PRIMORSKI DNEVNIK PoStrilua plačana v gotovim Abb postale 1 gruppo Cena 35 lir Leto XVin. - Št. 14« (5232) RAZPRAVA O USTANOVITVI DEŽELE^ fVRLANUA-JULIJSKA KRAJINA Poslanci razpravljajo o pravicah Slovencev v bodoči deželi Za razširitev določb, ki jamčijo Slovencem pravice v posebnem statutu so se zavzeli poslanci Santarelli in Vidali (KPl), Luz-zatto (PSI) ter Toros (KD) - Lombardi: «Električne družbe so samo v l. 1961 imele čez 500 milijard lir dohodkov» RIM, 28. — Tudi danes se je nadaljevala v poslanski zbor-niči razprava o zakonskem osnutku za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Vpisanih je bilo še vedno 28 govornikov, od katerih je danes prišlo do besede pet fašistov, en monarhist, dva liberalca, dva demokristjana, dva komunista in dva socialista. Prvi Je govoril komunistični poslanec Santarelli, ki je dejal, da se z zakonskim osnutkom strinja, hkrati pa je predložil nekatere spreminjevalne predloge. V enem izmed njih se zahteva razširitev določb glede pravic Slovencev v Italiji tako, da se Slovenci ne bodo delili v skupine, s katerimi se različno ravna. V drugem predlogu pa se zahtevajo večje obveznosti države v prid deželnim financam. Na popoldanski seji je govoril tržaški poslanec Vidali, ki je zahteval posebne določbe glede^ Tržaškega ozemlja v okviru dežele in zlasti večjo avtonomijo glede tržaškega mesta. Dejal je, naj Italija tudi v okviru Evropskega skupnega tržišča stori za Trst nekaj podobnega, kar je storila Zahodna Nemčija za Hamburg. Nato je govoril o vprašanju slovenske skupnosti in 0 njeni zaščiti, pri čemer je zlasti zahteval razširitev določb statuta glede uporabe slovenskega jezika. Socialistični poslanec Luz-zatto je polemiziral z desničarji in dejal, da bodoča dežela ne more škoditi državni enotnosti, da ne predstavlja nevarnosti za cono A ali pa za pravice Italijanov za bivšo cono B. Bodoča dežela bo rešila tudi vprašanje pravic Slovencev v njej Demokristjanski poslanec iz Furlanije Toros je niliiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Sestanek delegacij ZSJ in CGIL v Kopru BEOGRAD, 28. — V Kopru bo 4. in 5. julija sestanek zastopnikov Zveze sindikatov Jugoslavije in Generalne konfederacije dela Italije — CGUL. Na dnevnem redu tega sestanka so vprašanja mednarodnega sindikalnega delovanja in problemi evropske gospodarske integracije s posebnim pogledom na posledice, ki bi jih mogla imeti na mednarodno delavsko gibanje. Jugoslovansko delegacijo bo vodil tajnik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Ašer Deleon, italijansko podtajnik Generalne konfederacije dela Stimili. «Trade Expansion flCT> WASHINGTON, 28. — Ameriška poslanska zbornica je danes odobrila zakonski osnutek, ki daje predsedniku ZDA obširna pooblastila za določanje višine carinskih postavk. Gre za «Trade Expansion Act», ki so ga predložili kongresu 25. januarja in ki pooblašča predsednika ZDA, da more znižati carinske postavke za 50 odstotkov, hkrati pa ga pooblašča, da se more pogajati z evropsko gospodarsko skupnostjo za delno (nad 50 odstotkov) ali celotno znižanje carinskih postavk za vse tiste skupine proizvodov, ki jih skupno izvažajo v ZDA in evropska gospodarska skupnost v višini 80 odst. vse svetovne trgovine s temi proizvodi. Na podlagi tega zakona, bodo znižanje carinskih postavk uveljavili postopno v petih letih ali v daljši dobi. Rasna diskriminacija v ZDA ATLANTA, 28. — Uprava nekega hotela v Atlanti je danes odklonila sprejem Ralpha Buncha, podtajnika OZN in Nobelovega nagrajenca za mir, ker je črnec. To j* javil glasnik NIAACP (Društva za napredek nebelokožnih ljudi), ki je dejal, da ne ve za ime hotela, dodal pa je, da je zahtevo po prenotaciji poslal Bunch sam v pismu z glavo OZN. Bunch mora govoriti prihodnji teden na vsedržavnem kongresu NAAiGP. Pretežni del kongresi-stov (vseh bo okrog 1500), bo lo-žiralo v spalnicah črnskih kolegijev in pri prijateljih. 40. podzemeljska jedrska eksplozija ZDA WASHINGTON, 28. — Ameriška komisija za atomsko energijo je danes javila, da so izvršili v puščavi Nevade nov podzemeljski jedrski poizkus. To je že 40. podzemeljska jedrska eksplozija od 15. septembra lani. U Tant Sukarnu NEW YORK, 28. — Generalni tajnik OZN U Tant' je potrdil predsedniku Indonezije Sukarnu, da je Nizozemska sprejela predloge ameriškega poslanika Buu kerja kot podlago za pogajanja o ureditvi vprašanja Zahodnega I-riana, in ga je ponovno zaprosil, naj določi opolnomočenega predstavnika Indonezije za obnovo pogajanj. med drugim poudaril, da bo bodoča dežela sredstvo demokratičnega napredka ter gospodarskega in socialnega razvoja Izrazil je željo naj vlada in parlament zboljšata tiste določbe zakonske-ga načrta, ki zadevajo pravice Slovencev, kakor tudi določbe za decentralizacijo. Toros se je zadržal tudi na morebitni možnosti razdelitve Furlanije ter tako možnost obsodil, v razpravo je posegel tudi tržaški demokristjanski poslanec Bologna, ki je pobijal kritike desničarjev v internacionalnem in ustavnem pogledu Fašistični monarhistični in liberal-ni poslanci pa so tudi danes navajali že znane «argumente» proti ustanovitvi dežele, pri čemer niso pozabili na tako imenovani «titoizem», Nato je bila razprava odložena in se bo prihodnjič nadaljevala. Senatorji pa so odobrili najprej ob vzdržanju komunistov — zakon o pooblastilu glede začasnega proračuna za finančno leto 1962-63, nato pa še proračun ministrstva za javna dela. potem ko je o proračunu obširneje govoril minister Sullo Danes je imela svoj prvi sestanek tudi posebna komisija 45 poslancev za proučevanje zakona za nacionalizacijo električne industrije. Za predsednika je bil izvoljen demokristjanski poslanec Togni, za podpredsednika pa socialistični poslanec Lombardi, ki je po televiziji odgovarjal na vprašanja glede nacionalizacije. Med drugim je poudaril, da je sicer potrebno zaščititi interese 300.000 delničarjev, hkrati pa je potrebno še bolj spoštovati interese 50 milijonov potrošnikov e- lektrične energije. Izjavil je nadalje, da so znašali dohodki sedanjih električnih družb v Italiji leta 1961 več kot 500 milijard lir. Dodal je, da je sicer res, da oo država morala plačati obresti za obligacije, ki jih bo postavila na tržišče, da bi mogla izplačati 150 milijard lir na leto nacionaliziranim družbam, toda v primerjavi s tem izdatkom bo imela ogromne dohodke od prodaje energije. Danes se je sestalo vodstvo PSI, ki je obravnavalo notranja vpra- šanja stranke ter sklenilo ustanoviti poseben študijski odbor za državna upravna vprašanja v zvezi z ustanovitvijo dežel. Vodstvo PSDI pa je sklenilo, da bo kongres stranke 15. novembra letos v Rimu. V Genovi se je nadaljevala sodna razDrava proti 43 genoveškim antifašistom, ki so preprečili 30 junija leta 1960 znani fašistični poskus organizacije provokator-skega kongresa. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek. _____________________________________TRST, petek 29. junija 1962 PRED NEDELJSKIM REFERENDUMOM Oasovci odhajajo iz Orana Priprava volišč poteka normalno Danes bo odšlo iz Orana še zadnjih 300 fašističnih skrajnežev v inozemstvo ALŽIR, 28. — Po vesteh iz verodostojnih virov se v Alžiru smatra, da so vsi polkovniki OAS, razen Dufoura, zapustili Alžirijo. Godard, Vaubrey, Broizat in Gardes so odpotovali neznano kam. Polkovnik Dufour je baje še nekje na področju Orana in se bo pridružil drugim pobeglim vojaškim poveljnikom OAS, brž ko bo položaj v mestu povsem urejen. O polkovniku Chateau-Jobertu, za katerega se ne ve, ali še vedno poveljuje na sektorju Bone, pa ni nobenih vesti. Medtem se je zvedelo, da so skrajneži OAS v Oranu, ki še vedno vršijo atentate, sklenili zapustiti mesto jutri. Teh skrajnežev je baje okrog 300. Njihov kolovodja je baje «Moustache»; to je psevdonim gradbenika Michelettija. Vsi sp se baje odločili, da se zateče-io v tujino. V Oranu so danes zvečer sestavili odbor za spravo, v kate- rem je 14 francoskih in 14 alžirskih osebnosti. Qdbor je naslovil poziv na prebivavstvo, naj zavaruje skupno imovino v redu, pravičnosti in ob spoštovanju človečanskih pravic. Hkrati je zagotovil prebivavce Orana, da se jim ni več bati 1. julija. Dobro obveščeni krogi v Ro-cher Noiru so izjavili, da bodo predstavniki Francozov v Oranu imeli danes razgovore s predstavniki Alžircev. Verodostojni viri izjavljajo, da je bivši general Gar. dy, voditelj teroristične dejavnosti OAS, morda skrit nedaleč od svojega generalštaba v Oranu. Po mnenju teh virov Gardy ni zapustil dežele, kakor je bilo javlje- ................................................................im...ll■«l■■lll■lll■■ll■l■lllll■•lll■ll■■ll■■llI1■lllllmlllltHllHH■n■ln■lllltllllllltllll■llll■■•„l■m■■'lH■lll■lll•llllllll■ll FRANCOSKI PREDSEDNIK PARLAMENT ARCEM De Caulle: «Jaz ustvarjam Evropo» «Rajši jo imam kot NA TO» Nezadovoljstvo z vstopom Anglije v EST - Priznanje nevarnosti fašizma PARIZ, 28. — Predsednik de Gaulle je danes priredil večerjo članom tajništva in predsednikom parlamentarnih skupin ter senatnih komisij. Povabilo so odklonili socialisti, predsednik skupine neodvisnih poslan cev Barachin in predsednik demokratične levice De la Gon-trie. Tako so se te večerje u-deležili le senatorji MRP in go-listi. Prisoten pa je bil neki komunistični parlamentarec, ki je član tajništva senata. Med večerjo je de Gaulle dal nekatere izjave, ki bodo imele precejšen odmev ne le v francoski politični javnosti. Na to večerjo je bil povabljen tudi urednik lista «Paris-Presse» Jean Benedetti, ki je v listu objavil potek razgovora. Kar zadeva Ev- ropo je de Gaulle dejal med drugim: «Vprašujejo me glede Evrope. Tudi napadajo me. Toda jaz jim prinašam Adenauerja. Jaz ustvarjam Evropo, medtem ko se drugi zadovoljujejo s tem, da o njej govorijo». Tu je vskočil senator Bertaud ( golist ) in dejal: «Toda mi smo bili pred kakim letom pri kanclerju Adenauerju, ki nam je dejal: 'Toda Francija velja le zaradi svojega cesarstva’. In nam je govoril o Alžiriji». D VE UR NI RAZGOVOR V LIZBONI Rusk želi obnovili pogodbo za oporišče na Azorih Zadeva bo verjetno rešena kompromisno v okviru NATO LIZBONA, 28. — Ameriški državni tajnik Rusk se je danes sestal s portugalskim predsednikom vlade Salazarjem. V teku razgovora je Rusk skušal doseči pristanek portugalske vlade na to, da bi ZDA mogle še nadalje uporabljati važno letalsko in pomorsko oporišče na Azorskih otokih, ker sedanji sporazum o tem zapade z 31. decembrom. Razgovor je trajal dve uri. Rusk je odpotoval iz Lizbone z letalom ob 16. uri. Pred odhodom se je Rusk zahvalil «vladi in portugalskemu narodu» za sprejem m dodal: «Moj obisk je bil zelo prijeten in koristen; bil je zelo kratek, toda uparti, da se bom vrnil.» O razgovorih niso izdali nobenega uradnega sporočila. Politični opazovavci vedo povedati, da V sredo se je zaključila izredno uspela in strnjena stavka kovinarjev v vsej turinski pokrajini, ki se jo Je udeležilo okrog 270.000 delavcev in tudi uradnikov, ki so zaposleni predvsem pri velikem podjetju FIAT, m pa Je tovarno enostavno zaprlo. Na sliki vidimo delavec pred ravnateljstvom FIAT — Mirafiori je Rusk razpravljal o evropskih vprašanjih, zlasti o vprašanjih, ki zadevajo NATO. Oba državnika sta razpravljala tudi o vprašanju portugalskih kolonij v Afriki. Sa-lazar je baje izjavil Rusku, da je bila Portugalska močno razočarana zaradi izostale podpore ZDA v OZN glede vprašanja Angole. Rusk je baje odgovoril, da se ZDA nameravajo držati svoje politike, na podlagi katere bi mo; rale vse afriške dežele, vštevši Angola, imeti pravico do samoodločbe. Ameriški viri poudarjajo, da je bilo vzdušje razgovorov prijateljsko in prisrčno. Pred razgovorom s Salazarjem in po tem razgovoru, se je Rùsk sestal s portugalskim zunanjim ministrom Nogei-ro, kateremu je sporočil željo ZDA, da bi se začela čimprej pogajanja za obnovo najemninske pogodbe o ameriškem oporišču na Azorskih otokih. Neki visoki portugalski funkcionar, katerega so vprašali, ali je portugalska vlada zadovoljna z razgovori, je odgovoril, da je izmenjava gledišč vedno koristna. Po mnenju političnih opazovav-cev pa ti razgovori niso privedli do praktičnih rezultatov. Tudi kar zadeva obnovo sporazuma o ameriškem pomorskem in letalskem oporišču na Azorskih otokih, niso dali nobene niti uradne niti poluradne izjave. Vendar ne izključujejo, da se je našel neki kompromis, na podlagi katerega bi tega vprašanja ne reševali več neposredno med ZDA in Portugalsko, ampak v okviru NATO. Churchill v bolnišnici MONTECARLO, 23. — Winston Churchill, ki je na povabilo O-nassissa prispel pretekli torek na 14-dnevne počitnice na Modro o-balo in se nastanil v Hotel de Paris v Nici, si je danes v spalnici nalomil stegnenico. Prepeljali so ga v bolnišnico «Princesse Grece» v Montecarlu, kjer so ga takoj operirali in vložili nogo v mavec; jutri ga bodo z angleškim vojaškim letalom prepeljali v London. Operacija je baje zelo dobro uspela, neki angleški specialist pa je izjavil, da bo moral Churchill ostati v postelji najmanj 4 mesece. Churchill ima 87 let. Zlom stegnenice ne predstavlja sam zase sicer nobene nevarnosti, vendar pa utegne okoliščina, da bo moral zaradi tega ostati v postelji najmanj štiri mesece, povzročiti komplikacije, ker so v takem primeru najbolj ranljiva točka pljuča, ker se pri ležanju začenja zbirati v njih neka tekočina. MOSKVA, 28. — Na povabilo združenja sovjetskih novinarjev je prispela danes v Moskvo skupina ameriških novinarjev. Vest J deti nobene uradne informacije je sporočila agencija Tass. glede tega. De Gaulle: «Adenauerju je moč oprostiti, če m razumel tega, kar so še mlajši ljudje kot on razumeli še manj: kolonialnim narodom je moč dati neodvisnost in jih kljub temu držati pri sebi, To je res za črno Afriko. To bi bilo moglo biti res za