci v teh krajih zahteval, da se šol spremenita v italijanski. Ali ie to res ali ne, to še danes ni jasno. Na vsak način pa bi bilo umestno, da bi tržaška šol-5ka uPrava ugodila tudi prošnji več sto družinskih očetov, ki so že neštetokrat pro? sili za slovensko šolo v Trstu.	y
— Italianska gimnazija v OpatHi Glasom sklepa ministrskega sveta v Rimu se bo ustanovila v Opatll italijanska gimnazija
Iz društvenega življenja.
— Pevski zbor »Glasbene Matice« V torek, dne 25. septembra, odpade pevska vaja za moške radi koncerta poljskih akademikov. V sredo ob 7. uri važna odbo-rova seja. Isti večer ob 8. uri pa sestanek vsega zbora. Pridite vsi! Odbor.
K V Krata nastopi slovita piesai&a
1 Anita Berber *
N v nM Mili losose sezijo I
p Podzemna flmerilia. |
2. dan tekmovanj.
Nedeljska tekmovanja niso baš najbolje uspela glede doseženih rezultatov. V nekaterih disciplinah so rezultati naravnost presenetljivo slabši od lanskih. Postavila sta se sicer dva nova slovenska rekorda in to v teku na 200 mrav skoku v višino z zaletom, vendar pa Je celokupen dosedanji uspeh tega prvenstvenega mee-tinga do sedaj negativen. Obratno pa je bila prireditev kljub še nekaterim hibam organizatoričoo boljša kot v sobote. Predvsem je Jurija hitreje poslovala, tako da se je spored prav živahno in dovolj hitro razvijal. Program se sicer ni izvedel v polnem obsegu, vendar se je razpoložljiv čas dobro izrabil brez onih dolgočasnih pavz, kar je na navzoče občinstvo prav dobro upli-valo. Razveseljivo dejstvo je številno občinstvo, ki je z zanimanjem iu tudi odobravanjem sledilo poteku meetinga. Žali-bog, da jurija ni bila napram njemu preveč uljudna, kajti s tem, da ni objavila dosežene uspehe, ga je popolnoma ignorirala.
Tek 100 m finale: 1. Perpar 11.4 (11.2), 2. Valtrič, 3. Slamič (vsi Prim.) (10 tekm.)
Met kopja: 1. Vidmajer (II) 34.S6 (34 metrov), k Zucchiatti 34.54, S. Jančigaj 34.48 (oba Fr.). Rekord drži Vidmajer z 37.25 m. (9 tekm.)
Finale 200 m: L Perpar 23.2 (24.8) nov sl rek„ 2. Valtrič, 3. Slamič (vsi Pr.) (10 tekm.)
Skok 7 višino z zaletom: I. Lojk (J) 158 cm (1551 2. Borštnar 158 cm, 3, Beneš 148 (oba 11.). Med Borštnarjem In Lojkom je prvo mesto odločil žreb. (6 tekm.)
Met diska: 1. Bašln A. (Pr) 27.56 (29.55 metrov), 2. Borštnar (II) 27.12, 3. Bašin R. 26.72. (10 tekm.)
Finale 400 m: 1. Valtrič 57.3 (55.0), 2 Perpar (Pr.), 3. Pečnik (J). Rekorder Vidi majer letos ni prišel v finale. (5 tekm.)
Štafeta 4 X 100 m finale: 1. Primorje (Benedetič—Slamič—Valtrič—Perpar) Štafeti Laska, ki je prišla druga in Ilirije sta Mi vsled napačnih predaj diskvalificirani (5 tekm.)
Tek 800 m:	1. Kregelj (J)	2:48.8
(2:11.0), 2. Perše (II.), Pranseis (J) kot tretji je bil diskvalificiran. (4 tekm.)
Skok v daljavo z mesta: 1. Perpar 2.76 m (3.06), 2. Hvale (J) 2.58 m, 3. Valtrič (Pr) 2.57. (5 tekm.)
Skok v daljavo z zaletom: 1. Perpar 5.87 m (5.87), 2. Vidmajer 5.67, 3. Borštnar (II) 5.48. (Rekord v tej disciplini ima Vidmajer s 6.07 m.) (7 tekm.)
Pešhoja 3000 m: 1. Škrajner Ifi-lŽS 2. Bašin R., 3. Betini (vsi Pr.) (5 tekm.)
