Stev. 71. T Llnbljanl. t sreoo. dne 30. marca 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: s Sa oelo leta naprej . K 26'— sa pol Ista » . » J3-— za oetrt » » . » 6-50 sa en meseo » . > 2'20 sa Nemčijo oeloletno » 28*— sa ostalo inosemstvo » 35'— === V upravništvu: s Za oelo leto upre) . K 22-40 sa pol leta » . » U'20 sa oetrt » » . » 5-60 sa ob meseo » . » 1-00 Za poiUJan|e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Štev. 10 v. SLOVENEC Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 15 v sa dvakrat ...» 13 » sa trikrat ...» 10 » sa več ko trikrat » 9 • T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem ob]avl|en|Q primeren popust. ===== Izhaja: i vsak dan, izvsemšl nedelje in praznike, ob 5. nrt popoldne. mr OrednlStvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. 6/II1. Bokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo |e v Kopitarjevih tllcah štev. a. ' = Sprejema naročnino, tnserato ln reklamaolje. i Uoravnlškeaa telefona štev. 188. = 3** Današnja številka obsega 6 strani. Ploieva retirada. Dolgo je molčal! Dne 19. marca je bil že objavljen komunike o seji »Zveze južnih Slavena« v vseh nemških listih, v vseh hrvaških listih in v »Slov. Narodu«. Prišli so naši članki, ki so vzbudili veliko senzacijo na celem slovanskem jugu. Razburjenje je bilo veliko radi komunikeja »Zveze južnih Slavena«, ki je bil črno na belem objavljen v vseh listih, telefon je stopil v akcijo, telegrami so švigali — Ploj je pa še vedno molčal, a končno, ko je prišel v velike škripce in ko mu je tekla voda v grlo, si nikakor ni vedel drugače pomagati, da je hofrat pojedel svoje lastno dete. Komunikeja ni več! Hofrat Ploj ga slovesno preklicuje. Po dolgem semtertja nam je poslal sledeči popravek: »Cenjeno uredništvo! Z ozirom na članke »Mučno presenečenje« in »Izdano Slovenstvo« v Vašem listu od 21. oziroma 24 marca zahtevam sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona, da prinesete sledeči popravek: Ni res, da sem jaz o seji »Zveze južnih Slavena« dne 18. t. m. izdal poseben komunike; ni res, da se je o tej seji od strani Zveze vobče izdal komunike; ni res, da je Zveza v tej seji sklepala o taktičnem postopanju proti vladnem predlogu glede laške pravne fakultete. Res je sicer, da je v tej seji član Zveze predlagal, da se Zveza naj bavi s vprašanjem taktičnega postopanja v navedeni zadevi; res pa je, da ni prišlo do nobene debate in clo nobenega sklepa, ker sem jaz kot predsednik kluba takoj izjavil, da obvelja v tej zadevi sklep Narodne zveze iz zadnjega polletja in da ta sklep veže Zvezo južnih Slavena toliko časa, dokler se ta sklep ne spremeni ali razveljavi. To moje stališče se je odobrilo in s tem je bila ta zadeva končana brez debate in brez sklepa. Z odličnim spoštovanjem Dr. Ploj, načelnik Zveze južnih Slavena. Gradec, 26. marca 1910.« Mi smo ponosni na to, da smo prisilili hofrata, da je moral retirirati na celi črti in preklicati to, kar je bilo razglašeno v vseh listih. Sedaj pa vprašamo: Kam pridemo, ako je treba toliko napora, da se privede vodstvo »Zveze južnih Slavena«, da se drži soglasnega sklepa »Narodne zveze«? To, kar se j® dogodilo 18. in 19. marca, se lahko ponavlja vsak hip v katerikoli važni stvari. Takih razmer jugoslovanska javnost prenašati ne more! Tu je treba ustvariti jasnost, sicer ima dobiček samo naš narodni nasprotnik in pa vlada, ki je v precejšnem stiku s hofrat Plojem. Zadnja beseda v tej zadevi še ni izpregovorjena. Povedati se mora še, kako je prišel komunike v liste in zakaj Ploj komunikeja ni takoj popravil. Da ni bilo »Slovenca«, bi ta komunike v javnosti in napram vladi veljal. »Slovenec« je s svojim odločnim nastopom zopet pokazal, kje jc resna volja, odločno in brez zahrbtnosti se boriti za slovensko vseučilišče! Dr. Šusteršič v Mariboru. O sijajnem govoru dr. Iv. š u -steršiča na velikanskem shodu »Slovenske Kmečke Zveze« v veliki dvorani mariborskega »Narodnega doma« srno danes prejeli podrobna poročila: Dr. SusterSlS Jc izvajal: Položaj na Dunaju jc skrajno kritičen. V predvelikonočnem zasedanju se je vlada prepričala, da nima zanesljive večine, na, katero bi se mogla naslanjati. Nasprotno: večina zbornice je odklonila, razpravljati še pred Veliko nočjo 182milijonsko posojilo, katero zahteva vlada, ker primanjkuje denarja v državnih blagajnah. Kako bo šlo s tem posojilom po Veliki noči, še ni jasno. Danes se zamore le eno reči: da je vse negotovo, usoda vlade, usoda parlamenta in usoda vladnih predlog. Samo eno je gotovo, in to je za nas edino merodajno: Da se Vseslovenska ljudska stranka ničesar ne boji, naj pride — kar hoč«! (Dolgotrajno ploskanje.) Parlament se zopet snide okoli srede aprila. Ni pričakovati, da se do takrat kaj spremeni na vladnih klopeh. Tudi pisarjenje, da se clo takrat za-sedeti mesti češkega in nemškega mi-nistra-krajana, je prazno. Vsaj kar se. tiče češkega ministra-krajana, je čisto neverjetno, da bi katerikoli Čeh (Navdušenj klici: »Zivio Čehi!«) vstopil v sedanji kabinet; kajti »Slovanska Enota« je po soglasnem sklepu odločno odklonila vsako tako krpanje (Pritrjevanje.) in slovesno izrekla, da smatra vsakega, ki bi kljub temu šel v ministrstvo, Škodljivcem slovanskih interesov. Bolj verjetno je, da bo poskusil baron Bienerth takoj, ko se snide državni zbor, pripraviti Čehe in Nemce do kompromisa o narodno-političnih spornih točkah na Češkem. Mi bi gotovo narodno spravo med Čehi in Nemci z veseljem pozdravili, ker bi s tem bil ustvarjen eden najvažnejših predpogojev za ozdravljenje naših notranjepolitičnih razmer. Toda, kakor ležijo stvari, ni pričakovati, da se bo kompromis posrečil. S precejšno sigurnostjo se zamore reči, da se bo razbil ob prenapetih zahtevah Nemcev. In potem stopi položaj v najkritič-neji stadij. Kriza postane nad vse akutna. Pa tudi v nepričakovanem slučaju, da se posreči češko-nemški kompromis, notranje-politični položaj še ne zgubi svojega kritičnega značaja. Ostane še odprto jugoslovansko vprašanje (Gromovito pritrjevanje.), slovensko-nemški, slovensko - italijanski in hrvatsko-italijanski spor. Le če se posreči rešiti tudi južni narodni spor potom sporazumljenja prizadetih narodnosti v smislu narodne ravnopravnosti, bo mogoče govoriti o resničnem ozdravljenju avstrijskih notranjepolitičnih razmer. (Tako je! Navdušenje.) Drugače ostane velika rana odprta na velevažnem delu državnega telesa. Kajti proti jugu, ob obalili sinje Adrijo in na Balkanu leži prihodnost naše države in tukaj, na južnoslovanskih tleh, se odloči danes ali jutri usoda habsburške velesile. (Pritrjevanje.) S slepoto udarjen je bil avstrijski državnik, ki bi to preziral. V. L. S. je pripravljena, skleniti pošteno, moško spravo z narodnimi nasprotniki. Toda za sedaj je komaj upati, da se ista dobra volja najde tudi na drugi strani, kajti Nemci nočejo ravnopravnosti, temveč hočejo predpravice, hočejo podjarmiti in gospodariti. Zato utegne nam Jugoslovanom in osobito nam Slovencem pridržana biti še daljša doba bojev za narodno ravno-pravnost, za naš narodni obstanek. — Trdno zaslornbo imamo v teh bojih v naših zvestih zaveznikih, v bratih Čehih. (Silno navdušenje.) — Kakor naša zvestoba do njih ostane neomajljiva, tako sc tudi češka zvestoba ne gane. (Po dvorani šumi gromovito pritrjevanje.) »Slovanska Enota« je in ostane stolp češko-slovcnske solidarnosti. (Ponovne ovacije bratom Čehom.) Ne varajmo se pa v enem: glavna naša moč in jamstvo za bodočnost Jugoslovanov leži v nas Jugoslovanih samih. Edini in močni moramo pred vsem biti mi sami —• potem se nam ni bati nobenih viharjev! Zato je bil skrajni čas, da se je osnovala Vseslovenska ljudska stranka (Navdušenje.), velika, enotna stranka celokupnega slovenskega ljudstva, — brez ozira na deželne meje. Vseslovenska ljudska stranka je danes najmočnejši faktor med avstrijskimi Jugoslovani in zavzema odlično mesto med Slovani, pa tudi sploh v parlamentu — in to kljub temu, da še nima tistega zastopstva v državnem zboru, ki ji gre po dejanskih političnih razmerah v domovini. Kajti to je jasno: če bi bile danes volitve, pripadejo V. L. S. z malimi izjemami vsi slovenski