Pravična delitev skupne pogače
V zadnjem času ni sestanka, go-vora ali pomembnejšega doku-menta, v katerem se ne bi dekla-rativno zavzemali za gospodarsko stabilizacijo, izrekali pripravlje-nost vseh in vsakogar, da se bomo odpovedali marsičemu, česar smo bili do sedaj navajeni, delali več in bolje, manj trošili in še marsikaj smo pripravljeni zago-tavljati. 2e pri poizkusih uresniči-tve vsaj majhnega delčka te veli-ke pripravljenosti pa se zatakne. Zatakne tako, kot se je pri obrav-navi osnutka sklepa o osnovah in merilih za financiranje splošnih družbenih poteeb krajevnih skup-nosti v naSi občini.
Lahko bi rekli, da gre za vihar v kozarcu vode. Večina vročih raz-prav ni bila namenjena le temu dokumentu, lotila se je mnogo širših in bolj kompleksnih vpra-šanj nadaljnjega razvoja in finan-ciranja krajevnih skupnosti v ce-loti. Ustavna vloga in koncepcija krajevnih skupnosti je jasna, pa vendar že leta stopicamo na me-stu in je ne znamo uvlejaviti. Pro-storsko smo preoblikovali krajev-ne skupnosti, odpravili nekdanjo »glavarino«, na vsebinsko preo-blikovanje pa smo nekako poza-bili. Sedanje razprave so na to od-prto vprašanje jasno opozorile in tu čaka veliko dela predvsem so-cialistično zvezo ter druge druž-benopolitične organizacije in sa-moupravne organe v krajevnih skupnostih, na ravni občine, me-sta, pa tudi republike.
Osnutek sklepa o osnovah in merilih za financiranje splošnih družbenih potreb krajevnih skup-nosti v občini Ljubljana Center je na novembrskem zasedanju ob-činske skupščine obravnaval zbor krajevnih skupnosti. Na predlog predsedstva občinske konference SZDL ga je obravna-val tudi družbenopolitični zbor.
Oba sta imela veliko pripomb, ki jih je potrebno uskladiti. Ta do-kument zadeva le tista sredstva, s katerimi iz proračuna občine fi-nancirajo redno delovanje dele-gatskega sistema in krajevne sa-mouprave, osebne dohodke de-lavcev v krajevnih skupnostih, materialne izdatke in izdatke za druge namene, ki spadajo v sploš-no porabo.
Prav naša občina je biJa do se-daj v Ljubljani tista, ki je v te namene namenjala najveČ sred-stev, medtem ko so bile druge ob-čine v znatno težjem položaju. Za-to so letos vse občrnske in mestna skupščina že sprejele dogovor za
leto 1984. Solidarno so se dogovo-rile za globalna merila, ki veljajo za vse občine enako, koliko sred-stev naj bi iz proračuna v vsaki občini skupno riamenili za delo-vanje delegatskega sistema v kra-jevnih skupnostih. Na našo obči-no odpade po teh, skupno dogo-vorjenih merilih 15,46 odstotka vseh sredstev, ki jih v Ljubljani odmerjamo v te namene. To znese 2 milijardi, 160 milijonov 300 di-narjev. To pa je hkrati za 17% več sredstev, kot jih je bilo v iste na-mene določerih v proračunu ob-čine Center v letu 1983. Sredstev torej ne bo bistveno manj.
O višini skupnih sredstev za de-lovanje delegatskega sistema v vseh krajevnih skupnostih za pri-hodnje leto nas torej obvezuje sporazum, sprejet na mestni rav-ni; o tem, kako ta sredstva razde-liti med krajevne skupnosti, pa se moramo dogovoriti v občini.
Vse krajevne skupnosti v obči-ni niso enake; razlikujejo se po velikosti, številu prebivalstva, strukturi gospodarstva in ne na-zadnje - tudi po aktivnosti, pa če to na glas priznamo ali ne. Pred-log, ki je tako povišal temperatu-ro v krajevnih skupnostih, je po-
skus poiskati merila, ki bi temelji-la na resničnem obsegu dela. Na podlagi teh meril pa bi si prizade-vali čim bolj pravično razdeliti sredstva, ki pač so na razpolago, med vseh 12 krajevnih skupnosti. Zavedati se moramo, da bo sredstev vsako leto relativno manj; delo'bo zato potrebno ra-cionalizirati tudi v krajevnih skupnostih. Poskušati bomo mo-rali zmanajšati število zaposlenih, tako kot se zmanjšuje zaposlenost v negospodarstvu v vsej občini. Vendar bo ta proces potekal po-časi, v daljšem obdobju. V tem trenutku ne gre za nikakršno dra-stično poseganje v število trenut-
no zaposlenih delavcev v krajev-nih skupnostih. Krajevne skup-nosti pa se ne smejo zapirati. Ver-jetno bomo lahko v določenih pri-merih združili nekatera opravila. Za dve ali veL krajevnih skupno-sti bi mogoče lahko imeli eno či-stilko in enega kurirja; morda bi lahko kje združili tudi admini-strativna opravila, vendar se bo o tem potrebno dogovoriti.
Med številnimi pripombami v razpravi je bila tudi ta, da je kra-jevnim skupnostim potrebno zau-pati, da bodo same racionalizirale delo in odločale o tem, kako bodo porabile sredstva, ki jih bodo pre-jela iz proračuna. To je najbrž res; res pa je tudi, da moramo pred tem vendarle uveljaviti merila, po katerih bomo čimbolj pošteno razdelili sredstva med krajevne skupnosti.
Razprava o osnutku se torej na-daljuje. Predlog, ki bo sprejemljiv za vse, bo le eden od korakov, ki jih bomo storili na področju ra-cionalizacije dela v krajevnih skupnostih. Veliko hitreje in lažje pa bomo premostili to cviro s tvornimi in realnimi predlogi in pripombami   kot  pa   z   nestrp-
                                    Lučka Špat