Nedeljske tekme so nam pokazale že dovolj jasno sliko prvenstva. Favorit Primorje je stopilo odločno v fronto ter pred njači pred Jadranom in Ilirijo z ogromno diferenco točk. Razočarala je Ilirija ki h padla na tretje mesto Glasom skupne klasifikacije so dosegi,; Primorje 74 točk, Jadran 27, Ilirija 20 m LASK 4. Simpatičen e Pr,vV nastM LASK-a, ki ni izražen niti iz daleka v številkah kot v nastopu samemu. Iz nedeljskega sporeda izpadle točke, t, j. skok s palico, troskok in olimpijska ši, et^	v sredo sporedno z dam-
skim lahkoatletskim prv. meetingom.
nogometne tekme.
, Slovan : LASK 3 j 0 (0 : 0). (Prvenstvena.) Vsled lahkoatletskega prvenstva se m vršila nobena večja nogometna tek-F1?’	samo izžrebane prvenstvene
tekme. Akademiki so podlegli Slovanu sicer zasluženo, akoravno s preveliko diferenco. Rezultat 3 : 1 bi bolje odgovarjal.
... I® teral prav lepo Igro. Ugajala je osobito napadalna vrsta s svojo odločnost-0 in pa srednji krilec Volkar, medtem ko je traa na nasprotni strani ravno napadalna Frs,ta z®to indisponirana in mehkužna. Igra Je ona cel čas prav živahna in lepa. Napeti momenti in kritične situacije na tej kot oni strani so napravile igro cel čas zanimivo.
- atko rečeno prav lepa in čedna tekma, g. Hanuš korekten, sicer pa zelo ~ prvenstveni tekmi
Dopisi.
— Lescei. Po odhodu kraljeve družine z Bleda se je jelo število letoviščarjev od dne do dne bolj krčiti in nastaja mrtva se-zija, ki jo občutimo kolikor toliko tudi v naši občini — Letina je bila dobra. Prvega sena sicer ni bilo kaj prida. Zlasti travniki s plitvo zemljo so dali nepričakovano malo sena, ker je črv uničeval travne korenine ter oviral rast, otave je pa bilo izredno dosti. — Lesna kupčija je živahna, kar se vidi tudi iz oblih lesnih skladov ob kolodvoru. — Omeniti moramo še posebej novo tvornico za izdelovanje raznih verig Drobnejše verige se vare z električno silo. V tvornici je namreč 5 elektromotorjev po 25 konjskih sil. Debele verige pa vare kovači. Tvornica dobro uspeva. Njeni izdelki (vsak dan 1 vagon) gredo širom naše kraljevine, dosti naročil pride celo iz — Nemčije, kar je vsekakor zanimivo in za slovensko industrijo častno.
— Od »kranjsko-hrvaške granice« onstran Gorjancev. Zadnje dni je pogorelo V Dragi več gospodarskih poslopij. Kakor se sedaj sodi, je zažgala zlobna roka. Da je požar jeseni, ko ima kmet večino pridelkov pod streho, zanj zlasti hud udarec, je jasno ko beli dan. Ljudi je požar tudi po sosednjih vaseh tako ostrašil, da se je po požaru jako dosti posestnikov zavarovalo proti ognju. — Letina je dobra, zlasti pa je bilo sila dosti češpelj, ki jih bodo ljudje po večini posušli za zimo. — Tu (v Žum-berku) je stara srbska naselbina, za katero ni madžarska vlada nikdar nič naredila, kar jasno priča velika razlika med našimi in sosednjimi kranjskimi cestami. Veliko je bilo veselje med ljudmi ob prevratu, ko smo se otresli madžarskega jarma ter prišli pod svojega kralja, ki je kri naše krvi. Obljubljena so nam Izboljšana prometna sredstva in upamo, da v Beogradu ne bodo na nas pozabili
— Dol Lendava. Z ozirom na dopis z dne 19. t. m. nam poročajo z druge strani, da se dotičnoga ženitovanja ni udeleži) niti en orožnik!
Izpred sodili»
IZPOSOJENO KOLO PRODAL.