mandati, tako da bo, če Bog da i sreča junaška, v prihodnjem državnem zboru V. L. S. sama zase predstavljala absolutno večino jugoslovanske delegacije. (Viharno pritrjevanje.) Toda že danes je pozicija »Slovenskega kluba« v državnem zboru obče priznana in spoštovana. To se imamo zahvaliti edinosti v načelih, medsebojnemu prijateljstvu in zaupanju poslancev V. L. S., navdušenju vsakega izmed nas za dobro stvar, in strogi disciplini, ki vlada v naših trdno sklenjenih vrstah — pred vsem pa zavesti, da se moremo pri svojem truda in odgovornosti polnem delu naslanjati na neomajno zaupanje ogromne večine slovenskega ljudstva, ki je enega duha z nami. (Burno ploskanje.) Zalibog pa ne morem hvaliti razmerja med nami in ostalimi jugoslovanskimi strankami. Dotakniti se moram tudi te rane, če tudi bi raj še molčal. A razmere silijo, da se to razmerje enkrat razjasni in uredi. Zato je moja vestna dolžnost, spregovoriti nekaj besed o tem. Ostali Jugoslovani razpadajo v več strank, ki so deloma doma v hudem nasprotsvu, na Dunaju pa so se združile v takozvano »Zvezo južnih Slavena«. Nekatere teh strank so nam po svojih načelih sorodne. Lojalno razmerje med »Slovenskim klubom« in »Zvezo južnih SlaVena« bi bilo tem lažje mogoče, ker stoje sedaj v ospredju n a r o d n a vprašanja in je treba zastaviti združene sile v obrambo narodnega obstoja. Zato se je po iniciativi »Slovenskega kluba« zasnovala »Narodna zveza« kot skupna organizacija vseh jugoslovanskih državnih poslancev v svrho skupnega nastopanja napram vladi in napram drugim strankam. »Slovenski klub« se je vselej zvesto držal sklepov »Narodne zveze« in je zastavil vso svojo moč za izvršitev teh sklepov. Kljub temu so nastale v okviru »Narodne zveze« razmere, ki niso v interesu jugoslovanstva — in to baš sedaj, v velevažnem trenotju notranjepolitičnega razvoja. Ne bom preiskava!, kdo je kriv — konštatujem le suho dejstvo: Skoro nobenega medsebojnega zaupanja ni več, in če sc tem razmeram ne naredi konec prav kmalu, utegne priti do nepreglednih posledic. »Slovenski klub« bode po Veliki noči odločno zahteval, da se razmere v »Zvezi južnih Slavena« temeljito razjasnijo in ustvarijo odkriti, odkritosrčni in lojalni odnošaji v jugoslovanski delegaciji na trdni stvarni podlagi — inače bode moral »Slovenski klub« izvajati konsekvence in postopati popolnoma samostojno v obrambo vzvišenih interesov, ki jih je l judstvo zaupalo poslancem V. L. S. (Živahno, dolgotrajno pritrjevanje.), Žalibog znamenja niso ugodna. Dogodek, ki se je zvršil v zadnjem času v »Zvezi južnih Slavena«, zelo omajuje naše nade, da bo še mogoče, priti do zadovoljivega razmerja med nami in ostalimi jugoslovanskimi strankami. »Zveza južnih Slavena« je imela dne 18. marca t. 1. pod predsedstvom poslanca Ploja sejo, o kateri so objavili nemški in hrvaški listi poseben komunike, to je oficielno poročilo, izšlo iz Zveze same. Glasom tega komunikeja je »Zve-* za južnih Slavena« samolastno prelomila soglasni sklep »Narodne zveze« v vseučiliškem vprašanju, v tem najvažnejšem kulturnem vprašanju vsega slovenstva, — glede katerega so edini vsi Slovenci, glede katerega bi morali tembolj tudi poslanci biti edini. (Burno ploskanje.) Razume se, da nas je to postopanje »Zveze južnih Slavena« nemilo dirnilo in naravno je, da je izzvalo hudo kritU ko v rodoljubnih slovenskih listih. Na »Slovenski klub« je napravilo postopanje »Zveze južnih Slavena« tem mučneji vtis, ker smo že lansko poletje skusili, da je v odločilnem trenotju, to je, ko je prišel v perečem vseučiliškem vprašanju čas dejanj, »Zveza južnih Slavena« prepustila vse delo, ves dejanski odpor in ves odij »Slovenskemu klubu« samemu. (Medklici: Ploj! Škan-> dal!) Hannele, geti' du voran, du hast die groBen Stiefel an! Jasno je, da v tem vprašanju zastopniki »Zveze južnih Slavena« v proračunskem odseku niso ganili mazinca. Tembolj nam zato daje misliti zadnji sklep »Zveze južnih Slavena« v tej zadevi. Več danes ne rečem, ker nočem prejudicirati stališču »Slov. kluba« v tem velevažnem vprašanju in zlasti tudi, ker nočem vlivati olja v ogenj v tako kritičnih časih. »Slovenski klub« bo govoril o pravem času in njegovim besedam bodo sledila tudi primerna dejanja. Zazdaj naj bo zadosti o teh neljubih razmerah. Obračam se na naslov rodoljubnih tovarišev v Zvezi Južnih Slavena in jim kličem: Skrajni čas je že, da se vzvišena, sveta stvar postavi nad vse druge ozi-re, ki so malenkostni v primeri z visokimi cilji jugoslovanske politike v Avstriji. Pa naj se zgodi, kar hoče, mi se ničesar ne bojimo, četudi sami ostanemo. Mi se zavedamo, da je naša moč nezlomljiva, ker naša moč je moč ljudstva, ki nam je poverilo svoje zastopstvo! (Viharno pritrjevanje.) Vlade prihajajo in odhajajo in včasih se odhod izvrši še hitreje, nego prihod ; prihajajo in odhajajo cesarski namestniki, deželni predsedniki in sek-cijski načelniki, tudi dvorni svstniki pridejo in odlazijo ter izginejo v temo-to pozabi j en ja, ravno tako tudi briči in šribarji (Veselost). — kar pa ostane, to je ljudstvo, to je <•' -movina, sveta zemlja, porošena od krvi, solza in znoja svojih otrok (Navdušeno odobravanje) — ostane živa moč zdravep-a in svobodoljubnega ljudstva, ki hoče živeti in se svobodno razvijati ter napredovati na svoji rodni grudi! (Burno odobravanje.) Končno jo dr. šusteršič govoril o potrebi organizacije, o pomenu Vseslovenske Ljudske Stranke, čestital štajerski Kmečki Zvezi, cla je pomedla z nasprotniki in jo navduševal, naj gre naprej po tej poti: Z Bogom za ljudstvo! (Gromovito odobravanje.) XXX Dr. Šusteršič nas prosi konstati-rati, da on takrat, ko je govoril v Mariboru, ni imel nobene vednosti o popravku dvornega svetnika Ploja, ki smo ga objavili danes na uvodnem mestu. Crozm pužarm xsr£a i OkArltu. Vsa Ogrska žaluje zaradi velike nesreče v Okoritu, o kateri smo že včeraj poročali. Novejša poročila niso nič manj grozna kot prva, če ne še hujša. V vasi Okorito, ki ima približno 2000 prebivalcev in 277 hiš, se je vršil v nekem skednju ples. Cisti dobiček je bil namenjen za zgradbo protestanške cerkve. »Slov. Narod« je izpustil označe-nje cerkve za protestantovsko in pričakujemo, da bo pričel kmalu pisati o škodljivosti verske blaznosti. Ljudje, ki v postu plešejo in na Veliko nedeljo bale prirejajo, so pač čudni kristjani, morda kristjani »Narodovega« kalibra. Mladina se je udeležila veselice v nepričakovano velikem številu. Prireditelji so zato napravili usodepolno napako in so zaprli vse vhode. Proti polnoči je izbruhnil požar, udeleženci, do 500 oseb, so bili vjeti v pasti. Grozni prizori so se morali vršiti. Pred zaprtimi izhodi so našli kopice mrličev, kar dokazuje, da so se morali udeležniki grozno boriti za življenje. Nekaj jih je bilo pač tako hladnokrvnih, da so napravili sami luknjo v steno, skozi katero so se rešili, a teh je bilo le malo. Slaba stranska stena se je vsled silnega navala obupanih ljudi podrla, a goreča streha se ni imela več kam naslanjati in se je zato zrušila ter pokopala vso družbo. Kako je nastal požar. Ni še popolnoma jasno, kako je nastal požar. Eni trde, da se je vnel lam-pijon. Čisto gotovo še ni, kakor se trdi, da se je lampijon vnel zato, ker je vrgel nanj neki fant klobuk, ampak toliko so dognali, da je zaradi gorečega lampijona eksplodirala v bližini viseča petrolejka, za njo pa še druge petrolejke, nakar je švignil plamen iz skednja. Po nekem drugem poročilu je nastal požar, ker je vrgel svoje pokrivalo neki fant proti gorečemu lampijonu, da ga ugasne, a lampijon ni ugasnil, marveč je zažgal streho. Koliko časa je trajal požar. Požar je trajal samo 11 minut. O kaki rešitvi ni moglo biti govora. Grozni prizori na pogorišču. Zadnja poročila trde, da znaša število žrtev 400. Grozni prizori so se dogodili na pogorišču. Dve ženski sta vsled strahu na pogorišču prezgodaj povili in zgoreli. Kupi mrličev kažejo, kašni grozni prizori so se morali dogajati. Eno žensko roko so našli, ki se je z nohtmi zadrla. v neko moško roko. Nekaj oseb je prihitelo živih na prosto, a zgrudile so se mrtve na tla. Sodnik Kalmar, ki je rešil 15 oseb, je bil sam končno žrtev nesreče. Neki