ISTO XIX., STEV. 98
Jf
Izd aja in Uska Časopisno podjetje .slovenski poročevalec. — Direktor^ Janhuba. Glavni m odgovorni urednik: Sergej Voš n jak- — Uredništvo: khij>ljana, Tomšičeva ulica št. 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526. Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 /II* telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni cddfelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal ŠL 29. — Žiro račun pri Komu-oalni banld Ljubljana št. 60-KB-5-Z-S67. — Mesečna naročnina 230 din
CEKfi 10 DiH
LJUBLJANA,
APRILA 1958
Tretji	dan	VII.	kongresa	Zvez
Program ZKJ je odsev stanja socialistične ni sli in socialistične prakse v naši deželi
„ n n=mITKI, programa ZVEZE KOMUNISTOV P0E0CAL SEKRETAR IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKJ EDVARD KARDELJ — V IMENU KOMISIJE ZR PRIPRAVO NAČRTA CTnmrn te SES? M0MH MMKOVIC - KONGRES JE DO POPOLDANSKIH UR PREJEL 5370 POZDRAVNIH RRZOJAVK IN PISEM IZ VSEH KRAJEV JUGOSLAVIJE - VČERAJ IS ffirSmm^uaSS^	BO KoSs NMALreVAL delo v treh komisijah - V RAZPRAVI so med drbsim SODELOVALI VLADIMIR
‘ RSZFRa Jfl M PL“NMIIfcH	BAKAWC, R0RIS KRAIGHER, JOVAN VESELKOV. SVETOZAR VUKMANOVIC IN DORIS ZIHERL
Ljubljana, 24. apr. Lepo sončno, čeprav nekoliko hladno ■utro j€ davi pozdravilo tretji dan kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Kongres se je začel spet točno ob napovedanem času, ob pol devetih zjutraj, in si-. er plenarno zasedanje. Kakor sakokrat doslej so tudi davi delegati pozdravili prihod delovnega predsedstva in predsedniki Tita v dvorano z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, k-; se dolgo ni hotelo pomiriti.
prvi je danes predsedoval kongresu Rodoljub Colakovič. Najavil je prihod skupine kmetov iz ljubljanske okolice, ki so zaželel; pozdraviti kongres. V njihovem imenu je spregovoril predsednik Okrajne zadružne zveze Andrej Petelin, ki je iz-razil prepričanje, da bodo vaški proizvajalci s pomočjo Zveze komunistov uspeli izvesti svojo osnovno nalogo — pospeševanje kmetijske proizvodnje.
Nato je kongres pozdravil v imenu Socialistične partije Italije Giovanni Alassia. Dejal je, da je srečen, ker lahko izroči v imenu centralnega komiteja Socialistične partije Italije prisrčne in bratske pozdrave italijanskih socialistov VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Italijanski socialisti, je naglasil Alpssia, z veliko pozornostjo spremljajo originalne izkušnje in razvoj socializma, ki se razvija v Jugoslaviji pod posebnimi pogoji ter poudaril svoje prepričanje, da bo z medsebojnim spoznavanjem in z izmenjavo izkušenj delavsko gibanje dobilo novih moči in poleta.
V imenu Komunistične partije Norveške je pozdravil kongres
Jorgen Vogt, član izvršnega odbora centralnega komiteja. Izrazil je željo, da bi dal VII. kongres pozitivne rezultate tako za stvar socializma v Jugoslaviji kakor za celotno mednarodno delavsko gibanje. Prav tako je dejal, da je prišel na kongres z namenom, spoznati jugoslovanska stališča ter je izrazil upanje, da bo sodelovanje predstavnikov norveške komunistič-
listične partije Cilea Šalamun Korbolan.
»Moja partija,« je dejal Korbolan,« je z veliko pozornostjo spremljala vaša prizadevanja in videla, kako ste obvladovali ogromne težave, ki so zavirale vašo pot v socializem. Tudi vemo za vsa nerazumevanja s strani drugih narodnih gibanj v svetu. Prepričali smo se o poskusih kapitalističnih držav, da bi v tujini izkrivili rezultate vašega dela.«
Nato je govoril o svoji državi, omenjajoč, da je Cile kapitalistična država ;n da je nerazvita, kakor so nerazvite tudi vse države Latinske Amerike. Svoje besede je zaključil;
»Tovariši, vi v vaši borbi niste sami. Tam, zelo daleč, v najza-hodnejšem delu sveta, so ljudje, ki spremljajo vaše izkušnje, ki vam dajejo svojo moralno solidarnost in ki so del plemenitega naroda, ki čuti veliko spoštovanje do vašega ljudstva.«
V imenu Zedinjene delavske partije Izraela (MAPAM) je pozdravil VII. kongres Jakov Ha-zan. Dejal je, da njegova partija z velikimi simpatijami spremlja vztrajno borbo jugoslovanskih narodov za izgradnjo socializma in za učvrstitev miru na vsem svetu. Poudaril je, da imajo jugoslovanske izkušnje v izgradnji socializma za njegovo državo življenjski in praktični pomen glede na to, da je 30% narodnega dohodka Izraela ustvarjenega na družbeno delavskem sektorju gospodarstva in da odpade 70% celotne kmetijske proizvodnje na podružbljeni sektor.
»Vi ste dali,« je dodal Hazan, »dragoceni doprinos k priznanju stališča o nujnosti obstajanja različnih poti pri izgradnji socializma, poti, ki po svoji vsebini ustrezajo osnovam mednarodnega razrednega boja, obenem pa tudi posebnim pogojem razvoja in potreb vsake posamezne države.«
Predsedujoči Rodoljub Colakovič je nato sporočil, da sta prispeli pozdravni brzojavki Komunistične partije Avstrije in
ponovno stoje z dolgotrajnim ploskanjem in navdušenim vzklikanjem potrdili svojo soglasnost. Zelo dolgo so po dvorani odmevali vzkliki in besede v pozdrav Titu, Kardelju in Zvezi komunistov.
Predsedujoča Cana Babovič je nato v imenu delovnega predsedstva predlagala kongresu komisijo za program Zveze komunistov Jugoslavije. Ta komisija
bo na podlagi referata in razprave o referatu formulirala sklepe in o njih obvestila kongres.
Zatem je začel kongres peto točko dnevnega reda — spremembe in dopolnitve statuta Zveze komunistov Jugoslavije, o čemer je poročal Moma Markovič.
Po njegovem poročilu je kongres izvolil komisijo za statut in
‘ komisijo za resolucijo kongresa o bodočih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije.
Zatem je predsedujoča Cana Babovič odprla razpravo o poročilu generalnega sekretarja Josipa Broza Tita, o poročilu Centralnega komiteja, o poročilih Aleksandra Rankoviča, Edvarda Kardelja in Mome Markoviča. V dopoldanskem delu kongresa sta v razpravi sodelovala
Vladimir Bakarič in Boris Kraigher.
Vil. Kongres ZKJ je ob 16,30 nadaljeval svoje delo.
Predsedujoči Ivan Gošnjak je sporočil delegatom, da prihajajo neprestano pozdravne brzojavke kongresu:
»V mnogih podjetjih, organizacijah ZKJ in' SZDL Jugoslavije, v mestih in vaseh, v vojnih enotah, v organizacijah sindikatov in mladine, v šolah,« je dejal, »prirejajo sestanke in zborovanja ob VII. kongresu. Doslej je prispelo skupno 5370 pozdravnih brzojavk in pisem. (Odobravanje.) V njih sporočajo delovni ljudje naše države najtoplejše pozdrave VII. kongresu ZKJ, čigar delo ocenjujejo kot zelo pomembno, ter izražajo najpopolnejšo podporo vsemu delu ZKJ. V teh brzojavkah in pismih poudarjajo, da bodo postavili vse svoje sposobnosti .v službo za izpolnitev nalog, ki jih bo določil VII. kongres ZKJ. Pri tem izražajo prepričanje, da bo VII. kongres pomenil novo uveljavljanje moči in enotnosti naše Zveze v splošno dobro naše socialistične skupnosti, mednarodnega delavskega gibanja, miru in socializma.
V svojih pozdravih poročajo delovni kolektivi, zadruge in družbene organizacije o izpolnitvi izrednih delovnih nalog in uspehih v počastitev VII. kongresa ter obljubljajo nove delovne uspehe. Na slavnostnih sestankih nekaterih osnovnih organizacij ZKJ v počastitev VTI. kongresa so sprejeli tudi nove člane v Zvezo komunistov.. Sko-
ro vsaka brzojavka poudarja, da nas ničesar ne more omajati v nadaljnji borbi za razvoj socializma in ohranitev miru na svetu (odobravanje).
Tovariši in tovarišice! Predlagam, naj se kongres vsem pošiljateljem pozdravnih brzojavk in pisem najtopleje zahvali in izreče tovariške kongresne po-zdave.« (Burno odobravanje)
Zatem se je nadaljevala razprava. Prvi je govoril Stevan Doronjski, nato Bžemal Bijedič, za njim pa Svetozar Vukmano-vič ter Boris Ziherl.
Po popoldanskem odmoru je kongres pozdravil v imenu ma-rokanske partije Istikal Mula j Mehti Alan. Dejal je, da njegova prisotnost na kongresu kaže, kako veliko je prijateljstvo, ki ga marokansko ljudstvo izkazuje jugoslovanskemu ljudstvu zaradi moralne podpore, ki mu jo je v času borbe za osvoboditev in nacionalno neodvisnost Jugoslavija neprestano izkazovala na mednarodnem poprišču. Prav tako je poudaril, da ljudstvo Maroka z velikimi interesi in simpatijami spremlja hrabro in neodvisno politiko Jugoslavije pri njeni izgradnji.
Današnje delo VII. kongresa je bilo končano okoli 19.30. Zadnja govornika v današnji razpravi sta bila Mika Tripalo in Ljubčo Arsov.
Predsedujoči 'Fadil Hodža je sporočil, da bo kongres nadaljeval delo jutri ob 8.30 v komisijah, ki bodo delale ves dan.
Prihodnja plenarna seja kongresa se bo.začela v soboto 26. aprila ob 8. dopoldne.
t
Referat Edvarda Kardelja o novem programu ZKJ
r
UK1Z VEHOVNEGI ICOMMDiiNTIi OBOROŽENIH SIL FLRJ
V POČASTITEV PROSLAVE DRŽAVNEGA PRAZNIKA — 1. MAJA NAJ SE 30. T. M. IZSTRELI V GLAVNEM MESTI' FLRJ — BEOGRADU IZ 24 TOPOV PO 15 STRELOV, V GLAVNIH MESTIH LJUDSKIH REFUBLIK — ZAGREBU, SARAJEVU, LJUBLJANI, SKOPLJU, TITOGRADU IZ 12 TOPOV PO 10 STRELOV.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
25. APRILA 1958.
Vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ. maršal Jugoslavije JOSIP BROZ - TITO
je,
ne partije doprineslo svoj delež k normalizaciji odnosov med obema partijama. »Mi lahko imamo različna mnenja in formulacije,« je dejal, »vendar lahko o njih tovariško razpravljamo.«
V dvorano so nato prišli trije
študentje ljubljanske univerze, ki so v imenu ljubljanskih študentov 'pozdravili kongres. V njihovem imenu je govoril Blaž Vrečko.
Kongres je nato pozdravil generalni sekretar Zedinjene socialistične partije Is-landa Inger Hargelsen. Izročil je VII. kongresu ZKJ pozdrave solidarnost; centralnega komiteja združene socialistične partije Islanda in zaprosil, da bi te pozdrave izročili vsem jugoslovanskim narodom. Poudaril je. da je v zgodovini narodov Jugoslavije in Islanda precej podobnosti, zlasti še. kar zadeva borbo prot; tujim zavojevalcem.
Za njim se je povzpel na tri. buno sekretar Zedinjene so-cia-
tuniškega Neodestura. Brzojavki glasita:
Brzojavka KP Avstrije:
»Centralni komite Komunistič-
ne partije Avstrije pošilja delegatom VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije bratske pozdrave. — Kongresu želimo uspešno delo.«
Brzojavka tuniškega Neodestura:
»Zelo žal nam je, ker ne moremo biti med vami. Prijateljsko pozdravljamo vaš kongres in vam želimo mAogo uspeha.«
Nato je predsedujoči Rodoljub Colakovič dal besedo tovarišu Edvardu Kardelju, ki je govoril o novem programu Zveze komunistov Jugoslavije. Ko se je pojavil za govorniško mizo, so ga delegati stoje pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem in ploskanjem.
Govor tovariša Kardelja je kongres spremljal z budno pozornostjo ter s pogostim glasnim odobravanjem. Ko je končal svoje poročilo, so delegati
Naloga slehernega programa da začrta dlje določene zavestne akcije ljudi, kakor tudi pota in sredstva za njihovo uresničenje. To je v bistvu tudi naloga programa ZKJ. Program ZKJ naj torej predvsem določi neposredne, bližnje, kakor tudi končne cilje družbene akcije komunistov. Program ZKJ naj nadalje določi pogoje, v katerih se ta akcija uresničuje, in osnovne probleme, ki naj jih ured.; ter v skladu z njimi načelno določi tudi sredstva boja, njegove metode in oblike.
Predloženi program ZKJ skuša odgovoriti na ta vprašanja v skladu s konkretnimi pogoji, v katerih se jugoslovanski komunisti zdaj bore in v katerih se bodo borili v naslednjem obdobju.
Glede končnega cilja ZKJ se predložen; program ne razlikuje od prejšnjih programskih dokumentov naše Partije. Njegovo izhodišče .so znanstvene teze, da
je končna odstranitev kapitalizma in njegovih ostankov iz zgodovine neogibna in da je prav tako neogiben revolucionarni prehod družbe na socialistične odnose, na njihov postopni in stalni razvoj k višjim oblikam, tja do komunizma. Kot oblika takšnih odnosov med ljudm; v katerih bo — na podlagi visoko razvitih proizvajalnih sil — vsak človek delal po svojih sposobnostih, prejemal pa PO potrebah. Takšna zgodovinska smer družbenega razvoja postar ja hkrati tudi končni cilj. idejne, družbeno-politične in eko-nomsko-politične akcije komunistov.
Pri tem pa vendarle ne smemo pozabljati na Marxovo tezo, da je »vsak korak stvarnega gibanja važnejši od ducata programov« (Marx — Engels, Izbrana dela II- str. 7). Slehernemu izmed nas je jasno, da uresničenje končnega cfrlja ni samo stvar subjektivnih naporov najbolj naprednih ljudi, marveč predvsem materialnih pogojev ter družbeno-ekonom-skih procesov, v katerih se družba razvija. Komunizem zdaj še ne more biti neposredni cilj naše akcije, ker so proizvajalne sile v naši deželi še premalo razvite, pa tudi ker splošne razmere v sodobnem svetu otežko-čajo hitrejši razvoj v tej smeri. Zato se program, k; postavlja komunizem za končni cilj našega boja, ne pomudi dosti na podrobnejšem pojasnjevanju komunizma kot obUke konkretnih odnosov med ljudmi. To bi nas zelo lahko zapeljalo v jalove konstrukcije ali nekoristna prerokovanja. zato se program v tem oziru omejuje samo na načelno formulacijo končnega cilja.
Vendar pa to ne pomeni, da
je poudarjanje končnega cilja v
programu samo formalna politična ali propagandistična poteza. Končni cilj je za nas hkrati tudi kažipot za vsakdanjo akcijo, za doseganje neposrednih in zdaj uresničljivih socialističnih ciljev. Ljudje tem močneje vplivajo na družbena gibanja, čim globlje spoznavajo tisto, kar je v teh gibanjih neogibno. Komunizem ni končni cilj akcije ko-1 munistov samo zato, ker to žele, marveč zato, ker je neogibna
smer družbenih gibanj. Kdor ne vidi in ne razume neogibne smeri gibanja, tudi posamezne njegove manifestacije ne more razumeti in tudi ne more bistveno vplivati na družbeni razvoj. Tak človek se mora nujno znajti na repu stihije, empirizem pa postane njegova ideologija.
V tem oziru kažejo jasno orientacijo naslednje Marxove besede:
»Komunizem za nas ni stanje, ki ga je treba vzpostaviti, ideal po katerem naj se stvarnost uravnava. Mi imenujemo stvarno gibanje, ki odpravlja sedanje stanje. Pogoji tega gibanja izvirajo iz zdaj obstoječih predpostavk.« (Manc — Engels zgornja dela — Nemška ideologija stran 302, izdala Kultura, Zagreb 1953.)
Mi seveda stojimo na stališču, da je praksa končni sodnik pravilnosti idejnih in teoretičnih postavk, toda to ne pomeni, da se zavoljo tega odpovedujemo orožju znanosti v boju za družbeni napredek in da razglašamo prakticizem in empirizem za višek politične modrosti.
Tu je torej globji smisel fiksiranja končnega cilja v našem programu.
Če pa se osnutek programa ne razlikuje od prejšnjih po določanju končnega cilja, se močno razlikuje po določanju neposrednih ciljev akcije komunistov Jugoslavije kakor tudi glede poti in sredstev boja za te sedanje neposredne cilje. V tem oziru je bil drugačen program KP-Jugoslavije v boju za oblast in v pripravljanju revolucije, ko je bil boj za pritegnitev
množic na revolucionarne pozicije glavna naloga; drugačen v obdobju neposrednih revolucionarnih preobrazb, ko je bilo težišče na akciji za utrditev oblasti delovnega ljudstva in z likvidacijo odpora protisocialističnih sil; drugačen je zdaj, ko gremo čedalje glob j e v izgradnjo socialističnih odnosov, novih odnosov med ljudmi. V tem smislu je vsak program komunističnega gibanja zmerom povezan s prejšnjim im z bodočim. To je namreč vedno program boja za socializem ozir. komunizem, hkrati pa tudi vedno program določene etape socialistične akcije, vezan na neposredne cilje in naloge določenega obdobja boja za socializem oziroma izgradnjo socializma.
Formalno rečeno je imela naša Partija doslej — če ne upoštevamo programskih dokumentov Neodvisne delavske stranke — samo dva dokumenta, kd sta se uradno imenovala Program partije.
Prvi je bil sprejet na drugem vukovarskem kongresu Partije. Čeprav je bil to najmočnejši^revolucionarni dokument našega delavskega gibanja do tistih časov, sta iž njega vendarle ^ še odsevala mladost in ideološka nerazvitost komunističnega gibanja v naši deželi. Vseboval je tudi vrsto gledišč, zlasti na področju nacionalnega in agrarnega vprašanja, ki jih je poznejša praksa označila, kot zgrešena in naknadni partijski dokumenti so jih. popravili.
Drugi prOigram je bil sprejet na V. kongresu Partije leta 1948. Iz njega je odseval polo-
žaj, v katerem je bila naša Partija takrat, in lahko je koristil samo nekaj časa kot vodilni dokument za akcijo komunistov. Zato ga je VI. kongres razveljavil in zastavil nalogo, da se sestavi nov program.
Razen teh dveh programov pa so bili malone na vseh kongresih in konferencah sprejeti tudi sklepi programskega značaja. Naloge programa so v tem primeru opravljale resolucije in drugi dokumenti te vrste. Tako je bil program iz leta 1920 že v naslednjih letih bistveno spremenjen s sklepi partijskih konferenc. Pa tudi VI. kongres ni samo razveljavil starega programa, marveč je tudi sam sprejel vrsto sklepov programskega značaja.
Vse te programske dokumente
smo seveda že v marsičem preživeli in vsekakor ne zadostujejo več kot idejni kažipot za sedanjo praktično akcijo komunistov. In sicer ne le zato, ker smo mnoge v njih zastavljene naloge in cilje že dosegli, marveč tudi zato. ker dobivajo delavski razred in komunisti z vsakim dosežkom nenehoma nove naloge, ker se odpirajo nove perspektive in širijo njihovi pogledi na družbena gibanja.
Jugoslovansko komunistično gibanje zdaj ponovno formulira svoje cilje in naloge v obliki celovitega programa. To dejstvo je samo po sebi tudi dokaz moči in idejne zrelosti naše Partije. Predloženi program je zraste! iz prejšnjih programov in obsega seveda vse tiste teze iz teh
«.
(Nadailij.evam.je na 2. strani)
2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St 88 - 25 apnila is58
(Nadaljevanje s prve straai)
programov ki se nanašajo na splošna vprašanja boja delavskega razreda za socializem in komunizem. Vendar pa je tudi ta program predvsem program določene etape boja za socializem. Zato ne posega mnogo ne v analizo minulosti, ne v problematična prerokovanja daljne prihodnosti. O prvi govori toliko, kolikor je potrebno, da pojasni sedanjost in ohrani potrebno načelno kontinuiteto akcije, o drugi pa toliko, kolikor je nujno potrebno, da se jasno določijo neposredni cilji. Drugače je program ves usmerjen na sedanjost in na obdobje socialistične izgradnje, ki je pred nami in za katero lahko realno in bolj precizno določimo tudi neposredne cilje in sredstva za njihovo uresničenje. Samo s tem pogojem je lahko program praktično koristen. Glavna naloga programa pa je prav v tem, da je načelni idejni kažipot za praktično akcijo.
Čeprav je program časovno pogojen, vendar ne sme biti zgolj seznam praktičnih nalog. Formuliranje takšnih nalog je predvsem stvar resolucij in podobnih dokumentov tekoče prakse ZKJ. Prav tako ni treba, da bi bil program ZKJ samo popularni propagator določenih ciljev. Program takšne vrste bi ustrezal strankam v buržoazno-demokratičnem sistemu, ki opirajo svojo politično dejavnost izključno na prakticizem in empirizem; takšen program ne ustreza marksističnemu gibanju, ki skuša svojo družbeno dejavnost v največji možni meri nasloniti na znanost, na znanstveno spoznavo družbenih gibanj.
Predloženi program ZKJ sloni na marksističnih in leninističnih znanstvenih tezah o družbenih gibanjih. To ne pomeni, da program kratko malo ponavlja že znane Marxove, Engelsove in Leninove teze. Program ni in tudi ne more biti učbenik. Zato se predloženi osnutek glede pojasnjevanja splošnih marksističnih teoretičnih tez omejuje samo na najnujnejše izmed njih.