Leopold Smole iz Naklega je posodil svojemu prijatelju, čevljarskemu pomočniku v Bistrici pri Podbrezjah Ahačiču svoje kolo vredno 2000 Din. Ahačič je izposojeno kolo še isti dan prodal. Obsojen je bil zaradi poneverbe na 2 meseca težke ječe
NA VASL
Surovi napadi in pretepi vaških fantov kijub žalostnim posledicam in strogim obsodbam raznih sodišč še vedno niso ponehali. Skoro neizbežni se zde fantom takt pretepi ob sobotah, nedeljah in praznikih posebno pa na takozvana žegnanja. Tako sta bila zopet obsojena vasovalca Andrej Fercej in Josip Janša, ki sta se lotila Janeza Tonejca iz Spod. Gori) in sicer na Frtučnl Eden je nagovarjal, drugi pa ga je udaril. Obsojena sta bila vsak na 1 mesec ječe.
Serzna poročila.
Beograd, 24. septembra. Devine. Dunaj 0.1270—0.1275, Berlin 100,000.000 je 65—70, Budimpešta 0.52—0.53, Bukarešta 42.25—42.75, Itaija 408.50—409.50, London 412.75—413, New York 90—91.10, Praga 270—273, Sofia 85—86, Švica 1615—1620, Pariz 543—545.
Zagreb, 24. septembra. Devize. Dunaj 0.1260—0.1290, Berlin 100,000.000 je 70—100, Budimpešta 0.50—0.53, Italija 408 —412, London, izplačilo 410—414, London, ček 410.50—411, New York, kabel 89.50— 90.50, New York, ček 89—90, Pariz 535— 540. Praga 269—272, Švica 1610—1620. — Valute. Dolarji 88—89, italijanske lire 402—404.
G u r i h, 24. septembra. Berlin 0.000003, New York 560, London 25.40, Pariz 33.90, Milan 25.45, Praga 16.825, Budimpešta 0.0302. Bukarešta 2.60, Beograd 6.175, Sofija 5.32, Varšava 0.0018, Dunaj 0.0079, avstrijske krone 0.00795.
Praga, 24. septembra. Dunaj 4.59, Berlin 0.185, Rim 158.25, avstrijske krone 4.58, italijanske lire 156.25, Budimpešta 17.25, Pariz 210.75, London 153.50, New York 33.90, Curih 615.25, Beograd 38.
Dunaj, 24. septembra. Devize. Beograd 796—800. Berlin 0.36—0.41.5, Budimpešta 3.65—3.75, Bukarešta 321—323, London 322.500—323.500. Milan 3214—3226, New York 70.935—71.185, Pariz 4342-4358, Praga 2125—2135, Sofija 658—662, Curih 12.655—12.705. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 636—644, nemške marke 0.365—0.415, angleški funti 320.700— 322.300, francoski franki 4295—4325, italijanske lire 3190—3210, jugoslovenski dinarji 787—793, romunski leji 312—317, švicarski franki 12.540—12.620, češkoslovaške krone 2107—2123, madžarske krone 2.20—2.40.
Berlin. 24. septembra. Dunaj 2094.75, Milan 6,753.075, Praga 4.428.900, Pariz 9,097.200, London 673,312.500, New York 146,632.500, Curih 26,433.750, Beograd 1,615.950.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. OdeovornI urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani

Sodnik
mnogo
spregledal. Pri
rezCTv obeh klubov je zmagala rezerva Akademikov nad rezervo Slovana s 2 ; o
Pisalni stroji, potrebščine itd.
Mehanična delavnica (popravljata)
UIIBUJUÜI
Šelenburgova ul. 6|l.
L. Baraga.
Premog, cement in strešna opeka
stalno v zalogi pri
H. Petrič, Ljubljana,
Dunajska cesta šL 33.
Skladišče: „Balkan".	Tei 366
»Jusotlovenski Lloyd* o ljubljanskem velesejmu.
Izborni gospodarski list, zagrebški ■»Jugoslovenski Lloyd«, le priobčil v svoji nedeljski številki sledeč članek o ljubljanskem velesejmu:
Uspeh letošnjega ljubljanskega velesejma je, kakor znano, tako zelo ugoden, kakor uspeh prejšnjega velesejma, ter so z njim v celoti zadovoljni tako razstavljalci kot prodajalci, kakor mnogobrojni posetniki kot kupci.
Promet je bil živahen in sklenjenih je bilo zelo veliko zaključkov in poslov, tanogo pa jih je bilo uvedenih ter se bodo stopnjema razvili. Došlo je do obnove starih in do sklepanja novih zvez; videti je bilo poleg štirih izdelkov poedinih in indu-»trlj tudi mnogo novih izdelkov in modelov.