mladenič je rešil tri osebe, a ko je hotel rešiti še četrto, je sam izgubil življenje. Sodijo, da je med žrtvami tudi več orožnikov in vojakov, ki so bili na velikonočnem dopustu doma. Iz Szatmara so pripeljali v Okorito 360 krst. Več okoritskih hiš je brez prebivalcev, ker so vsi stanovalci ponesrečili, po drugih hišah so ostale doma le stare ženice in otroci. Svojci ponesrečencev so izkušali agno-scirati mrliče. Agnoscirane mrliče so položili v krsto in jih izročili svojcem. Del rešenih oseb je zblaznel in zbežal na prosto polje in se vrnil šele proti večeru domov. Kako izgledajo mrliči. , Grozno izgledajo mrliči. Večina je brez glave, trupla so popolnoma po-mandrana, noge so zgorele, večini mrličev manjka rok. Pogled na mrliče je ganil celo orožnike, ki so plakali kakor mali otročiči. Sknpen grob. Orožniki so le s težavo dobili ljudi za kopanje grobov. Končno so prepro-sili dvajset ciganov, da so pokopali mrliče, ki so širili grozen smrad. V dvanajst krst so položili neagnoscirane mrliče, jih nesli na pokopališče in jih pokopali v skupen grob, ki je devet metrov dolg in pet metrov širok. Aretovanje. — Kaj pripovedujejo rešenci. Orožniki so aretirali več fantov, o katerih se sumi, da so zanetili požar. Več rešenih mladeničev in deklic je izpovedalo, da so zagledali veliko svit-lobo. ki ji je sledilo nekaj pokov. Rešeni dvajsetletni Bartas je izpovedal, da je nastal požar zato, ker je eksplodiral a neka petrolejka, nakar so se vneli lampijoni in okrasje. Neki očividec je pa izpovedal, da je več okoritskih pobov zažgalo skedenj. Fantje, ki so bili popolnoma pijani, so se sprli in razdelili v dve stranki. Nekaj fantov so vrrli Iz skednja, ki so nato zapabnill vrata in da se maščujejo, zažgali skedenj in povzročili grozno nesrečo. Boj za življenje In smrt. Čimdalje groznejša so poročila o požaru, ki glede na število žrtev ne zaostajajo veliko za znanim požarom gledališča Ring na Dunaju. Liki baldje so goreli ljudje! Hodili so eden po drugem. Pred izhodom so bili s pestmi eden na drugega, se suvali in brcali z nogami. Dekleta in žene so pometali moški na tla, da se rešijo in hodili po njih Grozen krik in jok tam, kjer je še pred trenutki divjala nasladna or-gijska zabava Pri plesu sta igrali dve godbi. Vstopnina je znašala 1 krono. Pridrvilo se je vse polno psov na pojedino mrličev; oblasti so jih pustile postreljati. Nekemu mladeniču se je posrečilo, da se je rešil. Iz stegenj so mu morali izrezati plavo nekega devetletnega otroka, ki se je popolnoma zagrizel v nogo. Pogrebi so grozno žalostni. Katoliški župnik in protestanški pastor sta skozi 24 ur pokopavala mrliče. Pastorju se je zbledlo. Mažari plešejo naprej. Budimpešta, 30. marca. V bližini Okorita leži vas Totfalu. Neki časnikar, ki se je peljal v Okorito, je v svoje veliko začudenje opazil, da je tot-falska mladež kljub okoritski nesreči plesala. Za sirote. S z a t m a r, 30. marca. Iz mnogih krajev Ogrske dohajajo ponudbe za sprejem okoritskih sirot. Na pogorišču. S z a t m a r, 30. marca. StariŠi oblegajo pogorišče in iščejo svoje otroke. Glave, roke, noge in posamezni prsti se izkopujejo. Orožniki so prepodili pse, ki se jih je nateklo več stotin na kraj nesreče. Na pokopališče so pripeljali 122 mrličev na 12 vozeh. Grobarji so se branili kopati grobove, češ, da morajo sami iskati ponesrečene svojce. En grobar je izjavil, da je zgubil šest, drugi da sedem svojcev. Končno so orožniki s silo nagnali cigane, da so izkopali grobove. Okoritski in szatmarski zvonovi so neprestano zvonili. Pokopališče je bilo natlačeno polno žalujočih. Vse je glasno jokalo. Ljudje niso hoteli zapustiti pokopališča. Orožniki so morali s silo izprazniti pokopališče. Zadnji trenutki ponesrečencev. S z a t m a r, 30. marca. Tisto malo oseb, ki so se rešili, soglasno izpovedujejo, da je požar pospešil močan veter. Rešitev od zunaj ni bila mogoča, ker so bili vhodi od znotraj zabarikadirani. Večino udeležencev plesne veselice je zadušil dim, mrtvi so popadali na tla, po mrtvih so do blaznosti razburjeni še živi plesalci hodili, da bode izhod. Rešilo se je dejansko le 10 do 20 oseb, medtem ko so vsi drugi umrli v groznem požaru. Ker se je nahajalo v skednju približno 450 do 470 jseb, sodijo, da število žrtev ne presega 340 do 350 oseb, in so najbrže pretirana poročila, ki govore celo o 500 mrtvih. nik Dimltrlanu je preiskal Khuenove poškodbe. Rane na čelu so že zaceljene, podočesna rana pa še ni zaceljena in je zato težka telesna poškodba. Obdol-ženi poslanci Zakarias, Markos, Eitner, Beck, Madarasz in Hoffmann so povabljeni 31. t. m. — Iz Justhove stranke je izstopil nekdanji vseučiliški profesor dr. K. Kmety. Ali je bilo zažgano ali ne? Budimpešta, 30. marca. »Bu-dapesti Hirlap« poroča iz Szatmarja: Preiskovalni sodnik Karol Morvay in sodni zdravnik dr. Emerih Vajary sta se podala takoj na pogorišče, kjer sta uvedla prvo preiskavo. Dognala sta, da se je ob požarovem izbruhu nahajalo do 500 oseb na skednju. Beg ni bil mogoč, ker so bila velika vrata zapahnjena. Po izidu prve preiskave je mogoče, da je bilo zažganol! Neki očividec je izpovedal, da je nastal med plesom pretep in da so vrgli nekaj pobov vun, ki so nato najbrže zažgali skedenj. S za t m ar, 30. marca. Potrjuje se prvotno poročilo, da je zaprtih nekaj oseb, ki so osumljene, da so zažgale skedenj. STRANKARSKI SHOD ČEŠKE KATOLIŠKO NARODNE STRANKE. Dne 27. in 28. marca se je vršil v Pragi strankarski shod zaupnikov češke katoliško narodne stranke ob navzočnosti 360 delegatov. Na shodu jc popolnoma porazila krščansko socialna skupina fevdalno konservativno. Začetkom shoaa je izjavil koservativni govornik, da jc zborovanje protistatu-tarično, a ne glede na ugovor so prešli na dnevni red, na kar so konservativci izjavili, da se zborovanja ne bodo udeleževali. Shod je sklenil, da se imenuje odslej stranka »krščansko socialna«. Sklenilo se jc ustanoviti češki neodvisen krščansko socijalen dnevnik in lastno tiskarno. V izvršilni odbor so izvolili samo krščanske socialcc, med njimi poslanca brata Mysliveca in dr. Horskega. PO PRETEPU V OGRSKI ZBORNICI Policija je končala za?1 "Sanje nrič glede na znani škandal v ogrskem državnem zboru. Višji policijski zdrav- ZOPET BOJ OB TURŠKO-BOLGARSKI MEJI. Kljub »debelemu« prijateljstvu med Turčijo in Bulgarijo se je pričel 27. t. m., ob 3. popoldne boj med turškimi in bolgarskimi vojaki. Streljanje je trajalo do večera in še prihodnji dan, ko so dobili Turki pehoto in kavalerijo na pomoč. Izgube niso še znane. AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK V CARIGRADU IN V PETERBURG U. Londonski listi poročajo, da obišče nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand majnika Carigrad in Peterburg. NEMŠKI FRAJZIN ŽALUJE. Nemški frajzinski časnikarski gozd grozno žaluje. Na Velikonočni ponde-ljek je namreč prenehala frajzinska »Tiroler Sonntags-Zeitung« in sicer, kakor milo stokajo nemška frajzinska glasila, zaradi indolence nemških fraj-zinskih krogov. Grozno zdaj ihte nemški frajzinovci, ker pred krščansko zavestjo tirolskega ljudstva liki sneg gi-neva nemški frajzin na Tirolskem. Iz tega se vidi, da nemški frajzin tudi v časopisju samo tam uspeva, kjer ga drže bogati ju d je. Na Tirolskem pa manjka judov in ubogi frajzin si ne more pomagati. Če bi na Dunaju začeli ju-dje hebrejske časopise izdajati, ali če bi postali antisemitje, pa čez noč poginejo vsa liberalna glasila. Dnevne novice. + Izvrstna operacijal »Edinost«, »Narod«, hofrat Ploj in vsi, ki so imeli radi komunikeja »Zveze južnih Slavena« piko na jeziku, so srečno operirani! »Slovenčevi« žurnalisti so operacijo dobro izvršili. Pacijenti se sicer še nekoliko slabo počutijo in radi tega nehvaležna »Edinost« in »Narod« psu-jeta operaterje, t. j. »Slovenčeve« žur-naliste, kar. pa prav flegmatično prenašamo. . Torej »Edinosti« se je jezik odvezal približno takrat, ko so zapeli velikonočni zvonovi in z »Narodom« v r o k i, ki si ga je izbral za svojo glasilo. je stopil na dan tudi hofrat Ploj, Hribar pa je Nagliča poslal elementirat komunike »Zveze južnih Slavena« v »Agramer Tagblatt«. To je tembolj zanimivo, ker »Edinost« izklepetava in izrečno priznava, da je bil sklenjen molk, ko je bil spravljen komunike, ki ubija slovensko vseučilišče, v javnost in pred vladine noge! Molčala naj bi bila slovenska javnost na tak atentat na slovensko vseučilišče, tendenčni komunike o seji »Zveze južnih Slavena« naj bi Slovenci mirno pogoltnili, dočim bi pri vladi primerno učinkoval. Omenjamo, da je komunike, katerega Ploj sedaj mora slovesno preklicavati, spravila v svet Penižkova takozvana »Slawiscbe Korrespondenz«, ki ima z »Zvezo južnih Slavena« in Plojem najožje zveze! Da ni bilo »Slovenca«, bi še vedno veljal komunike, v katerem se je izrečno in s posebnim namenom naglašalo, da je »Zveza južnih Slavena« v svoji seji sklenila, da nima ugovora zoper vsebino vladne predloge, ki meri na to, da se ustanovi laška pravna fakulteta na Dunaju! Smešno je, če se pri tem »Narod« in »Edinost« izgovarjata n. pr. na goriški deželni zbor. Kaka lokalna resolucija goriškega deželnega zbora ne bo vplivala na naše stališče, ker je in bo odločilno v tej zadevi parlamentarno zastopstvo in stali smo ter bomo stali na sklepu »Narodne zveze«. Sicer pa takrat, ko je bila sprejeta tista resolucija v goriškem dež. zboru, »Edinost« ni molčala in se je za vse slovensko časopisje skupaj dovolj naragljala. Sijajno smo odbili zahrbtni atentat na ideale in življenske interese slovenskega vseučilišča. Zato radi eskomptiramo čisto naravno nervoznost »Edinosti« in »Slov. Naroda«. Sicer pa bomo o marsičem še govorili, ker ne bomo nikdar molčali, kjer bi bili v nevarnosti tako važni narodni interesi, kot je slovensko vseučilišče! Kadarkoli bo tudi v drugih zadevah treba bomo liberabvm ko-'egom in »Narodovemu« Ploju pike na jeziku vedno radi v interesu narodne stvari brezplačno operirali. -f Slovensko gledišče. Deželni odbor je oddal gledišče za bodočo sezono »Dramatičnemu društvu« z gotovimi pogoji. V intendanci dobi glf>«s vnc;'0p nlk dov— -. r<:i vh v ;• >, . oziru bo i■ i j s. le os i, . ;il 0]> Čiha, kakor je lahsko leto pokrila veliki deficit. To breme je veliko ln stane občino do 60.000 K na leto. Da bo mogoče v deželnem gledišču nastopati tudi »Ljudskemu odru« in drugim domačim glediškim družbam, je oddal deželni odbor tri predstave izven sezone »Ljudskemu odru«, za vsak mesec v sezoni od oktobra do marca si pa pridrži po dva dni, ki jih odda prosto.. Kdor re-flektira na predstavo, se ima vsaj 8 dni prej oglasiti pri deželnem odboru. + Naše mladeniško gibanje. Po Veliki noči se zopet začno mladeniški tečaji, To nedeljo in ponedeljek se vr3i tečaj v Ljubljani za Ljubljano, Vič, Dobrovo, Ig in Brezovico, 10. t. m. pa v Radečah, kamor pridejo tudi Orli iz Sv. Križa in Cerkelj, všmartnem pri Litiji, obenem tudi za Zagorje in Trbovlje in v Mariboru. — Dozdaj se je vršilo že 10 tečajev, vrši se jih pa še 10 do konca maja.. Če računamo povprek z najnižjo številko udeležbe na vsakem tečaju (50), bomo približno 1000 mladeničev na teh tečajih izurili tako kar se tiče izobrazbe in zavednosti ter organizacijsko-agitatoričnega duha kakor v telovadbi in nastopu. Če pomislimo, da se ti fantje vsak v svojem odseku vsak teden enkrat redno izobražujejo na mladeniških večerih, smo pač lahko na našo mlado elito ponosni. Nekaj posebnega pri letošnjih fantovskih tečajih so javna ljudska predavanja, kamor je prišlo ljudstvo iz vsega okraja. Najbolj številno je bil obiskan tak shod v Vipavi, kamor je prišlo nad 600 ljudi iz cele doline. Nekaj značilnega je tudi to, da so predavanj in shodov letos udeležujejo posebno tudi žene in dekleta in da se je povsod, kjer je bil tečaj Orla, poživila tudi »B o g o-m i 1 a«, oziroma nanovo ustanovila: tako n. pr. v Vipavi, v Borovnici, v Logatcu; na Viču se je »Bogomila« tudi zopet oživila, snuje se pa nanovo v Radečah. Dekleta žele lastno organizacijo in bodo najtrdnejša opora v delu za krščansko probujo mladine in zoper nakane liberalnih rovarjev. Maja meseca, ko bodo vsi tečaji končani, se snidejo vsi predsedniki, načelniki in voditelji vseh Orlovih okrožij na celodnevno konferenco, kjer se bo določil poletni program in napravil tudi že načrt za delovanje v prihodnji zimski sezoni. Konferenca bo tudi izdelala natančno statistiko, ki bo pomembna ne samo za Orla, ampak sploh za vso našo organizacijo. Okrožja dobe tudi svoj poslovnik, vsi odseki pa »Zlato knjigo«, ki bo te dni za tisek gotova. — Tako Orel vednobolj napreduje, navdušenje in izobrazba članov, tok časa in prizadevanja nasprotnikov — ki nas zadnji čas popolnoma kopirajo — pa skrbe, da ne počivamo in najdemo vedno novo polje za udejstvovanje svojih ciljev in vzorov. Tudi na Dolenjskem so se vsi dozdaj tam prirejeni tečaji iz-borno obnesli in tisti, ki se še bodo vršili, obetajo najlepšo udeležbo. Tudi poštena dolenjska mladina je naša in zato stari dolenjski liberalci tudi s svojimi 20 Cirilmetodarskimi podružnicami ne bodo nič dosegli. Samo v Velikih Laščah se je našega tečaja 80 fantov iz celega okoliša udeležiio! Stara šara se bo tudi na dolenjski plati morala umakniti prodirajoči krščanski mladini! Zdaf- Buli! — Bog živi! + Vipavska železnica. Včeraj je v Vipavi zboroval železniški pododbor za zgradbo vipavske železnice. Sklenil je spomenico, ki jo odborov zastopnik, dež. poslanec g. Perhavec jutri predloži osrednjemu odboru v Ljubljani. Posvetovanja se je udeležil tudi državni poslanec g. dr. Žitnik, + Živinoreja. Živinorejski svet bo sklican od deželnega odbora začetkom maja. Poleg deželnih poslancev bodo v tem svetu zlasti zastopniki vseh živinorejskih zadrug. Živinorejski svet se bo posvetoval o veliki akciji v povzdigo govedo- in prešičjereje. Grof Barbo in nadzornik Legvart sta kupila pri znanem prešičjerejcu Holschu na Nemškem 33 mrjascev in brejih svinj prve vrste za 11.000 K. Ker se gre za vpeljavo plemena, se je — za visoko ceno — izbral samo najboljši material. -f Furlanski liberalni dijaki v Gorici so imeli na velikonočni ponedeljek ustanovni občni zbor društva furlanskih visokošolcev. Zastopniki so prišli iz Trsta, Istre in južnih Tirol. Zbrali so se najprvo v mestni hiši (palača Hitler). Tu jih je pozdravil župan Bom-big. ki jc povdarjal, naj se združijo vsi furlanski dijaki brez razlike strank v imenu narodne obrambe. Nalo so zborovali v mestni dvorani na Corsu. Tu so sprejeli resolucijo za ustanovitev popolnega laškega vseučTšča v Trstu. V isti sapi so zahtevali, naj vlada slovensko učiteljišče premesti iz Gorico v ' ak slovenski 1 raj Potem so šl; -tu-e: ;e na 1 anket v ho c' » lv.el ' • turo, kamor je prišel iu$i t,r. H •..»-rin. Ko so se tu dušno in telesno dobro podprli, so §1! peS v Ločnik. Kaj so tu počeli, ne vemo. Gotovo je le, da so loč-niški Lahi ponedeljek in torek praznovali z javnim plesom na trgu. Torej je čisto mogoče, da so ti laški študentje s plesom podprli svoje novo društvo. — Sploh opažamo, da so se laški liberalci zadnji čas vrgli posebno na mladino. Ustanovili so proti salezijanske-mu »Alojzijevišču« furlanski konvikt, ki je dobil od dežele 1000 K podpore, nadalje so ustanovili mladinski list »Forum Julii«. List je svobodomiselno nacionalističen. V oglasu za agitacijo za list proglašajo, da hoče list osvoboditi mladino vseh spon. Pri tem listu sodelujejo trije srednješolski profesorji in dva deželna uradnika. Sedaj so pa še ustanovili svobodomiselno-naciona-listiško (reci iredentovsko) dijaško organizacijo. — Na grmski Soli je imenovan R. Zdolšek strokovnim učiteljem v defini-tivni lastnosti. — Mlekarski zadrugi v št. Ru-pertu je deželni odbor dovolil 10.000 K podpore za stavbo in za opremo mlekarne. — Odlikovanje Slovenca. Cesar je podelil g. Mihu Kralju, c. in kr. avstro-ogrskemu konzulatnemu svetovalcu v Atenah ,viteški križ Fran Josipovega reda. G. M. Kralj je doma iz Solkana. — Tovarno za konserve sadja in zelenjave napravi ob Hublju na Vipavskem švicarski kapitalist dr. Guyer. Ta tovarna utegne biti velikega pomena za vipavsko dolino, ker bo to pospešilo razvoj sadjarstva in zelenjarstva na Vipavskem. — Umrla je v Lukovici 27. marca gospa Ana Smerkolj, rojena Pe-telinkar, soproga posestnika in trgovca. — Za knjižničarja na goriški