Aplikacija Primorski mobile sedaj na razpolago tudi za telefone z operacijskim sistemom Android
Snamijo
izGooglove I ^ Google pfay spletne trgovine! -
KONCERT DALMATINSKE GLASBE
Primorski
št. 131 (20.759) leto LXIX.
Obsodba Janše razdelila Slovenijo
Rado Gruden
Skoraj točno petindvajset let po izbruhu afere JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl), ki je v veliki meri prispevala k padcu enostrankarskega komunističnega sistema, h kasnejši osamosvojitvi Slovenije in iz Janeza Janša ustvarila podobo največjega osamosvojitvenega junaka, je Janša včeraj dočakal obsodbo zaradi domnevne korupcije pri nakupu finskih oklepnikov Patria. Toda za razliko od leta 1988, ko je za njim stala praktično vsa Slovenija, je ta obsodba državo povsem razdelila.
V dobrih dvajsetih letih samostojnosti se je namreč v Sloveniji veliko stvari spremenilo, nekdanji junak pa je postal ena od oseb, ki najbolj razdvaja slovensko politično sceno. Za ene je Janša vse in ni je stvari, ki bi lahko omajala to njihovo prepričanje, za druge pa je sovražnik, ki ga je treba odstraniti s politične scene. Zato je jasno, da je tudi včerajšnja obsodba povzročila pravi izbruh popolnoma različnih čustev.
Dejstvo pa je, da je treba odločitve sodišč spoštovati. Ustvarjanje pritiska na sodne oblasti s protestnimi shodi je zaskrbljujoče. Še bolj zaskrbljujoče je, če te shode odkrito podpirajo politiki, ki namesto, da bi se jasno zavzeli za avtonomijo pravosodnih organov, s svojimi izjavami še dodatno prispevajo k ustvarjanju nepotrebne napetosti. Prvostopenjska obsodba ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je Janeza Janšo obsodilo na dve leti zapora, še ni pravnomočna. Prav zato bi bilo pametno, da se slovenska politika izogiba političnemu komentiranju sodbe in se posveti drugim stvarem, ki jih v Sloveniji ne manjka.
Janez Janša se bo seveda na obsodbo pritožil in bo v pritožbenem postopku imel vse možnosti, da dokaže svojo nedolžnost. Koliko časa bo potrebno, da pride do končne razsodbe, je težko napovedati. Za vse bi bilo dobro, da se postopek čim prej konča. Že zdaj namreč lahko napovemo, da se bo temperatura v Sloveniji močno dvignila in da bo afera Patria še bolj pogojevala celotno politično dogajanje. V času, ko Slovenija za mnoge pomembne ukrepe potrebuje čim večjo enotnost, pa to gotovo ni dobro.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
[<MM<
SE "
PRE UJA
Info:
KLAPA KUMPANJI
www.jota.si .............................................................................
info@jota.si Štanjel - 8.6/13 ob 21h
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 6. JUNIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
AFERA PATRIA - Sodba ljubljanskega okrajnega sodišča še ni pravnomočna
Janez Janša obsojen na dve leti zapora
trst-gorica - Pri Sv. Jakobu in v Rupi
Poimenovali vrtca Piki Jakob in Živ žav
TRST-GORICA - Šentjakobski vrtec se bo odslej poimenoval po mehkem plišastem medvedku Pikiju Jakobu, junaku knjige Kajetana Koviča. Ime je dobil tudi rupenski vrtec, ki trenutno domuje na Vrhu; Živ žav so ga poimenovali med prireditvijo, ki je v torek potekala v sovodenjskem kulturnem domu.
Na 4. in 13. strani
TRST - Opuščene iz razpadajoče vojašnice so marsikje krik zoper potrato teritorija in javnega premoženja. Na vzhodnem Krasu je najbolj občuten problem nekdanje banovske vojašnice. Zanimivo in ambiciozno rešitev je v svoji odlično ocenjeni magistrski nalogi izdelala mlada arhitektka Sara Carciotti. Postavila je tesno zgodovinsko in prostorsko povezavo ozemlja vojašnice z najbližjim okoljem. V svoje delo je vključila aktualne arhitektonske vsebine, kot so valorizacija obstoječih zgradb, uporaba trajnostnih energetskih virov in predvsem preureditev površine s pomočjo kmetijstva in vrtnarstva.
Na 5. strani
LJUBLJANA - Ljubljansko okrajno sodišče je vse tri obtožene v zadevi Patria, predsednika SDS Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, včeraj spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodišče je v celoti sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkovi-ču pa je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov denarne kazni. Obsojeni so sodbo označili kot sramoto za državo in napovedali pritožbo na drugostopenjsko sodišče. Pred stavbo sodišča se je v času izreka sodbe zbralo več sto podpornikov Janše ter tistih, ki so zagovarjali obsodil-no sodbo, a so protesti minili mirno.
Sodba ni pravnomočna.
Na 2. strani
Skupna demonstracija CGIL, CISL in UIL
Na 3. strani
S stropa vrtca v Bazovici pada beton
Na 4. strani
Razglednice učencev o otrokovih pravicah
Na 8. strani
Kompost iz Morara bodo končno prodajali
Na 12. strani
Na Goriškem lani 75 nesreč s pobegom
Na 14. strani
zlato zrno
Tončičev sklad razglasil imena nominirancev
TRST - Glasbenica Jasna Komar, igralca Lara Komar in Jure Kopušar ter režiser Martin Turk so nominiranci za nagrado zlato zrno 2013. Imena je včeraj razkril predsednik Sklada Sergij Tončič, ki nagrado za ustvarjalne dosežke mladih Slovencev iz Fur-lanije Julijske krajine podeljuje od leta 2008. Zmagovalec bo znan na slovesni podelitvi, ki bo 19. junija v tržaškem Narodnem domu.
Na 8. strani
trst - Študija mlade arhitektke Sare Carciotti
Načrt možne preureditve bivše vojašnice pri Banih
MARINI GH
, . . . éant Anna
CJMtf&MSflf/ I Impresa Trasprti Funeèri
Nova kolekcija POMLAD/POLETJE

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
G AISIT".
WOQLR3CH
jfiHh P.K H a e.K-ii
Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu
9771124666007
2
Četrtek, 6. junija 2013
ALPE-JADRAN
/
afera patria - Okrajno sodišče v Ljubljani v celoti sprejelo predlog tožilstva
Nekdanji premier Janez Janša obsojen na dve leti zapora
v
Po dva meseca manj sta dobila Crnkovič in Krkovič - Sodba še ni pravnomočna - Različne ocene sodbe - Protesti pred sodiščem
LJUBLJANA - Ljubljansko okrajno sodišče je vse tri obtožene v zadevi Patria, predsednika SDS Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, včeraj spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodba ni pravnomočna. Sodišče je v celoti sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krko-viču pa je prisodilo po 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov denarne kazni.
V	dobri dve uri trajajočem izreku sodbe je ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek poudarila, da so se Janša, Krkovič in Črnkovič zavedali svojih dejanj, storili pa so jih iz koristoljubja. Sodišče je pri izreku kazni kot edino olajševalno okoliščino upoštevalo njihovo predhodno nekaznovanost, je dejala. Oteževalni okoliščini pa sta po njenih besedah nekritičnost trojice do svojih dejanj in to, da so na položajih, ki so jih je takrat zasedali, omajali ugled države. Klajnškova je povedala, da je pri odločitvi upoštevala izključno zakonsko dikcijo kaznivih dejanj in dokaze v spisu.
Na očitke obrambe, da so obtožbe premalo konkretne, je sodnica dejala, da je obramba očitno spregledala, da je časovni okvir opredeljen in natančno določen, saj je prihajalo do sestankov in drugih dejanj. Kraj storitve kaznivih dejanj sicer ni vedno določen, a to ne pomeni, da niso izpolnjeni vsi kazenski znaki, je menila. Kaznivo dejanje se je namreč lahko ugotovilo na druge načine, saj naj bi se vpleteni dogovarjali na sestankih, prek elektronskih sporočil, sms-sporočil in telefonskih klicev.
Janša: Sodba napisana v političnih Murglah
Janša je na novinarski konferenci po izreku sodbe dejal, da je bila ta napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev. Prepričan je, da »smo sredi montiranega političnega procesa«. Sodba je po njegovih besedah sramota za državo in ne bo nikoli obstala. Napovedal je pritožbo in tudi uporabo političnih sredstev ter izjavil, da se bo boril do konca.
Črnkovič je po izreku obsodbe izjavil, da sodnica ni upoštevala niti ene besede njihovega zagovora. Krkovič pa je ponovil, da s Patrio nima nič in da lahko v Sloveniji in po Finskem hodi s pokončno glavo. To obsodbo pa doživlja kot popolno krivico in absurd. Sam ni verjel, da bo sodnica tvegala in naredila ta korak ter jih obsodila.
Janševi podporniki, ki so izrek sodbe pospremili v sodni dvorani, so ob koncu naroka vzklikali, da je taka sodba sramota in sodnici očitali, da je obsodila osvoboditelje Slovenije.
Različni komentarji sodbe
V	SDS so sodbo označili kot škandal, po besedah vodje poslancev SDS Jožeta Tanka takih dokaznih standardov ne uporabljajo nikjer, v Belorusiji pa bi jih morda celo patentirali. Tanko je ocenil, da bo sodba prispevala k še dodatnem poenotenju v SDS, kar menijo tudi politični analitiki. »Očitno gre za sistemsko gonjo proti eni in edini osebi v državi na osnovi političnih prepričanj,« je dejal.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec obsodbe ni želel podrobno komentirati, saj je v procesu nastopil kot priča. Dejal je le, da lahko v sodnem postopku z argumenti vsakdo dokaže svojo nedolžnost. Ob tem pa je izrazil zaskrbljenost zaradi napetega dogajanja pred sodiščem in polarizacije države.
Tudi predsednica NSi Ljudmila Novak je menila, da bo sodba še bolj razdvo-
jila javnost. Glede na spisano obtožnico pa po njenem mnenju do sodbe sploh ne bi smelo priti. Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je prepričan, da je konec pravne države, če je lahko nekdo obsojen brez jasnih dokazov krivde, predsednik SLS Franc Bogovič pa pričakuje, da bo drugostopenjski organ zadevo obravnaval nepristransko in strokovno ter da bo končana v doglednem času.
V DL, PS in SD odločitev sodišč ne komentirajo. Predsednik DZ Janko Veber je posebej poudaril, da ni dobro, da se politika vmešava v delo sodne veje oblasti.
Sodba je presenetila tudi nekdanjega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Jožeta Zagožna, ki je bil iz postopka v zadevi Patria na ljubljanskem okrajnem sodišču izločen zaradi bolezni. Sodbo ocenjuje kot nerazumljivo. »Z Janezom Janšo nisem o Patrii spregovoril niti besede, prav tako ne on z mano. To je neizpodbitno dejstvo,« je dejal.
Iz postopka je bil izločen tudi poslovnež Walter Wolf, saj je v Kanadi. Njegov odvetnik Markus Singer je pojasnil, da
Janez Janša med svojimi privrženci po izreku sodbe, spodaj podporniki nekdanjega premierja pred ljubljanskim sodiščem
sta
je pričakoval oprostilno sodbo. Wolf pa je za Televizijo Slovenija na vprašanje, ali se bo vrnil v Slovenijo, odgovoril, da ne, saj da ni neumen. Povedal je še, da ne more biti obsojen, če ni na sodišču.
Ocene sodnih oblasti
Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk je ocenila, da gre v primeru Patria za enega najbolj zahtevnih in obsežnih procesov. Zaradi zanimanja javnosti je bilo v zadnjih dneh okrepljeno varovanje Okrožnega sodišča v Ljubljani, zanikala pa je namige, da naj bi sodnica Klajn-škova prejela grožnje. Na sodišče v času sojenja v zadevi Patria po njenih besedah pritiskov ni bilo, »razen s strani medijev«.
S sodbo so zadovoljni na vrhovnem državnem tožilstvu. Kot so zapisali, ta dokazuje, da je tožilstvo uspešno tudi pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj in da je tudi v tem dolgotrajnem, zahtevnem in odmevnem primeru dobro opravilo svoje delo.
Na tožilstvu so poudarili, da so delali povsem enako kot njihovi tožilski kolegi v Avstriji in na Finskem in na podlagi istih dokazov. Glavni finski preiskovalec Kaj Erik Bjorkvist, ki je na Finskem vodil preiskavo v zadevi Patria, je včeraj za STA izrazil zadovoljstvo nad razsodbo slovenskega sodišča, ki je vse tri obtožene v zadevi spoznalo za krive.
Zgodovina afere Patria
Sojenje peterici se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani začelo 5. septembra 2011, od takrat se je zvrstilo več kot 50 obravnav. Obramba je uvodoma vztraja-
la pri izločitvi finskih dokazov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito, in tudi pri izločitvi sodnice Barbare Klajnšek. Ta njihovim zahtevam ni ugodila in obravnava se je nadaljevala z zaslišanji številnih prič, povečini na predlog tožilstva. Z zaključnimi besedami pa se je končala v ponedeljek.
Odločitev o nakupu 135 osemko-lesnih oklepnikov je sicer padla že v ča-
su vlade Antona Ropa julija 2004. S pismom o nameri je bilo tedaj predvideno, da bi jih izdelovala Sistemska tehnika, vendar pa je na mednarodnem razpisu posel dobilo slovensko podjetje Rotis, ki je zastopalo finsko podjetje Patria. V času prve Janševe vlade leta 2006 so ministrstvo za obrambo, Rotis in Patria podpisali 278 milijonov evrov vredno pogodbo o nakupu oklepnikov in sporazum o protidobavah ter vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt.
Že kmalu pa so se začela pojavljati tudi prva sumničenja o domnevni ko-ruptivnosti posla, ki so v Sloveniji vrhunec dosegla nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je finska televizija Yle predvajala dokumentarni film z naslovom Resnica o Patrii. Takrat je afera dobila tudi politično razsežnost, kaj kmalu pa tudi sodno. Od treh držav, ki so sprožile sodne procese, se je ta z obsodbo poslovneža Hansa Wolf-ganga Riedla najprej končal v Avstriji, včeraj pa na prvi stopnji v Sloveniji. Na Finskem naj bi se proces predvidoma pričel v nekaj mesecih.
Slovenija je v tem času namesto predvidenih 135 oklepnikov po sporazumni razvezi pogodbe s finskim podjetjem nabavila le 30 patrij. (STA)
gledališče - V Sofiji in Varni
MGL z Nevihto na gostovanju v Bolgariji
SOFIJA - Mestno gledališče ljubljansko (MGL) je včeraj z večkrat nagrajeno dramo A. N. Ostrovskega Nevihta v režiji Jerneja Lorencija začelo z gostovanjem v Bolgariji. Sinoči so predstavo uprizorili v gledališču Youth Theatre v Sofiji, jutri pa bo na sporedu še na 21. mednarodnem gledališkem festivalu Varna Summer, ki v Varni poteka do 12. junija.
V MGL so Nevihto na oder ponovno postavili konec leta 2011 ob 60-letnici gledališča. Nevihta je bila namreč prva predstava, ki so jo uprizorili ob začetku delovanja MGL. Gre za najbolj znano drama Ostrovskega, ki velja za klasika ruskega realističnega gledališča sredine 19. stoletja.
Lorenci je ohranil osrednjo pozicijo velike ljubezenske zgodbe v
obliki ljubezenskega trikotnika. Zgodovinski kontekst igre predstavlja hermetično 19. stoletje, ko je bila Rusija simbol nazadnjaštva in stalno zoper revolucionarna gibanja. Tak je tudi svet dramskih oseb, ujetih v ruralno okolje ter spone tradicije in religije.
V predstavi igrajo Jožica Avbelj, Matej Puc, Nika Rozman, Barbara Ribnikar, Boris Ostan, Primož Pirnat, Jaka Lah, Janez Starina, Jette Ostan Vejrup, Maja Boh in Boris Kerč.
Na lanskem Borštnikovem srečanju je Nevihta obveljala za neizpodbitno zmagovalko. Med drugim je prejela nagrade za režijo, scenografijo, glasbo in igro ter bila razglašena za najboljšo uprizoritev sezone 2011/2012.
Delu ne bo treba plačati odškodnine SDS
LJUBLJANA - Višje sodišče je presodilo v korist časopisne hiše Delo in spremenilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Delo novembra lani obsodilo na plačilo odškodnine in objavo javnega opravičila zaradi članka o denarju iz Patrie in stranki SDS, poroča spletni portal Dela. Kot so zapisali na portalu, SDS tako od Dela ne bo dobila 10.000 evrov odškodnine.
Članek z naslovom »Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS« je bil v Delu objavljen 23. novembra 2009. Novinar Dejan Karba ga je napisal na podlagi pogovora z vodjo finskih preiskovalcev Bjorkqvistom, SDS pa je zaradi članka vložila tožbo, s katero je od Dela zahtevala 300.000 evrov odškodnine in javno opravičilo. Prvostopenjsko sodišče je dvakrat ugodilo tožbenemu zahtevku SDS, ker je sklenilo, da je Delo s spornim člankom poseglo v čast in dobro ime SDS. A je višje sodišče obsodilno sodbo prvič razveljavilo in vrnilo v ponovno presojo z napotki, tokrat pa je po navedbah Dela obsodilno sodbo spremenilo in ugotavlja, da je sporni naslov članka tako pomensko odprt, da ni mogoč sklep, da sam zase predstavlja neresnično trditev.
Prijeli osumljenca
dveh ropov
JESENICE - Jeseniški policisti so včera okoli 17.45 po klicu občana prijeli 39-letnika, ki je osumljen včerajšnjih ropov denarnih ustanov v Lescah in na Jesenicah. Ostale podatke bodo s policijske uprave posredovali po zaključeni kriminalistični preiskavi. Kot so še pojasnili v sporočilu za javnost, pa je v obeh primerh 39-le-tni osumljenec z Jesenic od zaposlenih v denarnih ustanovah z grožnjo zahteval denar, ga dobil in nato pobegnil, med tem pa ni bila poškodovana nobena oseba.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 6. junija 2013
3
dežela fjk - Sindikati CGIL, CISL in UIL se pripravljajo na deželno in državno demonstracijo
Prvič po petih letih bodo šli skupaj na ulice
politika
TRST - Sindikalne konfederacije CGIL,CISL in UIL že pet let niso priredile skupne demonstracije, 22. junija pa se bo na rimskem Trgu San Giovanni zgodilo prav to. Sindikati napovedujejo, da se bo demonstracije udeležilo sto tisoč ljudi, 1500 jih bo pod njihovim okriljem prišlo iz Furlani-je-Julijske krajine. V ponedeljek, 10. junija ob 17.30, pa bo deželna demonstracija v Vidmu: na Trgu XX. septembra pričakujejo od štiri do pet tisoč ljudi. Sindikati v prvi vrsti zahtevajo od vlade, naj na prvo mesto prioritet postavi zaposlovanje oziroma boj proti brezposelnosti.
Podatki o gospodarski krizi v Furla-niji-Julijski krajini so neizprosni. V aprilu je bilo v deželi odobrenih 2,2 milijona ur dopolnilne blagajne, ure izredne dopolnilne blagajne so se več kot podvojile. Socialna nadomestila v največji meri zadevajo gradbeni, strojni in kemijski sektor. Proizvodnja je v zadnjih treh mesecih leta 2012 padla za 1,5%, bančnih kreditov je vse manj (-4,8% za podjetja in -1,2% za družine). Število nepremičninskih kupoprodaj se je zmanjšalo za 17,9%, število vpisov novih avtomobilov pa je padlo za 13,4%. V tem letu naj bi se deželni BDP zmanjšal za 1,1% (v Italiji -1,5%), lanski upad je znašal 2,4%.
»Prvič po petih letih bomo šli skupaj na ulice. V teh časih moramo zmanjšati napetost in preseči razlike, ki so značilne za pluralni italijanski sindikalizem,« je odnose med sindikati na včerajšnji novinarski konferenci v Trstu opisal deželni tajnik CISL Giovanni Fania. Deželni tajnik CGIL Franco Belci je dejal, da razlik med sindikati ne bodo izbrisali. Predsednica Dežele Debora Serracchiani se bo danes sestala s 30 sindikalnimi organizacijami, kar pomeni, da pravega dialoga ne bo. Dogovor, ki so ga sklenili sindikati na državni ravni, pa predvideva »vstopni prag« (izključeni so sindikati, ki imajo manj kot 5% članov) ter obvezo, da morajo k dogovorom, ki jih podpira več kot polovica sindikatov in delavcev, pristopiti tudi sindikati, ki so v manjšini.
Giacinto Menis (UIL) je navedel glavne zahteve sindikatov, ki pozivajo politiko in delodajalce, naj bodo odgovorni. Prvenstveni problemi zadevajo osebe, ki so se s pokojninsko reformo znašle brez službe in pokojnine; financiranje izredne dopolnilne blagajne do konca leta; davčne olajšave za podjetja, ki zaposlujejo; odločna industrijska politika na deželni ravni. (af)
Z leve Franco Belci (CGIL), Giovanni Fania (CISL) in Giacinto Menis (UIL) včeraj na sedežu CISL na Trgu Dalmazia v Trstu; Menis je med drugim pozval Deželo, naj preoblikuje sistem podjetij, ki so pod njenim nadzorom: »Deželne družbe finančnega sektorja so strateškega pomena, upravljanje sončnikov in smučarskih vlečnic pa najbrž ne ...«
kroma
Debora Serracchiani v državnem vodstvu DS
RIM - Debora Serracchiani je članica novega državnega tajništva Demokratske stranke. Na to mesto jo je predlagal državni tajnik Guglielmo Epifa-ni, ki se je opredelil za prenovitev vodstvenih teles stranke. Medtem ko se postavlja vprašanje, kako bo lahko predsednica deželnega odbora usklajevala obe pomembni zadolžitvi, so demokrati iz FJK zelo zadovoljni z njenim imenovanjem, začenši s tajnikom Renzom Trava-nutom. Prepričan je, da bo dežela FJK, ki ni zastopana v vladi Enrica Lette, imela sedaj več besede v Rimu.
Travanut, nekdanji predsednik Dežele, bo na tajniškem mestu ostal do konca leta, potem naj bi prišlo do zamenjave. Govori se, da bo za deželnega tajnika DS kandidiral tržaški poslanec Ettore Rosato.
gospodarstvo - Na pobudo Dežele FJK in Tržaške trgovinske zbornice
Na sejmu v Munchnu skupna predstavitev pristaniške in logistične mreže FJK
V Münchnu poteka največji logistični sejem v Evropi
MÜNCHEN - Na münchenskem sejmu logistike in prevozov (Transport Logistic 2013), ki velja za največji specializiran evropski sejem tega sektorja, so se letos predstavili tudi akterji iz Furlanije Julijske krajine. Na pobudo deželne vlade in s koordinacijo Tržaške trgovinske zbornice so v Münchnu sodelovala številna podjetja in ustanove, ki se na tem koncu Severnega Jadrana ukvarjajo s pristaniško in prevozniško dejavnostjo: od tržaške pristaniške oblasti do pristanišč v Tržiču in Nogaru, tvrdke Samer, Terminal Fernetiči, Interporto iz Červinjana in Pordenona, združenje špediterjev, ki deluje v tržaškem pristanišču ...
Antonio Paoletti, predsednik Aries - Tržaške trgovinske zbornice, je podčrtal zlasti razveseljivo vest, da operaterji že dalj časa stopajo po poti sodelovanja in da so se na nemško govorečem tržišču predstavili kot dobro uigrana ekipa. Da se naložba splača, kažejo tudi vse boljši rezultati, ki jih dosega tržaško pristanišče; po besedah predsednice Marine Monassi je bil pretovor kontejnerskih enot v prvih petih mesecih leta 2013 za petnajst odstotkov višji kot v letu 2012.
rim - Veleposlanik Mirošič podprl prizadevanja prof. Tassina
»Visco rešiti pred pozabo«
RIM - Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je s toplim pismom profesorju Ferrucciu Tassinu podprl njegova dolgoletna prizadevanja, da bi se nekdanje vojašnice v Viscu pri Pal-manovi, v katerih je bilo med drugo svetovno vojno italijansko fašistično koncentracijsko taborišče, ne le rešile sedanje zapuščenosti in propadanja, temveč spremenile v kraj spomina na trpljenje slovenskih in drugih internirancev iz nekdanje Jugoslavije. Sedanje in prihodnje rodove, zlasti mlade ljudi, naj bi Visco opozarjal na zločine fašizma, da bi se pretekle zablode ne ponavljale.
Prof. Tassin je pismo prebral z velikim zadoščenjem, saj gre za prvo, jasno stališče predstavnika Republike Slovenije glede usode taborišča, za katerega sicer vlada malo zanimanja. Noben predstavnik oblasti ne izraža ogorčenja, da se v kraju trpljenja vadijo psi, za obiskovalce pa ostaja nedostopen.
Primer nekdanjega taborišča v Viscu je pred časom zašel tudi na strani osrednjih italijanskih dnevnikov. Nanj je opozoril pisatelj Boris Pahor, ki je predlagal, naj postane Visco državni spomenik. Nekaj pobud so sprožili deželni svetovalec Slovenske skupnosti Igor Gabrovec in drugi, prof. Tassin pa je na zadevo opozoril predsednika republike Napolitana.
Kakih vidnejših uspehov še ni bilo. Spremenjena politična razmerja na deželni in državni ravni pa bi morali izkoristiti za trajno, kakovostno rešitev.