Nekateri proizvodi so bili razstavljeni prvikrat, starejši, že znani izdelki, pa so bili ali izpolnjeni, ali pa so opozarjali nase s ponovnim predočenjem kupce in konzumente.
Na sejmu je funkcijoniralo in se razvijalo vse po napravljenem načrtu, ter se nikakor ne more govoriti o kakem razoča-
ranju na eni ali drugi strani, kakor to radi pišejo gotovi naši zagrebški listi.
V tem pisanju se zlasti odlikuje »Der Morgen«, ki dokazuje, kako je institucija ljubljanskega velesejma odveč in brez pravega rezona, kako je potrebna koncentracija jugoslovenske industrije okoli Zagreba in na Zagrebškem zboru.
Ne da bi polemizirali z izvajanji navedenega lista, naglašamo, da nikakor ne moremo pritrditi takemu omalovaževanju ljubljanskega velesejma, ki se je v veliki meri odlikoval s posebno agilnostjo in z veliko spretnostjo v aranžmanu in reklami sejma. Enako ta agitacijska institucija jasno in pravilno razumeva tudi cilje te propagande v interesu slovenskega gospodarstva in industrije, v katere širši okvir sprejema tudi industrijo in ostalih pokrajin.
Čudimo se, da se zastopa v slučaju ljubljanskega velesejma tukaj nasprotni princip, kjer se uporno vodi borba proti centralizovanju, češ, da je to škodljivo in se povdarja decentralizacija kot intenzivnejši način zaščite in pospeševanja interesov manjših in notranjih gospodarskih sfer v okvirih pokrajin.
Dejstvo je, da je naša industrija pri nas, v naši državi, dovolj nepoznana in da se uvažajo mnogi predmeti, ker ni znano, da
jih izdelujemo doma. Radi tega je potrebno in koristno, da se kolikor mogoče pokaže in predoči, kaj imamo in kaj sami izdelujemo. Za to je potrebna podpora tiska, pismene in ustne priobčitve po korespondenci in s pošiljanjem potnikov, razpošiljanje prospektov in katalogov in izlaganje na sejmih in vzorčnih izložbah.
Četudi je tako razstavljanje spojeno i zelo velikimi stroški, se ne more nikakor reči, da je odveč in ravno tako se ne more danes reči, da je Zagreb za to ugodnejši, kakor Ljubljana. Nekateri gre tako v Ljubljano, kakor tudi v Zagreb, drugi zopet samo v Ljubljano ali samo v Zagreb. Dokler naše domače proizvodnje v zadostni _ meri ne seznanimo z našimi trgovci in privred-niki, je torej koristno čim pogosteje in Čim intenzivneje razstavljanje. Končno ima to pravico poleg Zagreba tudi Ljubljana, ker se nahaja v Sloveniji po številu tovarn in po množini in raznovrstnosti Izdelkov važen del naše celokupne industrije, ki teži za tem, da se Izkaže v svojem ekonomskem središču. Radi tega po našem nazoru ni niti oportuno, niti upravičeno, ta prizadevanja Ljubljane otežkočati in jim nasprotovati.
Zagrebu to ne more škodovati, ker bo kot močnejši center večjega gospodarskega polumera, ki sega tudi preko pokrajinskih
mej, vedno pritegnil tudi poleg Ljubljane tako zadostne skupine producentov in raz-stavljalcev, kakor tudi zadostno število po-setnikov, reflektantov in kupcev, da obdrži svoj položaj in da ga od leta do leta vedno bolj učvrsti.
Ta, moglo bi se reči suvereni položaj Zagreba v našem gospodarstvu, se po našem mnenju ne more in tudi ne namerava omajati niti zmanjšati in smatramo Zagrebački Zbor danes že za tako čvrstega in uvedenega, da mu sporedne in regionalne prireditve sličnih nalog in intencij nikakor ne morejo škodovatL Brez dvoma bo nekoč prišel tudi čas kompromisa, kadar se bo moglo misliti tudi na sistematiziranje propagande v interesu industrije, pa se bodo morda vloge razdelile in izvedle specijalne grupacije razstavljalcev po strokah, no, danes pa je to še preuranjeno.