Tunizijo in Maroko, če bi se nekdo, ki ga poznate, vrnil prej. In to bo res za Alžirijo. Kar zadeva Tunizijo in Maroko, na-de še niso izgubljene; kar zadeva Alžirijo, pa se bo morda priznalo, da je bila rešitev, ki smo jo dosegli, nenadejana rešitev.» Ko se je povrnil k vprašanju Evrope je de Gaulle dodal: «Govorijo mi o Evropi. Hočem vam se izpovedati : raje imam Evropo kot NATO. In med vsemi oblikami Evrope, imam raje Evropo šestih. Toda drugih pet hoče na vsak način vključiti Anglijo». Ko so ga zaprosili, naj bi povedal, če je pobornik predsedniškega režima, je de Gaulle odgovoril; «Nikakor ne. V Franciji bi predsedniški režim vodil k princu — predsedniku, h konfliktu s skupščino, k državnemu udaru. Tak režim je dober za Ameriko, zaradi njene federalne strukture... pri nas pa ne bi funkcioniral. Ohraniti moramo ustavo iz leta 1958; toda tolmačiti jo moramo kakor je treba. Vi zahtevate, da predsednik republike čuva ustavo, da jamči redno poslovanje oblasti, nacionalno neodvisnost, ozemeljsko integriteto, spoštovanje pogodb itd. Nato pa ga grajate, da se zanima za politiko dežele. Brez ustave iz leta 1958 in oblasti, ki jo je dala predsedniku republike, ne bi nikoli prišli do konca alžirske drame». Kep so nekateri senatorji zatrjevali, da bi bilo sedaj, po koncu alžirske drame, primerno vrniti se k striktnemu uveljavljenju ustave, je de Gaulle odgovoril: «Verja-mite mi, potrebno je, da poglavar države dobi ljudsko investiture. Ne govorim zase... Toda moj naslednik mora dobiti to investiture. Rekli so mi : 'Izvoli- la ga bo manjšina’. Nikakor ne; na vas je, da se sporazumete, da bi se to ne zgodilo. Ko je predsednika republike izvolil kongres, so se morale stranke sporazumeti, da bi ga izvolile.» Nekateri senatorji: «Da, toda predsednik republike, ki ga izvoli ljudstvo in ki ima pravico razpustiti parlament, postane lahko nevaren». De Gaulle: «Ali bo predsed- nik republike imel tako pravico, ali pa ne bo nikoli prišlo do razpustitve parlamenta; sicer pa, če ste tega zmožni, ostvarjte režim s samo dvema strankama. Glede razpustitve parlamenta, sem pred nekaj dnevi dejal Paulu Reynaudu: 'Vaš sistem avtomatične razpustitve je čudovit, toda uveljavili ga ne bodo nikoli; vlada bo vedno našla rešitev, da se to ne bi zgodil»; videli boste, kako Pflimlin poda ostavko, itd.’. «Rekel sem vam in vam ponavljam: predsednik, ki ga izvolijo s splošno votivno pravico, bo potreben v prihod« njih letih spričo komunistične nevarnosti, kateri je treba dodati fašistično nevarnost. Zagotavljam vam, da gre za stvarno nevarnost, ki je globoko zakoreninjena». Politični opazovavci zlasti poudarjajo neprikrito nezadovoljltvo de Gaulia spričo vedno bolj ver- iiiHimtiniiiiimiuttiimtiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiitiiMimi Pripravljalna konferenca za nemško mirovno pogodbo? BERLIN, 28. — Iz vzhodnega Berlina se je zvedelo, da bo v Pragi v kratkem pripravljalna konferenca za ločeno mirovno pogodbo med državami socialističnega bloka in Nemško demokratično republiko. Ne ve se, na kakšni ravni b0 ta konferenca in tudi v Partkovu ni bilo moč zve- jetnega vstopa Velike Britanije v evropsko skupnost, hkrati pa tudi njegovo izrecno in odločno priznanje, da v Franciji obstaja «nevarnost fašizma». To poudarjanje de Gaulia spravljajo v zvezo z okoliščino, da se nekateri parlamentarci, in to ne le desničarski, upirajo zahtevi sodišča, da se bivšemu predsedniku vlade in sedanjemu vrhovnemu voditelju OAS ' Bidaultu odvzame —i-------*—. ,-------1‘-‘- J- bi parlamentarna imuniteta, da _ _____ ________ ga tako rešili pred sodnim po-1 jateljske vezi, ki družijo Tunizijo stopkom I in Alžirijo. no, in je verjetno v bližini Tlem-cena, okrog 120 milj južnozahod-no od Orana Gardy, ki je prevzel vodstvo OAS po aretaciji Satana, je izginil sinoči, po radijski oddaji svojega namestnika bivšega polkovnika Dufoura, ki je pozval Evropejce v Oranu, naj prenehajo s teroristično dejavnostjo. Gardy je predstavljal najbolj nepopustljiv element OAS, pripravljen na borbo do konca. Policijska ura, k' se je v Oranu začela do sedaj ob 20.30, se sedaj začenja šele opolnoči. V mestu je mirno. Dobro obveščeni krogi v Oranu izjavljajo, da so predstavniki Alžircev dali polkovniku Dufouru zagotovila glede varnosti Evropejcev v Oranu in glede bodoče uprave mesta. Podrobnosti teh zagotovil niso znane. Po vesteh, ki so prišle v Alžir, so nastale sinoči v Oranu štiri eksplozije, in sicer v mestni klavnici in v neki šoli. Policija je obkolila področje in ga preiskala. Aretirala je štiri člane neke skupine OAS. Med neko sinočnjo uskoško radijsko oddajo, so skrajneži OAS izjavili med drugim: «Resnični rodoljubi, ko so prisiljeni zapustiti svojo zemljo, je ne prepustijo sovražniku nedotaknjeno.» To izjavo povezujejo z novim požarom, ki je danes nastal v središču mesta v Oranu in štirimi eksplozijami v pretekli noči. Podpredsednik alžirske začasne vlade Ben Bela je baje danes zapustil Tunis in odpbtoval z letalom v Tripolis in Kairo. Ce je ta vest resnična, se smatra, da je Ben Bela odpotoval v Kairo, dk bi z nekaterimi osebnostmi ZAR razpravljal o prihodnosti alžirske začasne vlade. Predsednik Tunizije Burgiba pa je danes sprejel predsednika alžirske začasne vlade Ben Hedo, ki so ga spremljali ministri Krim Belkasem, Ben Tobal, Budiaf, Ait Ahmed in Bi-tat. Odsotni so bili ministri Rider (ki je baje podal ostavko), Jazid in Ben Bela. Po zaključku razgovora je Ben Heda izrazil svoje zadovoljstvo nad razgovori z Burgibo, ki da so okrepili pri- ....milil.. Gorbach in Kreisky na obisku v ZSSR Prvi razgovor s Hruščovom • Obisk bo trajal pot dni DUNAJ, 28. — Avstrijski kancler Gorbach je danes * odpotoval t letalom v Moskvo na povabilo Hruščova. Gorbacha spremljata zunanji minister Kreisky in državni tajnik Steiner. Avstrijska delegacija se bo zadržala v Sovjetski zvezi pet dni in bo obiskala Leningrad in Irkutsk v Sibiriji. Pred odhodom je Gorbach izjavil, da bo v razgovorih s Hruščovom in njegovimi sodelavci mogel ugotoviti, da je Avstrija «vestno izpolnila obveze iz mirovne pogodbe in iz lastne izjave o nevtralnosti, kar bo delala tudi v prihodnosti. Hkrati bom poudaril, da se je Avstrija vedno zavzemala, v vseh mednarodnih organizacijah, v katerih je včlanjena, za sporazum in ohranitev miru. in da bo tako ravnala tudi v prihodnosti». Gorbach ni izrecno omenil vprašanja o sovjetskem stališču glede namena Avstrije, da doseže neko obliko sodelovanja z evropskim skupnim tržiščem; toda znano je, da bo to glavna točka razgovorov med njim in sovjetskimi voditelji, ki zatrjujejo, da vsakršno sodelovanje Avstrije s šestimi evropskimi državami ni v skladu s pogodbo iz leta 1955, ki sankcionira nevtralnost Avstrije. Ob prihodu v Moskvo je Gorbacha dočakal Hruščov, ki je iz- javil med drugim, da ZSSR goji prijateljska čustva do avstrijskega naroda in podčrtal, da so o-sebni stiki koristni za stvar miru v svetu in zlasti v Evropi. V odgovor je Gorbach pripomnil med drugim, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in Avstrijo dobri in da jih more sedanji obisk še .zboljšati. Po programu Je bil danes popoldne predviden ogled Moskve, zvečer prireditev v gledališču Bolšoj, jutri pa prvi uradni razgovori s sovjetsko delegacijo, V nasprotju s tem programom pa je imel Gorbach že danes popoldne prvi razgovor s Hruščovom. Razgovora se je udeležil tudi Kreisky, Steiner in avstrijski veleposlanik v Moskvi Haymerle; s sovjetske strani pa zunanji minister Gromiko, sovjetski veleposlanik na Dunaju Avilov in šel tretje sekcije za evropske zadeve v zunanjem ministrstvu Iličev. V pismu, ki ga ie Hruščov naslovil na komunistično stranko Japonske, izjavlja, da je ZSSR pripravljena podpisati sporazum o ukinitvi jedrskih poizkusov, ne da bi čakala na konec pogajanj o splošni razorožitvi. Hruščov ponovno zavrača angloameriški načrt o nadzorstvu nad razorožitvijo, ki je po njegovem mnenju le zavlačevalni manever, da bi spravili pogajanja na mrtvo točko. Referenduma o samoodločbi, ki bo prihodnjo nedeljo, se bo udeležilo več kot 6 milijonov volivcev. Referendum bo samo v nedeljo na vsem alžirskem ozemlju in v Sahari, za razliko od prejšnjih referendumov, ki so trajali vedno tri dni. Priprava volilnih sedežev v splošnem ni predstavljala posebnih težkoč; resne tež-koče pa so se pojavile zlasti v Oranu, Alžiru in Boni, kjer so teroristi OAS poškodovali številno zgradbe, kjer so bili običajno nekateri volilni sedeži. Poluradni izidi referenduma bodo znani verjetno že v ponedeljek popoldne; dokončne uradne izide pa bodo verjetno proglajili 6. ali 7. julija. Kar zadeva izvolitev alžirsko u-stavodajne skupščine menijo, da bodo te volitve verjetno po 28. juliju. Včeraj popoldne so zaključili glasovanje o referendumu Alžirci, ki žive v Franciji in tujini; glasovalo je 231.640 Alžircev. Volilne žare bodo poslali čimprej z letalom v' Alžir. Protižidovski izgredi v Buenos Airesu BUENOS AIRES. 28. - Zidovska skupnost v Buenos Airesu je danes stavkala v znak protesta proti vrsti protižidovskih nasil-ste/, ki so dosegla svoj višek proti koncu prejšnjega tedna, ko so napadli neko 19-letno židovsko dekle in ji zarezali v prsi kljukasti križ. Napadalci so dekletu izjavili, da so to storili iz maščevanja za obešenje Eichmanna. Vsa židovska mestna četrt, vštevši banko, je bila danes zaprta. Občutna škoda je bila s tem prizadejana trgovini na debelo ;n trgovinski izmenjavi s tujino. Medtem se je zvedelo za nov protižidovski napad; štirje mladeniči so napadli študenta ekonomskih ved Ricarda Heralda d’Alessan-dra, čigar mati je 2idinja, ko je bil na poti v šolo. Na čelo in na levo lice so mu zarisali kljukaste križe. Neka manjša eksplozija je poškodovala neko židovsko potovalno agencijo. Žrtev ni bilo. Gospodarska pogajanja med FLRJ in ZSSR BEOGRAD, 28. — Na podlagi sporazuma med jugoslovansko in sovjetsko vlado bo 2. julija odpotovala v Moskvo na razgovore o razširitvi gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo m Sovjetsko zvezo jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega sveta Mijalka Todoroviča. Orkester in zbor RTV Ljubljana obišče ZSSR LJUBLJANA. 28. — V soboto bo odpotoval na enomesečno turnejo po Sovjetski zvezi zbor in orkester RTV Ljubljana. V sku- 9 — L - _ . — .J a 1 «J I „ I ' ( A V V- /I t J * rt pini, ki jo bo vodil direktor radia in televizije Ljubljana Drago Si-linger, bodo dirigent zbora Adamič, solisti Majda Sepe, Marjana Držaj” Nino Robič in Slovenski oktet. PEKING. 28. — Agencija «Nova Kitajska» javlja, da je nova laoška vlada pristala na to, da vzpostavi diplomatske odnose na ravni veleposlaništev z Ljudsko republiko Kitajsko. Iz Orana bežijo danes zadnji fašistični oasovski skrajneži, ki pa se ne bodo odpravili v Francijo, kjer Jih bi čaka) verjetno zapor, temveč bodo zbežali v inozemstvo, kjer so že njihovi diskreditirani voditelji Bidault, Soustelle m dru. gl. Priprave za referendum 1. julija potekajo normalno, težave so le v velikih obalnih mestih, v katerih so fašisti požgan mnogo jav. nih uradov. Veliko zanimanje bodo brez dvoma povzročile v svetu vče. rajšnje de Gaullove izjave, v katerih je ošabno ponovil svoje poglede n« organizacijo Evrope in s tem v zvezj tudi očitano pokazat svoje nezadovoljstvo nad vstopom Anglije v Evropsko skupno tržišče. Rusk je zaključil svoj kratki obisk pri portugalskem diktator» rju Sa lazarju: vse kaže, da je glav. ni namen obiska obnovitev pogod. be o ameriškem vojaškem opori, šču na Azorskih otokih, pri čemer pa se je Salazar pokazal nekoliko trmastega, ker Je užaljen zaradi a-meriškega negativnega stališča do portugalske kolonialne politike e Angoli. V poslanski zbornici n« Monte-citoriu pa se menda še nikoli ni toliko govorilo o Slovencih v Ita. liji in njihovih pravicah, kot vče. raj med nadaljevanjem razprave o ustanovitvi dežele FurlaniJaJe-lijska krajina. Kar trije poslanci od KPI in PSI ter tndi eden od KD so zahtevali razširitev določb, ki Jamčijo naše pravice v dežel, nem statutu. Seveda jih je Mio še mnogo več — vsi fašisti, monarhi, sti ali liberalci — ki so s ploho besed obsojali ustanovitev dežele sploh, še posebej pa zanikali pravice Slovencev. 