ZOS. Številni
V Ljubljani, v sredo 8. septembra 1920.
[III. leto,
Iibaia filk dn popoldne, Urzemftl ne d olje In praznike.
Iftserati: Prostor 1 ml m X 54 mi m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 ml m višine dalje kupci jski in uradni oglasi 1 m'm K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Bpravntttvo „Siov. Naroda14 in „Narodna TIskarna" Hnaflova ulica št 5, pritlično. — Telefon št. 304.
„Slovenski Narod4 velja v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan .   K 180*—
polletno ...,•..„ 90*—
3 mesečno......„ 45*—
1      „........ 15—
v L i ubijani ln po pošti: V inozemstvo s
celoletno......K 24 J —-
polletno.....,  .   „120 —
3 mesečno ..»...„ 60*—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino  vedno   jflss?- po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „81ov» Naroda1' Knailova »lica št 5, I« nadstropje.'
Telefon štev. 34.
Dopise sprejema le podpisane in zadostno irankovant.
Rokopisov ne vraža.
Posamezna Številka velja 1 krono«
Poštnina platana v gotovini.
Nekaj misli o raznarodovanju.
ii.
V prvem delu svojega članka sem poskusil pokazati, da je prav politična nadvlada tista sila, ki najbolj raznaroduje. Po nekod gre tako raznarodovanje precej hitro, kajti vsaka država stremi za tem, da sebi tuje elemente kolikor mogoče kmalu asimilira; ima pa tudi vse pripomočke na razpolago. Pomisliti moramo, da so Nemci Alzacijo - Loreno v dobi pol stoletja skoraj popolnoma po-nemčili in da se je n. pr. naša severna jezikovna meja vsakega pol stoletja pomaknila približno za eno miljo (geogr. milja = 7 km) proti jugu. Taki raznarodovalni sili zapade ob Jadranu v najboljšem slučaju še vedno par sto tisoč, če se pa izvede londonski pakt, 800.000 Jugoslovanov, zlasti če izgubimo še Reko z bližnjo okolico.
Enaki raznarodovalni sili. Če mogoče tudi ne tako vehementni kakor ob Jadranu, pa so izpostavljeni tudi drugi Jugosloveni, ki jim usoda ni bila tako mila. da bi se združili z Jugoslavijo ali Bolgarijo. Omenjam najprej one Srbe, ki jih je londonska konferenca po balkanski vojni prisodila Albaniji, in sicer v severno-vzhodnem delu Albanije zapadno od Djakovice, Prizrena in Debra. Bo jih do 50.000. No, od teh je vsaj upati, da se bodo pri končni določitvi albanskih mej združili z našo državo, ro vsaj bi morali zahtevati Srbi s popolnim povdarkom.
Največ Jugoslovenov pa zapade vplivu grške države. 2e po balkanski vojni je Grška dobila vso južno Makedonijo, v kateri prevladuje slavjanski element. Ti Jugosloveni prebivajo precej kompaktno celo južno od Kosturja in Vodene in se razprostirajo tja do izliva Vardarja v Solunski zaliv. Ob tem zalivu segajo neposredno do morja od izliva Vardarja do samega Soluna. Od tukaj naprej tvori jezikovno mejo lok Solun - Seres - Kavala, kar spada deloma že v Tracijo, katere en del so Srbi dobili tudi že po prvi balkanski vojni. Sedaj pa dobe še tudi vso ostalo tracijsko ozemlje, namreč južni del zapadne in večji del Vzhodne Tracije. Tu se nahaja cel kaos različnih narodnostij, namreč Bolgarov, Grkov in Turkov, vendar tudi tukaj prevladuje slavjanski element. Ce pogledaš na kako novejšo etnogra-fično karto, (n. pr. Freytag - Fischer) vidiš, da je od črte Kavala - Drama tja do Črnega morja in Marntarskega
morja ter ob Egeiskem morju za* znamovan slavjanski element s temeljno barvo, na kateri se nagaja precejšno število večjih in manjših grških in osmanskih otokov, vendar pa Grki tukaj nikjer ne stanujejo kompaktno in tudi ne v premoči, kakor se jim je to pri pariški konieren-ci z amerikanske strani upravičeno očitalo, izmed Turkov pa. ki stanujejo le ob Marmarskem morju nekoliko kompaktnejše, so pa premnogi le po veri Turki, kakor na primer oni v Bosni in Hercegovini. Koliko je teh Jugoslovenov, ki stanujejo v onem delu Tracije, ki pripade Grški, je pač težko določiti, ker bodo si vedno naši, bolgarski in grški podatki bistveno nasprotovali. Aproksimativno jih cenim na en milijon na ozemlju kakih 40.000 km2.
Nadalje se nahaja precejšnje število Jugoslovenov - Bolgrarov v TJo-brudži. Le od Silistrije naprej se vleče ob Donavi ozek romunski pas, ravnotako ob izlivih Donave. Ves ostali del Dobrudže je pretežno bolgarski z nekaterimi osmanskimi in romunskimi otoki. Tu živi na ozemlju kakih 15.000 km2 približno en četrt milijona Bolgarov. Tudi v Bes-arabji se nahaja precej velik bolgarski otok (nad 100.000 Bolgarov), k.' pa je teritorijalno ločen od ostaiih Jugoslovenov in torej dalje ne more prihajati v poštev. Situacija je torej sledeča: Jugosloveni žive v kompaktnem teritoriju, ki meri nad 400 tisoč km2 (Jugoslavija c. 250.000 km2, Bolgarija c. 100.000 km2 in zunaj teh dveh držav 60 do 70.000 km2). \iih skupno število znaša do 20 milijonov (v Jugoslaviji do 14 milijonov, v Bolgariji c. 4 milijone in zunaj teh dveh držav c. 2 milijona). Nekatere nave denih številk še sedaj seveda nimajo stalne vrednosti, ker še meje ponekod niso definitivno rešene.