Za sedaj je treba pustiti, da se živa inicijativa industrije in trgovine manifestira z vsemi razpoložljivimi sredstvi in z onimi, ki jih pri nas po vzgledu naprednih držav še uvajamo in ne smemo ničesar pobijati in omaloževati, kar se v tej nameri podvzema.
X Dobava kruha. Dne 8. oktobra t. 1. se bo vršila pri komandi mesta v Slovenski Bistrici, dne 9. oktobra pa pri komandi me-
sta v Doljnem Dravogradu druga ofertalna licitacija • glede dobave kruha za garnizije Slovenska Bistrica, oziroma Doljni Dravo* grad. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava materijala za instalacijo re* | zervovarja za vodo Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila, dne ; 9. oktobra t. 1. ofertalna licitacija glede do- j bave raznega materijala za instalacijo re- j zervoarja za vodo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske Jn ; obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom j na vpogled.
X Dobava stekla in leskovih obročev, j V pisarni uprave smodnišnice v Kamniku se bo sklenila dne 1. oktobra t. 1. direktna pogodba za dobavo 60 kvadratnih metrov navadnega stekla za okna in 10.000 komadov leskovih obročev. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Kuga v Carigradu. Romunsko ministrstvo zunanjih del je javilo našemu ministrstvu, da je Carigrad proglašen kot okužen s kugo. Vsi potniki in blago, ki prihajajo iz Carigrada, so podvrženi strogim sanitetnim meram.
R4oiond et Jules de Goncourt:
Renče Mauperin.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Nočmi je bila krasna v svojem poročnem kostumu v slogu Ludovika XVI. Okoli gospe Bourjo-tove je plavalo nekaj po dvorani kot simpatična spodbuda občinstva zaljubljeni dvojici, naj se ljubita. Igra je šla svojo pot. Včasih je bilo videti, kot da iščejo Henrijeve oči na oni strani rampe oči gospe Bourjotove. Pierrot je pravkar prijel svojo ljubico za roko in ji razlagal vso srečo, ki jo bosta uživala...
Dama, ki je sedela poleg gospe Bourjotove, fe čutila, kako se naslanja na njeno ramo, Henri je končal svoj govor, zapletljaj v igri se je raz-vozljal in konec je bil tu. Mahoma je soseda gospe Bourjotove videla, kako je nekaj zdrknilo poleg nje na tla: gospa Bourjotova se je bila pravkar onesvestila.
’XIX.
— Toda, prosim vas, vrnite se, je dejala gospa Bourjotova osebam, ki so jo obdajale. Prinesli so jo bili na vrt pod milo nebo. »Mi je že bolje, saj ni bilo nič, samo vročina...« Bila je bleda in smehljala se je... »Potrebna sem samo še malo zraka... Le gospod Henri naj ostane pri meni...
Ljudje so odšli in komaj so se bili koraki oddaljili, je dejala gospa Bourjotova Henriju: »Vi jo ljubite!« in krčevito ga je prijela za roko s prsti, ki so se tresli od vročice: »Ljubite jo!«
— Milostiva... je rekel Henri.
— Molčite, lažnivec! in sunila je proč njegovo foko. Henri je sklonil glavo. — Vse vem... vse sem videla... Toda poglejte me vendar! In srepo mu je pogledala v oči, on pa ni dvignil glave. •— Govorite vendar, vsaj eno besedo... Ljudje že vedo... Znali ste igrati komedijo samo z njo!
— Ničesar vam nimam reči, Laure, je dejal Henri s svojim nainežnejšim glasom. Gospa Bour-
jotova se je umaknila pri imenu Laure, kot bi se je bil kdo dotaknil... Eno leto se že borim, milostiva, je nadaljeval Henri, neopravičujem se — a vse me je navezalo nanjo. Poznala sva se kot otroka... od dne do dne je postajala lepša... Zelo sem nesrečen, milostiva, da vam povem resnico: res je, ljubim vašo hčerko-..*
— Pa saj še nisi nikoli govoril z njo! Zardeti 1 moram, če sem v družbi! Saj je še dobro pogledal nisi! Kako se morete vi moški zaljubiti? Ali se ti zdi lepa?... Glej, jaz sem vse kaj drugega kot ona... Kako ste moški bedasti!... In, dragi moj, razvadila sem vas... Pojdite k njej, naj vam gladi vaš ponos, naj se laska vaši ničemurnosti in služi vašim stremljenjem... Poznam vse to. O, gospod Mauperin, kaj takega boste našli samo enkrat v svojem življenju... Samo ženske mojih let, stare ženske, me razumete, znajo ljubiti bodočnost moškega, ki ga ljubijo... Niste bili moj ljubimec, bili ste moje dete... Glas ji je bil globok, kot bi prihajal iz dna njenega bitja. Nato je pa takoj spremenila svoj ton in dejala: — Pustite no, povem vam, da je ne ljubite, moje hčerke, in da to ni res: bogata je!