Program upošteva sedanje stanje v naši deželi in na svetu in skuša z marksistično analizo osvetliti to stanje, kakor tudi perspektive nadaljnjega družbenega razvoja ter s tega izhodišča pokazati na nujno smer praktične družbene akcije komunistov, delavskega razreda in socialističnih sil Jugoslavije nasploh. kakor tudi na odločilne probleme v tem boju ter na sredstva in oblike njihovega reševanja.
Iz teh razlogov program ZKJ nujno dobiva pretežno idejnopolitični značaj.
To pa ne pomeni, da smatramo program za nezmotljiv seznam končnih resnic. Bistvena je smer akcije, določena s programom. v podrobnostih pa bo praksa vrsto njegovih tez dopolnjevala in popravljala. Program je podlaga praktične dejavnosti ne pa aogmatizirana formula. V njem nj bistvena v-saka posamezna formulacija, pač pa je bistven njegov duh, njegova idejno-politična vsebina, smer družbenih gibanj, na katero kaže tudi smer praktične akcije komunistov, izvirajoče iz tega.
Pri tem je program predvsem usmerjen na izgradnjo socializma v naši deželi, na sodobni boj za socializem in mir na sploh ter na notranje in mednarodne politične pogoje, v katerih se bore jugoslovanski komunisti. Prizadevali smo si povzeti načelne sklepe iz naše prakse in prakse sodobnega socializma na sploh, da bi s tem osvetlili pot nadaljnje prakse ZKJ.
V tem oziru se ravnamo po naslednjih mislih, ki jih je Lenin svoj čas naslovil na ruske marksiste:
»Mi menimo, da je ruskim socialistom zlasti potrebno samostojno proučevanje Marxove
teorije, kajti ta teorija daje samo splošne usmerjevalne teze, ki se posamez uporabljajo drugače v Angliji kakor v Franciji, drugače v Franciji kakor v Nemčiji, drugače v Nemčiji kakor v Rusiji« (Lenin, zvezek II stran 492).
Tem Leninovim besedam bi lahko še dodali: »Drugače so se posamezne splošne marksistične teze uporabljale pred šestdesetimi ali štiridesetimi leti in drugače jih lahko uporabljamo zdaj. Marx in Engels sta lahko dala osnovne znanstvene teze o prehodu iz kapitalizma v socializem. Lenin je te teze dopolnil v pogojih neposrednega boja za oblast in polaganje temeljev za izgradnjo socializma. Mednarodno delavsko gibanje pa ima za seboj nad 40 let praktične izgradnje socializma in še več let splošne krize kapitalizma, ki postaja čedalje globlja. Seveda morajo biti vsi ti nrocesi na ustrezni način in v skladu z na. širni možno-mi noja«njeni v programu ZKJ
Če pa v orogramu nismo hoteli biti prakticisti. nismo hoteli bit:	niti: abstraktni pretirann
teoreti čni Na nodlag; načelnih
tez poudarja program tudi vrsto neposrednih nalog, ki so načelnega pomena za socialistične akcije v našem prihodnjem obdobju: ekonomskih, socialnih in političnih nalog, ter neposrednih ciljev, usmerjenih na materialno in politično krepitev družbe, na zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi in na nadaljnji razvoj socialističnih odnosov. S tem program povezuje boj za splošni napredek socializma z napori za konkretno pospeševanje stikov med ljudmi in zboljšanje njihovih življenjskih pogojev. Tako se program obrača na vse delovno ljudstvo in ga
močjo tudi politično vladajoči razred in si tako pridobiva nova sredstva za zatiranje in izkoriščanje podjarmljenega razreda. Tako je bil antična država predvsem država lastnikov sužnjev za zatiranje sužnjev, kakor je bila fevdalna država organ plemstva za zatiranje tlačanov in podložnikov, sodobna predstavniška država pa orodje izkoriščanja mezdnega dela po kapitalu. Je pa izjemno obdobje, ko so razredi, ki se bore, po svojih silah tako blizu ravnotežja, da dobi državna oblast kot dozdnevma posrednica trenutno določeno samostojnost
na način, ki bj utegnil demobilizirati sodobna delavska gibanja in napredne sile v boju za krepitev njihovih družbenih in političnih pozicij ter v boju za takšno oblast, v kateri bodo imeli delavski razred in njegovi interesi vodilno vlogo in s tem zagotavljali najhitrejšo možno socialistično družbeno preobrazbo.
Program tudi odklanja ozka dogmatična gledišča, ki ne upoštevajo ali pa nočejo upoštevati, da se svet giblje in razvija in da se morajo v živi revolucionarni socialistični misli zrcaliti vsa ta gibanja, če hoče biti či-
Domači gosti med govorom Edvarda Kardelja
opozarja na neposredne o praktične sadove, ki naj jih rodi izgradnja socializma. S tem odkriva program vsemu ljudstvu perspektive bodočega družbenega, idejno-političnega in materialnega razvoja naše družbe, s tem pa tudi perspektive življenja slehernega posameznega dri žavljana naše socialistično dežele.
Preveč časa bi izgubili če bi se spuščal v podrobno pojasnjevanje predloženega programa. Vendar pa bi rad iz celote izločil nekaj vprašanj, na katera bi rad posebej opozoril.
V okviru prvih treh poglavij, ki se nanašajo na sodobne mednarodne, družbene, ekonomske in politične odnose ter na naloge ZKJ na toriščih boja za mir in mednarodno socialistično sodelovanje, se program samo kratko dotakne splošnih analiz in značilnosti kapitalizma in imperializma, ker sodi vse to v že široko sprejeto zakladnico socialistične misli in socialističnih izkušenj. Podrobneje pa obravnava sodobne družbene pojave, značilnosti sedanje etape splošne krize kapitalističnega sistema in sodobne pogoje boja za socializem, kakor tudi zakonitosti prehodnega obdobja iz kapitalizma v socializem. V tej smeri program zlasti poudarja pojav in naraščajočo vlogo državno kapitalističnih teženj v sodobni kapitalistični družbi.
Smisel opozarjanja .na te procese ni v tem. da bi imeli takšne državno kapitalistične pojave za nekakšno naprednejšo obliko kapitalizma — kakor ifam včasih prisojajo površni ali ne dobro misleči kritiki — marveč da opozorimo prvič, na poglabljanje splošne krize kapitalizma, katerega odsev so prav te težnje, jn drugič, na raznolike oblike jn metode, ki jih v takšnih pogojih delavski razred in socialistične sile nasploh uporabljajo v boju za oblast in za vodilno vlogo v družbenem življenju.
Pojav znatne krepitve državno - kapitalističnih teženj je očitno odsev visoke razvitosti družbeno-ekonomskih in političnih faktorjev, ki so se razvili v nedrjih stare družbe in spričo katerih je zmaga socializma v svetovnem merilu čedalje bolj neogibna. Te težnje niso samo oblika, v kateri skuša monopolistični kapitalizem najti izhod iz notranjih protislovij in pri tem obdržati sistem kot takšen ter oblast kapitalistov kot takšno. marveč tudi jasen simptom kritičnega stanja, v katerem se je znašel sodobni kapitalistični svet. in stanja notranjih odnosov družbenih sil v njem
Dovolite mi. da navedem naslednje Engelsove besede, ki zelo jasno pokažejo pomen ojačene vloge države, s tem pa tudi birokratizem v zgodovini nasploh:
»Ker je država nastala iz potrebe da se ukrotP razredna protislovja, in ker ie hkrati nastala sredi spopadov razredov, je praviloma država najmočnejšega. ekonomsko vladajočega razreda. ki postane z njeno no-
nasproti obema. Takšna je absolutna monarhija XVII. in XVIII. stoletja, ki uravnoveša plemstvo in buržogzijo, takšen je bonapartizem Prvega, zlasti pa Drugega francoskega cesarstva, ki je izigraval proletariat s pomočjo buržoazije in buržo-azijo s pomočjo proletariata. Najnovejša pridobitev te vrste, kjer so videti vladajoči in podrejeni enako komični, je novo • nemško cesarstvo Bismarckovega naroda: tu so v ravnotežju kapitalisti in delavci in enako jih varajo v korist propadlih pruskih podeželskih plemičev ..« (Marx-Engels: Izbrana dela II., stran 310 do 311, izdala Kultura, Zagreb 1S50.)
V specifičnih oblikah porajata težnje podobne vrste tudi sodobna kriza kapitalizma ter odnos družbenih sil, ki je značilen za sodobni kapitalistični svet. Zato obravnava program pojave državnega kapitalizma in krepitev vloge birokracije kot tipični simptom prehodne dobe, kot simptom razpadanja kapitalizma, ne pa kot nekakšno povsem določeno posebno fazo v razvoju kapitalizma.
To vsekakor ne pomeni, da je monopolistični kapitalizem, ki poraja takšne težnje, postal s tem naprednejši ali manj izkoriščevalski, da je imperializem nehal biti smrtni sovražnik neodvisnosti narodov in stalni vir vojne nevarnosti ali da državno kapitalistična birokracija, ki teži za večjo osamosvojitvijo, manj zavestno brani koristi monopolističnih vrhov in buržoazije — katere sestavni del je sama — kakor buržoazija sama. Nasprotno, tudi boj za večjo samostojnost državno-kapitalistič-ne birokracije po svojih neposrednih stimulih ni nič drugega kakor ena izmed oblik boja za kapitalistični monopol. Na drugi strani pa tudi drži, da pojav taikšnih teženj in odnosov hkrati kaže tudi na pospešene procese notranjega razpadanja kapitalističnega sistema.
V tem smislu program zlasti poudarja, da avtomatičnega prehoda iz kapitalizma v socializem, prehoda po sami materialni ekonomski nuji ni. Nasprotno, prav naraščajoča vloga državno - kapitalističnih teženj ponovno potrjuje Leninovo tezo. da absolutnega brezihodnega položaja, ki bi silil v kapitalizem, da se avtomatično spremeni v socializem, ni. Konec koncev so lahko samo družbeno ekonomsko zainteresiran človek to se pravi delavski razred in zavestne socialistične sile z najrazličnejšimi oblikami svoje družbene akcije za oblast in vodilno družbeno vlogo nosilci nujnih socialističnih preobrazb v družbi. Ostane pa dejstvo, da je lahko prav ta družbena akcija socialističnih sil uspešna samo. če je njihov najnaprednejši in najbolj revolucionarni del sposoben, da sredstva \n metode te akcije zares prilagodi sodobnim pogojem v posameznih deželah ali delih sveta.
Drugače povedano, program, ki opozarja na spremembe v sodobnem kapitalizmu in na — v določeni meri — spremenjene pogoje boja za socializem, hkrati nastopa proti slehernemu tolmačenju teh novih pojavov
nitelj družbenega napredka.
Spričo vsega tega stoji program na stališču, da morajo biti komunisti, ko presojajo mednarodne probleme socializma in miru s širšega gledišča, prosti sleherne ozkosrčnosti v obravnavanju partijskih interesov in sposobni videti in	razumeti
družbeni napredek	človeštva
kot celote im enotno verigo cele vrste zelo različnih družbenih procesov in njihovih nosilcev. Zdaj je bolj kakor kdajkoli potrebno, da imajo komunisti pred očmi Mantovo in Leninovo tezo o nujnosti, da najbolj zavestni del delavskega razreda vidi sleherno, tudi naj-neznatnejše napredno gibanje, slehernega, 'četudi samo začasnega zaveznika, vsako, tudi najbolj prehodno oporišče socializma, napredka, miru. Prav v enotnosti vseh' teh činiteijev in procesov vidimo socialistični svet v nasprotju s kapitalističnim svetom, ki združuje vse faktorje in procese, usmerjene na ohranitev kapitalizma in imperializma.
Ce bi torej vprašanje oblasti postavljali brez zveze s temi procesi in vlogo komunistov v njih, bi to pomenilo, da se komunisti usmerjajo na nekakšen avtomatični zlom kapitalizma, ki bi sam po sebi privedel do nekakšne revolucionarne situacije, v kateri bi delavski razred prišel na krmilo. V tem vprašanju se dejansko dotikata i re-formizem i dogmatika.^ Mi pa imamo v programu pred očmi predpostavko, da je rezultat odvisen od zavestne akcije socialističnih sil, uspešnost te akcije pa je spet odvisna ne samo od objektivnih pogojev, marveč tudi od tega v kolikšni meri bo najboljiši revolucionarni del sposoben odkrivati objektivne težnje in skladno s tem določati tudi oblike in metode akcije.
To potrebo je zelo jasno načelno formuliral tovariš Tito v svojem referatu na tem kongresu, ko je, govoreč o vlogi komunističnih partij rekel:
»Komuriistične partije čedalje bolj prihajajo do spoznanja, da revolucionarna moč ni samo v avantgardi, marveč da ta moč latentno obstaja v množicah, ki teže za pravičnejšimi družbenimi spremembami, da pa mora avantgarda sama najti pravilno pot za mobilizacijo množic v boju za njihove koristi in v skladu s specifičnimi pogoji v vsak; deželi.«
Ko zavzemamo v programu gledišča 0 vseh teh vprašanjih, ne storimo tega zato, da bi želeli dajat; nasvete o poteh in sredstvih boja, marveč zato, ker iz tega izhaja naše stališče, jugoslovanskih komunistov, glede pomena nenehnega in vztrajnega boja za enotnost, sodelovanje in solidarnost v delavskem gibanju jn med naprednimi silami nasploh.
V tem se program ne zavzema za nikakršne določene oblike ali sheme enotnosti kot stalne ali brezpogojno uporabljive. Razcepljenost v delavskem gibanju ima svoje objektivne družbene vzroke, in mj bi se ukvarjali z jalovimi utvarami, če bi govoril- o možnosti popolne odstranitve te razcepljenosti. Realen in potreben pa je
nenehni napor najnaprednejših sil delavskega razreda, da se — vzlic razcepljenosti in ideološkim trenjem — doseže kar največja vskladitev in povezovanje vseh tistih gibanj in akcij, ki lahko v določenem času zagotove, da se stori korak naprej v boju za mir, za družbeni napredek, za socializem. Kot marksisti moramo presoditi, katere sile, katera gibanja, katere akcije in kateri nosilci teh akcij izpolnjujejo v dani situaciji napredno vlogo, in se na tej podlagi boriti za ustrezne oblike sodelovanja in enotnosti. Včasih je lahko to akcijska enotnost, včasih organizirano sodelovanje, včasih Pa celo kratko malo enostranska podpora, kakor kadar marksisti ocenjujemo, da je določena . akcija progresivna neodvisno od političnih in ideoloških nazorov nosilcev te akcije.
V tem je bistvo našega boja za enotnost z drugimi socialističnimi in naprednimi gibanji. Mi v tem boju za enotnost vztrajamo in bomo vztrajali celo ne glede na to, ali bo tudi na drugi in sodelovanjem. Drugače povedano, mi bomo ne glede na stališče druge strani o enotnosti podpirali tiste akcije in tista gibanja, ki v danem trenutku izpolnjujejo napredno vlogo ali prispevajo k miru.
Na drugi strani pa se seveda, ko se borimo za enotnost in sodelovanje povsod, kjer lahko prispevata k miru in družbenemu napredku, ne odpovedujemo ideološkemu boju in kritiki oportunizma, reformizma, dogmatizma, revizionizma itd. V skladu s takšnim našim stališčem se bomo uprli slehernemu poskusu vmešavanja v naše notranje zadeve ali vsiljevanja tujih nazorov. Enotnost brez takšnega boja bi pomenila zdrsniti na brezmačelne pozicije, zamegliti revolucionarne socialistične perspektive, vnašati dez_ orientacijo v delavsko gibanje, pasivno prenašati breme idejnega konservatizma in vpliva vzdušja razpadajoče kapitalistične družbe.
Posebej bi rad povedal nekaj besed o sodelovanju ZKJ s komunističnimi partijami. Samo po sebi se razume, da smo solidarni z vsemi komunističnimi partijami v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na obrambo in razvijanje socializma ter družbenega napredka, na krepitev delavskega gibanja in na utrjevanje v miru. V tem oziru je bila Zveza komunistov vedrio zvesta veliki revolucionarni ideji proletarskega internacionalizma. Z drugimi marksističnimi partijami nas povezuje tudi ideologija marksizma in leninizma kljub določenim razlikam, toda program pri tem zahteva, da sloni to sodelovanje. na popolni prostovoljnosti i<ri% enakopravnosti, da izključuje vsiljevanje gledišč večine in da priznava izključno pravico vsake posamezne partije, da presoja smotrnost, kakor tudi idejno ali taktično pravilnost te ali one akcije.
Ko poudarjamo takšna načela za sodelovanje, se ravnamo predvsem po izkušnjah iz minulosti, ko se je neka organizacija medsebojnega sodelovanja — tu mislim na kominformo — spremenila v instrument pritiska na Jugoslavijo. Od takrat se je mnogo spremenilo in mi ne trdimo, da so tudi sedaj dani pogoji za ponovitev takšnih pojavov. Toda protislovja prehodne-nega obdobja in močan vpliv sedanjega mednarodnega položaja na stike med socialističnimi deželami so še zmerom lahko vir raznih napak in negativnih teženj in zato je treba oblike sodelovanja postaviti tako. da se onemogoči ali vsaj otežkoči uveljavljanje takšnih teženj.
V okviru pogleda na družbene procese v sedanjem svetu navaja program tudi nekatere splošne poglede jugoslovanskih komunistov na probleme in zakonitosti prehodnega obdobja v socialističnih deželah. Čeprav obravnava te probleme prvenstveno drugi del programa, se nam je na podlagi izkušenj naše lastne prakse vendarle zdelo potrebno, da v mednarodnc-po-liiičnem delu programa poudarimo tisto, o čemer zdaj že lahko trdimo, da pomeni bolj ali manj zakonitost socialističnega gibanja.
Program ne prikazuje stanja v socialističnih deželah in tudi ne v naši propagandistično, marveč kot organiski družbeni proces, ki se razvija prek objektivnih notranjih protislovij, pa tudi nasprotij, povezanih z obstojem večjih ali manjših ostankov starih družbenih odnosov. Pri tem program opozarja, da tu ne gre zgolj za ostanke buržuazije in kapitalizma, marveč da na podlagi nezadostne razvitosti proizvajalnih sil v prehodnem obdobju neogibno nastajajo birokratske težnje kot družbena sila, ki teži za konserviranjem določenih prehodnih oblik v družbenih odnosih in celo po določeni njihovi etatistični deformaciji.
Včasih nam z raznih strani
očitajo, da govorimo o takšnih težnjah in lastnostih birokra-: tizma. Na to nalogo pa so ne-, štetokrat opozarjali Marx, Engels in Lenin ter ji prisojali kardinalni pomen v izgradnji socializma.
Mi, komunisti torej nimamo ne razlogov ne pravice,, da bi prikrivali dejsrtvo, da težnje po uveljavljanju birokratizma obstojajo, da so v določenem času zanje tudi določeni ugodni družbeno-ekonomski in politični pogoji in da so te težnje vir določenih negativnih nazorov, ki pravzaprav tudi predstavljajo ideološki ostanek starega kapitalističnega družbenega reda. Nasprotno, če bi zanikali takšne pojave in če ne bi odkrivali njihovih virov in vzrokov, bi bili nesposobni, da se učinkovito borimo proti njim. Se več, v določenih primerih bi sami utegnili priti pod njihov vpliv in tako prenehali biti najnaprednejša družbena sila. Prav zato menimo, da je boj proti birokratizmu eno izmed načelnih idejno-poliitičnih sredstev v gradnji socializma.
V tem smislu program ne jemlje birokratizma kot lastnosti ljudi, čeprav obstaja tudi takšna lastnost, marveč kot posebnost družbenih odnosov v prehodnem obdobju. Kakor mlada socialistična družba ne more kar čez noč odstraniti vseh ostankov kapitalizma, tako tudi ne more kar čez noč odstraniti pojavov birokratizma. Te pojave lahko družba prehodne dobe preživi samo z dolgotrajnim procesom družbenega razvoja. Zato • program odločno nastopa proti poskusom raznih gromovnikov reakcije in destruktivnega anarhizma, da bi takšne neogibne in prehodne pojave kot je birokratizem izkoristili za napad na sam socializem. Stvar ni v kričanju proti birokratizmu in tudi ne v demagoških in anarhističnih kritikah vloge socialistične države, niti v prikrivanju dejstva, da birokratizem obstaja, marveč v tem, da se morajo zavestne socialistične sile vztrajno in nenehno boriti za postopno izrivanje vseh ostankov razredne družbe in s tem tudi birokratskih elementov iz družbenega organizma.
Spričo naraščajoče moči in vloge socializma v sedanjem svetu postaja čedalje očitneje, da prav ti problemi socialistične izgradnje sodijo med najvažnejše probleme sodobnega razvoja. Prav zato program opozarja komuniste in vse socialistične sile v naši deželi na -te probleme.
Program posebej poudarja odnose med socialističnimi deželami. Ti odnosi ni treba, da so in tudi ne morejo biti zajeti s pojmom koeksistence, nasprotno, ti odnosi morajo čedalje bolj postajati tisto, kar naj bodo odnosi med svobodnimi narodi, to se pravi odnosi enakopravnega sodelovanja, zbliževanja in združevanja. Navezovanje takšnih stikov pa je prav tako organski proces, kakor je organski proces izgradnja socializma nasploh. v samem tem procesu, v prehodni dobi, ko imamo še opraviti z znatnimi gospodarskimi in drugimi neenakostmi med narodi in ko na svetu še vladajo zakoni, ki jih je vsilil imperializem, se lahko v določenih pogojih pojavijo tudi na tem področju nesocialistične težnje, praksa pa nam je pokazala, da so se dejansko že pojavljale. Jugoslovanski 'komunisti morajo torej imeti izoblikovana in jasna načela za odnose in oblike sodelovanja med socialističnimi deželami.
