Št, 15. Y Gorici, v četrtek dne 26 marca 19J4 Maja trikrat na teden, in sieer v torek, četrtek je moral Ušaj pri državnozbor- -skih .volitvah v ožjo volitev, je naš podeštat Jurij jokal in... odpovedati se je hotel. Kakšna nesreča je čakala Gorico! L ; Jokal je Jurij tudi, ko so on in tovariši, zabili mestno avtonomiio — takrat ko so na municipiju ob ljudskem štetju žrli Slovence, se je pa smejal. Ob letošnjih mestnih volitvah naj naš Jurij zopet joče! i ,-•••• Ako bo v nedeljo 29. t. m. Jurij za- . čel jokati, bo to najboljše znamenje za bodočnost Gorice! Slovenski volilci, imejte pred očmi jo^ kajočega Jurija in pomagajte mu kot dobri . ljudje, da se enkrat zjoče, da bo potem mir pred njim! Gorica najbolj obtežena z dolgovi. Pred leti že smo morali konstatirati žalostno dejstvo, da je Gorica najbolj obtežena z dolgovi v celi Avstriji, ako naše mesto proporcionalno primerjamo z drugimi mesti. Že leta 1911. je visel nad nami strahovit dolg 6,560.800 K in beležili smo, da dve tretjini teh dobrot datira od 1904. dalje, največ pod Bombičem! Pa le še ni dosti! Leto za letom lezemo v nove dolgove, z milijona v milijon, iz šest milijonov v sedem, in kdo ve kam, v kakšne še večje milijonske dolgove nas zavlečejo kamoraši, ako bodo še kaj časa :strašili po municipiju! Volilci v mestu! Imejte to pred očmi in volite s Slovenci, ki hočejo urediti upravo in sanirati mestne finance! . Kadar delajo dolgove, takrat naš Jurij ne joče___ Shod italijanskih liberalcev se je vršil včeraj v zloglasni Ginnastiki. Posebno'milo je govoril župan Bombic, ki je kazal, kakšna nevarnost preti Gorici od strani Slovencev. Milo se je držal in na jok mu je šlo.... Zato pa je prosil in rotil volilce, naj gredo volit. Bombic je povedal na tem zborovanju, da ie posebna nevarnost v tretjem razredu, kjer Slovenci upajo zmagati! Dr. Češčuti je bridko tožil za Bombičem, kaj čaka Italijane in vskliknil je: Ako ne bomo mogli ob pravem času odbiti . slovenskega navala, potem bomo premagani in pregnani. Ali slišite, slovenski volilci, italijanski stok in jok radi naše slovenske moči?! To italijansko tarnanje mora podžgati še najbolj nezavednega slovenskega vo-IHca, da pojde volit naše slovenske kandidate, i VSI NA VOLIŠČE! Italijanski kandidatje za tretji razred. Bombic zopet kandidira! Včeraj so imeli italijanski liberalci volilen shod, na katerem so postavili svoje kandidate za tretji razred. Ti kandidatje so: Rajkc Gorjan, cvetličar, Andrej Paljk, železniški uradnik, R. pl. Milost, bančni uradnik, Maksim Bonomi, učitelj, : Štefan Devetak, kmet, Dr. Viktor Pavia, zdravnik, Josip Čufarin, mesar. Jurij Bombic, trgovec. Med osmimi kar pet pristnih slovenskih imen. Naš prijatelj Rajko Gorjan je tudi med kandidati. Sin slovenske matere iz Št. Petra * sin slovenskega očeta z Vogrske- ga, rojen v Qorici je »un buon Gorizian«, ki sovraži in pretepa Slovence. Pri raznih napadih na Slovence je bil vedno poleg »nostro bravo Raimondo«. Sedaj hoče priti tudi v mestni zastop. , Značilna je ta izbera za italijansko liberalno stranko, značilno posebno pa je to, da je Bombic zopet med kandidati. Ali so res tako slepi italijanski liberalci, da ne vidijo, kaj se drži Bombiče-vega imena, odkar nam županuje? Ali res nič ne upoštevajo katastrofalnega mestnega gospodarstva, odkar on županuje? Ali morejo kar tako lahko prenašati škandale glede ljudskega štetja, glede zapravljene mestne avtonomije?' Italijanska liberalna stranka je s kandidaturo Bombica pokazala, da ima v sebi kali, iz katerih se razvije njen pogin. Nam seveda čisto prav! Le tako naprej! v ? Sijajen sMy Wojll Včeraj popoludne so sklicali zaveckif Vrtojbenci v občinski dom javen shod,.,ki se je imel baviti z volitvami v goriškem mestu. Shod je otvoril g. G o r k i č, na kar je bil soglasno izvoljen predsednikom shoda g. župan Koglot. Obširno je za njim poročal o pomenu mestnih volitev v Gorici za okolico in slovenski del dežele sploh d r. D i n k o P u c, katerega izvajanja so poslušalci neprestano odobravali. Par lepih misli sta povedala tudi g. M e r m o l j a in g. S i 1 i č-»B r u m« iz Št. Petra. Zaključne besede je imel g. nad-učitelj Zorn. Na shodu, katerega se je udeležilo nad 200 ljudi, se je razpravljalo o marsikaterem važnem vprašanju za okolico in za goriške meščane, zlasti se je govorilo tudi o taktičnem nastopu okoličanov pri teh volitvah. Po navdušenju sodeč, ki je vladalo na shodu, bo rodil gotovo lepe sadove! Staragora. Hoteli smo imeti most pri bajti čez Vrtojbico. Municipij ni. hotel