— Milostiva.. s
— Moj Bog, ljudje že govorijo.. -. pokazali so me... To je res uspešen načrt: začeti z materjo, končati z doto.
— Rotim vas, govorite bolj tiho radi vas... Pravkar se je odprlo okno.
— Hladnokrvnost je prav lepa, gospod Mauperin, prav lepa... prav lepa.... je ponavljala gospa Bourjotova. In tihi, sikajoči glas ji je zamrl v grlu.
Oblaki so hiteli po nebu preko meseca kot peruti nočnih ptic. Gospa Bourjotova je strmela v temino pred se. Komolce je bila položila na kolena in s petami se je opirala na tla in molče je tolkla s svojimi svilenimi čevlji po pesku v drevoredu. Čez nekaj trenutkov se je zravnala in zakrilila z rokami nekolikokrat po zraku, kot bi se bila baš zbudila. Nato pa si živahno in sunkoma porinila roko med obleko in pas in pritiskala s hrbtom roke na trak, kot bi ga hotela strgati.
Slednjič se je dvignila in začela hoditi. Henri ji je sledil.
— Gospod, midva se menda ne bova nikoli več videla! je dejala, ne da bi se obrnila.
Ko je korakala mimo basena, mu je pomolila svoj robec, rekoč: Zmočite mi ga!
Henri je položil koleno na kameniti rob in ji vrnil mokre čipke. Otrla si je čelo in oči
— Vrniva se! Dajte mi roko!
— Draga gospa, kakšen pogum! — je dejala gospa Mauperinova, ki jima je prišla naproti — toda to ni pametno... Takoj bom naročila vaš voz..i
— Ne, nikakor ne, je živahno rekla gospa Bourjotova, hvala lepa... Saj sem vam, mislim, obljubila, da bom pela. Hočem peti...
In gospa Bourjotova se je približala klavirju. Stopala je ljubko, a krepko, z onim junaškim nasmehom, pod katerim skrivajo igralci visokih krogov občinstvu solze, ki jih človek plaka v svoji notranjosti in rane, iz katerih krvavi sreč,
XX.
Gospo Bourjotove so bili poročili iz trgovskih vzrokov dveh velikih tvrdk. Tako je bila po teh skupnih koristih zvezana z možem, ki ga ni poznala. čez teden dni ga je že zaničevala tako, kot sploh more žena zaničevati soproga. Sicer ni baš mnogo zahtevala od svojega ideala in tudi ni bila prinesla v zakon romantičnih misli mlade deklice. Ta ženska je bila izredno razumna in resna: Izobrazila se je bila s štivom, študijam in skoraj moškim znanjem. Tako ni zahtevala od tovariša svojega življenja nič drugega kot razboritost, hotela je imeti moža, na katerega bi mogla staviti ves svoj ponos poročene ženske, moža bodočnosti, zmožnega, dvigniti se do dostojanstva, ki bi se skladalo z njegovim imetjem, in sposobnega, preskočiti čez vrzeli moderne družbe na mesto ministra, bodisi javnih del ali pa financ: vse to se ji je pa zdrobilo pod rokami pri tem soprogu, ki se ji je zdel vsak dan bolj obupno prazen in popolnoma nezmožen za vse, za kar bi moral biti spo-
soben; bil je ozkosrčen, malenkosten značaj, nasilen in vendar slab kot kak otrok.
Ponos je zadržal gospo Bourjotovo, da mu ni | postala nezvesta, sicer je bil pa to le bolj slučaj.