V vprašanju miru na svetu podpiramo sleherno akcijo in ukrepe ne glede na družbeni in politični značaj njihovih nosilcev, o katerih menimo, da dejansko prispevajo k popuščanju mednarodne napetosti in krepitvi miru. Na drugi strani glede obrambe in napredka socializma v celoti podpiramo in smo docela solidarni s sleherno deželo, ki je ubrala socialistično pot. Pri tem imamo lahko tudi nekatera svoja gledišča in kritična mnenja glede konkretnega razvoja socializma v tej ali oni deželi, vendar pa nikoli ne pozabljamo na tisto, kar je zgodovinsko bistveno v vseh teh procesih.
Prehod iz kapitalizma v socializem je, kakor je poudaril Marx, prav tako poln težav in porodnih krčev, kakor so bili vsi takšni prehodi v zgodovini. Bistveno pa je, da je treba vse te procese obravnavati z notranjimi silami sleherne dežele. Kakor se ravnamo po načelu, da socializma ni moč izvažati in vsiljevati drugim narodom, in da nikomur'ni moč predpisovati, kakšne socialistične oblike bo uporabljal v svoji deželi, prav tako imamo za agresiven vsak poskus vmešavanja v ‘ notranje življenje neke socialistične dežele z namenom, da bi obnovili s»tari red ali ohranili ostanke reakcionarnih sil v teh deželah. Vsemu temu smo upi-
rali in se bomo vedno upirali. Mi vsi zelo dobro vemo, da poskusov te vrste ne narekuje nobena skrb za svobodo in demokracijo, kakor govoriči o tem cenena propaganda, marveč da so usmerjeni na obnovo kapitalističnega reda.
Na drugi strani je naravno, da. imajo lahko posamezne socialistične dežele različna gledišča v vprašanjih, ki zadevajo konkretne koristi njihovih narodov, o čemer lahko samo one odločajo, kakor lahko odločajo tudi v vprašanjih metode, oblik in taktike v izgradnji socializma ter v boju za mir in mednarodno sodelovanje. Prav tako je naravno, da so med komunističnimi partijami razlike v določenih ideoloških vprašanjih, ki se nanašajo na nadaljnje izpopolnjevanje znanstvenih postavk marksizma-leninizma. Boj mnenj, ki pride v takih vprašanjih nujno do izraza, je pravzaprav faktor napredka socializmi«, faktor premagovanja pojavov stagnacije, deformacije in drugih negativnih teženj v razvoju socializma. Iz teh razlogov program odklanja takšne oblike medsebojnih stikov, ki bi utegnile. omejiti samostojnost socialistične Jugoslavije v teh vprašanjih ali ki bi vsiljevale kogar koli in kakršen koli ideološki monopol.
Zdi se mi potrebno, spregovoriti nekaj besed tudi o tezah programa, ki se nanašajo na vprašanje boja za krepitev miru.
Predvsem ne smemo nikakor pozabljati, da naša politika ni in ne more biti politika nekakšnega nerealističnega pacifizma, niti politika nekakšnega brezbarvnega nevtralizma ali lavi-ranja med nasprotji, brez zveze z realnimi odnosi družbenih in političnih sil v sodobnem svetu ter njihovo vsebino, marveč da je imela in da mora imeti načelni socialistični značaj.
V naši zunanji politiki zmerom računamo in moramo računati s tem: prvič, da smo socialistična dežela, da pa sta moč in razvoj socializma v naši deželi in varnost naše dežele v veliki meri odvisna od razvoja in krepitve socializma v svetu nasploh, in drugič, da nam to dejstvo, kakor tudi naše načelno intemacionalistično stališče nalagata tudi določene in-ternac.ionalistične obveznosti nasproti mednarodnemu socializmu. S teh socialističnih pozicij torej obravnavamo tudi vprašanje krepitve miru in vprašanje koeksistence.
Načelno stojimo v teh vprašanjih na stališču, na katero se je svoj čas postavil Lenin. Pri tem pa upoštevamo, da je položaj socialistične dežele na svetu zdaj drugačen od položaja, v katerem je bila Sovjetska zveza v Leninovih časih. Predvsem je bila Oktobrska revolucija prvi preboj k.^italistično-imperialističnega sistema. Oktobrska revolucija se je spoprijela na življenje in smrt s starim sistemom, ki jo je obkrožal in ki je bil dovolj močan, ne le da prepreči razširitev socialistične revolucije zunaj področja bivše carske Rusije, marveč tudi da sproži neposredno protirevolucionarno intervencijo in agresivno vojno.
Načelno je Lenin v tej situaciji postavljal vprašanje koeksistence na isti način, kakor se postavlja tudi zdaj. Lenin je na koeksistenco opozarjal kot na neogiben in zakonit pojav prehodnega obdobja v nasprotju s trockističnimi in podobnimi tezami o revolucionarni vojni proti kapitalističnim . državam kot .obliki svetovne revolucije. Praktična politična in taktična vrednost teze o koeksitenci pa je bila tiste čase tako sa Sovjetsko zvezo, kot edino socialistično deželo, kakor tudi za vse revolucionarno delavsko gibanje vendarle neprimerno manjša, kakor je zdaj.
Za Lenina je bilo geslo koek-sitenee obrambno sredstvo, barikada revolucije. Ko je opozarjal na možnost koeksitence, je Lenin pravzaprav zahteval podporo mednarodnega proletariata in zavestnih socialističnih sil za ubranitev Oktobrske revolucije. Lenin pa je tudi dobro vedel, da je bilo geslo koeksistence ti- " ste čase pravzaprav še šibka barikada revolucije, ker je bila buržoazija močna, mednarodni kapitalizem še zmerom čvrst in sposoben protiofenzivnih akcij proti Oktobrski revolucij, pa tudi dejansko se je pripravljal na agresivno vojno proti ZSSR-Naravno je, da je Lenin spričo tega govoril: koeksistenca — da, toda delavske množice ne smejo pozabljati, da imperializem ni za koeksistenco in da nas bo skušal prej ali slej uničiti.
Sedanji položaj na svetu se močno razlikuje od položaja v Leninovih časih. Predvsem je socializem, zgodovinsko vzeto, idejno in materialno zmagal. Socializem zdaj ni ve.č obkoljen. osamljen, in tudi ni v položaju obrambe same svoje eksistence.
St. 98 — 29. aprila 1958 f SLOVENSKI POROČEVALEC I ib. 8
To pa seveda ne pomeni, da so najbolj reakcionarni vrhovi kapitalizma zavrnili misel in upanje> da bodo lahko nasilno obračunavali s socializmom. Toda odnos sil kapitalizma in socializma na svetu je zdaj takšen, da so te nade čedalje manj realne celo v očeh zelo zagrizenih zagovornikov kapitalizma^ prav tako dobiva ideja miroljubne in aktivne koeksitence čedalje več pristašev ne samo v ljudskih množicah, marveč celo v nekaterih buržoaznih političnih krogih.
Prav to daje Leninovi tezi o miroljubni koeksistenci v naših časih neprimerno večji pomen v politiki socialističnih sil, kot je to bilo takrat. Koeksistenca postaja ne samo realna koncepcija miru, marveč tudi aktivno geslo boja za nadaljnjo krepitev socializma. V pogojih popuščanja mednarodne napetosti In miru se narodi obračajo k lastnim družbenim problemom. To pa pomeni, da se bo neogibno krepila tudi družbena vloga delavskega razreda in da se bodo krepile sile socializma.
Za nas koeksistenca torej ni nekakšno statično, pacifistično geslo. Nasprotno, mi smo za koeksistenco prav zato, ker menimo. da je ne samo sredstvo miru, marveč tudi najhitrejša pot za nadaljnji razvoj socializma v sedanjih pogojih in za njegovo krepitev. Konec koncev — v Dogojih, ko je mir možen — za socialistične sile razen koeksistence tudi ne more biti druge alternative.
Takšne postavke so tudi podlaga za stališče programa glede dnosa socialistične Jugoslavije do sodobne blokovske razdelitve sveta.
V blokovski razdelitvi sveta vidimo mi predvsem odsev ob-;ektivnega stanja stvari v družbenih, ekonomskih in političnih odnosih sodobnega sveta, v ka-•erih se tudi na specifičen način zrcali dejstvo, da dele sedanji
svet nasprotja med kapitalizmom m socializmom, da zdaj vzporedno živita, da se prepletata in bo-rita dva svetova: kapitalistični .n socialistični, pojmujoč oba ta svetova ne teritorialno, marveč kot sklop vseh činiteljev, ki delujejo bodi v eni, bodi v drugi smeri. V tem smislu torej ta dva svetova živita in bosta živela hkrati v določenem zgodovinskem obdobju ne glede na to, ali so bloki ali jih ni.
Zato so kritike, ki jih slišimo dostikrat na naš račun, v tem smislu, kot da bijemo bitko proti nekakšnim zunanjim oblikam, r.e vidimo pa njihove vsebine, pa jih vendar izenačujemo, ali v tem smislu, kot da postavljamo nerealne zahteve o enostranski odpravi blokov ne glede na stanje objektivnih nasprotij in realnih odnosov sil in teženj v sedanjem svetu, naslovljene na napačen naslov in : njih odseva globoko nerazumevanje našega stališča. Mi presojamo značaj blokov po njihovi konkretni vlogi v danih pogojih. V tem smislu bo varit vska zveza kot mednarodni ' rktelj nedvomno imela obram-:no vlogo vse dotlej, dokler bodo poskušali najbolj reakcionarni krogi na svetu atlantsko zvezo in druge podobne organizacije izkoristiti kot instrument protikomunističnega križarskega pohoda.
tičndh odnosov med narodi. Menimo, da prav v tej zvezi delujejo posamezni zunanjepolitični predlogi Sovjetske zveze in dtru-gih socialističnih dežel v zadnjih letih. V tej smeri bi morale delati vse vlade in vsi ljudje, ki jim je pri. srcu mir, ne glede na to, ali pripadajo enemu ali drugemu vojno političnemu paktu ali pa so zunaj njih.
V tej smeri vpliva tudi neodvisna zunanja politika socialistične Jugoslavije, ki je ostala zunaj vojno-političnih paktov. Mi slej ko prej menimo, da lahko Jugoslavija prav s takšno politiko največ prispeva ne samo k utrditvi miru, marveč tudi h krepitvi sil socializma. In nasprotno, če bi Jugoslavija zapustila takšne pozicije, bi samo prispevala k zaostritvi nasprotij v Evropi, s tem pa bi dejansko škodovala tudi stvarnim koristim mednarodnega socializma. Bilo bi nesmiselno, boriti se za zmago načel aktivne miroljubne koeksitence in hkrati ukrepati na način, ki bi lahko samo prispeval k zaostritvi položaja na svetu. Takšno naše gledišče se zrcali tudi v samem programu in načinu, kako je formuliran njegov mednarodno politični del.
Zelo daleč so torej, milo rečeno, od resnice tisti kritiki našega programa, ki vidijo v našem stališču nasproti blokom nekakšno nihanje med socializmom in kapitalizmom, nekakšno »sedenje na dveh stolih«, ne vidijo pa v tem konkretne oblike boja socialistične dežele za mir in koeksistenco, s tem pa tudi za obrambo socializma nasploh.
Toilko o mednarodno političnem delu programa.
ki v »čisti« obliki slede drug drugemu. »Novo« se poraja v nedrjih starega sistema in zmaguje v dolgotrajnem boju s »sta,-rim«. Pogoji in oblike tega boja vplivajo tudi na značaj novega, ki je zmagalo. Tudi kadar »novo« zmaga, ima torej v sebi mnoge elemente »starega«, ki se skuša uveljaviti v novih oblikah, ti ostanki »starega« pa vplivajo na razvoj novih družbenih odnosov.
Tudi revolucija ne pomeni mehanične in popolne prekinitve s
Mi pa menimo, da so sile miru in socialima, kakor tudi an-tilmperialistične sile sploh na svetu tako narasle, da je možen uspešen boj proti prevladovanju politike s pozicij sile v mednarodnih stikih in da nova svetovna vojna ni več neogibna. Daleč smo od tega, da bi trdili, da je nemogoča ali da bi podcenjevali moč in vlogo tistih činiteljev, ki lahko v sodobnih pogojih že postanejo ali pa so že nosilci agresij. Vendar Pa je trajni mir zdaj neprimerno več. kakor pacifistična človeška težnja-; postal je globoka družbena potreba. To pa se čedalje bolj zrcali ne samo v zavesti množic, marveč tudi v mnogih odgovornih krogih na čelu držav. Povezati na ustrezen način materialne sile socializma in — v prvi vrsti — socialističnih dežel z vsemi tistimi činitelji, ki so prepričani 0 nujni potrebi po zagotovitvi miru, ne glede na njihovo družbeno — ekonomsko in ideološko orientacijo, to pomeni krepiti prepričanje, da je koeksistenca možna, in utrjevati pozicije miru na svetu.
Vsem nam je torej jasno, da blokovske razdelitve sveta ni moč odpraviti z razpravami o mehaničnem, enostranskem razpustu blokov, marveč edinole z odstranitvijo tistih vzrokov v mednarodnih stikih, ki s,o privedli do njihove ustanovitve. To pa pomeni predvsem z bojem proti gospodstvu politike s pozicij sile v mednarodnih stikih, ki so jih vsilili svetu reakcionarni nasprotniki politike koeksistence, to se pravi z bojem za aktivno koeksistenco, slonečo na nenehnih naporih .za razorožitev in za razvijanje demokra-
njihovim gibanjem nenehoma in organsko izravnavajo notranja protislovja socializma.
V tem smislu veljajo tudi za akcijo komunistov v pogojih socialistične izgradnje Mantove besede, da delavskemu razredu »ni treba uresničevati nobenih idealov, marveč da mora samo sprostiti elemente nove družbe, ki so se že razvili v nedrjih stare, razpadajoče buržoazne družbe«. (K. Marx, F. Engels: Izbrana dela I. stran 501 izdala Kultura 1949.)
Glede zgodovine naše Partije se omejuje program samo na njeno krajšo skico, katere cilj je opozoriti predvsem na vzroke, spričo katerih je bila revolucija v Jugoslaviji neogibna, kakor tudi na njen značaj in na značaj iz revolucije zrasle oblasti.
Pri opisu kratke zgodovine in ocene naše revolucije se naslanja program na dejstvo, da se je naša socialistična revolucija prepletala z narodnoosvobodilno vojno in z elementi demokratične revolucije. V raznih fazah narodnoosvobodilne vojne so prihajali bolj do izraza tudi različni elementi revolucionarnega procesa. Prevladovali pa so vendarle ves čas činitelji, ki so — ne glede na družbeni in politični značaj nalog, ki smo jih izpolnjevali med narodnoosvobodilno vojno — dajali tej revolucionarni vojni značaj socialistične revolucije. Ti činitelji so predvsem razredna sestava narodnoosvobodilnega gibanja, ki je bilo oblika revolucionarne zveze delovnega ljudstva in katerega idejno in politično jedro je bil delavski razred, kakor tudi nesporno priznana vodilna vloga Komunistične partije. Takšni razredni sestavi narodnoosvobodilne vojne in takšnemu političnemu vodstvu je treba pripisati, da so bili organi oblasti, ki so rasli iz tega gibanja, organi revolucionarne oblasti delovnega ljudstva. Ti organi so že med samo narodnoosvobodilno vojno storili vrsto ukrepov, ki so bili po svojem značaju ali težnjah socialistični. Nesporno vodilna vloga delavskega razreda oziroma njegove Komunistične partije med narodnoosvobodilno borbo niti za trenutek ni bila ogrožena. S tem je bil že vnaprej v bistvu določen ves potek razvoja naše revolucije kot socialistične revolucije, prepletanje z revolucionarno demokratičnimi in narodnoosvobodilnimi elementi pa jim je dalo specifične politične oblike, v katerih je prihajala do izraza.
Do polnega razmaha se je seveda socialistična revolucija razvila v zaključni fazi vojne in takoj po njej z upostavitvijo ljudsko-demokratične republike in z nacionalizacijo osnovnih proizvajalnih sredstev. Te spremembe, kakor tudi splošna smer izvirajoča iz značaja ljudske oblasti, v kateri je imel delavski razred takoj v začetku naporno vodilno vlogo in ki je bila torej specifična oblika diktature proletariata, so takoj v začetku dale novi jugoslovanski federativni skupnosti značaj socialistične države.
Glede problematike, ki se nanaša na izgradnjo našega političnega in ekonomskega sistema, bi vas rad opozoril na nekatere splošne idejne, teoretične in politične teze, na katerih sloni osnutek programa.
Osnutek stoji na stališču, da je, na splošno rečeno, vsak družbeni sistem določen prvenstveno z značajem oblasti in značajem družbeno ekonomskih jgdnosov, to se pravi lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Program pa mora upoštevati tudi dejstvo, da čistih sistemov v dosedanji zgodovini ni bilo. Ne glede ekonomskih odnosov, ne glede sestave oblasti. Zgodovina ni nekakšna statična vrsta sistemov.
1&& silili ili!
Delegata Stane Kavčič in Bogdan Osolnik med odmorom
»starim«. Kot skok iz kvantitete v novo družbeno kvaliteto, pomeni revolucija politično in družbeno-ekonomsko zmago najbolj naprednih družebnih in ekonomskih faktorjev, ki so se že razvili v nedrjih stare družbe. Toda v kolikšni meri bodo ti faktorji pritisnili pečat novi družbi, to ni odvisno samo od radikalizma revolucije, to se pravi od revolucionarne doslednosti vodilnih političnih sil, marveč tudi od objektivne moči in vloge naprednih družbenih in ekonomskih faktorjev v splošni socialno ekonomski strukturi določene družbe; to pa je seveda predvsem odvisno od stopnje razvoja proizvajalnih sil. Se več, ta drugi objektivni faktor ima konec koncev odločilno besedo v razvoju nove družbe. Marx je vedno poudarjal, da si ljudje sami kratko malo s svojo voljo ne morejo izbirati oblik družbe. Ne človek, ne družba ne more skočiti iz svoje kože in postati nekaj drugega, kar je. S svojo zavestno akcijo lahko spremenita pogoje razvoja in napredka, s tem pa spremenita sebe, toda začeti morata s tistim, kar sta v določenem trenutku. Drugače povedano, lista zavestna družbena akcija, ki jo navadno imenujemo »pravilna« politika zma--govitih vodilnih revolucionarnih sil, je lahko »pravilna«, to se pravi uspešna in napredna samo tedaj, kadar odkriva v realni družbeno-ekonomski. strukturi tiste objektivne družbene in ekonomske faktorje, ki v določeni fazi edinole lahko nosijo napredek in ki se naslanjajo na te faktorje. Samo na tej liniji lahko tudi moč nove revolucionarne države deluje napredno.
Z zmago socializma res začenjajo polagoma izginjati antagonistična razredna nasprotja in njihov vpliv na oblikovanje človeške zavesti. Toda družbeni napredek se še nadalje razvija prek svojih notranjih protislovij, ki čeprav niso antagonistična, oblikujejo zavest in gibanje te zavesti. Teh protislovij očitno ne moremo izravnati izključno s sklepi vodilnega socialističnega centra. Naj bo zavest tega vodilnega centra v kaki deželi še tako napredna, vendar nikoli ne bo mogla dojeti in zajeti vsega bistva socialističnega družbenega gibanja in \ 7,eh njegovih faktorjev. Zavestna akcija socialističnih sil bo torej vedno zgrešena, če dobi obliko nasilja nad objektivnimi zakoni gibanja. Njena naloga je predvsem v tem, da družbeni razvoj usmerja, politično organizira in osvobaja ovir, ki jih postavljajo temu razvoju na pot zaostale oblike minulosti in idejni kon-servatizem. Socialistična družba mora torej težiti za takšno notranjo organizacijo, v kateri sc bodo lahko vsi činitelji socialističnega razvoja kar najbolj ' prosto gibali, in da se s takšnim
Prav zato menimo, da je demokratizem v sferi socialističnih odnosov in socialističnega družbenega gibanja, to se pravi, da je čedalje širši razmah socialistične demokracije zakon socialističnega napredka. Namenoma govorim o demokratizmu v sferi socialističnih odnosov, da bi s tem poudaril, da socialistična demokracija nikakor ne pomeni odpirati vrata antisocialističnim tendencam, niti slabiti socialistično družbo pred politično akcijo sil, ki nosijo te tendence. Tu ne gre za nekakšen abstrakten liberalizem. Gre pravzaprav za to, da je moč demokratičnih oblik nasploh v socialistični deželi odvisna predvsem od notranje stabilnosti in neoviranega napredka socialističnih odnosov. Ta stabilnost pa je spet odvisna tako od razvitosti ekonomske baze družbe kakor tudi od takšnega demokratičnega mehanizma, ki zagotavlja čimsvobodnej-še gibanje socialističnih faktorjev. Moč buržoazne demokracije ni bila v njenem problematičnem humanizmu in svobodomiselnosti, marveč v tem, da je postala najprikladnejši politični okvir za razvoj same kapitalistične družbe, sloneče na privatni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi, kakor tudi za poravnavanje notranjih protislovij v razvoju samega kapitalističnega razreda. Zato se je lahko ta demokracija razvila samo tam in dotlej, kjer in dokler je lahko buržoazija materialno in politično paralizirala ali otopila revolucionarni pritisk delavskega razreda kot antagonističnega razreda. In obratno, buržoazna demokracija je vedno skrahirala oziroma pokazala svoj pravi značaj razredne vladavine, kadar se je buržoazija znašla pred ostrejšim razrednim spopadom.
Tudi socialistična demokracija nima pred očmi abstraktnih načel humanizma in svobodomiselnosti, čeprav sta humanizem in svobodomiselnost njeni bistveni značilnosti. Vendar pa je jasno, da bi se znašli na pozicijah nemočnih moralistov in sejalcev praznih kratkovidnih iluzij, če ne bi gledali na demokratične oblike skozi prizmo realnih odnosov antagonističnih družbenih sil. Izgradnja socialistične demokracije je torej tesno povezana z bojem proti ostankom starega reda, dokler so ti ostanki lahko ali lahko postanejo pomemben politični in družbeni faktor, kakor tudi.raznim pojavnim oblikam birokratizma, etatizma in tehnokratizma, ki teže za omrtvičenjem nosilcev socialističnega napredka.