c. kr. licealni knjižnici je imenovan profesor Schubert pl. Soldern z goriške gimnazije. Nemec! — Za občinskega tajnika mesta Kranj je imenovan g. Janko R o r/. m a n, solicitator v odvetniški pisarni g. dr. Valentina Štempiharja v Kranju. — Lastnega sinčka umorila sta zakonska Grill, ki se sedaj radi tega nahajata v preiskovalnem zaporu v Kopru. — Rodite previdnejši z orožjem! Že često se je pisalo in svarilo o previdnejši rabi orožja, toda vidi se, da so te besede le malo zalegle. V zadnjem času se zopet množe nesreče, ki so se prigo-dile vsled malomarnosti in skrajne neprevidnosti pri rabi, oziroma snaženju strelnega orožja. V tem oziru se prigodi največ nesreč na Gorenjskem, kjer se prav nič ne varujejo pušk in samokresov. Pred kratkim so v deželno bolnico sprejeli dva ponesrečenca, ki sta bila vsled prevelike brezbrižnosti obstreljena in sta tako poškodovana, da bosta, če še ozdravita, vse svoje življenje uboga pohabljenca. Prvi je bil iz kranjskega, drugi iz kamniškega okraja. Skrajni čas je že, da se te pogoste nesreče s strelnim orožjem preprečijo ali vsaj kolikor mogoče omeje. — Ustrelil se je v Trstu težak Karol Zlobec, star 26 let. Khuena - Hedervaryja bo vladar imenoval za kneza. Khuen bo baje dobil naslov »knez s 1 o v a n s ki«. Šlaferske novice. š Umrla je mati c. kr. finančnega prokuratorja gospa Kristina pl. Wenko rojena Veres pl. Farad. š Ustanovni občni zbor zidanmoške podružnice »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« se vrši v nedeljo 3. aprila ob 5. uri popoldne v restavraciji Juvančič na Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika »D. j. ž. u.«; 2. podružnična pravila; 3- volitve; 4. slučajnosti. — Zvečer je isto tam družabni večer z zanimivim sporedom. — Tovariši, so-sebno iz Štajerske, prihitite v polnem številu k ustanovitvi naše druge podružnice! Naj ne manjka nikdo, kogar ne bi zadrževala služba! Na družabni večer presrčno vabimo rodbine, prijatelje in znance. — Osrednji odbor »Društva jugoslovanskih žel. uradnikov«. š Za slovenskega tajnika c. kr. kmetijske družbe za Štajersko je imenovan g. Fi*anjo Holz. š Z vojaškim bodalom svojega sina ga je zabodel. Iz Podsrede pišejo: V ponedeljek, dne 28. t. m., je na meji podsrcdčke in pišečke župnije v gostilni Franca Jagriča neki Preskar iz Pišec iztrgal svojemu sinu vojaku vojaško bodalo in zabodel z njim 26 let starega Janeza Kovačič, ki je v treh minutah izdahnil. Nesrečno sovrašvtvo in nesrečni alkohol! š Velika tatvina vrednostnih papirjev je bila izvršena v stanovanju za-sebnice gdčne. Marije Verth v Mariboru. Momij&c ie tvlomil zaprlo kašo. Kot tatvine sumljiv je aretiran neki huzar D r e n s o v s k y, ki je bil častniški sluga pri svaku okradene gospodične. š O celjskih nemških trgovcih pripoveduje »Unterst. Volkszeitung« to in ono zanimivost. Tako sta prevzela po Pretnerju, ki se je na francoski način poslovil iz Celja, trgovino s steklom Rakusch in Konig in jo vodita že dve leti, ne da bi baje plačala inkorpora-cijsko pristojbino. Naj bi napravili kaj takega kateri drugi obrtnik v Celju! — List pripoveduje tudi o podpolkovniku Fanningerju, ki je dobil gostilniško koncesijo (!) v Celju, da so ga vojaki zaradi ljubeznjivega obnašanja baje na Češkem pretepli; v gostilno seveda smejo zopet hoditi k njemu z drugimi ljudmi, ki so za visokega gospoda »ge-sindl«, vred. Llnbllanske novice. lj Poročil se je danes dopoludne v frančiškanski cerkvi g. Herman D e u, c. kr. okrajni sodnik v Konjicah, z gospodično Melito J e u n i k e r. lj Oklicana sta bila v trnovski cerkvi g. Andrej R o h i n c, lekarnar, in gospodična Pavla Zavašnik, učiteljica. lj Za poštna prakti*">»'*a v Ljubljani sta imenovana gg. ErnsE J a -gritseh in Albin W e b e r. lj Umrl je v Kladeznih ulicah št. 24 trgovski pomočnik g. Pavel P r e k, star 26 let. Naj v miru počiva! lj Šentpetersko prosvetno drnštvo v Ljubljani ima v četrtek, 31. t. m., ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih društveno predavanje. Ker bo predavanje jako zanimivo in podučno, vabimo na obilno udeležbo Pevske vaje se pričnejo zopet redno z današnjim dnevom, katere bodo redno vsako sredo in soboto od 8. do pol 10. ure zvečer; tamburaške vaje pa redno v torek in petek od 7. do 9. ure zvečer, na kar opozarjamo tiste, ki imajo veselje do petja, oziroma tamburanja, da se pri-glase in pristopijo. — Odbor. lj Velikomesten glasbeni nžitek v Ljubljani. O skladbah na komornem večeru 1. aprila se nam še piše: Izmed ruskih skladateljev, ki slove tudi izven mej svoje domovine, je najpriljublje-neji P. Iljič Čajkovskij. Njegove skladbe sicer niso specifič. ruske, v njegovih ritmih zadoni pogosto divji romanski temperament, v produ njegove melo-dike jasno odseva modro nebo solnčne Italije — vendar je Čajkovskij nam Jugoslovanom ravno radi teh lastnosti drag, soroden. Med krasnimi skladbami Čajkovskija stoji na ne zadnjem mestu godalni sekstet (Utisi iz Floren-cije). To je delo velike širine — tako-rekoč simfonija ze šest godalnih instrumentov — odlikujoče se z izredno svojo svežostjo, s svojim melodičnim in ritmičnim bogastvom. Avtor tu radodarno podaja svoje mične melodije, in vrhu tega dlše v skladbi oni mehko-sentimentalni ton, ki je tako karakterističen za ruskega mojstra. Proizvajanje tega dela je zelo težavno, in le radi tega si je mogoče raztolmačiti, da se je primeroma redko sliši na koncertnih odrih. Tembolj moramo ceniti naše vrle umetnike, člane slovenske filharmonije, kateri nas seznanjajo s tem izvrstnim delom Čajkovskija na komornem večeru dne 1. aprila. — Poleg Čajkovskija je zastopan na programu Reetho-ven s septetom in Mendelsohn z d-dur kvartetom. Vstopnice so vseskozi po 2 kroni, in se prodajajo pri gospej Šešar-kovi v Šelenburgovi ulici. Upajmo, da koncert, ki obeta velikomesten glasben užitek, zbudi močan odmev pri našem glasbo ljubečem občinstvu. lj Zaročil se je poročnik Alfred baron Lazarini z gdč. Irmo Gratz iz Bro-oklyna. lj V deželni bolnici vstopi dr. Dr-ganc kot ordinarij na oddelku dr. Gre-goriča. Dr. Gregorič obdrži vodstvo bolnice. lj Železniški minister se je peljal danes zjutraj skozi Ljubljano v Opatijo. lj Dekle iz ljubljanske okolice umorjeno v Trstu. V Trstu je živela kot služkinja od 16. leta sem v ljudski kuhinji neke Marije Medved na Campo Relvedere št. 1 neka Marija Petelin, doma iz Studenca pri Ljubljani. Z njo se je seznanil Franc Grajzar iz Smlednika pri Kranju in živel na njene stroške. Imela sta dva otroka, ki sta pa umrla. Dekle se je končno Graj zarja naveličalo, pustilo svojo službo in leta 1907. ali 1908. odšlo iz Trsta. Grajzar se je med tem nekje oženil z neko Heleno Sevčik in imel z njo fanta, pa se moral končno od žene na njeno zahtevo ločiti. Medtem se je Marija Petelin vrnila v Trst in Šla za služkinjo k rodbini Zieg-ler v gostilni »Alla Meridionale« v Campo Belvederc. Pa tudi ločeni Graj- zar se je vrnil v Trst in se vsiljeval svoji prejšnji ljubimki, ki ga pa ni marala, ker je bil zoprn človek. Grajzar pa je silil in silil vanjo in na njen račun v gostilni pil in jedel. En čas je delal pri »Union-Bau«, potem pa zapustil delo in vedno češče prihajal v gostilno. Marija Petelin ga je odločno odbila; včeraj pa se je zavoljo tega maščeval. Prišel je zopet v gostilno, naročil pivo, potem pa se naredil, kakor da bi bil nekoliko napit in se naslonil na mizo, kakor da spi. Medtem pa — bilo je dopldne — je pismonoša prinesel gospodarju pismo, in ko so domači pismo brali, se je Grajzer splazil neopažen v kuhinjo in ondi s kuhinjskim nožem zaklal Marijo Petelin, tako da je na licu mesta izdihnila. Potem je zbežal. V ulici Stella ga je ustavil nek bosanski vojak. Grajzar se je ranil z istim nožem, s katerim je zabodel Marijo Petelin, v grlo, pa le lahko. Nato so ga stražniki ujeli. Zagovarjal se je, da je Marijo Petelin v pijanosti ranil, toda zdravnik je konstatiral, da je trezen. Njegova rana se bo zacclila v 8 dneh, nakar pride v zapor. Umorjena Marija Petelin je bila komaj 24 let stara, morilec pa jih ima 37. lj Redni občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, Sga-njetočnikov in izkuharjev v Ljubljani se vrši