2 29. junija 1962 Vreme včeraj: najviSja temperatoi. ra 23.8, najnižja 13.7, ob 19 uri 20: vla*e 59 odst., zračni ttok 1014.9 pada, veter 7 lem jugozahodnik, nebo jasno, morje rahlo raagibamo, temperatura morja 18.2 stopinje. Tržaški dneva Danes, PETEK, 2». (unija Peter in Pavel Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 2.30 m zatone ob 17.20 Jutri, SOBOTA, 30. junija Emilija NEZASLIŠANO MILA RAZSODBA PROTI FAŠISTIČNIM ATENTATORJEM Samo Fabbri bo sedel 25 mesecev vsi ostali pa so že na svobodi Sodišče je znatno znižalo že itak minimalne zahteve javnega toživea, mandatoci pa so še enkrat ostali nekaznovani krajevno fašistično organizacijo, temveč za peščico «teddy boysov», ki so skušali izživljati na nezakonit način svojo mladeniško razposajenost. To je bila konec koncev teza obrambe, to je bila teza javnega toživstva in to tezo je navsezadnje sprejelo tudi sodišče. Izza te pravne zavese pa se krije povsem drugačna stvarnost'. To Zdi se neverjetno, toda proces proti fašističnim teroristom, ki so lani in letos skušali ustrahovati z bombnimi atentati tržaško demokratično in antifašistično javnost, se je kar precej razblinil. Od vseh fašističnih pobalinov bo v zaporu ostal samo Ugo Fabbri, kateremu so sodniki prisodili le 2 leti in 1 mesec zapora, se pravi precej manj kot je zahteval sam javni tožilec. Vsi ostali so že na svobodi ali pa jo bodo dosegli takoj na podlagi razsodbe sodnikov kazenskega sodišča (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Muscolo, Morgera, Vinciguerra, Verri, Padovani, Iacuzzi, zastopnika zasebnih strank Flora in Pogassi). Sinoči je sodišče po več kot dve-urnem posvetovanju v posvetovalnici izreklo razsodbo, iki je zelo presenetila vse prisotne v dvorani. Fabbriju so prisodili, kot smo že dejali, 2 leti in 1 mesec zapora. Spoznali so ga za krivega treh atentatov, posesti in nošnje orožja ter razstreliva, hudih telesnih poškodb ter poškodovanja nepremičnin v stanovanju prof. Schiffrerja. Bressana so obsodili na 1 leto, 2 meseca in 15 dni zapora zaradi sodelovanja pri raznih atentatih, zaradi nošnje in posesti orožja in razstreliva, telesnih poškodb in poškodovanja nepremičnin. Obtožencu so priznali olajševalne okoliščine zaradi njegove mladoletnosti. Sledijo: Di Mauro s 6 meseci in 20 dnevi zapora, Franzot z 8 meseci in 20 dnevi zapora, Portolan z 10 meseci in 5 dnevi zapora, Frisi z 10 meseci in 20 dnevi zapora, Neami z 1 mesecem zapora, Dossi z 20.000 lirami denarne kazni. De Manzinija so sodniki oprostili zaradi njegove mladoletnosti. Poleg tega bodo morali Fabbri, Bressan in Franzot plačati delavskemu krožku v Ul. S. Zenone 314.180 lir odškodnine in njegovemu pravnemu zastopniku 100.000 lir. Fabbri, Bressan in Portolan pa bodo morali plačati prof. Scniffrerju 105.491 lir odškodnine in 100.000 lir njegovemu zastopniku. Ista trojica bo morala plačati tudi 92-letni Adeli Frittelli 100.000 lir odškodnine ter 60.000 lir za stroške njenega pravnega zastopstva. To so suhoparne številke, ki jih navaja razsodba. Besnici na ljubo moramo reči, da smo pričakovali na splošno mile kazni, upoštevajoč pri tem neobjektivno obtožnico. Dejstvo, da so sodniki znižali kazni, ki jih je zahteval javni tožilec, nam daje vtis, da je sodišče res sprejelo tezo, ki se je uveljavila v nekaterih tukajšnjih meščanskih krogih, da namreč ne gre za prave fašiste, zločinske elemente, ,ki, go povezani s stvarnost sta prepričljivo orisala . važno, da bi sodnijski organi spo-zastopnika zasebnih strank odv. ) znali v dejavnosti mladeničev, ki Flora in odv. Pogassi. Odv. Flora — —----------• • ■ se ni zaganjal v ostale obtožence. Dvignil pa je roko in s prstom pokazal na Fabbrija, za katerega je zahteval neizprosno kazen. «Ce bi Fabbri prišel na svobodo — je dejal — bi nadaljeval z bombnimi atentati » Gre namreč za človeka, ki je prežet s fašistično miselnostjo, ki ne bo krenil s poti, ki si jo je začrtal. V primeru Fabbrija in njegovih pajdašev ne gre za nekakšne «teddy boyse», temveč za prave fašistične škvadriste, ki delujejo po navodilih določenih krogov, ki žal niso prišli pred sodišče. Jalov je izgovor, da obtoženci niso pripadali misqvski stranki. Dejstvo je, da so se pogosto sestajali prav na sedežu te stranke, Pri vsem tem bi bilo nad vse so se znašli na zatožni klopi, značilne poteze organizirane politične teroristične dejavnosti novega fašizma. To pa se ni zgodilo. De-vetorici fašističnih teroristov so sodili kot navadnim pobalinom, ki so se igrali z razstrelivom, ne da bi se zavedali nevarnosti svojega početja. To pa pomeni, da je šlo sodišče preko bistva vse zadeve. Vsakršno popuščanje pred takimi metodami pomeni objektivno pomagati fašizmu. In prav zato je povsem razumljivo, da bo tržaška demokratična in antifašistična javnost sprejela to nezaslišano milo obsodbo fašističnih atentatorjev z ogorčenjem in razočaranjem tudi spričo dejstva, da sodišče ni upoštevalo že itak minimalnih zahtev javnega toživea. ..................................... POSLEDICE PREDVČERAJŠNJEGA NEURJA Zaradi toče ogromna škoda: najmanj 1.000 hi vina mani V nekaterih vinogradih so ostale trte popolnoma brez listja - Akcija KZ in ZMP za pomoč prizadetim kmetovavcem Že v naši včerajšnji številki smo poročali o veliki škodi, ki jo je povzročila toča. Toda šele včeraj smo se lahko prepričali o grozovitih posledicah neurja, ko smo obiskali nekatere kme-tovavce in vinogradnike na področjih, ki so bila zaradi toče najbolj prizadete. Kot lesniki in orehi debela toča je skoraj 100-odstotno uničila vinograde na področju, ki se razteza od Rojana proti Opčinam. zlasti pa zgornji del Ul. Moreri, Piščance, Trstenik, Bar-kovlje, Kolonjo in Ferluge. Tu smo videli vinograde, v katerih ni več niti enega grozda, medtem ko so bile trte tako okleščene, da na njih ni bilo niti enega samega lista več. Jasno je, da so bile prizadete tudi druge kulture, predvsem povrtnine, ki jih gojijo v Barkovljah, pri Piščancih, v Koloniji in pod Ferlugi. Računajo, da je bilo na področ- pomeni, da bo — vedno po približnih cenitvah — letos nad 1.000 hi vina manj. To je velika količina, četudi jo primerjamo s celotno proizvodnjo vina na našem področju, in ogromna, če upoštevamo majhen pas, ki ga je toča oklestila. Prizadeti vinogradniki so utrpeli ogromno škodo. Nekateri praktično ne bodo pridelali niti litra vina, drugim se bo pridelek zmanjšal za 30 do 80 odsl. Pa še tu je vprašanje, kako si bodo trte opomogle, saj takoj po toči ni moč ugotoviti, če je bila trta načeta v svojem jedru ali ne. Vsekakor bodo morali vinogradniki vložiti mnogo dela in sredstev v prizadete vinograde, predvsem zato, da rešijo, kar se rešiti da, v onih, ki so bili popolnoma uničeni, pa bodo morali poskrbeti, da že sedaj pripravijo trte za prihodnje leto. Tudi na Opčinah, pri Banih, v . _ __ _ _ ___ ^ ^ ^ ^ A L vt Z Z Z u Vlil %M 11, (IZ Z A-Z CZ Z Z 8 Z Z , V ju, ki ga je zajela toča, uniče- Trebčah, Padričah in Gropadi je rjjJhiaétakih 15 jjp vinogradom, l*»rRO V/-ročil$ veliko škodo, gjpd^ • •• top * ' < 'V OBJAVLJENI SEZNAMI IZPITNIH KOMISIJ V ponedeljek na slovenskih šolah začetek zrelostnih izpitov Izpiti se bodo začeli s pismeno nalogo iz italijanščine in zaključili s pismeno nalogo iz slovenščine Kakor smo že poročali, se začnejo v ponedeljek 2. julija na vseh višjih srednjih šolah zrelostni izpiti s pismeno nalogo v italijanščini. Letos se je prijavilo za zrelostne izpite na slovenskih šolah v Trstu skupno 85 kandidatov, in sicer 14 na realni gimnaziji, 11 na klasični gimnaziji, 21 na učiteljišču in 39 na trgovski akademiji. Izmed teh je 8 priva-tistov (1 na klasični gimnaziji in 7 na učiteljišču), 5 kandidatov na klasični gimnaziji je iz Gorice, 5 kandidatov iz Gorice pa je tudi na učiteljišču. Te dni so bili objavljeni seznami izpitnih komisij. Predsednik izpitne komisije na klasični in realni gimnaziji bo prof. Arturo Cronia; člani komisije pa prof. Natalino Radovič (slovenščina), prof. Vera Bedendo-Semeni? (latinščina in grščina), prof. Branko Ferlat (matematika in fizika), prof. Ivanka Crevatin (prirodo-slovje), prof. Boris Tommasi (italijanščina) in prof. Rafko Premrl (filozofija in zgodovina). Predsednik izpitne komisije na učiteljišču bo prof. Umberto Urbani; člani pa prof. Neda Fortis (italijanščina), prof. Pavel Merku (slovenščina), prof. Egidij Košuta (filozofija, pedagogika in psihologija), prof. Ivanka Antonini-Milič (prirodoslovje, zemljepis), prof. Miranda Ventura-Mogorovič (matematika in fizika) in prof. Mihael Rožič (latinščina in zgodovina). Predsednik izpitne komisije na trgovski akademiji bo prof. Bruno Meriggi, člani pa prof. Casimiro Faganelli (italijanščina), prof. Stanislav Bratina (slovenščina), prof. Nives Tenze (angleščina), prof. Boris Mašera ugotovila in ocenila, priporočamo vsem kmetovavcem in vinogradnikom, da se zglasijo v uradih kmečkih strokovnih organizacij ter prijavijo nastalo škodo. Ti podatki so potrebni med drugim tudi zaradi tega, da se bo lahko zahtevala čim konkretnejša pomoč. OAN MADŽARSKE V OKVIRU VELESEJMA Vprašanje madžarskega tranzita skozi Trst Doslej je ta tranzit minimalen, ker nudi Reka madžarskim izvoznikom večje ugodnosti Zaprta cesta Zaradi obnovitve cestišča na klancu, ki pelje na Trstenik (Salita Monte Radio), bo ta klanec zaprt za promet z vozili. Zaradi tega bo tudi prepovedana vožnja po Ulici Bonomea od hišne št. 223 do križišča s Furlansko cesto. Vozil bo po tej cesti lahko samo mestni avtobus «S». NOVI ZNAMKI Od 26. t. m. sta v vseh poštnih uradih v prodaji dve znamki po 30 in 70 lir v počastitev 500-letnice kanonizacije sv. Katarine iz Siene. Znamki bosta veljali v poštnem prometu do 31. oktobra 1963, zamenjavali pa ju bodo do 30. junija 1964. DRAŽBA ZA GORIVO Na občinski oglasni deski je izobešeno obvestilo o javni dražbi za dobavo goriva za občinska vozila. Dražba bo 24. julija. Kdor se za stvar zanima, naj se priglasi. V okviru dneva posvečenega na tržaškem mednarodnem velesejmu Madžarski, je madžarski veleposlanik v Rimu Gyula Simò imel zanimivo tiskovno konferenco v prostorih novinarskega krožka. Veleposlanik je podčrtal, da že obstajajo gospodarski stiki med Italijo in Madžarsko in da je prepričan, da je možno in nujno sodelovanje in sožitje, pa čeprav gre za dve državi z bistveno različnim notranjim ustrojem. Glede stikov s Trstom pa je obžaloval, da tranzitni promet ni dosegel zadovoljive ravni, saj je lani znašal komaj 84.000 ton, medtem ko je v prvih mesecih letošnjega leta dosegel prav tako minimalno količino 24.000 ton. V tej zvezi je veleposlanik podčrtal, da se sedaj odvija večina madžarskega tranzitnega prometa skozi Reko, s katero obstajajo ugodni sporazumi, k: predvidevajo bi- stveno znižanje železniških tarif in ostalih pristojbin. Nič takega pa ne obstaja s Trstom, ki je poleg tega tudi geografsko oddaljenejši in kamor morajo peljati blago nujno preko Jugoslavije ali Avstrije. Veleposlanik je med razgovorom z novinarji pojasnil, da Madžarska vzdržuje zelo živahno zunanjo trgovino, saj trguje s 86 državami. Mnogo računajo na stalno naraščanje izvoza proti novim afriškim in drugim mladim neodvisnim državam. Zato tudi obstajajo stvarne možnosti in realne perspektive povečanja tranzitnega prometa, kar tudi predvideva petletni madžarski načrt o gospodarskem razvoju. V tej zvezi pa je veleposlanik podčrtal pomembnost vprašanj Skupnega ev-ropskéga tržišča kot tudi s tem zvezanih možnosti izvoza v Italijo, Odločno je veleposlanik zavrnil vsake sume, da bi se Madžarska pri izbiri pristanišč ozirala na katere koli druge razloge kot izključno na gospodarsko korist in navedel primer 'Hamburga, katerega se v znatni meri poslužujejo, čeprav je dobro znano, da odnosi med Madžarsko m Zahodno Nemčijo niso najboljši. Obisk veleposlanika spada v okvir naporov tržaške trgovinske zbornice, da se vzpostavijo tradicionalni stiki tudi s to pomembno tržaško zaledno državo. V tej zvezi je na tiskovni konferenci pojasnil tajnik zbornice dr. Addobbati, da so v preteklih dneh obširno razpravljali s predstavnikom osrednjega madžarskega izvoznega podjetja «Masped» o možnostih krepitve tranzitnega prometa. Dr. Addobbati-je podčrtal, da gre tu za težave, ki niso posledica slabe vòfje ali nerazumevanja, temveč za objektivne zapreke, ki pa jih je mogoče z vztrajnim delom in proučevanjem odstraniti. Popoldne je veleposlanik uradno obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo in nato tržaškega župana Franzila, ob 19. uri pa si je ogledal tržaški mednarodni velesejem. Nocoj koncert na Gradu Pokrajinski ENAL v Trstu m avtonomna letoviščarska in turistična ustanova priredita jutri na Gradu baletni koncert pod vodstvom gospe Erminie Gorchi Šolske prireditve Osnovna šola na Repentabru ima zaključno šolsiko prireditev danes ob 17. uri v šolskih prostorih. Na sporedu je pravljična igra «Pehta». Razstava ročnih del je odprta od 8. do 20. ure. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča; Razstave šolskih iz. del kov osnovnih šol pri Sv. Jakobu, v Ul. sv. Frančiška, pri Sv, Ani in v Skednju bodo odprte danes od 8.30 do 12. in od 1«. do 19- ure. Osnovna šola pri Sv. Ivanu priredi šolsko razstavo danes 29. t.m. 0d 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Jutri 30. t.m bo razstava odprta Od 9. do 12- im od 16. do 18. ure. Osnovna šola v Barkovljah priredi danes 29. t.m. od 9. do 12. in od 16 do 19. ure šolsko razstavo. Osnovna šola v Cerovljah vabi starše in prijatelje otrok na šolsko razstavo in prireditev, ki bo danes v šolskih prostorih, Osnovna šola v Bazovici priredi danes 29. t.m. od 11, do 20, ure razstavo šolskim izdelkov. iiitiiiiiiiimiiinmiimiiiimiminHimumiiiiiiiiiiiiHiiiiiMimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiHHiiiiiituiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimmiimmiiiimi NEPREVIDNI TAT V ZAPORU Na kraju tatvine izgubil denarnico V denarnici pa je imel lastno fotografijo, na podlagi katere so ga kmalu izsledili Večkrat se zgodi, da malenkosti izdajo še tako previdnega tatu in ga spravijo v roke pravice. Tako se je zgodilo tudi 33-letnemu Mariju Cerkveniču iz Ul. Crispi 77, ki so ga agenti letečega oddelka kvesture te dni prijavili sodišču zaradi tatvine. Cerkvenič je 29. t. m. zvečer pozvonil ob vhodu stavbe, kjer je knjigarna «Cappelli». Nekdo, ki je mislil, da ima obisk, je iz stanovanja odprl vhodna vrata, Cerkvenič pa se je skril pod stopnišče in čakal dobro uro. Nato je šel v prvo nadstropje, odtrgal mrežo in se spustil v orne-•njeno knjigarno. Tu je iz predala vzel 7.500 lir (gospodar trdi, da je bilo v predalu 18.700 lir), nato pa je po lestvi splezal iz knjigarne in odšel brez skrbi, ker ga pač nihče ni zapazil. Kljub previdnosti pa je Cerkvenič imel smolo. V knjigarni je namreč zgubil denarnico, v ka- in si zlomil levo nogo, zaradi če- _s„„„ sar so ga sprejeli na ortopedski i 'teri je imel nekaj fotografij, ma um o. um. I oddelek, kjer se bo moral zdra- Prav na podlagi teh fotografij so Na učiteljišču bo 3, julija pre- viti 40-50 dni. 1 agenti letečega oddelka kvestu- re v nekaj dneh prišli na sled krivcu, ga zaslišali, nato pa ga prijavili sodišču. Trčenje dveh avtov Z avtom, ki ga je vozil 33-letni Antonio Di Grazia iz Ui. Rassetti 80, se je včeraj popoldne peljala po Ul. Volta 54-let-na Rosina Salonicco iz Ul. Madonnina 17, a ni imela sreče, ker je Di Grazia trčil ob avto, ki ga je z nasprotne strani privozila 24-letna Tereza Berton iz Ul. Giulia 4. Zaradi nenadnega sunka se je pobila in ranila po obrazu ter si verjetno nalomila nosno kost, zaradi česar se oo morala zdraviti dva tedna. Na delu v mizarski delavnici pri vojašnici «Beleno» se je včeraj popoldne ponesrečil 46-letni Pietro Carmeli z Grete št. 589, ki si je poškodoval prst na levi roki. Zdraviti se bo moral dober teden. Kamen na glavo Ko je včeraj popoldne 53-letni Pietro Mariani iz Ut. d’Alviano 24 delal v predoru za krožno železniško progo, mu je padel na glavo kamen in ga ranil. Z rešilnim avtom so delavca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se ho moral 10 dni. Z vespo v avto Po Ul. Fabio Severo se je včeraj popoldne peljal z vespo 22-letni Antonio Ionio, ki biva v begunskem taborišču v Padričah. Hotel je prehiteti avto, toda prav takrat je avto krenil na levo in vespist je trčil ter zletel na tla. Pri tem se je pobil po rokah in gležnju leve noge. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dva tedna. Tatvine motornih vozil Kot običajno so ob lepem vremenu tatovi motornih vozil povečali svojo dejavnost. Tako je Livio Benčina s Školjeta 135 prijavil da so mu neznanci ponoči ukradli avto ki ga je parkirni na cesti blizu svojega doma. Sergio Lolato iz Ul. Vecelio 9 se. je pritožil, da mu je nekdo u-kradel lambreto, ki jo je pustil na cesti blizu svojega doma. Giuseppe Camuzzo iz Ul, Giulia 17 pa je prijavil, da so mu neznanci ukradli tranzistor iz avtomobila, ki ga je parkiral blizu svojega doma. De Marco. S koncertom bodo proslavili peto leto dejavnosti ENAL. Na sporedu so: Strauss: Pripovedke iz Dunajskega gozda; Addinsell: Varšavski koncert; Bindi: Naš koncert; Chaplin: Klovn in plesavka iz filma Odrske iuči; Ponchielli: Ples ur; von Weber: Povabilo na ples. Obvestilo o poslovanju Ljudske knjižnice Bibliografsko nadzorništvo sporoča, da bodo prostori Ljudske knjižnice v Trstu v juliju in avgustu zaprti, kot sledi : Prostori pri Sv. Jakobu od 1. do 15. julija in od 1. do 15. avgusta ; prostori v Ul. Polonio od 16. do 31. julija in od 16. do 31. avgusta. Ljudska knjižnica bo torej delovala: od 1. do 15. julija v prostorih v Ul. Polonio; od 16. do 31. julija pri Sv Jakobu; od 1. do 15. avgusta v Ul. Polonio in od 16. do 31. avgusta pri Sv. Jakobu. Prostori Ljudske knjižnice v Miljah pa bodo odprti nepretrgoma vse poletje. IZŽREBANA SLIKA 25. junija so v občinski galeriji izžrebali listek št. 10.580, katerega imetnik dobi sliko slikarke R. Rizzardi. Po sliko naj gre v sobo št. 124 na županstvu. V nedeljo od 17. do 24. ure ples v Mavhinjah Igral bo orkester iz Doline Izlet SPDT na «Bohinjsko ofcet». O J hod 1. julija ob 5. uri od začetka Ul. Fabio Severo. Prosimo za točnost. * # :is V nedeljo 15. julija priredi SPDT planinski izlet v najbližjo soseščino očaka Triglava: preko Bleda na Po. kljuko ter od tod za planince na Lipanski vrn (1983 m). Vpisovanje in obvestila v Ul. Geppa 9. * k 4: Prosvetno društvo «Andrej Cok» na Opčinah organizira v nedeljo 1. julija t.l. enodnevni izlet v okolico Postojne: Rakpv-a .dolina, Predjamski grad. Vpisovanje v trgovini Drašček * *1 Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 22. julija enodnevni izlet v Ljubljano-Novo mesto in na Otočec. Vpisovanje vsak večer od 21. do 22 30 na sedežu prosvetne, ga društva Prosek. Mali oglasi Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MELILLO Trst — Ul. A. Caccia 3-X0 tel. 96032 Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10. GUME Za avtomobile, motorna kole. sa In kolesa vseh vrst, MELILLO Trst - Ulica A. Caccia 3-10. NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska in tula motorna kolesa. NADOMESTNI DELI za Vespe, Parlila, Lambrette, N.S.U., Itom, F Mo-rini dobite pri MELILLO ALFREDO Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032 IŠČEMO DELAVKE ne več kot 20 let stare. Plača dobra, pisati; Fabbrica Cartotecnica, casella postale 2001 Opiclna-Opčine. VESPAGENZ1A, Trst, Ulica S. Fran ceseo 44, tel. 28-940, takojšnja izro čitev VESPA GRAND SPORT MO DEL 1962 skupno z rezervnim kole som ln VESPE 125 In 150 z dvonro. stornim sedežem. Na obroke in brez predplačila. Vehka Izbira SCOTE R in MOTO rabljenf z izrednimi pogo. ji plačevanja. «PLASTIKA» - Trst. Ul. D’Annunzio št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb.ee raznovrstne ter športne, namizne prte (Cerade), cedilnike za posodo, blazine, žimnice za na morje, vreče za perilo in obleke Itd vse iz plastike ln gume do zmernih cenah. Obiščite nas! MOTOCIKLISTI: nadomestne dele za vsa motorna vozila vseh znamk do. bite pri CREMASCOLI Agencija Mo. toguzzi, Trst, Ulica Fabio Severo 18. PLASTIKA za pokrivanje tal po 550 lir kv. m, preproge vsen vrst za sobe m hodnike, pode lz gume, linoleja, cev! iz plastike za vrtove In za »išno uporabo, torbice, zavese ln vse ostale predmete Iz gume In plastike do ute pri ITALPLAST, Trst Trg Ospedale št, 6. PRI MAGLIABELLA se z uspehom nadaljuje prodaja; majic, srajc, perila, kopalnih kostumov najboljših znamk za moške, ženske in otroke po nepobitnih cenah. Zapomnite sl! MAGLIABELLA, Trst, Korzo Garibaldi št. 11, nekaj korakov od avtobusne postaje. VAJENCA za kamnoseško stroko sprejmem takoj. Hrana, stanovanje preskrbljeno. Novak Bojan, St, Vid nad LJubljano-Podgora št. 22. VAJENCA v starosti od 15 do 16 let. sprejme takoj trgovina jestvin. Ur-dih, U-1. F. Severo 105. Preden greste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljetpo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-dnevna naročnina L 400 Telefonirajte na štev. 37-338 Prireditve in objave Slovensko gledališče v Trstu Danes 29 t. m. ob 20.30 na vrtu prosvetnega društva «A. Cok» na OPČINAH W. SHAKESPEARE «HAMLET» Režija: Jože Babič Razpis za prijave za tečaj Slovenski dijaški dom v ’t’rstii priredi TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE. Starše dijakov, ki imajo popravne izpite opozarjamo, da je rok za prijavo zelo kratek in poteče že 30. t.m. Tečaj bo letos organiziran samo za nižje srednje šole (nižjo gimnazijo in nižje strokovne šole). Vse infdrmacije daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel, št. 93-167. Nazionale 15.00 «Nefertite, kraljica Nila» (Nefertite la regina del Nilo). Fenice 15.00 «Ugrabitev Sabink» (II ratto delle Sabine). Technicolor. Milene Demongeot. Excelsior 14.30 «No pasaran». Dogodki iz španske revolucije. Grattacielo 15.00 «Fra Diavolo». Stanilo in Olio Arcobaleno 14.30 «Suspence». Debo. rah Kerr. Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 «Smeh in presenečenja» (Emozioni e risate). Char. lot, Stanilo io Olio. Alabarda 15.00 «Pohujšanje na mor-u» (Scandalo al mare). Aurora 14.30 «Zadnji napad» (L’ulti-no attacco). Cristallo 15.00 «Vroči svet ponoči» (Mondo caldo di notte). Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 15.00 «Skušnjave gospoda Smitha» (Le tentazioni dej signor Smith). Technicolor. Kurd Jurgens. Capito! 15.00 «Razbojniki v Orgoso-lu» (Banditi a Orgosolo). Nagrajen v Benetkah. Impero 15.00 «Pustolovščine Pippa, Pluta in Paperlna» (Le peripezie di Pippo, Pluto e Paperino). Italia 15.00 «Posel ene noči» (L’affa. re di una notte). Pascale Petit. Prepovedano mladini. Massimo 14.30 «Herkulesov bes» (La furia di Ercole). Brad Harris, Brigitte Corey Moderno 15.00 «Noč» (La notte). — Marcello Mastroianni, Jeanne Va. lerie. Prepovedano mladini. Astoria 15.00 «Tujka» (La straniera) Film Western. Technicolor. Astra 15.00 « Judi ja in Romanoff» (Giulietta e Romanoff). Vittorio Veneto 15.00 «Slavne ljubezni» (Amori celebri). Technicolor. Brigitte Bardot. Ideale 14.30 «Okrvavljeni meči» (Spade insanguinate). Technicolor. Marconi 15.00 «Salomon in kraljica Sabe» (Salomone e la regina di Saba) Technicolor. Gina Lollobrl-gida. Abbazia 15.00 «Zlodej ob štirih» (Il diavolo alle 4), Technicolor. Frank Sinatra. Odeon 15.00 «Steza ropa» (44 sentiero della rapina). Technicolor. Già Scala. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 29. t. m. ob 16. uri barvni film: MEČ BREZ ZASTAVE (Spade senza bandiera) ’ Igrajo: LEONORA RUFFO, FOLCO LULLI JRmita Lfìicùtah predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 16 in ob 20.30 na prostem Paramount film: PLEŠIMO SKUPAJ TWIST (Balliamo assieme il twyst) Igrajo: JOEY DEE, ANN CAMPBELL, TEDDY RANDAZZO KINO «1 KIS» PKOSKK predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 16. uri film: LEPO JE LJUBITI T AN O S H I M I (E’ bello amare) Igrajo: GLENN FORD, MUKO TAKA, DONALD O’CONNOR Včeraj-danes ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 28. junija 1962 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb UMRLI SO: 80-letna Olimpia Car. lom vd. Santoni. 62-letna Anna Cu. mar por. Volpi, 56-letni Roberto Rovatti. 7l-letna Lucia Chierego por. Martucci, 60-ietna Anna Glavina por. Za n fra. 66.1etni Gino Zanfrà, 66-let-ni Edoardo Paviot, 54-letna Anna Crisniani por. Lucchini, 73-letnl Giovanni Pecchiari. 52-letna Albina Pahor. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4; Millo. Ul. Buonarroti il; Mizzari, Piazza Vene. zia 2. Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). LEKARNE ODPRTE DANES Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pipe loia, Ul. Onani 2; Pizzul.Cignola, Korzo Italia 14; Ravaslni, Trg Libertà 6; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10. Urnik trgovin za praznik 29. Junija Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bodo danes 29. junija zaprte vse trgovine razen pekarn m, mlekarn, ki bodo odprte 0d 7. do 12 ' ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure ln slaščičarn, ki bodo odprte oj 8 dr> 21.30. KINO ROSANPRA-BOUUNEC predvaja danes 29. t. m. ob 19. uri Technicolor cinemascope barvni film: SALOMON IN KRALJICA SABE (Salomone e la regina di Saba) Igrajo: Gina Lollobrigida. Yull Brinner, George San. ders, Maria Pavan in David Ferrer Darovi In prispevki V počastitev spomina pok. soproga Stefana Hrovatina daruje Tončka Ferluga 3000 lir za Dijaško Matico. V spomin ria pok. Emo Adamič vd. Škerlj darujejo otroci 2000 lir za Dijaško Matico SOŽALJ E Ob bridki izgubi Jakoba Štoka izreka Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja globoko sožalje družini in ostalemu sorodstvu. ZAH VA L A Vsem ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše nepozabne mame in none EME ADAMIČ vd. ŠKERLJ ki nas je zapustila 25. t. m. in ki so jo na kateri koli način počastili se globoko zahvaljujemo. Žalujoči sinova Ciril in Janko, hčere Zofka, Stana in Vida, vnuki Ivan, Pere In Liliča, sestra Marija, nevesti, zeta ler ostalo sorodstvo. Dva velika problema Indije Stališča Nehruja glede odnosov s Kitajsko in Pakistanom Indija v okviru Commonwealtha - Vprašanje meje s Kitajsko - Ozemeljski spor s Pakistanom Obstajajo še tri vprašanja, ki je nanje Nehru na svoji junijski tiskovni konferenci dal jasen odgovor, a katera pravzaprav zadevajo dva velika indijska problema: vprašanje In- dije in njenih ekonomskih interesov v svetu (pristop Velike Britanije k Skupnemu tržišču) ter Indije in njenih sosedov, s katerimi je v sporu (Kitajska in Pakistan). Nehru ni skrival, da bo predvideni pristop Velike Britanije k Skupnemu evropskemu tržišču v določenem obsegu ustvaril razne motnje v okviru Commonwealtha. «Tega bi jaz ne smatral za smrtni udarec Commonweal-thu,» je rekel, «vendar se bodo vezi med deželami Commonwealtha oslabile.» Ekonomski odnosi med deželami Commonwealtha so namreč hrbtenica te organizacije. In čeprav, poudarja Nehru, nobena od članic Commonwealtha ne želi, da bi te vezi postale manj trdne, bo do tega vendarle prišlo zaradi notranjih pogojev v Skupnem tržišču samem. Indija bi, razumljivo bila dokaj oškodovana s pristopom Velike Britanije k Skupnemu tržišču. Neposredno smo zainteresirani, da nadaljujemo z napori za obvarovanje naših dosedanjih interesov, pri čemer gojimo določena upanja; posredno pa je naš interes usmerjen k posledicam rimskega sporazuma, je dejal indijski premier. Rimski sporazum se smatra za enega • predhodnih korakov k politični enotnosti sil Skupnega evropskega tržišča. «Mi smo zaradi tega zaskrbljeni,» je s tem v zvezi rekel Nehru, «čeprav ni naša naloga, da se temu postavimo po roou, toda politična združitev gledana z našega stališča, je lahko dobra ali pa slaba, pač glede na politiko, ki se smatra za psnovo te enotnosti. Ce bo to v političnem pogledu liberalna politika, potem bo v redu. V nasprotnem primeru bo samo spodbuda za reakcionarne elemente in sile.» «Od časa do časa,» je nadaljeval Nehru, ko je govoril o sporu med Indijo in Kitajsko jse ^ '.zahodnih časopisih pojavljajo 'pravljice o nekakšfti vojni. Toda takšnemu načinu ne dajemo prednosti v odnosu na onega, ki ga predstavljajo pogajanja, zakaj nikakor si ne želimo zabresti v vojno.» Spor med Indijo in Kitajsko se še vedno nahaja v fazi izmenjave dolgih not in pisem, izpolnjenih z ostrimi besedami, zaradi česar je tudi težko uganiti, kaj se za temi mislimi v resnici skriva. «Človek ima pri tem vtis,» pravi o tem Nehru, «da si Kitajci vendarle žele sporazuma z Indijo. Kakšno rešitev imajo mislih, tega ne morem vede-Na vsak način niso zadovolj- ni z dosedanjimi indijsko-kitai-skimi odnosi.» Gledajoč na indijsko-kitajsko meddržavno dejavnost glede spora na okrog 4000 kilometrov dolgi meji, človek ima dejansko vtis, da je ta vsa iztkana od številnih obojestranskih protestov. Navzlic temu pa Nehru, opirajoč se na svoj sporazum s Cuenlajem leta 1960 v New Delhiju, bržkone zelo optimistično razpoložen zaradi ugodnejših znakov v zadnjih kitajskih dokumentih, ponovno predlaga začasno obojestransko, vendar striktno priznanje nekakšnega vmesnega ozemlja brez gospodarja na sami meji, kar naj bi pomenilo umik kitajskih čet za črto, ki jo Indijci smatrajo za svojo mejo, kakor tudi umik indijskih za črto, ki jo za svojo mejo smatrajo Kitajci. S tem v zvezi poudarja Nehru, da je za dosego tega potrebno ustvariti ustrezno vzdušje, kakršno on smatra, da je moč doseči samo v primeru, ko bi se preprečili vsakršni incidenti. Nehru tudi zameri Cuenlaju, da je bilo skupno poročilo mešane komisije na ravni strokov- njakov, ki šteje nekaj tisoč strani, na Kitajskem objavljeno šele pred kratkim, čeprav je bilo izpopolnjeno že lansko leto na pomlad. S tem se je onemogočil, zatrjuje Nehru, nadaljnji korak, ki ga je bilo treba napraviti potem, ko so strokovnjaki podali svoje poročilo. 