Nekdanje taborišče v Viscu med obiskom pisatelja Borida Pahorja (v sredini), ob njem desno je prof. Tassin; na posnetku zgoraj slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič
bruselj - Komisar EU
Potočnik o plinskem terminalu
BRUSELJ - Evropski komisar za energetiko Janez Potočnik je na vprašanje evropskega poslanca Italije vrednot Andree Zanonija včeraj ocenil, da bi pri Žavljah načrtovani plinski terminal lahko bil vključen v seznam prioritetnih energetskih objektov evropskega interesa. Dejanska vključitev v seznam pa bo po Potočnikovi oceni odvisna od evidentiranja druge možne lokacije ali drugačne rešitve okoljskih problemov. Potočnik je tudi povedal, da zdajšnji načrt ni kompatibilen z aktualnim in bodočim pomorskim prometom tržaškega pristanišča. Evropski komisar je nadalje spomnil na dekret italijanskega okoljskega ministra, ki je 15. aprila letos odredil, naj družba Gas Natural poišče novo lokacijo za plinski terminal ali pa bi morala tržaška pristaniška oblast spremeniti pristaniški regulacijski plan, da bi bil kompatibi-len z energetskim objektom.
/	TRST	Četrtek, 6. junija 2013	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
sv.jakob - Slovesno poimenovanje vrtca in odprtje dvorišča nekdanje gostilne Pavan
Medvedji praznik
v vrtcu Pikija Jakoba
»Odslej boste lahko ponosno povedali, da obiskujete vrtec Pikija Jakoba,«je včeraj ob odkritju plošče na pročelju šentjakobske šole v Ulici Frausin malčkom dejal ravnatelj Večstopenjske šole Marjan Kravos. Težko pričakovano slovesno poimenovanje vrtca po mehkem plišastem medvedku, priljubljenem junaku knjige pisatelja in pesnika Kajetana Koviča, je bilo priložnost za večje praznovanje, tako kot se za medvedjo šolo spodobi.
S šentjakobskega trga se je vesela in razigrana druščina malih medvedkov domačega vrtca ter vrstnikov iz vrtca Jakoba Ukmarja in iz Škednja s svojimi vzgojiteljicami, velikim plišastim Pikijem Jakobom in Mačkom Murijem ter narodnimi nošami in harmonikarsko spremljavo sprehodila do šolskega poslopja, kjer je tržaška občinska odborni-ca za šolstvo in izobraževanje Antonella Grim odkrila tablo, ki opozarja na novo poimenovanje vrtca.
Praznovanje se je nato pomaknilo na večje dvorišče nekdanje gostilne Pavan, ravno nasproti šole, ki ga je občinska uprava ob tej priložnosti tudi uradno odprla. Več kot 7 let je bil ta prostor iz varnostnih razlogov zaprt za javnost, uprava pa je sedaj tam uredila večjo cementno ploščad s streho, ki jo obkroža zelena površina, kjer bodo lahko potekale razne dejavnosti naših najmlajših. Prostor bosta namreč upravljala slovenska šola in krajevna sekcija združenja prostovoljcev Auser Pino Burlo, ki je tudi sodelovala pri prireditvi.
Po blagoslovu diakona Zalarja in župnika Rose sta pokrajinski oz. deželni predsednik združenja Auser izpostavila, da je novo središče velika pridobitev za mestni predel, saj spodbuja druženje in integracijo. Z njima je soglašal občinski odbornik za javna dela Andrea Dapret-to, ki je opozoril, da bo dvorišče stičišče
Na šolski stavbi so odkrili tablo (spodaj) in nato zaplesali na dvorišču nekdanje gostilne Pavan
kroma
obiskovalcev različnih starosti in da bodo v prihodnje skušali urediti tudi poslopje pred njim. Njegova kolegica Gri-mova pa je ocenila, da bo za šolsko po-
pulacijo, ki je utrip skupnosti, to najprimernejši prostor za rast in spoznavanje. Na priložnostnem odru se je predstavil pevski zbor združenja Auser, pesnik Ca-
ludio Sibellia pa je prebral pesem v tržaškem narečju, ki jo je zapisal ob tej praznični priložnosti.
Pa je zadonela harmonika mladega Marka Gersetiča, za njo pa še tista njegovega učitelja, svetovnega prvaka v diatonični harmoniki Denisa Novata, ki je ob kitarski spremljavi poskrbel za pravo presenečenje. Na oder je povezoval-ka Loredana Gec poklicala seveda protagoniste slavja, malčke iz vrtca, ki so tako kot medvedek Piki Jakob zaplesali in zabrundali ter glasno zapeli Pikijevo pesem, učenci 1. razreda OŠ Ribičič so se z Zlato ladjo poklonili Kajetanu Koviču, medvedje mamice in očka pa so poskrbeli za prizor s francosko solato, ki jo Piki nadvse obožuje.
Medvedji praznik se je zaključil z razigrano medvedjo himno, med katero so malčki veselo mahali s svojimi prikupnimi ročnimi delu - kaj drugega kot kartonastimi Pikiji. (sas)
Dvodnevni posvet o 5. letu ekonomske krize
Ekonomska kriza, ki pesti zahodni svet, traja že celih pet let: o razvojnih poteh, ki jih je mogoče ubrati, o možnih scenarijih rasti in napredka bo govor na dvodnevnem posvetu, ki ga tržaška univerza prireja v sodelovanju z neprofitno fundacijo Manlio Resta. Letos mineva namreč trideset let od smrti uglednega ekonomista, ki je poučeval na tržaški ekonomski fakulteti. Posvet se bo začel danes ob 9.30 v konferenčni dvorani Bruno de Finet-ti (Trg Evrope 1 - stavba D), predvideni pa so posegi številnih izvedencev in raziskovalcev iz akademskega in gospodarskega sveta. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.units.it.
Javna skupščina o prometnem načrtu
Občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli prirejata javno skupščino, na kateri bosta prisluhnila predlogom in kritikam občanov. V središču pozornosti bo novi prometni načrt, ki ga pripravlja občinska uprava. Svetnika bosta predstavila največje novosti, ki jih uvaja nov prometni načrt, govor bo o parkiriščih v zgodovinskem jedru mesta, o spremenjenih avtobusnih progah. Predvsem pa bi rada slišala, kako nanje gledajo občani in katere morebitne izboljšave predlagajo. Skupščina bo danes ob 18. uri na sedežu gibanja v Ul. Giarizzole 20.
Pravica do evtanazije
Radikalna stranka nadaljuje z zbiranjem podpisov v podporo zakonskemu osnutku, ki bi državljanom omogočil, da se zakonito odločijo za evtanazijo. Ustrezno polo je mogoče podpisati v občinskih uradih na Trgu Granatieri (soba 210, 1. nadstropje), pri notarjih Dei Rossi in Chersi (Ul. san Nicolo 33) ter pri »radikalni mizi« v Ul. delle Torri (ob sredah med 16.30 in 19.30 ter ob sobotah med 10. in 13. uro).
bazovica - Nesreča v italijanski sekciji otroškega vrtca, jeza staršev in malodušje občinskega odbornika Dapretta
Beton s stropa v (praznem) vrtcu
Kos betona v učilnici italijanske sekcije in okrušen strop nad vrati, ki vodijo na vrt
S stropa učilnice italijanske sekcije otroškega vrtca v Bazovici je v ponedeljek okrog 16. ure padel na tla večji kos betona - dolg je bil skoraj pol metra in visok pet centimetrov. Po naključju ob tisti uri ni bilo več otrok, navzoča je bila italijanska vzgojiteljica Mara (v isti stavbi delujeta vrtca z italijanskim in slovenskim učnim jezikom Illersberg in Vrabec). Povedala je, da se je v strehi zaradi pogostega dežja zadnjih tednov nabrala voda in da je bilo opaziti nekaj razpok, čeprav bi tak dogodek stežka predvideli. »Ko bi beton padel na otroka, bi bile posledice gotovo hude,« se je upravičeno hudoval oče enega od otrok v italijanskem vrtcu.
Vrtca sta državna, stavbo pa upravlja Občina Trst. Okrušen strop nad vrati, ki vodijo na vrt, si je kmalu ogledal občinski tehnik, včeraj pa je bilo na delu podjetje Global Service. Strop je opremil s kovinsko ploščo, ki bo obvarovala otroke in vzgojiteljice, problem celotne stavbe pa ostaja.
Tržaški občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto je napovedal, da bodo občinski tehniki v kratkem opravili tehnični pregled montažne zgradbe iz leta 1982, v kateri je bazovski vrtec.
Kljub temu pa je bil odbornik včeraj potrt: »To je nedopustno, nekoč se to pri nas ni dogajalo. Pred kratkim je omet padel na dijakinjo v šoli v Ul. Pascoli, zdaj to. Ze več mesecev opozarjamo, da nas pakt stabilnosti duši, saj nimamo nikakršnih sredstev in to se pozna. Na cestah so luknje, vrtov ne negujemo itd. Smo v stiski. Poleg tega so naša šolska poslopja med najstarejšimi v Italiji, načrt javnih del za prihodnja tri leta pa je zaradi pomanjkanja sredstev grozen,« se je izkašljal Dapretto. Občina Trst pritiska na Deželo in vlado v Rimu ter čaka, da se bo kaj premaknilo. »Vsekakor pa ta dogodek ni opravičljiv, nimam besed,« je bil jasen odbornik.
Stavba v Bazovici no tako stara, zgradili so jo pred 31 leti. Vzdrževanje pa je bilo očitno slabo. Dapretto je dejal, da je »Občina Trst v prejšnjih letih porabila malo denarja na Krasu, saj je dajala prednost mestu«. Starši pa so jezni. »Ze pet let opozarjamo na probleme, povezane s to stavbo,« se je pritožil član zavodskega sveta vrtca Vrabec Damijan Križmančič. »V stropu v kuhinji zeva luknja, da lahko skozi njo gledaš zvezde. Beton pa se je okrušil, ker je železo nad njim
zaradi vlage zarjavelo,« je pristavil. Problemi s pronicanjem vode so namreč zelo pogosti. Križmančič je načel tudi drugo vprašanje, povezano z varnostjo: slovenska sekcija vrtca naj bi načeloma sprejemala do 25 otrok, zaradi velikega povpraševanja pa je otrok 28.
Vzgojiteljice so povedale, da so bili delavci že večkrat na delu, tudi letos
pozimi. Okna so razmeroma nova. Očitno pa potrebuje stavba korenito obnovo in predvsem boljšo izolacijo, ki nekaj stane. Pa smo spet tam: Občini primanjkuje denarja. V bazovskem vrtcu so starši pred časom sami pokosili travo na vrtu, kar se je zgodilo tudi v raznih drugih vrtcih in otroških jaslih v mestu ter na Krasu.
Gasilci s ponedeljkovim dogodkom niso bili seznanjeni, iz vrtca jih ni nihče poklical. »Naša intervencija ni obvezna, gotovo pa je zelo primerno in priporočljivo, da nas pokličejo, še posebno ko govorimo o šolskem poslopju. Gasilce lahko pokliče kdorkoli, tudi starši,« so včeraj povedali v klicnem centru pokrajinskega poveljstva gasilcev. (af)
/
TRST
Četrtek, 6. junija 2013
5
bani - Magistrska študija arh. Sare Carciotti
Namesto vojašnice nov videz in vsebine
Krajinski vrt, kulturne, športne, kmetijske in druge dejavnosti
Opuščena vojaška oporišča v naši deželi postajajo čedalje večja urbanistična uganka. V tržaški pokrajini že vrsto let sameva in propada veliko število vojašnic, med temi pa je predvsem na vzhodnem Krasu najbolj občuten prostorski problem nekdanje banovske vojašnice Monte Cimone.
Zanimivo in ambiciozno rešitev je v svoji odlično ocenjeni magistrski nalogi z naslovom Krajinski vrt Monte Ci-mone (Il giardino paesistico Monte Cimone) izdelala študentka tržaške Fakultete za arhitekturo Sara Carciotti, ki je na povabilo kulturnega društva Grad domačinom predstavila svojo vizijo prihodnosti zapuščenega vojaškega kompleksa.
Na dobro obiskani predstavitvi je v imenu domačega kulturnega društva večer uvedla Neva Hussu. Občinstvu je sicer razkrila navezanost družine Carciotti na kraško vasico, kjer že vrsto let občasno poživijo domačijo na »Čukovem bor-jaču«. Ravno banovske korenine so Car-ciottijevo spodbudile, da poišče rešitev neljubi vaški problematiki.
Sara Carciotti
kroma
Kot prvotno izhodišče si je mlada arhitektka postavila tesno zgodovinsko in prostorsko povezavo ozemlja vojašnice z najbližjim okoljem. V svoje delo je pod mentorstvom prof. Giovannija Fraziana in arh. Grazielle Bloccari vključila aktualne arhitektonske vsebine, kot so valorizacija obstoječih zgradb, uporaba trajnostnih energetskih virov in predvsem preureditev površine s pomočjo kmetijstva in vrtnarstva.
Nekdanja vojašnica se razprostira po 57 hektarjih površine, kar predstavlja približno 25 nogometnih igrišč. Predlagan načrt pa ne upošteva preureditve vseh obstoječih zgradb, ampak le tistih z vidnimi arhitektonskimi značilnostmi. Tu naj bi se nad vsem uveljavil krajinski vrt s tipičnimi arhetipi kraške arhitekture. Z odpravo obzidja Carciottijeva spušča zunanje okolje v ozemlje vojašnice, kjer bi v preurejenih in novih volumnih dobile prostor kulturne, športne, kmetijske in druge dejavnosti.
Na ruševinah zaraščenih in propadajočih stavb bi zrasla razgledna točka, ki bi kraljevala mreži pohodniških in kolesarskih poti. V dolini, kjer je bil svoj čas zgrajen prireditveni prostor, najdemo v Carciottijevem načrtu tudi čisto posebni zaključeni vrt, zamišljen v obliki ra-cionalistične spirale. Predlagane rešitve pa se ne omejijo samo na sveži oblikovni plati zimskih vrtov. V nov krajinski videz je vključena tudi pozornost do lokalnega kmetijstva, ki bi na novih poljih delovalo po sistemu predplačila. Tak način obdelovanja je primeren predvsem zadružnemu kmetijstvu, kjer odkup pridelkov na začetku sezone jamči kritje začetnih stroškov. Zanimiv predlog pa predstavljajo tudi površine namenjene
skrbi za zdravje in dobro počutje v sozvočju z arhitekturo, kjer po načelih vrtnarske terapije lahko posameznik aktivno skrbi za svoje duševno stanje.
Magistrsko delo Sare Carciotti je nedvomno ambiciozen izziv, ki ne priznava nesmiselnih gradbenih špekulacij na že preveč izpodjedenem ozemlju
Na slikah: publika na večeru, tloris območja vojašnice in računalniška upodobitev krajinskega in arhitektonskega parka
vzhodnega Krasa. V nenaklonjenem gospodarskem trenutku je morda tovrstno arhitektonsko razmišljanje oteženo, vendar je lahko alternativni in izvirni načrt mlade tržaške arhitektke v vodilo javnim upraviteljem in v vsem, ki se srečujejo s problemom preureditve zapuščenih vojaških področji. (mar)
ulica battisti - Občinska policija prijela pobeglega povzročitelja
Trčil, zbežal in se vdal
Motorno kolo na Ulici Battisti
kroma
Avtomobilist je včeraj popoldne s predrzno vožnjo povzročil prometno nesrečo, v kateri se je ena oseba poškodovala, vpletena pa so bila tri vozila. Poleg tega pa se niti ni ustavil: pritisnil je na plin in zbežal, kmalu zatem pa so ga občinski policisti prijeli.
Okrog 15. ure je avtomobil alfa romeo 146 vozil po Ulici Battisti proti Ulici Carducci. Pred kavarno San Marco je po navedbah občinske policije nenadoma zavil desno proti Ulici Donizetti, pri tem pa ni opazil dveh vozil, ki sta bili na njegovi desni. Tako je med obračanjem trčil v motorno kolo kymco people, ki je padlo na avto peugeot 206. 54-letna voznica motornega kolesa D. B. se je nekoliko poškodovala, služba 118 jo je odpeljala v katinarsko bolnišnico. Voznik peu-geota, 62-letni B. A. J., se ni poškodoval. Povzročitelj pa se sploh ni ustavil, pritisnil je na plin in zbežal.
Njegov beg se je kmalu končal, in sicer pri Sv. Jakobu. V Ulici Vespucci so občinski policisti ustavili pobeglega voznika, 36-letnega Tržačana G. V. Pobegnil je, ker je zavarovanje njegovega vozila poteklo. Popoldne so ga pridržali, državni tožilec pa bo odločil, ali mora storilec v pripor. (af)
melara - Preplah v stanovanjskem bloku
Sveča povzročila požar v stanovanju
V stanovanjskem kompleksu na Melari je včeraj dopoldne zavladal preplah. Iz enega izmed468 ljudskih stanovanj se je začel širiti gost dim in gasilci so od 10.40 dalje prejeli več klicev. Ko so ugotovili, kako do stanovanja, so miljski gasilci odprli vrata in spravili na varno stanovalko, ki je morala zaradi vdihanega dima v bližnjo bolnišnico na Katinari. Njeno zdravstveno stanje ni vzbujalo večjih skrbi. Gasilci so hitro pogasili požar, ki ga je povzročila sveča. Ognja v resnici ni bilo veliko (zgorelo je nekaj odej), največ težav, škode in preplaha pa je bilo zaradi dima.
Pri Bazovici ustavili osem pribežnikov
Pri Bazovici so mejni policisti že spet naleteli na skupino pribežnikov iz Afrike. Na cesti so bili Sudanec, pet Eritrejk in dva Eritrejca, stari od 18 do 35 let. Vsi so bili brez osebnih dokumentov, policisti so jim ponudili hrano in pijačo ter jih odvedli na kvesturo. Skupina naj bi se čez mejo pripeljala v dostavnem vozilu.
Erasmusovi študentje kradli v trgovini Decathlon
Miljski karabinjerji so v torek popoldne kazensko ovadili tri španske študente, ki so na nekajmesečnem bivanju v Trstu v okviru programa Erasmus. Dva sta stara 22 let, tretji 24. V športni trgovini Decathlon v nakupovalnem središču Mon-tedoro Freetime pri Žavljah je trojica ukradla za 270 evrov oblek.
»Dijaška« civilna služba: prijave možne do 10. junija
Združenje ARCI sporoča, da se je samo še do 10. junija mogoče prijaviti na razpis za 18 mest, namenjenih mladim, ki bi se radi angažirali v civilni službi. Projekt predvideva 360 urni angažma na kulturnem, rekreacijskim, solidarnem področju, pri njem pa lahko sodelujejo mladi, ki so stari 16-17 let. Za svoje delo, ki se bo pričelo julija in kot pravijo organizatorji ne bo oviralo njihovih študijskih obveznosti, bodo prejeli povračilo stroškov (okr. 900€)
Informacije nudijo na naslovu trie-ste@arciserviziocivile.it in v uradu v Ul. Fabio Severo 31 (telefon: 040 761683).
Srečanje z izvoljenimi predstavniki SKP
Krožek »GOAT-KRAS« Stranke komunistične prenove vabi člane in simpatizerje danes ob 20. uri na srečanje z izvoljenimi predstavniki stranke in praznik včlanjevanja 2013. V dvorani bivšega Ljudskega doma (gostilna Bita) v Križu, bodo priosotni Marino Andolina in Iztok Furlanič (za občino Trst), za rajonski svet Roberto Cattaruzza in Mitja Košuta, za občino Zgonik Jan Sossi, za občino Devin Nabrežina Tatjana Kobau in Elena Legiša, ki sedi tudi v tržaškem pokrajinskem svetu.
Kopališče Ausonia ponovno odprto
Priljubljeno mestno kopališče Au-sonia bo jutri ponovno odprlo vrata kopalcem. Uradno odprtje bo ob 11.30, ko bodo prisotnim razkaza-li tudi obnovljeno teraso (obnovo je omogočila fundacija CRT). Že danes pa bo mogoče v Ausonii telovaditi. Vreme namreč ni še povsem poletno, zato imajo tisti, ki jih ne mika skok v morje, možnost, da vsak četrtek ob 18. uri »vstopijo« v Ausonia Fitness, kjer jih čakajo tečaji aerobike, pilatesa, samoobrambe in še marsičesa. Vsaka lekcija stane 5€.
6
Četrtek, 6. junija 2013
TRST
miela - Predstavili film Nahrani me z besedami Martina Turka
Lep filmski večer
Dolg aplavz je v torek zvečer nagradil tržaško premierno projekcijo filma Nahrani me z besedami, režiserja Martina Turka. Prvenec, ki ga je barkovljanski avtor posnel med Italijo in Slovenijo konec leta 2011 in je lani jeseni bil na ogled tudi
v slovenskih kinodvoranah, je v Trst prispel na pobudo SKD Barkovlje.
Filmski večer, ki ga je tokrat barko-vljansko društvo izjemoma priredilo v gledališču Miela, je obiskalo lepo število gledalcev, med katerimi je bila tudi italijanska
kava s knjigo - Tokrat pod žarometi SSG
Potegnili črto pod gledališko sezono
Maja Lapornik in Alessandro Malcagni z Martino Kafol
kroma
Slovensko stalno gledališče v Trstu kot sestavni del slovenskega in italijanskega gledališkega prostora je bilo osrednja tema, okrog katere se je vrtelo včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo. Na predzadnji matineji v tej sezoni sta se z Martino Kafol pogovarjala predsednica upravnega sveta SSG-ja Maja Lapornik in eden od njegovih italijanskih članov, sicer tudi podpredsednik upravnega sveta Alessandro Malcagni. Gosta sta potegnila črto pod letošjo sezono, ki sta jo ocenila kot zelo uspešno, in nanizala nekaj novih izzivov, s katerimi se ta gledališka ustanova želi soočiti v bodoče.
Prijeten klepet ob kavici se je začel z oceno iztekajoče se sezone. Maja Lapornik je izpostavila predvsem tri točke, ki so se ji zdele najpomembnejše. Prva točka se nanaša na "epohalne" spremembe, ki zadevajo delovne pogodbe za tehnično osebje. Po dolgem času negotovosti je s tehničnim osebjem gledališče končno sklenilo pogodbe za nedoločen čas, čeprav le za polovični delovni čas. Po besedah predsednice upravnega sveta je to velik korak, saj zaposlenim nudi boljše delovne pogoje, ki vplivajo tudi na motivacijo. Včerajšnja gostja se je strinjala z ugotovitvijo, da je bilo to mogoče izpeljati zaradi preudarnega upravljanja s finančnimi sredstvi, od tod pa po njenih besedah izvira tudi prepričanje, da je treba nadaljevati v tej smeri. Slišali smo tudi, da se dejavnost gledališča ne konča s koncem gledališke sezone, ampak je treba biti aktiven na različnih frontah vseh 12 mesecev.
Svojo vizijo gledališča je podal tudi podpredsednik upravnega sveta Ales-
sandro Malcagni, ki je mnenja, da je treba Slovensko stalno gledališče v Trstu vključiti v širši kontekst, v katerem bi imela celotna stavba na Ul. Petronio več funkcij. Po njegovih besedah bi moralo SSG zaživeti kot pravi kulturni dom, v katerem bi na svoj račun prišle vse umetniške zvrsti, ki bi vabile različno publiko. Malcagni je sicer opozoril, da ta upravni svet že od svojega imenovanja gradi strategijo, ki želi teater približati čim širši publiki. To počnejo tudi s predstavami in dogodki, ki niso izključno proznega značaja. Sicer pa je sogovornik Martine Kafol svojo izkušnjo s SSG-jem opisal kot zelo dobro.
Lapornikova je spomnila tudi, da ima kriza, v kateri so se znašle vse kulturne inštitucije v različnih evropskih državah, lahko tudi pozitivne učinke. Po njenem mnenju kriza kliče po novih oblikah povezovanja in sodelovanja, ki v novonastalih razmerah žanjejo sadove. Gostja je pohvalila tudi odlično sodelovanje z italijanskimi člani upravnega sveta SSG-ja in hkrati zavrnila očitke, da se zanemarja slovenščina. Predsednica je opozorila, da so vsi zapisniki, delovne pogodbe in drugi dokumenti napisani tako v slovenščini kot v italijanščini.
Včerajšnja matineja je postregla še z nekaterimi namigi za prihajajoče mesece. V gledališki hiši bo prihodnjo sezono začel delovati bar, ki bo postal neke vrste prostor, v katerem se bodo ljudje lahko zbirali in klepetali. Maja La-pornik pa je obiskovalce gledališča tudi povabila, naj se 29. avgusta udeležijo slavnostne obeležitve častitljivega jubileja Borisa Pahorja. (sč)
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 6. junija 2013
NORBERT
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.34 - Luna vzide ob 3.53 in zatone ob 18.52
Jutri, PETEK, 7. junija 2013
ROBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,7 stopinje C, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 3 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje C.
d] Lekarne
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H Čestitke
Martin Turk je v pogovoru po ogledu filma povedal marsikaj zanimivega iz zakulisja filmskega snemanja
kroma
publika. Torkova projekcija je bila namreč opremljena z italijanskimi podnapisi.
Ob koncu filma je režiser Turk spregovoril o tem, kaj pravzaprav pomeni posneti film, težavah, izbiri igralcev in seveda lokacij. Govoril je o delu s posameznimi interpreti, kot so Miranda Ca-harija, Boris in Sebastijan Cavazza, Jure Henigman, Danjel Malalan in tržaški igralec Maurizio Zacchigna, ki je na koncu projekcije še sam stopil pred mikrofon in zaupal svoje vtise pri delu z Martinom. Tako je na primer Zacchigna pohvalil igralske vaje, ki so jih z režiserjem opravljali prav v prostorih barkovljanskega društva pred snemanjem filma. Takih vaj, je povedal Zacchigna, se z režiserji italijanske šole navadno ne dela. Publiki je o igralski filmski izkušnji spregovoril tudi Tomaž Kalc, ki se je v Turkovem delu prvič preizkusil v manjši filmski vlogi. (Iga)
Danes naš JURE okrogli rojstni dan slavi, zato mu iz srca vse najboljše voščimo mi! Ostani zdrav in vesel, da boš skupaj z nami še mnogo, mnogo srečnih in lepih dni preživel. Vsi, ki te imamo radi.