v četrtek dne 31 .marca 1910 ob 2. uri popoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. lj Izvanredna rokodelska slavnost. Danes obhaja čevljarski pomočnik Ignac Francel, roclom Ljubljančan, svoj 72. rojstni dan. 60 let že izvršuje svoje rokodelstvo kot učenec in pomočnik, a zadnjih 30 let je nepretrgoma v službi pri enem in istem podjetju, namreč pri mojstru Hinterlechnerju in njegovem nasledniku g. A. Trtniku. G. Francel je kljub svoji neumorni delavnosti še vedno čvrst in zdrav, izvrsten, izobražen rokodelec, ki svoje delo še vedno izvršuje in to brez očal. Vrlemu g. slav-ljencu čast in: Še na mnoga leta! lj Ponesrečen delavec. Danes popoldne je padel na zgradbi Gotzlove vile na Prulah delavec Ivan Kos sedem metrov globoko. Dobil je nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. lj Zamenjan je bil včeraj v gorenjskem vlaku zvitek knjig, z ovitkom jestvin. Zamenjalec na blagovoli za knjige obvestiti učiteljiščnika g. Egona Jezerška na Mestnem trgu št. 3. lj Železniški promet je bil včeraj izredno velik. Dijaki, vojaki in drugi velikonočni dopustniki so sc povrnili nazaj in po mestu je postalo zopet običajno vrvenje. lj Radi oddaje del za novo šolsko poslopje na Prnlah bo dne 21. aprila, ob 10. uri dopoldne v pisarni mestnega stavbnega urada javna pismena ponudbena razprava. lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo 92 Slovencev, 20 Mohamedancev in 12 Hrvatov. lj Izgnbljen ščipalnik. Zupan gosp. Ivan H r i ba r je bil s svojo soprogo na velikonočni ponedeljek na Šmarni gori. Izgubil je zlat ščipalnik. Kdor izmed romarjev ga je našel, naj ga odda v našem uredništvu ali pa na magistratu. Telefonska Sn brzojavna poročila. ODLIKOVANJE ZASLUŽNIH MOŽ. Železna Kapla, 30. marca. Enoglasno sta bila včeraj voljena častnim občanom velike belske občine č. g. župnik Matej Germ i.i župan Luka Piskernik. Zaslužnima častnima občanoma: Na mnoga leta! NUNCIJATURA V BEROLINU. Dunaj, 30. marca. Listi poročajo, da je imel obisk nemškega kancelarja v Rimu ta uspeh, da se v najkrajšem času ustanovi v Berolinu nuncijatura. MONOPOL VŽIGALIC. Dunaj, 30. marca. Avstrijsko finančno ministrstvo je malone že končalo študije o uvedbi monopola vžigalic. Tudi v Nemčiji sledi najbrže davku na vžigalice monopol. Kakor znano, znaša davek na vžigalice v Nemčiji za zavoje do 30 vžigalic 1 fenig, od 30 do 60 1 in pol feniga in za zavoje nad 60 vžigalic po 1 in pol feniga za vsakih 60 komadov. 335 OSEB ZGORELO. (Glej poročila v včerajšnjem in današnjem »Slovencu«.) Budimpešta, 30. marca. Danes se uradno poroča, da je v Okoriku zgorelo 335 oseb. Žalost v celi okolici je nepopisna. Vzrok, da jo toliko žrtev, je ta, cia se je veliko mladenk in žen onesvestilo, ko je izbruhnil ogenj in jc tako bilo v par minutah nemogoče priti preko njih k zabitemu izhodu. Iz Deb-vecina se jc udeležilo plesne veselice J.t3 vojakov honvedov, ki ao vsi zgoreli. Ko je izbruhnil požar, je bilo na plesišču 450 oseb, od katerih se jih 50 rešilo, vsi drugi udeleženci so zgoreli, ali pa so težko ranjeni. Dunaj, 30. marca. Dunajski mestni svet je daroval za ostale žrtve v Okoriku 10.000 kron in je odposlal sožalno brzojavko. VREME. Dunaj, 30. marca. Vremenska opazovalnica naznanja megleno, nestalno vreme. DVE SENZACIJONELNI ARETACIJI. Dunaj, 30. marca. Policija je aretirala Ludovika barona Possingerja, sina bivšega deželnega glavarja v Lincu. Aretacija se je zgodila na zahtevo mo-nakovske policije, ki zasleduje Possingerja radi goljufije v znesku 150.000 mark. Monakovo, 30. marca. Tu je bila aretirana grofica Sofija Schonborn Puchhein, soproga grofa Fridej-ika Schonborna, čegar oče grof Karol Schonborn je nedavno napovedal kon-kurz radi sinovih dolgov v znesku 500 tisoč kron. Nato sta grof in grofica Schonborn vzela v Švici posojilo na neko izmišljeno hipoteko. Tisti, ki je dal posojilo, ju je sedaj ovadil radi goljufije policiji. Grofica Sofija Schonborn je bila aretirana v Monakovem pri svoji materi; kje je pa grof Friderik Schonborn, se pa ne ve. SEKVESTER ČEŠKEGA DEŽELNEGA ODBORA. Praga, 30. marca. »Rohemia« poroča, da vlada ne misli imenovati sekve-stra češkemu deželnemu odboru, kakor so poročali listi. KRVOPRELITJE V PREGRADI. Zagreb, 30. marca. V Pregradi so na Velikonoč mladeniči streljali iz pištol. Ker je bilo to zabranjeno, posredovali so orožniki, najprej z lepo, ker so pa mladeniči pričeli metati kamenje in je bil eden orožnikov ranjen, so orožniki ustrelili. Ranjen je bil v trebuh obrtniški pomočnik Korbar in istotako smrtonosno kmet Kolar. Več oseb je ranjenih. ČRNE KOZE V PRAGI. Praga, 30. marca. V Prago je zanesel črne koze v Pragi umrli ruski trgovec Gross. Dozdaj je na črnih kozah obolelo osem oseb. Storili so vse, da preprečijo nadalnje razširjenje črnih koza. Z ozirom na črne koze, ki se razširjajo po Pragi, so vsem 300 praškim kaznjencem, kakor tudi paznikom in slugom cepili koze. PREPREČENE ŽELEZNIŠKE NESREČE. Dunaj, 30. marca. Sem je došel profesor K e s s 1 e r iz Dubrovnika, da ministrstvo poizkusi njegov izum, po katerem je nemogoče, da bi se zgodila železniška , nesreča s tem, da bi železniški vozovi trčnili. KORUPCIJA V RUSIJI. Peterburg, 30. marca. Velikansko senzacijo vzbuja tu aretacija najuglednejšega ruskega plemenitaša princa Volkonskega in. beg princa Lobanov-Rostoyskega, ki sta bila oba osebna intimna, prijatelja carjeva. Oba princa sta več let goljufala ruski Rdeči Križ na ta način, da sta pod njegovo firmo razpečavala podobe careviča, album rusko-japonske vojske in neko »Revijo za rusko kulturo in zgodovino«. Tudi princesa Lobanov je goljufala z neko »družbo ruskih usmiljenih bratov«. Vsako leto sta ta dva aristokrata na škodo Rdečega Križa napravila dva milijona rubljev dobička. Časopisje ostro napada korumpirano rusko aristokracijo in birokracijo. PODKUPLJIV SENATOR. New York, 30. marca. Senator Allos je bil s 40 proti 9 glasovom obsojen, ker se mu jc dokazalo, da se je dal podkupiti. BLJUVANJE ETNE. Katanija, 20. marca. Ravnatelj na observatoriju Etne poroča, cia se jc lava še pomnožila in da hitreje prodira. NOVA MORNARIŠKA GOLJUFIJA V TOULONU. Pariz, 30. marca. V Toulonu so zasledili novo veliko goljufijo z ozirom na mornarico. Zapletenih je vanjo veliko oseb. ANGLEŽI NA KITAJSKEM. Kolin, 30. marca. Angleži so uvedli v Šangaju angleško policijo in tako podvrgli angleškim sodiščem tudi podanike drugih držav. MOŽ IN ŽENA STARA NAD STO LET. Černovice, 30. marca. Ob praznikih je med drugimi ubogimi obdarila čer-noviška. občina tudi zakonska Jožefa Rerkowitza, ki je bil rojen leta 1810. iu njegovo ženo Leo Berkowitz, rojeno leta 1808. Starčka imata 13 otrok, ki so že tudi stari, sta krepka in še ni dolgo, ko sta sc preživljala z delom svojih rok. TATVINA V ŽUPN1Š6U. Tratnovo, 30. marca. Ob velikonočnih prazniJkih so vdrli tatovi v raztoško župnišče in odnesli 70.000 kron. Sumijo, da so tatvino izvedli cigani. ŽELEZNICA KAP KAIRO. Kairo, 30. marca. V kratkem se pridne graditi velikanska železniška proga, ki bo vezala južno s severno Afriko: proga Kap—Kairo. Do konca letošnjega leta bo vsa nameravana proga že zmerjena. Na jugu je nova železnica že dograjena do Brokenhilla, do septembra jo zgrade do Elisabethville. Na severu je proga že zgrajena do Hartuma. Zvezo med Hartumom in jugom bo tvorila deloma železnica, deloma ladje. Nova proga bo vodila izključno po angleškem in belgijskem ozemlju in bo po svoji dolžini 9000 km najdaljša železniška proga na svetu. MLAD ŠESTNAJSTKRATNI MORILEC. New-York, 30. marca. V New-Yorku so zaprli IS-lctnega Nemca Alberta VVolterja, ker je osumljen, da je umoril in sežgal mlado stenografinjo VVeeler. Zadnje čase je izginilo 15 mladih deklic, ki so iskale službo. Wolter je zvabil k sebi Weelerjevo z insera-tom, češ, da nastavi strojepisko. V VVolterjevem stanovanju so našli vse polno pisem mladih deklic. Wolter je načeloval kljub svoji mladosti bandi, ki je izvabljala deklice k življenju belih suženj. Mladi mož taji zločin z največjim cinizmom in z največjo drznostjo. KOLERA V PETERBURGU. Peterbnrg, 30. marca. V Peterburgu je obolelo sedem oseb na koleri, en bolnik je že umrl. V peterburških kanalih so zasledili kolerske bacile. KARBIDNA TOVARNA EKSPLODIRALA. Poznanj, 30. marca. V zrak je zletela štirinadstropna karbidna tvornica. NESREČA NA AMERIŠKI VOJNI LADJI. Manilla, 30. marca. Na ameriški fcrižarici »Charleston« je razpočil ob strelnih vajah top. Ubitih in ranjenih je osem oseb. VESEL DOGODEK NA ŠVEDSKEM. Stockholm, 30. marca. Prcstolo-naslednica je povila hčerko, ki dobi ime princesinja Ingrid .Viktorija Zofija Lu-jiza Marjeta. ZNIŽANO DELO PRI PREMOGOVNIKIH. Most, 30. marca. Tako v Moravski Ostravi kakor tudi v severozahodnih čeških premogovnikih so znižali delo po premogovnikih. S. TJRZKE €EN£ Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 30. marca. Pšenica za april 1910 . . 