1 Govoreč prav o tem koraku, pa Cuenlaj po drugi strani očita Indiji, da je onemogočila sestanek predstavnikov obeh vlad, da bi proučili omenjeno poročilo strokovnjakov. Nakar je Nehru odgovoril: «Načelniki vlad ne morejo sesti za mizo in stran za stranjo proučiti tako ogromno poročilo.» Po njegovem mnenju bi se bili predstavniki vlad morali sestati, da bi določili nadaljnje korake, ki so imeli slediti poročilu strokovnjakov. Toda takšen sestanek se, na žalost — pravi Nehru — ni sklical, vendar se še «lahko skliče v bodočnosti, kar bi bila edina prava pot za rešitev tega problema.» Indijsko-pakistanski odnosi v zvezi s sporom okrog Kašmira se nahajajo v slepi ulici že več kot šest mesecev. Glede tega se Indija trenutno nahaja v nekakšni politični defenzivi, ker je Pakistan vprašanje Kašmira iznesel pred Varnostni svet. Vendar je Nehru napovedal, da bo Indija pa sili prilik v kratkem primorana iz politične defenzive v pogledu tega vprašanja ponovno preiti k politično ostrejšim potezam in ukrepom. Indijski premier je namreč že prej, ko je leta 1960 obiskal Pakistan, predložil Ajubu Kanu, da bi se Kašmir razdelil na o-snovi obstoječega stanja, z morebitnimi manjšimi spremembami na sami demarkacijski črti. Pakistan na ta predlog ni pristal, pač pa samo vprašanje — kot se je izrazil Nehru — od časa do časa svojevoljno pogreva. Zaradi tega — je pojasnil Nehru spremembo indijskega stališča — se odreka svojemu prejšnjemu predlogu o sporazumu na osnovi linije, ki se je na njej prenehalo z ognjem, ker je pač ta predlog propadel. Ce je treba o problemu znova diskutirati,» je nadaljeval, «potem je nujno to storiti od začetka, se pravi priznati, da je v svojstvu napadavca nastopil Pakistan.» Znana filmska igravka Romy Schneider, snema trenutno v Parizu film po romanu «Proces», ki ga je napisal Franz Kafka. Film režira Orson Welles, ki v njem nastopa tudi kot igravec. Čeprav se na sliki smeje, je Romy, tako pravijo, žalostna, ker je daleč od svojega zaročenca Zelo uspela šolska prireditev v Mačkovljah Eno najlepših letošnjih šolskih I kovo piščalko», v kateri so narto- prireditev so pripravili učenci o-snovne šole in otroškega vrtca v pili razni palčki, vile, pastirčki in vaški otroci. Glavne vloge so Mačkovljah in Prebenegu. Prire-1 igrali Adrijan Šik kot Pavelček, EHRENBURGOVI SPOMINI NA STALINSKO DOBO Vtem ko nacisti prodirajo v deželo protinemško razpoloženje-zločin Kakor smo že poročali, objavlja sovjetska revija «Novi svet» spomine sovjetskega pisatelja Ehrenburga na Stalinovo dobo. Doslej je bilo objavljenih šest nadaljevanj. Od vseh doslej prikazanih doživljajev in zgodb je verjetno najbolj žalostna zgodba Nikolaja Nikolajeviča Ivanova. Ta je bil leta 1940 sovjet- ski odpravnik poslov v Parizu. Ivanov je bil dober in pošten človek, ki je veroval v človeka. Ižo kapitulaciji Francije je nekaj mesecev ostal v tej deželi. ’'t0dS*iie' v Parizu, pač pa v raznih francoskih mestih, nakar se je vrnil v Moskvo, kjer se je sestal z Ehrenburgom in se z njim razgovarjal o najbolj perečih vprašanjih, 9 njem Ehreu-burg piše: «Kmalu zatem sem zvedel, da so ga aretirali. Ko so leta 1954 Ivanova rehabilitirali, so mu po-kazali obsodbo, s katero je bil septembra 1941 obsojen na pet let «zaradi protinemškega razpoloženja». Težko si je predstavljati kaj takega: hitlerjanci so prodirali proti Moskvi, listi so pisali o «vitezih-psih», neki u-radnik G. B. pa je mirno reše- val neki akt, ki se je rodil še v času nemško-sovjetskega pakta. Na akt je postavil tekočo številko in ga nato spravil v mapo, da bi se ohranil za potomstvo.» Ivanov je bil gospodarstvenik in je postal diplomat po naključju. V Ehrenburgove spomine pa ni prišel po naključju. Opis njegove zgodbe je člen v Ehren-burgovem razčiščevanju tedanjih razmer. Ehrenburg pravi, da so leta 1939 sovjetski listi prenehali objavljati njegove dopise iz Pariza. Zato je menil da je začel morda slabo pisati. Pisal je uredništvu «Izvestij». Preko veleposlaništva so mu sporočili da njegovih člankov ne bodo več objavljali, niti pod psevdonimom, plača pa da mu bo tekla še naprej. Ob tej vesti je Ehrenburg stopil k tedanjemu odpravniku poslov. «Jakob Zaharevič — piše sedaj Ehrenburg — je name zakričal: ,Od vas ničesar ne zahtevamo. vi se pa razburjate!’ V sedanjih Ehrenburgovih spominih nadalje beremo: «O usodi Kolcova sem zvedel še v Barceloni... Prišle so vesti Desetkrat prebrana brzojavka - O fašistih ni primerno pisati Izkušeni generali streljani - Nacistični napad nepričakovan... ttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMitiiimiiiiiiiHimiiiiimiiiiimimimiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiimiHiiiiiimiiimiiiiiiiiimmiiimii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Rizzardijeva razstavljala v Občinski Lani, po osebni razstavi s «La Loggia», je Rossana Rizzardi še nadalje uspešno razstavljala in njena slika z velike razstave cerkvene umetnosti je bila med reprodukcijami krasotnega kataloga. Ker smo pričakovali, da bo nadaljevala n laskavo ocenjeni izraznosti, nas je zadnja njena osebna razstava v Občinski galeriji v marsičem presenetila. Toda, če ugotavljamo, kako hitro je predelala lani prikazano oblikovnost, je pa to le navidezno res; saj kot slikarka ostaja v celoti zvesta sami sebi in še vedno svojstveno podoživlja, prenašajoč v slike svojo intimnost in zrcaljenje zunanjega sveta, kot ga vidi na razgibani gladini svoje umetniške občutljivosti. Razlika je le v tem, da je ta gladina sedaj že močno vzvalovana, kar daje odraže-jitm likom zamotano in na prvi pogled nespoznavno oblikovnost, a tematika slik ostaja vendarle ista; večni konflikt ženskega sveta z nasprotnim, ki ga zgoščuje v odrešujoči lik Križanega v svoji trpni fazi. V primerjavi z lanskimi deli je bila v tu pokazanih 31 delih znatna sprememba v barvni kot v njih oblikovni komponenti. Od razsežne graduacije prozornih, pestrih barv in močnih zamaha polnih črnin, preostaja sedaj le neznatna sled. Nekaj takega je še v sliki «Gradovi», ki nato upada v onih malih kot so to «Rojstvo» m «Rastline». Več prejšnje oblikovnosti je tudi n globoko občutenima glavama bolnega otroka in blazne žene. Ostalo večina slik na zadnji razstavi pa je tvorilo nekaj olj ter 14 neobičajnih obarvanih risb poabstraktizirane oblikovnosti, v katerih je črna črta silno rahla, in barva niha le med sivo in rumenozeleno tonalnostjo v risbah, ter le malce vijoličastordeče vzplamti v oljih. Predvsem te risbe so za trenutno obdobje Riz-zardijeve slikanja značilne, ker nakazujejo prehod v neko novo, še netočno opredeljeno izraznost ter močno trganje od preteklosti ,na kateri umetnica še močno visi. Toda odločitev je že padla, morda prerano, morda tudi nesvobodno pod težo določenega činitelja izven sli-karkinega notranjega sveta, kar občutimo v simboličnem poslavljanju od določenih, osebno po-doživljenih intimnosti, v slikah «Prijateljice», «Počitek», «Dualizem», «Dvojčki» in «Steklenka», ki jih nato opravičuje z večjimi risbami «Izvirni greh», «Pietà» in «Objokovanje mrtvega Jezusa». Je to risan dnevnik, ki tragično izzveneva v komaj opazni mali dvojni pokopališčni risbici «Rešitev», rešitev v onstranstvo, ki končno vse pomiri, ah pa vse razjasni. Ta njena slikarska razglabljanja izražajo tudi olja, od katerih «Metamorfoza» upodablja razvoj dekletca v ženo, a «Razbitine na laguni» so one človeške, ki jih je tja naplavil moralni brodolom brezdelnih slabičev. Ako se je na prejšnji osebni razstavi Rizzardijeva pretežno le zase, notranje izživljala, je sedaj posegla izdatneje tudi v svojo in našo okolico, v kateri pa ne vidi mnogo razveseljivega. Morda zaradi tega veliko olje «Dovršeno je!» iz leta I960, ni bilo tu samo v dokaz njene prejšnje izraznosti, temveč verjetno tudi kot simbol križanega idealizma. In iz tega stališča moramo predvsem presojati to njena najnovejšo slikarsko žetev, ki je dozorela pod delno zasenčenim soncem. MILKO BAMBIČ sežete svoj cilj. Razumevanje v dru. P® lili I^ì3| 11 ani. Zdravje prav dobro. ‘InLH It STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnih zadevah boste Imeli težave, ki pa bodo samo prehodnega značaja Ne pretiravajte, ko imate o-hravka s kako preveč vljudno ose. bo. Zdravje ugodno. BIK (Od 21.4. do 20.5.) V službi Imate vrsto nasprotnikov, toda kljub temu boste s svojim načrtom prodrli. Izogibajte se družbe vsiljivcev. Zdravje nespremenjeno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V delu je potrebna skrajna previdnost Ce boste svoje sposobnosti hoteli u-veljaviti, boste morali prebroditi Se marsikatero težavo. Nesporazum v družini. Zdravje prav dobro. RAK tod 23.6. do 22.7.) Uveljavili boste svoje 0H!anlzac'jsl plomatičnostjo im taktom se bosfe izognili sporu z delovnimi tovariš Vaše čustvene zadeve se bodo lepo razvijale. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9 do 23 10.) Razite. da vam sosedje kaj ne podtaknejo. Uresničila se vam bo stara želja V ljubezni boste imeli izredno srečo. Zdravje dobro ŠKORPIJON (od 24.10. d0 22.11.) Imeli boste vst priložnosti, da do. naglo in odločno akcijo boste zaključili zelo tvegano, a zato dobička-nosno delo Nepozabne ure z osebo, ki jo ljubite. Zdravje odlično, KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Potovanje ali nekaj podobnega. Nesporazum v družini bo odpravljen. Prijetne ure v novi družbi. Nervoznost. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Vaši načrti bodo sprejeti. Poiščite sl do. bre zveze pri svojih predstojnikih. V čustvenem pogledu ne bo šlo vse gladko. Zdravje prav dobro. RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Ce boste svoje delo pripravili do podrobno, sti, boste dosegli lepe uspehe. Ne zaupajte nasvetom, ki vam jih dajejo površne osebe. Zdravje izvrstno. o usodi Majerholda, Babela. Izgubljal sem najbližje prijatelje. Ko sem prihajal na veleposlaništvo, sem Videva! vedno nove obraze. Vsi, ki sem j)h prej poznal — svetnik Hiršfeld; vojaški ataše Vencov, letalski a-taše Casiljenko, Semjonov in mnogi drugi "-» -so-izginili. «...Kmalu zatem, ko sem se vrnil v Pariz, sem preko radia zvedel, da je bil v Moskvi podpisan sporazum med SZ in Nemčijo. Razumljivo, da nisem vedel za razgovore med Molotovom in zahodnimi državami, toda razumel sem, da so Angleži in Francozi igrali igro in to dokaj umazano. Dojel sem, da se je "zgodilo nekaj nujnega, toda kar je dojel razum, čustva. niso mogla sprejeti... Odpravnik poslov Suric mi je por kazal zadnjo številko «Pravde». Videl sem sliko: Stalin, Molotov, von Ribentrop in neki Gaus. Vsi se zadovoljno smejijo... Toda dogodki so se razvijali naglo. Sovjetsko-nemški sporazum je bil objavljen 24. avgusta. Nekaj dni pozneje je Molotov izjavil, da ta sporazum služi interesom splošnega miru. Kljub temu je le nekaj dni pozneje Hitler začel d-u-go svetovno vojno.» Vzdušje teh dni, breme nenaravnega zavezništva, ki so ga čutili ljudje, to je tema Ehrenburgovih spominov: «Mene je pretresel Stalinov telegram Ribentropu, v katerem se je govorilo o prijateljstvu, ki da je potrjeno s prelito krvjo. Desetkrat sem prebral to brzojavko in čeprav sem veroval v Stalinovo državniško genialnost, je vse v meni kipelo. Ali je mogoče primerjati kri rdečearmejcev s krvjo hitlerjan-cev? Kako pozabiti na reke krvi, ki so jo fašisti prelili v Španiji, na Češkem, na Poljskem in v sami Nemčiji? Nisem zdržal in tedaj je Suric prišel, da bi me spremil. Začel sem razgovor o nesrečni brzojavki. V začetku je odgovoril formalno — tu je diplomacija in brzojavki ni treba dajati posebne pozornosti. Konec julija 1940 se je Ehrenburg vrnil v Moskvo. Slike iz Barcelone in Pariza so ga preganjale. Skušal je povedati to kar je videl. Pisal je Molotovu, da bi mu prikazal stanje v B'ranciji in povedal to, kar govore nemški oficirji in vojaki. Sprejel pa ga je namestnik Lo-zovski, ki ga je poznal od prej. Toda ta ga je poslušal raztreseno in «žalostno gledal v stran». Ehrenburg pravi zase, da je bil naiven in da je mislil, da je točna informacija tista, ki določa politiko, ne pa da se iščejo informacije, ki potrjujejo pravilnost določene politike. Sicer pa je Ehrenburg delal z Lo-zovskim med vojno, ko je ta bil načelnik Sovinformbiroja. Pozneje je Lozovski vodil tudi judovski protifašistični odbor in bil skupno z vsem vodstvom aretiran in konec 1948. leta obsojen ter ustreljen. Bil je star 74 let. Pozneje so ga rehabili-ti rali. Sovjetski književnik opisuje tudi srečanje s Smuškevičem, poveljnikom letalstva v Španiji. «Veselil sem se — pravi Ehrenburg — da vsi niso poginili in mislil sem, da ih mu izkušnje iz Španije moglo ko- ristiti v vojni, ki se bliža. Toda Smuškevič je bil aretiran in dva tedna preden je Hitler napadel SZ ustreljen. V1 listu «Izvestija», prt katerem je Ehrenburg delal sedem let, ga je čakalo presenečenje, ponujali,so mu delo v blagaj-nir, v redakciji tga niso botoli. Sele konec Sprilla 1941 se je Stalin vznemiril. Tedaj ga je nenadoma poklical po telefonu in mu obljubil, da bo poskrbel, da se tretji del njegove knjige «Padec Pariza» objavi. Ta knjiga se ni prej