Aleksandru in Jani se je pridružila mala hčerka ROZA. S srečno družinico se veselimo, mali Rožici pa želimo veliko sreče. Nonota Zmaga in Rado ter teta Nataša z Maksom.
Ob rojstvu prvorojenčka LEONARDA čestitamo mamici Nataši in očku Andre' ter malemu Leonardu želimo vse lepo v življenju. Vsi domači in tisti, ki vas imamo radi.
U Kino
Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. junija 2013
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Trg Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 - 040 302303.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 3«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Quan-do meno te lo aspetti«.
ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Holy Motors«.
CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 16.30 »Epic«; 16.15 »La grande bellezza«; 16.15, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby«; 16.30, 19.05, 21.40 »Fast & Furious 6«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Solo Dio perdona«; 19.15 »Il lago dei cigni«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »After earth, dopo la fine del mondo«; 18.40 »Voi-ces«.
FELLINI - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Tutti pazzi per Rose«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15, 20.00, 21.40 »Paulette«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.30 »Arbitraža«; 16.10 »Balkanska bojevnica«; 16.05, 20.30 »Čas po zemlji«; 18.20, 20.10, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 19.15 »Labodje jezero«; 18.10, 19.10, 20.20, 21.20 »Prekrokana noč 3«; 16.00, 18.10 »Skrivnostni varuhi gozda«; 15.20, 17.00 »Skrivnostni varuhi gozda«; 17.30 »Zvezdne steze: V temo 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »After earth«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Epic - Il mondo segreto«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 22.15 »The bay«; Dvorana 4: 20.00, 22.15 »Fast & Furious 6«; 16.30, 18.20, 20.15 »Voices«; 19.30, 21.15 »Una not-te da leoni 3«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 3«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Fast & Furious 6«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »After earth, dopo la fine del mondo«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.10 »Voices«; Dvorana 5: 17.15, 19.45, 22.15 »La grande bel-lezza«.
H Šolske vesti
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it).
speciautete
HAiARU
VSAK VEČER GLASBA V ŽIVO! V3
DTZ ŽIGA ZOIS vabi starše in prijatelje na zaključno prireditev danes, 6. junija, ob 19. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah.
SREDNJA ŠOLA Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu vabi starše in prijatelje na zaključno prireditev danes, 6. junija, ob 18.30 v Kettejevi dvorani na sedežu šole v Ul. L. Frausin 12.
MALČKI IN VZGOJITELJICI otroškega vrtca »Palčica« - Ricmanje vabijo na tradicionalno zaključno prireditev in razstavo ročnih in likovnih izdelkov. V dvorani SKD Slavec v Ricmanjih bo v petek, 7. junija, ob 14.30 zaživel 13. Ricmanjski festival, sledilo bo odprtje razstave v galeriji »Babna hiša«, ki bo na ogled tudi v soboto od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
SREDNJA ŠOLA FRANA LEVSTIKA na Proseku vabi na zaključno prireditev, ki bo v petek, 7. junija, ob 10. uri v dvorani proseškega Kulturnega doma.
SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah vabi na zaključno prireditev, ki bo v petek, 7. junija, ob 12.00 uri v dvorani Prosvetnega doma.
0 Mali oglasi
DVA MESECA stare kužke, pasme Border Collie z rodovnikom, prodajamo. Oddani bodo z mikročipom, prvim cepljenjem in z veterinarsko knjižico. Poklicati na tel. št.328-1528830.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490.
MAJHNO STANOVANJE v Ul. Galilei dajem v najem: soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 470,00 evrov, vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. 3298012528.
PRODAM FIAT 600, letnik 2000, bele barve, v dobrem stanju. Cena 800 evrov. Tel. 335-6002920.
PRODAM STANOVANJE v celoti opremljeno in dobro ohranjeno, 70 kv.m., v lepem zelenem okolju (Pod-lonjer). Plačilo po dogovoru. Tel. št.: 338-1464643.
VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure).
Id Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni.
OLJKARJI STAREC so odprli osmico, Boljunec 623.
OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk.
OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni! Tel. 040-2296038.
OSMICO v Bazovici je odprl Peter. Tel. 040-226382.
V	PRAPROTU je odprta osmica Rebula pri Bobotu in Frančkotu Briščak.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
TRST
Četrtek, 6. junija 2013
7
M Izleti
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 29. junija. Po-vratek v poznih večernih urah, saj se na ta dan podaljša odprtje. Prijave do 15. junija preko facebook profila, e-maila mtk.trebce@gmail.com ali pa pokličite tel. št. 348-3288130 (17.0019.00). Pohitite s prijavo, ker so mesta omejena.
KRU.T vabi na avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na po-vratku postanek s krajšim ogledom sa-voiskega Chambery. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na izlet v Celje v sredo, 26. junija: ogled mestnih znamenitosti in Starega gradu, kosilo v domu sv. Jožefa z ogledom kraja. Info in vpisovanje: 040-225468 (zvečer), 347-1444057 (Vera), 347-5469662 (Ivica).
KRU.T vabi v nedeljo, 7. julija, na voden izlet na odkrivanje malih skrivnosti Sevnice in okolice. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Ü] Obvestila
SKD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi na poletna glasbena kampusa za otroke od 6. do 14. leta, ki bosta v parku Hribenca v Zabrežcu od 10. do 14. junija in od 17. do 21. junija. Info na tel. 328-3635626 ali goranruz@gmail.com (Goran Ruzzier).
KRU.T obvešča, da so se sprostila mesta za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.0018.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info: igralni kotiček Palček tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 6. junija, ob 20. uri v svojem sedežu na Proseku št. 159.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK »GOAT-KRAS« vabi danes, 6. junija, ob 20. uri v dvorano bivšega ljudskega doma v Križ na srečanje z izvoljenimi predstavniki SKP. Sledi praznik včlanjevanja 2013.
JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 7. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov.
NK KRAS IN FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata »Športni teden« za dečke in deklice letnikov 2000 - 2007 od 10. do 14. junija, na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 7. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 333-2939977, Franco 340-2467782.
ŠAGRA NA KRMENKI - KD Fran Ven-turini prireja vaško šagro: v petek, 7. junija, ob 20.00 ples z ansamblom Alter Ego; v soboto, 8. junija, ob 20.00 ples z ansamblom Maniax; v nedeljo, 9. junija, ob 18.00 kulturni program, ob 20.00 ples z ansamblom Kraški muzikanti; v ponedeljek, 10. junija, ob 20.00 ples z ansamblom De Rosema-rinos. Delovali bodo dobro založeni kioski. Toplo vabljeni!
FOTOVIDEO TRST80 z naslovom »Objektivi: kje, kaj in kako..?!«. Mentor tečaja: Gino Dal Col, izkušen fotograf in dolgoletni član fotokrožka. Lekcija teorije bo v soboto, 8. junija, ob 18.00 v učilnici, praktika pa v nedeljo, 9. junija, (8.30-19.00) na terenu. Sledil bo zaključni večer s projekcijo, ogledom in diskusijo fotografij. Udeleženci naj prinesejo s seboj vse objektive in fotoaparat, kdor ga nima si ga lahko priskrbi pri krožku. Na razpolago bodo tudi objektivi za testiranje. Prijave in informacije na tel. št.: 329-4128363 (Marko).
OB PRILIKI PRVE MAŠE slovenskega novomašnika Klemna Zalarja v nedeljo, 9. junija, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba, so narodne noše vabljene, da s svojo prisotnostjo dodatno oplemenitijo ta dogodek.
POHOD PRIJATELJSTVA ŠKOFIJE -HRVATINI - MILJE: DSMO Ferluga, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrva-tini prirejajo pohod po graničarski poti iz Škofij do Milj preko Cerejev v nedeljo, 9. junija. Zbirališče je ob 8.00 pred cerkvijo na Škofijah. Predvidene so 4 ure hoje. Poskrbljena bosta manjša pogostitev in povratek z avtomobili na Škofije. Info: 3475853166.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdance-millenium.com.
JADRALNI KLUB ČUPA, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: prvi 10.- 21. junij; drugi 24. junij-5. julij; tretji 8.-19. julij; četrti 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek 26. avgusta - petek 30. avgusta. Druga izmena: ponedeljek 2. septembra - petek 6. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370,	karinmala-
lan@gmail.com.
KRU.T obvešča, da od 10. junija deluje s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 13.00.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramar-ska Gradu v tedenskih sklopih od 10. junija do 5. julija. V okolju Mi-ramarskega Parka se bomo učili petja in oderske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v Prestolni dvorani v Gradu. Informacije: 349-7730364 in 3471621659, info@accademialirica-santacroce.com.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsi-rena.it.
VZPI-ANPI SEKCIJA DEVIN-NABRE-ŽINA vabi v ponedeljek, 10. junija, ob 17.30 v gostilno v Mavhinjah na predstavitev knjige »La banda Colotti« Claudie Cernigoi in na predstavitev glasila VZPI Trst ter na praznik včla-njevanja 2013.
ZSKD sporoča mladim med 16. in 18. letom, da se lahko vključijo v civilno službo za mladoletne preko ZSKD in ARCI Servizio Civile. Razpis bo od-
prt do 10. junija, pričetek pa v začetku julija. Vse info prejmete na sedežu ZSKD, Trst - Ul. San Francesco 20, tel. 040-635626, trst@zskd.org. ali na ARCI S.C., Ul. Fabio Severo 31, tel. 040-761683.
BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): v juniju bodo srečanja v torek, 11., sredo, 12. in četrtek, 13. junija, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sklicuje redni občni zbor članov v torek, 11. junija, ob 17. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu na Pa-dričah.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 12. junija potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00), vpisovanja v občinska poletna centra, ki se bosta odvijala od 17. do 28. junija (športni kamp nogometa, odbojke in košarke v konvenciji z AŠD Breg) in od 1. do 26. julija (tradicionalni poletni center). Obrazci in podrobnosti na www.sandorligo-doli-na.it. Dodatne informacije: 0408329239/281 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it.
ODBOR ŠD MLADINA vabi vse člane na redni občni zbor v sredo, 12. junija, v domu A. Sirka v Križu. Prvo sklicanje bo ob 20.00, drugo pa ob 20.30.
ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI 2013 sklicujejo informativni sestanek v zvezi z odprtjem osmic ob priliki kraške ohceti 2013 (od 22. do 25. avgusta) v četrtek, 13. junija, ob 20. uri v domu Albina Bubniča v Repnu. Vabljena društva in krajevni kmetovalci.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite.
SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure.
SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor v soboto, 15. junija, ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost.
TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje »Nazaj v taborniški raj 2013«. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka,
26.	do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti taborniski-raj@gmail.com ali na telefonskih številkah 339-4120280 (Andrej), 3355316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je odhod avtobusa za nastop v Podbrdu v soboto, 15. junija, ob 13. uri iz Pa-drič.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD za osnovnošolce »Mala akademija estetske vzgoje« bodo od
27.	do 31. avgusta v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču (SLO). Za informacije in vpisovanja so na razpolago uradi ZSKD (040635626).
JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.0018.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
SLORI - razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate.
Rok oddaje je 17. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org.
ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev.
ARTEDEN JUNIOR - Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lo-njer-Katinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na tel. 338-4409922 (Emma) ali na em-malina.marinelli@yahoo.it.
El Prireditve
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita danes, 6. junija, ob 20.30 v društveni bar n G'ri-ce, na otvoritev fotografske razstave »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. Sodeluje Tamburaški ansambel SKD France Prešeren.
ZTT vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Aceta Mermolje »Okruški« danes, 6. junija. Pesnik se bo z bralci srečal ob 11. uri v Tržaški knjigarni, pesniški večer pa bo ob 20. uri na borja-ču Pri Davidu in Martini, Volčji grad pri Komnu 54. Poeziji se bodo pridružili zvoki jazz tria Windwords.
RIBICE - klekljarska skupina SKD Lipa iz Bazovice vabi v petek, 7. junija, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na otvoritev razstave in defilè staromodnih oblek »Ples v maskah«.
SKD V. VODNIK obvešča, da v petek, 7. junija, odpade prvi Junijski večer zaradi bolezni.
49. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU se nadaljuje tudi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. junija. Pričakujejo vas odlična vina in dobrote z žara, ob prijetni glasbi ansamblov Klapa z Brega in Venera. Vabljeni!
GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert flavtistke Sare Bem-bi, ki bo v soboto, 8. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafa-ta 6. Klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ ob praznovanju 100-letnice godbe vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: sobota, 8. junija, ob 20. uri Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; sobota, 15. junija, ob 20. uri God-beno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma.
MOPZ KRAŠKI DOM vabi, ob 15-le-tnici pevskega druženja, na predstavitev zgoščenke »Oj ta soudaški stan«, v soboto, 8. junija, ob 21. uri v Pokrajinski muzej v Repnu.
SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 8. junija, ob 20.30 v Kulturni dom v Na-brežini na zaključni koncert društvenih zborov z naslovom »Vse najboljše, Adi!« ob 80-letnici skladatelja Adija Daneva. Nastopili bodo Mladinski zbor, dekliški zbor Kraški slav-ček in mešani zbor Igo Gruden. Na programu Danevove pesmi in kanta-ta Razpršeno cvetje.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 9. junija, ob 18. uri v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu na pre-miero avtorske predstave »Ona -on«. Režirata in igrata Patricija Ju-rinčič in Lovro Finžgar.
FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita na premiero igre Carnage (Krvavi bog). Izvaja mladinska dramska skupina društva MOSP. Priredba in režija Helena Pertot. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo, 9. junija, ob 20. uri. Vabljeni vsi prijatelji mladih!
SKD IGO GRUDEN - BALETNA SKUPINA RELEVÉ vabi prijatelje in ljubitelje baleta na zaključni večer, na katerem si bomo lahko ogledali letošnji program z raznimi vložki in presenečenji, v nedeljo, 9. junija, ob 18. uri v društveni dvorani.
ANPI-VZPI TRST - Združenje Tina Modotti - Združenje Italia-Cuba vabijo v sredo, 12. junija, ob 18.30 v Ljudski dom A. Gramsci, Pončana št. 14, na predstavitev knjige »Gino Done« - spomini in pričevanja edinega Italijana, ki je bil leta 1956 prisoten na Granmi in je z ostalimi 81 revolucionarji začel kubansko revolucijo.
KRIŠKI TEDEN 2013 SKD Vesna v sodelovanju z ZSKD vabi na niz prireditev. V petek, 14. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi koncert MoPZ Schola Cantorum Aristotele Pacini, Atri (Abruci) v sodelovanju s Slomškovim društvom in župnijsko skupnostjo. V soboto, 15. junija, ob 19.30 v Ljudskem domu Zborovska revija Pesem ne pozna meja, nastopajo zbori iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske. V sredo, 19. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu »Podobe Križa« - fotografska razstava Lorenza Bogatca - Bruži in po-kušnja vin kriških vinogradnikov. Katalogi fotografij na ogled v gostilni La Lampara, v barih Andre, pri Bojani in v Bennigan's pubu 1902. V nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š. D. Mladina, pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina -Karalic pri Procesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert s flavto v poletno noč, ki bo v soboto, 15. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bo-nafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach.
ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni.
Prispevki
V	spomin na Brunota Metelka darujejo soletniki s Proseka in Kontovela 100,00 evrov za FC Primorje.
V	spomin na Brunota Metelka darujeta Drago in Sonja Ukmar 30,00 evrov za FC Primorje.
Venceslav Legiša
(Veno)
Žarni pogreb bo v soboto, 8. junija, ob 11. uri na mavhinjskem pokopališču.
Družina
Vižovlje, 6. junija 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
^ Prerano nas je zapustil
Walter Murri
Za njim žalujejo
mama, žena Fiorella, sin Luca z Majo, Massimiliano z Alice in ostalo sorodstvo
Pogreb bo v petek, 7.6.2013, ob 10.00 na Ul. Costalunga.
Zgonik, 6. junija 2013
8
Četrtek, 6. junija 2013
TRST
poštni muzej - Odprtje razstave razglednic in znamk OŠ Ivan Grbec
Otrokove pravice skozi otroške oči
Na pobudo združenja Arcoiris iz Trenta - Ilustracije o pravicah so simbolično naslovili na italijanske in druge veljake
Otroci imajo pravico do družine -primerne hrane, obleke in zdravega okolja, do igre, do sreče, do zdravja, do doma ali do izobraževanja. Te so samo nekatere izmed otrokovih pravic, ki so jih učenci vseh razredov osnovne šole Ivana Grbca iz Škednja zapisali in narisali na razglednice in znamke, ki so od včeraj na ogled v prostorih poštnega muzeja (v veži glavne poštne palače na Trgu Vittorio Veneto).
Zanimivi in hkrati prikupni dvojezični likovni izdelki z naslovom »Otrokove pravice ... skozi otroške oči« so začeli nastajati pred približno mesecem dni v sklopu medkulturnega projekta, ki ga je šoli ponudilo združenje Arcoiris iz Trenta. Šestindvajset učencev je dalo duška svoji domišljiji in zapisalo ter ilustriralo pravice, ki številnim otrokom po svetu žal še danes niso zagotovljene. Razglednice so simbolično naslovili na predsednika italijanske republike Napolitana, predsednika ZDA Obamo, papeža Frančiška, predsednico Dežele FJK Serracchianijevo ter liderja Gibanja 5
zvezd Grilla, z željo, da bi tudi sami kaj ukrepali.
Tudi na včerajšnjem odprtju so malčki prebrali nekaj osnovnih otrokovih pravic, nato pa prisluhnili predsednici združenja Arcoiris Chiari Delben, ki jim je predstavila življenje sirot v Braziliji, ki živijo na cesti, za preživetje pa so primorani krasti, spraševati miloščino ali brskati po odpadkih. »Takih nesrečnih malčkov je na svetu 150 milijonov, vsaj 10 milijonov jih je samo v Braziliji. Že v mladih letih se morajo soočati z nasiljem in smrtjo, o pravicah pa se jim še sanja ne.« Združenje, katerega ime pomeni mavrica, si prizadeva, da bi malčkom povrnilo vsaj kanček veselja: v ta namen so v severo-vzhodni Braziliji zanje odprli sprejemni center, kjer jim nudijo zatočišče, hrano in seveda izobrazbo - ob samem študiju prirejajo zanje obrtniške delavnice in jim dodeljujejo univerzitetne štipendije.
Otroci so vedoželjno poslušali, gospe Chiari pa postavili kopico vprašanj, da bi bolje spoznali razmere v Braziliji.
Nato pa jim je Sara Kapelj predstavila še pravično trgovino Senza Confini - Brez meja, ki si med drugim prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini in proizvajalcem omogoča prodajo iz-
Učenci OŠ Grbec na odprtju razstave in dve razglednici z jasnima sporočiloma o njihovih pravicah
kroma
delkov pod dostojnimi pogoji. Med pomembnejšimi načeli je Sara izpostavila prepoved izkoriščanja otroške delovne sile (245 milijonov otrok na svetu) in malčke podučila o prisilnem šivanju no-
mladi ustvarjalci - Zmagovalka ali zmagovalec bo znan 19. junija
Tončičev sklad razglasil letošnje nominirance za nagrado zlato zrno
Jasna Komar
Hornistka Jasna Komar, gledališka igralka Lara Komar, gledališki igralec Jure Kopušar in filmski režiser Martin Turk so letošnji nomini-ranci za nagrado zlato zrno. Prejemnik glavne nagrade bo znan 19. junija.
Sklad Sergija Tončiča je včeraj sporočil imena štirih mladih nomi-nirancev, ki so se uvrstili v finalno
Lara Komar
kroma
fazo nagrade. Zlato zrno je namenjeno spodbujanju mladih ustvarjalcev iz Furlanije Julijske krajine, Tončičev sklad pa ga podeljuje od leta 2008. Doslej so nagrado podelili štirikrat, saj je medtem postala bienalna. Zanjo se lahko potegujejo vsi, ki niso še dopolnili 35. leta starosti. Žirija, ki ji predseduje pesnik Marko Kravos, med predlože-
Jure Kopušar
kroma
nimi kandidaturami izbere do največ štiri nominirance (vsak prejme nagrado v višini 500€), prejemniku nagrade zlato zrno pa gre 2.000 evrov in umetniška plastika beneške umetnice Luise Tomasetig.
Letošnjega zmagovalca ali zmagovalko bodo razglasili v sredo, 19. junija, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. Prireditev bo s svojim na-
Martin Turk
kroma
stopom obogatil zbor Bodeča neža, ki ga vodi Mateja Černic, dobitnica zlatega zrna 2011. Pred njo so nagrado za umetniške dosežke na področju leposlovja, odrskih umetnosti, likovne, video in filmske ustvarjalnosti, glasbe ter multimedijskih izraznih zvrsti, prejeli režiser Martin Turk, slikar Ivan Žerjal in glasbenik Igor Zobin.
ñ
AcegasAps
Società del Gruppo Hera
comune di trieste
Kam z odpadki?
Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 9. do 17. ure uredili potujoče zbirne centre na različnih lokacijah.
KOSOVNI ODPADKI pohištvo, žimnice, obešalniki, lestenci, smuči, kovinske police in mreže, lonci, pločevinke, ročke, železni predmeti
BELA TEHNIKA IN ELEKTRONIKA hladilniki, pralni stroji, sesalniki, TV-ji, radio sprejemniki, računalniki, grelci vode
ZELENI 0DRE2 trava, listje, veje, odpadki rastlinskega izvora STEKLENE ŠIPE okensko steklo, ogledala
NEVARNI 0DPADK laki, barve, neuporabljena topila, uporabljena olja PNEVMATIKE IN SVINČEVI AKUMULATORJI (avtomobilske baterije)
šole - Natečaj
Danes zaključna faza svetovnega dneva okolja
Na Velikem trgu je včeraj mrgolelo otrok, plastičnih embalaž in drugih predmetov, ki jih lahko predelamo za ponovno uporabo. V sklopu svetovnega dneva okolja, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov, so letos prvič tudi na Tržaškem (predvsem na številnih šolah) priredili delavnice, gledališke predstave in predavanja na okoljsko tematiko. Organizatorji so bili Občina, Pokrajina in krajevno zdravstveno podjetje.
Zaključna prireditev bo danes v športni palači na Čarboli, kjer bodo ob 10. uri nagradili zmagovalce natečaja, ki so ga priredili v sklopu projekta Agenda 21. Otroci in dijaki so se preizkusili v izdelavi prav posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, ki so bili do včeraj razstavljeni v veži Trgovinske zbornice na Borznem trgu.
gometnih žog, oblačil ali čevljev.
Razstavo si bo mogoče ogledati do 6. julija, in sicer od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob četrtkih pa tudi od 15. do 18. ure. (sas)
Danes predstavitev Magrisovega Meridiana
Tržaški pisatelj in germanist Claudio Magris bo osrednji protagonist današnje knjižne predstavitve, ki jo v državni knjižnici (Largo Papa Giovanni) prireja Kulturno-umetnostni krožek. Profesorici s florentinske univerze Ernestina Pellegrini in Maria Fancelli bosta namreč predstavili prvo knjigo, posvečeno Magrisovemu opusu, ki je izšla v prestižni zbirki Me-ridiani Mondadori. Pričetek ob 17. uri.
O odporništvu
V James Joyce hotelu v Cavani bo danes govor o aktualnosti odporniškega gibanja. Na debati, ki nosi naslov Resistenza sempre, bodo med drugimi sodelovali zgodovinarka Silvia Bon, duhovnik Pierluigi di Piazza, Sergio Vicini, Anna Piccioni. Za glasbeno kuliso bo poskrbel Fabio Zoratti, odlomke bo brala Lilana Saetti. Pri-četek ob 17. uri.
Predprodaja za spektakel Parsons Dance Company
Deželno stalno gledališče Il Rossetti bo 16. julija gostilo ameriško plesno skupino Parsons Dance Company, le tri dni pred nastopom Roberta Bol-leja in njegovih prijateljev iz ameriškega baletnega gledališča (njihov nastop je napovedan 19. julija). Pred-prodaja za nastop Parsonsovega ansambla se začenja danes, za vstopnice pa bo treba odšteti od 12 do 38 evrov.
»Poletni fotoutrip« se vrača med bralce. Dajte duška svoji fantaziji in fotografski žilici. Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali povežite se na našo spletno stran in nam posvetite enega svojih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici.
m
Pojdite torej na počitnice s Primorskim!
/
TRST
Četrtek, 6. junija 2013
9
dtz žige zoisa - Dijaki so bolje spoznali lik velikega razsvetljenca
Prof. Marija Kacin o Zoisu
Predavateljica je pravkar objavila zajetno knjigo z naslovom Žiga Zois in italijansko gledališče
Prav v teh dneh je prišla na svetlo zajetna knjiga z naslovom Žiga Zois in italijansko gledališče, ki jo je na podlagi bogatega arhivskega gradiva napisala profesorica dr. Marija Kacin, temeljita in natančna raziskovalka tega izredno pomembnega lika slovenskega razsvetljenstva. V sredo, 29. maja, je prof. Kacin obiskala dijake Državnega tehniškega zavoda Žige Zoisa v Trstu in jim predavala o znamenitem mecenu, mentorju, gospodarstveniku in mineralogu, po katerem nosi ime njihova šola. Zoisovci so tako doživeli privilegij, da so se kot prvi seznanili z novo raziskavo in prisluhnili prof. Kacin, ki jih je prevzela s svojim izčrpno dokumentiranim in živim pripovedovanjem. Predavateljica je dija-
kom povedala, da je začela raziskovati Zoisov lik kot študentka na rimski univerzi La Sapienza, ko ji je profesor Giovanni Maver predlagal za temo njene teze Zoisovo šolanje v Italiji. Raziskovanje je nato nadaljevala, razširila in poglobila, svoje izsedke in dognanja pa je sproti objavljala v revijah in samostojnih publikacijah, v slovenščini in italijanščini, tako da je tudi širšo javnost seznanila s pomembnim obdobjem slovenske literature.