Enotnega in absolutno veljavnega recepta v oblikah diktature proletariata ni. Je pa očitna in kategorična nujnost socialističnega napredka: stalna težnja po čedalje širšem razvijanju demokratičnih oblik, v katerih naj se razvijajo socialistični, ekonom-
ski, socialni, politični in ideološki faktorji, ki potiskajo družbo naprej in jo osvobajajo tako pritiska ostankov kapitalističnih in buržoazno demokratičnih političnih oblik kakor tudi pritiska birokratičnih teženj. Samo takšne oblike demokratizma, v katere bodo — da se preprosto izrazim — udobno »legli« socialistični ekonomski in družbeni odnosi v katerih bosta delavski razred in socialistična družba zavarovana ne samo pred ostanki buržoazije, marveč tudi — kakor pravi Manc — pred lastnimi uradniki, so lahko prikladen instrument socialističnega napredka in samo v takšnih pogojih postane socialistična demokracija — konec koncev — politična oblika odmiranja države.
Prav zato, ker tako gledamo na stvari, nasprotujemo ne samo 'birokratizmu in raznim subjektivističnim dogmam, ki se porajajo na tleh birokratičnega prakticizma, marveč tudi raznim reakcionarnim in dezorientira-nim oboževalcem buržoazno demokratičnih in političnih oblik, ki v svojem kratkovidnem oportunizmu niso sposobni razumeti ne družbene vloge buržoazne demokracije, še manj pa vlogo socialistične demokracije. Te in druge tendence so v pogojih socializma nekakšen sodobni reakcionarni romantizem, ki ni sposoben videti progresivnega izravnavanja protislovij socialističnega razvoja, marveč ga išče v idealiziranju določenih oblik minulosti, ki jih je čas za vedno pustil za seboj. Kakor določene kategorije reakcionarnih romantikov v prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, se sodobni politični »neoromantiki« gibljejo predvsem v sferi etike, morale in abstraktnih demokratičnih formul in načel ter izgubljajo izpred oči realne družbene sile in njihove medsebojne odnose, kakor tudi njihove protislovne ali antagonistične interese. Ti elementi so — skupaj z birokratizmom —; zakoniti produkt notranjih protislovij razvoja socializma v prehodnem obdobju. Oktobrski dogodki na Madžarskem so jasno pokazali, da sta prav ta dva faktorja s svojim prakticističnim slepilom ter svojim dogmatskim iluzionističnim subjektivizmom sposobna dati tudi ostankom stare družbe in kontrarevolucije novo politično in družbeno moč.
Seveda zaključenega in za vse veljavnega recepta za edino pravilno politiko ni. Prav tako ni in ne more biti kakršnegakoli in nezmotljivega ideološkega sodnika, ki bi presodil, kaj je tu pravilno in kaj ne. Tudi ni nobenega duhovnika, ki bi lahko dal socialističnim silam odvezo za storjene napake. In naposled tudi ni nobenega recepta za popolno socialistično demokratično ustavo, ki bi avtomatično izravnala vsa notranja protislovja.
Edini dokončni sodnik sta praksa in zgodovina. Komunisti pa morajo smelo prevzeti družbeno in zgodovinsko odgovornost. Ce tega ne bi storili, bi izročili socializem in družbeni napredek na milost in nemilost reakcionarnim ali zaostalim političnim družbenim silam. Kakšni pa bodo zgodovinski sadovi njihovega boja, bo odvisno od tega, kakšno mesto bodo našli v družbi. Tu preprosto deklariranje pripadnosti k marksizmu in leninizmu ne opravi stvari, kajti — kakor je rekel Marx — ljudje niso tisto, kar mislijo 6 sebi da so, marveč kar res so. To zadevo uredi samo delujoča, objektivno napredna vloga komunistov v družbenih gibanjih.
Naloga programa ZKJ torej ni samo v tem, da ugotovi razredni značaj oblasti in nedotakljivosti družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, marveč da tudi pokaže, kateri so v danih pogojih osnovni materialni, družbeni in idejno politični faktorji ter nosilci objektivnega socialističnega gibanja in razvoja; v čem je stimulus za delovanje teh posameznih faktorjev; kakšni naj bodo družbeni instrumenti in okvirji za usmerjanje njihovega delovanja, kakšne so možnosti in kateri so viri deformacij v teh gibanjih in kdo so njihovi nosilci ter kakšne so družbene posledice takšnih pojavov; katera so sredstva in metode, s katerimi se lahko socialistične sile uspešno upirajo delovanju takšnih tendenc itd.
Program prenaša težišče prav na ta vprašanja objektivnega socialističnega gibanja in se torej ne zadovolji izključno s splošnimi ugotovitvami o diktaturi proletariata in vodilni vlogi Komunistične partije oziroma Zveze komunistov, ker bi ga to nujno zapeljalo v neživljenjski shematizem in jalov propa-gandizem v določanju oblike socialističnega napredka. Ko pravimo diktatura proletariata, s tem še ni rečeno vse. Konkretno fazo socialističnega gibanja lahko v takšnih pogojih opredeli šele analiza konkretnih družbenih protislovij.
Stoječ na takšnih postavkah obravnava program tudi probleme v izgradnji državnega in gospodarskega sistema. Tudi v tem pogledu program bolj opo-
zarja na gibanje in smeri socialistične akcije, kakor na konkretne naloge ali organizacijske oblike v boju za uresničenje posameznih najbolj neposrednih ciljev.
V programu je poudarjena tako nujna potreba države kot socialističnega družbenega instrumenta v prehodni dobi kakor tudi nujnost njeneg- odmiranja. Problem odmiranja ni postavljen kot problem nekakšnih časovnih etap, niti kot neposredni cilj, niti kot cilj, ki se bo začel uresničevati šele v daljni prihodnosti. Ta proces je postavljen kot neločljiv del procesa socialističnega razvoja, to se pravi kot njegova notranja nujnost in uresničuje se v tisti meri in samo v tisti meri, v kateri postaja socializem stvarnost in stabilen družbeni sistem.
To pomeni, da z razvojem socializma v isti meri neobhodno odimira tudi diržava. Nekateri nas v tujini kritizirajo, ker smo v programu postavili tudi ta problem. Zato mi dovolite, da prečitam tu zelo znan citat iz Leninove »Države in revolucije«. Ne bi ponovno poudarjal tega citata, če bi se ne bilo zgodilo, da so nekateri kritiki našega programg — ki se obilno poslužujejo citatov iz Lenina — »pozabili«, d„a navedejo tudi njega. Evo, kaj pravi Lenin: »Proletariatu je potrebna diržava — to ponavljajo vsi oportunisti, social-šovinisti in kautskijevci, prepričujoč, da je te Marxov nauk. »Pozabljajo« pa dodati, da je po Marxu prvič proletariatu potrebna samo država, ki odmira, to je, ki je urejena tako, da bi lahko takoj odmrla in da mora odmreti. In drugič; Delovnim ljudem je potrebna »država«, to je proletariat, organiziran kot vladajoči razred.« (V. I. Lenin »Država in revolucija«, stran 323, izdaja »Kultura«, Beograd 1947.)
Zares ne vem,, zakaj tudi mi ne bi mogli v naš program zapisati tega, kar je trdil Lenin (dolgotrajno ploskanje). Še težje je razumeti, zakaj se danes v Leninovem imenu tako vztrajno zanikajo takšne in podobne Leninove teze.
Očitno je, da ta proces ne gre ne enakomerno ne enako na vseh toriščih družbenega življenja. Dosedanja naša praksa priča, da se začno funkcije države najprej zoževati na področju gospodarstva, kar je trdil že Lenin, prosvete, kulture, socialnih služb itd. Tu državo čedalje bolj zamenjujejo razne oblike družbenega samoupravljanja, ki imajo svojo bazo v konkretnih materialnih in družbenih interesih delovnih ljudi. Državljani se tu demokratično združujejo, zaradi reševanja določenih skupnih vprašanj, ne da bi uporabljali prisilne ukrepe države ali z bistveno omejitvijo uporabe takšnih ukrepov. To velja zlasti za ekonomske odnose in sploh za sistem upravljanja gospodarstva na bazi družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi.
Toda na tem torišču funkcije države kot sile ne morejo odmreti kar čez noč. Država bo še dolgo nujno potrebno sredstvo v urejanju določenih problemov na tem področju. To pa velja zlasti za vlogo države kot instrumenta oblasti delovnega ljudstva na torišču boja zoper antisocialistične sile in akcije ali glede zaščite neodvisnosti dežele. Dokler bo v mednarodnih stikih prevladoval vpliv antagonističnih družbenih protislovij in dokler bodo reakcionarne družbene sile faktor, ki lahko ogroža obstoj ali svobodni razvoj socializma, bo država nujno potreben instrument delavskega razreda in vse socialistične družbe za zaščito in spodbujanje socialističnega napredka.
Skratka, program ne dopušča, da bi vprašanje odmiranja države obravnavali kot dogmo ali nekakšno abstraktno politično formulo, marveč ga kot proces tesno povezuje z vsem organskim razvojem socializma. Zato se ne ukvarja s predpisovanjem, kdaj bo država odmrla, marveč opozarja samo na sredstva in oblike, prek katerih se bo ta proces razvijal, stoječ na stališču, da je v tem vprašanju prav tako potreben zavesten napor vodilnih družbenih sil, posebej komunistov, kakor tudi na vseh drugih področjih socialistične izgradnje. Program pri tem izhaja s stališča, da mora ta sredstva in te oblike v današnjih pogojih dati razvoj socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja. Program opozarja na posebno vlogo delavskih svetov in komun v tem procesu, ki vodi k preobrazbi komune in vse družbe v svobodno asociacijo proizvajalcev.
Mi menimo, da so vse te oblike že odigrale in da bodo v prihodnosti odigrale še večjo vlogo v razvoju socialističnih odnosov v naši deželi. Mi pa trdimo, da so te oblike edino možne v vseh deželah in tudi ne, da bodo ostale v naši deželi v bolj razvitih socialističnih pogojih nespremenljive. Tu bi rad še enkrat ponovil, da so smer gibanja socializma in njegove osnovne
zakonitosti v vseh deželah enotne, toda konkretne oblike v katerih se takšno gibanje uresni-. čuje, so lahko in bodo neogibno zelo raznolike. Prav na to mislimo, kadar govorimo o različnih poteh v socializem.
V istem duhu obravnava program tudi problem ekonomskega sistema. Program tudi tu ne daje podrobno izdelanih shem, marveč opozarja na objektivne či-nitelje in gibanja, kakor tudi na tiste instrumente subjektivne akcije socialističnih sil, od katerih so odvisni konkretni materialni in družbeno-politični rezultati gospodarskega razvoja in vse naše socialistične izgradnje.
Program izhaja s stališča, da je splošni družbeno ekonomski kakor tudi konkretni materialni interes delovnega človeka najvažnejši stimulus, od katerega je predvsem odvisna zavestna ustvarjalna dejavnost delovnega človeka. Seveda ta interes ni edini stimulus. Tudi sama idejna orientacija človeka in težnja po ustvarjanju, ki je dostikrat tako močna, da so ljudje pripravljeni tudi na materialne žrtve, sta izredno pomemben faktor v gibanju socialistične družbe. Te druge težnje pa ne moremo generalizirati ali obravnavati ločeno od celotnega družbenega razvoja. Vendar pa ostane dejstvo, da se socializem ustvarja zato, da bi ljudje več ustvarjali in s tem hkrati zboljševali tudi svoj lastni gmotni položaj.
Ves naš gospodarski sistem mora biti torej postavljen tako, da se omogoči ustrezno delovanje tega stimulusa. Zato program pomeni, da naj ves sistem razdelitve čedalje manj sloni na moči države kot administrativnega nosilca delitve in čedalje bolj — v okviru splošne planske globalne razdelitve narodnega dohodka — postaja funkcija same proizvodnje, delavskih svetov, komun in drugih organov družbenega samoupravljanja, kar edino lahko konec koncev zagotovi stvarno nagrajevanje po delu in zavestni boj slehernega delovnega človeka za nenehno naraščanje delovne storilnosti in razvoj proizvajalnih sil. Prav v tej obliki — kakor tudi prek samoupravljanja v proizvodnji — se naposled vrača proizvajalcu njegova proizvodna in ekonomska osnova, ki mu jo je odtujil kapitalizem oziroma sistem razrednega izkoriščanja nasploh. V tej smeri program opredeljuje tudi odnos med enotnim družbenim planom in samostojno akcijo socialističnih ekonomskih faktorjev. Drugače povedano, program se ne spušča v podrobnosti ekonomske politike, ker je le-ta stvar vsakdanje prakse, marveč kaže, katerim družbenim in materialnim faktorjem ter katerim sredstvom in metodam je treba posvečati vso pozornost, da bi dosegli čim hitrejši materialni in družbeni učinek v korist socializma m človeka.	>
Zadnje poglavje programa določa družbeno vlogo Zveze komunistov in drugih političnih organizacij v naši družbi. Tu so zajete teze, ki smo jih že prej formulirali in dopolnili z izkušnjami iz naše prakse zadnjih let. Glavne značilnosti vodilne vloge Zveze komunistov in njene metode v sedanjih pogojih so izražene predvsem v težnji, da se oblast delovnega ljudstva čedalje bolj spreminja iz oblasti v korist de-.lovnih množic v neposredno oblast samih delovnih množic.
Spričo takšnih ciljev smo že na VI. kongresu in pred njim odločno obračunali z metodo ko-mandiranja. Ukvarjali bi 'se sicer z licemerjem, če ne bi odkrito povedali, da komunisti v sedanjem obdobju v naši deželi imajo in morajo imeti neposredni vpliv na določene ključne pozicije oblasti, od katerih je odvisna stabilnost politične ureditve, ki zagotavlja čimsvobod-nejši razvoj socializma. Zveza komunistov pa je hkrati usmerjena tudi na to, da na čedalje širših področjih družbenega življenja deluje kot vodilna politična sila, predvsem prek prepričevanja in vzgoje delovnih ljudi, ki tudi sami neposredno upravljajo, spodbujeni s svojimi družbeno ekonomskimi interesi. Na tej poti smo že dosegli velike uspehe. V zadnjih letih smo priče izredno naglega naraščanja zavesti in pobude delovnih ljudi, ki se šolajo v sami praksi družbenega samoupravljanja. Ni dvoma, da je k temu znatno pripomogla tudi sistematična akcija komunistov v širokih ljudskih množicah in znotraj takšnih demokratičnih samoupravnih organov.
Ti uspehi kažejo, da smo tudi glede razvoja vloge komunistov na pravi poti. Mi smo se uprli tako težnjam, da bi se idejna vloga Zveze komunistov v družbenem življenju oslabila in da bi celotni razvoj družbenega življenja v naši deželi prepustili stihiji in idejnemu razpadu, kakor tudi nazorom, da imajo komunisti monopol ne samo na oblast, marveč tudi na vsako vrsto zavestne socialistične akcije. Prav zato smo tudi v mi-
(Nadalievanje na 4 strani}
4 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 98 - 2». aprila isss
Nič, kar je ustvarjeno, ne sme biti tako sveto, da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, bolj svobodno, še bolj človeško
(Ned a Ij ev an j e s 3. staran;)
milosti razvijali najrazličnejše oblike vključevanja najširših ljudskih množic v neposredno politično odločanje. Praksa nam je pokazala, da smo storili prav. Program prav zato to smer še močneje poudarja.
IF«
Na koncu je potrebno, da spregovorimo, tudi o predlogih za spremembe in dopolnitve osnutka programa. V objavljenih dopolnitvah in spremembah niso zajete vse upravičene pripombe, popravki in dopolnila, marveč samo važnejša. Komisija za sestavo osnutka programa ni utegnila v kratkem času, ki ji je bil na razpolago, izkoristiti vseh predlogov in opraviti vseh pourebnin redakeijsKih del v zvezi s programom. Zato komisija meni, da bo treba v procesu dokončne redakcije programa upoštevati tudi ostale pripombe, ki so v glavnem redakcijskega značaja ali pa upravičeno predlagajo dopolnitve v okviru danih tez in načel programa'.
Od objavljenih sprememb in dopolnitev je en del predlog same komisije, ki je po objavi programa nadaljevala delo, da je sestavila besedilo, drugi del pa je rezultat široke diskusije, ki se je razvijala o programu v organizacijah Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva kakor tudi v naši javnosti nasploh.
V tej smeri so bile na primer dopolnjene formulacije, ki se nanašajo na pojav sodobnih voj-nopolitičnih paktov in blokov. Čeprav je bila načelno že prej jasno poudarjena različna druž-beno-ekonomska in politična vsebina obstoječih blokov, se nam je vendar zdelo potrebno, da to oceno konkretiziramo in da močneje poudarimo tudi aktualne težnje, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj vsega sodobnega sistema mednarodnih stikov. Pri tem je komisija upoštevala zlasti dejstvo, da tuje zahodne države ne le niso posvetile ustrezne pozornosti miroljubnim predlogom, ki so jih sprožile zadnja leta Sovjetska zveza in druge socialistične dežele, marveč da njihovo žilavo vztrajanje na politiki pozicije velike sile resno ogroža smer za nadaljnje popuščanje napetosti, s tem pa konec koncev tudi mir na svetu. Spričo takšnega aktualnega stanja stvari se nam je zdelo potrebno, da — dosledno v istih načelnih okvirih naše zunanje politike bolj konkretno označimo sodobno razdelitev mednarodnih političnih taborov in da hkrati izrečemo priznanje tudi tistim državam, ki dosledno — ne da bi pripadale kateremukoli vojnopolitič-nemu paktu ali bloku — branijo mir in se bore za zmago načel miroljubne koeksistence med državami ne glede na njihovo družbeno ureditev.
Rad bi .pripomnil, da smo pri tem upoštevali tudi dejstvo, da nam v tujini včasih iz nerazumevanja ali iz slabih namenov pripisujejo, da baje ne vidimo, da je blokovska politika odsev nasprotij med kapitalizmom in socializmom in da tako s kritiko blokovske politike pravzaprav razbijamo enotnost socialističnih dežel.
Takšne kritike pa streljajo v prazno, ker napadajo nekaj, kar ni v nobeni zvezi z našim stališčem, o katerem sem govoril v prvem delu referata.
Za človeka, ki se brez predsodkov'loti analize jugoslovanskih gledišč in ki ne želi mešati vprašanja oblik in metod boja " za mir in napredek socializma, o čemer so res in je naravno, da so različna gledišča v mednarodnem delavskem gibanju, z vprašanjem o načelni interna-cionalistični solidarnosti socialističnih sil v boju za obrambo miru in pridobitev socializma, je lahko bilo v tem oziru tudi dosedanje besedilo osnutka programa docela jasno. Vendar pa, da bi se ognili očitkom in nejasnosti, se nam je zdelo potrebno splošne načelne teze programa v tem oziru konkretizirati in v določenem smislu aktualizirati.
Razen tega komisija predlaga, da nekatere formulacije ali teze črtamo iz programa. Delno predlaga komisija to spričo potrebe po čimvečjem skrajšanju programa, delno pa se predlogi za skrajšanje nanašajo na posamezne formulacije, ki so v sedanjem času še preveč teoretično sporne, naloga programa pa konec koncev ni, da poravnava takšna sporna teoretična vprašanja, marveč predvsem, da določi splošno smer praktične akcije Zveze komunistov. Izpuščenih formulacij te vrste je več, zato se ne bom spuščal v njihovo naštevanje in pojasnjevanje vsakega posameznega primera.
Komisija je tudi predlagala določene dopolnitve besedila, tako na primer predlaga komisija dopolnitve v poglavju naši socialni politiki, ki je bila v prvotnem besedilu preozko formulirana in v poglavju o nasi kulturni politiki; vključili smo nekatere dopolnitve o vlogi sin-
dikatov v socialistični izgradnji in podobno.
Hkrati je komisija uredila pripombe, ki so prihajale iz članstva in javnosti, in na tej podlagi formulirala predloge za spremembe ali dopolnitve. Rad bi poudaril, da je bila javna diskusija o programu izredno plodna in koristna. Značilno je, da pripomb, ki bi šle v smeri načelnega spreminjanja osnovne smeri politike, predvidene v programu na posameznih sektorjih družbenega življenja, sploh ni bilo. To priča ne samo o veliki ideološki enotnosti Zveze komunistov, marveč tudi o tem, da se sovražniki socializma in kritiki našega sistema niso smeli zaleteti v osnovne teze programa, v katerih so pravzaprav izražene prav bistvene težnje delovnih ljudi naše dežele. Bilo pa je precej predlogov za zboljšanje formulacij ne samo glede sloga in jezika, marveč tudi v smeri bolj preciznega določanja politične vsebine. Te pripombe so bile koristne za re-digiranje objavljenega besedila, nekatere pa bomo lahko izkoristili v zaključni fazi redigiranja. Seveda so bili tudi takšni predlogi, ki jih komisija ni mogla sprejeti. Komisija je naposled zavrnila tudi tiste, predloge, ki so bili usmerjeni na nepotrebno zaostritev posameznih kritičnih ocen, stoječ na stališču, da je sicer treba kritično prikazati pojav, da pa se v programu ni treba spuščati v politične polemike aktualne narave.
Konec koncev, če bi bili rezultati borbe za siocializem odvisni od izbiranja čiim ostrejših besed, potem bi bila ta borba kaj lahka stvar. Mi pa smo šli za tem, da bo slovar programa hkrati tudi orožje tiste politike, ki io zastopa program.