v.streči naši želji, ker nas ne mara, ker nas pozna .samo ob volitvah. i' Oglasila sta se dva kmeta, ki sta-jio-tela napraviti cesto in most. Naznanila sta to municipiju, rekoč, da naoravita cesto in most pod pogojem, da jima municipij dovoli pobirati mitnino 10 v od voza skozi 3 leta. Na municipiju so rekli: va bene, dovolimo že. Ali ko je bilo na tem, da napravita slovenska kmeta, Česar noče napraviti italijanski municipij, se je pa municipij skujal in snedel dano besedo. Most in cesta bi bila po treh letih last občine pa ker Slovencem municipij ničesar ne privošči, nimamo ne mostu ne ceste. Volilci. • Staragora. Illustrissimo! Kje so tista obljubljena napajališča za Starogoro? Že rajnki Ve-nuti jih je obljubljal pa jih še sedaj ni. Dajte nam vodo vsaj za žival, če že ljudem v Starigori ne privoščite pitne vode! Volilec. Zalovite od sebe predrzne usiljive italijanske brake, k;i so plačani iz žuljev Slovencev, da dejajo proti Slovencem! .t.(' \ Proč ž njimi! Slovenskemu volile^ti individuji nimajo kaj povedati! ' , i Vodovod v Gorici. Velikanske svote denarja stane goriško mesto vodovod — katerega še nimamo. Mrzlek pa zopet Mrzlek, Hubelj, Kromberg, zopet Mrzlek itd. Leta in leta se vleče to naprej, brez konca in kraja. Kdaj le pridemo do vodovoda. Tisoč in tisoči in zopet tisoči, nad stotisoč je šlo za komilsije, načrte, pripravljalna dela itd. itd. — vodovoda pa še ni. h Leta 1912. so obupali na4 Hubljem in sklenili razširjenje vodovoda iz Krom-berga. Glede" napeljave vode iz Stračic in razširjenja vodovoda iz Kromberga je proračun jen potrošek 130.(100 K. Kar na stotisoče gre, potem pri novem razoelja-vanju vode je ne bo dosti ne iz Kromberga ne iz Stračic! Suša bo, pomanjkanje vode vedno večje. In vendar bi lahko že zdavnaj imeli lep dober vodovod, toliko vode je na razpolago. Ali Če pridejo na municipij zopet italijanski Juriji — potem ne bo Gorica nikoli Imela zadosti pitne vode. Samo plačevali bomo vedno več za vodovod, katerega ni! Sestanek »pri bajti« v Rožni dolini se je vrši! včeraj popoldne. Bil je prav dobro obiskan od strani volilcev in izpre-govorjena je bila marsikaka pametna beseda. Razkrinkan je municipij in volilci, ako hočejo sami sebi dobro, pojdejo volit naše kandidate! Nemški volilci bodo volili z liberalnimi Italijani. Tako so sklenili. Menda v drugem razredu bosta v listi italijanske liberalne stranke, tudi eden ali dva Nemca!! Tako daleč so prišli Italijani, da morajo klicati na pomoč Nemce! Nemci bodo potem že pošteno vlekli ^>Katzelmacherje«. Italijanski klerikalci ne postavijo svojih kandidatov in ne skupnih z liberalci. IJombič je včeraj na sho-< du povedal, da mu je načelnik italijanske klerikalne stranke obljubil, da če bo nevarnost, da bodo pomagali!! Mi rastemo! Današnji »Piccolo« priznava, da rastemo v Gorici. Pravi, da pri zadnjem ljudskem štetju je bilo Slovencev v Gorici 10.000 aH od takrat dalje so še narasli. Torej rastemo, vedno več je nas. Pogum torej, slovenski volilci, vsi na volišče! Mi vstajamo in njih je strah! Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije!___ Politični pregled. Srbsko pristanišče v Solunu. — Kakor javlja »Piemont«, je že dosežen med srbsko in grško vlado principielni sporazum glede solunskega pristanišča. Srbija dobi v solunskem pristanišču poseben oddelek, ki bo v upravnem in carinskem ozi-ru popolnoma podvržen srbski carinski upravi. Sestanek nemškega cesarja z laškim kraljem v Benetkah. — Nemški listi pišejo z velikim, zadovoljstvom o; obiskih nemškega cesarja, ki da so jasen znak, da stoji trozveza trdno. Posebno pa povdarjajo dejstvo, da je po končani ministerski krizi v Italiji še vedno laški zunanji minister Di San Giuliano, ki je znan kot iskren prijatelj trozveze. Diplomatične zveze med Srbijo in Turško zopet vzpostavljene. — Pred dobrim tednom je bil podpisan mir med Srbijo in Turčijo, sedaj pa so že imenovani diplomatični zastopniki obeh držav. Še ta teden pride v Belgrad turški poslanik Džavid bej, dosedaj v Washingtonu, v Carigrad bo pa imenovan poslanik Nena-dovič. Prus Je Prus, postavi ga kamor ho-"eš in obleči ga kakor hočeš, svoje roba-tosti ne odloži. Po mnogih bojih je bi! imenovan za glavnega učitelja turške armade maršal Liemann. Njegova oholost in njegov absolutizem je pognal najboljše nemške častnike iz Carigrada nazaj v Nemčijo. Ali to maršalu ne zadostuje. Zadnjič je prinesel pariški list »Matin« p Liemannu neko neugodno poročilo Včeraj pa je prišel marša! Liemann v spremstvu dveh turških častnikov, v turški