Prof. Marija Kacin je osvetlila Zoisovo osebnost in delo v treh zaokroženih sklopih. Najprej je predavateljica predstavila Zoisovo štiriletno šolanje (1761-65) v Collegiu v Reggio Emilii, kjer so se od ustanovitve zavoda leta 1750, torej skoraj štirideset
let pred francosko revolucijo, odlični profesorji zavzemali za enakopravnost in enakost in poudarjali, da je prava plemenitost v kreposti, sposobnosti in znanju. Collegio je nudil trdno izobrazbo, v gojencih pa je tudi spodbujal pesnikovanje in spoznavanje gledališke umetnosti. V drugem delu predavanja je prof. Kacin predstavila družbeno okolje, iz katerega je izhajal rod Žige Zoisa, v tretjem sklopu pa so se dijaki seznanili z Zoisovim prihodom v Ljubljano in z njegovim krožkom, v katerem so se, vsak na svojem področju, dejavno zavzemali za slovenski jezik Blaž Kumerdej, Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart in Valentin Vodnik. Mlajšemu Jerneju Kopitarju je Zois gmotno pomagal pri študiju in pri
izdaji prve znanstvene slovnice, tako da so bili postavljeni temelji za bogat razvoj slovenske kulture.
Prof. Kacin je vtkala v svojo zgodovinsko pripoved tudi vrsto zanimivih in aktualnih ugotovitev, dijakom pa je profesorica posredovala tudi nekaj osebnih opažanj o današnjem šolstvu in nasvetov v zvezi z uspešno
metodo učenja, tako da se je proti koncu predavanje prevesilo v zanimiv pogovor med predavateljico in poslušalci. Srečanje s prof. Kacin se je vsem prisotnim globoko vtisnilo v spomin in prav gotovo bo njena ljubezen do raziskovanja najboljša popotnica za uspešen zaključek šolskega leta.
Magda Jevnikar
nsš sv. cirila in metoda - V Ljubljani
Šolska ekskurzija po poteh umetnosti
V glavno mesto Republike Slovenije zahajajo razni znanstveniki zaradi njene univerze in inštitutov z mednarodnim slovesom, svetovno znani umetniki, podjetniki in gospodarstveniki. Mi smo se z našimi dijaki 3. razreda odpravili po poteh umetnosti. Nastanjeni smo bili v Hostlu Celica na Metelkovi.
Metelkova mesto je znano središče umetniškega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne produkcije s področij glasbe, gledališča, slikarstva, videa, kiparstva in drugih umetnosti. V Slovenskem etnografskem muzeju (na sliki) nas je kustosinja popeljala skozi stalno razstavo z imenom »Med kulturo in naravo«. Predstavila nam je bogastvo namenov, za kakršne so naši predniki izdelovali razne predmete in jih uporabljali ter kako so se skozi prostor in čas razlikovale in spreminjale njihove oblike. Ogledali smo si tudi muzejske obrtne delavnice in se preizkusili kot tkalci.
Pesniška skupina dijakov, pod mentorstvom prof. Širec je gostovala na oddaji Kulturomat Radia Slovenija 1, v kateri so pripovedovali o njihovem doživljanju književnosti ter pesniškem ustvarjanju. Ogledali smo si razstavo Vitez, dama, zmaj in muzejsko zbirko na Metelkovi ulici ter Narodni muzej na Prešernovi ulici, sodelovali na Arheo-delavnici - vodenem ogledu arheološke tematske zbirke, v katerem so sodelovali tudi dijaki.
Po ogledu Narodnega muzeja smo si ogledali še Naravoslovni muzej; razstavo Smrt mlade Lenore, ter Zoisovo zbirko mineralov. Moderna galerija nam je ponujala ogled stalne zbirke slovenske umetnosti 20. stoletja, po kateri nas je popeljala vodička. Imeli smo še vodeni ogled Narodne galerije ter zbirke Umetnostna obdobja na Slovenskem od 13. do začetka 20. stoletja.
Sprehodili smo se tudi po Plečnikovi Ljubljani. Tokrat je bila naša glavna vodička prof. Doljak. Ogledali smo si Ljubljansko tržnico, Tromostovje, Čevljarski most, Špico, Trnovski pristan, Plečnikovo hišo, v kateri je živel po letu 1921, Križanke in NUK. Ogledali smo si tudi Zoisovo hišo na Bregu in se spomnili našega najpomembnejšega razsvetljenca, kateremu smo že napisali poezije ter ga hoteli ovrednotiti s spominsko ploščo na rojstni hiši v Trstu. Znanje in vedenje učencev je bilo nadvse pohvalno. Po napornem vendar vsebinsko zelo bogatem izletu smo se vrnili v Trst.
Učenci 3. razreda
diz jožefa stefana - Šolski izlet dijakov bienija
Po jamah in solinah
Obiskali so Škocjanske jame in tamkajšnji park ter vasi, nato pa Piran in sečoveljske soline
Skupinska slika pred Škocjanskimi jamami
V toplem aprilskem dnevu, ko je ozračje preveval vonj po cve-^u, smo se dijaki prvih in drugih razredov tehniške šole Jožefa Štefana odpravili na poučni izlet v Škocjanske jame, po učni poti v bližnjem parku in v Sečoveljske soline. Izlet je finančno omogočil Zavod za šolstvo Republike Slovenije.
Spretna vodička nas je s čvrstim korakom vodila po jamskih rovih in jamah in nam razkrila skrivnosti Škocjanskih jam. Po dveh urah teme smo spet zagledali luč sveta in se podali po učni poti v parku Škocjanskih jam, kjer smo si ogledali okoliške vasi, spoznali krajevno arhitekturo in odkrili običaje tprebivalcev. Zaustavili smo se pri kamniti strehi Betančeve domačije, si ogledali muzejsko zbirko in Jakopinov skedenj, ki ga prekriva slamnata streha. Včasih so bile vasi polne otrok in mladih, danes štejejo le malo zvestih, večinoma starejših, prebivalcev. Povsem pa nas je prevzela mogočnost narave, ki nudi vpogled v podnebne premene in preseneti z raznolikim raslem.
Popoldan smo preživeli ob piranskem morju, sprehodili smo se
pod soncem in si ogledali sečoveljske soline ter v muzeju spoznali, kako so v starih časih solinarji pobirali sol. V prikupni trgovini smo okusili slano čokolado in si kupili izdelek iz soli. Izlet je bil tudi trenutek medsebojnega druženja, sprostitve in prijetnega spoznavanja naše lepe slovenske dežele.
Dijaki bienija
Šempolajski malčki so si ogledali dinozavre
Letos so otroci iz šempolajskega vrtca spoznavali nastanek vesolja in porajanje življenja na Zemlji. Srečali so se tudi z dinozavri. Tako so sklenili, da si najprej v Naravoslovnem muzeju v Trstu ogledajo ostan-
ke dinozavra iz Ribiškega naselja, zadnji dan v maju pa so se s starši in vzgojiteljicama podali na malo daljši izlet do Dino parka v Poreču. Tam so jih dinozavri sprejeli z rjovenjem in premikanjem, ki sta v otrocih vzbudila tako radovednost kot tudi malce strahu. Potem ko so otroci in starši spoznali veliko zanimivih dejstev o dinozavrih, so se utrujeni a veseli, da jim je letos vsepovsod prisotni dež prizanesel, odpravili domov.
diz j.stefana - V Bazovici
Kamen sem
V	soboto bodo odkrili kamen in posadili drevo
Državni izobraževalni zavod Jožefa Stefana je v letošnjem šolskem letu obogatil svojo izobraževalno ponudbo z zanimivim projektom, ki je k sodelovanju pritegnil prav vse dijake in ki je pri njih naletel tudi na veliko zanimanje. Poznamo ga pod imenom KOLOBAR.
V	sklopu tega projekta bodo dijaki pod mentorstvom profesorjev uredili koncentrični drevesni nasad na kraški planoti. V središče nasada pa bodo postavili izklesan kamen, kot simbol naše stoletne prisotnosti na tem teritoriju. Osnovna misel, ki je dijake vodila pri delu, je ta, da je človek del narave in da je kot tak, mimo vseh zakonitosti, podvržen njenim univerzalnim zakonom, ki jih mora torej upoštevati in spoštovati. Projekt se sicer vključuje v široko dejavnost preučevanja značilnosti kraškega okolja, a ga lahko pojmujemo kot samostojno zaključeno enoto. Ob tej priliki smo na šoli organizirali tudi razpis za misel oz. verz, ki naj bi krasila ta kamen. Nanj se je prijavilo lepo število dijakov, ki so vnovič dokazali, da so tudi jezikovno kreativni in iznajdljivi. Sami so ob koncu razpisa tudi izbrali najlepšo misel. Verjetno ni slučaj, da so se dijaki odločili za sledečo: »KAMEN SEM...«
Projekt nastaja tudi v sodelovanju bazoviškega ju-sa, kar dodatno utrjuje in nadgrajuje povezavo med šolo in teritorijem. Ob zaključku šolskega leta se bodo v soboto, 8. junija, ob 9. uri dijaki zbrali v Bazovici v bližini spominskega parka bazoviških junakov, ki nosi ledinsko ime Štirence. Tu bodo odkrili kamen in posadili prvo drevo, dogodek pa bo obogatil tudi krajši kulturni spored, ki ga bodo prav tako oblikovali dijaki. Veseli bodo obiska vseh. Torej toplo vabljeni v Bazovico!
1 G
Četrtek, 6. junija 2013
KULTURA
/
recenzija - Nova pesniška zbirka Aceta Mermolje Okruški
Pesniška prihoterapija, ki drobce življenja spet sestavlja v celoto
Predstavitev in srečanje z avtorjem bosta danes ob 11. uri v Tržaški knjigarni
Okruški
Ace Mermolja, ZTT, Trst, 2013
Pesmi zadnje pesniške zbirke Aceta Mermolje lahko označimo kot poezijo esencialnega krika, ki na osnovi najrazličnejših eksistencialnih deviacij skuša odkrivati in osmisliti bivanje v nesmiselnem in praznem svetu. Okruški delujejo kot svojevrstna sestavljenka, pesniška psihoterapija, ki razbite drobce življenja ponovno sestavlja v (sa-mo)svojo celoto. Predstavlja čustveno, z energijo nabito pesniško izpoved, ki kaže (ne)moč človeka, nakazuje temno slutnjo, se sooča z degradacijo, se sprehaja po robu psihofizičnega zloma, popolnega kolapsa, da lahko na ta način ponikne proti dnu življenja samega, proti grozi popolnega (ne)smisla. Mer-molja s svojo zadnjo pesniško zbirko nevarno drsi proti poziciji čiste izpraz-njenosti, proti točki absolutnega niča. S skoraj psihopatološko sposobnostjo se spusti v temne labirinte človekove notranjosti, tam raziskuje in skozi pesni-
nee i» ^ fm^l¡i
OKRUgKI
ško govorico ubesedi globine duševnih stisk v vsej splošni univerzalnosti. S pro-nicljivostjo poeta prodre do temeljnih področij, na katerih je mogoče graditi relevantno refleksijo bivanjske pozicije. Njegovo zavedanje je trpko spoznavanje človekove narave, ki je diametralno nasprotno (kvazi)religioznemu upanju v boljši jutri, kot bi pavšalno dejali (sa-mooklicani) učitelji duhovne rasti. Smrt kot edina gotova konstanta je tista, ki v njegovi poeziji povečini biva kot neprisotna prisotnost, je vseskozi tu in nakazuje trpko zavedanje ter sprejemanje človeka (za)vrženega v svet in zaznamovanega s svojo minljivostjo. Pesnik se pri svojih poskusih z dobršno mero ironije, ki mu služi kot nekakšna Arhimedova točka gotovosti, sooča s sa-mostjo, samoto, staranjem in umiranjem. Zaobjame jih kot tiste kategorije, ki s svojo (vse) prisotnostjo razpirajo temeljno esenco človekovega bivanja. Pri svojem izvajanju je pesnik nepopustljiv, neposreden in v prepletu subjektivne izkušnje in objektivnih dejstev pogosto maksimalno cinično-anekdo-tičen. Ščijem ježe,/ boli in gledam,/ kako zunaj sneži/ na mrzla tla. V starem oklepu se kregava,/ prostata moja,/ ti vlečeš žareče žice/ skozi mehur,/ jaz bi te odsekal./
Poezija Aceta Mermolje najbolje zaživi tam, kjer bi na prvi pogled najmanj pričakovali. Njeno najbolj domače mesto je prav v tesnobi konkretnega. Pesnik praviloma vedno poskrbi, da ubesedi zamolčano, spregledano, pozabljeno, skrito ali neizgovorjeno, in tako dopusti, da nas občutenje tesnobnosti končno lahko prosto nagovori. Dobro se zaveda dejstva, da je prav tesnobnost človeku najbolj lastna bivanjska kategorija. Na svoji pesniški poti to občutenje spremlja vse do skrajne točke, ko izhoda praktično ni več niti na obzorju in je človeku v tesnobi tako tesno, da bi domala vse bivajoče zlahka poto-
Ace Mermolja, spodaj naslovnica nove pesniške zbirke
nilo v nič. Racionalna refleksija zrelega človeka (cikel Starčevski razgledi) praktično ni mogoča, v svoji končnosti je odgovor nezmožen ponuditi tudi eros (cikel Spomini erosa), v podobni zablodi tava tudi religiozna (od)rešitev (cikel Molitve pred večerjo), kot tudi skoraj apokaliptične razmere sodobnega sveta v sklepnem ciklu Wall street, v katerem svojo pesniško govorico dodatno politično artikulira in hkrati še globlje porine v tesnobni objem le navideznega sveta materialnega bogastva. Odgovor ponuja (le) poezija, ki s svojo ka-tarzično funkcijo postane najmočnejša prav na mestu odklona, s katerim se človek odvrne od ujetosti v začarani krog determinirane končnosti in s sprejetjem tesnobe kot take zaobrne k sami biti bi-vajočega. Tudi tebe/ čaka prostor/ v odmiku. Mermolja prav v tej tesnobnosti odkriva zmožnost refleksije in/ali religioznega občutenja, skozi katerega se tako pesniku kot tudi človeku nakazu-
je možnosti izražanja. Nenazadnje ponuja način, kako (za)živeti življenje samo. »Okruški« tako zaživijo v povsem na novo postavljenem svetu. Mermolja ta svoja temna, a hkrati subtilna doži-vljanja-razmišljanja, skozi smelo pesniško govorico, doživeto ter pogosto celo z zvrhano mero bolečine (ne)po-sredno posreduje tudi bralcu. V mater božjo,/ da to boli kot brca/ v prepono./ Robi Šabec
fNmi@primorski.eu
štanjel - Razstava
Goriški muzej bo predstavil slike V. Makuca
V Galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu bo jutri ob 20. uri otvoritev razstave Vladimir Makuc, slike iz donacije Goriškemu muzeju, ki jo je Goriški muzej pripravil v sodelovanju z Galerijo Lojzeta Spacala in Občino Komen. Umetnika in njegova dela bo predstavil likovni kritik Brane Kovič, pozdravni nagovor bosta imela župan Občine Komen Danijel Božič in namestnik direktorja Goriškega muzeja Matjaž Brecelj. Na otvoritvi bo nastopil godalni trio. Razstava, ki je del cikla vsakoletnih predstavitev Makučeve donacije muzeju in je tokrat posvečena umetnikovemu slikarskemu opusu, bo na ogled do 20. oktobra 2013.
Brane Kovič je v predstavitvenem besedilu zapisal: »V vseh Ma-kučevih stvaritvah zasledimo motivne konstante, ki v neštetih kompozicijskih in izvedbenih različicah vpeljujejo (in zapeljujejo) gledalca v samosvoj predstavni svet, upodobljen v izrazito lirskem, prefinjeno strukturiranem registru. Neusahljiv vir umetnikovega navdiha je Kras s svojimi krajinskimi in bivanjskimi posebnostmi, v katere se skozi simbolne stilizacije vpisujejo človeški in še pogosteje živalski liki, nemalokrat povzdignjeni na raven arhetipov, ta-korekoč ikone prostora, za katerega se zdi, da se je čas v njem ustavil. ... Občut(en)je krajine je za Ma-kuca tisti temelj likovnega razmišljanja, na katerem gradi in preta-njeno niansira večino svojih upodobitev.«
GREMO V KINO
glasba - Koncerta v tem tednu v Ljubljani in Kopru
Kubanski ritmi skupine Sierra Maestra, v soboto pa 2Cellos
Poletje trka na vrata. Najtoplejše obdobje leta pa je tudi idealno za koncerte na odprtem, čeprav tudi v dvoranah razni glasbeni dogodki ne zamrejo popolnoma.
SIERRA MAESTRA - Nocoj bodo Ljubljano obiskali vodilni kubanski glasbeniki skupine Sierra Maestra, ki se letos vračajo na sceno z novim albumom ''Sonando Ya". Ob zvokih kubanske glasbe boste lahko uživali v novem pokritem poletnem avditoriju Gospodarskega razstavišča. Glasbena zvrst 'son' je ena izmed najbolj popularnih glasbenih zvrsti kubanske glasbe. Sierra Maestra je prva in najboljša skupina, ki igra originalno 'son' kubansko glasbo v zasedbi: ropotulje, kitara, trobenta, bongo, guiro in vokali. So mojstri oživljanja stare glasbene zvrsti, ki jo predstavljajo novim generacijam. Skupina je ime dobila po gorski verigi, ki se razprostira na vzhodnem delu Kube, rojstnemu kraju glasbene zvrsti son. Sierra Maestra so zvezde kubanske glasbe že od samega nastanka, skupino pa trenutno še vedno tvori 5 originalnih članov, prav tako pa sta v skupini tudi dva člana iz
originalnega Buena Vista Social Club albuma: Luis Barzaga Sosa (palčke in vokal) in Virgilio Valdes Decalo (ro-potulje in vokal). Vstopnice: VIP se-dišče 29,00 €, tribuna sedišče 22,00 €, stojišče 18,00 €.
2CELLOS - V soboto, 8. junija, se selimo v Koper, točneje na Titov trg z nastopom dvojice 2Cellos. Glasbenika iz zasedbe 2Cellos bosta nastopila na osrednjem mestnem trgu, ki bo poskrbel za magično kuliso. Tokio, Rim, London, Pariz - to so le nekatera mesta, v katerih sta nastopala violončelista Luka Šulic in Stjepan Hauser - bolje znana kot naveza 2Cel-los. In temu seznamu se bo junija pridružil še Koper. Zaradi izvrstne izvedbe legendarne pesmi Smooth Criminal Michaela Jacksona sta bliskovito vstopila v svetovno smetano. Pri ustvarjanju novega albuma so sodelovali priznani glasbeniki, kot so Elton John, Zucchero, Steve Vai in drugi. Sedišča so trenutno razprodana, ostajajo stojišča (predprodajna cena 20,00 €) in vip lože (55,00 €). 2Cellos bodo nastopili nato še na Kongresnem trgu v Ljubljani v petek, 28. junija. Vstopnice: stojišče 29,00 €. (I.F.).
Luka Šulic in Stjepan Hauser - 2Cellos
Quando meno te lo aspetti |
Francija 2013 Režija: Agnès Jaoui
Igrajo: Agathe Bonitzer, Agnès Jaoui, Arthur Dupont, Jean-Pierre Bacri, Benjamin Biolay, Dominique Valadié in Valérie Crouzet Ocena: ★★★★
Laura sanja princa na belem konju. Spozna Sandra in ko je že skoraj prepričana, da je on moški njenih sanj, sreča še Maximeja. Kaj zdaj? Sandro ali Maxime? Mogoče je princev in konjev več od pričakovanega. Sicer pa ima v koralni zgodbi Agnès Jaoui nekaj težav tudi Pierre, to je Sandrov oče.
Na pogrebu starejšega dedka, je srečal Irmo, vedeževalko, ki mu je do potankosti napovedala datum smrti. 14. marca. Do tistega dne pa ne manjka veliko časa.
In še z drugimi težavami se ukvarja tudi Laurin oče, osumili so ga davčne utaje in za to se mora zdaj braniti. Njegova partnerka in Laurina mačeha pa se neutrudljivo bori proti staranju in hoče na vsak način najti recept za večno mladost.
Potem so še anekdote nekam svojevrstnih Marianne, Jacqueline, Eleonore in drugih junakov najnovejšega filma pariške režiserke, ki nas je že privadila na zgodbe pariškega vsakdana, v katerih vselej živi cel kup zanimivih likov. Takih, ki jih srečujemo vsak dan na cesti, v trgovini tudi v družini.
Pri pisanju scenarija ji je še enkrat pomagal mož Jean-Pierre Bacri, ki je tudi eden protagonistov filma, tako kot sama režiserka Jaoui. Kljub številmim težavam, ki jih bodo Jaouijini liki sproti reševali, bo naposled prevladal srečni konec, kot se pač za vse lepe pravljice spodobi... "Zadnje čase sem prebrala prevč knjig in si ogledala kar nekaj filmov z zelo nesrečnim, celo katastrofalnim koncem in zato sem si raje zamislila zgodbo, ki se konča dobro za skoraj vse - je povedala režiserka". Film, ki je v Franciji na sporedu od polovice marca, si je do danes ogledalo milijon ljudi. (Iga)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 6. junija 2013
1 1
rim - Po podatkih Zveze industrijalcev
Italijansko gospodarstvo izgubilo 55 tisoč podjetij
Policija s pendrekom nad župana med delavskim protestom v Terniju
RIM - Zveza industrijalcev je včeraj sporočila javnosti nove podatke, iz katerih izhaja porazna slika italijanskega gospodarstva. Med leti 2007 in 2012 je prenehalo z delovanjem 55 tisoč manjših in srednjih industrijskih obratov, kar znaša več kot osem odstokov. Izničenih je bilo preko 15 odstotkov italijanskega proizvodnega potenciala, na področju proizvodnje avtomobilov pa se izguba približuje 40 odstotkom. Iz podatkov nadalje izhaja, da podjetja odpuščajo zaposlene, vendar ne težijo k večji učinkovitosti.
Kot poudarjajo analisti zveze je Italija šla skozi dve zaporedni recesiji, tako da so sredi letošnjega leta v vleikih težavah celi proizvodni sektorji, tisočen podjetij gre za preživetje. Padec proizvodnje je bil v Italiji glede na neposredno konkurenčne države znatno večji, od začetka krize pa je bilo izgubljenih preko pol milijona delovnih mest.
Medtem je včeraj prišlo do velike napetosti v Terniju, kjer so protestirali delavci bivše jeklarne Thyssen (danes AST - Acciai speciali Terni). Ko se je sprevod delavcev napotil na prefekturo, je šel mimo železniške postaje, z namenom, da jo zasede. Posegla je policija in med mani-festanti, ki so jih dobili s pendreki po glavi, se je znašel tudi župan Leopoldo Di Gi-rolamo.
Na dogodke je odločno reagiral sekretar DS Guglielmo Epifani, ki je dejal, da še ni videl česa takega. Notranji minister Angelino Alfano je ranjenemu županu telefoniral in zagotovil, da bodo ugotovili, kdo jeodgovoren za incidente. Ternijskemu županu, ki je dempnstriral z delavci, se je opravičil tudi predsednik vlade Enrico Letta.
Nove statistične podatke pa je včeraj objavil tudi inštitut Censis, po katerih več kot 40 odstotkov Italijanov meni, da se je njihova država v finančno-gospo-darskih težavah znašla zaradi članstva v območju evra. Petina vprašanih v jav-nomnenjski raziskavi želi, da Italija izstopi iz EU. Italija se trenutno prebija skozi najdaljšo recesijo po drugi svetovni vojni, ki pa se je ne more rešiti z večjo javno porabo in devalvacijo valute, kot je to pogosto počela v preteklosti, saj je ujeta v skupno evropsko monetarno politiko in se mora držati strogih pravil glede jav-nofinančnega primanjkljaja.
Glede na raziskavo inštituta Censis se 41,6 odstotka Italijanov strinja s trditvijo, da je evro resnični krivec za gospodarske in socialne težave Italije. Poleg tega je raziskava ugotovila, da je 21,5 odstotka prebivalcev prepričanih, da bi bila Italija močnejša, če bi zapustila EU in ponovno uvedla svojo prejšnjo valuto liro. V raziskavi je 80 odstotkov vprašanih kritiziralo EU kot klub, v katerem prevladujejo »močne države, kot je Nemčija« in v katerem »Italija nima velike teže«,
Tradicionalno so bili Italijani vedno veliki podporniki EU, a so se njihova stališča v zadnjih letih spremenila, saj varčevalne ukrepe pod diktatom Bruslja pogosto krivijo za stopnjevanje italijanske recesije.
Podporniki Silvia Berlusconija pa so včeraj napovedali, da bodo v primeru njegove obsodbe v primeru Ruby in drugih procesih prenehali plačevati davke. V kratkem naj bi se namreč končalo več sojenj, ki potekajo proti nekdanjemu premieru. Sojenje v procesu Ruby ali t.i. aferi bunga bunga naj bi se končalo 24. junija.
»Naši ljudje bi se lahko na obsodbo odzvali tako, da ne bodo več plačevali davkov,« je za časnik Il Giornale, ki je v lasti Berlusconijevega brata, dejala članica Berlusconijeve stranke, Ljudstva svobode, Daniela Santanche.