objavila zaradi tega, ker je Ehrenburg v njej prevečkrat omenjal fašizem. Kljub temu je Stalin nemški napad dočakal nepripravljen. Krivdo za to so valili na poveljnike, med katerimi je bil tudi tankovski general Pavlov, ki se je prej boril v Španiji in ki so ga sedaj ustrelili. Začetek vojne Ehrenburg opisuje takole: «22. junija zgodaj zjutraj nas je prebudil telefon. B. A. Milman: «Nemci so ob- javili vojno, bombardirali so sovjetska mesta. Sedeli smo' pri radijskem sprejemniku in čakali govor Stalina. Namesto njega je govoril Molotov in se razburjal. Mene so presenetile besede o izdajalskem napadu. Prelomitev dane besede predstavlja kršenje obveznosti časti, ali vsaj vljudnosti. Hitlerja pa je težko prištevati med ljudi, ki bi imeli kakršen koli pojem o poštenju. Kaj bi se bilo moglo od fašistov sploh priča kovati?» J. D. ditev je bila preteklo nedeljo popoldne v telovadnici osnovne šole v Mačkovljah, ki je bila ob tej priložnosti nabito polna staršev, otrok ter vaščanov nasploh. Skoraj vsi nastopajoči otroci so bili oblečen v slovenske narodne noše. Mnogo dela so za to imele učiteljice, ki so ob pomoči mater šolskih otrok pripravile tudi narodne noše. V začetku programa je učenka petega razreda Irena Bandi pozdravila navzoče in jim želela veliko užitka. Nato pa je ob vsaki točki napovedovala ves bogat spored. Prvi so stopili na oder najmlajši — otroci iz otroškega vrtca, ki so zapeli tri pesmi, Nato so isti otroci recitirali pesem «Kaj ti je ptičica». Za njimi so same deklice recitirale «Rožic ne bom trgala», mali Sergej pa je deklamiral eno pesem. Za najmlajšimi iz otroškega vrtca je nastopil šolski mešani zbor, ki je dvoglasno zapel tri pesmi. Sledile so deklamacije «Voščilo očku» in «Voščilo mamici» ter «Tonček debelušček», ki so ga lepo podali otroci iz prvega razreda. Deklice iz drugega, četrtega in petega razreda so prikazale prizorček «Perice», nato pa so Vesna Purger, Gabrijel Stefančič in Walter Bandi deklamirali «Vprašanje sončecu» in «iCiciban cicifuj». Po napevu pesmi «Tinka Tonta» so deklice rajale, nato so u-čenke petega razreda nastopile s skupno recitacijo. Dobrina Strajn, Marija Stefančič in Irena Bandi so nastopile kot prave ženice v prizorčku «Tri ženice». Se balet po napevu «Sem deklica mlada, vesela», ki so ga prikazale deklice in dečki, nato nastop zbora, ki je zapel «Sumijo gozdovi», «Rad odhajam vrh planine» ter še «Kar prijetno» in s tem je bil prvi del programa zaključen. Po petnajstih minutah odmora so učenci prikazali igro v štirih dejanjih. Nastopili so s «Pavelč- Otroci osnovne šole in otroškega vrtca iz MačkovelJ in Prebenega.ki so se v nedeljo tako izkazali. Zgoraj najmlajši iz vrtca, spodaj osnov, nošolski pevski zbor Radio Trst A 8.30: Slovenski narodni motivi; 9.00: Praznična matineja; 11.20: Oddaja za najmlajše; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Poje vokalni duet z ansamblom «Beneški fantje»; 15.00: Leo Delibes: Sylvia, baletna suita; Igor Stravln. ski: Ognjeni ptič. baletna suita; 16.00: «Ljubo češnjevo drevo», ra. diofonska idila; 16.45: Znane melodije; 17.00: Tržaškemu skladatelju Vasiliju Mirku v spomin; 17.30: Pesem in ples; 18.30: Skladbe italijanskih sodobnih avtorjev; 19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Novele 19. stoletja: Josip Jurčič: «U-boštvo in bogastvo»; 22.30; Dimitri Šostakovič: Preludij in Fuga v C-duru, op, 87, št. 1; Preludij in Fuga v d.motu, op. 87, št. 24; 22.50: Orkester Ray Coniff. Petek, 2». junija 1SMS2 glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 6.35: Jutranja glasba; 7.10: Almanah; 8.20: Narodne pesmi in plesi; 8.30: Simfonična glasba; 10.15: Glasbeni skop; . 9.25: Jurij Gregorc: Simfo. nietta: 9.45: Zborovske skladbe Antona Hajdrtha; 10.15: Od tod in ondod: 11.00: Dopoldne pri W. A Mozartu; 11.55: Vedri intermezzo; 12.05: Kvintet Zadovoljni Kranjci; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Me- tjlllltuiiii.iio 1V.U. LridOUCI 1 i *”■**'• ••••■-»•j»... ••«*'-’ , ««.a»«#. *»* v- program; 11.25: Uspeli mednarodni lodije ob 12.25; 13.15; Zabavna glas- motivi; 11.40: Promenadni koncert; 13.00: Tour de France; 13.30: Glasbeni program — Pahljača; 14.15: Glasbeni program na prostem; 15.20: Glasbeni program na prostem; 16.45: Operetna glasba; 18.10: Koncert lahke glasbe; 20.30: Radijska igra; 21.00: Simfonični koncert: 22.20: Plesna glasba. II. program 8.00: Jutranja giasua; 8.35: Poje ba; 13.30: Dva prizora iz 1. dej Smetanove opere «Dolibor»; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 15.20: Dve simfonični pesnitvi; 17.05; Solist tega tedna; 17.40: Ples ob 17.40; 18.00: Poročila; 18.10: Georges Bizet, prvi verist?; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Anto. nio Vivaldi; 20.15; Tedenski zuna-nje-politični pregled; 20,30; Schubertovi, Mendelssohnovi In Schumannovi zbori; 21.00: Armando Tru- Oniella Vanom; 8.50 Sodobni rit- vajoH; Nočni preludi.); 21.15: Odda. mi; 9.35. Glasbeni program; 10.40; Ja 0 mor-tU; 2215 VeSer v Copa-Pojo Lucia Altieri, L. Bonfiglioli Trst 12.00: PloSče; 12.30: Glasbeni program. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7,00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobr0 jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Glasba po željah (II del); 13.40: Berlinski promenadni orkester; 14.00: Vedro In po. pularno; 14.30: Operetne melodije; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Glas. Dena medigra; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Vokalna in instrumentalna glasba; 16.40: Operna glasba: 17.40: Mali orkester; 18.00: Prenos RL; 19.00; Orkester Franck Pour-cel; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Buddy Ricih; 22.35; Komorna in drugi; 11.00: Glasba za praznični dan; 13.00: Dekle ob 13. predstavlja; 14.45: Plošče; 15.00: Slavni izvajavci: Bruno Walter; 16.00: Ritmi in melodije, Tour de France: 17.15: Romantična Brazilija; 17.35: Radijska igra: 18.20: Organist Jim. my Smith; 19.50: Tour de France; 20.00: Pesmi za Evropo; 20.35: Dino Verde predstavlja varietejski program; 22.00: Večerna glasba. cabani; 22 50: Literarni nokturno (Dis); 23.05: Schoenberg in Martinu. Ital. televizija III. program 17.55: Johannes Brahms; 18.40: Panorama idej; 19.00: Kiavicemba-list Ralph Kirkpatrick; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.40: Richard Strauss; 21.20: «Malomeščanl» — drama Maksima Gorkega. 17.15; Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 19.20: Mali koncert, 19.50: Na pragu znanosti: kaj Je matematika; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Televizijska igra; 22.20: Pevski program; 23.50: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Glasbeni spored; 22.15: TV dnevnik; 22.35: Simfonični koncert. Slovenija 5.00; Dobro jutro!; 8.05: Melodi- je In smeh; 8.30: Zabavni kalejdo. čemi film. Jug. televizija J RT 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Večna nevesta — angle ška filmska komedija. Plaže — francoski dokumentarni film. Zagreb 20.20: Dokumentarni film; 21.10: Therese Raciutn — celove- Rudi Kocjančič in Rudi Martini v vlogi dveh ministrov, kraljico vil je igrala Dobrina Strajn. Vsi nastopajoči so se zelo vživeli v svoje vloge in zato so prisotni /. navdušenjem odobravali njihov nastop. Izvajanje programa je občinstvo pozdravljalo in odobravalo z burnim ploskanjem ob najraz» ličnejših epizodah ter seveda tudi na koncu igre. Pohvaliti je trebi tudi mladega vaščana Rudija Žerjala, ki je program izpopolnjeval s harmoniko. Prav zares bi bilo o tej šolski prireditvi treba še marsikaj povedati, kajti omeniti bi morali vsakega izvajavca, vsakega dečka in deklico tako iz otroškega vrtca- kot iz osnovne šole, kajti vst so bili zares pridni in požrtvovalni. Toda to velja več ali manj za vse slovenske šole ra Tržaškem, kjer postajajo šolske razstave in prireditve pravi prazniki ne le otrok in njih staršev, ampak vsega kraja. Sicer smo učiteljice že pohvalili ker so pomagale pri pripravi narodnih noš. Pohvaliti je treba tudi učitelje, ki so se s svojimi kolegicami toliko potrudili, da so mladino pripravili na to lepo in uspelo prireditev. M. M. Podobnikar razstavil v Piranu Trdo železo se mu pokori 16. junija je ona v Pi bila v Mestnem muzeju v Piranu odprta razstava kovanih izdelkov Martina Podobnikarja iz Pirana. Mojster prvič predstavlja javnosti vrsto svojih izdelkov, od okrasnih stenskih predmetov, preko umetno izdelanih visečih in stenskih svetilk in prelepih svečnikov, do stojal za cvetje, dežnike itd. Posebno lep je kamin v primorskem slogu z vsemi pritiklinami. Na prvi pogled bi človek rekel, da prednjači v tem umetno izdelana «napa». Ce pa si človek to podrobneje ogleda vidi, da sta izredno lepa tudi košara za drva in stojalo za pritikline ognjišča. Prav tako se pogled ustavi na lepo izdelani pručki in košarici za smeti. Kdor pa pozna primorsko ognjišče, takoj opazi, da je mojster prezrl istrsko «železo» in g c je iz nerazumljivih vzrokov nadomestil s pripravo za peko ražnjičev, ki saodi nekam v južni kulturni krog in je bila k nam le prinesena. Mnogo lepši bi bil ta komplet, če bi ga krasilo umetno izdelano primorsko ali istrsko «železo». Ista reč je z verigo. Trojna veriga spada v kranjski kulturni krog. Primorci in Istrani poznamo enojno verigo z železnim podaljškom. Res je, da je trojna veriga za oko prijetnejša, ker jo krasi lepo oblikovan železen obroč za ko. tel, vendar bi bil popolnoma primorski komplet kamina v tem ambientu bolj na mestu. Mojster je razstavil celo vrsto visečih svetilk. Od prve do zadnje so vse lepe. Med vsemi pa prednjačita predvsem dve. To sta dva na star način obli» kovana istrska •ferola». Tu lahko vidimo, da je primorski kulturni krog že močno vplival na Podobnikarja, kar mu seveda štejemo v dobro. Podobno je z vratnimi tolkači, za katere so mu dali idejo preprosti, vendar lepi vratni tolkači, ki so v Piranu običajni. Morda bi bilo želeti, da bi st mojster bolj zanimal za obmorske motive in predmete, ki jih je v naših mestih vse polno. Vsekakor je mojster z razstavo podal zanimiv pregled svojega obširnega dela. Nekdo od obiskovavcev razstave mu je v knjigo vpisov zapisal: •Železo se vam pokori». S tem je hotel nb-iskovavec poudariti, da je bil nandù šen nad razstavljenimi predmeti kar mu vsekakor verjamemo, ker so predmeti v resnici lepi, ker se mojstru železo v resnici pokori. Martin Podobnikar ni kropiti-ski kovač. Učil se je pri znanem, zdaj že pokojnem umetnem kovaču Stanetu Cirmanu « Ljubljani. Njegova kovaška u-metnost je zrasla torej v našem slovenskem centru, ki je bil vedno znan po svojih kovaških izdelkih. Presajena iz Ljubljane v Piran, ki je bil . po svoji strani zopet zelo znan po svojih umetnih kovačih, dobiua moj- strova umetnost nove oblike, bogati se z novimi predmeti in s tem dobiva tudi novo podobo, kajti kulturno bogata Primorska že vpliva na mojstrovo oblikovanje in bo po vsej verjetnosti še bolj vplivala v bodočnosti. Ce si človek ogleda pogoje, v katerih mladi mojster dela, se čudi, da je moglo sploh kaj takega nastati. V tesni in temni kleti Zidovskega trga n Piranu, ki ni primerna za to, pokori svoj trdi element. Se nekaj besed o pomenu takih razstav. Vemo, da umetna kovaška obrt propada. To ni pojav samo pri nas. To velja za ves svet. Prav tako propada jo tudi drupe obrti. S tem, da jim kulturne ustanove, kakor so muzeji nudijo svoje prostore za razstave, rešujejo dragoceno kulturno dediščino, ki bi jo bilo treba vsekakor ohraniti. Muzpji so naravnost poklicani za to, da pospešujejo to vrsto umetnosti in da med ljudstvom vzbudijo zanimanje zanjo, kajti brž ko neka tradicija med ljudstvom umre, je p okopana za vselej. Ce pa ljudstvo nekaj o-hrani, vzljubi, ima pogoje ne samo za ohranitev, temveč tudi za razvoj. PAVLE MARTINC — ? 29. junija 1962 (vAriiko-beneški dnevnik V OBČINSKI DVORANI PRED ŠTEVILNIM OBČINSTVOM Zaključna prireditev otrok osnovne šole v Doberdobu Nagovora učitelja Albina Šuligoja in didaktičnega ravnatelja dr. Milana Brešana V nedeljo popoldne so imeli učenci slovenske osnovne šole v Doberdobu zaključno šolsko prireditev. Predstava se je pričela ob 17. uri v občinski dvorani pred velikim številom staršev in vaščanov ter občinskih in šolskih oblasti. Otvoritveni govor je imel učitelj Albin Šuligoj, ki je pozdravil prisotne in se jim zahvalil, da so se kljub neznosni vročini odzvali v tako velikem številu In s tem pokazali, da jih v resnici zanima vzgoja naših otrok. Rekel je, da ni treba pričakovati umetniškega nastopa, toda je treba upoštevati trud, ki so ga vložili otroci, in mladost nastopajočih. Zahvalil se je tudi za prostovoljne prispevke, ki bodo šli v korist šolskega patronata. Prisotni ravnatelj slovenskih osnovnih šol dr. Milan Brešan se je v imenu vseh prisotnih zahvalil za trud, ki so ga vložili učitelji pri vzgoji otrok, ter poudaril vzgojni pomen takih šol-»kih prireditev. Pri prvi točki sporeda je učenka Gabrijela deklamirala pesem «Mami». Sledil je prizorček «Zadnji dan». Ta igrica poudarja predvsem, da se je treba pridno učiti skozi celo leto, ker bo drugače zadnji dan šole bridek za neprid-nega učenca. Kot tretja točka je «ledila deklamacija v italijanščini «La cicala e la formica», ki jo je prav lepo podala učenka Franka. Za naslednjo točko so zapeli Štiri pesmi: Naša četa Ciganček, Risveglio di primavera in Čriček. Sledil je prizor v dvogovoru: Ciciban posluša očetovo uro. Igra «Sestrin varuh» je žela med ob- ■lllIllllIlllIlIllllllillHilllllMlllIiimiiilllls CORSO. 15.00 «Cartouche». J. P. Beimondo in C. kardinale. Francoski barvni film VERDI. 