Eden najmočnejših nagonov je prav tako, kakor pri posamnih indi-vidujih, tudi pri celih narodih ohranitev samega sebe. In da smo vsi Jugosloveni po jeziku (po mongolski krvi smo kolikor toliko inficirani tudi ostali Jugosloveni, ne samo Fsolga-ri) en sam narod, ki se deli v več plemen, in torei tudi jezikovno v več večjih narečij, ki pa skoraj neopazno prehajajo drug v drugega — to spoznanje pridobiva čimdalje več tal in je tudi edina rešilna formula, po kateri bi se dalo paralizirati di-verzivne sile, ki so bile stole Ha in stoletja najnevarnejši, včasi celo po-
gubonosen element v politiki raznih jugoslovenskih držav. Glavno sredstvo ohranitve narodne individualnosti je namreč vsekakor, da se narod združi v eno veliko, enotno kompaktno maso, ki ložje prenaša vse zunanje viharje nego pa razkosani deli.
Taka politika, kakršno je uveljavljala Bolgarija baš v preteklem desetletju, bi se ne smela več ponavljati, ker je pogubonosna za dotično državo samo. škodljiva pa tudi za celokupen jugoslovenski narod. — Exempla docent: Kakor hipnotizirana, je Bolgarija strmela v Makedonijo, in kaj je bil facit? Izgubila, ni samo Makedonije, temveč še Tracijo povrh. Smer bolgarskih interesov bi vendar morala biti jugovzhodna v naravni smeri porečja Marice, ne pa onstran visokih gora, kj^r zadeva ob ost srbskih interesov v smeri vardar-skega porečja. Skoda pa, ki zadene Bolgarijo, zadene tudi ves jugoslovenski narod. Da se je Bolgarija po polomu namesto na Italijo naslonila na Jugoslavijo, bi se dal znaten del izgubljenega ozemlja rešiti. Sicer pa naj to zadostuje o tem žalostnem in kočljivem vprašanju.
Vsak narod se poskuša združiti v eno celotno maso, ker instinktivno čuti, da tako najlažje uarodi svojemu notranjemu stremljenju po ohranitvi ter se odtegne tujim raznarodoval-nim vplivom. Da smo pa tudi vsi Jugosloveni en narod, c tem ne dvomim niti najmanje, kairi posamezna narečja prehajajo takorekoč neora-ženo drug v drugega, in razlike med posameznimi narečji so tako minimalne, da v primeru s splošno enakostjo docela izginejo. Ta narod je sedaj še zelo razkosan: v dve večji enoti, ki tvorita vsaka zase narodno državo, in več manjših delov, ki so podvrženi raznarodovalnemu vplivu madžarske, avstrijske, italijanske, albanske, grške in romunske države. Neobhodno potrebno je rorej, ako hočemo celokupnemu narodu obstoj zasigurati: 1. da se obe narodni državi kolikor mogoče zbližate ali celo združite; 2. da vsaka posebej ali obe skupno skrbite za ostale dele naroda izven svojih mej ter noskuŠate, da paralizirate raznarodovalni vpliv tujih držav. Dokler pa politično zbil-žanje ni mogoče, bo treba skrbeti za kulturno zbližanje posamenih delov, majhnih in velikih. V to so poklicani v prvi vrsti narodni delavci. Sovraštvo gojiti tudi v bodočnosti, je Škodljivo za celokupni narod prav tako, kakor za posamne dele. Veliki svetovni dogodki lahko nenadoma pri-
nesejo velike spremembe seboj: glejmo torei vsi skupaj, da ne bomo zopet nepripravljeni.
Komur se pa zde ta stremljenja fantastična, naj pomisli,   da se nam
pred vojno ni hotelo o sedanji Jugoslaviji niti prav sanjati, in vendar je sedanja močna, ujedinjena Jugosla-* vija — realno dejstvo. R.
Odreči se moramo
Po »Glasniku srbske pravoslavne cerkve« posnemamo: Evropski svet se deli na dve polovici, na dva sveta, na Vzhod in Zapad. To ni navadno zemljepisno obiležje, marveč stvarno obiležje, v katerem se javlja bistvena razlika vzgojnih načel, ki so postala močna sila v povestnici človeštva. Svet iztočni to je poglavitno pravoslavni — slavjanski svet, katerega predstavitelj je tudi danes po sami božji previdnosti vklub vsem notranjim zmedam in razporom mogočna Rusija. K njej teže in nji se z neodoljivim hrepenenjem približujejo tudi druga slavjan-ska plemena tuje veroizpovedi, pri katerih se ni mogla globlje ukoreni-niti latinščina. Pravoslavno slavjanski svet je velik svet zase, ki ima vse svoje in ima za to tudi svojo veliko in sijano bodočnost, zaradi česar on tudi ni posebno povolji zapadu. To danes jasno uvidevajo vsi prosvetle-nejši sinovi nepravoslavnih slavjan-skih plemen, ki v resnici mislijo in računajo o svoji bodočnosti. Od iztočnega sveta se ne morejo odvrniti Slavjani in naj so tudi katoliki. Naj se še tako trudijo in naj izvrše nezavestno karkoli. Zapad jih ne priznava za svoje vse dotlej, dokler se ne odpovedo svoje slavjanske narodnosti. Ako 1-te pravoslavni Slavjani niso po volji, mu gotovo niso po volji niti Slavjani katoliki, ki se hočejo osamosvojiti in ki teže za osamosvojitvijo: oni niso sinovi, marveč pastorki Zapada; Rim jim ni mati kakor drugim katoličanom, marveč prava mačeha, kakor so to potrdili in Še potrjujejo tudi današnji dogodki.
In prav za to nas boli in pretresa našo bratsko dušo, da se danes smelo postavljajo v naši slavni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so jo ujedinile krepke mišice poštenih in maščevalnih rok v strašnih, pravičnih in svetih vojnah in ki so jo posvetile najvzvišenejše žrtve-bele lobanje, ki jih je zahtevala smrt, in trde kosti, ki jih razkroja zemlja, v prvih dneh njenega splošnega duhovnega preporoda brez kakršnegakoli povoda s strani pravoslavne cerkve, pravi usiljenovci latinske cerkve, ki so, kakor se da iz vsega
tftf
sklepati, zastrupili z latinščino svo* je telo, kri in dušo ter so se brezj vsakega prevdarka na svojem orlovskem taboru v Mariboru celo pod okriljem državnih velemož javno in svečano zaklinjali, da bodo nastopali kot prva borbena četa katoliške cerkve v politični borbi v svoji rodni svobodni domovini. Misleč člo-vek, ki uvideva, kam to nezadržno vodi po nespremenljivim zgodovinskem zakonu, se mora nehote vpra-sati: Ali je mogoče, da je njih latinščina izruvala iz srca slovanskega! sveta, iz srca najbližjih bratov bratsko čustvo, da-li je bila v stanu, da jim izgrize in uniči njihovo slovansko bratsko dušo? Navajeni, da zremo tudi v zlu dobro, gledamo tudi V tem najnovejšem čudnem doorodku v naši kraljevini vse najboljše. Naš* modri narod pravi: »Ne pada belf sneg, da pomori svet, marveč da pokaže vsaka žlvalica svoj sled.« Tudf ta orlovski zlet, na katerega so prileteli Orli iz Češke, dokazuje, da jo razen njih ogromna večina naših bra< tov očuvala v latinščini svojo sloV, vansko dušo, da jih ni objel latinski' fanatizem, da se rimski katolicizem^
ni zrasel ,z njihovim   i......dnim
stvora in da med njimi Živi v polni svežini predanje o prastari pravoslavni veri slovanskih apostolov Cirila in Metoda, ki se je ohranila j?rt; ogromni večini Slavjanov, med t; ni tudi v Srbih.
Javna je istina, da se danes n neodoljivo silo živo budi narodna zavest samega katoliškega svečenf-štva v Hrvatski, Sloveniji, Dalmaciji, in Češki, ki prirodno teži za popolno svobodo in samostalnost svojega* naroda, za svojo duhovno ujedinjenje. Istočasno s tem pokretom našega katoliškega bratskega narodnega duhovniŠtva In s težnjo za preporod in duhovno osvobojen je izpod tujinstva, se od nekod javlja s krčevitim naporom katoliški pokret slovenskih »Orlov«, iz kričanja katerih' se jasno čuje glas Rima z usodnim vprašanjem za sebe. Biti alf ne biti?
Stvar je čisto jasna. Vsakdo mora priznati, da se morajo Slavjani, ako žele ostati Slavjani, in ne samo* ostati Slavjani, marveč tudi rešit! svojo slavjansko dušo iz verig du-
Fr. Ž.:
O ofilčanen in vremenski brini.
Značaj navzočne razprave me vabi in priganja, da bi jo pričel a tehtnimi besedami o razsuta do mozga gnile stare države in dal duška veselju nad svežim demokratičnim vzduhomi, ki oživljajoč nam preveva novo domovino. Važnosti, pa tudi dalekosežnosti stvari, ki mi je pri srcu in na jeziku, bi bil tak pričetek vsekako prikladen, tega se docela zavedam.
Ali ne morem prezirati, da se tehtne besede tako o razsuta kakor o demokratičnem vzduhu uporabljajo v tiskani naši javnosti vse prepogosto in da se žal uporabljajo celo na nepravem mestu.
Čital sem jih in sem pisatelju verjel in sem čutil ž njim vred gnev in sem čutil z njim vred radost, pa so mi potem povedali, da pisatelju ni bilo do gneva ob razsuta, niti do radosti nad preporodom, ampak mu je bilo za drugo stvar oziroma takorekoč za osebo.
Ni torej čuda, da so tehtne besede o razsuta take preteklosti na eni strani, o demokratičnem duhu iz si-
pin vznikle nam sedanjosti na drugi Izgubile dober del svoje učinkovitosti, izgubile svoj prvotni vzneseni pomen in bi bile skoro kos, da še dobri in plemeniti stvari oskrunijo čisti namen.
Zato se jim previdno rajši ognem. Kajti je misel, ki jo kanim sprožiti, pomembna, lahko bi rekel in ne bi pretiraval, naravnost odločilna za bodočnost in usodo naše mlade države.
Po razsulu do mozga gnile . . . Pa lahko povem stvar tudi brez uvoda.
Kratko in jedrnato: gre za vreme, za njegovo sistematično opazovanje, za hasnovito izkoriščanje vremena v prid vsestransko prizadetim potrebam tako v miru kakor v vojni.
Od priznane strani se je bila svojčas izrekla pikra sodba o vremenskih prerokih, ki so se kratko-malo pozvani, da gredo žvižgat rakom.
Spričo dosedanjih skušenj ne bom prerekal upravičenosti te obsodbe.
Vremenske prognoze, kakršne so bile in so žal še običajne v nas, se opirajo izključno na mrtve naprave hi pripomočke, na blago izpod starega, do mozga trhlega režima.
izdelek sovražnega inozemstva. Uporabljajoč jih. gojimo le grada na prsih, in tudi na tem polju bi bilo že iz načelnih ozirov živo treba smo-trenega čiščenja.
Te in take naprave in pripomočki — kdo jamči za njih sposobnost, kdo jim jamči tudi le ža voljo točnega poslovanja — brez prisege, brez sleherne zaobljube naši majki Jugoslaviji!
In sploh: v demokratični drživi, kakršna smo, ni nam treba birokra-tičnih kolesc in kazal, ni nam treba zarjavelih instrumentov in aparatov brez vesti in brez srca — treba nam je mož. Mož v najširšem pomenu besede, ne izključivši nobenega spola.
In zahteva nadalje 'demokratični duh naše države odločno in neodoljivo, da gledaj objast pri izberi potrebnih osebnosti zgolj na dejanske sposobnosti in ne gledaj na drugega nič in zlasti da ne gleda na izpite, doktorate in spričevala do jedra gnilega starega režima. Sposobnim prosto pot, to nam bodi geslo!
Na drugi strani seveda, kdor si sposoben, rad, ne rad daj na razpolago svojo moč državi!
Tako je moje stališče, ki sem ga neomahljivo zastopal vsikdar In po-*
vsod v javnem življenju kakor v domačem krogu, ne le za druge, ampak tudi zase in za vso svojo družino.
Osebne sposobnosti so prosti dar naklonjene narave. Enemu je podarila blesteč glas, drugemu krepko pest, tretjemu sijajen koder, četrtemu dober spomin — nikdo ni, da bi se smel bahati s svojim darom, saj mu ni plod lastne volje, lastnih žuljev. Tedaj pa tudi razpolaganje z naravnimi darovi ne sme biti prepuščeno zgolj lastnemu preudarku, ampak naj odloča o njem le javni blagor. Javnemu blagru se mora pokoriti brez ugovora vsakdo, tudi ti in tvoja žena in seveda moja žena tudi Ln baš moja žena prva — zaradi zgleda in vzpodbude za druge.
Pravim: »Moja žena« — Kajti demokratični duh naše države ne pozna soprog in dam, pozna le žene.
Moja žena, ta Ima od nebeške previdnosti izredni dar, da z brez-primerno nezmotljivostjo za dva dni vnaprej napoveduje sleherno izpre-raembo vremena.
Ne baham se, le ugotavljant
Nikdo ne sluti snega, nikdo ga ne verjame, birokratično okosteneli aparati in instrumenti molče kakor stoletni grobovi, hribolazci se vesele
nedeljskega izleta v Kamniško Bh Bistrico — žena pa čuti in napoveduje in v nedeljo je snega do popka, tako mi vere in z veličanja!
V teku dolgih let neštetokrat preizkušeno in neovrženo dognano!
Lahko bi si bila s stavami pridobila milijonov moja žena, toda ni hotela, ni ji do posvetnega blagosta-* nja. Ali domovini je na razpolago.
V zasebni posesti moje žene ser nahaja namreč otiščanec, goji ga takorekoč na mezincu leve noge. In ta* otiščanec ima neprecenlivo svojstvo, da jo vsakikrat, preden se pre-vrže vreme, dva dni poprej pričenja skeleti. Skeli jo otiščanec, ni prijeten ta občutek, žena trpi — toda se zaveda, da trpi za javni blagor in trpr rada in ne trene z očesom. In jo skeli zanesljivo, vestno ln točno, ob svet-kih kakor ob petkih, brez hib in popravil, brez migrene in brez rodbinskih dogodkov.
Kakor skala sredi morske vihre, stoji otiščanec — mirno se lahka gradi nanj javno zaupanje!
Pa je sklenila mioja žena, svestaf sf dolžnosti slovenske žene, sklenila je in iz vsega srca pritrjam njenemu sklepu: Kakor ljubeča hči predrag! materi, poklanja žena otiščanec ~~ skalo sredi morske vihrs     r dait
■■Hi
Kovnega robstva latinskega zapadnjačkoga sveta, po možnosti čim naj* preje dvigniti in se odpovedati Rima in vseh njegovih del Javno In odkrito brez kakršnihkoli izgovorov in zavijanj. Morajo se odreči onemu, kar so jim vsilil! modri sovražniki slav-janske svobode, radi duhovnega Jedinstva s svojimi pravoslavnimi brati.
Iz navedenega nikakor ne izhaja, da nri radi našega duhovnega jedinstva zahtevamo od Slavjanov ka-;toIiČke vere, da se vrnejo v pravoslavno vero, ki se je zrasla s slov-jansko narodnostjo, ohranila vsakemu slavjanskemju plemenu narodno ^slavjansko samostalnost in mu očuvala njegovo narodno cerkev, skratka dvignila ga je na višino, s katere gleda in se zaveda, da je glava cer-
kve Krist a ne papež. Nasprotno ml izpovedujemo z najiskrenejSimi čustvi posvečeno istino. Izraženo V divnih besedah: »Brat le odo kote vere bio«. Dični srbski sinovi in pravi mučendd. odgojeni In vtrasli v krilu pravoslavne cerkve, so v 70-letni vojni padli za svojo svobodo, za rod svoj ln ujedinjenje celokupnega naroda ln plemena ter 8 tem predvsem svetom posvedočlH svojo neizmerno bratsko ljubav napram vsem brez razlike vere In veroizpovedi- In od te ljubezni, pravi spasitelj, ni na svetu večje, kot ako kdo da svoje življenje za brate svoje». Mnogo resnice je v teh izvajanjih m naši katoliški svečeniki, ako so res narodni, bodo morali o teh resnicah hočeš nočeš razmišljati -*-
Pismo Iz Prage.
Dr. Fr. Ilešič:
Euangelll?
(O rusko - poBski vojni).
Ruska revolucija je bila krvava. Mnogi so se zgražali nad grozovito-; strni, ki smo slišali o njih. Drugi so po pravici vprašali: Katera revolucija pa ni krvava? Baš kri je znak (vnanje) revolucije.
Nemško vojskovanje je bilo kruto. Svet je zval nemške generale m njih generalisima Wiihelma na odgovornost za grozodejstva, ki so jih zakrivili v svetovni vojni. Drugi so \ ugovarjali: Katera vojna pa ni kruta? Baš krutost je znak vojne.
Ni dvoma: revolucije in vojne bodo ostale; gre le za to, preprečiti vsaj njih najhujše pojave. Pričakoval bi človek, da bodo na to gledali posebno oni, ki mislijo, da naznanjajo evangelij bodočnosti, na pr, boljševiki.
Boljševiki so povedali že mnogo lepih besed. Odkar smo slišali govoriti Trockega v Brestu Litovskem, nam zvene v ušesih njih nauki, ki hočejo s sveta spraviti vse dosedanje zlo.
Kakšna pa je stvar v istini, nam kaže njih Kijevski razglas z dne 22. maja t. L, tiskan v boljševiških »Tz-vesrjih« (z dne 29. maja, št. 266). Ta ukaz ukazuje tako-le postopanje pro-ti poljskemu prebivalstvu:
^Neizogibno Je . . da začnemo neusmiljeno In brezobzirno vojno z vsem poljskim prebivalstvom, da pa popolnoma izženemo ali docela pokol jemo; nobeni kompromisi niso do-so dopustni. Zato je treba 1.) nastopit! s terorjem mas proti imovltej-sim kmetom, bijoč jih; nastopiti s terorjem proti poljski publiki, ki se kakorkoli udeležuje vojne proti sovet-skl oblasti, 2.)konfisciratižitoinsploh
poljske pridelke ter kmete prisiliti, da vse to pripeljejo na določene točke, 3.) na vse načine dajati pomoč ruskim siromakom, ki se selijo na Poljsko, in organizirati ruske kolonije, kjer je samo mogoče, 4 izenačiti te koloniste s Poljaki v vsakem ozira. 5.) prebivalstvo popolnoma razorožiti in dati ustreliti vsakega, pri katerem bi se — po roku za oddajo orožja — našel le en naboj, 6.) pu- j stiti oborožene oddelke v poljskih I vaseh, 7.) vsi komisarji morajo po-stopati kar najstrože ln brezobzirno. Osrednji sovetski odbor naj izdela ! načrt za najhitrejšo kolonizacijo pol}-skega ozemlja s siromašnim prebivalstvom, zlasti ruskim in lotev-skhn«.
Pokolj, teror ... to sta slabi zvezdi bodočnosti In potem še kolonizacija! Zdi se, kakor da to govore Nemci, ki so stoletja pošiljali svoje »kolonije« baš po slovanskih zemljah: na vsak način kažejo tu boljševiki hujši imperHallzem nego nekdaj carski gubernatori!.
Ta konkretni ukaz je v nasprotju z lepimi splošnimi besedami, ki jih govore ljudje Trockega. Opažam sploh v nastopanju boljševikov tal«) neskladnost, ki izvira morda iz neiskrenosti; med mirovnimi pogoji, ki so jih Soveti stavili Poljski, je bila na prvem mestu točka o popolni neodvisnosti Poljske, a vse sledeče točke so to neodvisnost faktično kratkomalo črtale.
Med boljševiki so brezđvomno tudi idealisti, ki gore za svoj nauk kakor za evangelij. Beseda pa nI evangelij, če je ne izvršuješ tudi sam z delanji.
Prst s* L septembra. Politične razmere pri nas so solo nejasna, slasti vmlod neurejenih odnošajev v vladni koaliciji, kjer potresamo vodilno misel ki enotnost. Raspor v socijalno-demokratični stranki Ima svoj vpliv tudi na ostala stranke. Koalicijski odbor se že nekaj tednov ni več sastat Pričakuje se, da se bode razmere sedaj na lesen razjasnile, dale jeseni se bodo izvršile izpre-membe v vladi in govori se, da sedanji ministrski predsednik Tusar ne bo več vstopu v novo vlado niti v slučaju, da bo socijalna demokracija ostala tudi po sestanku koalicije na vladi, kar Je zelo verjetno. Za njegovega naslednika se mnogo imenuje bivši minister Anton H a m p 1. Nestalne politične razmere se zrcalijo zlasti v sejah stalnega odbora narodnega predstavništva, ki Jo nekako nadomestilo parlamenta. Češki socijalist L a u b e je na pr. dne 23. avgusta govoril o vladni predlogi glede uprave ln kritja ter cen mlinskih Izdelkov, dasi ravno mu Je bila njegova lastna stranka prepovedala dotakniti se te zadeve. Tako postopa vladna stranka sama proti vladi Sploh je izzvala predloga o mlinskih izdelkih mnogo odpora. Ona namreč določa doplačila po 1 K na kilogram moke ter bodo od tega doplačila oproščene samo osebe, ki Imajo pod 15.000 kron letnega dohodka !n osebe, katerih letni dohodki ne dosegajo 30000 K in so zavarovane v bolniških zavarovalnicah. S posredovanjem teh bolniških blagajn bo lačal delodajalec za vsakega svojega nastavljenca na dan po 1 krono kot prispevek k višji ceni moke. To vladno predlogo so pretresali ves dan in Je dr. Raslo dokazoval, da se na ta načfn prav nič ne omeii dviganje mezd in plač. Braneč vladno predlogo, je dr. E n g 11 š prav za prav samo polemiziral z dr. R a š 1 -no m. Končno Je bila predloga z nemškimi in socijalno - demokratičnimi glasovi sprejeta ter je veljavna od 1. septembra naprej.  Demokratični  in  klerikalni poslan-
ci so demonstrativno oditi Zakoo le naperjen v svojih posledicah zlasti proti obrtništvu.
Parlament bo sklican namesto oktobra« kakor smo podučeni s kompetentna strani, ta v drugi polovici septembra. Sedaj se vrše le različna posvetovanja In dosedaj se ni določen program za zasedanje. Obsegal pa bo, kakor.se zatrjuje, predlogo o premogovnem monopolu, eventualno o podržavljenju vseh premogovnikov, predlogo o starostnem in Invalidnem zavarovanju ter nekatere odredbe proti naralčajočl draginji in oderuštvu. Tudi se bo pripravila ločitev cerkve od države.
Kako se pri nas Igra s politiko, kaže slučaj, da je »Pravo Lidu« priobčilo Članek proti ministru za javna dela dr. S t č-p a n e k u, v katerem se mu podtika, da je narodni demokrat In nesposoben za svoje mesto, članek je onatisnilo »češke Slovo«, medtem pa je »Pravo Lidu« že prineslo popravek in opravičilo. Najzanimivejše pa Je, da Je ta članek Izšel iz ministrstva za zunanje zadeve. Iz tega izhaja, da so ljudje, ki nekaj znajo In ki imajo v diplornatični praksi malo samostojnosti, kakor ravno dr. S t fi p a n e k, v našem zunanjem ministrstvu nepriljubljeni. In to je bil tudi povod, da je bil dr. S16 p a n e k imenovan za poslanika v Ameriki.
Naša diplomatična služba sploh v mnogem ozlru šepa, tako sedaj na pr odkar poslanik dr. Koerner ni več v Berlinu. Neprimerno zasedeno je tudi poslaništvo v Bukarešti Itd. Treba bo v najbližjem času posvetiti vso pozornost diplo-matičnl službi.
V dneh od 28. do 31. avgusta se Je vršil tu shod čebo - slovaških katolikov, katerega se je udeležilo zlasti mnogo ljudstva s Slovaškega. Na tem shodu se Je razpravljalo o organizaciji krščanskega učlteljstva ter se Je izrekla v posebni resoluciji nujna potreba stikov m zveze z jugoslovenskimj učiteljskimi organizacijami.
PolltfCne uesfl.
SHS B.
»Idea Nazionale« prinaša pod tem naslovom dolg dopis iz Trsta, poln strahu in trepeta pred slovanskim zbliževanjem. Pravi, da so se Jugoslovani in Bolgari, razočarani po zaključkih mirovne konference, začeli polagoma oddaljevati od ententne politike in si hočejo pomagati na svoj način. Reakcija proti mirovni konferenci in pa upanje v vstajenje Rusije, še močnejše, kakor je bila, sta napravila v Jugoslaviji in Bolgariji atmosfero, jako povob'"^ za sporazum med obema državama. To zbližanje je del velikega panslavistič-nega načrta, ki znači ogromno nevarnost za vso Evropo. Proti ekspanzivnim nameram Jugoslovanov na Carigrad, ogrske ravnine in Alpe, Trst in Reko, Albanijo in Solun, pod zaščito in pomočjo Rusije, bi se morali dvigniti ne samo Romuni, Mad-
žari, Nemci, Italijani, Albanci, Grki in Turki, marveč vse evropske države. — Stalno narašča italijanski strah pred Jugosloveni. Včasih pravijo, kaj bodo storili Jugoslovani, saj se ne morejo vojskovati, ker jim za to nedostaje potrebnih sredstev, ali hitro jih prevlada strah in kličejo na pomoč. Mi Jugoslovani ne stremimo po prelivanju krvi, ampak" z mirnim delom se hočemo razviti in uveljaviti, tako da bo bodočnost naša. Ves italijanski krik ne pomaga nič in vse države, poklicane na pomoč z italijanske strani, bi ne mogle preprečiti našega razvoja. Italijani naj se le tresejo, morda jim ta strah da nekoliko pameti, da uberek) napram Jugo-slovenom prikladnejše poti.
= Volitve v kotistitnanto. Z ozi-rom na razpis volitev v konstituanto doznavajo, da bo v osmih dneh sestavljen državni odsek, ki bo določeval, koliko mandatov odpade na posamezna okrožja in županije in ki bo imenoval predsednike volilnih poverjeništev. —d.
Drugo poročilo ve povedati: V četrtek bo miniter za konstituanto na seji odseka za volilni zakon predložil načrt poslovnika za konstituanto. Na tej seji bo poročevalec Nastas Petrovič odložil svoje mesto, ker je prišel na zadnji seji radi volilnega zakona v nasprotje z vlado radi določitve dneva volitev in radi poslovnika.
~ Regentove potovanje. >Riječ< javlja iz Beograda: Listi prinašajo razne neutemeljene kombinacije o regen-tovem potovanju v Pariš. Regent potuje v Pariš ineognito pod imenom grof A val a 6 amo s svojim osebnim tajnikom. Ce bi potoval v Pariš v kaki poeebni misiji glede zunanjega položaja bi ga gotovo apremljal le kak minister. Ni mogoče, da bi vladar odšel v misiji, ker je za zunanjo politiko odgovoren samo zunanji minister, Regen-tovo potovanje ima samo zaseben značaj. —d.
= Regentov po set v Sarajevu. Glede regentovega poseta v Sarajevo doznavajo, da so na zadnji seji ministrskega sveta sklenili, da poeeti regent samo Sarajevo, ne pa rudi druga mesta, kakor to poročajo listi. Z regentom potuje Sest ministrov. Ni še določeno, kateri ministri pojdejo ž njim. —d.
— Naš zunanji položaj in zasedeno ozemlje. V parlamentu so zborovali poslanci iz zasedenega ozemlja. Sklenili so. da zahtevajo dr. Trinajstič, Cezar Akačič, dr. M. Shvegel in dr. Cok av-dijenoo pri uunistrskem predsedniku ter da zahtevajo od njega poročilo o zunanjem položaju s posebnim ozirom na položaj na zasedenem ozemlju. Zahtevali bodo tudi, da se takoj osnuje parlamentarni odbor za zuninjo politiko ter da se pozove v Beograd dr. Trumbić, ki bo poročal o poteku in uspehih naših pogajanj z Italijo, —d.
'domovini. Poklanja ji ga v dar brez> plačno, brez sleherne protizahteve, kakor zgled prave, nesebične rodo-Ijubezni.
Ostala bi le upravitelj otiščanca. To Se docela naravno, takorekoč neizogibno. Toda je pripravljena liki 'državni nameščenec se podvreči najstrožjim zaprisegam.
In se izrecno odpoveduje pravici, preklicati darHo.
Že sva preudarjaia z ženo, kako bi *e uvrstil otiščanec v državni ustroj. V pravosodje ne spada, v finance ne, v vojno ne, niti ne v uk in !>ogočastje. In vendar so pravzaprav močno prizadete pri stvari vse panoge državne uprave od prve do feadnje.
In sva po temeljitem premo tri-Vanju dospela soglasno k zaključku, 8a kaže ustvariti otiščancu čim ne-zavisnejše stališče. To pa bi se zgodilo najuspešneje z ustanovitvijo samostojnega poverjeništva za otiščanec in vremensko brigo.
Meni se stvar vidi Jasna, Kakor rečeno, otiščanec in moja Sena sta državi na razpolago, oti-ičanec docela zastonj, brezplačno, brez protizahteve, dar na altar domovine, žena pa kot poverjenik ne «
več nego z običajnimi prejemki in seveda z avtomobilom.
Beseda gre zgolj poklicanim činiteljem — njihova bo odločba, njihova odgovornost, pa bodi tudi preudarek njihov.
Menim pa, da bi bila ustanovitev tega poverjeništva eden izmed najpomembnejših državnih činov, odkar se je razsul do mozga trhli stari režim in nam je zasijalo žarko solnce svobode v novi z dernokra-tičnim duhom prežeti domovini
Oblrskl dom.
Včeraj je tiskarski škrat povzročil, da je izostal konec podflstk* »Obirski dom«. Zato podajamo končni odstavek danes:
Letos pa se fe Obir nepričakovano oživil. Razmere v deželi so te ustalile, promet je reden, imamo dobro dnevno avtomobilno zvezo t Kranjem gor čez Jezersko In. kar Je glavno: naš potnik jim ni več nepridiprav kakor v prefšnjlh časih. Povsod, tudi v nemških gostilnah, te, če ne prijazno, vsaj vljudno »prejmejo. Saj vedo da se je treba z novima razmerami sprijazniti in tudi ■ — Kranjci
Odličen mol v Žetoni Kanti mf
je pravil, kako so se tam bali Kranjcev že od nekdaj. Vojno ministrstvo je hotelo dati trasirati železniško progo iz Kaple v Kranj. Vse je bilo že pripravljeno za delo. 'redaj pa so se celovški mogotci uprli, češ: Tod ne sme steči železnica! Sicer imamo takoj Kranjce v deželi! Hudič ln Kranjec sta bila koroškemu nemškemu zagovednežu isto.
Kako drugače je danes! 2e pr!* hajajo planinci od vseh strani. Jutri na Vel. Šmaren bo na Ojstrcu prvi slovenski planinski tabor. Podrai-ska podružnica priredi prvi večji telet na to najlepšo točko naše Koroške, in kakor vse kaže, bo števlto 400 skoro doseženo.
VI planinci, pa. *1 sta ostali doda ša doma in Se ne poznate nara*, nih krasot našega Korotana, se kar nič ne obotavljajte! Ni gore, raz katero bi Imeli hvaležnejšl razgled, k*, kor z Obirja. Pojdite med naše rojake tostran Karavank! Zanimanje zanje kažite tudi v dejstvu, zlasti v teh tednih, ko se narod pripravlja na usodno glasovanja! V ttiku t našmi ljudstvom sem čutil, kako ugodnu vpliva nanj osebno občevanje drugih rojakov. Kot priboljšek pa si privoščite izlet na Obir! Nikomur na bo zaL
— Seja demokratskega kluba. Beograd, 6. septembra. Poslanski klub demokratske stranke je imel danes sejo, na kateri se je razpravljalo o organizaciji stranke in glavne pisarne ter o vseh pripravah, ki jih naj izvrši glavna pisarna za volitve.
= Nemško prerokovanje o sijajni naši bodočnosti. Nemški pisatell 0. Baum-b e r g e r Je leta 1900, opisujoč svoje potovanje v Crno goro, napisal tudi tole: »Plavolaso slovensko dekle mi Je nekoč zaupljivo s sladkim glasom Izjavila: »Gospodi Ml Jugoslovani smo vsi en narod, velik narodi« Ko sem sedaj na svojem potu v Črno goro in v Črni gori sami toliko videl od tega naroda, toliko ljubih in dobrih ljudi vseh plemen, bi rad Imel poleg sebe mlado Slovenko, da bi Ji rekel: »Prav Imaš, Ti modrooka slovanska cvetka, s svojo pobožno vero v svoj narod! VI Jugosloveni ste en narod, velik narod ln ste dober narod, okrašen z vencem najlepših kreposti, obsevan od glorile moškega Junaštva ln zvezdnatega bleska dehteče poezije. — Mogoče le, da bo v nedaleki bodočnosti zagospodoval srbski v4adar nad svojimi sorojaki In da se bo vsaj deloma Izpolnil sen o vzpostavitvi stare srbske države. Gotovo Je eno, da bodo bodoči časi spremenili zemljevid stare Evrope in da ta plemena ne predstavljajo umirajoč narod, marveč naroda ki mu vkljub njegovi starosti pripada bodočnost . . . Kdor Je tako zdrav m mladeni-Ško krepak na duši In telesu, bo prav tako zmagoslavno preživel viharje bodočnosti, kakor Je prebil vihre preteklostL V nemških in zapadno evropskih deželah doslej niso poznali teh narodov ln Jih še ne poznalo. Ne štejem Jim tega v zlo, saj sera tudi Jaz bil doslej ukovan v Iste predsodka V Beljaku In še v LJubljani in v Trstu sem zrl na Jugoslovenstvo bolj z očmi veselega, po zanimivih dogodkih hlepečega potnika, sedaj pa se Je Izkazala majhna slovenska deklica kot proroklnja Od postaje do postaje, od Kranjske do Istre ln od Istre do Dalmacije In črne gore, sem spoznaval ta narod, zrl sem vedno globlje v njegovo zunanje ln notranje življenje in čustvovanje, polno okrepljujoče svežostl In pristnosti, polno očarujoče naivnosti; vedno več novih lepih strani se Je otvar-lalo In za zrl sem sedaj resno veliko ln čudežno ozadje In torišče narodnega življenja in čustvovanja, o katerem sem dobil v LJubljani šele prve slabe pojme.« Kdo ve, ako še živi g. Baumberger? Pred dvajsetimi leti se gotovo ni zavedal, da se bodo tako brzo Izpolnile njegove proroške besede.
*- Politifcio društvo JDS za koli-zejski ofcraj vabi svoje člane in somišljenike na shod, ki te vrši danes, dne 7. septembra ob pol S. uri zvečer v salonu pri Gorsetu na Gosposvetski cesti. Poročal bo eden izmed poslancev.
= Stranke in volitve. Doznava se, da bodo naslednje stranke nastopile pri volitvah za konstituanto s svojimi li8timami: Demokrati, radikale!, Ribar-čevi nacijonalci, socijalni demokratje, komunisti, republikanci, Radičeva seljačka stranka, Narodni klub, Ljudska stranka, vojaška stranka in stranka poljedelcev, —d.