Predsednik zveze industrialcev Giorgio Squinzi
ansa
Policija je s pendrekom ranila tudi župana Leopolda Di Girolama
ansa
rim - Razsodba je izzvala žalost svojcev in ogorčenje udeležencev procesa
Na procesu zaradi smrti Stefana Cucchija obsojeni zdravniki, ne pa tudi agenti zapora
Stafanova sestra Ilaria Cucchi ni mogla zadržati solz
ansa
RIM - Na procesu zaradi smrti Stefana Cucchija, 31-letnega geometra, ki so ga z obtožbo posesti mamil aretirali 16. oktobra 2009 in je umrl zaradi lakote in žeje šest dni potem v bolnišnici Pertini, so bili včeraj obsojeni zdravniki, ne pa tudi bolničarji in policisti. Naj spomnimo, da so Cucchija, kot so časopisi poročali v tistih dneh, prevzeli na zdravljenje, potem ko je po zasliševanju na kvestu-ri kazal vidne telesne poškodbe.
Družinski člani Cucchija so bili ob poslušanju včerajšnje razsodbe vidno preteseni, števila publika pa je sodnikom kričala »ubijalci, ubijalci«. Najboj je bila prizadeta Stefanova sestra Ilaria, ki se je od bratove smrti dalje borila, da bi odkrila resnico o tragični bratovi smrti. V joku je de-
carigrad - Policija tudi včeraj s solzivcem nad demonstrante
Protivladni protestniki bodo nadaljevali z demonstracijami
CARIGRAD / ANKARA - Pro-tivladnim protestom v Turčiji ni videti konca. Da bi razgnala množico, ki se je včeraj zbrala v turški prestolnici Ankara na protestu proti islamistično usmerjeni vladi, je policija uporabila solzivec in vodne topove. Protestni-kom se je včeraj sicer pridružilo več tisoč stavkajočih delavcev iz različnih sindikatov. Najnovejše nasilje je izbruhnilo, ko je več tisoč stavkajočih delavcev zavzelo osrednji trg Kizilay in zahtevalo odstop turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana. Reševalna vozila so odpeljala vsaj štiri osebe, ki so se zgrudile, ko jih je zajel solzivec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pestro pa je bilo tudi v Carigradu, kjer so se protestniki in delavci miroljubno zbrali na trgu Taksim ter igrali na bobne in turške dude. Učitelji, zdravniki, bančni uslužbenci in drugi so v Carigradu in Ankari mahali z belimi in rdečimi zastavami sindikata. »Taksim, upri se, delavci prihajajo!« so protestniki vpili v Carigradu in večino svoje jeze usmerjali v Erdogana, ki je protestnike označil za »ekstremiste«. Turški premier se sicer v zadnjih dneh spopada s svojo največjo notranjepolitično preizkušnjo, odkar je pred desetletjem zasedel oblast.
jala, da se ob taki razsodbi počuti, kot če bi brata ubili še enkrat. Taka razsodba je po njeni oceni poteptala Sta-fana in resnico, česar ne bo mogla nikdar odpustiti. Vsekakor je Ilaria povedala, da ne bo odnehala, dokler ne pride resnica na dan.
Na procesu, kjer je tožilka Fran-cesca Loy zahtevala kazen za zdravnike, vendar tudi za policijske agente zapora, so bili obsojeni primarij Aldo Fierro na dve leti zapora, leto in štiri mesece so dobili Stafania Corbi, Flaminia Bruno, Luigi De Marchis in Silvia Di Carlo, na osem mesecev pa Flaminia Bruno. Kot rečeno gre za zdravniško osebje, kazni pa so bistveno nižje od zahtev tožilstva.
Tožilka Francesca Loy je povedala, da je razočarana, pčala bo na obrazložitev razsodbe in se bo potem odločila za morebiten priziv. Prav tako je zelo vejetno, da bodo šli na pri-ziv odvetniki družine Cucchi. Ko je družina Cucchi včeraj zapustila sodišče, jo je pričakala množica demonstrantov, ki je prizadetim svojcem izkazala svojo solidarnost.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
34.417,48€ +51,55
SOD NAFTE
(159 litrov)
103,24 $ +0,12
EVRO
1,3067 $ -0,20
Policija je poleg solzivca uporabila vodne topove
ansa
Stavkajoči delavci so v Ankari Erdogana opozorili, da »se mu država ne bo klanjala« in da je »trg Tak-sim vsepovsod«. Protestniki Erdoga-na sicer obtožujejo, da skuša pretežno muslimanski, a ustavno sekularni Turčiji, vsiliti konservativne islamske reforme. V zadnjih šestih dneh nemirov po državi sta doslej umrli dve osebi, ranjenih pa je bilo več sto ljudi, ko je policija poskušala proteste zadušiti s solzivcem in vodnimi topovi.
Zahodne zaveznice Turčije so v zadnjih dneh izrazile skrbi nad poročili o policijskem nasilju, a se je An-
kara ostro odzvala na očitke na račun njenega obvladovanja krize. »Turčija ni drugorazredna demokracija,» je ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju v torek dejal turški zunanji minister Ahmet Davutoglu, ki je Kerryju še zagotovil, da že poteka preiskava o odzivu policije na proteste. Ostro ravnanje policije pa je samo utrdilo turško protestno gibanje, ki so se mu pridružili sindikati, ki zastopajo več sto tisoč turških delavcev. Dve večji zvezi sindikatov, Kesk in Disk, sta v torek začeli dvodnevno stavko v znak solidarnosti s protestniki. (STA)
		
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
5. junija 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 5.6. 4.6.	
ameriški dolar	1,3067	1,3092
japonski jen	130,13	131,28
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,846	25,775
danska krona	7,4545	7,4545
britanski funt	0,85105	0,85580
madžarski forint	294,67	291,53
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7024	0,7019
poljski zlot	4,2452	4,2365
romunski lev	4,4258	4,3960
švedska krona	8,6255	8,5704
švicarski frank	1,2371	1,2397
norveška krona	7,6050	7,5975
hrvaška kuna	7,5195	7,5365
ruski rubel	41,9595	41,7513
turška lira	2,4592	2,4518
avstralski dolar	1,3647	1,3510
braziljski real	2,7483	2,7749
kanadski dolar	1,3509	1,3510
kitajski juan	8,0071	8,0237
indijska rupija	74,2010	73,9630
južnoafriški rand	12,9501	12,7074
/	TRST	Četrtek, 6. junija 2013	100
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Na pokrajinski ravni se niža količina proizvedenih odpadkov
Stroške brzdajo, zato ne bo porasta računov
Podjetje Ambiente Newco je lani v petindvajsetih občinah goriške pokrajine poskrbelo za odvoz 61.000 ton odpadkov. »Glede na leto 2011 smo odvozili dva tisoč ton odpadkov manj, to pa še ne pomeni, da bodo računi za posamezna gospodinjstva zaradi tega nižji nižji. Upoštevati je treba, da se je na podlagi novih količnikov zavoda ISTAT odvažanje odpadkov povišalo za 3,2 odstotka, za 2,8 odstotka so se povišale storitve, ki nam jih zagotavlja zadruga Arcobaleno, nazadnje pa je bil 2-odstoten povišek vseh naših stroškov. Kljub omenjenim poviškom smo se uspeli z reorganizacijo vseh naših uradov in služb izogniti poviškom računov, tako da bodo prebivalci goriške pokrajine tudi v prihodnje plačevali za odvažanje odpadkov enake vsote kot doslej,« poudarja predsednik družbe Ambiente Newco Luciano Zanotto in skupaj s podpredsednico pokrajine Maro Černic napoveduje nove pobude za znižanje količine proizvedenih odpadkov. »V zadnjih letih se je količina proizvedenih odpadkov na območju goriške pokrajine že precej znižala; leta 2010 smo skupno proizvedli 72.510 ton odpadkov, zatem pa je njihova količina začela upadati. Lani smo skupno proizvedli 65.000 ton odpadkov, pri čemer je zelo pomembno, da se je povečala - čeprav le za malenkost - tudi količina odpadkov, ki so bili namenjeni recikliranju. Lani smo namreč na pokrajinski ravni recikliranju namenili 61 odstotkov odpadkov, leto prej pa 60 odstotkov,« pojasnjuje Mara Černic, ki je ob včerajšnjem svetovnem dnevu zaščite okolja poudarila, da bodo v prihodnjih letih posebno pozornost namenili znižanju količine bioloških odpadkov. »Znižati je treba količino hrane, ki konča v smeteh. Organizacija FAO je na svetovni ravni izračunala, da zavržena hrana presega 300 tisoč milijonov ton, kar predstavlja proizvodnjo subsaharske Afrike,« poudarja Černičeva in opozarja, da je treba vlažne odpadke ločiti od ostalih smeti tudi zaradi težav, do katerih prihaja ob njihovem dovozu v odlagališča. »V deponijah se iz bioloških odpadkov sprošča več toplogrednih plinov, da ne govorimo o onesnaževanju tal in vodnih virov. Ravno zaradi tega smo se pred leti odločili, da bomo biološke odpadke kompostirali, ostale pa namenili recikliranju v čim večjih količinah,« poudarja Mara Černic. (dr)
goriška - V kompostarni v Moraru
Kompost bo končno na prodaj Letno ga proizvedejo 3500 ton
Kompost iz Morara bodo prodajali
Podjetje IRIS je leta 2006 - upoštevajoč navodila iz takratnega pokrajinskega načrta za ravnanje z odpadki -odprlo svojo kompostarno v Moraru, v katero so nato začeli dovažati biološke odpadke iz vse pokrajine. Danes v obratu letno predelajo 9.805 ton bioloških kuhinjskih odpadkov in 8.500 zelenja, iz katerih pridelajo okrog 3.500 ton komposta. Kot pojasnjuje predsednik družbe Ambiente Newco Luciano Zanotto, so doslej kompost prodajali po nizkih cenah večjim kmetijam, pogosto so ga kmetom oddajali tudi brezplačno. »Kompost je bilo treba odpeljati v kontejnerjih, tako da ni imel pravega tržišča. Zdaj smo se odločili, da bomo kompost prodajali tudi na
bumbaca
drobno; opremili se bomo z napravo za polnjenje vreč s kompostom, pomešanim s torbo, ki bo primeren za gnojenje vrtov in dvorišč,« pojasnjuje Zanotto in napoveduje, da si bodo ljudje lahko ogledali, kako poteka proizvodnja komposta v soboto, 8. junija, med 9. in 16. uro, ko bodo obrat v Moraru odprli javnosti. »V soboto bomo tudi brezplačno delili kompost, tako da ga bodo ljudje lahko preizkusili na svoji vrtovih,« pravi Za-notto. Kompost bodo nato prodajali v dvajsetlitrskih vrečah, ki bodo tehtale okrog trinajst kilogramov. »Ko bo polnjenje vreč steklo s polno paro, jih bomo začeli prodajati semenarnam, trgovinam, na voljo bodo tudi na posamez-
MORARO
Novosti v kompostarni, da ne bo več smrdelo
Iz kompostarne v Moraru uhajajo predvsem v poletnih mesecih neprijetne vonjave. V prejšnjih letih so v obratu poskrbeli za niz tehničnih izboljšav, ki so nevšečnosti omejile, kljub temu pa se v vetrovnih dneh prebivalci Šlo-vrenca in drugih okoliških vasi pritožujejo zaradi smrada. Da bi problem dokončno rešili, so se pri podjetju Ambiente Newco odločili za spremembo proizvodnega procesa komposta. Doslej so kompost pridelovali v dolgih vrstah, znotraj katerih so biološke odpadke večkrat obrnili; po novem bodo uporabili nov način prezračevanja komposta, ki zagotavlja hitrejše zorenje. Kompost, pridelan v Mo-raru, ustreza uporabi v biološkem kmetovanju, za kar so svojčas pridobili vsa potrebna dovoljenja.
nih županstvih,« razlaga Zanotto, ki pričakuje, da jim bo prodaja komposta omogočila dodatno znižanje stroškov.
V več krajih po svetu prodajajo kompost, pridelan iz bioloških odpadkov. Še najbolj znan je primer San Francisca v Kaliforniji, saj v kompostarni tega ameriškega velemesta vsako leto pridelajo na tisoče vreč komposta, ki gre zelo dobro v prodajo. Kmetje ga kupujejo, ker so v njem v glavnem ostanki hrane, tako da ne vsebuje snovi, ki bi bile nevarne zdravju. Sobotno odprtje javnosti obrata v Mo-raru je vključeno v promocijsko kampanjo pokrajine »Facciamolo con amore«, s katero spodbujajo kompostiranje in recikliranje odpadkov. (dr)
goriška
Rojeva se ISA, ki bo odvažala odpadke
Podjetje Ambiente Newco bo v kratkem nasledila družba ISA - Ison-tina ambiente, saj stopa postopek za njeno ustanovitev v zaključno fazo. »Podjetje Ambiente Newco so ustanovili pred tremi leti, ko je prevzelo od družbe IRIS odgovornost za ravnanje z odpadki v goriški pokrajini. Ustanovitve novega podjetja so si želeli župani iz 25 občin goriške pokrajine, ki so tudi njegovi delničarji,« pravi predsednik podjetja Ambiente Newco Luciano Zanotto in pojasnjuje, da bo nova družba ISA prevzela deleže, ki so jih občine imele v podjetju IRIS, saj je bila slednja lastnica vseh deležev podjetja Ambiente Newco.
»Odločitev županov, da ohranijo v svoji lasti podjetje, ki bo skrbelo za ravnanje z odpadki, se izkazuje kot pozitivna. Poslovno leto se bo zaključilo z aktivu, kar dokazuje, da je mogoče z odpadki poslovati pozitivno. To pa omogoča tudi načrtovanje novih naložb za prihodnja leta,« pravi Zanotto in razlaga, da so že pripravili petnajstletni industrijski plan, ki predvideva petnajst milijonov evrov naložb v izboljšanje sistema za odvažanje odpadkov.
ISA bo tako naslednica podjetja IRIS, ki so ga ustanovili leta 2003 z združitvijo podjetij AMG, AMI in ENAM. Podjetje IRIS se je ukvarjalo z ravnanjem z odpadki, z dobavo plina, električne energije in vode do leta 2010, ko je prišlo do njegovega razkosanja. Energetski sektor so takrat za 73 milijonov evrov prodali navezi med družbama Eni in Acegas-APS, medtem ko je za vodni ciklus že nekaj let prej začelo skrbeti podjetje Irisacqua. Zanot-to priznava, da je podjetje IRIS takoj po združitvi med družbami AMG, AMI in ENAM imelo kar nekaj težav zaradi vlog, ki so se podvajale, tudi zaradi tega prva poslovna leta niso bila najboljša. »Ko smo prodali energetski sektor in ohranili le okoljske storitve, se je izkazalo, da je bila izbira rentabilna,« poudarja Zanotto, ki pričakuje, da se bo ustanavljanje nove družbe ISA zaključila pred koncem leta. »Takrat se bo družba ISA - Isontina Ambiente nedvomno lahko lotila uresničevanja svojega industrijskega načrta,« napoveduje Luciano Zanotto. (dr)
gorica - Aretirali 54-letnega nasilneža
Z nogo nad policista
Moški je na Trgu Cavour nadlegoval lastnika bara, ki se je pripravljal na odprtje lokala
Vedel se je nasilno in se na koncu upiral pridržanju. Osebje letečega oddelka goriške policije je v noči s torka na včerajšnji dan aretiralo italijanskega državljana, ki ima bivališče v Gorici. 54-letni Goričan P.M., rojen v Milanu, se je okrog 4. ure potikal pred barom Goriziano na Trgu Cavour, v bližini kvesture. Moški je začel nadlegovati upravitelja lokala, ki je prišel v bar, da bi se pripravil na njegovo jutranje odprtje. Upravitelj bara je skušal moškega pomiriti, prosil ga je, naj odide. Moški se na njegove prošnje ni odzval in je postajal čedalje bolj napadalen. Upravitelj bara je zato zavr-
tel telefonsko številko 113 in kmalu zatem so na Trg Cavour prišli policisti, ki so ravno tako skušali pomiriti moškega. Tudi njihova prizadevanja so bila zaman, saj je 54-letnik stekel proti policistom in se jih lotil s pestmi in brcami. V levo koleno je udaril enega izmed policistov, ki se je moral zateči po zdravniško pomoč v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ocenili, da bo okreval v osmih dneh. Nasilneža so zatem policisti obvladali, nataknili so mu lisice in ga privedli v goriški zapor. 54-letni P.M., ki je že stari znanec goriških sil javnega reda, čaka »na hladnem« na sojenje po hitrem postopku.
Izgred se je zgodil v bližini kvesture
gorica - Stojan Spetič (SIK)
Najprej bombardirajo, potem pa popravljajo
»Predsednica dežele naj raje misli na zdrav gospodarski razvoj«
»Vojaške enote Atlantskega pakta že nekaj dni izvajajo manevre na Krasu in čez mejo s četami različnih narodnosti, helikopterji, letali, oklepniki in vse se zdi, da nihče o tem ne ve nič. Čemu vse to? Čemu tajnost? Koga mislijo braniti in pred kom? Ali pa gre samo za razsipavanje denarja, kakor da ga imamo v preobilju?« se sprašuje Stojan Spetič, deželni tajnik Stranke italijanskih in slovenskih komunistov in dodaja: »Medtem pa predsednica dežele Debora Serracchiani prosi NATO, naj iz Motte pri Livenzi preseli v Gorico vojaško enoto, ki naj bi skrbela za popravljanje vojne škode v državah, ki so jih prizadeli z vojaškimi dejavnostmi. Skratka: najprej se bombardira neko
državo (Jugoslavijo, Irak, Afganistan, Libijo in morda še Sirijo), potem pa naj naši fantje gredo tja in popravijo storjeno škodo. Materialno, seveda, kajti ubitih ni mogoče oživljati ... Seveda, pravi naša gu-vernerka, tako ščitimo in povečujemo delovna mesta. Nekako tako kot v Avianu, kjer ameriški vojaki dajejo veliko dela pi-cerijam in so vsi zadovoljni, razen v Cer-misu. Ne glede na to bi bil skrajni čas, da Italija spoštuje 11. člen svoje ustave, ki zavrača vojno. Raje bi okrepili civilno zaščito, da bi popravljala škodo na potresnih območjih Emilije in Abrucov. Predsednica naše dežele naj raje misli na zdrav gospodarski razvoj in večanje števila delovnih mest. V Gorici in drugje. Mar ne?«
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 6. junija 2013
13
sovodnje - Rupensko vrhovski Živ-žav
Vrtec dobil ime, čaka še na dom
Tvegano je v roku nekaj dni načrtovati v istem kraju dve prireditvi z enakim namenom - poimenovanje vzgojne ustanove. Mimogrede se prikrade primerjava. Dva vrtca v sovodenjski občini sta tveganje sprejela in ga prelisičila. S pridnostjo, domišljijo in naporom vseh dejavnikov: otrok, vzgojiteljic in ostalega osebja, staršev in krajevnih skupnosti.
Po prireditvi v občinski telovadnici za poimenovanje sovodenjskega vrtca je v torek v polni dvorani Kulturnega doma potekala predstava ob poimenovanju rupen-sko vrhovskega vrtca Živ-žav. Lokacija je namreč zaradi težav s stavbo v Rupi nedorečena in ni še pravega odgovora, kdaj se bo vprašanje rešilo, vsekakor pa nevšečnost ne more zasenčiti dejstva, da otroci v vrtec hodijo in se v njem tudi lepo imajo. To so brez vsakršnih dvomov, saj so pri svoji starosti lahko le pristni, sporočali z odra s pevskimi, govornimi in gibalnimi točkami. Spored se je pričel z izvajanjem skladbe za violino, ki jo je poustvarila Ivana Jug ob spremljavi Damjane Čevdek na klavirju. Štiri dekleta iz kulturnih društev Vrh sv. Mihaela in Danica so, po pozdravu gostom in raznim predstavnikom, napovedovala in vabila na oder kar nekaj nastopajočih šolskih in društvenih skupin. Omenila so pisni pozdrav prefektinje, ki se slavja osebno ni mogla udeležiti.
Živ-žav je bil tudi na sovodenjskem odru (zgoraj), polna dvorana Kulturnega doma (levo) ter ravnateljica Sonja Klanjšček in županja Alenka Florenin (spodaj)
bumbaca
Ravnateljica doberdobskega šolskega okoliša Sonja Klanjšček je obrazložila izbiro imena Živ-žav in poudarila pomen, ki ga ima vzgoja pri otrocih za pridobivanje vrste pristojnosti in oblikovanje jezikovnega sistema. V vrtcih s slovenskim učnim jezikom pomeni slednje posebno nalogo, ki naj poteka s pristopi, navdahnjenimi prav z novim imenom vzgojne ustanove. V nagovoru se je, podobno kot ob poimenovanju sovodenjskega vrtca Čira-čara, spomnila vseh preteklih ravnateljic in ravnateljev.
Županja Alenka Florenin je opredelila poimenovanje kot praznik vztrajnosti, življenjskosti in razpoložljivosti vrste oseb, da vzgojni procesi potekajo kljub tehničnim težavam. Zaslugo imajo člani ekipe Civilne zaščite, ki bodo po kriznem obdobju vsekakor zopet uporabniki prostorov, kamor se je vrtec moral preseliti. Zahvalila se je ustvarjalki Karin Tommasi za oblikovanje plošče z napisom in pozvala k pristnemu, glasnemu in hkrati spoštljivemu živ-žavu, kot se je kazal na veliki kulisi, ki so jo v vrtcu pripravili tudi s pomočjo pomožnega osebja.
Sledili so nastopi v različnih sestavah pod vodstvom Jane Drassich kot zunanje sodelavke in Danijele Colja ter Devetti Adriane, ki sta odgovorni za vzgojni proces, najprej šestnajstih otrok iz vrtca - trije bodo prestopili jeseni v osnovno šolo, nato pa v povezavi z vrhovsko osnovno šolo, ki je nastopala tudi sama z dvema pesmima pod vodstvom Alenke Radetič. Izrazno
plesna skupina društva Vipava pod mentorstvom Jelke Bogatec je v različnih starostnih sklopih prikazala s precejšnjo dovršenostjo, ki je rasla vzporedno s starostjo nastopajočih (večinoma deklet), nekaj koreografij osnovanih na različnih glasbenih žanrih. Za zadnjo točko se je na odru zbralo v skupni sestavi okrog petdeset mla-
dih različnih starosti. Nastopajoči, starši in tudi gledalci so nato v pomožni dvoranici nadaljevali z izmenjavo vtisov ob pokušnji dobrot, ki so jih pripravile mame.
Za obe poimenovanji velja skupno priporočilo: z nekoliko pazljivosti bi zgibanki bili lahko slovnično in metrično brezhibni. (ar)
števerjan - Za izdajo zaslužni starši
Iz brošure izžareva navezanost na šolo
Osnovna šola Alojz Gradnik iz Šte-verjana je ob koncu lanskega šolskega leta praznovala tridesetletnico poimenovanja. Jubilej so počastili s proslavo, po počitnicah pa so se na pobudo staršev na šoli odločili, da bodo okrogli obletnici posvetili še brošuro. Pripravljalno delo je steklo na začetku šolskega leta, plod svojega dela pa so števerjanski osnovnošolci predstavili staršem med torkovo zaključno prireditvijo.
»Pobudo za pripravo brošure so dali starši, ki so tudi poskrbeli za vsa potrebna finančna sredstva za njeno izdajo; brošura pa je v bistvu rezultat dela lanskega in letošnjega šolskega leta,« pravi učiteljica Nadja Bevčar in pojasnjuje, da so v brošuri zbrali risbe in pisne prispevke, ki so nastali med letošnjim in lanskim šolskim letom, pri čemer so največ gradiva prispevali učenci lanskega in letošnjega petega razreda. V brošuri je mogoče prebrati, kako so otroci obiskali Medano in Gradnikovo rojstno hišo, kako so se sprehodili po Gradnikovi učni poti. Otroci so svojo šolo tudi opisali in
zanjo pripravili nekaj reklame; tako med drugim poudarjajo, da ima štever-janska šola veliko dvorišče, telovadnico in šolabus, učiteljice pa so pridne in potrpežljive. K oblikovanju drugega dela brošure so s fotografskim gradivom prispevali starši, ki so zbrali fotografije posameznih razredov števerjanske osnovne šole od letnika 1971 dalje. V brošuri so tako objavljene fotografije nekaterih nekdanjih učencev in njihovih otrok, ki danes obiskujejo števerjansko šolo.
Torkova zaključna prireditev se je začela z nastopom malčkov iz štever-janskega vrtca Kekec. Otroci so med šolskim letom izpeljali učni projekt o domačih živalih, tako da so zapeli in recitirali nekaj pesmic na to temo. Osnovnošolci so se predstavili s petjem, recitacijami in prebiranjem odlomkov iz spisov, ki so jih posvetili svoji šoli in raznim šolskim dejavnostim. Na prireditvi so bile prisotne županja Franka Padovan, ravnateljica Večstopenjske šole Gorica Elizabeta Kovic in bivša ravnateljica Mirka Braini.