15.00 «Star fant v nebesih» (Uno scapolo in paradiso), Bob Hope in Lana Turner. Barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 15.00 «Znamenite ljubezni» (Amori celebri). B. Bar-dot in J. P Beimondo. Italijan. sko.francosiki barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 15.00: «Mrzlica upora» (Febhre di . rivolta), G. Halli in R. Hossein. Italijansko-francoski črnobeli film v cinemascopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANE Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. činstvom veliko odobravanje. V glavni vlogi je nastopil Branko Peric, ki je igral zelo prepričljivo. Sledili so prizorčki: «Mehurčki», deklamacija «Deček in cvet», nato rajanje «Delajmo, delajmo zlata kolesa». V prizoru «Matteo finto sordo» v italijanščini je nastopil Jožko Jarc. Učenca Anica in Boris sta nekaj zapela, imedtem so se pripravljali na zaključni prizorček o volku in lisici. Igra o volku in lisici je napravila marsikateremu malemu gledavcu prav veliko presenečenje. Zagledali so pravega'krvoločnega volka in lisico zvitorepko. Nastopali so u-čenci Marta Lavrenčič, Andrejna Lakovič, Jožko Jarc in Mario Fer-letič. Za zaključek predstave so zapeli pesem o lisički. Učitelj Šuligoj se je zahvalil prisotnim za udeležbo in tudi otrokom, ki šo tako lepo igrali. Dr. Brešan, kakor drugi pa so bili presenečeni nad lepim nastopom doberdobskih učencev. Dobro bi bilo, da bi se vsako leto pripravile take šolske predstave, ki imajo tudi vzgojni pomen. le. bivavci okoliških vasi, ampak tudi številna beneška duhovščina. Ta dan bo namreč Mario Hvalica, doma iz Kravarja, bral svojo prvo mašo. Domačini želijo, da bi opravljal dušnopastirsko de. lo med svojimi rojaki. Praznik komunističnega tiska Sekcija KPI v Doberdobu javlja, da bo od 29. junija do L julija na letnem plesišču na Poljanah festival l’Unità in Dela. Poleg raznih tekmovanj in zabavnih prireditev je na programu tudi izvolitev zvezdice l'Unità in Dela. Prebivavci okolice ip ljubitelji plesa so vabljeni, da se udeležijo letošnjega festivala, ki ima namen zbližati delovne ljudi in jih razvedriti.. Ce bo slabo vreme bo celotni program preložen na prihodnji teden. le. Poglobiti podvoz na prehodu Rdeča hiša Skupina občinskih svetovavcev PSI Elio Zuliani, Viktor Vižintin in Peter Sancin je poslala gori-škemu županu resolucijo, s katero občinski svet poziva pristojne urade ANAS v naši deželi, naj poskrbijo, da se zniža cestišče pod železniškim mostom na mednarodnem prehodu Rdeča hiša, ker škoduje mednarodnemu tovornemu prometu, ki se je v zadnjem času usmeril skozi ta prehod. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,8 stopinje ob 14. uri, najnižjo 8,8 stopinje ob 3.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odst. Šolski / razstavi Danes dopoldne bo v osnovni šoli v Pevmi razstava ročnih del šolarjev Vaščani so vabljeni, da si jo Ogledajo. Danes 29. junija bo v Jutranjih u-rah otvoritev razstave ročnih del, ki »o Jih pripravili osnovnošolski otroci Iz JamelJ. Razstava ročnih del bo v šolskih prostorih. Vabljeni so vsi predvsem starši, d» si ogledajo, kaj so napravili iameljski otroci. Darovi in prispevki Za Dijaško Matico je daroval N. N. iz Sovodenj 1.000 lir. Počitniška kolonija za otroške vrtce Občinska uprava iz Gorice sporoča vsem prizadetim, da bodo dne 5. julija odprli v vili «Serena» v Ul. 20. septembra počitniško kolonijo za otroke občinskih otroških vrtcev. Kolonija bo odprta do 11. avgusta vsak dan od 9. do 17. ure razen ob nedeljah in praznikih. Vpisovanje se vrši 5. julija od 9. ure dalje v vili «Serena». Beneški Slovenec novomašnik V nedeljo 1. julija bo v Kravarju v Beneški Sloveniji, velika svečanost, katere se ne bodo udeležili samo vsi domačini in pre- Tombola na Travniku Kot je že v tradiciji, bodo tudi letos na praznik sv. Petra in Pavla, danes 29. junija organizt. rali na Travniku v Gorici tombolo v prid občinskega zavoda za sirote «Lenassi». Tombola se začne ob 19.30 in je zanjo določenih za 110.000 lir dobitkov, lei so takole razdeljeni: 10.000 lir kvaterna, 20.000 lir činkvina, 70.000 lir prva tombola in 10.000 lir druga tombola. V RAZSTAVNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Zanimiva razstava občinskih otroških vrtcev Zastopana sta tudi slovenska otroška vrtca Včeraj popoldne ob 17. uri je bila uradna otvoritev zaključne razstave občinskih otroških vrtcev. K otvoritvi je prišel župan dr. Poterzio z odbornikom za šolstvo, šolski proveditor De Vetta, ravnateljica otroških vrtcev gospa Calabrese in drugi. Predstavniki oblasti so si z zanimanjem ogledali razstavljena dela, med katerimi so bila posebno zanimiva ročna dela v najrazličnejših oblikah in barvah. Vsak vrtec je imel svoj kotiček in pred njim so goste pričakali otroci, ki so zastopali tisti vrtec. Slovenski otroški vrtec iz Ul. Croce, ki ga vodi ga. Lorefice, so zastopale deklice M. Rustja, A. Figelj in M. Špacapan. Vrtec iz Ul. Randaccio, ki ga vodi M. Le-banova, pa sta zastopala Robi Mervič in Patica Picione. Tako eni kot drugi so imeli razstavljene zelo lične predmete, ki »o jih pohvalili tudi predstavniki občine. Ko je bil uradni ogled mimo, MiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiMiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiii UGOTOVITVE OELAVSKE ZBORNICE Kršenje zakonov in nepravilnosti v podjetjih Moncaro in Koren V podjetju za izdelovanje pletenin Moncaro živi 60 delavk v nezdravi delavnici Delavska zbornica je obvestila delavke delavnice za izdelovanje pletenin Moncaro, da obstajajo številne nepravilnosti. Podjetje ne izvaja vsedržavnega sporazuma o združitvi prejemkov, ne izvaja vsedržavnega sporazuma o enakosti plač, ki velja od 1. januarja 1962. leta dalje, krši določila pogodbe, ki se nanašajo na kvalifikacije in vajensko dobo, ni skrajšala delovnega časa kot določa pogodba od 1. junija 1962, zahteva od delavk, da očistijo stroje in prostore po končanem delovnem času in jih za to delo ne plača, zahteva od njih, da začnejo delati pet minut poprej, da poženejo stroje, vajencem ne priznava dopustov v skladu z zakonom štev. 25 od 19. januarja 1955 (doslej so vajenke imele samo 12 dni počitnic), izplačevanje se vrši na teden in netočno, delavnica je nezdrava, ker nimajo ventilatorjev, niti oken, sanitarne naprave so zelo slabe, v tem prostoru pa dela 60 oseb, plačilni ovoj ni izpolnjen v skladu z zakonom štev. 4 od 5. januarja 1953. Delavska zbornica zahteva sestanek z vodstvom podjetja, da uredi nastala vprašanja. Na sestanku delavcev podjetja Koren so se predstavniki Delavske zbornice dogovorili, da pošljejo ravnateljstvu podjetja in v vednost Zvezi industrijcev pismo z zahtevami po odpravi nekaterih kršitev zakonov. V pismu se navaja, da podjetje ne izvaja sporazuma o kon-globaciji, da niso izvedli sporazuma o obnovi vsedržavne delovne pogodbe, ki je pričela veljati L maja 1962, s katerim so se mezde zvišale za 8,50 odstotka, naj se izplača posebna nagrada 50 ur, se zniža delovni čas, podaljšajo počitnice, izplača starostna nagrada itd. Podjetje naj bi leta 1955, ko je iz obrtniškega postalo industrijski obrat, odpustilo in ponovno spre-jelo na delo vse delavce, kar je v nasprotju z zakoni. Delavci so s tem izgubili leta službe ter pravice, ki se tičejo počitnic, odpravnine, nagrad itd. V pismu se nadalje navaja napačno računanje počitnic, poročnega dopusta, dnevnic in službe- nih potovanj in pisanja plačilnih kuvert. Tudi s predstavništvom podjetja Koren zahteva Delavska zbornica sestanek, da bi se odpravile navedene pomanjkljivosti. Štipendije ENAOLI Državna ustanova za pomoč sirotam delavcev (ENAOLI) je objavila pravilnik za podeljevanje štipendij dijakom za šolsko ledo 1962-63. Prizadeti naj vložijo prošnje na posebnem obrazcu, ki ga dobijo pri zastopniku ENAOLI v Gorici (pri INAIL). so si ogledali razstavo tudi številni starši, ki so se medtem zbrali pred razstavno dvorano. Razstava bo odprta tudi danes v pe tek od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Vabimo starše, ki imajo o'ioke v vrtcu ali godne za vrtec, da si jo ogledajo, ker bodo tako dobili vsaj približno sliko o teni kaj se otroci med letom en-učijo. # # # Z dekretom je goriški prefekt podaljšal do 30. septembra 19‘-2 razpored prazniških izmen bencinskih črpalk v naši pokrajini. Tako bo ostal v veljavi dosedanji razpored prostih dni servisov na podlagi že veljavnega urnika. Večer klasičnih plesov v Gorici Sola za klasične plese «Tersicore», ki ima svoj sedei v Ul, Dante v Gorici in jo z uspehom vodi Itala di Bert - Brandolin že od leta 1959, priredi v soboto 30. t. m. v veliki dvorani UGG na Trgu Cesare Battisti večer klasičnih plesov z začetkom ob 21. uri. Prireditev je pod pokroviteljstvom Rdečega kriia in čisti dobiček je namenjen otrokom, ki so potrebni preventivnega zdravljenja proti jetiki v Enegu. Nastopilo bo 60 gojenk te iole iz Gorice in Triiča, ki bodo izvajale naslednji program: 1. Ples ilr od Ponchiellija; (Jutro, Večer, Zvezde, Luna, Noč); 2. «Divertissements» raznih klasičnih avtorjev; 3. Plesna šola — balet v enem dejanju, ki ga je napisala ga. Mimy Brandolin po glasbi Straussa. Med 60 gojenkami te šole je tudi nekaj slovenskih deklet, med katerimi naj omenimo Milojko Saule, Nadjo Leban, A. Ivanov, A. Gravnar itd. Prvi dve bosta imeli pri jutrišnjem nastopu vidnejše vloge. Vstopnina k prireditvi: Sedeži prve vrste po 500 lir, druge vrste po 300, galerija po 150 lir. PROMETNA NESREČA NA KRIŽIŠČU V PODTURNU Vespist trdi v mrtvaški voz Vespist Vittorio Cej dobil lažje poškodbe Na križišču v Podturnu, kjer se križata Ul. Lantieri in Ul. Lunga, se je včeraj okrog 13.30 pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bili udeleženi dve vozili. Vespa 130 GO, ki jo je vozil 19-letni Vittorio Cej iz Gorice Borgo Castello št. 14 in ki se je peljal po Ul. Lantieri v smeri proti U. Veniero. Ravno takrat pa je privozil na križišče občinski mrtvaški voz, ki ga je šofiral občinski uslužbenec 56-letni Angelo Vitrolo iz Gorice Ul. Toriani 39 ter je bil namenjen v Ul. Lunga za neki pogreb. Ker je vespist Vittorio Cej na tej cesti imel prednost, se na križišču tudi ni ustavil, zato je trčil v zadnji levi del voza in padel z vespe. Na kraj nesreče so poklicali avto Zelenega križa, ki je Ceja odpeljal v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto. Zdravniki so mu ugotovili udarec v desno podlaht, v levo koleno ter več prask na raznih delih telesa. Nudili so mu prvo pomoč ter ga poslali domov. Okreval bo v 8 dneh. Na kraj nesreče je prišla tudi izvidnica cestne policije, ki je napravila zapisnik. Zaradi okvare pogreb v Ul. Lunga poslati drugo vozilo. Pri padcu s češnje si je polomil rebra Včeraj okrog 13. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 70-letnega Alojzija Perčiča iz Bu-kovlja pri Steverjanu. Zdravniki so mu ugotovili zlom treh reber in udarec v levo prsno stran. Zato so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju. Mož se je ponesrečil, ko je pri obiranju češenj padel z drevesa. KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI ¥ peti, zelo borbeni etapi, zmaga Belgijca Daemsa Altig ohranil vodilno mesto v lestvici ST. MALO, 28. — Današnja 5. etapa je bila brez dvoma najbolj živahna letošnjega Toura in je potekala od začetka do konca v napetem razpoloženju Številni kolesarji so danes sprožili napad za napadom, toda nobenemu se ni posrečilo priti do naskoka, ki bi mu lahko pripomogel do zmage. Kdor je poskusil srečo, je imel takoj pri sebi varuhe, kar je najlepši dokaz, da imajo vsi člani sodelu--------------------- jočih ekip nalog, da strogo pa- zijo na najbolj nevarne udeležence. Vse kaže, da bomo izvedeli za ime zmagovavca Toura šele po etapah na kronometer in tistih, ki bodo pripeljale kolesarje do gorskih velikanov. Med današnjo etapo so se izkazali tudi Italijani in prvi med njimi Bailetti, kateremu se je posrečilo zbežati. Daleč pa ni prišel, ker se je za njim pognala skupina 14 zasledovavcev, od katerih je bilo nič manj kot 101 ostremu tempu je prišlo do cl- iiiiiiiiiiiiHmiiiiiimMimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111 iiin**.iit Italijanov. Glavno zaslugo, da Bailetti ni prišel do etapne zmage pa je imel Van Looy, kateremu so danes prisodili nagrado za najbolj borbenega kolesarja. Skratka: današnja etapa je bila zelo zanimiva in borbena. Ko lesarji so 215 km dolgo progo prevozili s povprečno hitrostjo 40 km na uro. Proga je potekala po valovitih tleh Normandije in Bretanije, Beg je sledil skoraj brez prestanka begu in kljub lil TU1NTAM ATLETIKA Nobenega presenečenja na dvoboju Norveška-Jugoslavija OSLO, 28. — Atletski dvoboj med Norveško in Jugoslavijo se je končal z zmago gostov 111:98. Kljub zmagi, ki je bila dosežena šele v drugem dnevu tekmovanja, se jugoslovanski atleti niso preveč izkazali. Izidi drugega dne: 200 m: 1. Paulens (N) 21”6, 2. Garstein (N) 22”1, 3. Sarič (J) 22”2, 4. Snajder (J) 22”3. 1.500 m: 1. Helard (N), 2. Ha-marbend (N), 3. Naraks (J), 4. J. Kovač (J.). 110 m ovire: 1. Lorger (J) 14"4, 2. Petrošič (J) 14"5, 3. Ko-len (N) 14”9, 4. Gulbardsen (N) 15”1. 