Znaten del pripomb gre v smeri poudarjanja potreb, da bi čimbolj izenačili slog ali da bi posamezna mesta formulirali preprosteje in bolj poljudno. V tem oziru smo nekaj že storili, še več pa bomo lahko storili v zaključni fazi redigiranja. Vendar pa je treba reči tudi to, da program ne more biti v vseh svojih formulacijah tako poljuden, da ne bi od bralca terjal minimalnega znanja. To pomeni, da bo treba naknadno mnogo delati za pojasnjevanje in populariziranje programa. Med predlogi, ki smo jih sprejeli, je tudi zelo mnogo koristnih idej v tej smeri. Eni predlagajo, naj bi izdali monografije za posamezna poglavja z izčrpnim pojasnilom njihove vsebine. Drugi predlagajo, naj bi programu dodali kratek slovar pojmov z njihovim pojasnilom in bolj poljudnimi obrazložitvami posameznih zamotanih ali teže razumljivih mest. Vsi ti in podobni predlogi so dobri in koristni in treba jih bo uporabiti, ko bomo sprejeti program objavili.
Bilo je več pripomb glede doslednosti uporabe raznih teoretičnih in političnih izrazov. Nekatere pripombe so upravičene, precej pa je tudi nejasnih v samih predlogih.
Iz nekaterih pripomb napri-mer izhaja določena nejasnost o tem, ali naj tako imenovano mirno pot v socializem razumemo kot evolucijo ali kot revolucijo. Program izhaja iz pojmovanja, da je tudi mirna pot pravzaprav samo oblika revolucije. Evolucija je v bistvu kvantitativno kopičenje faktorjev v družbenem razvoju, ki na določeni stopnji nujno zahtevajo skok iz kvantitete v višjo kvaliteto. To je prav bistvo revolucije. In v tem smislu sta evolucija in revolucija dve strani enotnega procesa. Sam ta skok pa se lahko izvrši z ostrim revolucionarnim spopadom ali z vrsto takšnih revolucionarnih spopadov, lahko pa se izvrši tudi v relativno mirnem procesu, v katerem delavski razred in vodilne socialistične sile postopoma "dobivajo vodilno vlogo v oblasti in družbenem življenju ter postopoma uresničujejo socialistično preobrazbo družbe z vrsto ukrepov, ki odstranjujejo izkoriščanje, ki podružbljajo proizvajalna sredstva in zagotavljajo nesporno vodilno vlogo družbeno ekonomskih interesov delavskega razreda v celotnem družbenem razvoju, to se pravi z vrsto ukrepov, ki so v bistvu tudi revolucionarnega značaja.
Ne naših gledišč o enotnosti revolucije in evolucije, ne naših nazorov o mirnem procesu ali mirni poti k oblasti nikakor ne smemo mešati s teorijo o avtomatičnem prehodu iz kapitalizma v socializem. Ta teorija avtomatizma, kakor veste, je v tem, da se sam kapitalizem zaradi notranjih protislovij, ki ga silijo, da se nenehoma prilagaja potrebam razvoja proizvajalnih sil, predvsem pa po sami ekonomski nujnosti, mora postopno spreminjati v socializem. Kakor pa je Lenin povsem pravilno poudaril:	absolutno
brezizhodnega položaja za kapitalizem ni. Družbeni preokret v socializem lahko konec koncev uresničijo samo delavski razred in socialistične sile. ki se zavestno usmerijo na spremembo družbenega -eda, na postopno izgrajevanje socialističnih odnosov. V kakšni obliki, po kateri
poti in prek kakšnih konkretnih nosilcev bodo socialistične sile izvršile ta družbeni preokret, to je seveda stvar konkretnih pogojev in značaja subjektivnih sil.
Precej je tudi pripomb 'Sode uporabe izrazov delavsko in družbeno samoupravljanje, oziroma upravljanje. Iz posameznih pripomb je videti, da si nekateri njihovi predlagatelji niso na jasnem glede pomena teh izrazov. Izhodišče vseh demokratičnih gibanj v naši deželi je pravzaprav smer v razvijanju družbenega samoupravljanja. Čedalje večja razširitev družbenega samoupravljanja in čedalje širše njegove pristojnosti v obravnavanju vrste vprašanj s področja upravljanja družbe — to je v bistvu proces širjenja socialistične demokracije kot neposredne demokracije, proces čedalje širšega vključevanja posameznikov v neposredno družbeno upravljanje, proces postopnega zmanjševanja prisilnih ukrepov države na posameznih področjih družbenega življenja in konec koncev proces odmiranja države. Vse to, kar imenujemo zdaj pri nas delavsko samoupravljanje ali družbeno upravljanje v ustanovah, ki je v bistvu prav tako samo oblika samoupravljanja; vse to so samo različne oblike istega procesa, to se pravi istega razvoja sistema družbenega samoupravljanja.
Zato mislim, da ne bi bilo dobro, če bi delali v programu toge ali celo načelne razlike med raznimi oblikami družbenega samoupravljanja.
Nekatere pripombe tudi pravijo, da v osnutku ne delamo dovolj ostre razlike med višjo fazo socializma in komunizma, ker ne določa podrobneje, kaj razumemo pod višjo fazo socializma, na drugi strani pa ne govorimo dovolj podrobno o komunizmu. Menim, da pri-
Toda v sedanjem času ima državni kapitalizem tudi svoje specifične pojavne oblike in vlogo, na primer v zaostalih deželah. Razen tega lahko celo v deželi diktature proletariata v začetku določene oblike držav-nokapitalističnih odnosov odigrajo prehodno napredno vlogo. Prav zato, da bi zajeli vse te procese, se nam zdi pravilno, da ostane v programu izraz državni kapitalizem.
Na vprašanje o državnem kapitalizmu se sploh ■ nanaša več pripomb. Nekatere izmed njih smo sprejeli. So pa tudi predlogi, ki zahtevajo izčrpne j o obdelavo pojavov državnega kapitalizma. Komisija je menila, da bi to preveč obremenilo program. Konec koncev ni naloga programa, da se spušča v teoretične razprave o takšnih pojavih, marveč da pove o njih samo toliko, kolikor je potrebno za praktično politično akcijo Zveze komunistov. Isto velja za celo vrsto podobnih pripomb, ki se nanašajo na druge probleme mednarodnega razvoja. Teoretično proučevanje takšnih in podobnih vprašanj je stvar nadaljnjega razvoja naših družbenih ved.
Večje število pripomb zahteva, naj bi v programu izčrpneje ocenili vlogo Stalina zlasti v zvezi z vlogo kominforma in letom 194R ter z nienim vplivom na mednarodno delavsko giba--nje. Naj bodo te pripombe še tako razumljive, komisija je menila, da ne kaže programa obremenjevati s podrobnimi analizami konkretnih pojavov, ki že sodijo v zgodovino. Program prinaša tisto, kar je bilo nujno potrebno, da bi pojasnili naše stališče glede stikov med socialističnimi deželami in glede boja za enotnost v mednarodnem delavskem gibanju. V programu je -tudi najosnovnejša analiza družbenega gibanja in značilnih pojavov prehodnega obdobja. Nadaljnje proučevanje vseh teh vprašanj je stvar naše znanosti
■ •	s	•	^	"
-	I	■	.'	s:.-
Ml is
m* —: 11 - ijjt, 11 n w ■ I: i
mmmg:
Delegati odhajajo iz kongresne dvorarfe
pombe te vrste niso upravičene.
V programu je komunizem označen kot končni cilj ZKJ in dana je njegova načelna definicija. V začetku referata sem poudaril, zakaj bi bilo nesmotrno spuščati se v programu v nekatera problematična prerokovanja. Program, ki ga sprejemamo, je program za sedanje rodove; še več, program za obdobje socialistične izgradnje, ki je neposredno pred nami. Nesmiselno bi bilo, misliti namesto bodočih generacij, ki bodo to vsekakor storile bolje, kot to delamo danes mi.
Iz istih razlogov bi bilo za program docela odveč, če bi skušali sam razvoj socializma stisniti v nekakšne shematično določene faze, nižje, srednje in višje, ter delati nekakšne konstrukcije o vsebini teh faz ali določati roke, do katerih naj bi bile te faze končane. Ko v programu v nekaterih mestih govorimo o višjih fazah socialističnega razvoja, mislimo kratko malo na višjo stopnjo razvitosti socialističnih ekonomskih in družbenih odnosov, na višjo stopnjo socialistične demokracije, višjo stopnjo politične stabilnosti socializma, ne pa na natanko določeno družbeno strukturo. Ce bi si prizadevali dati v tem oziru nekakšne konkretne formule, bi se kaj lahko znašli na torišču čistih konstrukcij.
Sprožen je bil tudi predlog, naj bi namesto izraza državni kapitalizem uporabili izraz dr-
žavnomonopolističm kapitalizem.
V tem drugem izrazu — namreč
državnomonopolističnem kapitalizmu — je bržčas pravilneje izraženo poreklo državnega kapitalizma kot težnje, ki raste iz monopolističnega kapitalizma.
naših zgodovinarjev in praktične politike. Iz vseh teh razlogov komisija ni sprejela nobenih bistvenih sprememb v tem vprašanju.
Iz istih razlogov komisija tudi ni mogla sprejeti pripomb, ki predlagajo, naj bi bolj konkretno kritično ocenili dosedanji razvoj v drugih socialističnih deželah. V programu je poudarjeno, da moramo v svojem delu uporabljati ne samo naše izkušnje, marveč tudi izkušnje drugih socialističnih dežel in mednarodnega delavskega gibanja nasploh. To načelo mora biti eno 'bistvenih načel naše prakse. Izkušnje drugih dežel je treba nenehoma proučevati in jih nenehoma uporabljati v praktičnem delu. Ni pa potrebno, da bi v programu podrobneje razpravljali o tem, za kakšne izkušnje gre.
Vrsta pripomb zahteva, naj bi posamezne odstavke dopolnili. Tako zahtevajo, naj bi na več mestih obravnavali filozofske koncepcije marksizma, njegovo etiko, socialistični humanizem, boj proti 'tujim ideološkim in drugim vplivom itd. Nekateri tudi predlagajo, naj bi obširneje govorili o vlogi posameznih družbenih činiteljev in organizacij bodisi v pripravljanju in uresničevanju naše revolucije, bodisi v, sedanjosti. Nekateri tudi predlagajo, naj bi tudi več govorili o pojavu fašizma, o vlogi organizacije ZN in podobno.
Čeprav so vse te pripombe v načelu sprejemljive, jih komisija vendar ni mogla v celoti upoštevati, ker bi vse to pomenilo znatno razširjenje že tako obšiirnega programa. Nekatere
dopolnitve pa smo vendarle sprejeli. Pri zaključni redakciji pa bo morda mogoče vključiti še nekatere.
To se nanaša delno tudi na pripombe 0 tem, da ni dovolj obdelan sistem razdelitve, problem trga v naših pogojih, problem socialistične preobrazbe vasi itd. Tudi to poglavje bi bilo treba vsekakor med redakcijskim delom za dokončno formulacijo programa dopolniti.
Več pripomb velja odstavkom, ki se nanašajo na gospodarski sistem, na sistem planiranja, na vprašanja o odnOsu plana in delavskega samoupravljanja itd. V glavnem gre tu za zahteve, da bi moral program izčrpneje teoretično obdelati vsa ta vprašanja. Komisija meni, da bi lahko posamezna vprašanja v končni redakciji programa nekoliko izčrpneje obdelali. Toda tudi na tem področju se program ne bi smel preveč spuščati v teoretične razprave, ker ni treba, da je učbenik. Program je itudi tu posegel v teoretična vprašanja samo toliko, kolikor je bilo potrebno, da bi dal načelne osnove za našo ekonomsko politiko in za izgradnjo gospodarskega sistema. Nadaljnje teoretično proučevanje vseh teh vprašanj — to proučevanje pa je nedvomno nujno potrebno — mora biti stvar naših družbenih ved ter širše teoretične diskusije.
■Nekaj pripomb pravi, da je razdelek o družbeni strukturi v Jugoslaviji preveč shematičen. Komisija meni, da je ta pripomba upravičena. Komisija pa ni utegnila še pred kongresom opraviti potrebne spremembe. Komisija meqi, da bi bilo najbolje ta razdČlek bistveno skrajšati in opozoriti samo na osnovne elemente družbene strukture v Jugoslaviji, ne da bi se spuščali v podrobnejše opise. Potrebno bo, da kongres za to delo pooblasti redakcijsko komisijo, ki jo ho izvolil.
Določeno šitevilo pripomb se nanaša na razpored poglavij, posameznih odstavkov in pasusov. Večina teh pripomb je takšna, da jih je komaj moč sprejeti. kar bi to terjalo ogromno delo v zvezi s predelavo programa. Razen tega je vprašanje, ali bi bilo takšno predelovanje koristno. V pripravljalnih delih za program je bilo precej sprememb v razdelitvi gradiva. Bile so tudi takšne, kakršne sugerirajo zdaj nekateri predlagatelji sprememb. Vendar pa se je komisija na koncu sporazumela prav o takšni notranji razdelitvi gradiva, kakršno zdaj predlaga, ker je po mnenju relativno najbolj pregledna. Konec koncev razpored ni tako bistven, kakor je bistvena vsebina. Zato komisija meni, da bi
tudi v končni redakciji ne kazalo sprejeti večjih sprememb v notranji sestavi programa.
Iz celote sem izločil nekaj skupin pripomb, in sicer v glavnem tistih, ki jih komisija ni mogla v celoti sprejeti. Seveda s tem še nikakor nisem izčrpal vseh bistvenih pripomb. V celoti vzeto lahko rečemo, da je komisija bolj ali manj upoštevala dobro polovico poslanih pripomb, to pomeni, da je bila diskusija res koristna In uspešna. Koristna pa je bila ne samo zato, ker je pripomogla k zboljšanju programa, marveč tudi zato, ker se je veliko število naših znanstvenih, strokovnih in političnih delavcev ter drugih državljanov aktivno vključilo v
priprave in proučevanje programa. To pa je poroštvo, da bodo lahko program prenesli po kongresu v najširše vrste delovnega ljudstva, pravilno tolmačili njegov smisel in njegove naloge ter mobilizirali naše delovne ljudi, da se bodo po svojih močeh zavzeli za njegovo izpolnjevanje. Vsak izmed nas ve — čeprav je to program Zveze komunistov Jugoslavije — da ga lahko uresničijo samo roke vseh delovnih ljudi naše dežele. Zato čaka zdaj komuniste važna naloga, da napravijo program dostopen in da ga približajo slehernemu delovnemu človeku in ga tako mobilizrajo, da postane zavesten borec za njegovo uresničenje.
Tovariši in tovarišice!
Vj vsi veste, da je naš načrt programa naletel na nekatere kritične ocene v tujini, v mednarodnem socialističnem gibanju. Mi smo od teh kritik sprejeli tisto, kar smo mogli sprejeti, to je tisto, kar ne nasprotuje našim načelnim stališčem.'" Tistega pa. s čimer se ne strinjamo, ne moremo sprejeti (viharno ploskanje). Imamo na primer za seboj dovolj težke izkušnje, da bi mogli iti molče mimo nekaterih negativnih pojavov v sodobnem razvoju socializma, kot da jih nikdar niti nj bilo. Ce pa so bili taki bo-javi, potem so komunisti dolžni storiti vse, da se ne bodo mogli več ponoviti. Naš program bi ne bil program Zveze komunistov, če bi ne opozarjal na vire takih pojavov in na način, kako je treba delati, da se ne ponove.
Naravno je, da ne moremo zahtevati od drugih komunistov, da se v vsem strinjajo z nami, prav tako kot ne moremo soglašati, da nam nekdo odreka pravico povedati, svoje mnenje o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in miru na svetu. Toda mi smo dolžni, da povemo drugim komunistom, bratskim komunističnim partijam, da je program Zveze komunistov Jugoslavije naš program, program za akcijo jugoslovanskih komunistov (ploskanje). Potemtakem ne moremo nikomur priznati pravice, da bi odločal, kaj je v tem programu marksistično in kaj ni in kaj naj pride v naš program, česar v njem ne bi smelo biti, odnosno, da od tega zavisi njihovo sodelovanje z Zvezo komunistov Jugoslavije (ploskanje). Ves naš program je prežet z globoko vero v solidarnost in enotnost socialističnih sil, posebno pa v solidarnost in enotnost komunističnih partij. Ta enotnost pa ne more sloneti na vsiljevanju določenih stališč ene partije drugi, marveč samo na osnovi enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja in stvarnega socialističnega internacionalizma.
Mi danes tukaj zares lahko s polno pravico postavimo vprašanje, kaj je dejansko v duhu socialističnega internacionalizma: ali stališče Zveze komunistov Jugoslavije, ki je pošiljala svoje avtoritativne delegacije na kongrese posameznih komunističnih partij, čeprav se ni v vsem strinjala s sklepi takih kongresov, ali pa stališče nekaterih komunističnih partij, ki so najprvo najavile, nato pa odpovedale svoje delegacije za ta kongres (dolgotrajno ploskanje) samo zaradi tega, ker se ne strinjajo z nekaterim; stališči programa Zveze komunistov Jugoslavije, ki je konec koncev obvezen samo za nas jugoslovanske komuniste in za nikogar drugega (ploskanje).
Da so se takega ravnanja Po-služile nekatere socialdemokratske stranke pod pritiskom protikomunistične histerije, nas ne preseneča. Težje pa nam je razumeti, zakaj ravnajo tako komunistične partije, pa tudi če bi bile zares prepričane o pravilnost; tega, kar sedaj iznašajo kot kritiko programa Zveze komunistov Jugoslavije. Treba je reči, da ne razumemo socialistično solidarnost in enotnost komunistih partij na tak način. Mj ne smatramo za nepravilno in za škodljivo za vzajemno sodelovanje, če kdo pošteno in konstruktivno kritizira naš program. Odklanjamo pa, da bi nam nekdo vsiljeval stališča, s katerimi se ne strinjamo in o katerih smatramo, da niso v korist ne našim narodom, ne mednarodnemu socializmu. V tem smislu prav posebno pozdravljamo dejstvo, da so tu nastopili delegati nekaterih komunističnih partij tovariško in odkrito izjavili, da se v nekaterih stvareh z nami ne strinjajo, so pa hkrati izpričali tudi svoj socialistični internacionalizem. želeč jugoslovanskim komunistom uspehe v graditvi socializma (ploskanje). Mislim, da bi prav takšni odnosi in metode morale biti med komunističnimi partijami. Z drugimi besedami, pazljivo smo proučeval; mnenja drugih in se z njimi okoristili, v kolikor smo smatrali, da je to možno v okviru načelnih postavk programa. Niso pa nam potrebna nekakšna izpričevala o našem marksizmu in leninizmu (viharno ploskanje). Zveza komunistov Jugoslavije je bila vedno zvesta naukom marksiz-ma-leninizma in na tej osnovi sama postavlja svoj program in ga bo formulirala tako. kakor ona pojmuje potrebe delavskega razreda in narodov Jugoslavije, kakor sploh koristi miru in
mednarodnega socializma.
Tovariši in tovarišice, že samo dejstvo, da dajemo zdaj na dnevni red tega kongresa novi program Zveze komunistov Jugoslavije, označuje pomembno fazo našega socialističnega razvoja, ki vanj stopamo, dejstvo, da smo lahko tako posplošili izkušnje našega lastnega boja za socializem, kakor tudi izkušnje socialistične izgradnje v drugih deželah in na tej podlagi dali konkretne perspektive za naslednje obdobje našega boja, kaže, da je naša revolucija že stopila iz faze ustvarjanja osnovnih materialnih, političnih in idejnih temeljih socialistične izgradnje in da. je stopila že globoko v fazo konkretne izgradnje socialističnih odnosov, novih odnosov med ljudmi. Mi ne moremo pričakovati, da se bo vsaka beseda in vsaka predpostavka tega našega programa 'pokazala kot pravilna. Tega tudi nismo imeli pred očmi. Če bi hoteli to, tedaj bi moral program govoriti samo o stvareh, ki so že za nami, ne pa tudi o perspektivah prihodnosti.
Ker se zadnje čase v vrstah marksistov mnogo govori o revizionizmu, tudi nas včasi »po-časte« s takšnim pridevkom. Če pa razumemo pod pojmom re-
vizionizma reakcionarno drsenje s pozicij socializma in socialistične znanstvene misli na pozicije buržoazne in druge nesocialistične ideologije, tedaj revizionizem v delavskem gibanju nedvomno imamo, smo ga imeli in ga bomo imeli, dokler bodo sile kapitalizma v sodobnem svetu pomemben politični faktor, katerega vpliv se zrcali v delavskem gibanju. Nenehni idejni boj proti takšnemu revizionizmu je nujno potreben. Ne smemo pa pozabljati, da se revizionizem ne pojavlja samo v tistih klasičnih oblikah, v katerih ga poznamo iz zgodovine delavskega gibanja. Hkrati je treba reči, da enako hudo revizijo marksizma opravlja tudi vpliv dogmatizma in birokratizma na mednarodno delavsko gibanje. Toda na drugi strani je prav taiko, kakor je potreben aktiven boj prati eni in drugi težnji drsenja idejnih in družbenopolitičnih pozicij socializma, tudi nujno potrebno, da se ne bojimo bolj smelih korakov v razvoju socialistične misli. Tu lahko seveda delamo tudi napake, toda največja napaka je stopicanje na mestu. Prav zato v našem programu smelo govorimo o problemih, ki jih vidimo in ki jim skušamo' najti rešitev.
Naš program je odsev stanja socialistične misli in socialistične prakse v naši deželi. Nova praksa, novi uspehi, novi nauki, povzeti iz uspehov in neuspehov, bodo omogočili naši Zvezi, da bo tudi v prihodnje svoj program nenehoma izpopolnjevala, spreminjala, popravljala, dopolnjevala in presegala. V tem smislu naj tudi za sam program veljajo zaključne besede v njegovem besedilu, da »nič, kar je ustvarjeno, ne sme bit;. tako sveto, da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško«.
