Ccnc in selmsha poročlla. Mariborski trg v soboto-dne 14. septembra. Na sobotni trg so pripeljali špeharji na 33 vozeh 66 zaklanih svinj, kmetje 8 voz sadja, 12 vozov krompirja, 14 voz čebule in zelja. Krme je bilo vsled deževnega vremena le dva voza. Švinjsko meso so prodajali po 15—27.50. Krompir 0.90—1.25, čebula 2<—3, zelje 0.50—3, kuiharce 0.10—2. Seno 80—90. Pšenica 2.50, ječmen 2—2.25, oves 1.50—1.75, koruza 2.25—2.50, ajda 2, proso 2.50—3, stari fižol 4—6, grah 8—10. 1 kokoš 35—40, par piščance\> 30—G0, raca 20—30, gos 60—80, puran 40—80, domači zajec 15—30. Česen 10—12, kislo zelje 5, kisla repa 2. Maline 5—6, jabolka 2—5, hruške 3^-6, slive 2—4, breskve 10—16, grozdje 6—10. Mleko 2.50—3, smetana 12—16, surovo maslo 36—40, jajca 1.25 do 1.50, med 25—28. Mariborsko sejmsko poiočilo. Prignanih je bilo 13 konjev, 17 bikov, 165 volov, 438 krav in 14 telet, skupaj 647 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. septembra 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 9.50 do 10, poldebeli voli od 9—9.50, plemenski voli 8.50—9, biki za klanje 6.50—8.50, klavne krave debele 8—8.50, plemenske krave 6—7.50, krave za klobasarje 4.50 do 5.25, molzne krave 7—8, breje krave 7—8, inlada živina 8—10, teleta 14. Prodanih je bilo 344 komadov; od teh za izvoz v Avstri.jo 56 kom. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski se.iern dne 1.8. ncptoinlira 1929 je bilo pripelts- /lih 392 svinj in dve ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari koraad Din 125 do 150, 7—9 tednov stari Din 200—220, 3—4 mesece stari 300—400, 5—7 mesecev stari 450—550, 8—10 mesecev stari Din 650—850, 1 leto stari Din 1000—1200. 1 kg žive teže Din 10—12.50, en kg rartve teže Din 17 do 18.50. Prodanih je bilo 228 svinj. Mesne cene v Mariboiu dne 10. septembra 1929. Volovsko meso 1 kd od 12—20 Din; telečje meso od 20—25 Din; svinjsko meso sve< že 1 kg od 15 do 27.50 Din. Oospotiarska obvcsflia. Premovanje goveje živlne v slovenj* graškem okrajxi se bode vršilo v torek, dne 1. oktobra 1929 ob 9. uri na sejmišču v Slovenjgradcu. Razdelile se bodo nagrade v skupnem znesku 12.600 Din in izplačale takoj po končanem premovanju; višino posameznih nagrad dolo« či premovalna komisija po oceni. Vsak^ kdor dobi darilo, se mora zavezati, da' bo tisto žival redil za pleme (bika 1 leto, krave in telice pa 2 leti) ali pa, da bo isto žival prodal le v domačem živinorejskem ozemlju, kjer je bila premovana, in skrbel za to, da se bo redila eno leto za pleme, sicer mora darilo vrniti, Živali se bodo razstavile po sledečih' skupinah: 1. Biki nad eno in pol leta. 2. Krave in breje telice. 3. Teleta od poj leta do 1 in pol leta. Od premovanja sej bodo izključile živali v sledečih sluča-i jih: a) Ako so budobne in ljudem nevar-* ne. b) Ako so bolne in imajo na telesi* poškodbe. c) Ako so nesnažne in slabo oskrbovane, posebno pa, če nosijo stara blato, golazen in dolge parklje. Vsaki premovani živali se bode vžgalo na desni rog posebno znamenje. Iz ineanaro^ne^ vinshega Irga. Mednarodni vinski trg presojajo "V splošnem slabo. Vzrok temu nepovoljnemu presodku tiči v velikib vinskili zalogah, ki obtežujejo vinski trg in so večje nego bo letošnja trgatev. Stalna vročina in sxiša bosta nekoliko znižali količino; gotovo se bodo topli dnevi izkazali hvaležne v predstoječi bratvi. Trgovina z zgodnjim moštom v Avstriji pcčiva, ker se radi vročine ne upa nikdo lotiti prevoza. Avstrija bo krila potrebo na raznib vinskih moštih ia Grčije radi nizke prevoznine. Prvi gvški vinski mošti bodo dospeli v Avstrij{> začetkom tega tedna. Letošnji pridelek iz grškega otoka Samos je že dospel na avštrijska tla in pride od Trsta na 210 do 220 lir s sodom vred od hektolitra. — Vinogradi na Nižje Avstrijskem sa lepo razvijajo pod uplivom xigodnega vremena. Letošnji pridelek bo gleda kakovosti enak lanskemu. Ako bo vrc« me držalo, ne bo treba letos nobenega nižjeavstrijskega mošta sladkati. Vinogradi na Gradiščanskem (Burgenlandu) bi rabili dežja, ker sicer bo znatno trpela količina. Na Madžarskem bo stalna vročina zelo zmanjšala količino. Tudi glede kakovosti bi bil dež dobrodošel. Vinske cene stalno padajo. Pri letošnjem vinskom pridelku upajo na Madžarskem z boljšim in večjim izvozom nego langko leto. Jugcslcvanski vinogradniki se že pogajajo z ozirom na izvoz letošnjega pridelka. Količinski izgledi za Banat niso tako zadovoljivi, kakor se je prvotno domnevalo. Banat še hrani v zalogi mnogo lanske robe. Dalmacija pričakuje bogato trgatev. Po sedanjem stanjxi bodo imeli dalmatinski vinogradniki premalo posode. Selo ugcdno se glasijo trgatvena porotila iz Rumunije. Kljub bogati bratvi pa se je bati, da bo izvoz rumunskih jnovih vin otežkočen radi tega, ker bodo sedmograška kvalitetna vina izpodrivala cenejša madžarska in italijanska. V Italifi so imeli zadnje dni precej dežja. Radi mokrote je izginila škoda, b katero je grozila suša. Radi trajajočih nalivov se je pojavila po nekaterih krajih grozdna bolezen. Italijanska vina v ceni vedno padajo. Iz Italije prihajajo poročila o kupčijah z letošnjim pi idelkom in je cena 8 lir za hektoliter8ki grad. Izgledi na letošnjo trgatev so v splošnem dobri. V Piemontu vinski trg počiva. Italijansko namizno grozdje se prodaje po 100—120 lir metercent. Vinogradi na otoku Sicilija trpijo radi stalne suše. Vinske cene na Francoskem so se utrdile. Na južno francoskem vinskem trgu je opaziti prevrat za 10 frankov pri hektolitru. Izgledi na trgatev so najboljši. Na nekaterih krajih že trgajo. Nova francoska vina bodo močnejša z ozirom na alkohol od lanskih. Po zgodnjih francoskih moštih ni nobenega povpraševanja. Trgovina s starimi vini se giblje le neznatno. Španija pred bogato trgatvijo. Trgovina počiva. Inozemstvo se prav nič ne zanima za lanska španska vina, niti Francija ne. Cene padajo. Trgatev v Severni Afrikl je pričela in sicer 20. avgusta v pokrajini Tunis, nekaj dni pozneje v Alžiriji in Eudemiji. Severnoafriška vina bodo letos izborna, izvzemši ona v Mitidji, kjer je napravil razni mrčes ogromno škodo.