Utrinka z zaključne predstave v Števerjanu
bumbaca
DIJAŠKI DOM
Slovenija v otroških očeh
Ob zaključku šolskega leta bodo gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič danes ob 18. uri nastopili v goriškem Kulturnem domu. Naslov letošnje prireditve se glasi »Slovenija v Dijaškem domu«. To je tudi naslov večmesečnega projekta, ki je nastal na osnovi oddaj za otroke in mladino; posnete so bile lansko jesen po pozitivni izkušnji filma »Življenje ima svetlo stran«, ki je bil predstavljen konec novembra in je rezultat sodelovanja z animatorjem Ste-nom Vilarjem ter z Juretom in Eriko Škrlep iz slovenskega podjetja Videopro. Tako v filmu kot v oddajah nastopajo gojenci Dijaškega doma. Serija kratkih filmov prikazuje slovenske regije, njihovo kulturno in naravno dediščino, narečja, ljudsko izročilo in seveda dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Za današnji dogodek je vsaka sku-
pina osnovnošolskih gojencev na svojevrsten način povzela in obdelala video projekt o Sloveniji. Občinstvo bodo popeljali v najbolj značilne slovenske kraje, v dežele slovenskih junakov, kot so kralj Matjaž, Zeleni Jurij, Peter Klepec in Martin Krpan.
Med šolskim letom sta v Dijaškem domu potekala tudi tečaj angleščine za četrti in peti razred osnovne šole in tečaj nemščine za nižješolce. Znanje angleškega jezika bodo osnovnošolci prikazali v kratkih skečih. V drugi del programa bodo uvedli mali obiskovalci lu-doteke Pikanogavička, ki jo je letos vodila znana in priljubljena slovenska glasbenica in gledališka igralka Damjana Golavšek. Prireditev bodo s plesno-gle-dališko točko dodatno popestrile Che-erleading in skupina srednješolskih gojenk. Na današnjem dogodku ne bo torej manjkalo presenečenj in zabave, zato gojenci in osebje goriškega Dijaškega doma vabijo ljudi k udeležbi.
14
Četrtek, 6. junija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
goriška - Evropski denar za razvoj podeželja petih občin
Kaj imajo skupnega električna kolesa, skuterji in rebula?
Letos bodo izvajali kar šest projektov, sofinanciranih z evropskim denarjem in usmerjenih v razvoj podeželja občin Brda, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. Njihova vrednost znaša 181.326 evrov, 133.000 evrov pa bo prišlo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
V Goriških Brdih so lani že uspešno začeli razvijati t.i. eko mobilno destinaci-jo. Tedaj so turistom ponudili v uporabo električna kolesa. Letos ponudbo nadgrajujejo: od konca junija dalje bo šest briških kmetij imelo na razpolago skupno petnajst električnih skuterjev. »Novost bo po eni strani pritegnila v Brda nove ciljne skupine ekološko ozaveščenih turistov, po drugi strani pa omogočila nadaljnji razvoj in rast obeh osnovnih, med seboj tesno povezanih dejavnosti Brd: kmetijstva in turizma,« poudarja Ariana Suhadolnik, direktorica briškega Zavoda za turizem,
kulturo, mladino in šport. Nadejajo se, da bo nova ponudba prinesla povečan obisk in daljše bivanje turistov, boljšo prodajo pridelkov in posledično večje prihodke ter razvoj ponudnikov v Goriških Brdih.
Drugi briški projekt se imenuje »Rebula skozi čas«. V večjem delu je že speljan, vključil pa je pridelovalce rebule iz Brd, Vipavske doline in zamejstva. »Rebula je v Brdih po količini prva sorta, je tudi najstarejša. Namen projekta je bil prikazati zgodovino pridelave rebule, njeno povezavo z blagostanjem lokalnega prebivalstva ter strežbo vina nekoč in danes. Skratka, rebulo smo predstavili kot sorto, ki se jo lahko uporablja v visoki kuli-nariki. V ta namen smo na prvi dan naše dvodnevne prireditve "Rebula skozi čas", ki je potekala v maju, povabili osem vrhunskih kuharjev od Ljubljane do Pa-dove in od Trsta do Kobarida. Drugega dne pa smo pripravili simpozij o rebuli in
degustacijo rebul,« opisuje projekt Matjaž Četrtič iz družbe Sinefinis, ki jo vodita vinarja iz slovenskega in italijanskega dela Brd: Četrtič zastopa slovenski del, italijanskega pa Robert Prinčič. »Specifični cilj tega projekta je analiza potenciala blagovne znamke rebula in možnosti za njeno zaščito,« dodaja Četrtič. Sledila bo še izdelava brošure in izdaja gradiva, ki bo vinarjem pomagalo pri trženju rebule.
S projektom »Jama Pečinka« želi Turistično društvo Cerje urediti omenjeno jamo in njeno okolico. Jamo bodo opremili z elementi, ki so v njej bili v času, ko so jo vojaki v prvi svetovni vojni uporabljali za zaklonišče oz. artilerijsko poveljstvo. Projekt predstavlja potencial iz gospodarskega in turističnega vidika, saj bo na inovativen način povezal kulturno dediščino z naravnimi vrednotami in kulturno krajino. Ob jezercu v Volčji Dragi bo v okviru projekta »Vrt - Ogledalo mo-
Električna kolesa za potepanje po Brdih
jega doma« nastal vzorčni vrt. Tam bodo zasadili avtohtone sadne sorte in zelišča, namestili otroška igrala, v njem bodo potekala izobraževanja in delavnice. Namenjen bo torej izobraževanju in boljši kakovosti življenja krajanov. Po ustnem izročilu je bilo v Vrtojbi nekoč 67 vodnjakov s pitno vodo. S pomočjo projekta »Vrtojba - Vas vodnjakov« bodo to kulturno dediščino znova oživeli, o njej pos-
neli film, izdali knjigo in turistični vodnik. Gre za nadgradnjo projekta »Living Fountains«, v okviru katerega so bili v Vrtojbi obnovljeni štirje vodnjaki. V okviru projekta »Nazaj k naravi z novimi pristopi« bodo za kmete organizirana praktična usposabljanja in izobraževanja. Seznanili se bodo z novostmi pri uporabi fitofar-macevtskih sredstev in ekološkimi načini pridelave hrane. (km)
gorica - Prometna policija ugotavlja porast tovrstnih primerov
75 nesreč s pobegom
Pobegniti s prizorišča nesreče je kaznivo dejanje
Goriška prometna policija je med lanskim letom obravnavala 75 nesreč s pobegom njihovih povzročiteljev. 43 voznikov so izsledili po zapletenem preiskovalnem delu, sedem izmed njih so prijavili sodišču. V primerjavi z letom 2011 se je število nesreč s pobegom za malenkost povišalo, na državni ravni pa število tovrstnih primerov iz leta v leto narašča.
Vzroki za pobeg s kraja prometne nesreče so različni. Nekateri krivci pobegnejo, ker se želijo izogniti odgovornosti, drugi so v stanju šoka oziroma pretresa. Ko v prometni nesreči pride do hudih poškodb ali celo smrti, pa so vzroki za pobeg popolnoma drugačni. Povzročitelji se za zapustitev kraja prometne nesreče odločijo predvsem zaradi strahu pred kaznijo in soočenjem s posledicami svojega dejanja. Za pobeg s kraja prometne nesreče nekatere čaka globa, druge pa kazenska ovadba, saj tako določa 189. člen prometnega zakonika. Policisti pojasnjujejo, da še najpogosteje pobegnejo povzročitelji nesreč, ki se zaključijo zgolj z gmotno škodo. »Kdor povzroči prometno nesrečo oz. s svojim avto-
mobilom poškoduje druge vozilo, bi moral oškodovancu posredovati svoje osebne podatke,« poudarjajo prometni policisti in opozarjajo, da pa ni vedno tako. Na sedežu prometne policije v Ulici Pola na goriških Rojcah se zelo pogosto oglasijo lastniki poškodovanih avtomobilov, ki so na vetrobranskem steklu našli listek s popolnoma izmišljenimi osebnimi podatki. Pogosto so zapisana povsem izmišljena imena, tako da ni mogoče ugotoviti identitete povzročitelja nesreče. Policisti opažajo, da se povzročitelji nesreč »preimenujejo«, ko povzročena škoda pritegne pozornost kakega mimoidočega pešca. »Hlinijo se, da pustijo oškodovancu svoje podatke, v resnici zapišejo na listek povsem izmišljeno ime, tako da se izognejo svoji odgovornosti po povračilu za nastalo škodo,« poudarjajo policisti, ki so pobegom s kraja nesreče posvetili informativno stojnico, postavljeno v središču Gorice med festivalom eStoria. Mimoidoče so opozarjali, da je pobeg s kraje nesreče kaznivo dejanje, hkrati pa so pozvali vse morebitne očividce, naj tovrstne primere takoj javijo prometni policiji.
gorica
De Nadai varuh pravic zapornikov
Družbeno angažiran duhovnik Alberto De Nadai je bil med torkovim zasedanjem pokrajinskega sveta imenovan za pokrajinskega varuha pravic zapornikov. Da bi imela goriška pokrajina svojega varuha pravic zapornikov, si je prizadeval pokrajinski svetnik Stefano Co-sma, ki je v ta namen oktobra lanskega leta vložil predlog resolucije. Njegovo zamisel so podprli vsi pokrajinski svetniki, saj je vsem znano, da so življenjske razmere precej slabe tudi v goriškem zaporu. Med torkovim zasedanjem je za imenovanje De Nadaia glasovalo 17 pokrajinskih svetnikov, trije so se vzdržali. 82-letni De Nadai je med ustanovitelji zadruge Arcobaleno, že več let nudi pomoč tudi goriškim zapornikom. V svoji novi vlogi varuha pravic zapornikov bo lahko obiskal tudi center za priseljence CIE v Gradišču, saj je bivanjem v njem zelo podobno zaporu.
Alberto De Nadai
ajdovščina - Brezposelni zaradi stečaja Primorja
Iz tujine se vračajo z grenkimi izkušnjami
Po letu dni, ko je bil podan predlog za stečaj treh družb iz skupine Primorje, delavci še vedno čakajo na poplačilo svojih terjatev. Prijavljenih imajo 18 milijonov
evrov terjatev, od tega 11,5 milijona evrov prednostnih, doslej pa iz stečajne mase niso dobili še nobenega izplačila, je povedal sindikalist Damjan Volf.
»Kot koordinacija sindikatov v Primorju smo se v tem letu večkrat dobili s stečajnim upraviteljem Primorja Rudolfom Hramcem, saj nas ne zanimajo besede, pač pa dejanja, to je, da bi nekdanji delavci vendarle dobili del poplačil iz stečajne mase za opravljeno vendar neplačano delo,« je dejal Volf. Povedal je še, da so nekateri delavci Primorja dobili zaposlitev v Cestnem podjetju Gorica, nekateri pa so odšli iskat delo tudi v tujino, odkoder se jih precej vrača s še bolj grenkimi izkušnjami, kot so jih imeli v Sloveniji.
Na Zavodu za zaposlovanje Nova Gorica so po-
jasnili, da se je v lanskem letu v evidenco brezposelnih prijavilo 535 delavcev iz družb skupine Primorje; 310 brezposelnih, ki so imeli zadnjo zaposlitev v Primorju, še vedno čaka na novo zaposlitev; med njimi je več kot 70 odstotkov oseb, ki so starejše od 50 let, to pa so večinoma moški, nekateri med njimi so tudi delovni invalidi. Med brezposelnimi prevladujejo predvsem osebe z nižjo stopnjo izobrazbe, zidarji, gradbeni in ekonomski tehniki, nekaj je tudi gradbenih inženirjev. Prav strokovni kader pa naj bi bil tisti, ki naj bi obudil in nadaljeval delo v »novem« Primorju, za katerega se zavzema tako ajdovska občina kot slovenska vlada. »Reference in nakopičeno znanje v Primorju ne sme umreti,« je dejal državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišic. Ocenil je, da je stečaj Primorja državo stal pol milijarde evrov, zato z reševanjem družbe »ne rešujemo materialnih dobrin nekdanjih lastnikov, pač pa državo«.
koprivno - Med včerajšnjim nalivom
Podvozi pod vodo
Pred natanko enim tednom podobne težave - Iz Krmina kličejo na pomoč deželo
Težave z meteorno vodo na Krminskem
Med včerajšnjim popoldanskim nalivom je voda zalila nekaj podvozov na območju občin Ko-privno in Krmin. Na kraj so s črpalkami prihiteli gasilci, ki so podvoze zaprli za približno pol ure; po plohi je voda začela odtekati in težav je bilo kaj kmalu konec. Iste podvoze je voda zalila že pred enim tednom, po besedah gasilcev pa se poplave ponavljajo ob vsakem večjem deževju. Iz Krmina so prejšnji teden pisali deželni vladi in zahtevali čim prejšnji poseg za rešitev težav. V resnici so ob potoku Birša in njegovih malih pritokih v prejšnjih letih opravili obsežna regulacijska dela, ki so stala sedem milijonov evrov. Regulacija strug, ki potoke spremeni v kanale, očitno ni prava rešitev; zato bi morali razmisliti, kako vodi preprečiti, da neovirano dere v dolino iz briških gričev, po katerih so v zadnjih letih posadili številne nove vinograde.
/
GORIŠKI PROSTOR
Drugih kosti niso našli
»Drugih kosti nismo našli.« Tako pojasnjujejo iz tržiškega podjetja A2A in opozarjajo, da so edino tovrstno najdbo zabeležili novembra lani. Takrat so v bazenu, iz katerega črpajo vodo za hlajenje obrata, našli vrečo s kostmi, za katere se je izkazalo, da pripadajo 40-letnemu Ramonu Polen-taruttiju, ki ga pogrešajo od leta 2011. Skrunitve njegovega trupla je osumljen Roberto Garimberti.
Odbor za uršulinke
V	Gorici ustanavljajo odbor, s katerim si prizadevajo, da bi ne prišlo do zaprtja uršulinske zasebne osnovne šole v Svetogorski četrti, ko bodo uršu-linke čez pet oz. šest let zapustile mesto zaradi pomanjkanja sester. Za ohranitev šole se zavzema tudi občina, ki bo podprla vse pobude v tem smislu, čeprav glavno besedo pri zadevi naj bi imela nadškofija.
Urad INPS se seli
Urad zavoda INPS, ki se ukvarja izključno s pokojninami javnih uslužbencev, se bo 10. junija preselil. Urad zapušča poslopje nekdanjega zavoda INPDAP v Ulici Roma, saj bo po novem dobil nove prostore na sedežu zavoda INPS na Travniku.
Koncerta za mir ne bo
Denarja za tradicionalni koncert na mir ob spomeniku Ara Pacis v Medeji ni, zato pa njegova letošnja izvedba odpade. »Na žalost smo se morali odpovedati koncertu, saj zanj nismo imeli zadostnih sredstev, ki so jih v prejšnjih letih zagotavljali tudi zasebni pokrovitelji,« pojasnjuje župan iz Medeje Alberto Bergamin.
Policijska dražba
Novogoriška policijska uprava bo danes na dvorišču policijske postaje v Žnidaršičevi ulici v Šempetru izvedla javno dražbo najdenih stvari. Dražba se bo začela ob 9.15, stvari, ki so predmet dražbe, si bo mogoče ogledati med 8.in 9. uro. Na dražbi bodo naprodaj kolesa, mobilni telefoni, fotoaparati... Izklicna cena se v večini primerov giblje med enim in petimi evri. (km)
«I v» v v . • Iv
Simcic častni občan
V	sklopu letošnjega občinskega praznika so v Goriških Brdih podelili tudi priznanja občine: častni občan je postal 91-letni Zorko Simčič, pisatelj, akademik in Prešernov nagrajenec. Za častnega občana občine Brda ga je predlagala vaška skupnost Biljana. Nagrado občine Brda za osebni prispevek k trajnostnemu ohranjanju kulturne dediščine je prejel arhitekt Izidor Simčič. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
~M Gledališče
ZADRUZNISTVO
Vraščeni v Goriško
Občni zbor zadruge Coop Consuma-tori Nordest, ki je v ponedeljek potekal v goriškem Kulturnem domu, je ponovno potrdil, da je zadružništvo vraščeno v Goriško. Zasedanja se je udeležilo okrog 300 članov z nad 500 poverilnicami. Zadruga Coop Consu-matori Nordest šteje na ozemlju goriške pokrajine okrog 35 tisoč članov, od katerih preko šest tisoč v goriški ob-
čini. V zadnjem obdobju je zadruga vzpostavila in utrdila povezavo tako z vzgojnimi, socialnimi in javnimi ustanovami kot tudi s kulturnimi in športnimi združenji iz krajevnega okolja. V prvem, izrednem delu ponedeljkovega občnega zbora so člani ob navzočnosti notarja Damjana Hledeta odobrili nekatere statutarne spremembe, v rednem delu zasedanja pa so potrdili predsedniško poročilo in imenovali delegate za vsedržavni občini zbor, ki bo 15. junija v Mantovi. (ik)
čunu« Igorja Pisona; informacije v centru Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445). Brezplačni avtobusni prevoz do Gorice: ob 19.15 Poljane - pri gostilni na avtobusni postaji, ob 19.20 Doberdob - na Trgu Sv. Martina, ob 19.30 Romjan - pri šoli v Ul. Capitello, ob 19.35 Tržič - Ulica San Polo pri bolnišnici, ob 19.40 Šti-van - pri križišču na avtobusni postaji, ob 19.55 Jamlje - na avtobusni postaji, ob 20.05 Gabrje - na avtobusni postaji in ob 20.10 Sovodnje - blizu lekarne.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.45 »Una notte da leoni 3«. Dvorana 2: »NuoveVisioni«; 17.30 -20.45 »Allamhatar - Passaggi di con-fine«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.40 »Tutti paz-zi per Rose«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 -22.10 »Una notte da leoni 3«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Fast & Furious 6«.
Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Voi-ces«.
Dvorana 5: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«.
fi Razstave
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA
bo v petek, 7. junija, ob 20. uri odprtje razstave Bojana Bense z naslovom »Božam zeleni veter«.
V	MUZEJU TERITORIJA v Krminu bo v petek, 7. junija, ob 18. uri odprtje razstave vizuelnih umetnosti z naslovom »Arte senza confini«.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici bo v petek, 7. junija, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »La Provincia di Gorizia e Gradisca: autonomia e governo 1861/1914. Letture di un territorio«.
Koncerti
SEZONA SSG 2012-13 V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v ponedeljek, 10. junija, ob 20.30 gledališka predstava »Hozana tekočemu ra-
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se udeležijo Revije upokojenskih pevskih zborov Severne Primorske, ki bo v Šolskem centru v Tolminu v petek, 7. junija, ob 18. uri. Nastopil bo tudi društveni ŽePZ. Odhod z avtobusom bo najprej iz Doberdoba ob 15. uri, nato s postanki v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, v Pod-gori in pri vagi. Prijave čim prej po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-532092 (Emil D.).
POEZIJA VINA IN MELODIJA LJUDSKEGA PETJA - Pevski večer v priredbi ženske vokalne skupine Danica in moške vokalne skupine Sraka bo v soboto, 8. junija, ob 20.45 v kleti Ru-bijski grad na Vrhu. Gost večera bo et-no-rock skupina Fletno iz Cerknice.
glasbena Inrn matica
I ^nri^o
O s I] A * 3 o k E
i f nočne pripovedi v glasbi, slikah in besedah
ob 50-letnici šole Glasbene matice v Gorici Danes, 6. 6.2013, ob 20.30 - Kulturni dom, Gorica
Večerje omogočil URAD VLADEMÊUBLIKE SLOVENIJErn ZA SLOVENCE VZAmËlVU IN PO SVETUË
OBČINA RENČE-VOGRSKO IN GLASBENO DRUŠTVO NOVA vabita na »Simfonični glasbeni večer« z Novo filharmonijo v Kulturnem domu v Bu-kovici v petek, 7. junija, ob 20. uri.
SNOVANJA 2013: v petek, 14. junija, ob 20.30 v palači Attems Petzenstein v Gorici bo nastopil pianist Miran De-vetak s klavirskim recitalom.
H Šolske vesti
KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA
bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok.
10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje; vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495) do zasedbe raz-položjivih mest. Cena je zelo ugodna.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Miramaru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana).
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 10. in 21. junijem »Poletne izzive« za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 328-1511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 3402477933 (D. Frandolič), 339-3853924 (Emanuela) ali na erimic65@tiscali.it.
M Izleti
Ü] Obvestila
LETNIKI 1973 IZ ŠTANDREŽA TER IZ OBČIN SOVODNJE, DOBERDOB IN ŠTEVERJAN vabijo na sestanek za organizacijo praznovanja ob 40-letnici v sredo, 12. junija, ob 20.30 v gostilni pri Francetu v Sovodnjah; informacije po tel. 339-7484533 (Dolores) in tel. 328-215287 (Luka).
S Poslovni oglasi
VELIKA AKCIJA:
PELETI 220eur/T,
DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur
legnaacasa@gmail.com
00386-31770 410
po 16.uri 00386-68143831 334 2200566
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; vpisovanje na sedežu društva v Ga-brjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087.
SPDG obvešča, da bo avtobus za Koroško v nedeljo, 9. junija, odpeljal ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Priporoča se točnost.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija.
ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija družabno srečanje; kraj in ura bosta sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju.
0 Mali oglasi
PRODAM 8 MLADIČEV pasme border collie »škotski mejni ovčar«, z rodovnikom, rojeni 16. maja. Info: 335293409.
0 Prireditve
OK VAL prireja v petek, 7. junija, ob 17.30 v štandreški telovadnici zaključni nastop treh otroških skupin, ki med letom vadijo v Štandrežu. Nastopili bodo otroci otroške telovadbe in mikroodbojke, ki jih vodi Samuel Brajnik s pomočjo Gaje Braini, ter mi-niodbojke, ki jih vodita Rok Magajne in Samuel Valentinčič.
PD ŠTANDREŽ vabi na ogled fotografij društvenega izleta po Piemontu danes, 6. junija, ob 20.30 v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič v Štadrežu.
SREČANJE ČEZMEJNIH ZDRUŽENJ PARTIZANOV z naslovom »Kriza vrednot in neofašizem v Evropi« bo v soboto, 8. junija, od 9. do 13. ure v konferenčni dvorani Tržaške univerze v Ul. Alviano 18 v Gorici.
V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Marka Pavlihe »Pavlihizmi in slična čivkanja brez Twitterja«.
GORIŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ITALIA NOSTRA prireja predstavitev knjige z naslovom »Un patrimonio per la citta. I beni restaurati del mo-nastero di Sant'Orsola di Gorizia« v petek, 7. junija, ob 16. uri pri uršu-linkah v Ul. Palladio 6 v Gorici.
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2013 - Junijski večeri: 8. junija ob 20.45 v kleti Rubijskega gradu na Vrhu koncert ŽVS Danica in MVS Sraka z gosti; 9. junija ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključni nastop OPZ KD Sovodnje; 10. junija ob 20.30 v Rupi koncert »Poletne harmonije« v sodelovanju s pevskimi skupinami iz občine Miren - Kostanjevica (PD Rupa-Peč).
1 6 Četrtek, 6. junija 2013
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Slovenija se ne zaveda svoje mediteranskosti
Jo2e Pirjevec_
Čeprav že leta poučujem na Univerzi na Primorskem, nisem še nikdar obiskal bližnje Luke Koper. To priliko sem imel prejšnji petek ob sklepu simpozija »Slovenija in Mediteran«, ki ga je kolega Anton Bebler, predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije, priredil v Pretorski palači. Vreme je bilo sicer deževno in za ta letni čas nespodobno hladno, krožni pohod po ogromnem arealu, ki se širi ob zalivu zahodno od starega mestnega središča pa je bil kljub temu nadvse poučen. Tam, kjer so bili nekoč plitko morje, močvirje, morda soline, je v zadnjih petdesetih letih nastal poslovni terminal, ob katerem se lahko zasidrajo največje ladje na svetu. Zaradi svoje ugodne lege v srcu Evrope ima ogromne možnosti, da svoje zmogljivosti in storitve, ki jih nudi podjetjem vseh kontinentov, še razširi in obogati. Obisk me je potrdil v veri, da je mogoče doseči velike rezultate tudi z relativno skromnimi sredstvi, če imaš na razpolago dvoje: primerno geostrateško pozicijo in politično ter gospodarsko elito, ki jo je zmožna izrabiti v prid lastne države.
To smo Slovenci v desetletjih po vojni imeli, vprašanje pa je, ali je še vedno tako. Simpozij, ki sem ga omenil, bi narekoval misel, da ni. Kljub temu da so bili povabljeni, se ga lokalni in državni politiki niso udeležili z izgovorom, da nimajo časa. Tudi mediji so blesteli zaradi svoje odsotnosti. In vendar je bila tema, vezana na razmislek o našem odnosu do morja, dostop do katerega smo si priborili v stoletnem boju, še kako izzivalna. Očitno ne zadosti, da bi načela splošno razširjeno prepričanje, po katerem smo Slovenci vezani predvsem na Alpe in na podonavski bazen, ne pa tudi na Jadran. V svojem uvodnem referatu, v katerem sem na kratko predstavil naš odnos do morja, začenši s kriškimi ribiči in njihovim sto-
letnim garanjem med paštni in tržaškim zalivom, sem skušal dokazati, da Slovenci ne spadamo samo v Srednjo Evropo, ampak da smo tudi mediteranski narod. Poudaril sem, da smo na samem začetku naše politične prebuje, ko smo si zastavili za cilj Zedinje-no Slovenijo, imeli v načrtu tudi dostop do morja in da se tej ideji nismo odpovedali niti v času fašističnega terorja, še manj pa v obdobju narodnoosvobodilnega boja. V drugi polovici 19. stoletja, ko smo v Trstu in okolici oblikovali svoje meščanstvo in zavedno delavstvo, smo postavili temelje specifični politično-kulturni razsežnosti naše biti, ki se je razlikovala od tiste na Kranjskem. Medtem ko je tam prevladovala konservativna, klerikalno usmerjena Ljudska stranka, sta imeli na tržaškem glavno besedo liberalna Edinost in Jugoslovanska so-cialdemokracija, ki sta vsaka po svoje utripali v sozvočju z modernim svetom. To dimenzijo slovenske duše je Mussolini s svojimi pajdaši sicer skušal zatreti, kar pa se mu ni posrečilo, kakor dokazuje dejstvo, da se je izrazila najprej v tigrovskem, nato pa v partizanskem uporu. Po vojni je znova zacvetela v Trstu pa tudi na Obali, kjer so domačini in prišleki iz vse Slovenije oziroma Jugoslavije v dveh-treh generacijah oblikovali kulturni in gospodarski prostor, ki se zaveda svoje sredozemske širine. Ali preostala Slovenija za to bogastvo ve, je, kot sem dejal, vprašljivo.
Referati, ki smo jih slišali na simpoziju, na katerem so nastopili ugledni univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in diplomati, niso izzveneli posebej spodbudno. Stavek, ki sem si ga posebej zabeležil, zaobjema v skrčeni obliki splošno ugotovitev: »Slovenija nima krovne državne strategije«. Očitno je, da zaradi tega tudi mediteranske ne more imeti.
VREME OB KONCU TEDNA
Prvi letošnji skoraj poletni konec tedna
Darko Bradassi_
Vremenska slika se je v tem tednu res precej spremenila in postala vsaj nekoliko bolj podobna poletju, vendar se ozračje še ni povsem umirilo. Predvsem se je v zadnjih dneh segrelo ozračje, popoldanska nestanovitnost pa je še bila na dnevnem redu. Na našem bližnjem in bolj oddaljenem območju se namreč marsikje zadržuje zlasti v višjih slojih še razmeroma hladen in vlažen zrak. Proti nam je občasno pronical zlasti iznad Balkana in predvsem v najtoplejših urah destabiliziral ozračje. Nastajala je tako kopasta oblačnost, iz nje pa posamezne krajevne plohe in nevihte.
Globoka in obsežna vrzel v zračnem tlaku, ki se je v preteklih dneh in tednih zadrževala nad večjim delom Evrope, se počasi, toda vztrajno polni. Anticiklon bo iz dneva v dan so-lidnejši, ta konec tedna pa se mu bo v višjih slojih pridružil tudi bolj suh in toplejši zrak sub-tropskega izvora.
V soboto in nedeljo bo radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu v višjih slojih namerila najvišje temperature v tekočem letu doslej. Otoplitev bo občutna. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo temperaturo med 14 in 15 stopinjami Celzija, kar bo povsem poletna vrednost, za kakšno stopinjo Celzija višja od normalnosti. Pred niti dvema tednoma, 25. maja, je radiosonda na isti višini namerila le +1 stopinjo Celzija, 30. maja pa le +2,4 stopinje Celzija. Ozračje se bo torej v nekaj več kot enem tednu, od preteklega četrtka, segrelo v povprečju za okrog 12 stopinj Celzija.
Ker bo v soboto in nedeljo povečini prevladovalo sončno vreme, bo otoplitev občutna tudi v prizemlju. Najto-pleje bo na Goriškem in ponekod v nižinah, kjer se bo živo srebro povzpelo do 27 ali 28 stopinj Celzija, mestoma morda še kaj več, nekoliko manj toplo pa bo ob morju, kjer bo čez dan pihal morski
veter, ki bo hladil obalo. Morje ima trenutno v Tržaškem zalivu le 18 stopinj Celzija, vendar moramo upoštevati, da je sončno žarčenje v tem času močno, zato bo odigravalo pomembno vlogo. Ob morju bomo torej namerili kakšno stopinjo manj kot na Goriškem ali na Kraški planoti, vendar bo vseeno prijetno toplo in primerno za sončenje, za najpogumnejše verjetno tudi za skok v vodo. Vendar bodite previdni, kajti ultravijolični indeks dosega v tem času najvišjo jakost v letu in je bila doslej naša polt po sili razmer povsem nepripravljena. Opekline so ob nepazljivosti za vogalom. Za mnoge v osrednjih dnevnih urah zadostuje brez zaščitnih sredstev le peščica minut izpostave.
Šlo bo torej za prvi skoraj poletni konec tedna v tekočem letu. Sobota in nedelja bosta vsekakor povečini sončni, nekaj kopaste oblačnosti bo v popoldanskih urah zlasti v soboto, ko bo lahko padla tudi kakšna kaplja dežja.
Danes in jutri pa se bo še ponavljala podobna slika kot včeraj in v preteklih dneh. Predvsem v dopoldanskih urah bo prevladovalo povečini sončno ali precej sončno vreme, v popoldanskih pa bo še nekaj nestanovitnosti in se bodo pojavljale posamezne plohe in nevihte.
Na sliki: ozračje je bilo včeraj na našem širšem območju še razmeroma nestanovitno
tirolska - Most blizu Innsbrucka povezuje sredozemske dežele s srednjo in severno Evropo
Europabrucke ima 50 let
Evropski most blizu Innsbrucka, ki povezuje sredozemske dežele s srednjo in severno Evropo in je po njem speljana avtocesta proti Munchnu, je star petdeset let. Dela na 820 metrov dolgem in 192 metrov visokem železobetonskem objektu nad sotesko reke Sill, so se namreč zaključila 30. maja 1963, promet po avtocesti pa je redno stekel 17. novembra istega leta. Objekt ima še danes velik simbolni naboj, saj je pomenil in pomeni most povezovanja in združevanja na evropski ravni. Ni sicer več najvišji, saj ga je leta 2004 prehitel (za slabih 80 metrov) viadukt v južni Franciji (Viaduc de Millau), ki je visok kar 270 metrov.
V objekt na Tirolskem, ki so ga zgradili v dobrih štirih letih, dela so se začela 25. aprila 1959, so vgradili 70.000 kubičnih metrov betona, 66 ton železa, treba je bilo izkopati okrog 55.000 kub. metrov zemlje in skalovja. Med podatki je žal tudi tragični obračun žrtev na delovnem mestu: med izvajanjem del se je na gradbišču smrtno ponesrečilo okrog dvajset delavcev.
Podoben simbolni pomen imata na Slovenskem dva železniška mostova: Solkanski, zgrajen na začetku prejšnjega stoletja, in železniški viadukt pri Borovnici, na robu Ljubljanskega barja -zgrajen sredi 19. stoletja (1857). Nadvoz je bil zidan z oboki v dveh nadstropjih, visok 48 metrov, dolg pa približno 500 metrov. Žal je bil ta izjemni dosežek takratnega znanja in izkušenj porušen med drugo svetovno vojno, proga proti Trstu pa prestavljena. Ohranili so se vsekakor zanimivi fotografski posnetki. Danes na ta mogočni objekt spominja le še deloma ohranjen en obok. (vk)
Na posnetku desno Europabrücke na Tirolskem, spodaj borovniški viadukt (fotografija je objavljena v knjigi Ljudska geografija,1954)
festival - Od jutri
Pester Junij
v Ljubljani
Letošnji 5. festival Junij v Ljubljani bo v središču prestolnice med 7. in 20. junijem ponudil številne brezplačne kulturne prireditve. Festival bo jutri zvečer uvedla plesna predstava Opere in baleta SNG Maribor Tango v režiji in koreografiji Edwar-da Cluga, 20. junija pa ga bo sklenila glas-beno-gledališko predstava Mareta Bulca Gremo vsi!. Osrednje prizorišče festivala na Kongresnem trgu. Poleg Opere in baleta SNG Maribor se bo na festivalu predstavila tudi SNG Opera in balet Ljubljana, in sicer z otroško baletno predstavo Pic-ko in Packo 11. junija ter s koncertom opernih arij ob 200. obletnici Giuseppa Verdija, ki bo 19. junija.
Za ljubitelje plesa bo 10. junija s plesno predstavo Gala Dance Show poskrbela plesna šola Kozina, 16. junija pa bosta v predstavi Korak v dvoje nastopila Gregor Luštek in Rosana Hribar. Za željne komedije bosta dan pozneje nastopila Vid Valič in Denis Avdič v predstavi Udar po moško!. Ljubitelji komedije bodo na svoj račun prišli še 15. junija, ko bodo igralci ljubljanske Drame uprizorili predstavo Vinka Mo-derndorferja Nežka se moži v režiji Jake Andreja Vojevca.
Nedeljski večer, 9. junija, bo posvečen folklori, za kar bo poskrbela Akademska folklorna skupina France Marolt, petkov, 14. junija, pa klasični glasbi v znamenju velikanov Wagnerja in Verdija. Pod taktirko Lorisa Voltolinija bosta nastopila Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor.
Letos se bodo na festivalu 12. junija prvič predstavili študentje s treh umetniških akademij in sicer s tradicionalnim projektom Triada, na njem pa se bo ustavila tudi Parada ponosa, je povedala Demšičeva.
w
/	TRST	Četrtek, 6. junija 2013	1
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Roland Garros: znani vsi polfinalisti
PARIZ - V četrtfinalu Roland Garrosa je srbski teniški igralec Novak Dokovic s 6:3, 7:6 (5) in 7:5 premagal Nemca Tommyja Haasa. Dokovic se bo v polfinalu pomeril s Špancem Rafaelom Nadalom (na sliki ANSA). V drugem polfinalu se bosta pomerila domačin Jo-Wil-fried Tsonga in Španec David Ferrer. V ženski konkurenci sta se Američanki Sereni Williams in Italijanki Sari Errani pridružili še branilka naslova Rusinja Marija Šarapova in zmagovalka prvega letošnjega velikega turnirja v Avstraliji Belorusinja Viktorija Azarenka.
Bečirovica ne bo na EuroBasketu 2013
MARIBOR - Slovenski košarkar Sani Bečirovic ne bo nastopil na evropskem prvenstvu v košarki, ki bo septembra v Sloveniji. Bečirovic je kot razlog navedel pričakovanje, da bo selektor Božidar Maljkovic po objavi širšega seznama kandidatov, na katerem se je pojavil, stopil v stik in mu pojasnil, kako je s tem. Stika s selektorjem ni bilo, karje povedal tudi na sestanku z vodstvom zveze. »Že pred tremi leti, po svetovnem prvenstvu v Turčiji, sem končal reprezentančno pot,« je dejal 32-letni branilec, ki je nazadnje igral pri italijanskem prvoligašu Sassariju.
atletika - Primož Kozmus na atletskem mitingu v Velenju
»Rekord se lahko izboljša«
Kakovost torkovega atletskega mitinga v Velenju bo v prihodnjih izvedbah težko ponovljiva. S polne tribune stadiona ob jezeru so lahko gledalci videli svetovne in olimpijske prvake ter na koncu večera beležili kar petih novih najboljših znamk tekmovanja.
Vse pa je prekosila zasedba v metu kladiva za moške. Organizatorjem je priskočil na pomoč sam Primož Kozmus, ki svoje delovanje delno urejuje s samostojno ekipo. Atlet iz Brežic je spravil na eno mesto celotno konico svetovne elite v tej panogi in razplet tekme na avgustovskem SP v Moskvi bi lahko bil povsem sličen velenjskemu. Na koncu je zmagal olimpijski prvak Pars (po stari mami iz Porabja ima nekaj slovenske krvi), letos najboljši na svetovni lestvici Tadžik Nazarov pa je pristal na tretjem mestu. Med njiju se je vrinil Primož Kozmus. Pregled rezultatov prikazuje pravo tekmo in ne izkupiček izleta. Pars je potrdil, da se ne šali in orodje zagnal preko 80 metrov. Kozmus je dvakrat presegel 78 metrov, Nazarov je metal s preveliko vnemo in zabredel v serijo prestopov.
V dvoboju Kozmus - Pars je slednji vknjižil poldrugi meter naskoka. Kaj reči o obeh metalcih? Pars je pokazal veliko hitrost, manj pa je prišla do izraza skrb za točnost. Nekaj napak bi lahko izhajalo iz slabše tehnike. Kozmus je bil pri tem zanesljivejši. Morda je bil njegov prvi met za oko najslabši, saj je kladivo nekoliko prehitevalo rotacijo telesa, ki pri izmetu ni imelo na tleh popolne opore.
Primož Kozmus je tako ocenil stanje svojih priprav: »Z rezultatom sem zadovoljen. So v skladu s stopnjo priprav. Veliko sem delal za moč, nekoliko manj za tehniko. Cilj je seveda svetovno prvenstvo v Moskvi. Na splošno sem optimist, ker ni na vidiku nobenih težav.«
Ko se srečajo metalci takega kova, zgleda vsak met pod 80 metri povprečen ali celo slab. Kozmus je že večkrat poudaril, da je zelo težko vreči preko te meje. Se lahko računa na izboljšavo slovenskega rekorda pri 82,58 m iz leta 2009? »Na splošno se dolžine metov nekoliko skrajšujejo, kar je odvisno od doseganja absolutnih telesnih zmogljivosti akterjev. .So pa v proces krajšanja vključeni tudi drugi vzroki.«
Kozmus je svoj največji tekmo-valno-tehnični uspeh zabeležil na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je osvojil zlato z rezultatom 82,02 m. Za svetovni naslov leto kasneje je bilo dovolj 80,84 m. V Londonu je za srebro vrgel 79,36, medtem ko je tam Pars zmagal s »samo« 80,59 m. Torej? »Rekord se lahko tudi izboljša... bo pa to zelo težko. Vse bi se moralo izteči optimalno. Zame velja predvsem to, da se po načrtu izpopolnjujem in v pravem trenutku dosežem največjo možno zanesljivost. Računati je treba na vseh šest metov.«
Metalec kladiva Primož Kozmus (letnik 1979) si je na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu izboril srebrno kolajno. Na svetovnem prvenstvu Berlinu leta 2009 in na OI v Pekingu leta 2008 je bil »zlat«
ansa
V Velenju se je veliko pričakovalo tudi od dvoboja metalk kopja Martine Ratej in svetovne prvakinje Marije Abahumove. Slovenka je na turneji po ZDA Rusinjo letos že dvakrat premagala. Tokrat se je izšlo drugače. Abahumova je izvedla le dva dobra meta. Najprej je za malo pre-
nogomet - 1. SNL
Maribor ima že novega trenerja
MARIBOR - Vodstvo državnih nogometnih prvakov iz Maribora je včeraj predstavilo novega trenerja. Ekipo vijoličastih bo vodil Hrvat Ante Čačic, ki je nazadnje bdel nad hrvaško ekipo Rad-nik Sesvete. Trajanje pogodbe ni opre-deljeno.Vodstvo NK Maribor je novega stratega našlo v dveh dneh, potem ko je v ponedeljek zdaj že nekdanji trener Darko Milanič presenetljivo najavil svoj odhod. Milanič bo tri leta trener Stur-ma iz Gradca.
Videmski Udinese z novim športnim vodjo
VIDEM - Cristiano Giaretta je novi športni vodja videmskega nogometnega prvoligaša Udineseja. Giaretta je bil zadnji dve sezoni športni vodja Novare. Kot nogometaš je skoraj dvajset let igral v B in C-ligi.
HUDA NESREČA - Zvezni igralec francoskega prvoligaša iz Nice Kevin Anin je bil udeležen v prometni nesreči na avtocesti v bližini Rouena na severu Francije. V nesreči se je huje poškodoval. Po nesreči so ga dali v umetno komo. Po prvih zdravniških ocenah je utrpel hujše poškodbe hrbtenjače, zato se bojijo, da bi lahko ostal paraliziran.
segla 60 metrov, nato pa kar 64 m. Pri drugih metih je kopje navadno poletelo v preširokem kotu in »obviselo« v zraku. Ratejevi je očitno manjkala moč. Najdaljši met je presegel 58 metrov. Metalka je del krivde pripisala utrujenosti potovanja.
Bruno Križman
nogomet - U21
Italija EP začela z zmago
Italija - Anglija 1:0 (0:0)
Strelec: Insigne v 79. min.
Italija (4-4-2): Bardi, Donati, Bianchetti, Caldirola, Biraghi, Florenzi, Verratti, Marrone (Rossi), Insigne, Immobile (Gabbiadini), Borini (Destro).
TEL AVIV - Italijanska reprezentanca do 21. leta starosti je na najboljši način začela evropsko mladinsko prvenstvo U21, ki ga letos gosti Izrael. »Az-zurrini« so bili vseskozi boljši tekmec in zmaga je bila na koncu zaslužena, čeprav so se Angleži kar nekajkrat nevarno približali italijanskim vratom. Odločilni gol je v drugem polčasu dosegel Insigne s prostega strela (čez živi zid).
Na drugi tekmi v skupini A sta se Norveška in Izrael razšla z neodločenim izidom 2:2. Italija bo v soboto igrala proti Izraelu.
KOLESARSTVO - Nemški kolesar Tony Martin (Omega Phar-ma-Quick Step) je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke Criterium du Dauphine.
£Primorski
~	dnevnik
skoki v vodo
Do nedelje v Trstu vsa državna elita
VIDEM - V Trst prihajajo najboljši skakalci in skakalke v vodo z Apeninskega polotoka. Od jutri do nedelje bo namreč v tržaškem bazenu Bruno Bianchi na sporedu člansko državno prvenstvo v skokih v vodo. Najbolj pričakovan bo dvoboj med Tanio Cagnotto, ki ni najbolje začela sezone, in še letos nepremagano Mario Marconi.
VATERPOLO - Predzadnji krog A2-lige: Padova - Pallanuoto TS 9:9. V Sloveniji, polfinale: Triglav - Olimpija 15:7, Branik - Žusterna 6:13.
PIANIGIANI - V soboto ob 15.00 bosta v športni palači PalaArrex v Jeso-lu predavala italijanski košarkarski selektor Simone Pianigiani in profesor Francesco Cuzzolin, ki skrbi za kondici-jo »azzurrov«. Zvečer bo nato na sporedu turnir »KE Citta di Jesolo (Italija - poskusna reprezentanca, Hrvaška, Turčija in Grčija).
KOŠARKA - A1-liga, polfinale: Siena - Varese 80:82 (3:3). Danes (7 tekma): Roma - Cantu.
FINALNI DEL U18 - Od danes do nedelje bo na Goriškem finalni del ženskega državnega odbojkarskega prvenstva U18. Igrali bodo v telovadnicah v Gorici (PalaBigot in Ugg), Krminu (PalaPlet) in Gradišču (PalaZimolo). Žreb bo danes, ob 16.30 in 18.30 pa bodo že na sporedu prva srečanja. V petek in soboto bodo tekme ob 9.30, 11.30, 16.30 in 18.30. Finale bo v nedeljo ob 11.30 v goriški športni palači PalaBigot. Iz naše dežele bo nastopila tržiška ekipa Fincantieri.
NOVOGORIČANI ZA DA KAR 2014 - V soboto in v nedeljo bo društvo 4x4 Lijak v glinokopu na Vogrskem organiziralo tekmovanje v offroadu za državno prvenstvo (www.4x4lijak.si). Skupaj z ekipo Go-adventure team iz Nove Gorice bodo v soboto ob 12. uri predstavili novo vozilo VW Amarok Dakar in njegovo posadko, ki bo nastopila na re-liju Dakar 2014.
PLANINSKI SVET
Preložili izlet v Dolomite
Obilica starega in novozapadli sneg pred dobrim tednom sta med razlogi za odpoved dvodnevnega izleta v Dolomite, z vzponom na Peitlerkofel v skupini Odle. Izlet bo predvidoma sredi julija ali v začetku septembra. Dodatni razlogje še zaprta planinska postojanka (Rif. Genova), ki jo odprejo konec junija.
Začenja se sezona izletov
SPDG vabi člane, ki tega še niso uredili, da pred poletjem in pred začetkom sezone izletov v gore, poskkrbijo za plačilo članarine in zavarovalnine PZS. V juliju in avgustu, tako kakor prejšnja leta, rednega tedenskega dežurstva ob četrtkih, med 19. in 20. uro, na sedežu ne bo. Kdor še ni član PZS, kar poleg različnih ugodnosti (popust na ceni prenočevanja v planinskih postojankah v lasti ali upravljanju planinskih združenj) nudi tudi nezgodno zavarovanje in zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujih gorah. Za celoletno zavarovanje znaša plačilo 10
Večdnevni izlet na Slovaško in Poljsko
Goriški planinci so za cilj letošnjega večdnevnega izleta izbrali Tatre, oziroma kraje na Slovaškem in Poljskem. Program je planinsko, zgodovinsko in kulturno obarvan. Poleg vzponov na nekaj gorskih vrhov (tudi Krivan) bodo obiskali tudi Krakov in Zakopane, poklonili pa se bodo tudi spominu v prvi svetovni vojni padlih rojakov. Izlet bo od 1. do 8. julija, prevoz z avtobusom iz Gorice. Za morebitna prosta mesta in podrobnejše informacije: tel. 0481882079 - Vlado (v opoldanskem času).
42. srečanje obmejnih planinskih društev
V Podpeci pri Železni Kapli, v bližini znanega gostišča Rie-pel, bo v nedeljo, 9. junija vse živo. Že v zgodnjih jutranjih urah se bodo ob gostišču zbirali planinci, ki živijo ob zahodni meji Slovenije, na 42. srečanju obmejnih planinskih društev (SPD Celovec, PD Jesenice, PD Benečija, SPD Gorica in SPD Trst). Letošnje srečanje prireja Slovensko planinsko društvo Celovec, ki
je pripravilo bogat program. V jutranjih urah bodo udeleženci lahko izbirali med tremi po težavnosti različnimi vodenimi pohodi. Sledil bo uradni del prireditve s krajšim kulturnim sporedom in prijateljskim druženjem. Kot je že tradicija, srečanje bo olepšala godba Železar z Jesenic. Tržaški planinci se bomo na Koroško podali z avtobusom, ki bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.00 uri, oziroma ob 6.15 z Opčin (izpred hotela Daneu).
Goriški planinci (SPDG) pa se bodo z avtobusom odpeljal ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). Zaradi muhastega vremena priporočamo primerno opremo in obutev. Malica iz nahrbtnika.
Dan slovenskih planincev
»Dan slovenskih planinskih doživetji« so organizatorji poimenovali letošnji Dan slovenskih planincev, ki bo v soboto, 15. junija, v Kamniški Bistrici. V počastitev treh visokih jubilejev: 120-letnice Slovenskega planinskega društva/Planinske zveze Slovenije, 120-letnice PD Kamnik in 120-letnice PD Ljubljana-Matica so organizatorji pripravili posebno bogat in pester program, v okviru katerega bo vsakdo našel kaj zanimivega.
Otrokom so namenjeni: planinski izlet, lov na zaklad ter poljane zabave in delavnice družabnosti. Odrasli bodo lahko izbirali med petimi izleti različne težavnostne stopnje; kolesarjem so namenjene tri, glede na težavnost, različne ture; gorski reševalci pa bodo pripravili prikaz reševanja. V zgodnjih popoldanskih urah bo pred Domom v Kamniški Bistrici slavnostna prireditev s sprevodom praporščakov. Praznika se bodo udeležili tudi tržaški planinci. V Kamniško Bistrico se bodo odpeljali z društvenim kombijem. Odhod ob 6.00 uri izpred hotela Daneu na Opčinah. Za prijave in informacije sta na razpolago tel. št. 040413025 (odgovarja Marinka ) ali 040220155 (odgovarja Livio).
1 8 Četrtek, 6. junija 2013
ŠPORT
/
košarka - Po odločitvi Jadranovega odbora, da bi se lahko odpovedal državni ligi
Zelo hud udarec
Novica, da bi se Jadran lahko odpovedal nastopanju v državni diviziji C in posledično članski ekipi, je pretresla košarkarsko javnost, a ne samo. Novosti, kot kaže, še ni, če ne prej, bo mejnik volilni občni zbor 20. junija. Kakšno pa bi bilo košarkarsko gibanje brez članske ekipe Jadrana in katere so možne rešitve? »Če Jadrana res ne bo, se izgubi mala zvezdica, ki je sijala na zamejskem nebu,« je ponazoril situacijo prvi trener Jadrana Peter Brumen, ki je na klub tudi sentimentalno navezan. Novico je izvedel iz medijev in mu ob branju sploh ni bilo prijetno, čeprav je bil take skepse v začetku junija že vajen: »Vsako leto se govori o bodočnosti Jadrana s skepso, sicer pa verjamem v iznajdljivost odbornikov, da bodo našli potrebna sredstva.«
Tako upajo nenazadnje tudi igralci, ki so za kritično stanje v klubu izvedeli v petek, torej dan pred objavo tiskovnega sporočila. »Smo zaskrbljeni,« je potrdil kape-tan letošnje ekipe Christian Slavec. »Škoda bi bilo, ko bi se nastopanju odpovedali ravno zdaj, ko smo sestavili tako složno ekipo.« Tveganje, da bi sredstev zmanjkalo na sredi prvenstva, seveda po Slavčevem mnenju ne pride v poštev.
Z odločitvijo, da se Jadran odpove nastopanju v državni ligi, če ne bo dobil zadostnih sredstev, se strinja tudi Edi Kraus, bivši igralec in predsednik Jadrana (od sezone 1986/87 do 1990/91, zdaj tudi tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj). Bivši predsednik, ki je klub vodil v le-
V soboto je uprava ŠZ Jadran izdala sporočilo, v katerem je zapisano, da se je finančna situacija še bolj zaostrila in odbor trenutno nima niti minimalnega finančnega kritja za naslednjo
kroma
tih, ko je po vrhuncu v B-ligi začel padati, je bil s tem seznanjen, saj je še vedno blizu ekipi, čeprav posredno. »Usmeriti vse napore izključno v iskanje finančne podpore za prvo ekipo, ne da bi pri tem zagotovili obstoj mladinskega sektorja, nima smisla. Mladinski sektor je pomemben del projekta.« Odpoved nastopanja Jadrana bi po Krausovem mnenju pomenila tudi izgubo imena, ki je pisalo zgodovino zamejskega športa in ki ga pri nas nima nobena panoga, poznano pa ni samo v naši deželi, am-
pak širom po Italiji in Sloveniji. Skratka, ko članske ekipe Jadrana ne bi bilo več, bi šlo tudi za komercialno škodo.