Sožcilna izjave predsednika Tiia
Ljubljana, 24. apr. Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal družini pokojnega Antuna - Tune Babiča v Zagrebu sožalno brzojavko naslednje vsebine:
»Z velikim obžalovanjem sem prejel vest o smrti Antu-na - Tune Babiča, našega soborca in bivšega člana Ljudske skupščine. Članom njegove družine sporočam ob tej priliki izraze iskrenega sožalja.«
DELEGATI
vil nmMEM esj
BODO OBISKIH AVTOMOBILSKO GESTO
Ljubljana, 24. aprila. Večje število delegatov VIL kongresa ZKJ bo obiskalo po končanem kongresu mladinske de-loime brigade iz svojih okrajev, ki grade avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. Delegati bodo otb tej priliki govorili mladincem o poteku VII. kongresa ZKJ, nekateri pa bodo ostali na avtomobilski cesti, da bodo skupno z mladinci proslavili 1. maj.
Poleg delegatov VII. kongresa bodo prvomajski; proslavi na avtomobilski cesti, za katero še pripravlja bogat kulturni, zabavni in športni program, prisostvovali tudi delovni kolektivi iz Zaareba, Ljubljane. Trbovelj in drugih industrijskih krajev.
BEETHOVNOVA DEVETA SIMFONIJA
V počastitev kongresa ZKJ bosta zbor in orkester Slovenske Filharmonije izvedla skupaj z opernimi solisti v petek, 25. aprila, ob */:21 h v vel. fil-harm. dvorani Beethovnovo Deveto simfonijo. Znana je zgodovina te znamenite kompozicije, ki sega po svoji občečloveški ideji med največje stvaritve glasbene literature ter je obenem edinstvena manifestacija človeške kulture nasploh.
Upravi SF se je posrečilo angažirati za to izvedbo odličnega diregenta dr. Fabiena Sevickega, ameriškega državljana ruskega porekla. Učenec velikih skladateljev Ljadova, Korsakova in Glazunova je sedaj stalni dirigent simf. orkestra v Indianopolisu. Pred kratkim je z velikim uspehom gostoval v Ljubljani, že pred leti pa je v Jugoslaviji dirigiral Misso solemnis, Carmen in mnoga večja simfonična dela. Je stalen gost v Chicagu, Nevv Vorku. Los Anareiesu. Bostonu, v Evropi pa gostuje v Berlinu, Parizu, Rimu, Milanu, na Dunaju in v Varšavi. Pozna ga ves glasbeni svet in z izvedbami v Jugoslaviji je potrdil svoj veliki sloves.
Za orkester SF bo to prvi koncert pa odlično uspelem gostovanju v Celovcu.
St. 98 — 25. APRILA 1958	/	SLOVENSKI	POROCEVfiLicC	'/	8
Novi statut na] zagotovi Smdikathe organizac uresničenje sklepov kongresa in delitev dohodka
n^iTur iumiun? MHDvnvr^n	IZ	RAZPRAVE	SVETOZARJA	VUKMANOVIČA
tinskih organizacij, izredni kongres ZKJ pa se lahko skliče na zahtevo tretjine članov Zveze ali na zahtevo Zvez komunistov dveh ljudskih republik.
V načrtu so končno predlagane izpremembe glede roka sklicevanja kongresov in konferenc. Izkušnja je pokazala, da razdobje petih lat bolj ustreza celoti našega družbenega razvoja, ki jo je mogoče Izčrpno analizirati in oceniti na kongresu ter na podlagi tega sprejeti program
Druga skupina izbrememb in izpopolnitev je usmerjena na vnašanje več prožnosti v organizacijske oblike in delovne metode, na opuščanje formulacij, ki so bile prekoračene s sodobno delovno prakso Zveze, in na odstranjevanje nekaterih tehnično-administrativnih predpisov. Komisija je bila mnenja, da je treba s statutom precizirati samo osnovna organizacijska načela, osnovne oblike in metode delavnosti, izogniti pa se vsaki togosti, vsakemu šabloniziranju, ki bi motilo in oviralo normalno delo in razvoj tako živega družbenega organizma, kakor je naša za daljšo delovno dobo. Zaradi istih razlogov je bila izvršena tudi izpremeba o sklicevanju pokrajinskih in oblastnih konferenc.
Pot za socialistične koristi nas vseh
IZ RAZPRAVE BORISA KRAIGHERJA
seveda dokaj manj človeškega dela, sproščeno delo pa ne najde zaposlitve v drugih vejah — živinoreji, predelavi kmetijskih pridelkov itd., čeprav mora tudi to nujno spremljati razvoj samega poljedelstva. Ta enostranost v razvoju zadružništva ni pomanjkljivost samo koperacije, temveč predvsem pomanjkljivost razvoja kmetijstva kot celote. S temi okoliščinami morajo računati naši letni plani, zlasti pa še ukrepi, 'ki jih sproti sprejemamo na področju kmetijstva.
Bolj bi se morali brigati za ustvarjanje splošnih pogojev, ki omogočajo kooperacijo na daljši čas. Tu mislim na gotovost, ki jo morajo imeti zadruge in proizvajalci, ki pristanejo na kooperacijo. če se pogosto spremi-najo cene pridelkom, višina regresov, cene reprodukcijskega materiala, obrestne mere za investicijska in obratna sredstva, višina udeležbe itd., tedaj seveda zadruge in kmetijska gospodarstva, kmečke delovne zadruge in ekonomije težko izdelajo plane za daljše razdobje, proizvajalcem pa ne bo prida do tega, da bi sklepali z zadrugami večletne pogodbe. Potrebna je vsaj minimalna stabilnost na tržišču; kar velja glede tržišča za indijl-strijo, se nanaša morda še boOij na kmetijstvo, ker tudi ono zahteva dolgoročna vlaganja in prav zato mu je potreben daUijjK proizvodni plan, ki bo zanj ren-potrjujejo pravilnost naše poti« tabilen.	i
morajo racionalno in rentabilno vključevati v proizvodnjo. Ce tega ne dosežemo, bo med drugim gotovo prišlo tudi do zmanjšanja zaposlenosti v tistih gospodarstvih, ki stopijo v kooperacijo. Zato morajo iti kooperacije vse bolj v širino in tako ustvarjati jnožnosti za čimvečjo zaposlenost, za hitrejše naraščanje delovne storilnosti in .organiziranj e mo'derne proizvodnje.
‘ Tudi tiste zadruge, ki so dale pozitivne primere in dobre začetne rezultate, poudarjajo, da je treba kar najbolj razširiti kooperacijo s posameznimi proizvajalci, če hočemo doseči uspeh v celoti. Koperacija se'ne more ustaviti dlje časa pri eni sami vejj dejavnosti, na primer pr; podljedelstvu. Ker se kooperacija v poljedelstvu izvaja na višji tehnični ravni, zahteva
'K sta. j SLOVENSKI P080CBV1LEC / St. 98 — as. apmla mss
Bobri nameni
»Od besed do dejanj je težaven korak.,-« pripoveduje tisti znani slovnični primer. To lahko vzamemo tudi kot enega osnovnih pravil politične slovnice, ki nanjo tako očitno spominja zanimivo orokavičeno prerekanje v Ekonomsko-socialnem svetu OZN.
Gre za to, da namerava OZN po vzoru nekaterih regionalnih gospodarskih komisij (n. pr. za Evropo, za Jugovzhodno Azijo, za Latinsko Ameriko) ustanoviti tudi podobno komisijo za Afriko. Delegati_ osmih neodvisnih afriških držav, ki
so te dni zborovali v Nkru-mahovi prestolnici Akri, so kljub politični mladosti svojih domovin začuda veliko govorili o »afriški osebnosti« in o tem, da bi bilo treba okrepiti afriški vpliv v Organizaciji združenih narodov. Svetovni tisk je pričel pisati o »četrti sili«, krogi OZN pa so se pričeli nemudoma zelo prizadevno zanimati za tisto, kar se dogaja v vroči prestolnici.' Prvi izraz
tega zanimanja je razprava o omenjeni komisiji.
Jasno je kajpak, da visita izraza »afriška osebnost« in »četrta sila« precej visoko v zraku, dokler se tisti, ki bi jima mogli dati kaj bolj otipljivo obeležje, kot so deklarativne izjave, ne bodo mogli opreti na vsaj kolikor toliko soliden gospodarski potencial. Da pa bi lahko to v resnici storili, bo treba še veliko sredstev in še več trdega dela. Države, ki jim bodo morda kdaj prilepili vzdevek »akr-ske« kakor so tistim iz Ban-dunga »bandunške«, imajo res velikanske zaloge pomembnih surovin. Do teh surovin pa je treba priti. Treba je zgraditi rudniške in predelovalne naprave, izšolati delovno silo, urediti prometne zveze ... in še marsikaj. Za to, da bi lahko zgradili to družb eno-ekonomsko infrastrukturo (kakor imenuje ves ta osnovni gospodarski potencial strokovna govorica) bi bilo treba investirati v razvoj teh držav kako milijardo dolarjev; raje več kakor manj.
Gospodarski komisiji OZN za Afriko se torej odpira široko delovno področje. Vprašanje je le, ali bo mogla naloge, ki jo čakajo, tudi izvršiti. Začetek ne obeta dosti. Ze prvi govori v ECOSOC kažejo, da skušajo vse države, ki so morebiti pripravljene nuditi Afričanom kako pomoč, izrabiti to pomoč tudi za propagiranje svojih političnih interesov. Američan Cristopher Phillips je že kar ob začetku povedal, da bi bilo za Komisijo zelo koristno, če bi bile ZDA ali »katerakoli druga nezainteresirana država« izključena iz članstva. Sovjetski delegat Ar-kadijev je prevzel vlogo mačka, ki so mu stopili na rep; izjavil je, da so ZDA »merile neposredno na Sovjetsko zvezo«, to se pravi, da so jo hotele posredno izriniti iz komisije.
Res je najbrž, da bi Američani bržkone raje videli v Komisiji vsakogar drugega prej kot Sovjetsko zvezo. Izkušnje s Srednjega vzhoda so bile grenke... Res pa je tudi, da nobena sodobna država — tudi Združene države in Sovjetska zveza ne — pa tudi noben blok držav ne bi mogel kar tako zbrati milijardo dolarjev in jo investirati v Afriko, tudi če bi šlo za še tako pomembne interese. Pa tudi afriške države bi bržkone raje sprejele pomoč od takšnega organa OZN. kjer bi bile včlanjene vse velesile, kot od takšnega, kjer bi prevladovala samo ena stran.
Kakor je rekel francoski delegat — vsi so pripravljeni pomagati. In vendar bi se utegnilo zgoditi, da se bo pri afriškem primeru v malem zgodilo tisto, kar se je v velikem pripetilo pri razpravah okrog Posebnega sklada OZN za pomoč nerazvitim državam (SUNFED). Zadeva ne more in ne more steči. Tako dolgo, dokler velesile, ki se zdaj prerekajo okrog malenkostnih prednosti in izgubljajo moč in voljo v drobnarijah, ne bodo pripravljene dokončno presekati gordijski vozel SUNFED, bo imela tudi gospodarska komisija za Afrika bolj simboličen kot stvarni pomen.
Milijarda dolarjev je nekaj drugega kot načelna deklaracija o dobri volji; in solidnega mednarodnega kreditiranja ni mogoče začeti z drobnimi prepirčki. Kar pa zadeva »dobre namene«, imajo Angleži pregovor, da je z njimi tlakovana pot v pekel. Najbrž res — če so takšni, kakor jih kažejo zdaj nekatere velesile v ECOSOC.	dd
ODMEVI NK VIL KONGRES KPJ
VREME
Komentarji Iz tujine
Prva poročila o delu ljubljanskega kongresa KPJ kažejo veliko zanimanje svetovne javnosti
BEOGRAD, 24. apr. (Tam.jug). Prva poročila tujih tiskovnih agencij radijskih postaj in listov s kongresa v Ljubljani kažejo veliko zanimanje, s katerim v svetu spremljajo delo VII. kongresa ZKJ. Mnogo vesti, informacij in fotografij je bilo objavljenih na prvih straneh svetovnega tiska, televizijske postaje pa so vključile v svoj program posnetke s kon-
gresa.
Mnoge tuje tiskovne agencije, radijske postaje in-časopisi, kakor londonski »Times«, Varšavska »Tribuna Ludu«, »New York Times«, pariški »Monde«, bostonski »Christian Science Monitor«, londonski »Daily Telegraph«, indijski »Hindustan Standard« in drugi objavljajo tudi prve komentarje o delu kongresa. V teh komentarjih je posvečeno največ pozornosti stališčem ZKJ do zunanjepolitičnih vprašanj in mednarodnih problemov, ter ugotavljajo enotnost delegatov na kongresu za ohranitev in utrditev neodvisnih in ' izven-blokovskih stališč Jugoslavije.
Varšavska »Tribuna Ludu« pravi v svojem komentarju, da gre »ljudska Jugoslavija trdno naprej po poti socialistične
graditve pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije«. V komentarju je dalje poudarjeno, da so bili v zadnjih dveh letih znatno izboljšani od-nošaji Jugoslavije z drugimi socialističnimi državami. Kongresu želi plodno delo in krepitev Zveze komunistov Jugoslavije, ter konsolidacijo mednarodnega delavskega gibanja.
Tiskovne agencije Reuter, APF, DPA in United Press objavljajo dolga poročila in izvlečke iz govora Aleksandra Rankoviča. Vsa agencijska poročila poudarjajo, da je bil referat Rankoviča pozdravljen z burnim odobravanjem.
Sinočnji pariški »Monde« posveča skoraj celo stran dogodkom okrog kongresa in poudarja, da bo odločenost Jugoslo-
BURGIBOVA TISKOVNA KONFERENCA
Tunis, 24. aprila (Reuter). Predsednik Tunizije Habib Burgiba je danes na tiskovni konferenci izjavil, da njegova vlada za sedaj ne namerava postaviti pred Varnostni svet
LABURISTI ODKLONILI SODELOVANJE
London, 24. apr. (Tanjug). Britanska laburistična stranka' je odklonila sodelovanje z konservativno vlado o vprašanju obrambe. O tem sta se nedavno razgovarjala šef opozicije Gaitskell in predsednik vlade Macmillan. Tako je danes poročal v spodnjem domu predsednik vlade, Gaitskell pa je izrazil soglasje z njegovo izjavo. Macmillan je namreč dejal, da so pri razgovorih ugotovili, da »ne bi ustrezalo britanskemu parlamentarnemu sistemu«, če bi organizirali skupen odbor, kateremu bi ministri izročali informacije o obrambnih problemih in ki bi se ga lahko posluževala tudi opozicija. Macmillan je izrazil obžalovanje, ker je opozicija odklonila predlog, da bi izkoristili tudi druge ^oblike posvetovanj o teh vprašanjih. Po menju parlamentarnih krogov bi imela vlada mnogo lažje stališče pri mednarodnih konferencah, če bi opozicija privolila na sodelovanje v neki obliki »dvopartijske obrambne politike«. Vendar pa je laburistična opozicija odklonila ta predlog, ker si m hotela vezati roke v parlamentu in si je raje pridržala svobodo kritiziranja_ vlade o vsakem vprašanju, ki je hkrati povezano z zunanjo politiko.
Kambodža ima novo vlado
Pnom Penh, 24. apr. (AFP). Kamboška skupščina je danes podprla novo vlado, ki jo je sestavil Sim Var. Vladi so izglasovali zaupnico s 36 glasovi proti 15 vzdržanim in dvema proti. Sim Var je v svoji vladi obdržal tudi obrambno ministrstvo.
Neredi v Karačiju
Karači, 24. apr. (AFP). Pri občinskih volitvah v Karačiju je davi prišlo do neredov. — Okrog 30 ljudi je bilo ranjenih, eden pa ubit. Med ranjenimi so tudi policaji.
OZN svojih nesoglasij s Francijo. Vendar pa bo to odvisno predvsem od uspešne in nagle rešitve vladne krize v Franciji. Po njegovih besedah je tuniška vlada zavzela tako stališče zaradi »izboljšanja ozračja v Franciji«. Predsednik Burgiba je nato dejal, da Tuniziji daje spodbudo neuspeh Georgea Bidaulta.^ Burgiba je dejal, da je Bidault doživel neuspeh, ker niti v francoskem parlamentu niti v ljudsko - republikanskem gibanju ni dobil podpore za svojo ekstremistično politiko. —
Glede sklepa tuniške vlade, da bodo morali imeti francoski državljani vize za vstop v Tunizijo, je Burgiba dejal, da je bil ta sklep sprejet, v interesu tuniške varnosti, da pa bi ga lan ko ponovno ukinili, če bi se položaj izboljšal.
vanov do nadaljevanja svoje lastne poti v socializem glavno obeležje kongresa ZKJ. Tudi ta list obširno citira poročilo tov. Rankoviča in objavlja daljše citate iz programa ZKJ.
Atenski listi objavljajo na prvih straneh in na vidnih mestih dolge izvlečke iz govora generalnega sekretarja Tita, pri čemer dajejo prednost posebno tistim delom govora, ki se nanašajo na mednarodno politiko. V naslovih pa atenski listi poudarjajo sodelovanje, ki obstoja med Jugoslavijo in Grčijo, označujoč ga kot vzor koeksistence dveh držav z različno družbeno ureditvijo.
Tudi vsi zahodnonemški listi objavljajo dolga poročila o referatu generalnega sekretarja. Ameriški tisk pa z objavlja? njem vrste vesti tujih agencij in svojih dopisnikov in agencij kaže zanimanje za kongres ZKJ. Tudi ta tisk navaja predvsem tiste dele Titovega govora, ki zadevajo zunanjo politiko. List »Hindustan Standard« v uvodniku pod naslovom »Druga pot v socializem« poudarja, da bodo sklepe kongresa z zanimanjem proučevali mnogi ljudje izven Jugoslavije. Razvoj jugoslovanske Komunistične partije, nadaljuje list, je zelo pomemben za komunistični svet, imel pa bo svoj odmev tudi v drugih državah, zlasti v tistih, ki so sprejele določen socialistični program, kakor je na primer delavsko samoupravljanje v tovarnah — idejo, ki so jo prvi uvedli jugoslovanski komunisti, danes pa jo sprejemajo v mnogih državah vključno tudi v Indiji.
Večina vzhodnoevropskih časopisov pa objavlja samo krajša agencijska poročila o otvoritvi in delu kongresa. ■Moskovska časopisja »Pravda« in »Izvesti j a« objavljata Tassovo poročilo, v katerem je naveden dnevni red, število prisotnih delegatov ter dodaja, da je z referatom v prvi točki dnevnega reda nastopil Josip Broz Tito.
Nehrujev obisk v Tibetu odložen
NEW DELHI, 24. aprila. (Tanjug). Dobro obveščeni indijski krogi trdijo, da je obisk premiera Nehruja v Tibetu, ki je bil že davno najavljen, odložen do srede septembra. Upajo, da se bo ob tej priložnosti Nehru ponovno sestal s kitajskim premierom Cu En Lajem. Menijo namreč, da bosta oba državnika hkrati odpotovala v Tibet, ko se bo Cu En Laj vračal čez New Delhi iz obiska v Egiptu. Ti krogi poudarjajo, da dejstvo o sestanku obeh državnikov popolnoma demantira zlonamerna ugibanja nekaterih tujih listov o nekih »posebnih interesih« Indije v Tibetu.
Demonstracije na Malti
Le Valeta, 24. apr. (Reuter). — Med protibritanskimi demonstracijami na ulicah glavnega mesta Malte je bilo v spopadu s policijo ranjenih 15 demonstrantov. Demonstrirali so pristaši bivšega predsednika vlade, šefa laburistične stranke Min-toffa. V zvezi z vladno krizo pa se je zvedelo, da je šef opozicije nacionalne stranke odklonil guvernerjevo ponudbo za sestavo nove vlade.
  —--------------------------“t:	•	-.»
: y
AHA, PRVA RAKETA JE PRIŽGANA — MORDA BOMO PA RES KRENILI. ..
Zahodna nota Moskvi
Veleposlaniki treh zahodnih držav so izročili noto, ki predlaga skupna posvetovanja z Gromikom
PARIZ, 24. apr. (AFP). Danes so objavili vsebino skupne note, ki so je velepo slaniki treh zahodnih držav izročili sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku. V noti je rečeno, da bi skupni sestanki veleposlanikov treh zahodnih držav v Moskvi s sovjetskim zunanjim ministrom bolj olajšali razgovore, kot pa razgovori z vsakim posebej. V noti je dalje rečeno, da so tri zahodne sile razumele sovjetski predlog o sestanku veleposlanikov z dne li. aprila tako, da bodo razgovori v Moskvi skupni.
V sovjetskem predlogu — poudarja nota — ni bilo ničesar, iz čemer bi se lahko sklepalo, da Sovjetska zveza zastopa stališče razgovorov z vsakim veleposlanikom posebej glede sestanka na najvišji ravni. Tri zahodne sile menijo, da je cilj pripravljalnih sestankov proučiti stališče raznih vlad o večjih vprašanjih, ki bi bila predložena
Odgovor na pismo
Sovjetski premier je v odgovoru psenhowerju izrazil razočaranje, ker ZDA hiso pristale na poziv o prekinitvi jedrskih poskusov
MOSKVA, 24. apr. (TASS). V odgovoru na pismo ameriškega predsednika Eisenhowerja z dne 8. aprila, ki je bil v Washingtonu izročen 22. t. m., je predsednik sovjetske vlade Hruščev ponovno apeliral na ZDA in Veliko Britanijo, naj sledita primeru ZSSR in ustavita poskuse z jedrskim orožjem. Hruščev izraža globoko razočaranje nad Eisenhowerjevim odgovorom na prejšnji apel Sovjetske zveze za ustavitev poskusnih eksplozij in pravi, da nobena država, ki proizvaja jedrsko orožje, danes ne bi smela težiti k temu, da doseže vojaško in strateško premoč nad drugo stranjo.
nad ozemljem ZSSR
Predsednik sovjetske vlade v pismu izjavlja, da se ne strinja s stališčem predsednika Eisenhowerja, da bi moral biti sklep o ustavitvi jedrskih eksplozij del sporazuma o splošni razorožitvi. V tej zvezi Hruščev postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se bodo vzporedno z razgovori o razorožitvi nadaljevale jedrske eksplozije.
Glede načrta ameriškega predsednika o tajco imenovanem »odprtem nebu« pa je sovjetski premier dejal, da nič ne prispeva k rešitvi razoro-žitvenega problema. Hruščev se sprašuje, če se bodo v pogojih, .ko obstoja napetost in nezaupanje med ■ državami, ameriški in sovjetski narodi počutili bolj vame in mirne.
.poved za petek:	sončno	in
>liko toplejše vreme. Nočne pcrature od 0 do 5. v Pnmor-0. Na.jvišje dnevne do 18 sto-Cejzija
eme do konca tedna:	Lepo
ne in postopno toplejše.
TELEGRAMI
NE\V DLLHI — Predsednik indijskega nacionalnega kongresa Debar je obsodil oboroževanje Zahodne Nemčije z atomskim orožjem, češ, da to veča mednarodno napetost. V intervjuju poljski agenciji je Debar pozdravil načrt Rapac-kega in sovjetski sklep o ustavitvi atomskih poskusov.
LONDON — Velika Britanija in Japonska sta uspesno končali pogajanja o novem enoletnem trgovinskem sporazumu. Sporazum predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti od 29 do 30 milijonov šterlingov za vsako stran.
DUNAJ — Predsednik Avstrije dr. Adolf Scharf bo uradno obiskal Švico od 12. do 14. maja.
VVINNIPEG — Kongres kanadske laburistične stranke je pozval vlado, naj takoj nekaj ukrene, zlasti v OZN, kar bi privedlo do plodnih pogajanj med velikimi silami za prepoved poskusov z jedrskim orožjem, proizvodnjo tega orožja, ter eventualno uničenje obstoječih rezerv.
DJAKARTA — Indonezijske vladne sile so zavzele Ala-han, važno obrambno' oporišče na srednji Sumatri. Vladne čete močno napredujejo k Bukitingiju in oblegajo Solok, ki bo v kratkem padel.
KAIRO :— V Egiptu se je začela kampanja za priznanje ženskih pravic. V okviru te kampanje bodo zbirali podpise v ’ prid ženskim pravicam, zlasti glede omejevanja ločitve zakona in ukinitve prisilne sklenitve zakonske zveze, ter prepovedi mnogoženstva.
RIO DE JANEIRO — Zunanje ministrstvo Brazilije sporoča. da bo iranski šah Reza Pahlevi prihodnje leto uradno
obiskal Brazilijo.	,	,
MONTEVIDEO — Za danes je napovedana stavka 15U.UUU delavcev, zaposlenih v urugvajskih transportnih, časopisnih in gostinskih podjetjih, ter plinarnah. Stavka je v znak solidarnosti z delavci, ki so ostali brez dela. ko so zaprli dve veliki
ameriški podjetji.
DUNAJ — Tu se je začel peti sestanek sveta guvernerjev mednarodne agencije za miroljubno izkoriščanje atomske energije. Svet guvernerjev bo razpravljal o načrtu dela agencije za prihodnje leto, in o dnevnem redu mednarodne konference,- ki bo letos septembra.
če bodo in ZDA letala patruljna letala obeh sil, ki bodo izvajala inšpekcijo. Ponovno opozarja na polete. ameriških letal z atomskimi in vodikovimi bombami proti mejam Sovjetske zveze in poziva vlado ZDA, naj »naredi konec tej nevarni igri z ognjem«.
Glede ameriškega mnenja o izkoriščanju vtesolja v mirnodobske namene, pa Hruščev izjavlja, da je ZSSR pripravljena na sklenitev pogodbe, s katero bi bila prepovedana uporaba vesolja v vojne namene. Vendar pa sovjetska vlada — je rečeno v pismu Hruščeva, ne more ignorirati dejstva, da atomskega in vodikovega orožja ni moč lan-sirati samo ž medcelinskimi raketami, temveč tudi z raketami srednjega in celo tudi manjšega radiusa iz ameriških oporišč, ki obkrožajo Sovjetsko zvezo. Hruščev pravi, da Eisenhowerjev predlog v tem vprašanju obsega samo prepoved medcelinskih raket in zato sovjetska vlada ponovno vztraja, da je^ mogoče govoriti o tem vprašanju samo hkrati z vprašanjem likvidacije vojaških oporišč na tujih ozemljih: v Evropi,
Pismo Smimova bostonskemu županu
Moskva, 24. apr. (TASS). Predsednik izvršnega komiteja leningrajskega mestnega sovjeta Nikolaj Smirnov je poslal odprto pismo bostonskemu županu Johnu Hynesu, v katerem pravi, da bi medsebojni obiski predsednikov občin sovjetskih ^in ameriških mest koristili boljšemu razumevanju in vzpostavili boljše odnošaje med Sovjetsko zvezo in ZDA. Pismo je odgovor na predlog, ki ga je dal bostonski župan v intervjuju časopisu »Sovjetska j a Rosi j a« o možnosti organiziranja medsebojnih obiskov delegacij raznih mest ZSSR in ZDA. V pismu je rečeno, da je leningrajski mestni sovjet pripravljen že letos sprejeti delegacijo občinskih predsednikov iz več mest v ZDA. Smirnov pa pravi v pismu, da je pripravljen sodelovati v delegaciji sovjetskih mest, ki bi obiskala ZDA.
na Balkanu, Srednjem vzhodu in v Severni Afriki. Premier Hruščev pravi nadalje v svoji poslanici, da se skušajo ZDA s svojim stališčem glede izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene pokazati kot pristaš miroljubnega izkoriščanja atomske energije. Glede vprašanja razorožitve pa Hruščev poudarja, da ZDA vztrajajo izključno na nadzorstvu, namesto da bi se lotile praktičnih ukrepov razorožitve.
konferenci najvišjih predstavnikov. Na .pripravljalnem sestanku v Moskvi — je rečeno v noti — naj bi ne sprejemali nobenih sklepov, temveč samo' v splošni diskusiji izbrali vprašanja, o katerih je mogoče doseči sporazum med velikimi silami. Tri zahodne sile so mnenja, da bi glede praktične procedure razgovori hitreje napredovali, če bi bili skupni, ne pa ločeni. Nota priporoča sovjetski vladi, naj bi takoj začeli skupne razgovore veleposlanikov z ministrom Gromiko v okviru priprav za sestanek najvišjih predstavnikov. Veleposlaniki treh zahodnih držav bi se s sovjetskim zunanjim ministrom raz-govarjali predvsem o dnevnem redu konference, pozneje, v primernem trenutku, pa tudi o datumu in kraju, kjer naj bi bila konferenca, kakor tudi o državah, ki bi bile povabljene, da sodelujejo na konferenci najvišjih predstavnikov. Ob zaključku tri vlade izražajo upanje, da bo ZSSR upoštevala te pripombe zahodnih sil.
Sinoči pa je britanski zunanji minister Selwyn Llovd izjavil, da sovjetsko vabljenje treh zahodnih veleposlanikov vsakega posebej na razgovore, pomeni izgubljanje časa. —
Lloyd je to izjavil v spodnjem domu, ko je odgovarjal na vprašanje laburističnega poslanca, o napredku, ki je bil dosežen med razgovori v Moskvi. Šef Foreign Officea je dejal, da se je sovjetski zunanji minister Gromiko doslej po enkrat razgovarjal ločeno z vsakim od treh veleposlanikov in3 da se za sedaj ni voljan sestati z njimi skupno. Ko je laburistični poslanec pripomnil, da je sov j. vlada baje pripravljena na skupni sestanek veleposlanikov, če bi bila na tak sestanek povabljena tudi češkoslovaški in poljski veleposlanik, je Lloyd odgovoril, da sovjetska vlada doslej tega ni sporočila britanski vladi.
Posvetovanje o fintarkiiki
Washington, 24. aprila (AP).— Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so se ZDA začele posvetovati o nadaljevanju znanstvenega sodelovanja na Antarktiki po zaključku geofi-zičnega leta 31. decembra 1958. Po organizaciji za mednarodno geofizično leto je več dežel, med njimi ZDA in ZSSR, sporočilo, da nameravajo nadaljevati znanstveno delo na Antarktiki de nedoločenega časa po zaključku mednarodnega geofizičnega leta. V političnih krogih v Washing-tonu izražajo mnenje, da so sedanja posvetovanja ZDA samo en vidik mnogo širših proučevanj v zvezi s prihodnjim položajem na antarktičnem kontinentu. ZDA so namreč naklonjene internacionalizaciji Antarktike pod mednarodno upravo.
Plevenova posietnnania
Kljub načelnim pristankom nekaterih strank še ni gotovo,
Plevenu uspelo sestaviti vlado
ali bo
PARIZ 24. apr. (Tanjug). Drugi mandator za sestavo nove vlade, bivši premier Rene pieven, je danes dobil načelno soglasje voditeljev najštevilnejših parlamentarnih skupm za določitev »enotne nacionalne politike v Alžiriji«. Po mnenju Plevena, šefa demokratične stranke centra, predstavlja »nesloga skupin glede alžirskega vprašanja največji francoski problem«. Zato se je med sedanjimi posvetovanji Pieven omejil predvsem na iskanje kompromisne osnove izključno za vprašanje spopada v Alžiriji.
no dvomljivo, predvsem zarad: zelo zadržanega stališča vplivne skupine radikalov, ki so pred enim letom v podobnem položaju izzvali Plevenov neuspeh. Radikalni predstavnik Daladier je danes postavil Plevenu serijo konkretnih vprašanj in je poleg drugega zahteval tudi umik socialista Lacosta s položaja generalnega rezidenta v Alžiriji. Ta zahteva bi lahko izzvala nespo-
Socialistični voditelj Guy Mollet, desničarski voditelj An. toine Pinay in predstavnik: katoliških republikancev Robert Schuman so po razgovorih s Plevenom izjavili, da se v načelu strinjajo u njegovimi sedanjimi napori.
Čeprav' je prišla kriza že v drugi teden trajanja, je upanje bivšega premiera kljub tem opogumljajočim izjavam še ved-
Favoriti so že v ospredju
Vrnjakča Banja, 24. apr. V IV. kolu ekipnega tekmovanja šahistov Jugoslavije so bili doseženi tile izidi:
Partizan — ‘LSK 2.5;1.d (6), Gligorič je na prvi deski premagal Vidmarja ml., partije Milič — Stupica, Rakič — Mlinar in Andric — Tomšič pa so se končale remi. Ostale partije so bile prekinjene, računajo pa, da bo Partizan pospravil zmago 7:3.
Sarajevski ŽK in Slavija sta po prvem dnevu končala dvoboj 2.5:3.5 (4) v korist Slavije. V dvoboju med Mladostjo in Crveno zvezdo je sinoči vodila Mladost 2:1, sedem izidov pa je bilo še odprvih. Valjev-ski SK je ob eni prekinjeni partiji za 1 točko na slabšem, saj se je srečanje po prvem dnevu končalo 4:5. Na prvi deski sta Jovčič in Puc remizirala, na drugi pa je Vuletid premagal mojstra Germeka.
Stanje po IV. kolu: Slavija 21.5 (6), Mladost 20.5 (8-, Partizan 20 (7). Maribor 18.5 IZ\. LŠK 17.5 (7), Sarajevski ŠK15 (4), valjevski ŠK 14 (1) in Cr-vena zvezda 12 (7).
3
Dvajseta partija v povratnem dvoboju za šahovsko prvenstvo sveta je bila zaradi bolezni svetovnega prvaka Smislova odgodena.
ZVEZNA NOGOMETNA LIGA PARTIZAN : RADNlCKI 1:0 (1:0)
V 73. letu starosti nas-je za vedno zapustila naša draga žena, sestra in teta
FRANČIŠKA GALE TOj. BUČAR Pogreb bo iz hiše žalosti Zg. Kašelj št. 5, 25. rv. 1958, ob 16. uri na1 pokopališče v Polje.
Žalujoči mož Ivan, sestre Ana, Helena, Terezija z družinami n	ter	družina	Drčarjeva.
razume glede sodelovanja socia. listov v bodoči koalicijski vladi. Politični opazovalci zato opozarjajo, da bo Pieven obzirno nadaljeval svoja posvetovanja in da bo predsedniku republike odgovoril verjetno šele v začetku prihodnjega tedna, če bo sprejel ponujeni mandat.
V prvi tekmi zvezne košarkarske lige 1958 bo v Ljubljani jutri igral Proleter iz Zrenjanina. Z Ljubljano se bo pomeril na stadionu v šiški z začetkom eb 20. uri.
V nadaljevanju prekinjenih partij na ekipnem šahovskem prvenstvu Jugoslavije so bili da-ues doseženi naslednji izidi:
Partizan — LŠK 7:3. Mladost — Crvena zvezda 7:2 (1). Slavija — Sarajevski ŠIv 5.5:3.5 (1). Valjevski ŠK — Maribor 4:6 (vse igre iz IV. kola), Slavija — LŠK 6:4 (III. kolo).
KOŠARKARSKI POKAL ' EVROPSKIH PRVAKOV
V tekmovanju za pokal evropskih prvakov je ekipa CCA iz Bukarešte na domačem igrišču zmagala nad Makabijem iz Tel Aviva 84:65 (38:37). Povratno srečanje te osminke finala bo 4. maja v Tel Avivu.
Zmagovalec tega dvoboja se bo v četrtfinalu sestal z zmagovalcem iz dveh tekem med ljubljansko 01ympijo in Akademikom iz Sofije.
Real iz Madrida se je plasiral v četrtfinalu, ker je tudi v drugi tekmi porazil Barrierense zi Lizbone 86:40.
PARI ZA DAVISOV POKAL V ZAGREBU
Včeraj dopoldne so izžrebali pare za srečanje v Davisovem pokalu med Jugoslavijo in CSR. ki se začne danes.
Prvi dan se bosta v igrah, posamezno srečala Keretič dn Benda, v drugi igri pa Pleče vi 6 in Ja-vorsky. Tretji dan Keretič — Javorsky in Plečevič — Benda. V parih bosta Jugoslavijo zastopala Plečevič in Panajotovič. CSR pa Javorsky in Ne čas. Vrhovni sod* nik je vseučiliški profesor Mandič
MALI OGLASI
UPRAVNI ODBOR Kmetijske Zadruge z o. j. Stan trg ob Kolpi razpisuje mesto upravnika zadruge. Zaželen je kmetijski tehnific ali oseba z dalj60 pra kso v zadružnem sektorju na vodilnem položaju. Pismene ponudbe pošljite upravi zadruge do 30. IV. Nastop službe je mogoč takoj. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje je zagotovljeno.	R	1196-1
NATAKARICO sprejme gostilna »Na vasi«. Vodnikova ,106.
8883-1
USLUŽBENKA s primerno izo-brozbo za mezdno ali finančno knjigovodstvo dobi zaposlitev v tekstilni tovarni v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	R	1195-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — preko 50 let potrebuje samska oseba. Nudi opremljeno sobo in brano. Popoldne je prosta. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.
8692-1
PISARNIŠKO MO C z znanjem strojepisja in materialnega knjigovodstva sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Deljeni delovni čas« v ogl. odd. 8896-1 TRAKTORISTA za traktor »Fer-guson« sprejme takoj Kmetijsko posestvo Zadobrova, Ljubljana. Polje. Samsko stanovanje je preskrbljeno. Javite se osebno ali pismeno na gomji naslov.	R1193-1
2 KLJUČAVNIČARJA, ki imata veselje za priučitev za tkalskega mojstra dobita zaposlitev . v tekstilni tovarni v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	R	1194-1
FRIZERKO in vajenko sprejmemo. Izabela Oblak, Lj. — Sent-^ vid.	8643-1
STAKEJSO gospodinjsko pomočnico od 40 let dalje sprejmemo k zakoncema. Plača zelo dobra. " Vse ostalo po dogovoru. .Naslov v ogl. odd.	8602-1
HOHNEK VERDI II harmoniko, 80 basov, odlično ohranjeno prodam za 58000. Jančič. Resljeva 31-1.	8710-4
GLEDALIŠČA
VEVČE:	ameriški barvni film
»MOZ BREZ ZVEZDE«.
DOMŽALE: ameriški barvni film »ROB ROY«, ob 18. inSO.
BLED: češki barvni film »DOBRI VOJAK ŠVEJK«. ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA«.
ČRNOMELJ; ameriški barvni film »ZGODBA o GLENU MILERJU«, ob 20:
KRANJ »STOR2IC«:	ameriški
barvni cinemascopski film s stereofonskim zvokom »TRIJE ZA REVIJO«, ob 16., 18. in 20.
RADOVLJICA:	ameriški barvni
cinemascopski film »SEDEČI BIK«, ob 20.
JESENICE »RADIO«:	ameriški
film »OBSOJENEC«, ob 18. in 20. uri.
JESENICE »PLAV2«:	ameriški
barvni film. »MOZ IZ KOLORADA«, ob 18. in 20.
MURSKA SOBOTA: ob 17.30 in 20 ital. barvni ftitm »ODISEJ«.
PTUJ: barvni film »STRASNA LETA«.
KONJA, malega ponija, kupim. Andrej Kozel, Primskovo 76, Kranj.	8722-5
LOKAL iščeva. Lahko je tudi hlev. Cimprej. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« v ogl. odd.	8750-8
KOLINSKA TOVARNA HRANIL, LJUBLJANA,
razpisuje delovno mesto kvalificiranega šoferja -avtomehanika. Osebni dohodek po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
Nastop službe takoj ali tekom meseca. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa se osebno zglasijo pri upravi tovarne.
Sporočamo žalostno vest, da nas je ’ nenadoma zapustila nadvse draga žena, mati, sestra in teta
PAVLA GANDE roj. Trefalt učiteljica v pokoju.
Pogreb pokojnice bo 25. aprila ob 16. uri iz mrliške veže na Mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: mož Franc, hčerki Majda in Vida, sestri Vida in Ana ter ostalo sorodstvo.
Celje, dne 24. aprila 1958.
Petek, 25. aprila.
Dežurna lekarna: »Tabor«. Trg revolucije 3.
RADIO
5.09—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—9.00 Pester spored skladb slovenskih aivtorj-ev izvajajo mariborski soliisti in ansambli; 9.oo —14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste _ poslušajte! 15.00—17.09 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00— 17.10 Domača poročila; 17,10—17.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40— 18.00 Domače napeve igra ansambel vrtek, pojeta Breda in Vera;
KONCERTI
Izredna koncerta Slovenske filharmonije bosta v petek, 25. in ponedeljek, 28. apnila, obakrat ob 20.30. Na sporedu Beethovnova IX. simfonija. Dirigira svetovno znani dirigent dr. Fabien Sevitzky, solisti Nada Vidmarjeva, Gpgda-na Stritarjeva, Miro Brajnik in Zdravko Kovač.
Vstopnice od 300 do 600 dinarjev so že v prodaji. Abonenti Slot venske filharmonije in Koncertne direkcije, kakor tudi skupine izven Ljubljane (Glasbene šole in druge šole, sindikati) imajo popust.
Prijave sprejema uprava Slovenske filharmonije.	K
V Kranju bo drevi ob 19. uri četrti javni nastop gojencev Glasbene šole.
Upravni odbor Zdravstvenega doma Radeče
razpisuje mesto
ZOBOZDRAVNIKA ali DENTIStA
za zobno ambulanto Radeče.
Nastop ■ službe takoj ali po dogovoru.
Plača po uredbi in pravilniku ZD ali po dogovoru.
2171-R
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš najdražji
FEMC EUP1R
sodnik v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek. 25. apriila 1958, ob 17.30 v Prevaljah.
Žalujoči: žena Cirila, otroci Dušan, Ciril, Majda in Srečko.
Prevalje, Ljubljana, Tržič, Vrhnika, Žužemberk,
24. aprila 1958.
Po dolgi bolezni nas je zapustila draga mama
HELENA C0¥QE¥A
rojena Avšič Pogreb drage bo 26. aprila ob 15. uri iz hiše žalosti Sp. Zadrobove 28. Žalujoča družina D o v č e v a
ŠOLSTVO
Privatni izipiti na Srednji glasbeni šoli v Mariboru bodo od 25. maja dalje. Prošnje izročite najkasneje do 5. maja ravnateljstvu v Mariboru. Vita Kraigerja ul. 2.
Dvojna prvomajska številka ilustrirane revije
»T 0 V A R I g«
izide v torek, 28, aprila 1958
IZ VSEBINE:
© »V smrt — zakaj?«
® Slovenec — pilot El Badra v Jemenu	1
© Beograd — pomorsko pristanišče @ Šest strani »Kaj veš — kaj znaš,
© Moda — film — romani v nadaljevanjih ...
CENA DVOJNE PRAZNIČNE ŠTEVILKE »TOVARIŠA« JE 70.— DINARJEV!
D N E S »TOVARIŠ« NE IZIDE!
Mnogo prerano je prenehalo biti zlato srce dobre mamice, sestre, tete
ŠTEFKE ZDRAVIČEVE roj. NOVAK
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 25. aprila ob 15.30 z 2ai, tz Andrejeve mrliiške vežice. Žalujoči: hčerka Darinka, sestra Milka Ivanova, brata Franc in Mirko Novak ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Vojnik, Celje, Sofija.
AROO, tovarn« živilskih In komičnih -proizvodov, IZOIA
S V Li OVNA KAZSTAVA V BRUSLJU Največja lei-ošnja mednarodna prireditev. Sodeluje 51 držav, med njimi tudi Jugoslavija. SVETOVNA RAZSTAVA V BRUSLJU, največji prikaz umetnosti, znanosti in tehnike.
PUTNIK SLOVENIJA organizira na to veliko prireditev stalne avtobusne izlete, ki trajajo 10 dni. Istočasni ogled MILANA, PARIZA in LAUSAN-N&.
Zahtevajte še danes točne programe izletov v BRUSELJ, ki bodo od maja do oktobra v najbližji poslovalnici PUTNIK A SLOVENIJA. Interesente opozarjamo, da je število mest omejeno zato priporočamo,^ da se interesenti prijavijo pravočasno.
PRVOMAJSKI IZLET S POSEBNO ladjo po severnem JADRANU od l. do 3. maja. Ogled PULE, dvodnevno bivanje na MALEM LOŠINJU in RABU. Cena 3.950 din. Prijavite se čimprej, ker je na razpolago samo nekaj mest. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA SLOVENIJA.