kores-pondenčni urad, kjer se tudi zbirajo francoski časnikarji, in je potegnil'samokres, ga nastavil na poročevalca »Mat;na« ter zahteval pojasnila. »Matinov« o -očeva-lec mu je nato dokazal, da ni s i pisec omenjenega poročila, nakar ¦. * odšel maršal z dolgim nosom. Marš.' Liemann menda misli, da je »Landrat« ja Pruskem in da je Carigrad na Pruskerr., da se vede ko zloglasni Forstner. Posledica njegove predrznosti bo najbrže konec njegovega maršalstva in s tem bo tudi ves uspeli nemške vojaške misije na Turškem pod ničlo. Slovenci! V nedeljo 29. t. m, bodo goriSke ulice in javni lokili polni občinstva. Brez dvoma bo jako živahno okoli volišča in na našem Travniku. Slovenci! Nasvetujemo vsem, da se zadržijo čisto korektno in povsem mirno. Sicer se razume to samo ob sebi pri naših ljudeh — ali nagajati utegnejo za to plačani italijan- , ski ljudje, da bi spravili kaj miših v nesrečo. ! Zato priporočamo hladno kri! Ob razmerah, v katerih Živimo sedaj v Gorici, bi trpel | zbog kakega konflikta najbrže j samo Slovenec! Pozor torej! | Miren in dostojen bodi naš nastop v nedeljo! Ljubljanski časnikar — aretiran. — Državna policija v Ljubljani je aretirala znanega časnikarja:Zalarja, ki je nameraval izdajati nov jugoslovanski list »Glas juga«, ki naj bi bil naslednik zatrtega »Preporoda«. Na stanovanju so izvršili preiskavo in zaplenili več brošur. Odmevi dogodkov na RevoltelH. — V odgovor na napade laških dijakov na RevoltelH so začeli zavedni Spličani bojkotirati laške trgovce in laško družbo. Bojkot ima dosedaj popolen uspeh. Po Splitu so tudi začeli nositi vsi prebivalci slovenske in hrvaške narodne odznake, a •je to sedaj glavar prepovedal. Nemci nadaljujejo svoja nasilstva v Alzaclji. — Znani dogodki v Sovernu so skrajno razburili prebivalstvo Alzacije-: Lotarinške in v vsej, deželi je, nastal tak j odpor proti pruskim nasilnostim, dai je morala odnehati vlada. Sedaj pa hočejo imenovati za namestnika v Alzaciji-Lo-reni pruskega notranjega ministra Dall-witza, ki je znan po svoji reakcionarnosti in po svoji nasilnosti proti Dancem in Poljakom. Naravno, da s takim ravnanjem ne pridobe pruske pikelhavbe nikdar simpatij prebivalstva Alzacije in Lorene. i Domače vesti. Pisarna Narodnega odbora v ulici sv. Ivana št. 7. je odprta ves dan. Tam je vedno mogoče dobiti informacije, navodila, tam pa tudi treba naznanjati vse razne reči, ki se tičejo volitev pa je potrebno, da jih izve Narodni odbor.' Slovenci v Gorici! Naznanjajte sproti vsako početje Italijanov, naznanite italijanske podkupovalce in brake, ki plašijo naše volilce, da se vse potrebno ukrene ob pravem času! Iz mesta, 26. marca. — Lahi so si v laseh! Na včerajšnjem zborovanju v Gi-nastiki so bili tudi liberalci proti kandidaturi dr. Venierja in Rubbia. Laški klerikalci zahtevajo za se 10 mandatov in odstranitev nekterih' liberalnih kandidatov, posebno pa Pettarina. Klerikalci pač nočejo držati s svojim ugledom, ki ga uživajo pri vladi, hlač bolnemu liberalizmu, ki bi jih, ako bi se enkrat zopet srečno rešil, najbrž oklofutal za to uslugo. Kaj hočejo dokazati laški liberalci? Da ni v Gorici Slovencev!! In to hočejo pokazati Trstu in botri onkraj luže, da so oni zvesta nepremagljiva avantgarda njih bataljonov. No če jim klerikalci nočejo držati hlač, jim bomo pa Slovenci svečo. natančno u euidenci je v pisarni Narodnega odbora vsak slovenski volilec in na volišču poskrbimo, da bo zabeležen vsak volilec, ki je volil. Kdor bi ne prišel volit, se ne skrije, marveč bomo vedeli, d i ni volil. Mislimo pa, da takih ne bo — če bo kateri, ga b > j naša javnost poznala! ObtfnLzbor Slov. bral. In podpornega , društva v Gorici še ni vršil v nedeljo, dne 22. t. m. radi premale vdeležbe. Prihodnji občni zbor se vrši v nedeljo, dne 6. aprila ob \0. uri predp. v društvenih prostorih. Glavni nabori 1914. se bodo vršili: 22. in 23. aprila v Kanalu. 24. in 25. aprila v Gorici, za mesto. 27» ^Kj^gO^aprHa^l. jn^maja^v l (iorici za okolico. * " *"1 ¦****¦*—**«> ». fi 4., 5. in.6. maja v Ajdovščini. Za določitev cen mesa v Gorici' se ustanovi po prizadevanju namestnistva komisija, za katero se je .izrekla tudi žeJ tukajšnja" tfgovsko-«obrtna zbornica. Čene: se bodo določale vsak mesec. V Gorici je umrlo v času od 8—14. t. ii!. 9 oseb, rojenih je bilo v istem času 13. Svojega očeta je pretepel Miha Ga-brijelčič s Kanalskega. To se je zgodilo lani v novembru. Gabrijelčič je obsojen J na 14 dni zapora. Poneveril Je, ko je služil vojake, neki , ijV^em^AVeiss č^pjo,,%-.r ,79.55; *. ^ponaredil I neko listino in si priclržal v Kobaridu en bajonet in nekaj drugih reči. Obsojen je na S mesecev težke ječe s posti. I Ranil je na ppti pri Pevmi 3. avgusta lani 21-fetm V. Maraž Antona Koršiča. Maraž je obsojen na 4 mesece ječe s postiv J Tržaška podružnica »Slov. planinskega društva« bo imela svoj redni občni zbor v soboto drie 4. aprila t. i. od 8V2 1 zvečer v-gorenjem, prostoru restavracije j Balkan. . ' T\ . Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici sprejme podnajemnika za neko novo stanovanje v sredini mesta. Zglasiti se je pri.g. Turku, brivcu na Kornu in sicer čimprej. Goriško učiteljsko društvo vabi k letnemu občnemu zboru, ki bode v četrtek 2. aprila 1914. v Gorici i»Pr.i Zlatem Jelenu« ob 10.uri predpoldne. — Dnevni red: j 1. »Razgovor o sedanjem položaju učitelj- I stva«, poroča predsednik. 2. Poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikovo. 3. Volitev no- I vega odbora. 4. Predlogi. — K mnogO-brojni udeležbi vabi odbor. Kdor plača, lahko zahteva, in zahteva kiipovalec gotovo samo tako blago, ki mu ''' ugaja.''Otfspbdinjam ugaja med vsemi kav- j nimi pridatki najbolj Kolinska kavna primes, ki jo zato tudi zahtevajo pri trgovcih. Napravi jim najboljšo kavo, zato jo imajo najraje. Narodna obramba. Brje. — Podružnica družbe sv. C. in M. je na občnem zboru 15. t. m. izvolila sledeči odbor: preds. Rožica Pečenko, tajnik A. F. blag. Ant. Makovec, Kristina Besednjak, Aug. Ličen, Iv. Mrevlje, Francka Cigoj, Rožica Mihel, Kat. Kodrič, P. Fuilani in Kat. Čebron. Na belo nedeljo 19. aprila priredi spomladansko veselico. Nove umetniške razglednice. — Družba sv. Cirila in Metoda si je nabavila nedavno prav lepe razglednice »Kralj Matjaž«,, za veliko noč, oziroma za spomlad pa je oskrbela razglednice 4 vrst: fantje k naboru, koroški ženin, Pegam in Lamber-ger in dekleta noričice. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda se priporoča za obilna . naroČila. Opatjeselo. — Odbor Ciril-Metodove Podružnice vabi vse člane in članice k TIL rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 3. pop. pri gospodu Fr. Marušič-u. Dnevni red po pravilih. Izdajica slovenskega naroda bo oni Slovenec, ki bi volil v letošnjih tako važnih volitvah za Italijane.... Upamo pa, da ne bo nobenega izdajice med slovenskimi volilci! Volilci v nedeljo 29. t. m., držite se možko slovensko in volite vsi slovenske kandidate » Književnost j »Oinladina« 5—7, št. prinaša sledečo-vsebino*. Beseda dijaštvu. Bose: Brez- I predmetnost vitalizma. Maske in profili I XVI. — A. Ogris: Guglielmo Ferrero. Me- I dvedšček: Sirota. Kritika kritike. Ameri- I kanske univerze. Goriško srednješolstvo. I X. občni zbor »Prosvete«.'!. sestanek slo- I I ?c'n%»m"1elrn'mi5V. Liremura. Branibor- I je v koledarček. ¦— Laška, moderna. — Če- I ,ška moderna. —' Bolgarska moderna. ^ I Mistika v francoski moderni. — Ruska 1 moderna.'— Nova nemška poezija. — Itd.' I Filozofija in .religija. Narodnojezikovni I rmetamorfizem, — Verski problem v so-I 'dobnem mišljenju. — Postanek krščan- I stva. — Alfreda Fouillč-ja interpretacija I sveta. — Itd. Sociologija in pravo. Teo-i-l rije o volilni pravici. — Sodobne smeri v I sociologiji. — Temeljni pravniški pojmL 1 — Mednarodni pacifizem, — Itd. Biologiji ja. Kriza darwinizma, — Finalizem. —j1 I Matefializerh in dualizgin v biologiji. Bif I ['biiografija. Smfekafjeve : Umetniške razi I gtednice. — Svetovne bibliografične rioi I j vosti. Narodno gospodarstvo. Socialrioza-* j varovalna zakonodaja Nemčije. — Javne j podporne akcije za uboge. — Kapitalizem j Lin socialistična podjetja. — Razdelitev j j poljedelske lastnine v Avstriji. — Gospo- I J darski liberalizem. — Avstralski sociali- I luzem. — Sodobna Anglija. — Itd. Razno j 1 -Omladina« in »Matičar«. —Tn margine. — Leonovo starejšinstvo. —,Le Bon in — dr. Turna. — Itd. Iz uredništva in upra-vništva. Umetniška priloga: Lojze Doli-'iiar: Matija Gubec. DOPISI. S Proseka. — Pevsko društvo »Haj-drih« na Proseku priredi 3. maja 1.1. velik pomladanski koncert s petjem, vojaško godbo v Tomaju. O tej prireditvi se obvešča s tem širšo javnost in naproša ob enem bratska društva, posebno bližnja, da na isti dan ne določijo lastnih prireditev. 