13-42 Pšenica za okt. 1910 . 13 35 Pšenica za maj 1910. . '.Cf. . 1323 Rž za april 1910 . . . . ; . 4/ . 8 47 Rž za okt. 1910 . ' . 842 Oves za april 1910 /f... A._____ . 713 Koruza za maj 1910. . . Vv . 6 11 Efektiv: stalno Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2«, sred. zrafini tlak 736 0 mm. O I C« op». s 1 zovanja 291 9. zveč. 30 7. zjntr. 2. pop. Sredn Stanja barometri v mm 7389 736'7 7328 Temperatura po Celziju 1'8 5'3 Vetrovi sl, sever brezvetr. sr. jzah. Nebo jasno oblačno včerajšnja temp. 6-70, norm. 6 2« .5 2 g 3 = 1 ■52 = I? * Cu > 03 Mestni trg št. 13. Min lili 1156. , priporoča izvrstna namizna vina po K --80, --88, -'96 in 128 liter. 649 10-1 Služba El se razpisuje v Tunicah pri Kamniku. Plača okoli 600 K. Nastop s 24. aprilom ali 15. julijem 1910. Prednost ima ceciljanec. Prošnje na župni urad v Tunicah. 909 3-1 Takoj' se proda zaradi bolezni 903 4 1 mala, dobro idoča z lepim senčnatim vrtom tik Ljubljane. Proda se po ceni in pod ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna iudi za prodajalno. Kje. se izve uri upravnistvu »Slovenca«. gostilna Zahvala. m Za neštevilne dokaze iskrenega sočutja, povodom bolezni in ob smrti moje nepozabne, iskreno ljubljene soproge, oziroma mamice in sestre Barice Košir roj. Tairtar izrekam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno preč. g. mest! župniku za duhovno pomoč, g. dr. Karlu Zakrajščeku za trudapolno zdravniško oskrbo, dalje vsem udeležnikom pogreba od blizu in daleč, kateri so izkazali zadnjo čast predragi moji rajnki najtoplejo zalivalo. S k o f j a 1 o k a 29. marca 1910 Josip Košir žalujoči soprog. 913 Zahvala. Za dokaze iskrenega sočutja povodom smrti najinega iskreno ljubljenega otroka Eme, ter za krasne darovane vence in udeležbo pri pogrebu izrekava najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, 28. marca 1910. Josip in Jlna Schneider. Zahvala. 897 Za vse izraze sočutja ob bolezni in smrti naše ljube matere, kakor tudi za darovane vence in častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo. Žalujoča rodbina Bohinec. 914 Zahvala. Ob priliki bolezni 111 smrti naše blagopokojne in nepozabne soproge, sestre, tete in svakinje, gospe F«le de Schlava je nam došio toliko iskrenih in tola-žilnih izrazov sočutja, da se nam ni mogoče posamič zahvaljevati. Izrekamo torej tem potem vsem skupaj svojo najprisrčnejšo zahvalo. Istotako se najvdaneje zahvaljujemo za veličasten in mnogobrojen sprevod v Ljubljani in Cerknici, ki jc spremljal našo ljubljeno rajnico na zadnji poti. Se posebno bodi izrečena zahvala darova-teljem prekrasnih vencev, pevskemu društvu »Slavcu-« za čustveno žalo-stinko in onim prijateljem blagorodne pokojnice, ki so šli za njo iz Ljubljane v Cerknico in jo tam spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, 29. marca 1910. Anton de Seliva in soradniHL Proda se dobro ohranjena in močna stružnica mm za les. Več se poizve v Križevniški ui. št. 2, Ljubljana. 906 3 , I) Elektroradiograi | Hotel „pri Maliču", S zraven glavne pošte § Spored od sredo 30. marca do petka 1. aprila 1910. § ^ 1. Berolin (po naravi). — 2. Ljubezen deli " Rebbiosa (drama). — 3. Mikrobi (sentifično po naravi). — 4. Zlati pajek (pripovedka). — 5. Pridobitev prvega tenorja (komično). Dodatek k zadnji predstavi ob 8. uri zvečer. 6. Veliki požar v Parizu (po naravi). — Q 7. Nevesta morskega roparja (drama). — $ (S 8. Cevljarjevo maščevanje (komično). — (% (4 , , Vtak dan zadnja predstava ob 8. url zvečer S p (ra)aJoCa 2 uri. Cj /i Pnporcča sc udsno ravnateljstvo. h 905 1 1 Zahvala. a Povodom smrti našega ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma soproga, brata in svaka gospoda Rudolfa pl. Detele c. kr. ritmojstra in poveljnika orožniškega oddelka v Celju je nam došlo od vseh strani toliko odkritosrčnega sožalja na bridki izgubi, da si štejemo v dolžnost, izreči tem potom svojo najglobokejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zastopnikom vbjaških in civilnih oblastnij ter deželne uprave kakor tudi vsem ljubim prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, za mnoge krasne vence in za mnogoštevilne izraze sočutja, ki so nam bili v veliko uteho. Ker nam ni mogoče, zahvaliti se vsakemu osebno, dovoljeno naj nam bo, izreči svojo najiskrenejšo zahvalo tem potom. Dež. Mama pri .Mariji romana]' M. LEUSTEK Ljubljana, Resljeui cesta i zraven cesarja Franc Jožefa jub. mosta priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje lahk0 steklenica i K, večja 2 K. Mala Tanno-cfiinin tinktura za ta,g.SK preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim tiavodom 1 K. Slovita Mišim ustna in zobna voda ffi! 110 proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz B ust. - Steklenica 1 K. 3499 ■ Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. sJ Eiiotfin" Ustna pda Specialiteta za fcadifce. Glavn; zaloga Lekarna Ufc. pl. Trmtkozcy t Ljnfeljaai 3427 Cena K 2—. 52 1 llate rotialc Berila Pvit Bia Iti Hft/bolj hasm tobo-iUtlL »tvo Ljubljana, Spi tal.-Stritar m t Štev. 3158 o. šol. sv. slu zgradba. 980 3-1 Za zgradbo novega šolskega poslopja v St. Mihelu pri Hrenovkah, politični okraj Postojna na 16.645 K 86 v. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. y ' Pismene vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 13. aprila t.1. ob 11. uri dopoldne pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono doooslati ie zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje gradbe novega šolskega poslopja v Št. Mihelu" Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene poqoje po vsej vsebini 111 da se jim brezpogojno ukloni. 1 y J Razven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbenih stroškov v ootovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. ... C kr- ^aj™ šolski svet si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika ne ciledč razpravo' ^"udbGnG CGUe' oziroma če sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbenem oddelku — med navadnimi uradnimi urami. amvaiaivu C. kr. okrajni šolski svet v Postojni dne 24. marca 1910. 910 Naznanilo in zahvala. Ivan Smerkolj naznanja v svojem imenu, v imenu svojih otrok Ivana, Egidija, Slavkota, ilnice, Bertolda in Pavelčka ter matere Marjete vdove Petelinkar in bratov Franca in Matevža Petelinkar vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je dne 27 marca 1.1. po dolgotrajni mučni bolezni v starosti 33 let, previdena š tolažili sv. vere, mirno in udano preminula naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa Jlna Smerkolj roj. petelinkar. Zemski ostanki nepozabne pokojnice izročili so se danes k večnemu počitku materi zemlji na Brdsko pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači cerkvi. Bodi ji ohranjen blag spomini Obenem izrekam najsrčnejšo zahvalo č. gg. duhovnikom za zadnja tolažila, za vsestranske izraze sožalja ob bolezni in smrti predrage so-E !" n,i3lGrc' vsem tukajšnjim c. kr. gg. uradnikom, požarni brambi kakor tudi pevskemu društvu »Zarja- za ganljivo petje in vsem posameznikom, ki so pokojnico spremili k večni poti in ji izkazali zadnjo V Lukovici, dne 29. marca 1910. Znanost in umetnost. * »Novi akordi«, zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo, je jel z novim letom prinašati prilogo kritično-poučne vsebine. Ta edini slovenski zbornik za posvetno glasbo, urejevan od dr. Gojmir Kreka, nameščenega nri najvišjem