POZIV KRVODAJALCEM Na konferenci predsednikov krvodajalskih komisij Rdečega kniža, ki je bila nedavno v Ljubljani, so sklenili, da bomo praznovali »Dan krvodajalcev«* 4. junija. V tej zvezi objavlja krvodajalska komisija pri Glavnem odboru Rdečega križa Sio-veuije krvodajalcem tale nujni poziv.
Krvodajalska komisija pri Glav-, nem odboru Rdečega križa Slovenije vljudno prosi vse tiste krvodajalce, ki so darovali kri 5 in večkrat ter 10 in večkrat, da sporočijo svojemu Občinskemu odboru Rdečega križa ustno ah pismeno DO 5. MAJA T. L. kolikokrat in v katerem kraju so darovali kri. V prijavi naj navedejo poleg rojstnih podatkov tudi svoj dosedanji točni naslov. Občinski odbori RK naj pošljejo zbrane podalke Zavodu LRS za transfuzijo krvi v Ljubljani najkasneje do 9. maja t. 1. Podatki so potrebni zaradi porazdelitve srebrnih in zlatih značk transfuzijskim postajam za »Dan krvodajalcev«, ki bo 4. junija.
Pozivamo vse delavce, ki so biji zaposleni neprekinjeno 9 mesecev ali pa 6 mesecev ob koncu I. 1957, a dvignejo del plače nad plačami po tarifnem pravilniku do 30. junija 1958 v upravi podjetja.
hkrati Čestitamo vsem delovnim ljudem
ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. MaJ!
Remontno podret je,
Ptuj
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »ELEKTRO KOVINA« MARIBOR SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE PO MUČNI BOLEZNI UMRL NAS CLAN
Najraznovrstnejše ta najnovejše proizvode jugoslovanske obrti, opremo za moderno stanovanje in sodobno pohištvo, razstavo obrtnega podmladka, razstavo slaščičarske umetnosti ta obrtne fotografije ter proizvode domače dejavnosti boste videli na
I. mednarodnem sejmu obrti v Jugoslaviji
OBIŠČITE BEOGRAJSKI SEJEM OD 26. APRILA DO 5. MAJA
kjer vas bo prijetno presenetila največ ja Razstava modernih plastik na prostem naših priznanih umetnikov.
Ne • ubite, da bn od 26. aprila naprej vsak dan ob 18. ta 20. url Mednarodni festival mode. Sodelovale bodo znane nodne: hiše iž Jugoslavije, Cehoslovaške, Madžarske. PhncijB in Italije. — Izkoristite 25-odstotni -''.mst na železnici In rečnlb ladjah, ob čašo prvomajskih praznikih pa weekend karte s 50-odstotnim postom.	_
2135-R
Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij
Tovsme 9?§anskih baml Celje
razpisuje mesto
ŠEFI KOMERCIALNEGA ODDELKA
Pogoji: ekonomska fakulteta in pet let prakse v komercialni službi ali ekunomska srednja šola najmanj deset let prakse v komercialni službi. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru
Prošnje s kratkim življenjepisom sprejemamo do IR mala «1958	2170-P
VESTNEGA IN P02RTV OVALNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI v TRAJNEM SPOMINU!
DELOVNI KOLEKTIV »ELEKTRO KOVINE« MARIBOR
A
alžirskega borca, ki je padel v roke
'usoda
fL-ancosks vojaki so pr alžirskega ujetnika, da ji pokazal, kako je prišel bodečo žico.
šT.O.CUR,WOOD
Nepeesa je stekla šo. Pod roko ji je
Francoska vojska je opremljena z najmodernejšim orožjem in vojaškimi napravami, pa le ne more streti odpora alžirskega ljudstva. Na sliki radar, kakršne so Francozi postavili vzdolž fronte, da bi se zavarovali pred nenadnimi napadi oddelkov alžirske osvobodilne vojske.
t m- / mmaissa pobocmlec /
MeU frorci	v&fsU**
Guverner Leonard tolmači dogodke
V vsaki revoluciji se sanjari. V alžirski mnogo. S štirimi al-žskskimi borci — intelektualci, sem se razgovarjal o bodoči dsieiditvi Alžirc. Njihovih. imen me navajam. Pravijo: »Naše družine so v francoskih, garnizij ah. Ifemcocza vedo, da smo mi v »igpzcLu«, vendar jih ne bi hoteli fcc to opozarjati.«
Sami so hoteE, da bi se raz-go-vairjali o tej tema. Sprašujejo: kaj nam vj priporočate? Smejemo se. Pravim: »Mar mislite, da sem kak specialist?«
Prvi inteletetafialec: »Mi menimo. da je demokracija edina in
najboljša sila, ki bo gnala na-
omejiti samo na politično odvisnost. Bila bi nepopolna. Treba je napraviti ogromen napor na gospodarskem področju, da bi bula Alžirija srečna, da bi imela socialno pravičnost in demokracijo. Pot po kateri smo krenili, zahteva disciplino državljanov, več dela ter spoštovanje določenih načrtov. Demokrati čni centralizem je oblika, ki lahko da najboljše rezultate v teh pogojih«.
Koliko je brezposelnih?
Prosil sem jih, naj mi dajo podatke o tem, koliko je v Alžiriji brezposelnih. Pravijo, da za
kolonialnim četam?
pa-ej republikansko alžirsko državo. V demokraciji lahko pridejo osnovne svobode najbolj do izraza in prispevajo razvoju vsake posamezne osebnosti«.
0 svobodi bogatenja
Drugi intelektualec: »Sem komunist in se s tem popolnoma strinjam. Samo, ali mi lahko dosolimo tudi svobodo bogatenja? Velika buržoazija nas je izdala in razlastili jo bomo kot sodelavca Francozov. Mar bomo dovolili, da bi se iz krvi revolucije oblikovali novo pečeni bogataši? «
Prvi intelektualec:	»Razume
se, dia je na to treba misliti. Treba je pačiti, da svoboda, prepuščena sama sebi, ne bi privedla do neenakosti na socialnem področju, do ogrožanja interesov širokih ljudskih plasti«.
Tretji intelektualec: »Alžirsko gospodarstvo ni razvito kot samostojno narodno gospodarstvo, temveč prispevek metropole. Gospodarstvo bomo morali postaviti na popolnoma nove temelje.«
Četrti intelektualec: »Ne pozabljaj na kmetijstvo.«
Tretji intelektualec: »Razume se, da ne bom. V kmetijstvu bomo izvedli aigramo reformo, pri kateri bo treba upoštevati tisoče ljudi brez zemlje. Novo kmetijstvo bo razvilo nove kulture za prehrambene in industrijske potrebe dežele, kakor ifcudi za zunanjo trgovino«.
Drugi: »Mi se zavedamo, da ras po osvoboditvi čakajo enaki napori kot v vojni. Toda lepše bo. Nehalo se bo ubijanje. Prijetnejše je delati kakor vojskovati se. Deželo bomo industrija-1-zirali ter izkoristili vs© možnosti in naravno bogastvo Sahare. Sedanje revolucije ni mogoče
sedaj ni nobenih podatkov Na-ri dne fronte in se morajo osla-njati samo na francoska poroči-,a. Opozorili so me na neko tako francosko anketo, ki je znana pod imenom »Poročilo g. Dela-Vignetta«.
Brezposelnost v Alžiriji se razlikuje od klasične. Poleg popolnoma brezposelnih je tudi mnogo Alžircev, ki delajo samo čelno in razume se da tudi del-nr zaslužijo. Brezposelnost ima diskriminatorski značaj, ker ne prizadeva evropsko prebivalstvo. Zato pa brezposelnost v Alžiriji zavzema katastrofalen obseg v vaških področjih. Ni enostavno izraziti v številkah alžirsko brezposelnost. Statistike niso enotne, število brezposelnih se giblje po teh statistikah od 850 tisoč do 1,500.000 Vsekakor Pa je 'znano, da statistike ne prikazujejo stvarnosti, ker ta je še mnogo hujša.
Reveži beže v mesta
Zaradi takega položaja veliko število revežev zapušča svoje rodne kraje in odhaja v alžirska mesta ali pa v metropolo. Računajo, da v alžirskih predmestjih živi okrog 500.000 Alžircev. Okrog 300.000 jih je odšlo v Francijo, kjer so zaradi pamanj-k\i!ve kvalifikacije izpostavljeni najtežjim pogojem ali pa sploh t".ez dela. Ze dlije časa francoska policija surovo preganja te Alžiirce.
Naslednje številke kažejo, kako velika je emigracija:	sma-
trajo, da je na vsakih sedem cdraslih ljudi (med 20. in 59. leti) eden v metropoli. To razmerje je samo matematično povprečje, emigracija pa je še rnnogo večia v nekaterih revnejših področjih. Iz nekaterih ob-
čin Kahilije je po zadnji anketi
odsotnih pet od desetih oseb.
  Kalco nameravate rešiti v
prihodnosti problem brezposelnih —■ sem vprašal ljudi, s katerimi sem se razgovarjal. i — Mi upamo, da bomio z indu-s1 rializacij o nekako rešili ta problem. To je breme, ki nam ga zapušča kolonialni režim in ki bo verjetno delalo precejšnje težave mladi Alžirski republiki.
Kako se je začela vstaja
Vstaja v Alžiriji se je začela v moči med 31. oktobrom in 1. novembrom leta 1954. Naslednji dan je veliko število časopisov objavilo kot senzacijo fran-ct.sko uradno sporočilo:	i
»Majhne teroristične skupine sc ponoči na raznih delih alžirskega ozemlja, zlasti pa v vzhodnem delu departmaja Con-stantine in na področju Auresa napravil© okrog 30 atentatov, ki riso bili vsi enako močni. V mestih Khenšela in Batne so b li ubiti en oficir in dva vojaka. V Kabiliji sta bila ubita ova nočna stražarja. Od streljanja so bile poškodovane orož-n:ške postaje. Opazili so tudi f.poraho eksplozivnih naprav in zelo preprostih naprav za po-vzročitev požara, ki pa niso
Piše: Vlado Stopar
jv i zadajale velike škode. Vendar pa je bila v zadrugi v Bu-fariku in v skladišču v mestu iunaf ter v skladišču plute v NatoiJiji -abeležena precejšnja 'koda. Po ukazu glavnega guvernerja, ki je zahteval in dobil dodatna sredstva za akcijo, sc po teh dogodkih izvedli ukrepe za boj in zaščito proti tema položaju. Prebivalstvo, ki lahko računa na to, da bo guverner ukrenil vse, da bi zagotovil varnost in zadušil te kriminalne izpade, kaže na vseh področjih mr in hladnokrvnost.«
Francoske oblasti niso pričakovale vstaje
Precej se je razpravljalo o tem, če je francoska vlada pričakovala te dogodke. Po podat-
oa proučil: 'ahom. mečne
tuniiško—alžirski meji, tamkajš—
ide prebivalstvo pa so stalno preganjali, zapirali in strel j ali.
Raičunaili so, da bodo ti ukrepi ločili »teroriste« od ljudstva in da. bocio v kali zadušili odpor. Cb.©njeni dogodki prvega novembra Pa so povzročili veliko zaskrbljenost v francoskih, vrstah, ker so se odigrali na tako širokem področju.
Na zahtevo notranjega irmni-sira in ob soglasnosti z državnim sekretarjem za vojsko je predsednik francoske vlade prvega novembra sklenil poslati tri bataljone padalcev, ki so se že naslednji dan izkrcali v alžirskem. mestu Bonu. Medtem pa je Alžirijo zajel val aretacij. Zaprli so v glavnem vidnejše nacionaliste.
Generalni guverner Alžira Leonard je pohitel, da javnosti razloži te burne alžirske dogodile. Zdi se — je dejal — da tuji kolovodje vodijo akcijo, ki naj bi spravila v nevarnost vprašanje francoskih položajev v Severni Afriki. Zaradi tega naj bi tpo potreibno na tem področju ir 2 vati kričečo akcijo proti francoskim oblastem ... (
Po francoskih informacijah ie fcj.o glavno središče upora v Auresu. Državni sekretar za v ojsko Jacques Chevaiiller je v Batni izjavil, da je Aures praktično v položaju vstaje. Uporniki. ki jih je okrog 450, imajo avtomatsko orožje, radijske postaje in nadzoruj ej o del tega pooročja.
»Mi imamo formalni dokaz, da so ponedeljski dogodki del na-čr a, za katerega prihaja navdih c d zunaj — je dej al državni šele etar. Cilj operacije, ki se je začela 1. novembra ob 0.00 uri, je bil poskus diverzije, da bi ofvobodili tolpe felahov, ki so v bližini tuniške meje podvrženi živemu pritisku sil generala Latoura«.
Danes je težko oceniti, če so francoski uradni predstavniki s-mi verjeli tem izjavam. Brez dvoma so bile te izjave v prvi visti namenjene tujini, čeprav so se na francoski strani slepili z nestvarnimi upanji, da bo vstaja likvidirana v zelo krat-
vziočili krvave nemire. Ti so se n c-se lili na vašem področju. Živa na vaši glrbi. Hujskajo in skušajo pritegniti moške vših domov v kriminalno avanturo.
Vi, muslimani, jim ne h odili. Se pred nedeljo, 21. novembrom, ob šestih zvečer, boste preselili svoje družine v varnejša področja. Ta področja vam bodo označile francoske čete. ki so v vašem kraju.
Možje, ki, ste odpadli brez I remisleka, če -niste zagrešili zločina, odidite takoj z orožjem v •> ume j §a področja. Nič se vam De bo zgodilo.
V kratkem se bo grozna nesreča zrušila na glavo odpadnikov. Nato pa bo ponovno za-'vsdal francoski mir.«
(NadaF-evm-f- i c-a
prisiliti
je čez
in
0 pravljičnem žadu
Zad je mineralen lojovec, ki je zelo mehak in ga je lahko obdelovati. Je dokaj razširjen, vendar je zelo redko čist. Najdragocenejši je zeleni žad. V Evropo ga jo pirv,i prinesel Marko Polo v 13. stoletju.* Od takrat ima visoko ceno tudi pri evropskih poznavalcih in ljubiteljih.
Kitajci žad zelo cenijo in mu pripisujejo posebne nadnaravne lastnosti. Beseda »žad« pomeni v kitajščini »častivreden«. Zadaste amulete rezljajo v simboličnih oblikah. Metulj je znak čiste in vztrajne ljubezni, divja raca zvestobe, sraka prinaša srečo nevesti, nosorog -mnogo otrok itd. V svojem pesniškem jeziku opisujejo Kitajci ta mineral kot rojen iz mavrice, nežen kot jutranja zarja, topel ter gladek kot otroška polt.
Vojne nekdaj in danes
Angleški filozof Bertrand Russel je objavil v enem svojih spisov zanimiv podatek, da je bila namreč prva polovica dvajsetega stoletja izredno mirno zgodovinsko obdobje v primerjavi s preteklimi stoletji. Od leta 1850 do 1900 je bilo na svetu 48 vojna, do leta 1950 pa saimio 27. »Vendar ne smemo prehitro hvaliti splošnega napredka in razvoja človeške miselnosti,« je omilil Russel svoja izvajanja, »kajti kvaliteta modemih vojna je v celoti nadomestila kvantiteto prejšnjih.«
Železo v starem veku
Pirvo železo so poznali Egipčani tri tisoč let pred našim štetjem. Bilo je tako redko, da so ga dolgo bolj cenili kot zlato. Železne predmete so v glavnem izdelovali iz meteorskega železa. S pliavža-rstvom se -takrat še niso ukvarjali. To so ugotovili po dodatku niklja v železnih predmetih. Meteorsko železo vsebuje namreč 2 do 8 odstotkov niklja,, železo iz plavžev pa ne.
184. Nepeesa je stekla na prosto in pohitela proti gozdičku za hišo. Pod roko ji je opletal Baree, ki ga je stiskala k sebi kot težko, v sredini prepognjeno vrečo, Ce bi megel Baree govoriti, bi gotovo potožil, da se zares počuti kot vreča. Kljub temu pa se ni hotel osvoboditi iz njenih rok. Končno je Ne-peeso zabolela roka.
185. Ustavila se je in položila Bareeja na tla, v rokah pa je trdno .držala jermen, s katerim je bil prevezan okrog vratu. Bala se je, da ji bo hotel pobegniti in pazljivo ga je opazovala. Ko se Baree ni premaknil od nje, se je razveselila: »Ne, Baree, vem, ti mi ne boš pobegnil! Ostal boš pri meni, hodil boš z menoj!« Lahno je nategnila jermen.
186. Jermen je Bareeju stisnil vrat. Spominjal ga je na MeTaggartovo zanko in zato je nanj tiho zarenčal. Nepeesa je popustila in ga spet dvignila v naročje. Še dvakrat je poskušala učiti Bareeja hoditi, potem je morala odnehati. Baree ni maral jermena, popadel ga je z zobmi. Nasmejala se mu je, ga dvignila in odnesla dalje.
»A kako priti do gotovosti, do miru?«
»Mene vprašaš: Kako pa naj jaz vem?«
Naslonil je čelo na pest in nekaj časa gledal v mizo. Nenadoma je dvignil pogled.
»Zdi se mi, da vem, kako W mogel priti do miru ...«
Tedaj sta zaslišala, kako je nekdo glasno zaklical:
»Halo, Kristina!«
Ozrla sta se. Nedaleč, tik ob rdečih laticah, je stala kodrava Lili Hanska, v beli bluzi, v belem športnem krilu, z reketom pod pazduho. S prosto roko je veselo mahala proti Kristini.
»Kdo je to?« je vprašal šepetaje.
Preden je utegnila odgovoriti, se je Lili Hanska že prerinila do njunega kotička.
»Ali sem vaju zasačila!«
Kristina se je nasmehnila.
»Kakor vidiš, se prav nič ne skrivava. Vidva se ne poznata, kajneda? Gospod Chelmicki — moja prijateljica, Lili Hanska.«
Liliča je s kretnjo športnika pomolila roko Chelmickemu. Gledala ga je z vsiljivim in neprikritim zanimanjem.
»Na videz vas poznam. .Snoči ste; bili pri nas v baru, ali ne?«	^
»Bil sem.«
»Pa niste iz tega kraja?«
»Ne.«	...	'
»Cez nekaj dni odpotuje,« se je oglasila Kristina.
»Kako to? Ze? Pa boste še prišli?«
»Verjetno.«
»Ne za gotovo?«
»Lili!« jo je pograjala Kristina.
Lili se je zasmejala, se nagnila prek letnic, objela Kristino - in jo poljubila na-lice.
»Nikar ne bodi huda, dragica. Čestitam,« ji je pošepetala na uho. »Prav čeden fant.«
In spet je pogledala Chelmickega.
»Nikar ne poslušajte, ravno o vas govorim.« f
»Prihajaš od tenisa?« je vprašala Kristina.
»Aha! Ampak igrala sem kot največji mojster skaza. Tvoja sreča, da si včeraj zgodaj izginila. Veš, doklej je trajala ta zabava?«
»Do zjutraj, si lahko mislim.«
»A kaj se je dogajalo, tega si pa še misliti ne moreš!«
In brž je pričela vsevprek pripovedovati o zadnji noči. Da je Weychert klečal pred Rozo Puciatycko, da je Hanka Lewicka učila Swieckega plesati swing, da je Seiffert zato-ker je pokazal pregorečo nežnost, dobil na stranišču od nekega mladeniča klofuto, da je Puciatycki povabil vso družbo za eno leto v Chawalibogo, da je plavolaska s platinastimi lasmi uprizorila doktorju Drozdowskemu histerično sceno, a Stanie-wiczeva in Drozdowski... v nekaj minutah je vse in vsakogar temeljito oklepetala.
Chelmicki in Kristina sta poslušala, ne da bi se kaj prida spoznala v ljudeh in v položajih.
»A Fred?« je vprašala Kristina.
»Fred? Čakaj, da se spomnim ... Aha, tudi se je opil. Sprl se je s starim Puciatyckim. A potem se je sprijateljil z Wrono, veš, s komandantom Varnostne službe ....«
' Nenadoma je stopila na prste in pomežiknila z okroglimi očmi.
»Poglejta! Poglejta! Le poglejta, Staniewiczeva s svojim doktorčkom.«
»Kje?« se je ozrl Chelmicki.
»Tamle sedita, v ozadju. A jo vidita, v tistem velikem slamniku? To ti je cirkus! Čisto nora je nanj. Ta jo bo že
naučil! No, dobro se imejta, moram teči domov. Na svidenje, gospod,« je po svoje pomolila roko Chelmickemu, »gotovo se bova še videla. Prav prijeten fant ste. Pa, srček ...«
Poljubila je Kristino na lice in zašepetala:
»Danes si tudi lahko bolna. Nič ne skrbi, te bom jaz nadomestila.«
»Zares?« jo je Kristina začudeno pogledala.'»Šališ se.«
Lili je stresla s kodrasto glavico.
»Resno mislim! Pa!«
»Počakaj! Kako naj se ti zahvalim?«
Liliča je smešno zavila oči.
»Česa ne storiš zavoljo ljubezni? Pa!«
Matej si je oddahnil, ko je odšla.
»Ti ni bila všeč?« je vprašala Kristina.
»Kaj jaz vem.* Tako nekam . . . pihnjena, ali fie:»
»Malo. Ampak je zelo dobro dekle. Veš, vzdržuje vs< družino.«
»Ona?«
»Dva bratas bolno mater.«
»Česa ne poveš ...«
»In veš kaj?«
»Kaj?«
* »Ne uganeš, kaj mi je nazadnje povedala?*:
Odkimal je.
»Nagni se k meni.«
»Kakšna skrivnost je neki to?«
»Bliže,« je šepnila. »Tak ... ves večer imava prost.«
»Kako to?«
»Preprosto. Ni mi treba iti na delo. Liliča me bp nadomestila.«
»Reeees? To je imenitno!«
Gledala ga je, podpirajoč si brado z obema rokama.