Sam Kraus meni, da je najbrž napočil čas, da bi se vsa košarkarska društva ze-dinila in sestavila, če obstajajo možnosti, eno skupno člansko ekipo. »Ostala društva bi delovala na amaterski ravni, članske ekipe, ki bi želele nastopati v višjih ligah, bi se morale financirati same.« Kraus namreč ne verjame, da bi Jadran v kratkem času dobil zadostna sredstva za nastop v prvenstvu, saj
je kriza pereča, »mordapa bi košarkarskim društvom uspelo sestaviti eno člansko ekipo, s tem da bi vsak prispeval svoje sponzorje.« Da bi finančno pomoč iskali v Sloveniji, se mu zdi iluzorno, morda je edina rešitev politična pot, ki pa je ne pozna.
Za Slavca in Brumna pa skupna ekipa ni rešitev, ker dvomita, da bi se toliko različnih subjektov lahko zedinilo v skupni ideji. Tako razmišlja tudi Andrej Vremec, ki je 22 let vodil košarkarsko komisijo (zdaj je vodstvo prevzel Robert Jakomin). Vremec meni, da zdaj nihče nima pravice, da bi drugega silil, naj se umakne, saj se nenazdanje pri vseh društvih veliko trudijo. »Skupna ekipa je bila morda bolj aktualna pred nekaj leti. Danes bi zaživela samo, če bo prevladala zdrava pamet, in se bodo nekateri prostovoljno umaknili. Morda pa bi bilo dobro, ko bi se vsako društvo spet osamosvojilo, kot pred 37 leti, ko Jadrana še ni bilo.« Izvor težav pri Jadranu je dolgoletni načelnik iskal predvsem v kratkoročnem načrtovanju in stagnaciji v zadnjih desetih letih, ko se projekt ni prilagodil drugačnim razmeram: »Pri tem sem seveda soodgovoren. Zavedati pa se moramo, da lahko samo s skupnimi močmi nekaj dosežemo.«
Možnost, da se Jadran odreče članski ekipi, bi bil torej hud udarec. Slavec in Kraus se strinjata, da je konkurenčna in dobro organizirana ekipa, ki igra na visoki ravni, nenazadnje tudi magnet za mlade, ki v njej dobijo navdih, da nadaljujejo z igranjem.
Veronika Sossa
Martina Pecchiar
kroma
umetnostno kotalkanje - ŠD Polet
Na Opčinah Trofeja Sedmak - Bressan
Kotalkališče na Opčinah bo od jutri do nedelje gostilo več kot sto tekmovalcev iz naše dežele, Veneta, Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Španije in celo Argentine in Čila. Na trofeji Sedmak - Bressan v organizaciji Poleta se torej obeta kotalkarska poslastica, saj bodo med drugim merili moči tudi svetovni in evropski prvaki v vseh starostnih kategorijah. Med vsemi izstopajo svetovna podprvakinja 2012 Slovenka Lucija Mlinarič, svetovna prvakinja 2011 v obveznih likih Emilia Albertarelli, večkratna svetovna prvakinja in-line Silvia Ma-rangoni (trener je Samo Kokorovec), mladinska svetovna prvaka med dvojicami Taralazzi - Amadesi in svetovni mladinski prvak 2012 Alessandro Amadesi. Tekmovalcev in tekmovalk Poleta bo enajst, prisotni bosta tudi članici Cristina Trani, dolgoletna tekmica Tanje Romano, in Martina Pecchiar (Pat). Ravno zaradi kakovosti tekmovalcev so tekmovanje že pred tremi leti vključili v koledar Evropske ko-talkarske zveze.
Organizatorji so letos prvič vključili v program tudi tekmovanje v obveznih likih, v katerem izstopajo argentinski kotalkarji. V obveznih likih se bo jutri od 13. ure dalje pomerilo 59 tekmovalcev in tekmovalk, v soboto in nedeljo pa bo na ploščadi na Pikelcu 101 tekmovalcev: med posamezniki se bodo pomerili v šestih starostnih kategorijah, dvojice pa bodo tekmovale v petih kategorijah. V soboto bodo tekmovali od 15.00 do 20.00, v nedeljo pa se bodo nastopi vrstili od 9.00 dalje. Tako v soboto kot v nedeljo bodo najboljše kotalkarice nastopile med 18.00 in 20.00. Nagrajevanje in zaključna prireditev tekmovanja, ki ga Polet organizira v sodelovanju z ZSŠDI in s pokroviteljstvom ZKB, bo v nedeljo ob 20.50.
Poletovki na DP
Na državnem prvenstvu v obveznih likih pri Bologni sta pretekli konec tedna nastopili tudi tekmovalki Poleta. Valentina Scam-perle je bila med mladinkami 15., uvrstitev pa bi bila lahko višja: usodna je bila napaka v drugi vaji. V diviziji C pa je Jessica Piazza bila 11., nižjo uvrstitev pa je dosegla prav tako zaradi napake. Obe varovanki sta bili v kategorijah najboljši iz naše dežele.
V	Zgoniku 20 šahistov
V	nedeljo so v okviru zgoniškega Praznika vina priredili tudi šahovski turnir, ki se ga je udeležilo kar 20 šahistov vseh starosti (od letnika 1935 do letnika 2004). Po šestih kolih je zmagal Trža-čan Mauro Piunti (5,5/6). Čast zamejskih šahistov sta rešila četrto in peto uvrščena Bruno Jankovič in Mitja Petaros (oba 4/6, tako tudi Doberdobec Marko Visentin). V kategoriji Under 16 je bila najboljša Lejla Juretič (3/6), ki je zaradi Bucholz količnika prehitela Kristjana Milica (prav tako 3/6). (M.O.)
V	Trebčah 7:7 in over 45
V	Trebčah se bo jutri v organizaciji ŠD Primorec začel nogometni turnir 7:7 (6. Kraški turnir), na katerem bo nastopilo šest ekip. Igrali bodo vsi proti vsem. Tekme bodo ob petkih (ob 20.00 in 21.00) in ponedeljkih (ob 20.00). Zadnji krog bo na sporedu šele 5. julija. Že v torek se je v Trebčah začel 4. Turnir prijateljstva za veterane (over 45). Šest ekip se bo med seboj pomerilo ob torkih, sredah in četrtkih vse do 4. julija.
orientacijski tek - Tekmovalec Gaje
Andraž De Luisa slovenski prvak M16
V soboto je na Rogli potekalo slovensko državno prvenstvo v orientacijskem teku na dolgih progah (DP-dolge). Tekma, ki se je odvijala v skoraj zimskih razmerah pri temperaturi le nekaj stopinj nad ničlo, je obenem veljala za 5. etapo Slovenske orientacijske lige (SOL). Tekmovalec Gaje Andraž De Luisa (dijak 2. B znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta), ki sicer od letos v slovenski ligi nastopa za OK Azimut, je v kategoriji M 16 dosegel prvo mesto in s tem naslov
Andraž De Luisa (na sliki levo, letnik 1997, doma z Opčin) končuje 2. B razred
znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta
državnega prvaka. Progo (5,1 km -vzpon 230 m - 13 kontrolnih točk) je pretekel s časom 00:53:22. Na lestvici SOL 2013 je Andraž po peti etapi s tekmo manj trenutno prvi v svoji kategoriji. Za končno uvrstitev šteje tekmovalcem pet najboljših rezultatov od skupno osmih tekem.
Andraž De Luisa bo oktobra s slovensko reprezentanco nastopil na evropskim mladinskih igrah EYOF na Portugalskem, avgusta pa ga čaka nastop na Madžarskem.
jadranje
Jadralca Čupe napredovala, toda ne dovolj
V	razredu optimist je prejšnji teden padla odločitev o potnikih na svetovno in evropsko prvenstvo. Letos bo med nastopajočimi samo tržaška Slovenka Jana Germani, sicer članica slovenske reprezentance, ki si je mesto priborila že pred časom in ga potrdila na zadnji kriterijski regati v Izoli (Pokal Burja). Od slovenskih jadralcev, ki tekmujejo v Italiji v slovenskih in italijanskih društvih, pa se v izbrano vrsto letos ni posrečilo nobenemu. Na drugi in zadnji kriterijski regati v Arcu sta jadralca Čupe Luca Carciotti in Sebastian Cettul nastopila prepričljivo in napredovala na skupni razvrstitvi, kar pa ni bilo dovolj za uvrstitev v izbrano vrsto. Carciotti je med 80 najboljšimi junioresi zasedel 19. mesto, Sebastian Cettul pa je bil 38. (v zadnji regati je osvojil 1. mesto). Trener Matija Spi-nazzola je bil z izidom vsekakor zadovoljen, dejal je le, da je za višjo uvrstitev zmanjkalo regat na takem, višjem nivoju.
Igralke Gaje spet uspešne
Igralke Gaje, ki nastopajo v D1-ligi, so na pragu uvrstitve v polfinale. V Gorici so brez težav premagale Camagnuzzo s 3:0: Lara Betocchi in Jessica Varljen sta zanesljivo osvojili točki v singlu, Varljen in Martina Belettini pa sta prevladali tudi v dvojicah. Naslednji teden čaka igralke Gaje še zadnji krog rednega dela prvenstvo na Padričah proti Pordenonu.
V	moški D3-ligi ostaja Gaja A po treh krogih še nepremagana. Tokrat so bili s 3:1 boljši od TC Triestino, točke so prispevali Zecchini, Pulejo, Vidovich in Bor-setti, poražen je bil samo Mele. Gaja B pa ostaja še brez zmage: s 4:0 je izgubila proti Nazario Sauro.
Po razgibani progi
Devinovi kolesarji so nastopili na 8. preizkušnji trofeje »Junior Bike« v organizaciji ekipe iz Buje. 95 kolesarjev je vozilo po zelo razgibani poti. Izidi: G0: nastopal je Manuel Moimas; G2: 4. Petra Godnič (1. med dekleti); 5. Daniele Cucumazzo; G3: 8. Daniel Moimas; 13. Vanja Ražem; 14. Alessia Mastrangelo (3. med dekleti); G4: 14. Noel Boneta; 14. Gabriele Cucumazzo; G5: 3. Peter Chenda G6: 7. Jan Godnič; Začetniki: 15. Ivan Braico; 17. Max Zannier; 21. Jarno Zannoni.
a ne na snegu
Smučarji SK Devin, ki poleti trenirajo z rolerji, so se udeležili tekme v skate-slalomu v kraju Casarsa della Delizia, na katerem so dosegli dober društveni uspeh. Klub je osvojil 1. mesto. Na stopničke so stopili med U9 2. Erik Bordon in 3. Francesco Lopreiato, med U11 1. Caterina Si-nigoi in 2. Sara Petric, v U14 2. Petra Udo-vič in 3. Gaia Ruzzier, U17 2. Matej Udo-vič, master 3. Aleš Sever.
ZARJA IZLOČENA - V 2. krogu turnirja za tržaške članske ekipe »Il Giulia« je bazovska Zarja izgubila proti Muggii s 3:2 (strelca: Borelli in avtogol) in je tako izločena iz turnirja.
ZAKLJUCNA PRIREDITEV SS TRST
Štafetne igre tudi s starši
Športna šola Trst je v soboto zaključila svojo dejavnost s sklepno prireditvijo, na kateri je nastopilo skoraj 100 otrok od prvega do desetega leta starosti. Otroci so se preizkusili v različnih zabavnih štafetnih igrah skupaj s svojimi starši (na fotografiji SLO-SPORT.ORG), kar je še dodatno popestrilo dogajanje na Stadionu 1. maja. Bojan Pavletič, po katerem je poimenovana dvorana, bi bil brez dvomov ponosen na tak uspeh Športne šole. Po vadbi je sledil zelo prijeten družabni del s kolesarjenjem, igro na zunanjih dvoriščih in piknikom.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 6. junija 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Lynx Magazine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
^ Rai Tre
Canale S
7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per arnica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 15.50 Nad.: Smallville 17.25 Nan.: The Middle 17.45 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Colorado
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.05 Film: Una tata e tre nipoti 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Teche Teche Te, vista la rivista 21.20 Film: Il padre delle spose 22.50 Dnevnik -Kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta
6.40 Risanke 8.20 Art Attack 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.25 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Senza traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.15 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Made in Sud 23.30 2Next. Economia e futuro
0.20 Film: Borat
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.35 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.30 Nad.: Suor Therese 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico 22.20 Film: Vi perdono ma inginocchiatevi (It., '12)
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.15 22.35 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nad.: Ponderosa 15.45 Film: Good Morning, Vietnam 17.45 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.00 Golden Gala
u Rete 4
6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Fliffen -Coppia in giallo 16.35 Nad.: My Life
^ Tele 4
16.50 Film: Dream Hotel - The Maldives 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Nan.: The Closer 23.20 Film: Il rapporto Pelican
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.30 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Film: Innamorarsi a Verona 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Film: Rosamundo Pilcher -Un amore all'orizzonte 16.30 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Nad.: Pupetta - Il coraggio e la passione 23.05 Dnevnik
14.00 23.20 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Baladoor Jazz Festival 15.20 Dok.: K2 15.50 Sprehodi po Ljubljani 16.50 Slovenski magazin 17.20 Pogovor z... 18.00 City folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Dok.: Blue Hole 20.25 Classificamente so-nori 21.15 Marquardo von Randeck 22.15 Avtomobilizem 22.30 Koncert Vinko Vo-dopivec
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Skozi viharje z Osvaldom Močnikom 20.45 Obleka naredi človeka 21.00 Praznik češenj v Goriških Brdih 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 7.00 Serija: Biser 8.40 Nan.: Pod eno streho 9.3510.40, 11.50 Tv prodaja 9.50 18.05 Nan.: Larina izbira 10.55 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Beverly Hills 90210 13.00 Dnevnik 14.00 Nad.: Pod eno streho 15.00 Nad.: Chuck 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.00 23.10 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Grda resnica (kom., ZDA, '09, i. K. Heigl) 22.20 Nan.: Dvojnica 23.15 Nan.: Alcatraz
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Momenti di liga 21.00 Rubrika: Ring 23.00 Dnevnik
Jr Slovenija 1
6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Odd.: Mozart - Rodil se je genij 11.45 Muzozlet 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.40 Risanke in odd. za otroke 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. odd.: Iran 18.05 Nad.: Strasti 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet
Jr Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 12.40 Dobro jutro 15.30 19.00 Točka 16.20 Evropski magazin 16.35 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Muzikajeto 17.35 Mostovi -Hidak 18.05 Dok. serija: Skriti kotički sveta 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Poslušajte besedo 21.00 Film: Elena (Rus.) 22.45 Nan.: Starši v manjšini 23.15 Nan.: Maria Wern
iT Slovenija 3
6.00 9.00, 19.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 9.40, 10.35, 12.05, 17.50 Kronika 7.40 12.15, 20.00, 22.30, 23.50 Aktualno 8.0015.30, 17.30 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 12.25 Tedenski izbor 13.30 Prvi dnevnik 19.00 Dnevnik 19.30 21.45, 22.55 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Evropski premislek 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.25 TV kolumna 21.30 Žarišče 23.00 Odmevi
Kanal A
6.55 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 Nan.: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.15 Nan.: Jimova družina 14.45 Film: Novi frajer 16.3018.00 19.45 Svet 16.35 Nan.: Šola za pare 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Nemirno nebo 21.40 Film: Eraser 23.50 Film: Ugrabljena podmornica
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Izseljenci / Priseljenci -pripravlja dr. Aleksej Kalc; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e società; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30
_ Č k 6 j ij	VREDNO OGLEDA
HM Četrtek, 6. junija	-
Lifij Rai 3,15.45
Good morning, Vietnam
ZDA 1987
Režija: Barry Levinson Igrajo: Robin Williams, Tung Thanh Tran in Forest Whitaker
Saigon, leta 1965. Radio ameriške vojske ima v Vietnamu novega voditelja, Adriana Cronauerja. Vojaki ga iz dneva v dan bolj obožujejo in so nad njim in njegovimi oddajami naravnost navdušeni, njihovi nadrejeni pa bistveno manj, saj Adrian ne spoštuje pravil vojske in preplavi radijske valove s heci, vici in rock glasbo. Mladi dj med bivanjem v Vietnamu spozna Trinh, v katero se tudi zaljubi, a dekle ga kljub vsemu drži daleč. To mu da razumeti odnos krajevnega prebivalstva do ameriških vojakov. Barry Levinson je posnel komedijo, ki pa se v resnici loteva zelo resne teme.
Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e as-saporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Rolling Stones; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Literarni noktur-no;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 6. junija 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
A
Ob prisotnosti ciklonskega območja nad vzhodno Evropo, dotekajo nad deželo hladnejši severovzhodni tokovi v višjih plasteh, bolj vlažni pa v prizemlju od jugozahoda. Nestabilnost ozračja je zato povečana. V soboto se bo začasno okrepil anticiklon in vreme bo stabilnejše.

DUBLIN)' '
5/18
C
s?
/
1020
AMSTERDAM
C
PARIZ
O 8/17
Po vsej deželi bo dopoldne precej jasnine, popoldne pa zmerno oblačno do spremenljivo vreme, ko bodo predvsem v hribih in v zgornji nižini možne plohe in tudi kakšna nevihta. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi in vreme bo lepše kot v notranjosti.
Dopoldne bo večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno. Spet se bodo pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo precej jasno vreme. Popoldne pa bo zmerno oblačno do spremenljivo, ko bo tudi ponekod možna kakšna ploha ali nevihta. Padavine bodo vsekakor bolj verjetne v hribih in na vzhodu. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi.
Jutri in soboto bo dokaj sončno, sredi dneva in popoldne pa bo še nastalo nekaj ploh in neviht.
V nedeljo bo večinoma sončno in toplo, pihal bo jugozahodni veter.
k0benhavn
14/19 -0
TOLMEC
O 9/23
TRBIŽ O
8/22
7/15
BRUSELJ
5/15
BERLIN
° 10/18
CELOVEC
°5/16
KRANJSKA G.
O 6/15
O TRŽIČ
S. GRADEC
O 8/20
TOLMEC
O 9/22

CELOVEC
°7/17
TRBIŽ O
8/21
KRANJSKA G.
O 6/17
O TRŽIČ
S. GRADEC
09/18
CELJE
12/21 O
VARŠAVA
DUNAJ
ŽENEVA
Al 0 10/14 <-ö*A> LJUBLJANA
15/25
Si
9/18
MILAN
°15/2X v.
10/21
MADRID

' v SPLIT
^ ,0 14/23
BEOGRAD
O 12/19
SOFIJA
0 11/25
skopJE
v 12/24
ATENE
^ _ "22/27O.
A ^ ^
1986 - Ponoči se je ohladilo in meja sneženja se je ponekod spustila pod 1000 m (Lisca, Rateče, Podkraj). V sredogorju je tudi čez dan o deloma še snežilo. Naslednje jutro je bilo na Rogli < (1335) 23 cm, na Krvavcu (1740 m) 10 cm, na Voglu (1535 m) 8 cm in na Kumu (1218 m) 4 cm snega.
Danes: ob 4.05 najnižje -63 cm, ob 10.40 najvišje 27 cm, ob 15.34 najnižje -7 cm, ob 21.26 najvišje 45 cm.
Jutri: ob435 najnižje -63 cm, ob 11.13 najvišje 28 cm, ob 16.12 najnižje -5 cm, ob 21.56 najvišje 43 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje C.
¡o
500 m.....	......18	2000 m
1000 m.....	.....10	2500 m
1500 m.....	.......4	2864 m
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah do 8,5.
Pametni telefon vznemiril pianista Zimermana
ESSEN - Uporaba telefonov je v veliki večini koncertnih dvoran po svetu prepovedana. Tako je tudi v Essenski filharmoniji, kjer pa je kljub temu prišlo do incidenta. Gledalec je med koncertom s pametnim telefonom snemal poljskega pianista Krystiana Zimermana. Tega je početje gledalca tako razburilo, da je prekinil koncert in odvihral z odra.Zimermana, kije znan tudi po svojem perfekcion-izmu, mnogi označujejo kot enega najboljših pianistov njegove generacije. Medtem, ko je v ponedeljek v sklopu priznanega pianističnega festivala Ruhr izvedel solo recital del Debussyja, Brahmsa in Szymanowskega je opazil, da ga eden od gledalcev snema. »Mislimo, daje šlo za Iphone,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala predstavnica za odnose z javnostmi Anke Demirsoy.
Pod udari strel v Indiji v enem dnevu umrlo najmanj 44 ljudi
NEW DELHI - V udarih strel v dveh indijskih zveznih državah je v torek umrlo najmanj 44 ljudi, več kot 36 jih je ranjenih. Večina žrtev so bili kmetje in brezdomci, ki jih je nevihta ujela na prostem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.V zvezni državi Bihar na vzhodu Indije se je nevihta s strelami razbesnela v devetih okrožjih, pri tem pa je umrlo najmanj 31 ljudi, med njimi šest otrok in tri ženske. Strele so udarile tudi v štirih okrožjih v zvezni državi Utar Pradeš na severu Indije. Umrlo je 13 oseb, več kot 12 jih je ranjenih. V Indiji je vrhunec poletja, zato se številne zvezne države pred prihajajočim monsunskim obdobjem soočajo z visokimi temperaturami in nevihtami.
POPLAVE - Nevarnost naraslih voda se seli v vzhodne države
Hrvaška pričakuje ekstremno velik val
Velike probleme povzroča reka Laba na Češkem in v Nemčiji - Danes pod udarom Dresden - Rekordni vodostaj Donave pričakujejo na Madžarskem in v hrvaškem Podonavju
■	fiHA-
ZAGREB - Hrvaški center za zaščito pred poplavami je včeraj opozoril, da se mora Hrvaška pripraviti na zelo resne situacije in ekstremno velik vodni val, ki bo državo začel dosegati ta konec tedna, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Najhujše je sicer očitno mimo v Pragi in na Dunaju, stanje pa je še naprej alarmantno na vzhodu Nemčije. Medtem ko si ponekod že lahko oddahnejo po velikih poplavah, se drugod nanje šele pripravljajo. Na Hrvaškem so včeraj opozorili, da bo na Madžarskem
glede na napovedi dosežen rekordno visok vodostaj Donave, zaradi česar se mora pripraviti tudi Hrvaška.
»Vrh vodnega vala se približuje Dunaju, potem pričakujemo, da bo vstopil na področje Slovaške, do Bratislave, nato pa čez sedem do deset dni vrh vodnega vala pričakujemo tudi v hrvaškem Podonavju,« Hina povzema besede vodje centra za zaščito pred poplavami Zorana Burkoviča. Burkovič sicer ocenjuje, da je hrvaški sistem za zaščito pred poplavami v dobrem sta-
nju in da so pripravljeni na intervencijo v vsakem trenutku.
Poročila o žrtvah poplav, ki so poplavile velik del srednje Evrope, sicer niso enotna. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi bilo mrtvih 15, potem ko so smrti zabeležili v Nemčiji, na Češkem, v Avstriji in danes tudi na Slovaškem. Prva žrtev v tej državi naj bi bil nek moški, katerega truplo so danes potegnili iz jezera Gabčikovo jugozahodno od Bratislave.
V Pragi podzemna železnica še naprej ostaja zaprta zaradi nevarnosti, da bi lahko voda vdrla v predore, a je najhujše, kot kaže, mimo. Še naprej močno poplavlja Laba, ki izvira na Češkem in čez Nemčijo teče v Severno morje. Včeraj je poplavila velike dele mesta Usti nad Labem. V celotni državi se sicer na svoje domove ne more vrniti več kot 19.000 ljudi.
Naslednji je na vrsti Dresden, kjer naj bi Laba udarila danes. Oblasti so tam evakuirale okoli 600 ljudi. Ogroženo je tudi zgodovinsko mesto Halle, medtem ko se je stanje v Passauu, ki je utrpel najhujše
na fotografijah levo spodaj: poplave Labe na Češkem; poplavljene hiše ob Donavi v Avstriji, desno bavarsko mesto Meissen pod vodo.
poplave od 16. stoletja, nekoliko izboljšalo. V mestu znova deluje vodovod.
Na Labi so dodatno nevarnost prestavljali še trije prazni plinski rezervoarji in več kontejnerjev, ki jih je reka odnesla s češkega pristanišča Decin in so plavali vse do Nemčije. Gasilci so več ton težke rezervoarje že uspeli zadržati, medtem ko kontejnerje še iščejo.
V Nemčiji se vlada, ki jo septem-
bra čakajo volitve, aktivno trudi pomiriti prizadete prebivalce. Potem ko je nemška kanclerka Angela Merkel že v torek prizadetim obljubila do 100 milijonov evrov takojšnje državne pomoči, je včeraj nujno finančno podporo kmetom zagotovila kmetijska ministrica Ilse Aigner. Da ne bodo »nikogar pustili samega«, pa je podjetnikom obljubil minister za gospodarstvo Philipp Rosler.
Iz Avstrije medtem poročajo, da raven Donave na Dunaju že upada, čeprav si zaradi visokega nivoja še naprej ni mogoče povsem oddahniti. V avstrijskem kraju Krems so prebivalci pripravljeni na takojšnjo evakuacijo, saj oblasti skrbi, da bi lahko popustil tamkajšnji jez. Medtem naj bi Donava v Budimpešti najvišji nivo - slabih devet metrov - dosegla v ponedeljek. Madžarski gospodarski minister Mihaly Varga je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI sporočil, da je vlada za upravljanje s katastrofo namenila dobrih 172 milijonov evrov. Dodatna sredstva so na voljo notranjemu ministrstvu za sanacijo škode ter občinam. (STA)