400 m: 1. Bosnar (J) 48”4, 2. Glorie (J) 48"9, 3. Bolt (N) 49”2, Brisait 49’'7 Skok v daljino: 1. Ledič (J) 7,23 m, 2. Anderssen (N) 7,10 m, 3. Munič iJ) 7,09 m, 4. Blat (N) 7,07 m. 1 10.000 m: 1. Londem (N) 30’ in 04”9, 2. Ivanovič (J) 30’05”2, 3 Štros (J) 30’33”, Telesbo (N) 30’33”2. Krogla: 1. Anderssen (N) 17,31 m, 2. Jocovič (J) 17,22 m, Toma-šovič (J) 16,90 m, 4. Lorenssen (N) 15,60 m. Kladivo: 1. Strandoem (N) 62,05 m, 2. Bezjak (J) 59,95 m, 3. Račič (J) 58,95 m, 4. Felaide (N) 57,55 m. Skok s palico: 1. Lešek (J) 4.40 m, 2. Novik (N) 4,40 m, 3. A-rapovič (J) 4,40 m, Foerde (N) diskvalificiran. Štafeta 4x400 m: 1. Jugoslavija 3’14”6, 2. Norveška 3T6"5. ROKOBORBA Ekipa Sovjetske zveze najbolj uspešna na svetovnem prvenstvu TOLEDO, 28. — Sovjetska zveza, ki si je osvojila naslov ekipnega svetovnega prvaka v prosti rokoborbi, je prišla še bolj prepričevalno tudi do naslova v grško-rimskem slogu, kjer so v konkurenci posameznikov trije Rusi osvojili prva mesta. Od Italijanov se je najbolj izkazal Ignazio Faora, ki je zasedel 2. mesto v mušji kategoriji. Zmagovavci v kategorijah so: Mušja — Ribalko (SZ) Peresna — Imre Polyak (Madž.) Petelinja — Masamitsu Ichigui-chi (Jap.) Lahka — Kazim Auvaz (Turčija) Srednjelahka — Anatolij Ko-lesov (SZ) Srednja — Tevfik Ki z (Turčija) Srednjetežka — Rostom Aba-shidze (SZ) Težka — Istvan Kozma (Madžarska) Ekipna lestvica je sledeča: 1. SZ 40 točk 2. TURČIJA 31 3. BOI,G ARIJ A 20,5 4. MADŽARSKA 16 5. ZAH. NEMČIJA 8,5 6. JAPONSKA in ZDA 8 8. ZAR in SVEDSKA 6 10. JUGOSLAVIJA, ITALIJA in DANSKA 5 itd. Ija 141 od 143 kolesarjev, kolikor jih je danes startalo v Pontu l'Eveque. Žrtev današnje e-tape je postal zmagovavec gorske nagrade na Giru Španec Angelino Soler, ki mu poškodovano koleno ni dovolilo, da bi sploh prišel do njemu ugodnih gorskih cest. Čeprav so bili Italijani danes zelo agilni, niso imeli sreče. Ne Bailetti, ne kasneje Benedetti, ki je skušal priti do ciljne zmage. Samo Daems, ki sicer teče za italijansko ekipo, je znal izrabiti ugoden trenutek in si je tik pred vhodom na stadion nabral 20 m naskoka, ki so mu zadostovali, da ;ie prvi privozil do cilja. Za njim sta se na častnih mestih uvrstila Francoz Graczyk in Italijan Benedetti. Vrstni red na cilju 5. etape Pont l’Eveque - St. Malo je sledeč : 1. DAEMS (Belg.) 5.21’48” (z odbitkom 5.20'48”) 2. Graczyk (Fr.) 5.21'50” (z odbitkom 5.21’20”) 3. Benedetti (It.) 5.21’50” 4. De Cabooter (Belg.) 5. Van Aerde (Belg.) 6. Van Looy (Belg.), 7. Gainche (Fr.), 8. Maliepaard (Hol.), 9. Velly (Fr.), 10. Altig (Nem.), 11. Manzoni (It.), 12. Rubagotti (It.), 13. Zorzi (It.), 14. Claes (Belg.), 15. Darrigade (Fr.), 16, Nencini (It.), 17. J. Groussard (Fr.) 18. Viot (Fr.), 19. Zilverberg (Hol.), 20 Adorni (It.), 23. Galvanin (It.), 24. Mahe (Fr.), vsi v 5.21’50” itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. ALTIG (Nem.) 26.32’35” 2. Darrigade (Fr.) z zaost. 35” 3. Daems (Belg.) 1’21” 4. Van Looy in Plankaert 1’29” 6. Simpson (VB) 1’54” 7. Anquetil (Fr.), Geldermans (Hol.), Stolker (Hol.) 2'00” 10. Junkermann (Nem.) 2’03”, 11. Ronohini (It.) in Suarez (Sp.) 2T1", 13. Van Est 2’21”, 14. Hoe-venaers (Belg.) 2’23”, 15. Baldini (It.) 2'30”, 16. Carlesi (It.) 2’34”. 17. Otano (Šp.) 2’48”, 18. G. De-smet (Belg.) 3’02”, 19. Anglade (Fr.) 3T5”, 20. Stablinski (Fr.) 3’48" itd. TENIS LONDON, 28. — Tudi Nicola Pietrangeli, ki je bil nosivec 7. skupine, se je moral posloviti od wimbledonskega mednarodnega turnirja. Italijan, ki je imel lepe možnosti, da se uvrsti med prvimi, je danes klonil barbe1 nemu Angležu Alanu Millsu * 8:4, 2:8, 4:6, 7:5, 8:1. Indijec Krishnan pa je moral odstopiti tik pred koncem prve-ga seta. V borbi z Avstralcem Fraserjem si je Krishnan po».. doval gleženj, zaradi česar je bil nesposoben za igro. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiimiiiiiiiimuuiiiitiiMiiiitiiiiimiiimimHiiiiMiiimimHiHf NOGOMET PARIZ, 28. — Beograjska Crve-na. zvezda je z zmago z 2:0 (1:0) nad dunajskim Rapidom zmagala na mednarodnem turnirju v Parizu. Pariški Racing, ki je premagal 3:2 enajstorlco Santos», Je zasedel tretje mesto. Splavitev v Tržiču V Tržiču bodo 3. julija splavili iz ladjedelnice motorno ladjo za splošni tovor «Sagittarius», katero so zgradili za družbo Ital-sider. Nova ladja, za katero so postavili gredelj 2. oktobra 1961, ima 35.000 ton nosilnosti. Dolga je 194 m in široka 28 m. Pogonski stroji so tipa CRDA-FIAT 16 tisoč 800 konjskih sil. Ladja bo dosegla hitrost 17 vozlov. Botra «Sagittariusa» bo gospa Angela na mrtvaškem vozu, so morali za Petrilli, soproga predsednika IRI. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR obvešča, da bo veljaj za časa počitnic in do preklica sledeči urnik vadb na stadionu «Prvi maj»: OB TORKIH odbojka za ženske in mia. d inče OB SREDAH odbojka za moške OB ČETRTKIH telovadba OB PETKIH odbolka za moške OB NEDFLJAH odbojka za vse Otroška telovadba odprde do nadaljnjega KOŠARKA V MILJAH Red Knights in Hausbrandt danes za prvo mesto Sinoči se je v miljski telovadnici pred nepričakovano visokim številom gledavcev nadaljevala vrsta poletnih košarkarskih turnirjev. Na sporedu je bilo prvo kolo tekmovanja za pokal brazilskega zavoda za kavo. V prvi tekmi večera sta se pomerili petorki italijanske vojne mornarice iz La Spezie in ameriških čet v Italiji Red Knignts. Medtem ko srno Američane že videli v Trstu, je bila ekipa mornarice kljub temu, da so njeni igravci po večini Tržačani, za nas novost Obe ekipi sta zadovoljili s svojim nastopom, Od začetka do konca sta obdržali hiter tempo in sta pokazali nekaj vrhunskih elementov. Kljub vigranosti mornarjev in njihovim poletom, so Američani prešli v prednost, so držali vajeti igre celo tekmo trdno v svojih rokah in so zmagali s 16 točkami razlike. Tudi v drugem srečanju je bila borba precej izenačena. Milj-ska Libertas je skušala pripraviti ob spodbujanju navijačev presenečenje toda tekmeci Hans-brandta so posebno v drugem delu igre polagoma večati naskok in prepričljivo zmagali. Izida včerajšnjih srečanj sta sledeča: Red Knights - Mornarica 74:88 Hausbrandt - Libertas 58.46 Danes zjutraj bo ob 9.30 srečanje za tretje mesto med premagancema medtem ko bo ob 11. nastop za prvo mesto, za katero se bosta potegovala Red Knights in Hausbrandt. P.zio IVO ANDRIČ | Travniška kronika ama JCJ.wwAVkwwwvw.' KONZULSKI ČASI wwv Fra Ivo je še tisto Jutro obiskal von Pauliča, mu razložil vso zadevo in izročil strup. Podpolkovnik je takoj napisal Da-villu pismo s poročilom, da ga je hotel njegov varovanec Rotta zastrupiti. Ima dokaze in priče. Nesrečniku sicer ni uspelo in mu ne bo, toda on, von Paulič, prepušča Davillu in njegovi uvidevnosti, da presodi, ali more francoski konzulat še ščititi takega človeka. Podobno je pisal tudi kajmakamu. Ko je podpolkovnik to storil, je mirno začel živeti in delati kakor doslej, z istim služabništvom, in užival hrano od iste kuharice. Zato pa so bili drugi silno razburjeni : kajmakam, fratri, posebno pa Da ville. Davna je dobil nalogo, da postavi Rotto pred izbiro: ali takoj pobegne iz Travnika ali pa izgubi zaščito francoskega konzulata in ga bodo prijele turške oblasti zaradi dokazanega poskusa zastrupitve. Se isto noč je Rotta izginil iz Travnika skupaj z Andžo iz kavarne v Kalibunaru. Davna mu je pomagal pobegniti v Split. Obenem je pa Davilie sporočil francoskim oblastem v Splitu o zadnjih Rottovih dejanjih in priporočil, naj ga kot nevarnega in prismojenega človeka ne uporabijo za nobeno službo, temveč ga Spodijo dalje na Levant in prepuste njegovi usodi. 26 Poletni meseci so prinesli tokrat vsaj malo olajšanja in pomirjenja. Dozorelo je sadje in bela žita in ljudje so se nekoliko potolažili in umirili. Toda glasovi o vojskah, o velikem obračunu in neizbežnem Napoleonovem padcu še pred jesenjo niso potihnili. Posebno fratri so trosili te govorice. To so delali tako vneto in naskrivaj, da jih Davilie ni mo- gel ujeti pri delu ne pobijati govoric tako, kakor bi bilo treba. Nekega dne v začetku septembra je von Paulič v večjem spremstvu kakor navadno obiskal svojega francoskega tovariša. Vse poletje, ko so se širile razburljive govorice in najne-verjetnejše novice o Franciji, je bil von Paulič miren, vedno enak do vseh. Vsak teden je poslal gospe Davillovi svoje vzorce cvetja ali povrtnine iz semena, ki sta ga skupaj kupila. Ob redkih srečanjih z Davillom je izjavljal, da ne verjame v splošno vojno in da ni nobenih znamenj, da bi Avstrija morebiti opustila svojo nevtralnost. Citiral je Ovida In Vergila, razlagal vzroke lakote in pomanjkanja v Travniku in pojasnjeval, kako bi se ta nadloga mogla odpraviti. In kakor vedno je govoril o teh stvareh, kakor bi šlo za vojno na drugem planetu ali kakor bi omenjal lakoto na drugem koncu sveta. Sedaj, natanko opoldne v tem mirnem septembrskem dnevu, je sedel von Paulič v pritlični Davillovi sobi, slovesnejši kot običajno, toda miren in hladen kakor vselej. Prišel je, pravi, zaradi čedalje številnejših novic, ki se razširjajo med tukajšnjimi ljudmi o bližnji vojni med Avstrijo in Francijo Kolikor ve, so te govorice neresnične in hoče o tem prepričati tudi njega, Davilla. Vendar pa želi ob tej priložnosti povedati, kako si zamišlja njune odnose, ako bi vojna zares izbruhnila. Podpolkovnik, mirno zroč v svoje bele, sklenjene roke, je pojasnil svoje stališče: «V vsem, kar ne zadeva politike ln vojne, naj najini odnosi, po moji misli, ostanejo kakor doslej. Kot poštena človeka in Evropejca, ki sta pri opravljanju svoje dolžnosti poslana v to deželo in prisiljena živeti v nenavadnih okoliščinah, mislim, da ni potreba, da bi se preganjala in obrekovala pred temi barbari, kakor se je to morda dogajalo prej. Stel sem za svojo dolžnost, da vam to povem spričo razburljivih govoric, o katerih sem prepričan, da so neutemeljene, in da vas vprašam za vaše mnenje o tem.» Davilla je stisnilo v grlu. Po vznemirjenosti francoskih oblasti v Dalmaciji je zad- nje dni sprevidel, da se nekaj pripravlja, toda poročil ni imel nobenih čeprav tega ni hotel pokazati von Pauliču. Z glasom, hripavim od razburjenja, se Je zahvalil avsin.i-skemu konzulu in dodal, da se popolnoma strinja z njegovim mišljenjem, da je vedno mislil tako in ni njegova kriv-da, če je bilo nekoč s von Pauličevim prednikom drugače. Davilie je hotel še korak dalje’ «Upam, dragi gospod, da se bomo vojni izognili, če pa že mora biti, bo brez sovraštva in kratka. Verujem, da bodo nežne in vzvišene družinske vezi, ki vežejo naša dvora, tudi v tem primeru ublažile ostrine in pospešile pomiritev.» Von Paulič, ki ga je doslej gledal naravnost, je nenadoma povesil oči In njegov obraz brez pogleda je postal stroe in odbijajoč Tako sta se ločila. Teden dni kasneje sta prišla posebna kurirja, avstrijski iz Broda in francoski iz Splita, in konzula sta skoraj hkrati zvedela, da je napovedana vojna, že drugi dan je prejel Da-ville pismo, v katerem mu je von Paulič sporočil, da sta njuni deželi v vojni, in ponovil vse, kar sta se ustno domenila o medsebojnem odnosu za čas vojne. Na koncu je izjavil gospe Davillovi svoje spoštovanje in pripravljenost za vsako osebno uslugo. Davilie je takoj odgovoril in poudaril, da se bo s svojim osebjem ravnal po tistem, kar sta sklenila, kajti «vsi pripadniki zapadnih držav brez razlike so tukaj v Orientu ena sama družina, pa naj bodo v Evropi med njimi kakršna koli nesoglasja». Dodal je, da se gospa Davilie zahvaljuje za pozornost in ji je žal, da bo za nekaj časa izgubila podpolkovnikovo družbo. Tako sta konzula jeseni 1813. leta stopila v vojno in v poslednje «konzulsko leto». Strme stezice v velikem vrtu okrog francoskega konzulata so bile posute z orumenelim listjem, ki se je v suhih, šuštečih potokih zlivalo proti zasajeni terasi. Na teh strmih poteh nad nagnjenimi in obranimi jablanami je bilo toplo in mirno, kakor more biti samo v dneh, ko v vsej naravi zavlada trenutek zatišja, tisti čudni odmor med poletjem in 1e-senjo. Tukaj je Davilie skrit, z revnim obzorjem sosednjega brega pred očmi, imel veliki obračun sam s seboj, s svojimi navdušenji, načrti in prepričanji. Tukaj je zadnje dni v oktobru od Davne zvedel za izid bitke pri Leipzigu. Tukaj je od kurirja na poti slišal za francoske poraze v Španiji. Vse dneve je preživel na vrtu, dokler se ni povsem shladilo in je mrzlo deževje spremenilo rumeno, šušteče listje v brezlično blato. Neke nedelje dopoldne, 1. novembra 1813. leta, je ustrelil top na travniški trdnjavi in raztrgal mrtvo in vlažno tihoto med strmimi ln golimi hribi. TravničanJ so dvigali glave, šteli topovske stiele in se vprašujoče spogledovali. Ustrelilo je enaindvajsetkrat. Nad trdnjavo so se razkadili beli dimi, tišina se je spet sklenila, da se bo malo kasneje znova pretrgala. Sredi čaršije je vpil telai, golšavi in nadušljivi Hamza, ki je čedalje bolj izgubljal glas in svojo nasmejano, drzno prebrisanost. Mučil se je, da bi kolikor mogoče vpil, in z mahanjem je pomagal glasu, ki ni hotel Iz grla. Komaj sopeč od mrzle vlage je razglašal, da je Bog blagoslovil Islamsko orožje z veliko in pravično zmago nad upor niki; Beograd je padel v turške roke in so zadnji ostanki n» verniškega upora v Srbiji za vekomaj strti. Novica se je bliskovito raznesla po vsem Travniku. Popoldne je Davna odšel v mesto, da bi videl, kako prebivalci sprejemajo to zmago. Begi in čaršijski ljudje bi ne bili, kar so — travniška gospoda — če bi se česa razveselili odkrito ln naglas, pa čeprav je to zmaga njihovega orožja. Samo zadržano in dostojanstveno so prežvekovali neko besedo, enozložno in brezP0, membno, pa še te se jim ni zdelo vredno izgovoriti. Pravza prav jim ni bilo posebno prijetno v duši. Kolikor je dobro, da se bo Srbija pomirila, toliko je nerodno, da se bo Ali paša vrnil kot zmagovalec, pa bo zanje še hujši in težji, kot )e bil doslej. Sicer pa so v svojem dolgem življenju slišali že rn«'> go telalov, ko so razglašali zmage, pa vendar nihče i*med njih ne pomni, da je katero koli novo leto bilo boljše od tistega, ki je minilo. (Nadaljevanje sledi) UREDNISl VO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 — Poštni predal 550 ~ PODRUŽNICA GORICA. Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA- mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrt-letna 1800 lir, polletna 3500 Ur. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ- A D IT DZS L,.tubl)ana. Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 3(j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pn upravi. - I Odgovorni urednjk: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst