Leto Will. Številko 47.
o Ljubljani, v petek 11. fenniaria 19Z5.
Ceno Din 1*50
■kil« vsak dan popoldnt, Urit ali uedaiit ta praiaUt. — Ustratt: do 33 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. <—> „Slovtosbi Rarod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
l
UpravniSivo: Knallova alle» stav. S, prltllofa. — Telaloa stot. 304. Dradalatvo: Bnaflova ali ca it. 5, I. nadstropja. — Telefon stav. 34.
■V*      Poštnina platana v gotovini«
Primer iz prosvetne politike.
S posebnim, prozornim notranjim veseljem je Časopisje SLS v zadnjem času pograbilo za moment nezadovoljnosti med učiteljstvom ter trka na ponos in samostalnost našega uči tel i stv 13 v borbi proti sedanji, z nacijonalnim duhom prežeti prosvetni upravi. Vsako stvar, ki jo pograbi, časopisje te stranke, se prerešeta s strankarskega in klerikalnega stališča ter se ugiba, ali bi moglo koristiti politični in strankarski poziciji SLS. Tako je bilo svojčas z jlasovito kampanjo proti »korupciji in nasilju- za »demokratizem in Ijudovte-do« ter z »avtonomijo«. Ta gesla in te krilatice, sugestivne za nepoučeno in nekritično javnost, so bila agitacijska sredstva SLS. Časopisje te stranke je nasprotno dosledno odklanjalo pozitivno, stvarno kritiko, dobrohotno sodelovanje z nasveti v korist slovenkega napredka in procvita naše pokrajine.
Primer take demagoške agitacije nam daje kot rečeno, v najnovejšem časn naskok klerikalnega časopisja na našo prosvetno upravo.
Pustimo na strani tista zlona sna strankarska nameščeni a in premeščanja, s katerimi se je bila ovekovečila SLS pred vojno! Tudi ne bomo rekli, da se mora gorje, ki ga je tedaj skozi desetletja izkusilo slovensko napredno učiteljsko, kakorkoli ponoviti, popraviti ali celo reparirati. Tako postopanje bi ne bilo umestno, niti pravično, dasi človeško povsem razumljivo, ker bi zadelo le tisto učiteljstvo, ki je nekoč sodelovalo pri preganjanjih in ki se sedaj izpostavlja za sedanjo protidržavno, odnosno vsekakor defetistično m naci-jonalno razomo politiko SLS!
Pojdimo dalje! Poglejmo, kaj vse Je storil dr. Korošec kot klerikr.ini prosvetni minister! {Premestil ie nešteto naprednih učiieljv, vpokojeval en mas, preganjal Učite jsko tiskarno, grczil na* cijonalnim nristašent z odpuščanjem in izgubami službe, vse brez povodi, brez najmanjše disciplinarne preiskave, brez trohice zakonske podlage. Za prosvetnega diktatorja je nastavil prof. Vad-njala, moža brez pedagoške kvalifikacije in strupene strankarske maščevalnosti. Nroredno učiteljstvo ljubljanske in mariborske oblasti je stokalo, da je bilo joj! Sam vSIovenec« danes prizna, da je vsa ta teroristična akcija ministra Korošca temeljila zgolj na sumu sabotaže od strani naprednega učiteljstva, s čimer priznava, da je ves ta teror izhajal iz absolutne samovolje klerikalnega ministra, iz njegove neodgovorne in brezprimerno cinične podstavke glede naprednega učiteljstva, da misli sabotirati klerikalno »prosvetno« politiko! Napredni učitelji so bili kaznovani, premeščeni, terorizirani, odstavi i eni in vpokojeni en mas, samo zato, ker se je v glavi klerikalnega ministra pojavila miszl, da bi to učiteljstvo znalo sabotirati njegovo »prosvetno«, to je teroristično, personalnoukazno politiko! Res ne vemo, kako bi se mogel nadkriliti tak nebrzdani cinizem s človeško usodo in z življenjem tisočih slovenskih naprednih učiteljev!
Sedanja prosvetna uprava pa ne pozna tega cinizma. Ravna se samo po službenih ozirih in po potrebah nacijo-nafne vzgoje. Jugoslovensko šolstvo posveča državljanski vzgoji, patrijotiz-mu, ki naj vzgajo požrtvovanje in ljubezen do javnega d( la in do državnih idealov. Le ti cilji lebde pred očmi vo-diteTjem naše prosvetne uprave v Sloveniji, kakor onih v Beogradu. Cilji so visoki in sveti! Daleč je misel na kako pariizanstvo, Vzgojeslovje je pač v direktnem odnošaju s splošnimi državnimi in ustavnimi idejami in je logično, da mu more vestno in dosledno služiti samo tisti, ki stoji za temi državnimi idejami, dočim učitelj, ki se izpostavlja za revizijonistične ter strankarsko defeti-stične cilje notranje opozicije, teh ciljev nc more vestno izpolnjevati in uresničevati! Vzgoja moža, ki živi z do žnost-mi in idejami jugostovenskegG nacijo-nalizma, je pač različna od vzgoje čin* veka, ki se oklepa Radtčevega zmedenega čtovečanstva ter federalističnega renab.ikanstva, ali pa Soaliovega mo-
Po sestanku načelnikov opozicijonalnega faleka.
Skupen, enoten klub se ne ustanovi. — Koncesije Ljute Davidovima raJičevcem. — Okrepitev Narodnega bloka.
— Beograd, 26. februarja. (Izv.) Voditelji opozicijonalnega bloka so včeraj popoldne končali svoja posvetovanja. Dva dolga komunikeja sta produkt tridnevnih posvetovanj.
•Iz obeh objavljenih komunikejev je brezdvomno jasno in očito, da sestanek ni prinesel nikakih pozitivnih rezultatov. NI prišlo v prvi vrst! do ustanovitve enotnega parlarr-ntarnega kluba pod imenom »Jugoslovenskl parlamentarni klub narodnega sporazuma.« Opozicijonalni tisk se je z vso vnemo zavzemal za ustanovitev takega kluba. Do njega formacije ni prišlo.
Značilen je komunike v toliko, ker rabi za opozicijo novo ime »Blok narodnega sporazuma in kmetske ljudske demokracije«. Kakor zatrjujejo, se je Ljuba Davidovih zelo upiral temu izrazu, vendar je moral končno kapitulirati In sprejeti na zahtevo rad'Cevcev v komunike izraz »seljačka ljudska demokracija«.
Komunike skuša ugotoviti, da so stranke opozicijonalnega bloka odobrile politiko narodnega soorazuma m da so opozicijonalci pri vol;tvnh biti izvoljeni z mandatom, da do konca izvedejo to politiko. Zan'miv je ta komunike, kar se tiče stališča opozicije napram vladi Narodnega bloka. Komunike odklanja dnnes vsak n*o>1ini sporazum z vladn'mi strankami. V vladi-nih krogih je bil komunike sorejet z zadoščenjem, ker odkrito priznava popolno nemoč opoziciie In s tem samo oia-čuje položaj vlade Narodnega bloka. Kljub večtedenskemu slepomišenju morajo danes opozicijonalcl priznati, da
je bila vsaka njih akcija, naperjena proti Narodnemu bloku, brez vsakega uspeha in da niso mogli doseči aranž-mana z radikali, kakor so si to osobito želeli slovenski klerikalci Ko so opo-zicijonalci uvideli, da so z vsemi svojimi akcijami in intrigami popolnoma propadli in pogoreli, danes v komunikejih izjavljajo, da oni odklanjajo vsako sodelovanje z radikali in samostojnimi demokrati. Opozicija se v komunikeju povspenia do gorostasne trditve, da so dobile onozicijonam^ skupine oz. opozicijonalni Hok pri vol'tvah zaupanje naroda in da imajo tudi veČino naroda z* seboj. Tre1 a je u^oto^lti, da tvorno blok narodnega s^oraz^m-» Dividovičevi demokrati, slovenski klerikalci, muslimani in radičevci, ki so številčno glede mandatov in volilcev daleč nazaj za Narodnim blokom. Politiko narodnega sporazuma ne odobravajo nrtf ne druge ooozi^f^Vne skupine, tako n. pr. zcmljoradniki.
Komunikeja dokazujeta, c'a je opo-zicaia vrgla puško v koruzo, ker ]2 pač uvidela, da je naoram vlndi brez vsake moči. Komunike je bil posebno v vrstah sarrw^iltili demokratov sprejet z najživahnejšimi komcn+nrji. Značilen je v tem oziru politični komentar današnjega »Vremena«, ki kratko pravi, da je včerajšnji kornmvke še bolj utrdil ozke zveze med ra^nfi in samostojnimi demokrati. UdrWba samo-stourh demokratov v v!a^ trr'ri m danes ne more nihče razbiti vezi, ki spaiajo radikale in samostojne demokrate.
Nekateri epozicijonalci za narbmentenn abstinenco.
Sestanek opozicijonalnih voditeljev. — Vlada pripravljena na
vsako iznenadenje.
— Beograd, 25. febr. (Izv. Ob 1?.) V narodni skupščini je bil drres več a!i manj privatni sestanek nekaterih voditeljev takozvanega »Bloka narodnega sporazuma«. Posvetovali so se Ljuba Davidovič, dr. Polič, Pavle Radič, Na-stas Petrovič in dr. Nikič.
V opozicijonalnih krogih so danes forsirali vprašanje parlamentarne abstinence, ki naj bi opozicija konsekventno izvajala. Vest o tej abstinenci je v vla-dinih krogih bila sprejeta z največjim zadovoljstvom in vladni krogi naglaša-jo, da sta vlada in Narodni blok pripravljena na vse eventualnosti in na vsako iznenadenje. Eksodus opozicijonalnega bloka iz narodne skupščine bi samo povzročil, da bi vlada lahko neovirano delovala in v kratkem sprejela vrsto najnujnejših zakonov. Ta absti-nenčna taktika ne bi škodovala vladi,
• marveč politično In taktično vsem opo-I zicijonalnim skupinam, ker bi bile obsojene na nedelo in rohajkovrnie. Na drugi strani pa bi vlada napela vse sile, da bi se stabiliziralo pa rlr m en tarn o delo in da bi narodna skupščina v prPog prebivalstvu in državi izvedla važne zakonodajne posle.
V min. predsedstvu je bila danes ob 11. dopoldne konferenca ministrskega odbora, ki proučava ko^kordat z Vatikanom. Konferenci so prisotvovali min. predsednik Nikola P a š i č, ministri P r i b i Č e v i č, dr. N i n č i 6, Miša Trifunovič in poclanik dr. Smo-dlaka. Odbor nadaljuje svoja posvetovanja.
Minister za izenačenje zaVonov dr. Srskič prednloži danes ali jutri Nj. Vel. kralju Aleksandru v predsankclja načrt novega tiskovnega zakona.
IZPRAZNITEV KOLNSKE CONE.
— Pariz, 25. febr. (Izv.) »Daily Telegraph« javlja, da se sredi meseca marca v Bruslju sestane konferenca zaveznikov, lri bo razpravljala o izpraznitvi kölnske cone neodvisno z ženevskim protokolom.
MADŽARSKI VOLILNI ZAKON.
— Budimpešta, 26. februarja. (Izv.) Načrt novega madžarskega volilnega zakona vsebuje nekatere zelo stroge določitve. Glede poslanske imunitete se zakon razlikuje od prejšnjega. Imuniteta ugasne, če je kak poslanec od
hamedanizma in Koroščevega klerika-lizma. Ti podrejajo vzgojo strankam in njihovim taktičnim, torej defetističnim nastopom proti obstoječi državi in avtoriteti, dočim prvi služijo državnim idealom in napredku našega naroda.
Klerikalna kritika pa je tudi zgolj osebna, malenkostna, poteguje se samo la osebne položaje svojih privilegiranih učiteljev-sirankarjev! Niti enkrat »Slovenec a ni nastavil strokovnega vprašanja ter zagovarjal novo prosvetno idejo!
Vse stvari jemlje s strankarskega in osebnega stališča svojih pristašev. Tudi prosvetna uprava mu je avgijev hlev, kjer naj se bije boj 2a udobne eksistence na škodo naprednega in sa-moslrokovnega ter nacijonalno usmerjenega učiteljstva. Mi pa menimo, da je prosvetna uprava posvečena pro-sveti in vzgoji, ue pa pustolovskim ka*
rijeram klerikalnih učiteljev-agitatorjev!
Značilno za »Slovenčevo« proti-prosvetno kampanjo je končno dejstvo, da do danes še ni Črhnil z besedico, da bi ta prosvetna uprava kakorkoli nasprotovala cerkvi ali veri, kar najbolj dokazuje zgolj strokovno stališče sedanje prosvetne uprave ter njen samo strokovni vrhovni nacijonalni ideal. — Veri in cerkvi pušča popolno svobodo, kot državna institucija pa ščiti državne ideale v šoli in posebno v ljudskem Šolstvu!
Čas je, da izpregleda slovenska javnost klerikalno demagogijo s pro-svetnoupravnimi ter nacijonamovzgfoj-niml vprašanji. Zahrevamo za naprej pošteno, stvarno kritiko, ne pa klepetanje ter pojmovanje prosvetne uprave kot nekake posredovalnice za udobne Doložaie klerikalnih agitatorjev!
skupščinskega predsedstva večkrat opominjan radi nekorektnega postopanja. Poslanski mandati trajajo 5 let. Novi zakon se predloži narodni skupščini in se bodo prihodnje volitve že vršile po novem zakonu. Značilno je, da je volitev razen v nekaterih večjih mestih javna.
Koroški Slovenci in naše nemške šole,
— Celovec, 26. februarja. Poročila o zatvoritvi nemških nepotrebnih gim* nazij v Banatu so izzvala med koroški^ mi nemškimi nacijonalisti veliko ogor* čenje. Ogorčeni so člani pokrajinske vla* de zlasti radi izjave, ki jo je podal ju* goslovenski prosvetni minister Sveto* zar Pribičevič. Iz oficijelno še nepotrje* ne njegove izjave je razvidno, da je od* prava nemških šol v Banatu zamišljena kot rcpresalija, ker Avstrija krati pra* vice koroških S'ovencev na šolskem in kirturnem polju. Koroška vlada se je te dni obrnila na zveznega kancelarja dr. Rameka s prošnjo, da poizve pri zunan;em ministrstvu v Beogradu za prave razloge, zakaj so bile nemške šo=» le zatvorjene. Dalje naj avstrijska vla* da pozove Bcogra \ da ji predloži vse utemeljene pritožbe koroških Sloven* cev. Nemško nacijonaMstično časopisje je pričVo strastno gonjo proti ministru Svetozarju Pribičeviču in skuša opravi* čiti postopanje koroških šolskih oblasti napram S^vencem. Navaja statisti* ko takozvanih »s'ovenskih«, v resnici seveda urrakvističnih šol, in skuša s tem dokazati, da dovoljuje Avstrija S'ovencem vse. kar potrebujejo za ku1* turni razvoj. Pri tem previdno zamol* čuje dejstvo, da ima 100.000 koroških Slovence- samo eno slovensko ljudsko so'o in nobene srednje šole!
Pr^felisk5« zveza med 0m!o in Jugoslavijo.
— Beograd, 26. februarja. (Izv.) Pariška izdaja Chicago Tribune je včeraj objavila senzacijonelno vest o obnovitvi prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo. Nova obrambna pogodba je baje v prvi vrsti naperjena proti Turčiji, ker je Jugoslavija edina država, ki ni podpisala lausanskega miru in ie torej formalno še vedno v vojni s Turčijo. Trgovinski del pogodbe jamči Jugoslaviji gotove koncesije v solunski luki.
Po zatrdilu omenjenega lista to pogodbo posebno odobrava Anglija, ker v njej vidi močno sredstvo za ohranitev miru in ravnotežja na Balkanu.
Na meroda'nem mestu so danes z ozirom na to vest Izjavili, da prijateljska pogodbo z Grško še n) obnovljena, da pa ni dvoma, da pr'de v kratkem do te obnovitve. Pogr nja se prično v nedeljo 1. marca v Alenah. Predsednik naše delegacije je naš atenski poslanik Panta G a v r i 1 o v i č. Pogajanja se definitivno ne zaključijo v Atenah, marveč v Beogradu. V zvezi z obnovitvijo prijateljske in zavezniške pogodbe je bila tudi včerajšnja konferenca grškega poslanika Zamadosa z zunanjim ministrom dr. M. Ninčicem.
— Pariz 25. februarja. Pariski listi živahno razpravljajo o zavezniški pogodbi med Grško in Jugoslavijo. »Information« poroča iz Londona: Grška In Jugoslavija sta skleni!! definitivno prl'atel.'sko pogodbo. Britanska vlada je sklenitev te pogodbe podpirala, ker je prepričana, da je ta pogodba uspešen protiutež tarško-ltaPjan-skc"-'i sDorazumu.
POVODNJL
— Beograd. 26. febr. Zadnje dneve vodomeri ugotavljajo neprestano naraščanje Save in Dunava. V desetih dneh je voda narasla za 2 50 m. Nivo vode je danes 1.47 nad normalo. Dnevno voda naraste za 20 cm. Nevarnost povodnji šc ni resna. Naraščanje Save In Dunava ie v toliko koristno, ker je bila rečna plovba radi nizkega vodnega stania zelo otežkočena.
— Mostar, 26. febr. Padi velikega dežja poplavljeno veliko Popovo polje, ki se je spremenilo v pravo jezero. Več hiš je pod vodo. Prebiva'stvo je zelo zbegano, ker je prepričano, da Popovo pelje radi te povodnji ne obrodi, ko se ne bo moglo osušiti.
Sporazum z Italijo.
—■ Beograd, 26. februarja. (Izv.) Zuna nji minister in trgovinski minister sta včr raj konferirala o vporabi reškega pristani* šča. Za prihodnje dni je sklicana konferenc« strokovnjakov in gospodarskih krogov. T« anketa ima sestaviti končna navodila za na* £o delegacijo v Fiorenci. Pogajanja v Flo» renči teko povoljno in ugodno ter je raču--nati. da bodo do konca meseca marca reš*>; na še vsa med Italijo in nami sporna vpta^ sanja. Vprašanje razmejitve v Slwvniji re* site obe vladi spvrazumno,
DRZNA TATVINA.
— Trst. 26. iebrusrja. Kakor poroča?« list!, je bil neki treski trgovec na brener-skl progi napaden. Napadalec je trgovca oropal za 35.000 lir.
ZRAČNI POLET NA SEVERNI TEČAJ.
— Rim, 26. febr. (IzvJ Znani raziskovalec severnega tečaja Amimdsen je včeraj prispel v Marino dl Pisa, da ukrene v*e za organiziran? zračni polet na severni tečaj.
Borzna poročila.
Dinrr v O ;hu 8.40. Ljubljanska borza.
LESNI TRG Skorete 13 mm, od 15 cm, 1^ II., media 22, frco meja: blago 600; deske 20 mm. 25 mm od 16 cm, media 24, frco meja: blagr 580; deske 30 mm in 50 mm od 30^—35 cm media 24, frco meja: 580; testoni 20 mm 2.25 m od 4—10 cm naprej, frco nakladna postaja, 2 vagona: denar 210, blago 220, zaključek 210; bukova drva, 1 m dolžine, n« pol suha, frco nakladna podaja: denar l°r blago 20.
Ž IT NT TRG. Pšenica, bačka, 74/75, 2 %, par. slovenska postaja, blago 530; pšenica, domača., fco. LjuMjana, denar 460, blago 490; otrobi pšenični, drobni, v novih juta*vrcčah, loco Ljubljana, blago 215; koruza, nova, prompt* na fco. Ljubljana, blago 255; koruza, aova. promptna, fco. Postojna, trans., blago 270: koruza, nova, dobava marc, fco. Postojna, trans., 2S0; koruza, nova, dobava april, fco, Postojna, trans., blago 290; koruza, nova dobava maj, fco. Postojna, trans., blage: 295; koruza, nova, dobava marec, fco. srem^ ska postaja, blago 210; koruza, nova, doba« va april, fco. sremska postaja, blago 220; oves, srbski, par. Ljubljana, blago 335; oves-bački, rešetan, fco. Ljubljana, 360; oves, bački, rešetan, zdrav, suh, fco. Ljubljana, blago 370; oves, sremski. rešetan, zdrav, suh, bačka postaja, blago 330; laneno seme, zimsko, fco. Ljubljana, denar 700; fižol, rib> ničan, čiščen, fco. Ljubljana, denar 350. bla-. go 415; krompir, bel. fco. Djevdjelija. blas go 180; slanina, slana, trodclna, fco. Vuko* var, blago 23.
EFEKTI.
2YvV° drž. renta za vojno škodo 153, 7% In vest. pos. 1. 1921. 65, Celjska pos. d. d. 210^—214, Ljubljanska kre-ditna 235, Merkan-tilna banka 104. Prva hrv. sted. 915—925, Split cement 1290—1340, Strojne tov. <in ltv. 135, Trboveljska prem. dr. 435. Združene papir. 100, Stavbna 275—285, 4H% kom. zad. dež. bke —.—, 4/3^ kr. mcl. pos. L 1911 22M, 4H% kr. pos. iz 1. 1917. 22.
Zagrebška borza.
Dne 26. februarja. Spreleto ob 13.
Devize: Curih 11.95—12.05, Pragu 183.65—186.65, Pariz 320—325, New-york 61.88—62.88, London 296.30— 299.30, Trst 250.90—253.90 ,Dunaj 0.aS72 —0.0892.
Efekti: 7% mvest. pos. 1921. 66.50-68, 2%^o drž. renta za ratnu štetu 155—157 Ljubljanska kreditna 235—245, Centrakia banka 24—25, Hrv. esk. hka. 116.5^—120. Kreditna banka Zgb. 119—122, Hipotek, bka. 64.50—65, Jugobanka 105.50—106.50, Pra-štediona 920—930, Slavenska banka 71—72 Eksploataclja 57—60, Drava d. d. Osijck 210, šečerana, Osiiek 730—740, Isis, d. d. 58, Nihag 40^—45, Gutman 5S5, Slaveks !S0 —185, Slavonija 56—57.50, Trbovelisk:i 430. Union, paromlln 505—525.
I loiemslie bo~ze*
— Curlh, 26. febr. Današnja borza: Beograd 8.40, Pariz 26.70, London 24.765, New-jork 520.70, Milan 20.95, Praga 15.40, Dunaj
0.00733
— Trst, 26. febr. Borza: Beograd 39.60 —39.70, Pariz 127—127.25, London 117.90— 118.05, Newyork 24.70, Praga 73—73.50. Dunaj 0.0345—0.0350
— Dunaj, 25. febr. Devize: Beograd 1138 1142, London 338.000—339.000, Milan 2863 —2874. Newyork 70.935—71.185, Pariz 3677 —3593, Praga 2103—2113, Curih 13.640-1.3.690. Valu'e; dolar 70.400—70^00^ dina* 1133—XX& ?fl6ft.
)
Stran 2. _»SLOVENSKI  NAROD* dne 37. februar* 1925.______Stev. AT
Kriza pruske vlade.
Tudi Mancova vlada Je morala pa* sti. Čim se je predstavila parlamentu. AH pomeni to, da hočejo desničarske stranke v tem kaosu vladnih kombinacij doseči še več, da računajo more* biti celo z razpustom parlamenta in novimi volitvami čez tri mesece? Na vsak način se zavedajo svoje trenotnc premoči in izvajajo iz te zavesti posledice. Volitve v pruski parlament dne 7. decembra so prinesle iste rezultate, kakor državnozborske volitve. Toda treba jih je bilo primerjati z izidom iz leta 1921., in tako so pomenile poslabšanje. Nacijonalno • konservativni tabor se je po katastrofi leta 1918.—1910. spametoval, dočim se je socijalistični tabor definitivno razdelil na demokrate in komuniste. Dosedanja »velika koalicija« je pa že itak imela znatno aremoč.
Ostanek vajmarške koalicije je pa še vedno tako močan blok, da mu manjkata samo 2 glasova do polovice v parlamentu, ki šteje -450 poslancev. Ker je opozicija sestavljena iz monar-histov in manjših gospodarskih ter narodnih klubov, ni mogoča nobena vla-<!a proti volji demokratične večine, ki to podpira tudi katoliška skupina. In vendar upajo Stresemnnnovl pristaši, da se Jim posreči pridobiti tudi na Pruskem center za podporo nemške desničarske vlade v tej ali oni obliki, kakor se jim je posrečilo v Nemčiji. Ta nada sloni samo na moralnem udarcu, ki so ga prizadejale levim strankam zadnje bančne afere. Znana verižnika Hoefie in Bauer sta najboljša zaveznika desničarskih strank v njihovem prizadevanju, da se polaste pruske vlade. Napadalci mislijo, da vlada ne bo imela poguma, stopiti po taki blamaži pred volflce, da dä torej prednost pred novimi volitvami vsaki drugi kombinaciji. V odkritem boju bi doživela vlada poraz in center bi mora! podpirati desnico tudi, Če bi številčno Še ne bila tako močna, da prevzame krmilo Prusiie. Da je levica sama prepričana o pravilnosti te argumentacije, dokazuje dejstvo, da se bori na umiku, da brani energično vsako ped zemlje, vendar pa noče odstopiti. Ce bi se ji ne bilo treba bari volitev, bi ne dovolila, da je padla Braunova kandidatura, pa tudi vaimar-ske koalicije bi ne dopustila. V Prusiji gre za važnejše probleme, nego v ^rajhu«. Eksekutiva nemške vlade se peča samo z zunanjo politiko, in na tem polju se trenotno ne dä mnoeo doseči. Pravo bojno polie nacijonali-stov je pa notranja politika in je mo-
goče doseči uspeh samo s pomočjo največje federativne države — Prusiie. To ve prav dobro tudi levica. Zato bi nikoli ne dala oblasti iz rok, če bi ne bilo nesrečnih finančnih afer.
Še danes, ko so morali socijalni demokrati odstopiti od ministrskega predsedstva in oficljelno sploh zapustiti vladno koalicijo, se drži Severing pod firmo strokovnjaka v notranjem ministrstvu, dočim je zasedla predsedniško mesto najvplivnejša osebnost, ki jo demokracija sploh ima, to je vodja centra, bivši kancelar dr. Marx, dasi mož ni Član pruskega parlamenta. Pred Marxovim imenom opozicija včasih umolkne. Marx je bil izvoljen za ministrskega predsednika tudi z glasovi Hanovercev ob nevtralnosti ostalih Članov »gospodarskega ndrnženja«. Toda tihotapstvo socijalnega demokrata Se-veringa v centralistično-demokratično vlado se nt obneslo. V peteV je glasovalo vse ljudstvo, od komunistov do narodnih socljalistov, proti kabinetu na ožji, titularno samo meščanski bazi. Vladin poraz sta omogočila dva člana parlamenta, podjetnika iz Porenja, ki se identificirata s Stresemannovo protiso-cijalistično nacijonalno tendenco.
Manjšina pristašev vajmarške koalicije je v sedanjem pruskem parlamentu že očividna in tako ostaneta vladi samo dva izhoda: ali sploh opusti misel o kombinaciji levice ali pa gre na nove volitve. Odločitev ni lahka. Vlada si mora premisliti do prvih dni marca, ko se zopet sestane parlament. Tudi desničarske stranke ne dremljejo. Trezni politični krogi se zavedajo, da so nove volitve tudi riskantne. Dežela nestrpno pričakuje rešitve mnogih važnih upravnih problemov in zato ni izključeno, da bi nove volitve ne razčistile nejasnega položaja. Socijalni demokrati in center tudi niso tako nespametni, da bi ne znali izrabiti trenotnega nezadovoljstva med pruskim ljudstvom. Ti dve skupini lahko v slučaju novih volitev napredujeti na račun razpada v komunistični in Ludendorffovl stranki. Zato bi klerikalci najrajši sklenili kompromis v področiu sedanjega parlamenta. Od Marxa zahtevajo, naj odstrani Se-veringa In sestavi Čisto birokratični kabinet. V tem slučaju so pripravljeni na kompromis. Zdi se. da center tega izhoda načelno ne odklanja. Dr. Marx pa misli še o drugi kombinaciji, namreč o uradniškem kabinetu, v katerem bi bile zastopane vse velike stranke. To bf bila kombinacija, ki Jo Je hotel uveljavit? že v berlinski vlad!.
Zakaj so gospodarski krogi preti g.!, Jelacinu?
(Od ugledne trgovske strani na Štajerskem.)
fezerve gospodarskih krogov in felje dobiti gospodarskega strokovnjaka ta poslanca. — Kandidatura g. tajnika Mohoriča. — Zakaj so vsi gospodarski <rogi podpirali kandidaturo? — Spletke g. Jetačina mL proti tej kandidaturi :n njegovo izdaisfvo gosnodarske fronte. — Enodu*na zahteva trgovcev, da g. Jelačin odstopi kot načelnik Zveze trg. gremijev.
Gospodarski krogi v Sloveniji, posebno pa trgovci na ozemlju stare Štajerske, smo imeli prva leta po prevratu iako težke razmere in smo bili izpostavljeni najrazličnejšim nadlogam. V javnosti je bilo razpoloženje posebno proti trgovcem jako neprijazno in po-t^g tega, da smo imeli na i več je skrbi na železnici in na carinarnicah za svoje blago, so nas na vseh krajih gledali z nezaupanjem in smo morali prestati velikokrat naravnost preganjania. Počasi stnn videli, da se moramo združiti v ■<voje organizacije in da moramo solidarno nastopati, ako se hočemo ubraniti pritisku. Posebno smo prišli do prepričanja, da potrebujemo za svojega zastopnika moža, kateri bo dobro ooznal naše potrebe In kateri bo tudi sposoben, da bo znal zastopati naše interese. Naveličali smo se razlagati svoje težave in prosjačiti ter smo videli, da se z večnim prepiranjem nikamor tic pride in da je naš položaj od dneva do dneva slabši. Trdno je postalo naše prepričanje, da mora tega biti konec in da moramo o prvi priliki dobiti za svojega zastopnika v Beogradu moža, kateremu bomo lahko zaupali. Po vseh naših organizacijah, posebno pa po trgovskih zadrugah in zvezah je eno mnenje prišlo do veljave, da moramo
pri prihodnjih skupščinskih volitvah za vsako ceno. če le mogoče v Ljubljani, dobiti za poslanca poštenega moža, ki se jie vtika v večne politične prepire, ampak mu bodo pri srcu pri vsaki pri-iiki naše gospodarske koristi. Tega prepričanja smo bili tem bolj trdno, ker se je ?rospodarski položa! v Sloveniii zelo poslabša! in je začelo primanjkovati dela ter je po vseh deli naše dežele začela nastopati brezposelnost In pomanjkanje dela. Priznati se mora, da je nosebno predsednik trgovske zveze v Ljubljani vedno ponavljal zahtevo, da moramo gospodarski krogi dobiti zastopnika, na katerega se bomo lahko zanesli. Kamen se nam je odvalil od .srca, ko je v Ljubljani Narodni blok ustregel tej naši zahtevi in zostavil za kandidata gospoda dr. Mohoriča, kateri je ves čas, kar imamo zvezo tr-
govci v Ljubljani, z velikim pofrtvo-vanjem zastopal gospodarske interese slovenskih trgovcev in obrtnikov. Veselili smo se, da je Narodni bi^k izbral tega mo?a našega zaupanja. Prepričani smo blH. da ga bo vsak trgovec tn vsak obrtnik podpiral pri tej kandidaturi,' ker si resnično ne bi mogli misPti bolj delavne«?-* In sposobnega zastopnika za skupščino.
Svojim očem nismo mogli verjeti, ko smo brali v ljublianskih listih, da je tej kandidatur? začel delat* težave gospod Jelačln, kateri je najbolj poudarjal sam, da potrebujemo gospodarskega strokovnjaka za svojega zastopnika. Niti veneti nismo mogli .ko smo slišali da Je zadnle odločilne tedne organiziral nasprotstvo proti tel dobri kandidaturi predsednik trgovske zveze In začel sam In po svojem odvisnem uslužbencu rovati proti možn, katerega kandidaturo smo vsi trgovci, posebno v štajerskih delih Slovenije, pozdravili kot začetek boljših časov. Mislimo, da je po tem ,kar se je zgodilo, popolnoma nemogoče, da bi mož, ki tako ravna, še naprej mogel uživati naše zaupanje in da bi mogel ostati še na mestu, katero je smatrati za zaupno. Ce ga je ne-voščijivost ali politična strast ali karkoli pripeljalo do tega, da je začel rovati proti gospodu Mohoričn v Ljubljani in začel celo pomagati tistim, ki so, kakor so ljubljanski časopisi pisali, začeli na kredit izdajati nepotreben list, potem bi bil moral to delati kot svojo privatno stvar, ne pa da je nastopal naravnost na shodih proti trgovskemu kandidatu in se zaletaval proti tistim možem, kateri so pri Narodnem bloku podpirali kandidaturo gosp. dr. Mohoriča. Kdor zakrivi tako nezvestobo, Je Jasno, da tak mož nI vreden več zaupanja, ker je ie Jasno dokazal, da nima najnavadnej-Šega takta. Trgovci ne moremo imeti za vodnika takega moža, ki nas v odločilnem trenotku zapusti in začne streljati v naše vrste. Takih reči se ne more trpeti in je treba s takim Človekom odločno obračunati
Tak obračun je potreben tndi zategadelj, ker za našega voditelja ni na
mestu mož, kateri ne  pozna nobene
zvestobe do mož, ki so zaslužni za našo stvar in kateri nima tistega takta, ki je potreben za može na prvih mestih. Gospod Jelačin je zelo nesrečen v svojih nastopih, ne zna zastopati naših koristi in zahtev mirno in preudarno, ampak zgubi v svojih govorancah tisto mero, katero mora mož na vodilnem mestu zmerom imeti. Slabo ie zastopanje nauk interesov, če ima gosp. Jelačin večne konilikte s prvimi uradniki, kakor Je gospod finančni delegat Ne more se odobravati postopanje moža, ki najprvo napada na zborovanjih, potem pa, kadar bi bilo treba odgovor dajati za Izrečene besede, se vleče nazaj In moleduje, da se njegovih govorov ne sme niti zapisati. Taki zastopniki, ki se ne znajo držati v pravih merah, niso za nas in so premladi. Mi jih ne moremo več obdržati, ker utegne javnost dobivati zmeraj bolj vtis, da je v teh vedno enakih napadih iskati osebne interese, ne pa stvarne razloge. Prva reč, ki se more zahtevati od naših vodnikov, je možatost. Trgovci smo praktični ljudje in nikakor ne moremo odobravati, da bi naši načelniki v svojih javnih nastopih in v časopisnih dopisih izpodkopavali veljavo tistih mož. kateri imajo mogočno besedo in katerih naklonjenost si moramo mi pridobiti, ako hočemo, da se uresničijo naše zahteve. Star slovenski pregovor pravi, da lepa beseda lepo mesto najde. Na te besede je gospod Jelačin, čeprav se kot trgovski predsednik podpisuje za latinsko izobrazbo, popolnoma pozabil, kajti drugače bi mu mogla vsakdanja pamet povedati, da je slab zastopnik tudi najboljše reči v današnjih časih tisti, kateri napada vlado in pa može, kateri so na takih mestih, da morejo pomagati našim zahtevam. 2e tako je težko premagati različne težave, katere se stavijo našim slovenskim potrebam. Ce pa sedaj tisti, katerega smo mi postavili na prvo mesto v trgovski organizaciji, ker smo verjeli njegovim večnim zatrjevaniem, sedaj začne ljuto napadati prav tiste naše može, kateri so pokazali dobro voljo s tem, da so v Ljubljani postavili za kandidata našega moža. potem je jasna stvar, da je g. Jelac'n pokazal svojo nesposobnost za vodilna mesta. Zmotil se je on, zmotili smo se ml. Treba, da popravimo to zmoto. Mi ne moremo nositi te odgovornosti, da bi zaradi nerodnosti in robatosti enega moža, pa naj ima še tako izbrušen jezik, trpel! mi vsi in naše gospodarske zahteve. Mogoče je prodreti, če se pametno postopa .Kako pa bomo dobili podporo, če gosp. Jelačin liuto napada na gospodarskih zborovanjih in na političnih sbodm vodilne može Narodnega bloka? Možje take nerodnosti ne spadalo na prva mesta, ker je treba premišljenih mož. Kdor je na čelu važnim gospodarskim zavodom in organizacijam, mora imeti pametno vedenre in čedne nastope, ne pa biti in napa-d.iti okoli sebe. To so vzroki, kateri vse preudarne trgovce in obrtnike v Sloveniji, ki znajo računati z razmerami, vodijo do prenričanja ,da se g. Jv^nčin ni obnesel. Treba je torej, da misli na naravne posledice svojega ponesrečenega agitatorske^a nastonania in strastnega izpostavlja n?a ter se umakne z mest, katerim nI kos. Srečno pot!
ppKtiptiR vesti
=- AmerlšM profesor o naši državi, o Paš'ču In Kadilo. V newyorskeni slovenskem dnevmkn »Glas Naroda« je priobčil C. A. M a n n i n g, profesor slavistike na newyorski univerzi, zanimiv Članek o naši državi, o PaŠiču in Padiču. V tem članku pravi med drugim: »Za Paš:6em, seoSniim ministrskim predsednikom, so Srbi, junaki, ki so kljubovali kombinirani sili centralnih velesil ter izvedli legendarni umik preko zasneženih albanskih gora. Stari kralj Peter, ki je načeloval svojim četam, in sedanji kralj Aleksander, sta pokazala ,da sta iz istega železa kot narod sam. ker sta del'la usodo svojih podanikov ter si pridobila zvestobo in zaunanje svojega naroda v večji meri. kakor kdaf katerikoli drugi vladar... PaSfč je častitljiva oseba. Še vedno je v njem plamen in energija mladosti, dasi je že visoko v letih. Ce govorite danes s Pašlčem, si ne morete predstavljati, da govorite z možem, ki je z eno nogo v grobu, marveč s človekom, ki je večno mlad. Njegov duh plove v bodočnost. On misli na probleme bodočnosti ter nima nobenega časa, da b! obžaloval preteklost ali prelival solze nad njo. On ve dobro, kaj nameravajo njegovi nasprotniki, zato je vendo pripravljen na boj. V tej borbeni poziciji pa neumorno deluje za blagor svoje domovine, kakor da bi bil mlajši za 40 let Nihče ne more stopiti predeni brez občutka, da stoji pred njim mož. junak in patrijarh v polnem smislu teh besed... Razooloženje Srbije predstavlja mrko odločnost, ki je povedlo narod skozi poraz in zmago ter ga dovedlo končno k svobodi in novi slavi« V Beogradu vlada demokracija
kljub monarhiji in to je resnična demokracija, kakršno najdemo le malo kje drugod .. .« Govoreč o Radiču, pravi Manning: »Radič je ali svetnik ali pa slepar. Majhen je in debel. Rad govori ter ni nikdar bolj srečen kot takrat, kadar ima pred seboj ljudsko množico, kateri obljublja, da jo povede v nov lepši svet. Toda doslej Še Radič nikomur ni razkril skrivnosti, kakšen bo ta novi svet. Njegovi prijatelji pravijo, da se včasih zmoti v svojih metodah, da pa so njegovi principi vzvišeni in v soglasju z aspiracijami človeštva. Ako Imajo njegovi prijatelji prav. potem ie malo upanja za svet, za Jugoslavijo pa sploh nobenega.« Manning obsoja Radi-čevo demagogijo, njegovo teoretiziranje in brezprogramnost ter prihaja končno do zaključka, da je Radičeva stranka za Hrvatsko največja nesreča Svoja izvajanja zaključuje s tole izjavo; »Lc malo proroškega daru je treba za spoznanje, da potrebuje Hrvatska novo stranko, katero le treba čim najpreje ustanoviti«'.
— Kdo le zakrlvH svetovno vojno, hočejo dognati v Ameriki. Iz Newyor-ka poročajo, da je senat sprejel predlog senatorja öwena za nepristransko preiskavo o krivdi na svetovni vojni. Kongresni arhiv ima zbrati povsem nepristransko ves materijal za rešitev vprašanja krivde na svetovni vojni.
= Odkrita komunistična zarota v Zagrebu. Zagrebška policija intenzivno zasleduje komunistično zaroto in Je te dni aretirala več oseb. Včeraj je bilo aretiranih 14 delavcev oz. dijakov, ki so tajno širili komunistične brošure in letake. Tudi v Karlovcu je bilo aretiranih več delavcev, ki so znani kot strastni in agilni komunistični agitatorji.
=s Sporazum z Italijo. Minister trgovine in industrije dr .Surmin je včeraj dopoldne delj Časa konferiral z zunanjim ministrom dr. Ninčičem o gospodarskem sporazumu z Italijo. Nekatera poročila iz Rima so si prizadevala ugotoviti, da je sporazum z Italijo žc gotova stvar. Temu ni tako. Konferenca v Firenci bo trajala Se mesec dni. V glavnem ima konferenca rešiti nastopna vprašanja: I. ureditev dolgov in kreditov, nastalih med vojno in po vojni do sklepa takozvanega rimskega pakta Iz leta 1924. 2. Izvedba predvojnih pogodb, 3. dobava električne energije mestu Reki, 4. regulacija Rečine,
5. vporaba   pokopališča in bolnišnice,
6. razdelitev arhivov, 7. izvedba reškega sporazuma v ostalih zadevah, ki se tičejo reškega pristanišča.
— Nr§i odnošaj! napram Grški. Po poročilu iz Beograda se prično v nedeljo pogajanja z Grško. Pogajanja imajo namen obnoviti svoječasno odpovedano zavezniško pogodbo in obenem vzpostaviti najboljše trgovske zveze rr»<*d obema sosedoma.
— Zaplemba celjskega nemškega glasila. Celjska policiia je nedavno tega zanlenila »Cillier Zeitung« radi članka »Represaliie«. Celjsko okrožno sodišče je potrdilo samo zaplembo 1. in 2. odstavka, dočim je konfiskacijo ostalega članka razveljavilo. Današnja »Cillier Zeitung« priobčuie sedaj tisti del članka, katerega konfiskacijo je sodišče razveljavilo. Zanimivo je, da se »Cillier Zeitung« v tem svoiem članku sklicuje na klerikalnega »Slovenca« in na podlagi njegovih izvajanj dokazuje, da se koroškim Slovencem godi tako dobro, da nimajo prav nobenega povoda, da bi se smeli pritoževati, da jih zatirajo avstrijske oblasti.
— Preiskava proti komunistom v Beogradu. Sodišče prve stopnje v Beogradu je potrdilo sklep o zanoru komunističnega nov?n*ria Mose P'jadeja, delavca Činčlča m ?ivkovi6a. Profesorica Desanka Cvefkovic ie stavljena na dispozicijo preiskovalnemu sodniku in se naibrŽe tudi nroti nfej odredi preiskovalni zaoor. Včeraj je policiia prijela več akademikov, ki so bili Člani taine makedonske organizacije In so delovali na to. da se Makedonija odcepi od naše države.
~ Lolalnost opozicije drtfgle In pri nas! Dogodilo se je te dni, da ie j neki amerikanski dopisnik brzoiavil uglednemu ne\vyorŠkemu listu iz Pariza prav nepovoline vesti o Avstriji, ki so tej dr/avi škodile na kreditu. Avstrijska vlada je koj pozvala generalnega konznla v Newyorku, da prekliče vesti in opozori amerikansko javnost na pravo stanje. Kakor vsaka druga država, tako skrbi tudi Avstrija za svoj gosoodarski ugled in kredit ter pazi na vsako, še tako malenkostno neugodno vest v tujem Časopisju. Zanimivo pa je pri tej skrbi za Inozemski kredit, da jo podpira tudi opozicila v Avstriji in da se za vlado postavlja tudi tisk recimo sociialnodemokratične stranke! V poslednji številki »Arbeiterzeitung« najdemo notico, ki ponatlskuje oficijozno poročilo o tem incidentu in ga moralno podpira. Sedaj pa se zamislimo v našo jugoslovensVo opozicijo in v njen nebrzdani tisk! Ta tisk ne samo, da ni zavračal klevet iz inozemstva, ne samo, da ni branil lastne države pred recimo italijansko propagando proti jugoslo- j venskemu kreditu v inozemstvu! Ta tisk '
je celo to kampanjo podpiral, jo Izrabljal v notranjosti proti vladi in našemu gospodarstvu ter nudil in ponujal inozemstvu naravnost gradivo, seve lažno gradivo za boj proti našemu kreditu in ugledu. Saj ni nič čudnega! Radič je stopal v zvezo z Rusijo, si dopisoval / makedonskimi ustaši, podpiral je na Hrvatskem židovske akcije proti dinarju, širil preko Dunaja lažne vesti o naših notranji razmerah, tako da nam je v prejšnjih letih ubil vsak kredit tei vsako spoštovanje inozemstva pred na šo denarno novčanico! Skoda, ki jo jc povzročila opozicija s to kampanjo pro« ti ugledu In kreditu lastne države, gre v milijarde. Najmanj 3 do 4 leta se ulnar ni mogel stabilizirati radi takih v inozemstvo lanslranih vesti. Uradnišivc je stokalo v bedi. delavstvo ie obupa-valo, denarni zavodi so zahajali v krize ... To delovanje naše opozicije it» njenega tiska je direktno protidržavna in naperjeno proti našemu gospodar, skemu kreditu v inozemstvu, ki ga druge države tako skrbno varujejo! Potem se še opozicila ponaša s tem, da ]e »kulturna«, da ie »demokratična« tn resnično »državna«! PaČ ve, da se najlažje delajo zločini pod firmo in ploho moralnih Izgovorov In lažnjlvih fraz. kf naj preslepijo javnost glede pravega zločinskega delovanja opozicije, u— ■—mmßmomBuasM.  _l ■■■■HiMHM
Zadnji dnevi Jcve Garuge.
Iz Zagreba poročajo danes, da Je sto! sedmorice kot vrhovno kasacTIsko sodišče potrdil smrtno obsodbo Jove Caruge in Tv. Prpiča Velikega. Vest o obešanju obeh' slavonskih razbojnik-.v je vzbudila v Osi« ejku pravo senzacijo. Ker je bil tržn! dan, se je vest bliskovito razširila tudi med slavonskimi kmeti. Za dsnes ob 10. dopoldne je določena svečana razglasitev sodbe Ca-rugi in njegovim tovarišem. Po'osmih mesecih, odkar Je bil končan proces proti Ca-rugi, se božajo zadnji dnevi slovitemu razbojniku. Čarugi in Prpiču do zadnjega nf bilo znano, kaka usoda da ju čaka. Danes ob 10. dopoldne so jn pripeljali z močno orožniško eskorto v sodno dvorano, kjer le prečital potrditev smrtne obsodbe predsednik kazenskega senata svetnik Popovic.
Justifikacijo Caruge in Prpica izvede jutri zjutraj na velikem dvorišču oiicijelni naš krvnik Manzner, ki je že prispe! iz Sarajeva v Osijek r, dvema svojima pomočnikoma.
Interes za Jutrišnjo justifikacijo fe v mestu Osijek velikanski. Naval množice v justično palačo je bil tudi danes, ko se je sodba proglasila, velik. Po objavi so obema obsojencema odpeli železne okove. Caruga jc bi! zadrgi čas zelo melanholičen In bolan. Svoji sestri je v pismu potožil, da so ga svojci povsem zapustili bi zatajili. Nt btl nikdar razbojnik, marveč samo -hajduk in upa, da ne napravi tako felostnega konca. Zadnji čas je Caruga zelo mnogo čital da je misli odvrnil od nesrečne usode. Na sprotno je Ivan PrpiQ Veliki zelo dobn volje, v celici prepeva vesele pesmi in ponavlja vedno, da pod j deta oba— on in Ca* ruga — skupno na oni svet . . .
— Osijek, 26. febr. (Izv.) V veliki dvoran! sodnega stola ;e bila danes Gb 10. dopoldne prečitana potrditev smrtne obsodbe, k! je-prišla od zagrebškega stola sedmorice. Predsednik senata svet. PopoviČ ie v> prisotnosti sodnikov Miloševi ca, Dobriliča in Sevnika čital Jovi Carugi in tovarišem se enkrat na svečan nač?'1 vsebino obširne obsodbe. Obsodba očita Carugi 28 umorov in razborništev.
Za ta sodni akt je vladalo v vsej ost-ješki javnosti napeto zanimanje. Vsak je* skuša! si priboriti kako mesto v dvorani. V di'orano so bil! spuščeni sodniki, odvetniki, novinarji in le rralo število mestnega prebivalstva. Carugo m tovariše je privedlo v dvorano 28 stražnikov z nasajenimi baio-neti.
Predsednik Popovič Je svečano m mirno čital sodbo. Citanje sodbe same je trajalo petdeset minut. Dolgo je bilo črtanje razlogov. Ves čas se je Caruga prizadeva! da bi bil gospodar težke situacije In da bi s« držal na smeh. Videt! pa je bilo, da notranje strašno trp! In da pada Iz ravnotežja. Njegov tovariš Ivan Prpič Veliki je bil apatičen.
S posebnim naglasom je predsednic prečita! odstavek sodbe ki pomilošča tudi na smrt obsojena Mihajloviča In Selthofer-ja na 20 letno ječo, da se odklanja pomllo-ščenje Jove Caruge in Ivana Prpiča Velikega. Predsednik je nato pripomnil:
»Jovo Caruga! Ivan Prpič Vefkl! Jutri ob 7. zjutraj se Izvrši smrtna obsodba. AH Imata ka| pripomniti? AH hoata kakf žetjo?«
Oba sta molčala. Predsednik ju je nato pozval, naj se primerno pripravita in v zadnjem trenotku kesata za zločine, ki sta üb Izvršila.
Caruga je prišel v dvorano v elegantni obleki, popolnoma obrit in v šim! čevljih z gamašami. V ustih je drža! cigareto. Pr> opominu predsednikovem se je Caruga prisiljeno nasmehnil. Prpič je mrko zrl predse. Predsednik ju je Se enkrat vprašal:
-Ali česa želita?a
Caruga kratko: >Ničesar, zospodine predsednice! Prosim, obesite me takoj! Ce hočete, že sedaj tu na mestu!«
Po končanih formalnostih so stražniki odpeljali Carugo nazaj v samotno celico. Odvetniki, sodniki m novinarji so po hodniku nekaj časa spremljali Carugo. Novinarji so ga pozvali, naj kaj pove za novine Caruga z nasmeškom: »Ničesar Vam nt morem povedati!« Novinarji so ga nato ob» darovali s cigaretami.
Kakor omenjeno, bo Caruga jutri ob T. justificiran, ne pa ob 6. kakm* •» bilo to prvotno javljeno.
j
Stev. 47.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 27. febroarj« 192»,
otran 3.
Boljševizem in svetovna revolucija.
(Pismo
Sovjetska vlada je Ime za III. in-temacijonalo, in ta je hrbtenica komunizma. Cilj, ki ga zasleduje moskovska Kominterna, ni nič manjši kot svetovna komunistična revolucija. Iz tega sledi, da je boljševikom prav tako nemogoče opustiti propagando, kot je nemogoče živemu bitju prenehanje z dihanjem.
— Pomoč tujega proletarijata nam Je neobhodno potrebna, piše Stalin v * Pravdi* z dne 20. decembra.
— Naša revolucija ne more definl-tivno ostati osamljena, izjavlja Sokolnl-kov v istem listu z dne 31. decembra.
— Propaganda! Propaganda! tako kričijo komunisti vseh držav. Zapad še ni prišel do spoznanja, da je boljševizem pred vsem revolta orientalske anarhije proti evropski civilizaciji. Rusija *e že kolikortoliko Orient, in boljševizem je v svojih temeljnih principih mistika .ki je po svojem izvoru in svoiih značajnih lastnostih Čisto orientalska.
Ker boljševiki vidijo, da število njih privržencev v civiliziranih evropskih državah vedno bolj gine. so se naravno začeli obračati na drugo stran, kjer upajo imeti več sreče: na narode v evropskih kolonijah, ki so še na zelo nizki stopnji kulture. Posebno v Franciji skušajo najti zvezo med delavstvom, kmetskim prebivalstvom in narodi v francoskih kolonijah.
Mistična stran boljševizma se je prilagodila mišljenju orijentalskih n:* rodov, pri katerih je mistika igrala vedno veliko ulogo. V Alžeriji, v Tuniziji, v Maroku se danes cujejo med množico hujskajoči govori zoper re din državo, prepojeni z uprav fantastičnim misticizmom.
Azijski svet ima svojega panazij-skega pesnika Rabindranatha Tagora, pesnika združenja vseh azijskih plemen, ki v vzvišenih verzih opeva prebujanje Azije. Kako mislijo Angleži o njem, razvidimo iz besed, ki jih je govoril Lord Reading, indijski podkralj, prošli mesec v ustavodajni skupščini v Deihiju: »Sedaj smo spoznali, da pre-preza vso Indijo mreža pobune, ki deluje z zločini in nasilji. To pa nI odkrita pobuna množice, temveč sistematično
iz Francije.)
delo tajnih društev, katera so na vse kraje razširjena.c
Kot vidimo, uvaja F. R. S. S. v »zatirani« Aziji boljševiško mistiko in disciplino. Te ideje so prodrle tudi že na Japonsko, kjer je nastalo močno pan-azijsko gibanje, ki ga uvajajo sovjeti tudi že na Kitajsko. Tako bosta stali nekega dne bela Evropa in Amerika pred velikanskim valom barvanih človeških plemen: to je velika drama, ki se pripravki in ki bo morda zalila ves svet s krvjo. V primeri s tem udarom barvanih plemen na belo je bila svetovna vojna naravnost malenkost.
Za enkrat še belo pleme veruje v legitimnost svojega obvladanja sveta ?n v večno trajanje te nadvlade. Toda ta dogma se je začela v zadnjem času že majati, in sicer prvič v Zedinjenih drŽavah. Povsod se tam govori o tem problemu, včasih z veliko trpkostjo, v knjigah, v Časopisih in v pogovorih politikov. Marsikateri Američani vidijo slab predznak v tem, da 5e zamorska prebivalstvo začelo prodirati na sever Unije, dočim je dosedaj že skozi stoletja bivalo samo na jugu. Nič manj se ne razburjajo zbog tega. da se v državah Srednje in Južne Amerike polagoma polaščajo oblasti Indijanci in Mula-ti. ki strastno sovražijo beli rod. Seve-roarneričani se bojijo celo mehikansko-japonskega sodelovanja.
Kakšna prednost bi bila za ves beli rod, če bi vsi evropski narodi prenehali z medsebojnim stoletnim sovraštvom in sestavili skupno fronto napram pripravliajočim se napadom. Morala bi se najti med evropskimi državami ena, ki bi vodila boj zoper barbarstvo, grozeče od raznih strani.
Ta boj naj bi se pa pred vsem ne vršil s prelivanjem krvi. temveč potom vpliva evropske civilzacije in morale, ki globoko vpliva na vsak narod, ki stoji na nizki stopnji kulture. Znano nam je, zakaj je antični svet poginil, storiti moramo vse, da se isto ne zgodi z modernim evropskim svetom in se tako njegova 20001etna kultura ne po-grezne v brezdno pozabljanja.
Pros ve ta.
Repertoar IShrodneča gledališča v Ljubljani*
Drama. Začete* ob 20. zvečer.
Četrtek 26. febr.: Rosmersh^'m Red C Petek 27. febr.: Pepeluh Red E Sobota 2S. febr.: Vdova Rošlinka. Tzven Nedelja t. marca.: ob 15. pno. Pepeluh, mladinska predstava. Izven; ob 20. zvečer Veronika Deseniška. Izven.
Opera. Začetek ob pot 20* zvečer. Četrtek 26. febr.: zaprto Petek 27. febr.: Lopudska sirotica, vojaška predstava. Izven Sobota 28. febr.: Smrtna tarantula In karakteristični plesi. Red B. VedeTta I. m?rca: oh 15. pop. Mignon, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
• . '
Nove muzikalije.
Deset moških m mešanih zborov Petra jereba. Samozaložba. Cena za po s a m ni izvod 12 Din. >:a sto izvodov po 10 Din. čez 100 pa po 8 Din.
Peier Jereb, k! vrši skrormio delo litij— $kega organista, obenem tudi dirigenta on-dotnega pevskega zbora »Lipe^ je prav soliden muzik: prrča temn so pred menoj Jezeči zbori. Značilnost njesove osebne note le ž! v veseli, celo poredni živahnosti, ob
kateri priliki prav rad obere gorenjsko narodno siruno (DckTetn, O kresu, Sentianžc-vo. Saj je Ze tukaj. Mesec). Njegove glns-ber.e mfsD ne kažejo S:rokosti, a nMh polet leži v diaionskem sekvenčnem stopp feva-n'n,ki postaja semtertnm cc^o dramatično (Sentjanževo, Saj je že tukaj.) Melodično bogastvo Jereba ni hogjvekako močno, tudi ne zelo samobitno, a je prretno, gladko tekoče lahko dostopno, spominjajo če v naglici morda na Föersteria. Sattnerja. Ritmiko je prav živahen, ljubi tridobne taktove načine (izrred 10 zborov j;h je 8 v trodobnih ritmih), ki se prav prilegajo dovolj skrbno izbranim, literarno vrednejšim besedilom
Harmonično se drži preizkušenih potov se giblje v krogu sorodnih tonskih načinov, ne rešuje nikakih ucank in zato bodo podeželski zbori kaj radi segli po teh svežih, priprostih stvareh s katerimi se bodo lz!ah-ka povsoeli nad marsikatero glasbeno dolgočasnostjo in še dolgočasne:5o sentimentalnost. Stavek je lahko peven. četrdi ne vsikdar, kar pa si vsak pevnvod*a po oo-trebi lahko popravi, neorfjetnl so le v posameznih glasovih zategnjeni kond. ki mnogokrat nričirejo s svojo dolgovernostjo dosežene viške (Na vrtn. Ali poznate?. Jutranja. Ah. ti bori, ŠentianŽevo, Mesec) in ki so postali skladateljeva manlra. Vobče bo Jereb prnesel v programe na^ih pripro-stefsih pevskih zborov (za naj^-latse še ne bo) dobrodošlo svežo sapo in ga zato 103I0 priporočam. —č.
— Šentjakobski fled. «der: Nedelja 1. marca: »Ljubezen In ljubosumnost«.
-1 Nedelja v Narodnem gledališča ▼ LJubljani. V nedeljo, dne 1. marca so v Narodnem gledališča v Ljubljani tri predstave. V operi se poje popoldne ob 4. priljubljena opera Mlgnon z gospo Thierryfevo v nasloven* vlogi. tflino poje gdč. Frlsekcva, Lotarija pa s. Betetto. Opera se pcie kot ljudska predstava pri zamlžanih cenah in konča ob pol 7. zvečer. — V drami pa se vprizori popoldne ob treh dr. Lanova mladinska igra Pepeluh. zvečer ob 8. pa zopet Župančičeva Veronika DeseniŠka. Vse tri predstave so izven. Vstopnice se dobe od danes naprej pri dnevni blagajni.
— Pod profektoratom francoske družbe za razširjanje umetnosti v Parizu se vrši kla* virski koncert, ki ga priredi pianist Marcel Ciampi v petek 27. t. m. v Filharmonični dvorani. Ciampi pianist svetovnega slovesa, je izšel iz velike šole slavnih mojstrov Liszta, Rubinteina ter Rirerja. Njegova umetnost je tako popolna, da je Se povsod izredno navd isfla publiko in izzvala največje priznanje. Ciampi je danrs koncertni pianist, cd~n prvih v Franciji, pole« tcfja pa 5e pro* fesor klavitja ter avtor raznih komornih skladb. — Prcdprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 44$/«
— Alois Mrštlk umrl. V torek zvečer je umrl na k'inik? v Brnu slovaSki pisatelj Alois Mrštik. Bil je v pravem pomenu besede narodni pisatelj, ki |e črpnl snov za svoje poves'i Iz preprostega ljudskega življenja na kmetih.
KINO IDEAL
Danei, £etr»le V. p*t«V In soboto
MARIA AHTOINETA
z D ano Karenne.
izza franerske revotad e.  L)o sedaj Še ne predvajano. 577
Julijska krajina.
—■ Slovenski lepak, ki naznanja prodajo Tomaževe žlindre, je bila izdala in nalepila po okolici Kmetska branil* niča in posojilnica v Matenji vasi v po* stojnskerr okraju. Finančni maršal pa jc dal te lepake pctrga'i in načelnik hranilnice M. Črnač je bil obsojen pri okrajni »odniji v Postojni na 40 lir g!o* be. Črnač je zagrer'1 prestopek dekreta po'iticr^ oblasti z dne 19. decembra 1922, ker lo bili lepaki samo slovenski; BK. . .'A bi biti italijanski in zraven lahko še s'ovenski ... Te dni pa je bil na občinskih Heskrh nabit razglas vojnega r " -.istra v čisti slovenščini s podpisom gc.A rala Di Giord;o: i-zglas se je tikal naborov dobrovo'jcev za kr. vojsko. *fa sanr-s'ovenski lenak je bil poslan naravnost iz Rima. datiran je dne 27. januarja 192\ Te*a sV>venske<*a lepaka finančni maršal ni zaplenil in tudi vojni minister ne bo r'acal r»'o^e zanj.
~- Težka obsedba dvrh fr§>tov ▼ Vidmu. FaSIsta Giacomo Stufferl, 2S let star. in Enrico Olui, 20 let s'ar, oba iz Sv. Vida pri Ti'men:u sta šla pred volitvami lansko leto v družbi drugih v stanovanje Andreja Kolcsana, bivšega župana v špilim-bergu. Zrhteva'a sta od njetra, da mora Iti ž njimi na sedež faSls*ovske organizacij >. Ker se je branil, sta ga imenovani vrgla ob tla, pretepla in porezala sta mu brke. Radi tega sta bi'a pozvana k razpravi na sodišče 24. t. m. Tam s*a tajila, ali vse taienje ni nič pomagalo, ker se le dokazalo, kar sta storila. Obsojcm sta bila: Stuferi na 2 leti in 6 mesecev zapora. Oinl pa na 2 leti in 1 mesec zapora. Navzoči fnSisti so vzeli obsodbo na znanje z globokim molkom.
— Predavanje unlv. prof. dr. Vebra goriškemu učiteljeva se bo vrSilo 5. marca v Trgovskem domu. Predavanje ima naslov: »Fantazija s posebnim ozirom na s*o'sko vzgojo«. V Tolminu bo predaval učiteljstvu prof. dr. Veber dne 1 marca in sicer o vzgoji !n razvoju duševnostl.
— Sole zaplra'o v ItafH ▼ v'snfceni goro v*n. Poslnnca Olivetti in Mazzirl sta podala na naučno mi^strstvo interpeTaclk> radi zapiranja ljudskih ?ol v nekaterih krajih visokega gorovja, posebno nad dolino d' Aosta. Naučn! rrrlnster čaka službenega po-
ročila iz Torina, dat bi ostem »krenit potrebno v to svrho, da bi mogle Šole v gorovja vršiti svojo nalogo In bi se jih prebivalstvo rado posluževalo.
—- Cigan osumljen roparskwgm napada. Larrf ▼ novembru §0 na§H ubitega kmeta Antona Ivančiča iz Makerije v Istri. Takoj se je začelo sumiti, da ga je usmrtil neki cigan. Te dni so orožniki pri Postojni pri* jeli cigana Antona Majcrja, ki je osumljen, da jo ubil Ivančiča.
— O ruski umetnosti in literaturi pre* dav« v Trstu na ljudskem vseučilišču v ulici Catteri profesor Bartolomucci, ki je deloval IS let na kijevskem vseučilišču. Predavanja so zanimiva Barcholomucci je opozoril Italijane, da bi bilo napačno, ako bi se vzdr* iala med njimi še nadaljs dosedanja indife* rentnost glede ruskih zadev in zlasti dašev« nega življenja ruskega naroda.
— Proti beračenju. V Trstu se je raz* paslo beračenje že do skrajnosti. Pa je tudi mnogo takih, ki nesramno izkoriščajo bera* čenje in pošiljajo trkat na vrata premož* nejših otroke, da se potem tako pridobljeni denar zapravlja. Neka gospa jc poslala večji znesek dobrodelni kongregaciji in ji obenem podala opise malih prosilcev, ki trkajo pri njej. Sedaj so p08'*™ t* berački h kongre* gaciji. ki ugotovi, kdo je potreben in kdo ne. Ako se doženejo izkoriščevalci, bodo kaznovani.
Proti glavo- in zobobolju
T
Sr kslslvo.
— Sokotxko gledališče v Rado\ lj. „i vpri* zori v ii' del jo dne t. marca t. 1. cb pol štirih popoldne ljudsko Igro s petjem in plesom »B:*at Martin«. Snov je zajeta iz kmetskega življenja Glavno oseba ▼ Igri je rodovnik, brat Martin, ki zbira mflodare za reveže, izravnava zakonske prepire, zdravi ljudi fn živino. 7.% zabavo skrbi podjarmljem krojač Crviče kin njegova h"da žena Urša.     451/n
— Sokots*:o društvo v Radovljici ima dne 4. marca t. 1. ob 20. izredni občni zbor z dnevnim redom: Volitev računskih pre* glednikov, s!učair~sti. 450/n
— Prosvetni odbor Sokola LJubljana 11. opzarja članstvo, da predava ▼ nedelio dne 1. marca oh 11. vri v I. d razredu državno realke br. dr. Rudolf Mole o Henrik Sicn* kiewerevem pomenu za slovansko idejo. —-1'dcležba za članstvo in naraščaj brezpo* gojno obvezna!
najbolje pomagajo
Aspirin*
tablete <Bo^s%
Pazite na modra - bela* r4e£a>   pečata« aoamlca.
Turisfika in šport.
— Srednjeevropski velikonočni turnir
! Dunajski listi prL<bČujeJo program c obzirnem nogometnem turnirju, ki se odigra o Veliki noči v Pragi, na Dunaju fn v Bu-dlmpcš-i. Na podlagi tega programa baje igrajo na velikonočno nedeljo: v Pragi: Ra-pid-Sparia, Sporiklub-Viktorija Žižkov; na Dunaju: Vienna-VVAC, Young Boys, Bern -Simmering; v Budimpešti MTK-FTC, DPC Praga-UTC. Na velikonočni ponedeljek: Praga: Simmcrng-Sparta, Rapid-Viktorija; na Dunaju: Vier.na-DFC, UTC-WAC; v Budimpešti: Young Boys-MTK in Sportklub • F T C
— Prvenstvena tekma    Il?ri'a:.Maribor
se vrši v nedeljo. 1 marca ob 15. urf na igraščn Ilirije ob Celovški cesti. Oba kluba nastopita predvidoma v glavnem z istimi Igrači kot koncem pretečene jeseni, četutC bodo klubi hoteli preizkusiti posamne nov« moči. Oba kluba, posebno pa Ilirija nastopita sicer brez temeljitejšega treninga, zato pa bodo igrači po dolgem zimskem odmoru razvili gotovo vso ambicljonost, tako da se lahko računa na zanimivo, živahno in ostro tekmo. 453—*
— Tilde- postane slik ar. William Tilden, znani svetovni prvak v tenisu, se namerava odreči svoji teniški karijerl. Postati hoče slikar, ker je odkril v sebi talent za slikanje. Malo pozno se je sporrmil mož.
— Predsednik Coolldge prijatelj nogometa- Zdi se. da je ameriški predsednik Coolidge velik prijatelj nogometa. Kakor javljajo iz VVashingtona, je bilo moštvo un$~ verze iz Illinois povabljeno tja, da odigra tekmo proti moštvu univerze iz Pennsyl-vanije. Po tekmi sprejme predsednik Coolidge obe moštvi ter ju pogosti v Bell hiši,
— Stadion za 250.000 oseb. Iz Amerike javljajo, da je mestno zastopstvo v Hla-delfijl na svoji zadnji seji sklenilo zgraditi štadion, v katerem bi bilo prostora za 250 tisoč oseb. Število sedežev bo znašalo 100 tisoč.
~- Otvoritev nogometne sezone t Sloveniji. Kakor smo že poročali se v Ljubljani oficijelno otvori nogometna sezona v nedeljo 1. marca. Srečata se S.K. Ilirija, prvak Slovenije In S. S. K. Maribor v prvenstveni tekmi. Igra obeta biti zanimiva, ker sta obe moštvi v dobri formi.
— Redni letni občni zbor AvtomobfL skega kluba kraljevine Srbov, Hrvatov ie Slovencev, sekcija Ljubljana, se vrši v ne* del jo dne I. marca t. L .ob 11. dopoldne v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor« x Ljubljani. 440/3
K:
X
liste
angleške, francoske in nem-kc za spomlad — in poletje 1925 1
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
Prešernova ulica T
~    ^ -x —-
Dr. Ivan Lah.
BakN?i smrti,
(Dalje.)
In zopet je minil dan In noč je bila bujša od smrti. Po posteljah so se rvi-fali bolniki fn klicali na pomoč. Stare ženske so stale pri njih In čakale od-rešenice - smrti. Matere so privijale k sebi nedolžne otroke, kakor da bi jim botele vrniti življenje, ki ga je iz njih s tiho roko trgala beln smrt. Oni, ki 5e niso omagali, so pripravljali drva in kurili v pečeh, da bi s toploto odsmali smrtno-hladnesa gosta. Toda, ali se smrt boji ognja, toplote, ljubezni? Pobirala je svoje žrtve noč za nočjo in zjutraj se je napolnil voz. ljudje so s* Bpregli in voz se je pomikal po tabora, po polja, po snegu do onega kraja, kjer so čakali delavci na delo z lopatam!.
To je bil bakhanal smrti!
Vsaka nesreča ti je tuja, dokler je sam ne preživiš. Zato mi je bilo neznano gorje, ki je polnilo si ca umirajočih, nerazumljiva mi Je bila bolest ljudi, ki so me obdajali ,neprijeten mi je bil krik obupanih mater, ko so jim trgali mrtve otroke iz naročij. Kajti mi smo serič-neži in ne razumemo bolesti tisočev, dokler se ne dotakne tudi nas. Gledal sem mrtve, bolne in umirajoče, kakoi da bi ctedal navaden dogodek na ulici*
j kakor da nI mogoče drugače, kakor da jc vse samo po sebi razumljivo. Takrat je zboleta Nastja. Spoznal sem jo na potu, ko so nas vodili v ta neznani kraj. Njena prijateljica je bila Sonia, ki se je z njo seznanila v ječi. Združilo nas je trpljenje na težki poti in, ko smo ostali v taboru, nas je z nepremagljivo silo objelo hrepenenje po sreči, ljubezni in svobodi. Študent Kolia. ki je prišel za nami, se nnm je pridružil in se je zaljubil v Sonjo. Hodila sta skupaj po taboru, iskala sta tihih skrivališč in sta se razgovarjala o najveriih vprašanjih mladih neizkušenih src. Nastja je dolgo plakala po domu, gnusilo se ji je živ-ljenje, obupovala j- naci svetom in nad samo scbol — toda počasi se je pomirila in je našla svate delo: zbiraln ?e otroke, stregla je bolnim materam, šivala Je obleko in ie i-kušala pozabiti na svoio nesrečo s tem, da je služila vsem. ki so trpeli.
Tako smo preživeli jesen in vso zimo, dokler ni prišel bskhanal.
življenje se je nacnkiat čudno preobrnilo. Bližina smrti je omamila ljudi in jih v prvem trenofku prestrašila. Toda Hudi je bilo na tiseče in smrt ic bila ena — ena za vse. Privadili srr.o sc je, kakor gosta, ki Ic za našo nHsn in moti pojedino. VeHcarstvo smrti je izgubilo svoj sijai in v naših dušah se je rodil odpor: odpor proti smrti, proti bolesti, proti unuz*»*«u
Vzbudila se ie ona strašna volta I živlien.i. ki smo mislili, da je silnejša od smrti da mora premagati smrt m bolest in trp!ienje. ?er.skam so oživel-oči. gledal* so v tcrr.ni strasti in so se smejale z divjim smehom. Moški so postajali resni, zar-išl»<ni, osorni. Na otroKC snn skoraj rozabili
Zvcčc* so šepetali pari v mraku z* Menami in \so noj so st čUi po ho in ščih ne^«iH.t koraki, po ner a osvetljeni sobi st* Š/igale Po *".cči temne sence in P« r-:stf"»jah so *e sijali vzkliki bč lesii In radosti. V te dni polne tesnobt in pričakovanja, i? radia s»rast z oo nimi utehami slasti in užitVrv. Zmagovita sila življenji ie postajala bolj in bolj predrzna:
»Mvoe Die.-izT« ...
Šle ;e skoz! noč hakor bakfnnal živih umirajočih. UžA*ajočih v zadnjl*i trenutkih pred smrtjo. Proslavljajočih tniv"f Živ'en ja. Ca^ilcev ljubezni in sladostrastja Ali se ni Hekameron rodil v času florentiiske kuge?
Nekcra jutra M or ležala Sonja Veda na postelji. Študent Kolja Je slonel oh nji m e polxbljal njene drhteče ustnice. Dvigala je roke in ga Je pritiskala k seli:
»Ti moj dragi, naklražji! Jaz amr-iem, toda jaz sem ljubila. Vse, /3« jc bih 'adr.st. Trpljenje jc bila radost s teboj. Ko-'a.«
In Je dvignila glavo in se m j ic za *riz!a v ustnice-
»Ti moje vse, mej Kolja! Ti brs" srečen. Kako sem nesrečna, da ne mr> lem s tevöj, Kr/.a. da bi te ljubila, da bi bilo večro takt*1«
KoJia jo je ohi-nral. gladil jo je po laseh, poljubljal jo je na oči — toda v nji je divjala strast, hrepenenje, ljubezen. Borila se Je ves dan in je klicali Življenje na pomoč. Vedeli smo, da ne bo preživela nočL
Kolja je ostal pri njej. V sobi je bila tema. Nekaj žensk je ležalo po tleh in otroci pri njih. Privijala se je k nie-mu vso noč. opajala se je v sladki strasti, oklepala se ga je z zadnjimi silami, pila je njegove poljube in v nje-n'h zdihih je bil slavospev razkošja in življenja.
Zjutraj Je umrla v njegovem naročju, nagnila je glavo, pogledala Je tako čudno in je obstala. Ko je prišel voz, smo jo naložili in odpeljali.
»Cvoc! .«
In zopet se Je pomikal voz preko polja. Senja je ležala na vrhu z glavo naslonjeno na mrtvega starca, ki je ležal pod njo. Nje roke so bile razprostrte, kakor pripravljene na objem: na njenem licu jc bil še zadnji sijaj radosti in zdelo se je. da še vedno kipi z niem'h napetih ustnic ljubeča beseda: »Kolja!« : 1
Kolja je stopal za vozom m je obstajal, da jc mogel pogledati na vrh.
Dan je bil mračen, meglen. Nastja ie olalrala. kakor da ie izgubila vse* kar
je imela. Ali je plakala za Sen jo, za prijateljico? Ali za nedožito radostjo? — Ali ji je bilo žal mladosti, ki je padla« preden je dozorela v cvet? —
Stopal sem poleg Nastte in sem čutil bolest, nerazumljivo tujemu srcu. »Zakaj je odšla Senja, ki Je živela in ljubila? Zakaj je morala biti smrt sil-nejša od življenja? Zakaj ni smela ž> veti ona, ki je tako ljubila ljubezen?«
»Hej, potegnite, ne stojte, Kolja* pomozi!« - '
Koija je prijel za ročico pri vozu in se je uprl. Pred robu je bil človcic, ki mu je to noč nntrla žena. Tudi on ie potiskal voz in so.ze so mu tekle po licu.
TaVo je šel sprevod. Obstali smo nre dgrot»om, dciavci so ostali in ča* kali z lopatami v rokah.
»Ko!m. Senio posehej!* je vzklik* nila Nast»a, ko jt zagleJala roke, ki so se stegnile po mrličih.
Dva delavca sta dvignila Senja, lahna :e bi«a knkor pero v zraku, in sta jo položila na tla
Di nisi počakala pomla-51, da ti na-steuern, grob. s cvetjem!« je rekel Kolja ir se ic zgrudil ob nji na pomrzU 7.emljl.
Delavci so dvigali mrliče z voza i« so jih r^'arra1 v g-ob: množica je stala t ToIi nüli In vso megleno puščavo i« napolnil zamtJkel jok.
-   <D*Ue pftfco4p<l&)
70
»ffLi/vcusRi BŽJBŽfiB BGÜB£SB3SB EBB;
sfev. 47.
Dnevne vesti.
V Ljubljani dne 26. februarja. 1928.
Od Severnega morja do Karavank ?
V nedeljo ie v Magdeburg« na Pruskem priredila nemškonacijonalna organizacija, ki nosi ime »Reichsbanner* (Državna zastava), veliko manifestacijo, ki je končno izzvenela v zahtevo po združitvi Avstrije z Nemčijo. Ako uvažujemo, da je udružetije »Reichsbanner« največja nacijonalna organizacija, ki jo premore Nemčija, taj šteje tri milijone članov, in da se je manifestacijskega zbora v Magdebur-g* udeležilo nad 150.000 društveni kov, moramo tej manifestaciji pripisovali največji politični pomen.
Prireditve se Je udeležila tudi številna deputacija z Dunaja, v katere Imenu |e na zborovanju govoril poslanec dr. Deutsch.
Dr. Deutsch je med drugim izjavil: »Nemčija in Avstrija pošiljata demokratom evropskega zapada nujen po-xhr, naj priznajo 6milijonskemu nem-Skemu narodu v Avstriji pravico samoodločbe in naj ne zavirajo težnje, da 0e ta narod združi z materjo zemljo Nemčijo. Zahtevamo, triko je končal med viharnim odobravanjem dr. Deutsch svoja Izvajanja, repubtTo Nemčijo od Severnega morja do Ka~ tmvankf«
Ni zgolj slučaj, da sta v Januarju avstrijska poslanca dr. Dinghofer in dr. Frank po lastnem priznanju sondirala v Berlinu teren za čim najskoraj-šnjo združitev Avstrije z Nemčijo, ni slučaj, da je nemški minister zunanjih 4el dr. Stresemann pretekli teden v parlamentu izjavil, da je treba porušiti meje med Avstrijo in Nemčijo, ni slučaj, da je na mznifestacijskern zbora v Magdeburgu 150.000 nemških nacionalistov demonstriralo za ujedinje-nje Avstrije z Nemčijo, ne, to niso slučaji, stvar je sistem! Nemci smrttrajo, da je sedanji politični položaj, kakor nalašč, da izvedo načrt, ki se je porodil v nemškona:ijonalnem taboru že ob razpadu avstro - ogrske monarhije. Ali le mogoče zastaviti naravni proces, ki se je, kakor to dokazujejo dogodki, že Je! razvijati? Kakor zgodovina uči, je mogoče naravni proces pač zavirati, ne aa docela preprečiti.
Ako hočemo biti realni politiki, moramo računati s tem dejstvom. Strni-tev Avstrije in Nemčije se ob koncu koncev ne da preprečiti drugače, kakor a oboroženo silo. In po orožju, ako ne ffe drugače, bodo morale poseči vse države, ki jih ogroža z Avstrijo povedana Nemčija. Tudi Jugoslavija! Sicer se v doglednem Času pomaknejo mejniki Velike Nemčije na jug in pruski obmejni grenadir bo stal, kakor napoveduje dr. Deutsch, na straži na naših Karavankah! To se pravi, nemški topovi bi s Karavank in Obirja lahko bljuvali smrt in pogin na Ljubljano in Trst Črno - rdečežolti prapor na Karavankah bi torej ogrožal v njenih temeljih kar dve državi — Jugoslavijo in Italijo. *.
In ako nam Avstro - Nemčija ponudi v kompenzruijo našo Koroško?
Ali bi posest našega slovenskega Korotana odtehtal nevarnost našega neposrednega sosedstva z Veliko Nemčijo?
Kočljivo je to vprašanje, triko kočljivo, da je bolje, ako nanje niti ne odgovorimo !
— Nečuvene razmere na Dolenf-skeni. Iz št. jernejske okolice nam pišejo: Menda nikjer v Sloveniji ni ljud-stvo tako podivjano »kakor tu ob dolenji Krki, kjer je domena klerikalcev in radičevcev. Osebne varnosti ni nobene. Ako greš v mraku po vasi, si v ne-
prestani nevarnosti, da le kdo napade. Naravnost neverjetno je, kako je v
zadnjih letih posurovelo naše, preje v resnici dobro kmetsko ljudstvo. Navajam samo par primerov. Te dni se je vršila stvatba. »Voglarji« so pri svat-bah povsodi v navadi, toda tu so prišli »voglarji« na svatbo s puškami la samokresi. Kdo ve, kje so dobili orožje in kdo ga je jim dal? PriŠedŠi v hišo, so enostavno zahtevali, da se jim da škaf vina. Seveda so jim ljudje dali vino, ker so se jih bali, saj so bili oboroženi s puškami in samokresi. V neki drugi hiši so zahtevali kar 7 škafov vina. Da so vino tudi tu dobili, je jasno. Kdo bi Imel pogum, da bi se upiral oboroženi, 50 do SO mož broječi in povrhu še pijani tolpi? V neki drugi vasi je prišla taka tolpa v hišo, kjer se je vršila svatba, spodila svate Iz hiše, se vsedla za mizo ter pojedla in popila vse, kar je bilo pripravljeno za svatovsko pojedino. Taki in enaki dogodki so pri nas danes na dnevnem redu. Pa nikogar ni. ki bi nastop:! proti tem škandaloznim razmeram. Kaj poreče k temu varnostna oblast? Ali je tu ob hrvatski meji že res odpravljena privatna last, ali so oblasti že res brez vsake moči proti boljševiškemu terorju? Državna oblast, zgani se vendar!
— Sent Jernej v naprednih rokah. Poročali smo že, da so nanredniaki v Št. Jerneju v nedeljo pri občinskih volitvah izvojevali sijajno zmago in da je po 30 letih prešla ta klerikalna trdnjava v napredne roke. To zmago je omogočil skupen nastop vseh naprednih strank, ki so dobile pri volitvah 429 glasov, klerikalci pa samo 410. Na-prednjaki imajo v občinskem odboru 13 mandatov, klerikalci pa 12. Bodoči župan šentjernejski bo torej napred-njakf
— Resen list. Neki Manfred Scheichenbauer Iz Ptuja priobčuje v »Cilli^r Zeitung« odprto pismo na uredništvo »Jutra« in pravi med drugim: »Koncem Človekoljubnega članka se nahajajoča precej določna grožnja bi gotovo napot'la ogroženca, da bi vas toplo priporoča! državnemu pravdništvu, ako bi ta grožnja stala v resnem listu, kakor je n. pr. — »S!ovenec« ...« Kako si je neki »Slovenec« pridobil to izredno naklonjenost in uvaževanje pri naših Nemcih in nemČurjih? Pač za to, ker se v zadnjem času tako krepko za vzema za nemške zahteve v Jugoslaviji, kakor se n? preje nikdar za slovenske pravice pod Avstriio!
v— Nemška Impertlnenca. »Cillier Zeitung« menda misli, da so se pri nas že povrnili časi, ko je smela »Deutsche Wacht« na nafnesramnejši način ščuvati proti Slovencem. Zadnje številke tega lista so popolnoma slične, kar se tiče napadov na Slovence in slovenske težnje, pokojni »Deutsche Wacht«. V današnji številki si je dovolil neki dr. Scheichenbauer, ki je slovenski kruh v Ptuju, napisati tole impertTnenco: »Kakor mi je mučno »Jutro« citati, mu pisati in imet! čast, da stoji moje ime na enem in Istem časopisnem listu z g. dr. Pivkom, vendar se premagam, da Vam sporočim tole ...« Ta Sclieichenbauer, ki naj Boga zthvali, da živ! v Jugoslaviji in se v Ptuju debeli s slovenskimi novci, si drzne na tako nesramen način žaliti poslanca dr. Pivka. Vprašamo, kaj bi se zgodilo s S'ovenccm, ki bi s! upal na laka prostaški način v Avstriji napasti kakšnega nem^ega politika ali jasnega delavca? Mi Jugoslovani Imamo seveda jagnječo naravo, zato se pri nas takim nesramnikom ničesar ne zgodi!
— Glavne do!očbe tiskovnega zrkona.
Minister za izenačenje zakonov Je zastopnikom tiska podal podrobna pojasnila o no-
vem tiskovnem zakonu. Novi zakon Je v marsičem strožji od dosedanjega, ki je veljal za predvojno Srbijo. Načelo in bistvo zakona Je, da je tisk svoboden, cenzura sc
ustanavlja le v slučajih mobilizacije in vojne. Prepovedano je razširjevanje in prodajanje časopisov, ki vsebujejo žaljen je vladarja ali katerega člana vladarske hiše, ki žalijo inozemske vladarje in narodno skupščino, ali pa pozivajo državljane, da s silo spremene ustavo In državne zakone, odnos* no so naperjeni proti javnemu redu in morali. V vsakem slučaju mora politična oblast, ki izvrši ustavitev Usta, obvestiti o tem v 24 urah sodišče, lü potem v roka nadaljnjih 24 ur razveljavi ali potrdi ustavitev, odnosno zaplembo lista. Novi zakon vsebuje ostrejša kazenska določila za tiskovne prestopke in zločine. Za pisavo lista so odgovorni: pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in prodajalec listov. Kot urednik ne more fun-girati oseba, ki v bistvu nima nikakega vpliva na smer lista. Z novim zakonom Je dalje zelo poenostavljeno sodno postopanje. Odgovorni urednik bo pozvan takoj prod sodišče, kakor hitro je bila proti njemu uvedena ovadba. Velike kazni so določen? za škodo, ki se potom tiska povzroči državi in njenim interesom. Za presojo tiskovnih prestopkov so pristojna redna sodišča.
— Unifikacija prosvetne zakonodaje ▼ državL Prosvetno minis rstvo se le loiilo prepotrebne reorganizacije celokupne pro-svete in unifikacije prosvetne zakonodaje v naši državi. V ta namen pripravlja celo vrsto zakonskih osnutkov, ki jih predloži narodni skupščini. Ti predlogi so: Zakon o ljudskih šolah, o meščanskih Šolah, učiteljiščih, o srednjih šolah, o nižjih šolah in sr. strokovnih šolah, o univerzah, o glavnem prosvetnem svetu, o državnih arhivih, o državnih tiskarnah, o višjih pedagoških šnlah, o višjih trgovskih šolah, o avtorskem pravu, o gledališčih, o umetniških šolah, o muzejih, o kinematografih, o ohrani starin, zgodovinskih in umetniških spomenikov in zakon o ustanovah. Prosvetnemu ministrstvu gre popclno priznanje, da namerava slednjič spraviti naš prosvetni aparat v oni, edino pravilni tir. ki je logična in nujna posledica ujedinjenja
— Na mestno prhtavo se je spravil »Slovenec«. Gercntski svet pripravlja obsežno reorganizacijo mestnega gospodarstva. Nepotrebni izdatki se naj ukinejo, drage Investicije ter obrati, ki se tehko ceneje nabavijo v zasebnem gospodarstvu In pri prevoznih tvrdkah se razprodajo. Stvar je torej povsem vprašanje raciJonaTnega mestnega gospodarstva. »Slovenec« pa molči o tem racijonalnem gospodarstvu ter ne črh-ne besede o principu kot takem, marveč se blebetavo zaganja v malenkostne pmdaje. Kaj ko bi »Slovenec« prisostvoval taki prodaji oslov atJ konj ter se v slučaju prenizkih cen ponudil kot kupec-!? Saj bi pri tem lepo zaslužil, če se res prodaja vrši pod ceno! Stavimo da si ne bo upal kupi:! niti par oslov za tisoč dinarjev, in sicer zato, ker bi mu bili predragi, odnosno nerentabilni, drsi bi se njegovi druščini prav lepo prilegali!
— Spremembe v naši vojski. Tmeno"flna sta: za namestnika n'asmh sodnikov pri vojnem sodišču Šumadijske divizijske 0m.1* sti pehotni polkovnik Vlad'Tiir S k u h i c, za načelnika konjeniškega oddelka komunJe Dravske diviziiske oblasti konj. podpolkov* nik Josip Vodopivec. Vpokojcni so biv* ši častniki avstro*ogrske vojske: peh. pod« polkovnik Rudolf Podkrajšek, pehotni stotniki Ado Vengcr, Adolar Bigler in Alojz V a v k c n, konj. kapetan Mirko Grob in inž. poročnik Rudolf § c m e r 1.
— Iz državne službe. Vpokojeni so: pri de!?rtaciji ministrstva financ v Ljubljani davčni upravitelj Franc Uršič. pri davč» nem uad'i v Kranju višji davčni upravitelj Josip A h 1 i n, cba na lastno prošnjo.
— Umetnikom. Ministrstvo za trgovino in Industrijo razpisuje natečaj za umetniško okrajen ovoj brošure o naši umetni obrti, ki jo ministrstvo izda v francoskem jeziku povodom mednarodne razstave dekorativne umctnosM in moderne indostrije meseca anrila 1025. Nagrad za načrte je pet: po 1500, 1000 in tri po 500 Din. Tekmujejo lahko vsi umetniki — naši državljani. Konč* ni termin za predložitev načrtov je 15. rnarc. —- Natančne pogoje natečaja je dohiti pri oddlku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, vladna palača.
— Naša pertranentna delegacija v re-paracliskl komisiji odpravljena. Zavezniške države so reducirale število članov repa-racijske komisije v Parizu. S to redukcijo je odoravMcna tudi jti^nslovenskn perrrancnt-
Dva delavca sta kopala orob r.a Scnjc. Od\aula sta prve pren'zle gt Ilde in kmalu je stal gror? do^cij gloook za to lepo lahno telo, ki je iežalo na tleh, tako udano, poslavljajoče se od sveta, od solnca in nad In prijateljev.
Kolja jo je dvignil, kaker da ne veruje na njeno smrt.
Delavca sta jo prijela Jn jo položila v grob. Popriiela sta za lopate H v prsti je izginilo njeno telo našim očem.
Nastja se me je prlvila v obupn.
To je bil konec življenja in ljubezni.
Kolja si je obrisal zadnje solze, ljudje so se oprijeli voza in pot je vodila nazaj v taborišče.
Kolja je zvečer obležal In drugi dan je umrl. Nihče se ni čudil. Vedeli so, da je bil slab in da ne bo preživel Senjine smrti. Naročil sem delavcem, da so skopali grob poleg Senje.
Drugi dan je šel zopet sprevod...
»Evoe! Smrt, tuga. bolest...«
Bakhanal! Poleg Kolje je ležala na vozu mlada deklica, ki je stregla Senjl. viela je komaj šestnajst let in je bila «tobra in nežna kakor otrok. Koljo je V bila kakor rodnega brata — zato je si'cgla Senji in jo je poljubljala, kadar ni bil Kolja ori nji. kajti vedela je, da »it m—J, Uöa KoJ^vl poljubi.
»Evoef...«
Nastja je zbolela dva dni na to. Zjutraj je ostala bleda in oslabela, vedela je takoj, da je prišel njen čas. Zakurili smo v peči in zdelo se je, da je prišla na njo slabost in utrujenost zaradi dogodkov zadnjih dni.
Zvečer sem slonel pri nji, po sobi je ležal mrak in ženske z otroki so si pripravljale ležišča.
»Ostani pri menl,c je govorila Nastja, »ostani vso noč!«
»Neprijetno je zaradi žensk In otrok.«
»Vseeno je sedaj! Ostani!«
Sklonil sem se nad njo. božal sem jo po laseh in poljubljal bleda lica. Ovl-fa se me je z rokami in je šepetala vroče strastne besede ljubezni.
»Ne bom umrla, nemogoče je umreti pri Tebi. ki te ljubim. Še bolj te hočem ljubiti — popolnoma tako kot ie ljubila SenJa — popolnoma, da ne pride smrt preje od ljubezni! Danes no noči...«
Omagala je sredi stavka In je za* spala s trdnim spanjem. Izvll sem sc iz njenega objema: spala je krepko, zdravo, s polnim dihom.
Odšel sem v svoje bivališče. Bil sera utrujen od groznega dneva, ki je bii pola atrahu Id bojazni. Noe ja bila
temna. Vse luči so bile ugasnjene. Po* leg moje postelje se je zvijal na deskah starec in se je boril s smrtjo. To je bil tih, udan človek, ki je govoril malo in je pom-agal bolnim in umirajočim. Se* daj je prišla vrsta nanj. Nikogar ni bilo pri njem. Prijel sem ga za roko in me je spoznal.
»Skorrrj bo bolje —* je vzdihnil, »nihče ne preživi. Pet tisoč nas je bilo. Ako preživite, pozdravite svet — oni naš svet, dom... Ne stojte, ležite in zapišite mirno; ne bom vas motil... utrujeni ste. Jaz vem .. -«
Legel sem na razbito posteljo. Sta* rec se je pomiril. Po baraki je bilo mir* no vso noč, tema vse na okrog.
Zaspal sem premagan od utrujeno* sti. Začutil sem hladne roke na svojem obrazu. Nekdo jc stal po!cg moje po* stelje in je šepetal moje ima,
•Jaz sem Nastja.«
»Nastja! Zakaj?«
»Prišla sem k tebi. Zakaj si odšel?« »Spala si tako sladko.« »Začutila sem, da nisi pri meni, bilo me je strah... Vzbudila sem se.«
Privila se je k meni s trepetajočim telesom: še nikoli ni poljubljala tako strastno, tako sladko. - jpaljc p*ihodnlIC>
na delegacija, ki je poslovala v Parizu pet let. Naš delegat v tej komisiji M. B o i k o-
v i č ostane pri svoji funkciji, drugih uradniki se pa vrnejo na redno službo v zunanje ministrstvo. V Parizu ostane kot permanentni zastopnik naše vlade v .eparacljskt komisiji samo pomočnik delegata M. Djurič.
— Odprava nemške gimnazije v Vršcu. Prosvetni minster je snoči odredil ukinjenje nemških razredov na gimnaziji v Vršcu. Odhok uteme'juje minster s tem, da nemški razredi niso izkazovali predpisanega števila učencev.
— Pogodba o avstrijski poštni hranit* nid. Naše zvnanje ministrstvo je prejelo uradno obvestilo, da je bila 24. t. m. v Rimu podpisana pogodba glede razdelitve vlog in kreditov bivše avstrijske poštne hranilnice med nasledstvene države.
— Draginj ke doklade za provlzijonhte. Generalno ravnateljstvo državnega računovodstvo pri fin. ministrstvu je odredilo, di imajo osebe, katere prejemajo provizijo ali pa pokojnino do najvišjega zneska 2)0 Din, pravico do draginjske doklade. Pošino ministrstvo je o tem že obveščeno in začne baje prihodnje dni nakazovati prizadetim te draginjske doklade. Ta odločba državnega računovodstva je zlasti važna za provizi-jonirane uslužbence.
— Smrtna kosa. V Št. Jakobu pri Gradcu je umrl trgovec Ivan Kopač, poznan tudi ljubi lanskim trgovskim krogom.
— »Sveti« Llenir?! Pokaz komunistične neumnos-i in fanatizma JA -pismo", ki Jo je prineslo tc dni glasilo češkoslovaških komunistov »DeJnickv Denik«. Glasi se tako-Ie: Sveti Vaclav, ti nisi več naš. Mi nismo tvoje ljudstvo-! Na železnem konju na čelu policije, oborožen od pet do temena, sveti Vaclav, si da! streljati na neoborožene delavce. Nak. n:č več nisi naš. Mi nismo tvoje ljudstvo! Ped širim nebesnim or- kom molimo novi koral: »Ljenin, vojv)di sveta!*
— Brezplačno zdravljenje državnih nameščencev. Člen 112 uradniškega zakona daje državnim uslužbencem pravico do brczplrčnega zdravljenja v državnih bolnicah. Osrednja komisija za izvrševanje uradniškega zakona ie izdala nedavno tega svoje mnenje, da so tudi ortopedijski zavodi in državni sanaoriji ustanove, ki jih misli zgoraj imenovani člen uradniškega zakona. Zato se sprejemajo v te zavode razen oseb, katerim so v prvi vrsti namenjeni, tudi državni nameščenci, vpokr:jcnci in člani njih družin, kolikor je prostora v navedenih zavodih.
— Zima In mraz. Pa ne pri nas, ampak na Francoskem je bi! v ponedeljek hud zimski dan z obilnim snegom. V srednji Franciji je bilo mraza 2J stopinj pod ničlo. Tjdi iz Berlina poročajo, da jc bil prednustni ponedeljek prav oster zimski dan. Snežilo je In mraz je bil velik. Promet je bil v jutranjih urah izredno težak, bilo je več nesreč, ko so avtomobilski vozovi trčili v vozove cestne železnice. Okoli 23 oseb je bilo ranjenih. Iz Poadižja in Tirolske poročajo o ogromnih plazovih, ki so zahtevali štiri Človeške žrtve.
— Rabelj. ki obesi Čarugo, je bale Slovenec, vsaj tako poročajo hrvatski listi. Po poklicu je sodni oficial in se je ponudil sodišču, da opravi rab^ljski posel. Ta vest je nujbrže izmišljena. Bolj verjetno je, da pride v Osijek sarajevski krvnik Mauzner.
— Strela ubila dva seljaka. V selu Krstne v Hercegovini je pred dnevi nastala silovita nevihta, med katero je treskalo, da je bilo veseije. Strela je zadela tudi seljaka Marka in Nikolo Matkoviča, ki sta vcdrila pod drevesom. Marko je bil ubit na licu mesta, dočim je Nikola kr.sneje podlegel silnim opeklinam.
Številni ramomorl v Zagrebu. Poročali smo včeraj o samomoru 60-letne starke Anb Graharič, ki se je vrgla pod vlak. Dalje se je v duševni zmedenosti ustrelil višji veterinar dr. F. Vras. danes pa poročajo zopet o dveh novih poskušenih samomorih. Na Trgu 1. so našli včeraj zjutraj pasantje nekega nezavestnega človeka. Bil Je ves okrvavljen na vratu in po rokah. Očlvidno sf je v samomorilnem nimenu prerezal žile. Prepeljali so ga takoj v bclnico. vendar pa ga še n:so zaslišali. Njegova identiteta še ni ngotovljeno S sivskega mosta Je skušala skočiti v reko vzgojiteljica Miel Usar. V zadnjem hipu jo je rešil neki vojak. Kaj Jo je nagnalo v smrt, ni znano.
— Krema za čevlje »NEOSAN* je plod izkustev več desetletij.
— ProljeČe na našem Jrdranu. Hotel »Miramare« Crikvenica. Tople I hladne morske kupke. Soba sa čelom obskrbom od Din 90.—. 319/n
Iz Ljubljane.
— Predsednik gerentskega sveta
za oskrbovanje občinskih opravil g. dr. Dinko P u c je odpotoval v nujnih občinskih zadevali v Beograd ter odpadejo zaradi tega običajni sprejemi strank v četrtek in soboto, dne 26. in 23. t. m.
— Predavanje v društvu »Soča«.
V soboto 18. t. m. predava g. prof. dr. Jože Rušo temi: »Srbi in mi«. — Poskušal bo dati pojasnila nekaterim razmeram v narodnem življenju naših bratov Srbov. Po predavanju prosta zabava. Začetek ob pol 21. zvečer. — Vstop prost.
— Otvoritev novega mestnega parka pod Tlvolljem. Letošnjo pomlad se otveri in izroči svojemu namenu novo zasajeni park, ki leži vštric glavnega drevoreda. Ker so bila lansko leto pot v parku In njegovem rondoju na vse strani po načrtu mestnega vrtnarskega nadzornika Izpeljana In nasuta, preostane le 8e postavitev primernih klopi In nasip potov z drobnim peskom. Park ima vsohd z vseh štirih strani.
— Cesta od Domobranske ceste do klavnice še zdaj nI urejena In nabrežje ob Gruberjevem kanalu še vedno nI obdano s primerno ograjo, čas bi že bil, da se ta stvari uredi, da se odpomore zamudni vožnji po Poljanski cesti in sejmarjem ob sre-daai
da se prepričate, da 1 par nogavic z žigom in znamko "-~7ri0/      (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor 4 pari drugih. — Dobivajo se v prodajalnah.
39 l
— Brv č^z Gradaščico pred Kolezlji,
1:1 je ozka in že stara, naj bi se nadomestila s primernim širokim in trdnim mostičem. Na iV.irJu je nastal nov del mesta. Brv |e zadoščala preje, ko je bilo Mir je pus.o m prrzno, danes je obljudeno in potrebuje primerno zvezo s Trnovom ne samo za pešce marveč tudi za vozila.
— Odbor za Aškerčev spomenik Ima
danes v četrick ob 2J. sejo v restavraciji »Zvezda«.
— Zbirka za Jugoslovens'io Matico. G.
Pevci Ccsnik ,trgovski zastopnik v Ljub-Iajni, in g. Kovačič sta na pustno nedeljo nabirala v zaprto pušico prostovojlne prispevke za Jugos'ovcnsko Matico ter nabrala skupno Din 222.25. Iskrena hvala-!
— Proda»a sena. Ekonomija mestnega zavetišča za onemogle odda več voz govejega sena. Reflektanti si seno lahko ogledajo v Japljevi ulici 2 in potem glede event. nakuepa dogovore z mestn'm gospodarskim uradom n'ed običajnimi uradnimi urami.
— Javna licitacija. Cestni okrajni odbor na Vrhnki razpisuje na dan 13. marca ti. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe novega Železobetonskega mosta čez Gradaščico v Polhovem Gradcu. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v Uradnem listu. — Gradbena direkcija v Ljubljani, dhe 19. februarja 1925. Gradbeni direktor: Ing. Kraje s. r. 423—n
— S!ov. zdrav, društvo priredi družabni večer v stranski sobi restavracije Ljubljanski dvor v soboto 28. februarja. Priče-ttk ob 2). zvečer. Vsi zdravniki dobrodošli! Odbor.
— Pogreta »• pe*sdobermant ki sliši n4 ime »Tob«t. Najditelj naj blagovoli javiti na naslov: »Feniks«, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. IZ 452/a
Iz Celja.
—c Maikarada Olepševalnega društva v Celiu, katera se je vršila v torek zvečer v krasno okrašenih prostorih Celjskega do* ma, je bila sijajen zaključek letošnjih pred« pustnih prireditev v Celju. Bila je tako mno* goštevilno obiskana, da so bili vsi obširni prostori Celjskega doma nabito poln* r«Jac jočega občinstva. Skupine mask so bile zelo slikovite. Veselje je vladalo v zgodnje jutra* nje ure. — V zgornjih prostorih Narodnega doma se je vršila pustna veselica, katero je priredilo udmženje vojnih invalidov. Bi* la je okusno aranžirana in so tudi na tej našli obiskovalci obilo razne zabave.
—c Požar. Pri posestniku Čečeku v Tr-novljah pri Celju je v torek 24. t. m. okrog 8. zvečer pričel goreti kozolec, ki pa je bil k sreči prazen in ga jc ogenj uničil. Sumi se, da je požar zanetila zlobna roka, ker sc požari v celjski okolici zadnji čas zelo mno? že. —
—c Planinski sejem se vrši v Celju ne* preklicno dne 7. marca v vseh prostorih Celjskega doma. Za prireditev, ki bo nekaj posebnega za Celje, se vršijo velike pri« prave.
Peri s „SAM00EUN0M"!
Iz Maribora.
—m Krvav dogodek pri Treh ribnikih. Pustni torek je poteke! v Mariboru kakor običajno zelo veselo. Bilo je več prireditev ne samo v mestu, temveč tudi v okolici. Natakar Fric Selinšek je odšel ponoči iz Maribora v gostPno »Lovski dom« nad Tremi ribniki. V veseli družbi znancev in prijateljev je popival do 1. ure, dokler niso gostil, ne zaprli. Vsi fantje so gostilno zapustili. Tudi Selinšek je bil med njimi. Ker Je bi! precej vinjen, se je jel prepirati z navzočimi. Prepir se je razvil v običajen pretep in nenadoma se je Selinšek težko ranjen zgrudil na tla. Eden izmed fantov ga je sunil z nožem v prša. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Kdo je storilec dosedaj še ni ugotovljeno.
—m Smrtna kosa. V torek zvečer je v mariborski bolnici umrl g. Fran Mencm, posestnik In usnjar iz Studenlc pri Poljčanah. Zapustil je ženo in 4 otroke. Pokojni je bil vedno navdušen narodnjak. Naj v miru počiva!
—m Češkoslovaška v sklopflčnlli slikah. V soboto dne 28. trn. se vrši občni zbor Ceškoslovaške-jugoslovenske Lige v Mariboru In se bo povodom tesa predvajalo več skiopticnih s!'k romantičnih in historičnih krajev In pokrajin Češkoslovaške. P-r prireditvi sodeUiie sokolski orkester. Začetek je točno ob 23.
—m Mariborska kronika. Na pustni torek je policija potegnila iz kleti neke hiše v Kejžarski ulici 19 letnega Edvarda Stein» bacherja, ki je tam mirno smrčal. Edi že več let pohajkuje in se potepa po Maribon wi okolici. Danes spi tu, jutri tam. Sedaj sc mu preskrbeli začasno ležišče na policiji. — Prijet je bi! mesarski pomočnik Anton N^ ki je bil zaposlen pri tvrdki Kirbiš kot naku-povalec živine. N. je pri neki kupčjl osle-partl tvrdko za 2500 Din In denar zapravil. Izro-čen je bil sodišču.
Darujmo za sokolski Tabor!
«ttcv. 47
»SLOVENSKI  N A R O D« dne 27. itbruarja 1325.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Minimalni carinski tarifi z Romunijo.
Gospodarski in politični krosi obeh držav se neprestano pritožujejo, da so trgovinske stike med Romunijo in Jugoslavijo po vojni malone popolnoma onemogočile trgovsko-politične odredbe. Romunija je sklenila z bivšo kraljevino Srbijo trgovinske pogodbe že leta 1903. in 1906. S temi pogodbami je bil urejen takratni trgovinski promet med obema državama. Takrat je bila sprožena tudi misel, da b: Srbija, ki h bila brez denarja, zgradila železniško proso proti vzhodu, da se zvere z ruskim železniškim omrežjem. V načrtu je bila torej oila gospodarska zveza med Romunijo In Jugoslavijo. Po vojni so se razmere spremenile. Romunija je revidirala stare trgovinske pogodbe ter jih skušala prilagoditi r-ovemu gospodarskemu in političnemu Živ-?)enju. Z ozfrom na to spremembo in na valutna kolebanja je Romunija odpovedala vse trgovinske pogodbe z drugimi državami. S to prepovedjo so stopili v veljavo maksimalni carinski tarifi, ki so zelo ovirali romansko trgovino z drugim: drŽavami, z Jugoslavijo pa so Jo malone povsem preprečili.
1. avgusta 1924. je stopil v veljavo nov romunski carinski tarif. Romunija je takrat obvestila vse države, da je na temelju novega tarifa pripravljena v slučaju reprocl-tete vporabljat! minimalne carinske postavke. Za one države pa, ki v smislu te ponudbe niso ničesar sklenile, b! veljali maksimalni tarifi. Med temi državami je bila tudi Jugoslavija in zato je bila romunsko-ju-^oslovenska trgovina s temi tarifi tako prizadeta, da je skoraj popolnoma opešala. Gospodarski krogi obeh držav so uvideli, da je to stanje nevzdržno, a sta obe državi po skupnih interesih odvisni druga od druge in da bi se morali gospodar, odnošaji čim prej urediti. Iz tega nenormalnega stanja, ko ni bilo med obema državama nlka-ke pogodbe je nastala za obojestransko gospodarstvo velika škoda. Mnoge» pošiljatvc •o morale biti na meji zavrnjene. Nedvom-po bi se mogli trgovinski odnošaji med Romunijo in Jugoslavijo v marsičem zboljšati. Jugoslaviji je potrebna sol in petrolej, ki ga Sina v izobilju. Tudi doslej je Jugoslavija izvažala iz Romunije v prvi vrsti mineralna olja, smolo In slične produkte. Romunija ima v novih pokrajinah tudi mnogo industrijskih izdelkov, ki bi jih lahko poradajala v Jugoslaviji. Isto velja tudi za jugoskrven-ske kovinske izdelke, ki bi našli v Romuniji T!godno tržišče, če bi Romunija s svojo carinsko zaščitno politiko ne forsirala tako kovinske industrije na svojem ozemlju. V slučaju usodnih carinskih tarifov bi bili mogoči še razni drugI trgovinski stiki med obema državama. Naša vlada je storila 20. trn. v tem smislu velik korak naorej s tem, da je mmistrski svet sklenil sprejeti omenjeno ponudbo Romunije glede reciproknih minimalnih carinskih tarifov v medsebojnem trgovinskem prometu.
Seveda se naša drŽava v lastnem interesu ne sme ustaviti na pol poti, temveč mora čim prej začeti z Romunijo pogajanja, da se sklene med obema državama redna trgovinska pogodba.
Gospodarski svet v Franciji.
Zadnjič smo poročali, da nameravajo naši gospodarski krogi v kratkem napeti vse sile, da dobimo gospodarski parlament, ki bo pomagal narodni skupščini in vladi voditi državne posle tako, da čim prel oživi naša Industrija, trgovina in obrt. Neobhodno potrebo in veliko korist take gospodarske institucije so spoznale že vse kulturne države. V mnogih evropskih državah gospodarski sveti že davno z uspehom de-»ujejo in zdaj je dobila to prepotrebnr* ustanovo tudi Francija. Njen gospodarski svet. v katerem vidi francoska javnost faktorja okrevanja od povojnih ran, je bil ustanovljen z ukazom, objavljenim v »Journal officlel« dne 17. januarja 1925. Novi gospodarski organizem ima dobro utemeljeno pravico do obstanka v referatu, ki ga je poslal predsednik sveta prezidentu republike. V tem referatu stoji med drugim:
»Ustanovitev gospodarskega sveta je rj-aravna posledica kompliciranosti gospodarskega in družabnega življenja, ki )e to-h*ka, da poedina ministrstva, Čijih naloga ?e razvijati in nadzirati gospodarsko delovanje francoskega naroda- nimajo zadostnih medsebojnih stikov. Z druge strani pa je pomen gospodarskih interesov tako va--7cn in vitalen, da mora biti vladi in javnim oblastim vedno omogočeno vprašati za nasvet faktorje, ki predstavljajo poleg svrje specijalne in tehnične kompetentnosti nazi-ranje in mišljenje velikih strokovnih organizacij. To svetovalno telo nudi vladi najboljše jamstvo, da bo mogla voditi trezno, smotreno in uspešno politiko ter pravočasno razveljaviti aH pa sploh ne izdajati neumestnih odredb. Gospodarske si'e države se namreč obenem strinjajo In izpopolnjujejo. Projektirana organizacija ima značaj eksperimenta. Ona v nobenem slučaju ne bo gospodarski parlament ali strokovna zbornica, kakor vidimo to v nekaterih sosednih državah. Ona ne bo posegala v su-. •eerenost parlamenta, niti v avtoriteto vlade. Vendar pa se bo razlikovala od administrativnih in medministerijalnih svetov v tem. da bo kot organizacija predstaviteljev strokovnih In Javnih organizacij izdajala spiošne odredbe In navodiia. Ona bo tako rekoč središče odmeva javnega mnenja. Ta organizem mora predstavljati tudi važno ognjišče gospodarske dokumentacije, dostopno poedinim ministrom, obem zbornicam in vsem interesentom.*
Francoski gospodarski svet se torej bistveno razlikuje od bodočega našega sveta. Dočim si predstavljajo francoski gospodarski krogi delovanje te institucije samo kot nekako reguliranje in kristallziranje lavnega mnenja glede gosoodankib proble-
mov sploh, bi bil naš svet vrhovni forum predstaviteljev gospodarskega življenja. Ia z mnenjem te ustanove bi morala v interesu države računati tudi vlada in narodna
skupščina.
a * •
—g Podružnica Jugoslovanske banke d. d. v Ljubljani je imela do sedaj svoje po* slovne prostore v Kolodvorski ulici št. 26, katere pa je nedavno opustila ter se prese* lila v večje in moderno urejene lokale ▼ palači »Ljubljanskega dvora«. Centrala tega zavoda se nahaja v Zagrebu. Kakor je splos* no znano, spada ta zavod med največje v naši kraljevini ter razpolaga čez popolnoma vplačano delniško glavnico od 100.000.000 di* narjev in rezerve nad 26,000.000 dinarjev. — Jugosla venska banka d. d. izvršuje vse v bančno stroko spadajoče transakcije ter vzdržuje poslovne zveze z vsemi evropejski« mi in prekomorskimi velebankami. Vsled tega je omogočeno centrali in vsem podru« nicam tega zavoda izvrševati vse bančne, posebno pa devizne fn valutne transakcije v največjo zadovoljnost komitentov. Poleg centrale v Zagrebu, vzdržuje ta zavod svoje podružnice v Beogradu, Brodu na Savi, Crik* venici. Karlovcu, Novem, Novem Sadu. Osi* jeku, Subotici, Varaf Tinu, Vukovarju in na Sušaku. Vsled točno strokovnega in previdnega poslovanja raste zaupanje do tega za« voda dnevno, kar dokazujejo posebno Ste* vilne hranilne vloge. *:l so do danes doseglo skupno stanje od 250.000.000 Din. — S pre* selitvijo v nove. večje in udobne poslovne lokale, je tudi \* ' ljanski podružnici tega zavoda dana možnost, razvijati svoje delo« vanje povsem živahneje in intenzivneje v korist pridobitnih krogov v Sloveniji. 447/n —g Novo industrijsko podjetje. V No« vem Sadu je ustanovljeno novo industrijsko podjetje »Vojvodinska livarna«. Sedež pod* jetja je v Novem Sadu. Upravni odbor na« merava ustanoviti podružnice tudi po drugih mestih naše države. Prva emisija obstoji iz 100 delnic v nominalni vrednosti 5000 Din, ki je že vplačana.
—g Znižani izvozniSki tarif t za les. Iz Beograda poročajo, da je prometno mini« strstvo odobrilo predloge nedavne konferen« ce o krizi šumske in lesne industrije glede 30 % znižanja izvoznih tarifov za les.
—g Prodajs našega tobaka. Upravi dr* žavnih monopolov je prodala nedavno polj* ski režiji 230.000 kg tobaka v listih letine 1923. Pred tremi dnevi je prodala neki ino* zemski režiji 1,200.0000 kg tobaka. Öe po m i« slimo, da je uprava državnih monopolov prodala 1. 1924. okrog 500.000 kg tobaka leti* ne 1921 in 1922, vidimo jasno, da si naš tobak polagoma in sigurno osvaja inozemska tržišča. To je najboljši dokaz, da se naše narodno gospodarrtvo uspešno razvija.
—g Trg kolonijalnega blaga. Promet «e oživel. Situacija glede sladkorja se ni izpre« menila. Kartei drži sladkorne cene na preis» nji višini. Stanje kave je stacijonamo. Po* vpraševanje precejšnje, toda samo po manj« ših količinah. Blaga je v skladiščih grosi* stov dovolj. Riža je pri nas mnogo, nt pa povpraševanja, dočim je v Italiji tendenca čvrsta. Po olju še ni povpraševanja. Ten« denca je v inozemstvu labilna. Ameriška mast jc labilna In se ne uvaža, ker je kupo« vanje te masti riskantno. Cene notirajo v glavnem pri nas v dinarjih za kilogram cm« balaža in franko postaja Zagreb: sladkor kocke 15.60, male glave 13.50, kristal nera* finirani 13.75, rafinira..i 14, kandis 22. Kava: Rio navadna 44, Rio dobra 45. Rio prima 46, Rio ekstra 47-50, zapadno indijs'-« navadna 44. zap. indijska dobra 45; fina 47.50: ekstra 4830: alu Portoriko navadna 45: dobra 4730. ftnejša 47.50, Maragogpe debela 65, Moka 66: Portoriko 67. Riž: oluščen glase 7, ara* can Ia 7.50, splcndor 9. Olie: prima namizno v lesenih sodčkih 170 kg 23.50, Ia v sodčkih po 50 kg 24, Ia v zabojih po 2 kangli a 25 kg 24. Ameriška mast v sodčkih po 160 kg 2730. v zabojih po 25 kg 27.50: dišave: klin« čki 68. cimet 40. zmleti cimet 33. holandski kimel 28, poner sin^apurski 27.50, paprika prima ostra 35, II. ostre madžarska 58, slad* ka španska 40.
—g Nezaposlenost na Poljskem je zna* šala koncem lanskega leta 159.060, dne 3. U* nuarja t. I. 163.0F0 in 24. januarja 172.420.
—g Liteea železa je i^d^lala Anglija v preteklem decembru 5?0.300 ten napram 883.500 v novembru, šest peči so zaorli.
—g Konvencija o direktnem želez, prometu med Jugoslavijo in Madžarsko je bita podpisana 20. t. m. in vsebuje 10 čl. Najvažnejši je čl. 1. in 2. Na temelju čl 1. bodo morale žel. uprave, navedene v čl. (5. konvencije določiti direktni tarif blaga med najvažnejšimi postajami obeh držav tako, da se prilagode transportnim cenam odgovarjajočih lokalnih normalnih tirifah, pri tem pa računati z znižanjem taks za vzdrževanje prog. Način redukcije taks se določi sporazumno pozneje. V čl. 2. se odobrava redukcija za približno 30 % prevoz-nine blaga iz ene države v drugo. Naša vlada je dovolila 30 */• popust za gotove vrste blaga, namenjenega za Madžarsko v tranzitu po naših železnicah. .Madžarska vlada dovoli kot kompenzacijo pri prevozu blaga po madž. železnicah v Jugoslavijo popust, ki presega 30 */c.
—g Izvoz vina iz Istre. Kakor poroča »L* Istria Agricola«, se je izvozilo Iz Istre meseca jan, ti. Iz raznih pristar.i?č vrna skupno 9491 hektolitrov. Toda to vino m šlo v Inozemstvo In tudi ne v notranjost Italije, marveč v Trst. na Reko, v Gradec in pa v razne večje obrežne kraje. V Trst se je pripelfa!o istrskega vina okoli 380Q hektolitrov.
_g Dobave. Vršile se bodo naslednje
ofertalne licitacije: Dne 18. marca pri direkcij* državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega stekla, cilindrov za svet!lke itd. Dne 23. marca tL pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede; dobnve gasilnih potrebščin: pri direkciji državnih železnic v Surajcvii glede dobave plošnatega železa, klede dobave bakrenih r>eč; In glede dobave stekia. Premetu! oglasi ž natančnejšimi oodatki so v pisarni ir*T*vske ia
obrtniške zbornice v LjubUani rntereserrtorm na vpogled.
—g Davek aa mezde tajiti delavcev v
Franciji. Fin. odsek francoske poslanske zbornice Je izdelal ureditev pobiranja davka na mezde tujih delavcev v državi. Delavci morajo plačevati zavarovalnino za slučaj bolezni in nezaposlenosti; v to svrho se napravilo zapisniki, v katere se beleži njihov tedenski zaslužek, od katerega se odtegne davka za 2 %.
—8 Dobave. Vršile se bodo naslednje ofenalne licitacije: Dne 18. marca ti. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave rjuh, brisač, prevlek za blazine, posteljnih odej, vzglavnikov, žirrmic in slamnlc; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave hrastovih desk ter glede dobave oljnatih barv. Dne 19. marci tL pri direkciji državnih žeiezr.ic v Sarajevu giede dobave jekla ter glede dobave smrekovih desk. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 5. marca t. L v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani glede  dobave mesa, mleka« masti, fižola in
raznega špecerijskega blaga. — Dne 12. 12. marca t 1. pri direkciji drž, železnic v Subotici glede oddaje zgradbe   kurilnice v
Vršcu. — Dne 13. marca t. L pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave kurilnice v Novem Sadu. — Dne 16. marca t. L pri komisiji za razmejitev z Italijo v LJubljani slede dobave cementnih rnejni-nikov itd. — Dne 20. marca t. L pri upravi barutane v Kamniku glede dobave jelovih hlodov in jeiševine; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 110.000 kg kovaškega olja; glede dobave železa za rešetke in glede dobave borovih desk. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 24. marca L i. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega orodja, glede dobave bakrc* ne žice, glede dobave vijakov ter glede do* bave bakrenih peči. — Dne 26. marca t. 1 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave osovin, glede dobave plošna* tega železa ter glede dobave bakrenih peči. —Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom rta vpogled.
To in ono.
Predpustna pijanost.
V predpustnem Času pijejo ljudje le prepogostoma Čez -e^ro. Časopisi navajajo polno izrednih slučaje^ pijanosti, združene z neumnost;o, karšm ni opazovati pri lju* deh v drugih letnih dobah. Predpust j*? nor in marsikateri človek v njem je norec, ki se izgubi in pogubi.
Tudi v Italiji ne manjka pijancev v Sašu karnevala. Pijejo in se dere jo ter bedastoče uganjijo. Kolikor bolj se bliža pust koncu, toliko večja je pijanost in po pivnicah se odigra v jo prizori, ki pričajo, kako alkohol ponori človeka.
01iv> Mondino iz Gambolette je človek sredn i a starosti. Živel je od mizarske obrti. Pustro nedeljo je hodil okoli cel ljubi dan in ko je bil pijan, da se je komaj še držal n* negah, se je napotil zvečer proti domu. Vstav;l se je v bližnji krčmi, češ še par kozarcev, potem grem spat. Krčmar je pi* 'inet nahrulil, da mu ne da nič pijače, ali ker je le sitnaril in se ni dal odgnati, sta se sporazumela končno, da spije samo kožar« ček neke druge alkoholne pijače, potem pa odide. Ruknil je prvi kozarček, potem pa zahteval: Ancor* un bicehierin! Krčmar je zarjul: Basta! Začel se je prepir. Pijani Möns dino je držal kozarček pri ustih, v jezi ga je vtaknil v usta in zdrobil ter nekoliko drobcev požrl. Prenesti so ga potem poool* noma pijanega domov. Ko se je nekoliko zavedel oonoči, je začet stokati. Drobci ste* kla so mu obtičali v grlu in želodcu. V bol* niči je sledil konec predpusta, ki je vzel s seboj svojo žrtev s kozarcem vred.
Prebrisani Amerikanci.
V vsakem poklicu si znajo iznajdljivi ljudje pomagati, da vsakdanje delo ui preveč dolgočasno. Tako so si izmislili tudi ameriški tihotapci originalen trik, ki naj bi jih malo razvedril, obenem pa napilr.il njihove žepe. Sodišče v mestu Niagara falls je pokazalo nedavno elektroinženerjcm nov način polaganja kabla pod strugo. Zasluga za ta izum gre ameriškim detektivom. Ti so prišli na sled organizhanl družbi tihotapcev, ki je vtlhotapljala alkoholne pijače iz Kanade v Združene države. Reka Niagara tvori naravno mejo med obema državama. Na eni strani v Kanadi, je »mokro* in opojnih pijač v izobilju, na drugI, v Ze-dinjenih državah, pa »suho«, ali pa bi vsaj moralo biti. Tu ni ne gostilen, ne opojnih pijač. Zato se tihotapstvo alkohola »iz Kanade v Zedlnjene države imenitno izplača.
In tako se je neki bivši mestni uslužbenec v Niagara Falls lotil tega hvaljžiega posla. V starih načrtih je opazil, da je bila med kanadskim In ameriškim okrajem Niagara Falls nekoč plinska napeljava. Cev je bila položena pod reko, deloma v zapuščenih kanalih starih vodnih mlinov. In mož je prišel na pametno idejo, da bi lahko zaslužil s svojimi pomočniki milijonsko premoŽenje, če bi se dala porabiti ta stara cev pod strugo za pumpanje opojnih pijač iz Kanade v Zedinjene države. Na ta način bi lahko vsa družba v kratkem obogatela, ker je prepovedani sad vedno najslajši In nij-dražjl. Prohlbiclja je dosegla v mnogih slučajih ravno nasprotni cilj. ker pijejo Ameri-rikanci opojne pijače skrivaj.
Načrt je bil sijajen ideja izborna. Družba podjetnih tihotapcev ie zbrala večjo svoto denarja in kupila hiše na obeh straneh Nla-gare tam, kjer je bila stara kanalizacija tik pod površino obrežja. Ali na žalost so poizkusi pokazali, da o kakem pumpanju ali pretakanju alkohola iz Kanade v Ameriko ne more biti govora. Cev! so bile na mnogih krajih zamašene in vse je kazalo, da s tihotapstvom na ta način ne bo nič. Družba tihotapcev je bila obupana ker JI je grozil bankerot. V hirdi stiski so prišli na origfnalno misel, da se pesku-i jo sivih podgan, ki itak rade lazijo po kanalih. Podgane naj hi odmašile cevi. SkleniK so ujeti podgano, privezati ji okros, vratu sukanec ter jo spustiti v Kanadi v kanal, da skoči v Ameriki iz nJega. Prva podgana ni hotela razumeti, kai teži tihotapske duše. Zlezla je v luknjo, posedela v temi bHzu vhoda, odmotala kakih 30 m sukanca, potem je pa zopet prilezla in dan. Tihotapci so jo pozdravili s kamenjem ter jo poštenjp nagradili za nehvaležni čin. Druga podgana je imela več smisla za njihove interese. Menda zato. ker so jo tihotapci na;rrej pošteno preplašili. Zlezla ie v luknjo, kakor so n^eni gospodarji to zahtevali. Da bi «e pa tud* ta ne ustavila in pTemisiiia, so začeli tihotapci streljati za njo iz samokresov. Odmotala je kakih 200 m sukanca, pa se jc vrnila vsa premočena. Nič ji ni pomagalo, da je bila sirota vsa atraicoa la mokra* Dobila Jih je
po grbi, ker nI hotela plezat: v Ameriko.
Tretjo podgano so tihotapci najprej dobro pogostiti, da bi v kanalu spotoma ne trpela lakote. Potem so ii vljudno pr-kazah" luknjo, obenem pa pravega fox:err!er"a, psa, ki ga popade pr? pogledu na pod^aro nepopisna jeza in bojevitost. Podgana je prav dobro razumela, kaj pomeni gostija hi pasji zobje, ki so komaj čakali, da j\ zavijejo vrat. Komaj so jo Izpustili, je poskočila v strahu na renčečega psa in smuknila naglo naravnost v luknjo. Ker pa so imeli tihotapci z dvema podganama slabe izkušnje, so pustili tudi psička v luknjo, da Je lajal in silil za bežečo podgano. Sirota je bežala, kar so jo nesle noge in tako se je sukanec v splošno zadovoljstvo tihotapcev hitro odvijal. V hipu sta pes in podgana planila iz luknje na drugi strani reke. Podgan?, je vlekla za seboj en konec sukanca, dočim 32 ostal drugi konec v Kanadi. Ali nehvalež-rost je plačilo sveta in tako so jo tinotao-cl neusmiljeno pobili, mesto da bi ji pločai! trud. Ci!j je bil dosežen. S suka-ncem so potegnili iz cevi vso nesnago in potoki ruma so tekli odslej iz Kanade v Zedlnjene države, dokler ni nastopila policija, ki je ta promet odpravila. Toda družba »inženerjev«, pravzaprav ^elektro'-nzenerjex*«. se je naučila pri tem še nečesa drugega, namreč kako je mogoče obnoviti podzemni promet v kanalih, ki so bili že davno opuščeni. Pod* gane so za ta posel kot nalašč ustvarjene. Samo da ne morajo biti pri tem podjetju vedno tihotapci, ki imajo »horse sense«, kakor pravijo prebrisanim glavam Amerikanci. Cesto se zgodi, da potrebujejo podgano tudi dimnikarji.
Rochesterska plinarna je zgradila ogromen betonski dimnik. Na samem vrhu sta se pojavili po zimi dve razpoki. Vsak hip Je mogel pasti beton na tla in razdejati del plinarne ali pa ubiti par delavcev. Dimnik je bil od vrha do tal gladek, brez vsakih okraskov ali prizidkov. V pisarni sta se zglasila dva bivša pomorščaka ter se predstavila kot uslužbenca tvrdke Brown and Dogan. V resnica pa sta bila navadna vlomilca In sicer tako spretna, da se nista bala fobene konkurence. — Izjavila sta, da lahko splezata na dimnik od zunaj; v dokaz sta pokazala tudi fotografijo, kako sta tvegala svoje Življenje na drugih dimnikih. Vendar pa sta izrazita željo, da bi rada plezala v tem slučaju na dimnik od znotraj. Pogodba je bila kmalu podpisana, tvrdka Brown in Dogan je sedla v Fordov avtomobil ter se vrnila z detskim balončkom, puško in sukancem. Mr. Brown je privezal tenko nit k balončku, zlezel pod dimnik ter spustil vam balonček. Ms. Dogan je sedel s puško na streho plinarne in ko je bil balonček v dvojni višini dimnika je začel streljati po njem. Balonček je pade! z nitjo na tla. Nato so privezali nanj debelejšo nit, potem konopec hi slednjič vrv. S to vrvjo so potegnili skozi dimnik mr. Browna. In tako se je pričela vesela vožnja na vrh dimnika in zopet nazaj, dokler dimnik ni bil popravljen. Metodo z balončkom so osvojile pozneje vse dimnikarske organizacije. S to metodo odpadejo plezalke, ki itak škodujejo dimniku.
V Chicagu so si privoščili tudi inžener-sko akrobacijo, ki pa je zahtevala pogumnega moža. Na dnu reke je počila velika, 60 cm debela plinova cev. Mehurčki s plinom so prihajali na površje in bilo jih je toliko, da se je dalo sklepati, da je razpokli-na velika. Iz tega kočljivega položaja sta bila samo dva izhoda. Položhi novo cev, ali pa zamašiti luknjo. In Amerikanci so res zamašili to luknjo. Izdali so oglas, da se išče dobrovoljec-mehanlk. ki bi zlezel v pli-iiovo cev, navrtal z električnim svedrom več lukenj, položil na cev kavčuk in azbest ter zamašil odprtino. To delo ni bilo težko, če bi ne bila cev pod vodo. Dobrovoljec se je oglasil. Najprej so ga zavarovali za 50.000 dolarjev. Brez zavarovanja Amerikaner noče niti kihnit!. To zavarovanje naj bi trajalo samo 6 ur. Vnaprej so mu izplačali 600 dolarjev in celo mesečno plačo, da je lahko vzel dopust. NI herte! pustit! žene brez sredstev in tudi pri zavarovanju je bil zelo previden, da bi njegova rodbina v slučaju nesreče res dobila 50.000 dolarjev.
In ko se je prepričal, da tri velike zračne stiskalnice periektno delujejo in da prihajajo na površino reke zračni mehurčki, se je pošteno najedel, Izpil kavo s sladole-ledom, porinil v cev vse priprave ter zlezel tudi sam vanjo. Cez pet miput je postala površina reke rdeča. To je bil signal, da je smeli mehanik našel odprtino počene cevi. Cez tri-deset minut je prilezel na dan. In zopet se je najedel. Bil je dobre volje, ker si je nameraval kupiti Fordov avtomobil ter odpeljati rodbino za en mesec na pečit-aica. Cev je bil? srečno zamašena.
Mehikanski banditi.
Mehika ie krasna in zanimiva dežel.:. Ima to posebnost, da izbruhne vsako leto v njej več revolucij, oziroma da imajo tam sploh vedno revolucijo. Ljudje so tega navajeni, kot vsakdanjega kruha.
Tujec seveda se takim razmeram nt-* kakor ne more prilagoditi. Prebivalci Združeni drž^v na primer imajo prislovico »Mr-xico is no country (Mehika sploh ni deželna s čemer je povedano vse.
Razer. revolucij pa ima Mehika 5c drtv geneprijetnosti in ena izmed teh so mehikanski banditi. Mehikansko iolovajstvo ;? doseglo tak višek, da se pred njim lahki skrijejo celo pariški apaši, kt itak slov?? po vsem svetu.
Mehikanski tat na primer ne zleze v vagon, da okradc zaspale potnike, temveč si poišče tovarišev in ti si slednjič med seboj izvolijo poglavarja. Tri postavi svojo oboroženo tolpo ob Železniški prosi, vstav* vlak in potem se začne ropanje. Ako se po*-r.ikl upro. lih postrelč. Napadi se vrše tem lažje, ker tečejo železniške proge večinoma po goratih krajih, deloma celo tik prepadov. Zasledovati bandite v gore ali gozdove je skoraj nemogoče. Mehikanski orožnik!. Imenovani rurales, vkliub svoiemu velikemu koničastemu klobuku, karablnki in lasu ne morejo dosti Videti so sicer prav bojevfu, toda ne upajo si nastopiti proti oboročenlru tolpam.
Banditi napadajo posebno glavno železniško progo, ki vodi Iz Mehike v Veracruy. Ta se dviga iz tega pristam'cn do vznofta osmenika Popokatepetln skoraj v višino 2 tisoč metrov in vozi zaporedoma skozi vroči, zmerni in mrzli pas: potnik vidi tro;e vrst rastlinstva fn krasne pokrajine, Mak peča si sopih^ navzgor po pobočju goro vi* po najbolj drzno zgrajeni progi sveta nsd prepadi po mostovih in viaduktih, med strmimi ska!ami in po pragozdu, včasih tud! po pustih skam?h planjavah. Projra se vile v vijugastih črtah no desef ali še večkrat, pod ali nad Isto točko. Roparska tolpa si tako lahko izbere mest-v iz katere*:* mirno več ur zaporedoma obstreljava vlak.
Neki francoski potnik, ki se ie vozil nedavno v glavno mesto Mehike, pripoveduje: Bila je huda vročina in ležal je na postelji v spalnem vozu. Iz daljave le Čul neprestano streljanje, a ni vedel, za ka) gre In se zato nI zmenil. Sele preplašeni sopotniki so mu javili, dr> banditi obstreljujeio vlak.
Ta se le ravno v stnnih, vratolomnih vljtjgah spuščal navzdol In je moral počasi voziti, ker bi bil drugače skočil iz tira. Kljub dolgotrajnemu obstreljevanju pa. kakor bi se zgodil čudež, stroievodja ni bil ZL»dct in je srečno privede! vtok iz nevarne pokru-jine.
Ko so prišli na postajo, so *ele zapazili nebroj lukenj po vagonih, ki so lih L'-vrtale puškine kroslje. A v vseh vagonih se dogodek nI tako m?mo odigral, kot v spalnem kupe i u. Panika se le bila drugod polastila potnikov. Moški in ženske so polegle po tleh. da nudilo čim manj površine žvižgaločim krogljam. Redovnice, ki so brt vmes, so začele ra glas moliti, otroci in ženske so jokale in tulu>, bila je strašna zmešnjava.
Skod3 za tako bogato in krasno deželi?, kot je Mehika, da še ni mogla iztrebiti io-lovajstva. Revolucije so jo itak že dovoli upropa stile.
hm Nuntii najbolj^ t&ač
v a*
sveta.
rji.i i tekač Paavo Nsrmi jc dal lanskoletni pariški olimpijadi njen značaj. Ravno sedaj prihajajo iz Amerike dan za dnem poročila o novih njegovih svetovnih rekordih in popularni tekač je predmet občeg-j zanimanja. Zato bo tudi bralce, ki se v ostalem ne zanimajo za šport, zanimalo zaznat? nekaj podrobnosti o karijeri tega najboljše ga tekača, kar jih je rodila zemlja.
Fantiček, ki se ga niso mogli
iznebiti.
»Moja ura kaže 5 minut in 2 sekundi« »Jaz imam 5 minut in V« sekundere
*Moja ura k^žc toliko kakor .lomusov* 5:0?..
Ta pogovor se je vršil med časomerilci v malem finskem mestecu A bo neke lunij-ske nedelje v letu 1907. Presenečenje je bilo citati gospodom z obrazov, ki so ugotovili ta dobri čas. Razdalja tega, čigar čas so merili, je znašala 1500 m. Svetovni rekord na tel progi jc bil sicer takrat za minuto boljši, vendar so bili vsi iznenadens ko je hotel tekač, ki je dosegel ta čas, to zaznal. In so imeli tudi vzrok za to, kajti tekač je bil neznaten, suhokrak mladenič, najmlajši v jezikovni šoli v Abi, star ravno 10 let. Več dni je moledoval, da merijo njegov čas in tako je nenadoma stal v ospredju splošnega zanimanja.
Finci so bili, kakor znano, že od nekdai navdušeni športniki. V vseh krajih In mestih so se vsako nedeljo vršili športni mitingi in teki, pri katerih se je meril čas. Tako Je bilo tudi v mestecu Abo, kjer so tekmovali med seboj starejši atleti in šolski fantički. Dnevno so fantiči tekali v šolo ter tekmovali, kdo bo prvi na cilju. Zdelo sd je včasih kot da tekmujejo na življenje in smrt. Pri teh inprovizoričnih tekmovanjih jc bil tudi mladič, ki je porazil vse tekmece. Kakor pšica iz loka je šiull s starta, z dobrimi 20 koraki je bi! že med prvimi iti kmalu nato je plesal daleč pred vsemi tekmeci v Šolo. Porazil jih je vedno, in njegovi sošolci so morali priznati njegovo premoč. Zato so mu tovariši svetovali, da M se udeležil v nedeljo tekmovanj ter »e meril s starejšimi športašL
Sočutno in zmajevaie z glavo so pogledali funkeijonar»! mladiča, ki se »e oju-
načil. da tckmnie s starimi tekmovalci. La-konično so mu prošnjo odkloniti. Toda mali škrat se ni dal ugnati. Zanimal se je ia čas, ki so ga dosegli starejši športniki aa progi 1500 pi iQ prihodnjo nedeljo $a l* zopet
»SLOVENSKI  NAROD«  dno 26. februarja 1925. §tf»v. 47
Stran 6.
-—i---
Avil na startu ter prosil funkcljonarle, da nerijo njegov čas. Obljubili so mu to. Mla-itč za tek ni bil pravilno oblečen, na sebi * ime! navadna oblačila ln na nogah oko-rane čevlje. Na povelje »Go-I« je šinil s Hart a z dolgimi skoki, z nežnimi rokami re-saje zrak in z razširjenimi nosnicami je arvet preko tekaitšča, dokler ni v skoraj Se verjetnem času dosegel čas 5:02. Ta 10-fetci fantiček je bil Paavo Nurmi |j Od tega dne dalje se je pričela karije-** Nurmi j a, kakršne slične ni zazuamovati zgodovini lahke atletike. Nurmijev uspeh /e postal predmet govora v baltiškem me-itecu. Oče Nurmija je bil umetni mizar in ahel je še troje otrok, med temi dve hčerki. Zastonj se je ugibalo, od kod Paavov talent, zakaj njegov oče se za Sport ni nikoli aanimai, kakor tudi njegovi predniki niso Olli športniki. Nurmijevi kot ribiči in farmer-M so bili okorni ljudje, ki so imeli preje bolj močne roke, nego urne noge. Mnogi pripisujejo Paavojevo spretnost njegovi fcagoji, kajti Nurmijevi so bili vegetarijanci fo Paavo je povodom svojega 15. rojstnega dne prvikrat jedel meso.
Na podlagi doseženega časa je Paavo ajüenil. da postane najboljši tekač sveta, fendar se je moral boriti z raznimi težko-čami. Naletel je na odpor pri funkcionarjih, al1 so mu prepovedali tekmovanja s sošolci. Moral se je posveti rednim treningom. Vendar Nurmi ni opustil tekov preko polja in gričevja. Tekel je dnevno preko polj z uro-Itoparico v roki. Njegovi tekmeci so bile minute in zdelo se mu je, da je zmagal, kader »e progo hitreje pretekel kot je izračunal.