3 maja vsi v To m a j! — Odbor. Izkaz posredovalnice slovenskega tr- I govskega društva »Merkur« v Ljubljani. I I — Sprejme se: 1 korespondent, 2 konto- I rista, 1 poslovodja, 1 potnik, 6 pomočni- [ kov mešane stroke, 1 pomočnik železniš- I I ke stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, I J 2 kontoristinji, 5 prodajalk,? učencev in 3 J učenke. — Službe išče: 3 knjigovodje, 3 I korespondenti, 6 kontoristov, 5 poslovodji, I L 3 potniki, 1.0 skladiščnikov, 22 pomočni- I kov mešane stroke, 4 pomočniki železniš- I ke stroke, 12 pomočnikov manufakturne I j stroke, 16 pomočnikov špecerijske stroke, I 3 pomočniki modne in galanterijske stro- I ke, 17 kontoristinj, 14 blagajničark, 21 I j prodajalk, 5 učencev in 4 učenke. Posre- I dovalnica posluje za delodajalce, člane I j društva, učence.in učertke brezplačno, za j I jdruge pa proti mali odškodnini. I Nov konkurent Trsta. — Te dni se je I j začela graditi železnica iz Larise v So- I j lun, ki bo vezala Atene, oziroma Pirej z j j Evropo. Železnico gradi francosko dru- I r štvo. Pot iz Evrope na vzhod se bo s to I zvezo skrajšal za 35 do 55 ur. Velik del I prometa, ki je šel dozdaj skozi Brindisi in I j Neapel ter skozi Genovo in Trst, bo po- I tem šel preko Larise na Pirej, zlasti bla- j go, ki se hitro pokravi. I V Tržaški prosti luki se izmenjajo 4 I vagonske obračalnice manjšega oremer? I s takimi z 6'5 m premera. Ponudbe spre-1 iema do najkasneje 13. aprila 1914 c. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu. Podrobni nodatki so razvideti iz ene številk časopisov »Osservatore Triestino«, »Avvisatore Dalmato« in »Laibacher Zei- 1 tung«. : "iV*^ Sokolski vestnik. Sokol v Lokavcu. — V Lokavcu se je ustanovil dne 22. t. m. Sokol. Naši čili in krepki fantje so po nad enoletnem vstraj-hem delovanju prišli do svojega namena okoli katerega se bodo zbirali, navduševali se za domovino in za mili slovenski jezik. — Ustanovitev Sokola je posetilo lepo število Ajdovskih Sokolov med njimi dični njih starosta g. Lokar. Navduševal je So- kole k vstrajnosti rekoč, da le v zdravem telesu biva zdrava in krepka duša. Priporočal jim je ljubezen v družini do starišev ! •bratov in sester, ljubezen med občinarji ne glede na njih politično prepričanje, ljubezen do sodeželanov, ljubezen do vseh I Slovanov sploh ljubezen do vseh ljudi, to naj bi bil notranji znak Sokolov. Nasprotniki naj bi se tu učili,,fcuii bila niti glasu o kolu, o pobijanju, o sovraštvu, o maščevanju ampak o ljubezni o odpustlijvosti/ prizanesljivosti in le take lastnosti so zmožne, da dvignejo človeka na nivo, kateri pripada človeku kot najrazumnejšemu bitju.. Tudi brata Kozman in Komjanc iz Gotice sta prišla ter razpravljala o delovanju in zgodovini Sokolstva na sploh in posebej na Slovenskem. Pri volitvi odbora izvoljeni so bili samo za Sokolstvo delavni in požrtvovalni i|djie. in ravno ta odbor nam bo porok da I iMi|°.."spkolska ideja med nami razširjal^ I in da se bo z njo vred*razširjala ona pbžrt-' rvčivalna ljubezen, katera naj bi dvignilat I nsfše ljudi iz onih nizkih sfer maščevalno-I šti, katera greni največkrat življenje pre-I bivalstva v vaseh. I V celej dobi pripravljalnega odbora I zbralo se je krog 600 kron. za orodje in I drugo porabilo se je krog 500 kron v ne-I cieljo zbralo se je za en kamen v znesku I 10 K 35 v, tako da bo tudi v tem pogledu I društvo uspevalo in se dvignilo, kar ka-I že posebno pristop novih udov. I , Sokoli slišali ste, kaj zahteva Sokol-I stvo, marsikaj se zdi nedosegljivega a I vstrajnost, disciplina in požrtvovalnost I dvignila nas bo na ono stopinjo kulture in I samozatajevanja, katero diči in dviguje I človeka. Zato krepko poprimite se dela, I ne strašite se raznih neprilik, am-I pak spolnujte one lepe nauke, katere Vam I nudi Sokolstvo in ta zavest vam bo lajšala I težki,boj za obstanek. — Na zdar! Razne vesti. I J Klub slov. tehnikov v Pragi ima svoj I I tedni občni zbor v petek, 27. III. ob 728. I I zvečer- v Trunečkovi restavraciji na Vi- I I nogradih s sledečim dnevnim redom: 1. I J Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbo- I I ra. 3: Pravila »Zveze slov. akad. teh. I j društev«. 