V	prvi mladosti je bila — vkljub južni krvi precej suhoparna — premalo okroglih oblik, da bi veljala za lepo. Šele ko je imela štiri in trideset let in se je začela rediti, se je spremenila v čisto drugo žensko: izraz ji je sicer ostal značilen, toda bil je mil in prijazen, trdota njenega obličja se je nekako topila in lice se je smehljalo. Bila je ena onih jesenskih lepotic, kakor jih napravlja narava iz žensk, ki z dvajsetim letom niso bile lepe. Do takrat gospa Bourjotova ni imela hudih skušnjav.
V	njeni salonski kakor tudi najožji družbi ni bilo moških, katerih bi se bila morala resno braniti. Večina so bili člani akademije, znanstveniki, pisatelji, politiki, skromni in mirni gospodje, ki so bili videti stari, prvi radi preteklosti, drugi radi seda* njosti, katero so prerešetali. Zadovoljni so bili * vsem, vsaka malenkost jih Je osrečila, pogled, ki jih je poslušal, božajoča beseda, dotik ženske obleke. Brez vsake nevarnosti je žarelo okoli gospe Bourjotove to akademsko oboževanje,
j igrala se je s plameni, ki so goreli, a niso zažigali.
Pozor!	Pozori
VOZNI RED
vseh železniških, poštnih In avtomobllnih prog v Slovenili
s priključitvijo na Inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000.
3e ravnokar izšel!
Vsebina:
I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage. Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine. Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke.
Objava.
Uljudno javljamo, da smo prevzeli po tvrdki P. Hochnegger i drugovi, fcfse je razšla, „Tvornico pohištva In stavbeno mizarstvo" Maribor, Koroška cesta 46 v lastno režijo, ter da bodemo vodili isto pod firmo: „Mariborska lesna industrija".
Prevzamemo vsa v stroko spadajoča dela, zagotavljajoč, v vsakem oziru najcenejše in najvestnejše postrežbe, kar nam bode lahko mogoče, ker razpolagamo s prvovrstnimi močmi.
Se priporočamo
Mariborska lesna industrija.
Parna žaga, tvornica lesnih izdelkov,
Tel.lntr.160. StaVbenO OOhlŠtVO. Bržola*: Asil.
Rudnik v Slovenili išče prvovrstnega
strojnega mojstra
za električno centralo. Mora biti izkušen kurjač, strojnik in elektrotehnik in znati popolnoma samostojno montirati generatorje, parne cevne kotle in parne stroje ter pretikalne naprave in transformatorje; specijelno mora biti vešč vsem poslom pri rudarskih napravah. Ozira se samo na popolnoma samostojno prvovrstno moč, ki ima večletno prakso pri prvovrstnih elektrotehničnih podjetjih za izdelovanje generatorjev, transformatorjev in instalacijskega materijala in ki je bil zaposlen že kot kurjač, monter in delovodja pri napravah za nizko in visoko napetost. Ponudbe z dokazili in zahtevami ter z navedbo družinskih razmer je poslati na upravništvo
tega lista.
h. Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog.
III.	Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni.
IV.	Seznam postaj.
V.	Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475.000 z vsemi železniškimi progami m postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon.
Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 15‘— Din.
Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ui. št. 1.
,W°o0
Večerni učni tečnj
sa slovensko stenografijo otvori 5. oktobra na drž. trgovski šoli ▼ Ljubljani nadupravitelj Rudolf Binter, bivši niitel) stenografi ie na tukajšnji trgovski šoli. Prijave in informacije do 4. oktobra: Hrenova ulica 13/1. nadstropje od 3. do 5. ure pop.
Agilnega
potnika
Dražba
premičnin.
Dne 1. oktobra ob 8. uri se na dražbi v Vel. Mengšu št. 89 prodajo razne premičnine in tovarniški stroji za izdelovanje klobukov, slamnikov, sušilni kotel, modeli, itd.
Gremil trgovcev
razpisuje mesto
veščega papirne, grafične in kartonažne stroke, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Oziralo se bo le na ponudnike, ki kolikortoliko obvladalo označene stroke in razpolagajo z najboljšimi referencami. Dohodki pole? s*?1“ ne plače še v proviziji, ro-nudbe pod naslovom „Agilni potnik“ na oglasni zavod Jo-so Zorman, centrala: Ljubljana. Gledališka ulica.
tajnika.
Zahteva se temeljita trgovska in narodno-gospodarska izobrazba, praksa v civilno-pra v-nih, obrtniških, socijalnih in društvenih zadevah. Pismene ponudbe z referencami in spričevali je nasloviti najkasneje do 5. oktobra t. 1. na poštni predal št. 29.