Med tem sta se vršili dve olimpijadi. Zm prvo leta 1908 v Londonu Finci niso bili dovolj pripravljeni in niso dosegli nikake sanage. Na olimpijadi v Stockholmu pa so ffcurmflevi ljudje, vodeni od Kohlenmaina, Smartste in Taipale Že odnesli več zmag ter a&sedii več prvih mest.
Paavo pa se je morat med tem Šolati. Nadalje Je študij jezikov in ie s 15 letom
promoviral, nato pa fa bil vajenec pri nekem tehničnem podjetju. Paavo je risal načrte ter je bil z 21. letom že graduiran za inženirja. (Dalje prihodnjič.)
Oče ljubimec sinahe.
Pred okrožnim sodiščem v Sarajeva se vrši v kratkem zanimiva razprava radi zakonolomstva. ki je obenem karakteristična slika propadanja morale med seljaškim ljudtsvom. Milivoj Orašavin, točasno pri vojakih, toži svojega 60 letnega očeta radi zločina zakonolomstva. Pred sedmimi leti, ko je ravno končala vojna, je stari Orašanin poklical k sebi svojega 15 letnega sina Mi-livoja in mu rekel: »Velik si moj sin, čas je da se ženiš. V hiši nam je potrebna ženska za razna dela. Našel sem ti družico!« To je bila 17 letna Milentija hčerka soseda s katero je Milivoj pasel živino. Mehntija je bila zalo dekle in Milivoj je bi! zadovoljen. Kmalu je bila poroka. Svatovanje, ki se je po seljaškem običaju pričelo že rano zjutraj, je trajalo do poznega večera, nakar so se svatje razšli. Sedaj se je stari Orašanin nenadoma neečsa domislil, popraskal se za ušesi, ter rekel sinu — ženinu: Milivoj pojdi danes h kumu v drugo selo, tam Imajo krst in spodobi se, da je kdo naših navzoč. Mene bole noge in ne morem hoditi«.
Milivoj, nič hodega sluteč, je odšel h kumu. Nekako o polnoči se je vračal domov. Da ne bi v hiši nikogar zbudil, se je popolnoma nesl:šno priplazil v sobico, misleč da ga željno pričakuje mlada žena. Ko je odprl vrata, je presenečen obstal. Ml-lentinja je ležala v objemu njegovega očeta. Vskipela je sinu kri, že je segel za pas, da bi izvlekel nož ter tako maščeval svojo Čast. V zadnjem trenotku pa se je zavedel, da je greh ubiti lastnega roditelja. Okrenil se je mirno ter ši isto noč zapustil hišo. Sel je med dnönarje ter se dve leti potikal po Slavoniji in Vojvodini. Ko se je nekega dne vrnil v Sarajevo, je naletel na brata, ki ga je skušal pomiriti m mu svetoval, da
naj se vrne domov, češ da se je oče spametoval in ne nadleguje več smaho. Milivoj je res šel domov m je živel v miru z Mi-lentijo. Nekega večera, ko se je nenadoma vrnil z dela domov, je zopet našel Ženo v objemu očeta. Od tega dne se ni več vrnil domov, sedaj pa je vložil proti očetu tožbo radi zakonolomstva pri posvetnem m duhovnem sodišču.
Druga uspešna vožnja Zepelina.
Iz Newyorka poročajo o sijajno uspeli vožnji ogromne zračne ladje »Los Angeles«, bivšega Z. R. III. Ladja je nastopila svojo pot v soboto ob 16. in je odplula iz Lakehur» sta proti otokom Bermuda. Na krovu je bilo 40 oseb, med temi ameriški admiral MottatL Moštvo je bilo sestavljeno izključno iz Arne» rikancev. Ves Newyork je z mrzlično nape« tost jo pričakoval poročila o vožnji in ko je v soboto ob 5. zjutraj prispela vest, da je ladja dosegla svoj cilj, je nastalo v ogrom* nem mestu nepopisno navdušenje. »Los An» geles« je vozil s povprečno hitrostjo 55 voz« lov na uro. Delovali so vsi štirje motorji. Ladja je snrva plula v smeri proti Broohlvnu in mimo Filadelphije. V bližini Hatterasa je zapustila obrežje in se okrenila v jugovzhod* ni smeri naravnost proti Bernvdskim oto» kom. Ko je zrakoplov dosegel Bermimd. so praznovemi domačini pobegnili v paničnem strahu. Ladje je pristala za pol ure, nato je bila naložena pošta, nekaj potnikov je vsto* pilo na krov in takoj se je ogromni zrako* plov zopet okrenil ter poletel v smeri na^ai proti Lakehurstu. V nedeljo zjutraj ob 2.15 je zrakoplov pristal v Lakehurstu. Polet je trajal 31 ur. Na svojem novratku se je mo* ral zrakoplov boriti z viharji in raznimi vre« menskimi neprilikami, plul je skozi gosto meglo, vendar je vse te nevarnosti srečno prestal. Zrakoplovni izvedenci zatrjujejo, da je polet ponovno dokazal, da lahko zračna lad i a pluje ob vsakem vremenu. Zrakoplov je bil med vožnjo v stalni zvezi s svetom
ter so bila vsako uro odposlana radijska po«
ročiia o poteku vožnje.
Kakor sedaj javljajo namerava ameri* ska vlada vporabljati »Los Angeles« za prenašanje pošte med Ameriko in Anglijo. Pri« čakuje se, da bo zrakoplov v poletnih mesecih prvikrat odplul na Angleško, Začasno je vzpostavljena redna zračna zveza z Bermuda skimt otoki, v marcu pa bo »Los Angeles« morda poletel do Santiaga sli Portorike.
Tvrdka Good Year iz Acrona v državi Newyork, je naročila graditelju ogromnih Zcpclinov ing. Arnsteinu, da napravi načrt za največjo zračno ladjo sveta. Zrikoplov naj bo še enkrat večji kakor Z. R. HL Mo« torji naj imajo 4000 konjskih sil. Zrakoplov bo služil prometu med Londonom m New« yorkom.
Konec razbojnika Bajram Gura.
Iz Prizrena prihaja vest, ki sicer še nI oficljelno potrjena, da je poginil zloglasni razbojnik Bajram Cur, strah tn trepet Južnih krajev. Da je vest resnična, o tem nI dvoma, ker sta dve priči potrdili smrt razbojnika. Bajram Cur in Hasan Beg Priština sta igrala povodom nemirov, ki so Izbruhnili po drugI balkanski vojni v Južni Srbiji, vel'ko vlogo. Zdelo se je, da sta prevzela dedščino zloglasnega Isa Boljetinca. Za časa svetovne vojne sta opravljala pri avstrijski armadi, prodirajoči v Tužno Srbijo, krvnički posel. Po prevratu sta divjala po južnih krajih Jugoslavije ter povzročala prebivalstvu m oblastim stalne neprilike. Ko je Noll pregnal Ahmeda Besa Zoga, je prišel Bajram Cur zopet na površje. Toda tudi njega je doletelo. Ahmed Beg Zogu je nadaljeval boj proti samodržcu Fan Noliju, Njegove čete so zmagovito napredovale. Poveljnik čet Ahm "d Bega Zöge, Cena Beg, pa je imel posebno piko na Bajram Cura. Podil ga je kakoT divjo žival po albanskih hribih in prepadih. Sedaj je prispela vest, da je Bajram Cur mrtev.
Vest o smrti glasovitega odmetnika st* prva prinesla dva seljaks eden \s, Krume, eden iz Karamlča v Prizren. Izpovedi obeh, iz različnih smeri prišedših scljakov, se ujemate popolnoma. Glasom te izpovedi je Bajram Cur, žival v človeški postavi, neslavno končal. Ni pogrnil od krogle, temveč je žalostno zmrznil...
Pred dobrim mesecem Je Bairam Cur, kateremu je bil Čena beg vedno tik za petami, s 50 pristaši pobegnil v gore. Cens beg ga je neumorno zasledoval, vedno globlje je prodiral Bajram Cur v divje in puste albanske gore. Strahoviti sneženi metežl so mu končno preprečili nadaljni beg. Zapuščati so ga začeli njegovi zvesti ln nazadnje je ostal sam z dvema tovarišema. Dva dni so zmrzovaii v snegu, pričakujoč smrti.
Prvi Je podlegel Bajram Cur. Izgubil je zavest, nakar sta ga tovariša ubila, da skrajšata njegove muke. Njegovo truplo sta zavila v odejo in je nato prenesla k nekemu sorodniku Bajram Cura.
Bajram Cur je bil rodom Iz albanskega sela Curaj. V mladost! je bil kočijaž, šole nI nikdar posečal ter je bil popolen analfa-bet. Pričel je krasti ln ropati, končno pa je pobegnil v gore, kjer je postal kolovodja drzne roparske tolpe. V ostalem je bil junaške narave, iznajdljiv, drzen, zavrsten in krvoločen, tako da so imeli njegovi ljudje pred njim rešpekt. Sedaj je konec njegovemu bandttskemu početju.
• Vmren polet ameriške zračna ladje »Lom Angeles*. Iz Newyork« poročajo, da so se pri prvem poletu zračne ladje »Lo* Angeles« potniki prepričali, da ladja lahko leti svojo pot nad morjem podnevi in ponoči in tudi v najslabšem vremenu. Ladja se je vrnila v hanger v Lakehurstu o svoji poti na Bermude. Nad bermudskimi otoki je bil zajel ladjo tako silen dež, da se je morala svoje teže iznebiti. da se je preprečilo pa/ danjc.
Ed. Rice Burroushs:
Warzanov sin
78
Dvakrat se ii je posrečilo, da se je iztrgala iz rok tega divjega pohotneza. Tu je bilo, ko je zaslišala Sias Morisona Bavnesa, ki je tiho mrmral angleško narodno himno, ki je bila. to je soo7n*fä tn^nj, rrjš namenjena. Ko ie odgovorila, se je Ali ben Ka-din ponovno vrgel na njo. Vlekel jo je v zadnji kot svojega stanovanja, kjer so se nahajale tri njegove žene, ki so topo in brezsrčno opazovale tragedijo, ki se ima odigrati pred njih očmi.
Morison Baynes ie pridrvel do vhoda stanovanja Alia. ben Kadina, in ko mu je ogromni črnec .zastavil pot in zabranil vhod, se je Baynes spremenil v razdraženega .divjega leva. Planil je na orjaškega črnca in ga z vso silo treščil ob tla, fcjer se Je obupni boj nadaljeval. Črnec se je tru-iiii. da bi dosegel svoj nož, s katerim bi zabodel svojega strašnega nasprotnika, toda Baynes ga je z vso silo že zagrabil za grlo in ga skušal zadušiti in preprečiti, da bi klical na pomoč. To se mu fe sicer posrečilo, ni pa mogel preprečiti, da bi cmec ne potegnil svojega noža, s katerim je Mo-risoiio Baynes« zada! fri ostre in globoke rane. Gorka kri je tekla po njegovem telesu in njegove s3e so polagoma poj .dale. Zdelo se je, da ne bo več mogoče svojega nasprotnika   premagati. Z
eno roko je segel po velikem kamnu, ki je bil v neposredni bližini in z njim je z vso silo začel tolči po zamorčevi glavi. Zamorec ie postajal v odmoru čim dalje slabejši in slabejši, dokler ul nezavesten obležal.
Sedaj je Morison Baynes ves v krvi skočil pokonci in planil v stanovanje, od koder je prihajal obupni glas Merieme. Toda v tem trene Iku ga je prehitel že nekdo drugi.
BI je Korak, skoro napol nag, le leopardova koža je zakrivala njegove boke. Skoraj neslišno se je priplazil v stanovanje Alia ben Kadina. Z ostrim nožem je razparal steno in skozi odprtino skočil v notranjost ravno v trenotku, ko je divji in pohotni Arabec privlekel Meriemo v zadnje prostore stanovanja. Stal je pred njim v vsem veličanstvu svoje visoke in močne postave.
Meriema ga je zagledala in ga takoj spoznala. Njeno srce je poskakovalo radosti in ponosa, ko je po tolikem času zopet zagledala to krasno postavo mladeniča, po katerem je toliko časa hrepenela.
»Korak!« je zaklicala.
»Moja Meriema!« je odscovoril v istem trenot^ kn in planil na Alija ben Kadina, ki je od strahu in presenečenja ostrmel. Vse tri njegove žene so s krikom in vikom planile iz postelj in bežale na prosto. Meriema je skušala to preprečiti, toda prestrašene ženske so se poslužile   odprtine v
steni, katero je preje izrezal Korak, in so tako ušle.
Korak je Alija ben Kadina zagrabil za vrat in predno se je ta mogel dobro zavedati in se braniti, mu je zasadil nož naravnost v srce. — Mrtvo truplo ogabnega in ostudnega Arabca je telebnilo na tla. Korak je pristopil k Meriemi. V tem trenotku se je pri vhodu v stanovanje pokazalo čudno bitje, ki je bilo vse okrvavljeno, raztrgano in zamazano.
•Gospod Morison!« je zaklical Meriem.
Korak se je obrnil in pogledal prišleca. Baš je hotel Meriemo objeti in por~'noma pozabiti na vse. kar se je godilo od onetra časa, ko je mlado dekle videl poslednjikrat. Toda prihod mladega Angleža mu je vzbudil spomin na dogodek na kraju džunKie in njegovo srce je napolnila težka žalost.
Zunaj koče je nastal na vseb koncih in krajih krik in vik in silno razburjenje. Poglavarjevi bojevniki so se od vseh strani zbirali in pripravljali, da uderejo v stanovanje Ai'ja ben Kadina. Zato je moral Korak hitro ukrepati.
»I~T*tro!« je 7aVl?cnl Korak in se o**mi1 k Mo-risonu Baynesu, ki je bil tako zbegan, da ni mogel ugotoviti, s kom ima opravka* s prijateljem ali sovražnikom. »Bežita proti ograji na kraju naselbine: tu Imata mojo vrv, vrzita jo na ograjo in preplezajta z vso naglico na drugo stran!«
»In kaj pa nameravaš, Ti, Korak?« je žalostno vprašala Meriema.
»Jaz ostanem tu!« je odgovoril Korak. »S starim poglavarjem moram urediti Še nekaterr stvari.« -r-    W*\<*\ ~
Meriema ga je skušala pregovoriti, toda zv man. Korak ju je zagrabil in pri umetni odprtini katero je preje napravil sam, iztisnil iz koče.
»In sedaj bežita, kolikor Vama dopuščajo moči,« ju je bodril, sam pa se je postavil v bran nasprotnikom, ki so že pritiskali v stanovanje.
Korak se je boril hrabro, tako hrabro, kakor še nikdar preje. Boril se je za Meriemo. Toda premoč je bila očividno prevelika, da bi mogel upati na zmago. Pridobil je sicer na času, da je mogel Morison Baynes z Meriemo ubežati. Toda to je bilo premalo. Tla okoli njega so bila vsa okrvav-'jena in postlana z mrliči. Končno se je nasprotnikom vendar le posrečilo, da so ga vrgli na tia. zlomili njegov odpor in ga zvezali z močnimi vrvmi. Nato pa so ga zmagonosno odnesli proti poglavarjevemu stanovanju. Dasi je bil po vsem telesu z vrvmi povit in je bil vsak beg izključen, so ga vendar močno zastražili.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Živo perutnino
kupuje stalno v vsaki množini in sicer t pohance, kure za pe£ip kure in purane ter plača po najboljših dnevnih cenah
E. VAJDA, CAKOVEC, MEDJIMURJE, telef. 59,3,4.
16"* T
Za staro In mlado
i*
Narodna knjigarna
priporoča uradni, konceptu', pisemski, zavoj nI In barvani papir
- Kasete a pisemskim papirjem - Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno, dvema In tremi kolonami, amer. Journal, vezane v pol platno in celo platno - Odjemalne knjižice in indekse po različnih cenah - Zaloga šolskih zvezkov la risank - Zavitke za urede vseh velikosti - Velika Izbira vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, gumi, črnila itd.
- Risalna ftestlla - Barve za šole ln umetnike - Razglednice pokrajinske, humoristične. umetniške vseh vrat najnovejše - Albumi za sil« ke In dopisnice - Spominske knjige - Risalne deske, trikotniki, palete, ravnila, položna ravnila, čopiče, neresnice, torbice, jermena • Velika Izbira vsakovrstnih notezov v vseh oblikah In tintnikov
Ljubljana, Prešernova ul.
-dobite vse knjige =^
mladnske pravljice In legende, za malčke vel ko izb ro slikanic z domačim in divjimi ži*a'mi ter razne romane In povrstl za odrasle  v veliki izberi v
PRE ERNOVA ULICA
Cez 50 let
se uporablja  z najbo'j5:m usnehom 135T Picoolijeva želodčna
tinktura
katea krepca želod c, pospešuje slast tn odprtje tele a.
Naroč!la sprejema
letoma dr. G P ctoli !
L'ubljani, Dunajska ces?a.
»aaaaaa
19 let
rtriznane t Laruoln" pttule naj-slgurneje ozdrav jo kapavie > (Trip ^er) — Doniva se no vseh lekarnah po 20 D n škatija. Po pošti raznošl ia lokama Blu m, Subotlcau 15 L
Zahvala.
560
Prisrčno zahvaljeni vsi, ki ste molili in nas sočutno tolažili, darovali cvetje, zapeli geni ji vo žalosti nko, zlasti pa še vsi, ki ste bili tako častno spremstvo, ko smo nesli počivat zemske ostanke naše nepozabne hčeike in sestrice
Hnice Cibej
Vsem bodi dobrotljivi Bog obilen plačnik! « U«»ljonl, dna 25. februarja 1A25.
ŽjToločl ostali*
Dokumente,
kavcije, vrednostne po* pirje in dragocenosti — sprejema v shrambo pro* ti potrdilu — Gospodar* »km pf*xrnat dmzba z o. z Ljubljana, Wolfova ulica 1/IL 30/L
Strojno pletenje
Pred Škofijo 1/1 — pre* vzema v delo vsakovrstne nogavice, ka^or tudi podpletanje — Cene so* lidne. 25, L
Pozor!
Plačujem najbolje stare ob loke. čevlje in pohi* štvo. Dopisnica zadostu* je, pridem na dom. — D r am e, Gallusova na* brežje 29, Ljubljana. 579
Gostilna,
eventualno samo trgovi* na z mešanim blagom, inventarjem in zalogo se odda takoj ▼ najem. Po* treben takojšen kapital Din 50.000, ostanek po
dogovoru. Za samec hra* na in stanovanje na raz« polago. — Ponudbe je poslati na upravo. »Slov. Naroda« pod »Redka prilika/571«.
Pletflni stroj
za tanke nogavice na* prodaj za 3000 Din. — Naslov pove uprava »Sl. Naroda«.__573
Mesečna soba«
lepo opremljena, s pO* sebnim vhodom — se odda boljšemu solidne« mu in mirnemu gospodu,
— Naslov pove uprava »SL Naroda«. 581
Odda se soba
s posebnim vhodom dvema gospodoma ali gospodičnama. — Naslov pove uprava  »SI.   Nar.*. 578
Pletilni stroj
št 8, skoro nov, zt-lo ugodno naprodaj. Na« slov nove uprava »Slov. Naroda«. 573
PREMOG
trboveljski, 1:hojsk!t črnomalfski
im, fefHtifU Nin, tgJJj, linijsko brilittt
dobavi a ILIRIJA liiUjtR, Kralfa Ptlra tnj 8
Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. is3T
Javna zahvala.
Gospod primati} dr. Fr. Minat nam ie dokazal ves čas bolezni našega prerano umrlega pokojnika s svojo neumorno požrtztovalnosifo in pripravljenostjo ob vsakem času, toliko prizadevanja in truda preprečiti katastrofo, da čutimo prijetno dolžnost, izreči mu tem potom svojo naj-iskrene/So zahvalo.
V Ljubljani, dne 25, februarja 1925.
an
ObUeij fiolaffio.
JUttotna iat tisk »Narodne tiskarne«.