4. Slučajnosti. I I Upliven gospod poslanec. — Ko je še I I človek kandidat, tedaj ni obljube, ki je ne I I bi storil svojim volilcem in vsaka želja J I prebivalstva je po kandidatovih besedah I I otročje lahko izpeljiva. Posebno mladi po- I I slanci so pridni v obljubljanju. Ali huda pa j I prede poslancu-novincu, ko ga spominja- I I jo volilu na obljube. Ne manjka mu sicer j I dobre volje, ali izvesti ne more vseh ob- I I ljub, ker nima zadostnega vpliva. I I V Parizu je živel mlad poslanec, ki j I se je nad vse trudil, da izposluje vse mož- I I ne ugodnosti za svoje volilce. Ali ves trud I je bil zaman, mož ni imel dovolj opore pri 1 I svojih tovariših. Ker se je pa bal, da ne bi j I začeli govoriti volilci, da njegova beseda I j na merodajnih mestih nič ne zaleže, se je I I delal zelo vplivnega in pri vsaki priliki I I novdarjal svoje dobre zveze. Ko mu nekoč j I javi sluga obisk, tedaj skoči mladi posla- j I jiec hitro k telefonu, da pokaže volilcu I rkVoj Upliv in govori v telefon. »Da, gospod j j minister storim Vam to, čisto gotovo, če- I rpfav pojde malo težko. Kako pravite? A I I tako, v tem oziru pa vam ne morem biti j I na razpolago. Ravnokar me je obiskal go- I I spfld grof-N. in ta mi je dal take informa- I I cije, da Vam gospod minister nikakor ne j I morem ugoditi. Sicer bi pa bilo priročnej- I I še' gospod minister, če bi se v tej stvari I I podrobneje domenili med štirimi očmi. I I Pridem k vam ob štirih popoludne v mi- | j nisterstvo za javna dela. Ste zadovoljni? I Da, me veseli. Torej ob štirih na svidenje. I Klanjam se, gospod minister.« I Ves ponosen na ta svoj telefonični j govor, ki mora volilcu dokazati njegov I vpliv se obrne poslanec k obisku, da vidi I učinek svojih diplomatičnih zmožnosti. Pa I mesto volilca je stal tam poštni uradnik, I ki pove g. poslancu to »veselo« vest. Vče-I raj ste naznanili, da ne funkcijonira Vas | I telefon, prišel sem, da ga popravim. Ali 1 I kakor vidim je že čisto popravljen in mo-I ja navzočnost zategadelj odveč.« Se pri-I kloni, odide in pusti poslanca pri pokvar-I jenem telefonu. « ¦ ' Volilci III. razreda! Vsi pravočasno na volišče! Mkdo naj se ne da motiti od kakega italijanskega agitatorja, da bi potem prišel prepozno na glavarstvo ter bi našel volišče že zaprto! Vsi pravočasno na volišče! Pred državljansko vojno na Angleškem. — Protestantski uporniki v pokrajini Ulster so dobili novo izdatno pomoč, Ki je tako silna, da resno ogroža ves-zakonski načrt 6''samoupravi Irske-. Kw<*je bila samouprava Irske sklenjena drugih v parlamentu, ko je bil zaman ves.trud unio-nistov in lordov, tedaj je začel • Carson zbirati v Ulstru prostovoljce in angleški vladi je zagrozil, da začne z državljansko vojno, če bi tudi za Ulster veljala samouprava Irske. Naravno, da je vlada morala varovati svoj ugled in da ni mogla razve-veljaviti že sklenjenega zakona z ozirom na grožnjo državljanske vojne. In vladi se tudi ni bilo treba bati teh groženj. Carson je res marljivo zbiral prostovoljce, ali vsa stvar ni bila prenevarna in uporniki v Ulstru bi se gotovo takoj udali, kakor hitro bi korakala proti Ulstru angleška armada. Zato ni vlada odnehala in samouprava Irske, čez sto let stara želja Ircev, bi se imela uresničiti. Ko pa je vlada izdala ukaz, da naj ponesejo polki svoje zastave proti Ulstru, tedaj so se pa uprli častniki iti ulstrski protestanti so dobili zaveznika, ki jim najbrže izvojuje zmago. Skoraj vsi častniki so izstopili iz armade, ker se nočejo biti z Angleži. Pa tudi vojaki že zapuščajo iz istega vzroka svoje polke. Angleška vlada nima sedaj armade, ki bi jo mogla poslati proti Ulstru. Zato mora odnehati in je tudi že odnehala. Vsi "odpuščeni častniki se sprejmejo.zopet v armado, ne da bi jim bilo treba korakati proti Ulstru in ne da bi bili za svojo upornost kaznovani. Uspeh upornosti častnikov je tudi, da je za enkrat popolna samouprava Irske pokopana. Uporni častniki pa so najbrže povzročili padec sedanje vlade. Vojni minister Seelv je že ponudil svojo demi-sijo, a jo ministerski predsednik. ni hotel sprejeti. Novejše vesti pa že trdovratno trde, da odstopi ves kabinet in.da se vrše poleti nove volitve v angleški parlament, ki bo tudi odločil o samoupravi Irske. Če si ohrani sedanja vladujoča liberalna stranka svojo moč, potem dobe tudi toliko preganjani Irci svojo svobodo, v slučaju konservativne zmage, pa je samouprava ! in mir med angleškim in irskim narodom za dolgo časa pokopan. Usmrtitev mnogokratnega morilca Hopfa. — S Frankfurta na Meni poročajo. V nedeljo ob 7. uri zjutraj je bil usmrčen i na dvorišču kaznilnice v Preungesheimu večkratni morilec Hopf. Hopf je bil obsojen 17. januarja vsled poskušenega in več izvršenih umorov na smrt. Čas usmrtitve ni bil javnosti znan do včeraj. V soboto.pa je prišlo iz kabinetne pisarne cesarja obvestilo, da ni cesar pomilostil Hopfa. Takoj potem je šel k Hopfu državni pravdnik Bluhome, ki je vodil proti njemu proces in mu oznanil, da bo v nedeljo ob sedmih zjutraj usmrčen. Duhovnik, ki je obiskal Hopfa, je ostal pri njem daljšo dobo. Hopf, ki je po svoji obsodbi zelo shujšal, še je vedel po oznanitvi usmrtitve čisto apatično. Po obvestilu, da bo v kratkem usmrčen, so mu sneli verige ali zato so pomnožili stražo. Pričakovali so, da vsaj sedaj pripozna svojo krivdo, ali on .je kljub jasnim dokazom vse trdovratno tajil. Prašali so ga nato, če ima Še kako željo. Izprosil si je cigareto, ki jo je mirno kadil v prisotnosti stražnikov. V nedeljo dopoldne je šel miren in ravnodušno na mori-šče. Usmrtitev je bila izvršena v par se-I kimdah. Gospodarske vesli Člani pokojninskega zavode, službodajniki in nameščenci! Zakonito pokojninsko zavarovanje nameščencev, ki je stopilo v veljavo s 1. januarjem 1909, se izvršuje za Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko po deželnem !..< du pokojninskega zavoda v Trstu. Dasiravno pa je prebivalstvo teh dežel po ogromni večini slovenske in srbohrvatske narodnosti in dasiravno je tudi med zavarovanimi nameščenci in njihovimi službodaj-niki veliko število slovenskih in srbohr-vatskih udeležencev, je vendar odbor deželnega, urada tržaškega sestavljen tako, da ni med 11 odborniki sploh nobenega Slovana. Slovenski in srbohrvatskl narod . je pri upravi tako važnega zavoda na svojih lastnih tleh brez vsakega vpliva. In vendar je mogoče vsaj deloma iz-premeniti te za nas tako žalostne razmere. Treba je le naše skupne volje, izražene v pravilni obliki in v pravem času, treba je nastopiti pri volitvah za glavni zbor tržaškega deželnega urada z enotno, skupno kandidatno listo. Ta prilika se nam nudi sedaj, ko so razpisane volitve odposlancev za glavni zbor, čigar sestava bo odločilna za upravo zavoda v nadaljnih petih letih. Z ozirom na važnost teh volitev je podpisani volilni odbor sestavil narodno kandidatno listo za skupini službodajnikov in nameščencev vseh volilnih kategorij. Člani pokojninskega zavoda, nameščenci in službodajniki! Glasujte vsi za kandidate, ki Vam jih predlagamo, vsako cepljenje glasov škoduje; priporočamo Vam pa, da glasovnic ne izpolnite sami, ampak da jih nepopisane in nezalepljene v posebnih ovojih vpo-šliete nam, in sicer na naslov: Dr. Edvard Slavik, odvetnik in deželni poslanec v Trstu, Podpisani odbor prevzame pravilno izpolnitev glasovnic in njih pravočasno izročitev volilni komisiji. Glasovnice naj se nam vpošljejo brez vsakega odloga, kajti volitve se vršijo že 29. marca t A. Narodni volilni odbor v Trstu. KATEGORIJA D & A (prosti poklici, kmetijstvo, gozdarstvo.) Kandidatna lista za skupino službodajnikov . (zelene glasovnice.) Dr. Edvard Slavik, odvetnik, Trst. Franc Prime, trgovec, Trst. Dr. Maks Obersnel, ravnatelj, Trst. Dr. Karel Pod- gornik, odvetnik, Gorica. Za skupino nameščencev (bele glasovnice.) Anton Trtnik, uradnik, Trst. Fran Kravos, uradnik, Trst. Anton Sluga, uradnik, Trst. Karel Tomšič, obč. tajnik, Postojna. KATEGORIJA C (trgovina in promet.) Kandidatna lista za skupino službodajnikov (zelene glasovnice). Ivan Bonač, knjigovez, Ljubljana. Fr. Abram, sodar, Trst. Franc Hmelak, trgovec, Trst. Tomaž Gruden, trgovec, Na-brežina. Ivan Sutej, trgovec, Jelendol. Ivan Knez, veletržec, Ljubljana. Anton Radovič, kamnosek, Nabrežina. Karel Dvornik, trgovec, Split. Franc Jurca, veletržec, Postojna. Franc Hainrihar, veletržec, Škofja Loka. Za skupino nameščencev (bele glasovnice). Vekosiav Chladek, tajnik, Radovljica. Franc Jurca, tajnik, Vrhnika. Albin Pečar, uradnik, Ljubljana. Juraj Peric, knjigovodja, Zadar. Ljubomir Petrič, knjigo- vodja, Split. Alojzij Pirnat, trgovski potnik, Ljubljana. Franc Rus, uradnik, Trst. Anton Stanislav Sancin, uradnik, Skedenj. Humbert Maurin, uradnik, Trst. Jo- j sip Šorn, pisarniški vodja, Trst. KATEGORIJA B (velelndustrija in obrt). Kandidatna lista za skupino službodajnikov (zelene glasovnice). Oragotin Hribar, lastnik tiskarne, i Ljubljana. Ivan Ogrin, stavbeni podjetnik, Ljubljana. Ivan Caharija, lastnik kamnolomov, Nabrežina. Josip Lončarič, stavbni podjetnik, Ljubljana. Za skupino nameščencev (bele glasovnice). Srečko Bartel, disponent, Trst. Ant. Podbršček, uradnik, Trst. Josip Durnik, uradnik, Trst. Milan Jenčič, ravnatelj, Mengeš. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Gabršček (odgnv. J Fabčii Zalaga: Družba *a izdajanje listov »Soča« in »Primorce. Praktična naznanila. Deželni odbor: Uradi so otvorjeni vsak delavnik od 8.30 dopoldne do 12.45 pop. in od 4—6 popoldne. Deželna blagajna uraduje vsak dan od 9. dopoldne do 1. popoldne. Deželna hipotečna banka (Šolska ulica.) uraduje vsak dan 'od 9. zjutraj do 1. popoldne. Deželni muzej, na Kornu, je odprt vsako nedeljo od 10—12 dop. brezplačno; druge dneve se treba obrniti na čuvaja in plačati vstopnino 20 v. Magistrat: od 9. dopoldne do 12.30 pop. in od 3—6 popoldne. Okrajno glavarstvo: od 9. do 12. dopoldne in od 3—6 popoldne. Davkarija: od 8—12 dopoldne in od 4—6 popoldne. Poštni in brzojavni urad: Urad za priporočena pisma od 8. dopoldne do 7. zvečer. Urad za zavoje od 8. dopoldne do 6. popoldne. Urad za vrednosti in poštna hranilnica od 9. zjutraj do 6. popoldne. Telefonski in brzojavni urad je otvorjen dan in noč. Državno pravdnlštvo uraduje od 8—12 dopoldne in od 1—6 popoldne. Okrožna sodnija je odprta od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Trgovska in obrtna zbornica: od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Gozdni in domenski urad: od 8—12 dop. in od 4—6 popoldne. Okrajna bolniška blagajna: od 9—12 dop. in od 3—6 popoldne. Goriška ljudska posojilnica, Gospos-ska ulica, od 8—12 dopoldne. Goriško kmetijsko društvo, na Kornu, od 8—12 dopoldne in od 2—5 popoldne. Mali oglasi lajma*]!« pristojbina stane 60 tU. iko Je oglu obietaejll «e raiuna xa mko besedo S Tla. Hajpripravnejle inserlranje xa trgovce In obrtnike. Koliko Jo manjših trgovcev in obrtnlhor v Goriet. katarllk o* doSoll (In celo t moita) nihat no poin«, ktr nikjor no Iaa«tira]o. Skoda si majhni. MlflHpntf "° Je absolv{ral trgovsko šolo, IfiiatlGIllUf Veič slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče primerne služb«. — Ponudbe pod šifro „Merkur" na upravništvo lista. Edina slovenska tovarna za žičniice in žico Simon Pire - Kropa (Kranjsko). Svoji k svojimi Cenike na zahtevo se pošlje franko. ki govor! tudi nemško in lahko položi malo kavcijo (200 K) ter je jako zanesljiva dobi službo kot voditeljica male trgovine. Nastop s 1. aprilom. PopraŠa se lahko vsak dan ob pol eni v RaStelju št 8, II. nadstr. Schlčgl. 70-1 Senzacionalna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklamo, da bi stem služila denar — kakor se to večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena brez« pl&fao povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezen na pluCah, naduho in oslovski kašelj. To domače zdravilo si lahko nabavi vsakdo jako po ceni. Pošljite za odgovor frankiian zavitek. Naslov gospa B. Kolenska — VrSovlce pri 28—3 Pragi, CeSko. 08-3 Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovka Borlca, Raštelj 3. KSff/ Zaloga usnja. Edina primorska tovarna dvokoles --------------»TRIBUNA« Gorica, Tržaška nI. 26. prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvokoles, šivalir'i in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. F. BATJEL - GORICI Stolna ulica št. 2-4, Prodaja na obroke. Ceniki franko. Odlikovana pekarlja in sladčičarna Rarol Draščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) ; zvršu je naročila vsakovrstnega tudi najfi, nejega peciva, torte, kolače za birmanče in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina fin likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrbjna naročila ter obljublja solidno postrežbo H^* po Jako zmernih cenah " ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica It. 79 I. nadstr.) — Telefon it. 78 BaCnn poltne hranilnice Itev. 837.315. Na občnem zbora dn8 27. aprila 1913. se je določilo: Hranilne vloge se obrestujejo po 5% Stalne večje vloge enoletno odpovedjo po dogovoru, nioa sama. Ren t ni davek plačuje posojil- Hrarjllne vloge se eprelemalo ®a vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvisati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 5 V* oz. 6% obresti od posojil. Olavnl deleži se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanje 81. dec. 1912 : Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge: 1,02215605. — Posojila: 898.203--. — Reoervni zaklad: 125.235-36 — Lastno premoženje: 383.926.76. * p J Kupujte samo dvokolesa „fieriCB" in„HUena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original lilcfSrlfl so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj tefte brez?umno in je'jako-trpežen. Puške, sannkresr, s^iaoreznice^in vse v to stroko spadajo?e pre^lmete^se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trnu St. 9. GORICA. Priporoča se Pomlad je tu! domačo tvrdko Pozor! pri nakupu pomladanskih novosti kakor*, krasno modno blago za ženske Obleke« — Trpežno sukrio do najfinejšega angleškega sukna za 1H0Ž&6 Obleke. — Velika zaloga potrebščin za šivilje in krojače. Lepa izbera solčnikov in dežnikov Ivančiž & Kurinčič Vzorci poštnine prosti proti vrnitvi. Gosposka ulica štev. 11. Cene najnižje in stalne.