GRADBENO POD3ET3E
ING. DUKIČ IN DRUG
L3UBL3ANA, Bohoričeva ul. 20.
[MILI OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din S*—; vsaka nadaUna beseda 25 para, z davščino vred.

samostojen, obenem perfekten korespondent (slovensko nemško. italijansko in francosko z večletno prakso, v vseh pisarniških poslih dobro verziran, agilen, dober organizator išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. dopisi pod „Zanesljiv", na upravo lista.
o prometnem kraju v jii se takoj odda. Ponudbe ma Company, Ljubljana.
deiavlca za popravo pisalnih In računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1
majhno, s posebnim vhodom iške služkinja za takoj, najraje v parterju ali dvorišču. Ponudbe s ceno upravništvu lista.
išče za večjo zavarovalnico organizacijo in akvizicijo, ludbe pod „Dober zaslužek" Aloma Company, Ljubljana,
Ha iztiia
otroških vozičkov, dvokoles in motorjev. Orionetto, Motoretto, Omega, D K. W., kakor tudi šivalnih strojev po nizki ceni. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokoles, otroški vozički, šivalni in razni stroji. — Tribuna F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Zamenja se
stanovanje, soba In kuhinja, pm.-čja v Rožni dolini za enakega v mestu ali Izven.
najmanj dve sobi išče srednješolski profesor poročen, brez otrok. Naslov v upravi lista.
dijak (maturant) iz vseh predmetov (posebno iz matematike in latinščine). Cenj. ponudbe pod „Dober inštruktor", na upravo lista.
katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista.
JL._...............
sprejme takoj večja zavarovalnica. Isb mora biti vešč vseh pisarniških del. Ponudbe pod „Agilen" na Aloma Company,
Ljubljana._______
Pirci se
konfekcija, krojačnlca za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
lil 25 let
obstoječa tvrdka Mihael Hafner, Sp. Šiška 162 vulgo: Zlata kaplja nudi interesentom trda in mehka drva, cela, žagana ali klana, kakor tudi oglje v vsaki množini po izredno nizkih dnevnih cenah. Postrežba točna. Drva se na željo dostavljajo na dom z lastno uprego. Nudi nadalje vsakovrstno naravno vino na debelo in drobno, po konkurenčno — nizkih cenah. Izrabite priliko ter se poslužite domače tvrdke.
stalno v zalogi. Zaloga „A-Z“ panjev. Zahtevajte cenik. Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano 4.
s 300.000-— K, koje se intabu-lira na hišo, se Išče za dobro idočo restavracijo. Naslov: A. V. Dolnji Kraljevac, Medjimurje, postno ležeče.
Lepa soda
v bližini univerze se išče za boljšega dijaka filozofa z 1. oktobrom. Cena s kurjavo, razsvetljavo in event. jutranjo kavo, pod „Lepa soba" upravi tega lista. J
na 2 para vesla Za 3 — 4 osebe se proda. Več se poizve pri J. Bitenc, mizar, Poljanski nasip 40.
Posestno
z živino in celoletno 1,000.000 K, polovico se plača tekom 2 let. iJJ|ji grajščini slična, s paril uQ| kom za tovarno.
Posestno, grapine
od 3 do 175 oralov.
GOStilnO stu v Mariboru ugodno plačilo.
Trgonsfie
proda realitetna pisarna ZflSOr* Skl, Maribor, Barvarska ulica 3.
z
žago
Ut!. 13
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morsk® trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelO' vanje klubgarnitur. — NajniŽj' cene! — Najsolidnejši izdelki‘ Zahtevajte oferte in cenike 1
kot temelji kamen ali preskrb* za družino je tudi od nečlane'1 vsaka vloga od 10 Din dalj6 Zelo ugodno obrestovanje P11 „Moj mir" registr. kreditni stavbni zadrugi Maribor, K°' tovški trg 1. Posluje vsako sr«' do in nedeljo od 9 -— 11 dopoldne.
samca išče konzervna tovar*» Globus na Vrhniki za takojšni^ nastop. Prednost imajo VP° ■, jeni orožniki. Istotam se SP^0 me v službo spretno in ves , saldakontistlnjo. stanova«
Izdaja In tiska »Zvezna tiskarna in knitearna« y Ljubljani