sodišču na Dunaju, je v teh letih, kar izhaja, prinesel že toliko originalnih slov. skladb, da zasluži vsestranske pozornosti in podpore. Ne rečemo, da nam je vse všeč, kar prinese, je dostikrat dobiti tudi plevela notri, modernega in ne modernega, ali veliko je tudi dobrega vmes. Kar je za nas zanimivo (ne pišemo kritike), je dejstvo, da dob6 tu naši skladatelji priliko objavljati svoje produkte in zbog tega zaslužijo »Novi akordi« simpatije. Samo to se nam čudno zdi, da srečavamo malodane venomer ista imena skladateljev. Ali je produkcija s strani drugih tako majhna, ali tako slaba, ali gospod urednik tako strog?! Na protekcijo pri tako resnem možu kot je dr. G. Krek, niti ne mislimo. Morda bo tako prijazen in nam to pojasni. Interesantno, bi bilo zvedeti, kako stojimo v tem pogledu. Odkrito povemo, da se bomo odslej intenzivneje pečali z našo glasbo, posvetili svojo pozornost tudi vsaki številki »Novih akordov« ter na ta način izpopolnili akcijo, započeto s preo3no-vanjem »Ljubljane«. Našim izobraževalnim in pevskim društvom priporočamo »Nove akorde«. V prilogi bodo našli marsikaj zanimanja vrednega, med skladbami pa dostikrat zbore, ki jih je brez posebnih težav mogoče izvajati. Kritično razpravo o pomenu in koristi »Novih akordov« pa si pridrži-mo za posebno priliko. * Jugoslovanska Enciklopedija in »Matica Slovenska«. Kakor je gotovo znano iz časniških poročil, je sprožila »Jugoslovanska akademija znanosti in umjetnosti« v Zagrebu misel o jugoslovanski enciklopediji ter je v to svrho stopila v zvezo z bratsko »Srpsko Akademijo v Belgradu« in z »Matico Slovensko« v Ljubljani. Za sedaj se uso-jam, Vas opozarjati na sledeče: 1. Jugoslovanska enciklopedija naj obsega sedanje stanje znanosti o južnem Slovan-«tvu, o ostalih balkanskih narodih naj jbsega samo to, kar je potrebno, kadar $e piše o južnem Slovanstvu. 2. Jugoslovanska enciklopedija obsega: geografijo, politično, cerkveno, kulturno in literarno zgodovino, etnografijo, jezik in narečja, arheologijo, folkloro, biografijo odličnih mož južnega Slovan-stva do dandanes. Pravo in prirodne cnanosti obsega samo toliko, kolikor se specijelno tičejo južnega Slovanstva in njegovih zemelj. Vsaka stroka ima po en pregleden članek poleg specijelnih. 8. Prvo pripravljalno delo za enciklopedijo je sestavljanje abecede za vse stro-Ke, o katerih pridejo članki v enciklopedijo. (Toda če se že izdelujejo take abecede, ne bo odveč, ako gg. alfabe-tarji že naprej pri vsaki besedi abecede pripišejo kaj kot navodilo za pisatelje, n. pr. literaturo predmeta itd.) Alfabe-tar vsake stroke naj vsako ime ali predmet napiše na poseben listič. Ko se dovrši vsa stroka, se natisne njen alfabet ter se tako natisnjen pošlje vsem strokovnjakom, da ga pregledajo in eventuelno popolnijo. Potem se se-Btanejo vsi strokovnjaki na dogovor in odrede 1. kdo bo kaj izdelal, 2. koliko prostora se d& poedinim člankom. Nato se dogovorno odredi redakcija Enciklopedije. Prva naloga je torej sedaj, sestaviti abecedo pojmov oziroma besed, ki naj bi se obdelale za članke v Enciklopediji. »Znanstveni odsek« »Matice Slovenske« je v svoji seji z dne 2. marca t. 1. izkušal razdeliti to delo po navedenih strokah. * Guy de Manpassant: Novele. Pre-vel Pastuškin. Tiskala in založila »Goriška tiskarna«, A. Gabršček. Cena 3 K, po pošti 3 K 20 vin. — Pastuškinova zbirka šteje 23 novel Maupassanta. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Po svetn. Poroka na bolniSkl postelji. Iz Dunaja se poroča o ganljivem prizoru, ki se je zgodil v splošni bolnici. Ponesrečenemu železn. sprevodniku Alojziju Schuch se je zadnje dni stanje zelo poslabšalo, tako da jo izrekel željo, naj se ga poroči z njegovo nevesto. Bolniku se je ustreglo, storili so se potrebni koraki in na bolniški postelji ga je poročil p. Janez Sterbak z njegovo nevesto, neko šiviljo Matildo Opeka. Ostali bolniki klinike so darovali novoporočen-cema cvetlice. Statistika ljudske sodbe v ameriških Zrtruž. državah. V minulem letu so v Združenih državah linčali 78 oseb, večinoma Zamorce. L. 1908. je množica linčala 100 oseb na ozemlju »Unije«, L. 1907. jc bilo linčanih 63, 1. 1906. pa 72 oseb. Strašna eksplozija. Iz čikage poročajo: V četrtem nadstropju neke trgovske hiše je eksplodiral bencin. Nastali požar je uničil celo poslopje. 15 ljudi je izgubilo življenje, a mnogo jih je težko ranjenih. Neka deklica, ki je skočila iz tretjega nadstropja na cesto, se je težko poškodovala in je umrla v bolnišnici. Draginja v Ameriki. Iz Amerike prihajajo vesti, da nastaja tam vedno večja draginja. Vzrok tej draginji so veliki trusti. Milijarderji se združujejo, dobivajo vsa industrijalna in trgovska podjetja v svoje roke ter povišajo cene, kakor se njim ljubi. Tako je preprečena vsaka solidna konkurenca. Potrebščine za življenje so se pomnožile tako, da delavska družina s štirimi ali petimi osebami mora najskromnej-še živeti, ako se hoče preživeti s 3600 K na leto. Statistika dokazuje, da so morale mnoge delavske družine, ki nimajo več kot dva do tri tisoč kron dohodkov na leto, prositi za ubožno podporo. Za one življenjske potrebščine, za katere se je navadno plačalo 14 K, plača se danes 20 K. Prebivalstvo velikih mest nekdaj in sedaj. V začetku prošlega stoletja ni bilo v Evropi več kot 20 mest, ki so imela okoli 100.000 prebivalcev, danes je takih mest nad 160. London je imel leta 1861. milijon prebivalcev, danes je število njegovih prebivalcev narastlo nad sedem milijonov. Število prebivalstva v Parizu se je dvignilo v teku prej-šnega stoletja od pol milijona na tri milijone, v Bruselju od 66.000 na 623 tisoč, v Berolinu od 172.000 na 2,500.000, na Dunaju od 231 000 na dva milijona, v Madridu od 100.000 na pol milijona. Te številke izgledajo še bolj neobičajne, če jih primerjamo s številom prebivalstva glavnih mest v starem veku. Tako je imel Rim za vlade cesarja Avgusta — v času Kristusovega rojstva — nad milijon duš, Kartagina tri stoletja pred tem 700.000 in Aleksandrija 700.000. V srednjem veku imelo je mesto Milan za časa kralja Filipa Lepega 200.000, kakor tudi Pariz. London pa je imel leta 1377. samo 30 000 ljudi. Ideali angleških šolskih otrok. Zanimiv vpogled v čustvovanje mlade angleške generacije podaja neka enketa, v kateri je bilo glavno vprašanje: »Kateri poklic je najlepši, kaj hočeš postati?« Skoro vsi angl. odgovori mladih dečkov izražajo močno razvit narodni ponos, skoro vsi dečki hočejo postati slavni možje. Eden izmed dečkov je odgovoril, da bi rad postal mornar na angleškem brodovju, da bi branil domovino na morju, ako bi ji pretila nevarnost od Nemcev. Dejal je, da bi polovil vse nemške podmorske čolne in potem naredil mir med obema državama. Nekdo drug je odgovoril, da bi rad prepotoval vse dežele, da bi videl, če so toliko vredne kot angleška domovina. Zopet nek drug dečko bi rad postal inženir, da bi ustvaril in iznašel kaj velikega. Rusija za narodno prosveto. Preteklo leto je ruska država izdala za narodno prosveto 14 milijonov rubljev več kot prejšnje leto. Vsako leto, odkar je uvedena duma, se dovoljuje v ta namen večje vsote. Leta 1903 se je porabilo za narodno prosveto 70.000 rubljev, a preteklo leto se je porabilo 125 milijonov rubljev. Rusija v tem oziru skoro dosega Francosko, ki porabi 7 odstotkov svojega budgeta za prosveto, a Rusija šest in pol odstotka. Tolstojeva dela prevedena v arabski Jezik. Arabci so se že pred nekoliko časom seznanili z nekaterimi Tolstojevimi deli. Tolstojevo ime je zelo dobro poznano v Egiptu in na Turškem. Vendar so bili prevodi redki. Sedaj je v Kairi izšel lep, umetniški prevod mnogih Tolstojevih del, kot n. pr. »Moč teme«, »Vojna in mir«, »Ana Karenina« itd. — Razen Tolstoja je zelo popularen Gorkij. Njegova »Mati« je doživela sedem izdaj. Tudi Čehova so pričeli prevajati. Za avgust se odda na dobrem prometnem prostoru v Ljubljani prostoren z malo sobico in kuhinjo, ki se porabita tudi lahko za skladišča. - Več pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca«. 796 3—1 Gospodarsko društvo Bermu, pošta Pazln, (Istra), posreduje brezplačno pri prodaji svojih udov. Cena je nizka. Vino Vin