= Koroška ln Dunaj. Dne 6. septembra dopoldne se je vršila na Dunaju slabo obiskana manifestacija za nemško Koroško. Videlo se je, da za prireditev ni bilo zanimanja. Ko je pozdravil zbo-rovalce poslanec Leuthner v imenu bo-cijalnih demokratov, je nastal hrup. Govornik ni mogel dalje govoriti. Zborovanje se je končalo s prepevanjem pesmi »Deutaehland, Deutschland Uber al lese. —d.
»Brea kulturnega tudi ni narodna«« •dinatvajL Pod tem j^aelovom na-
roča zagrebška >Riječ« o izredni glavni skupščini >Društva brv. srednješolskih profesorjev«, ki so je vršila dne 8. septembra. Na dnevnem redu je bila volitev novega odbora; za predsednika Je bil izvoljen ravnatelj Josip P e s a r i e s 165 glasovi proti Koloma-uu R a e u, ki je dobil 70 glasov. Novi odbor Je protiven statutu osrednjega Jugoslavenskoga Profesorskega društva, kakor je bil izdelan od pripravljalnega odbora v Beogradu. Toda s to voUtvijo misel osrednjega odbora ni pokopana; saj direktno ni bila niti na dnevnem redu, marveč bo predmet prihodnje skupščine. Za osrednje društvo se je doslej na posebnem drkularju izreklo 229 profesorjev. >Rijeo« pi&e: >S političnim ujedinjenjem celega našega naroda v edinstveno našo državo eo mno^i naši mali krogi presenečeni v svojem blaženem miru-Treba je enkrat raztegniti misli in poglede na veo rj&so Široko domovino, preboleti krizo, ki nastopa pred mučnim delom večjega stila in ki pomeni tavanje v nesigurnosti; treba kratkomalo smelega poleta ln odločne volje, da se dovrši delo narodnega ujedinjenja s kulturnim ujedinjavanjem po edinih družabnih vrst in stanov. Zdravniki, inženerji, veterinarji, transportni delavci, Sokoli imajo že svoja edinstvena združenja . . .< Proti >Obzoruc, ki pravi, da treba uva-ževati >kultume diferencije« in da ta uvaževanje mora biti pred kulturno unifikacijo, pravi >Riječ< po pravici, da do edinstva nikdar ne pridemo, če bomo vedno — narazen hodili.
= Organizacija socijalnih demo* kratov v Beogradu. Vršil se je v Beogradu shod socialnodemokratske stran« ke, ki sta pa sklicala Vitomir Korafl in Nedeljko Divac. To je pričetek organizacije socijalno-demokratske stranke, ki jo je vodil Dragiša Lapčevič in ki se je po vojni pretvorila ▼ komunistično stranko Jugoslavije. > Epoha« piše k temu: Ta pokret gg. Korača to Divača zasluži vso pozornost Javnosti. Treba, da bo regulator naumerjenoeti komuni3tov. Demagogija ni imela ugodnejšega terena za uspeh, kakor sedaj po vojni. Na zborovanja proti pomanjkanju in draginji stanovanj, na katerih so se vršili revolucijonami politični govori, je hodila tudi buržoazija in odobravala govore. Državni upravitelji s svojo neaktivnostjo na poboljšanju socijalnih prilik in ne zavedajoč ee nevarnosti, ki je pred njimi lebdela, eo bili v stvari direktni pomagači te revo-lncijoname akcije. Velika mnoftna delavstva Je v velikih zmotah. Ono ni pa* volueijonarno, ono Je tudi pa tri joti čno, kar je dokazalo v času vojne ln no$e rušenja države, ali nima svojega opo* rišča, marveč je pripravljeno hoditi 'g komunisti. Zato pa Je organizacija stranke, ki bi vzela v zaščito delavski razred, izvršila sindikalno organizacijo ter z legalno in parlamentarno borbo branila njene Interese, življenska potreba. Ves solidni delavski element bo radi tega pozdravil pokret Korača li| Divea, ker je delavstvu do Izboljšanji, svojega socijalnega položaja in ne do donkižotskih avantur boljševiških pa~ stolovcev.
— Tajna n em3k o-borjševiSka zveza, Turinska >Gazetta del Popoloc raspravlja o sestanku Gionttija z Iilovd Georgem v Lucernu in ugotavlja, da je francoski ministrski predsednik Mil-l^rand izročil Llovd Georgu dokaze aa obsto> tajne pogodbe med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Ta tajna pogodba obsega tri temeljne točke. Prva se glasi: Vzpostavitev velike Rusije od Baltl* škega morja, Bospora do VUle. Druga točka: Vzpostavitev nemškega cesarstva s posestjo francosko rudničke kotline. Tretja točka: Razveljavijenje ve#-6fiillske mirovne pogodbe in naložitev težkih mirovnih pogojev Franciji. List naglasa, da so ti dokumenti tako silno vplivali na Llovd Georga, da se Je takoj odločil poslati sovjetski vladi v Moskvo znani uitimatum.
= Mirovno stanje armad Ima biti nastopno: Nemčija 100.000 mož, Avstrija 80.000, Bolgarska 25.000, Turčija 50.000, CehosIovaSka 205.000, Jugoslv vija 170.000, Poljska 540.000, Francija 700.000, Anglija 600.000, Italija 190.000, Zjedinjene države 297.000, Japonska 300.000, itrL In temu pravijo >mirovno stanje«.
zzz Joffrovo pismo. Ministrski predsednik dr. VesniČ je prejel od maršala Joffra pismo, v katerem ga maršal prosi, naj Njegovemu Visočanstvu prestolonasledniku, našemu častniškemu zboru, vsem oblastvom In prebivalstvu krajev, skozi katere je potoval, izroči njegovo najsrčnejšo zahvalo za ljubeznjivi sprejem, s katerim so ga povsod počastili. G. maršal uverava g. dr. VeeniČa, da mu bo bivanje v naal kraljevini ostalo v najprijetnejšem spominu. —d.
— Eree Israel — oficijelni naslov Palestine. V Palestini je prevzel pretekli mesec vlado Sir Herbert Samuel in na mesto vojaško upravnih uradov so stopili civilni. Tozadevni razglas je določil zaeno, da de imenuje dežela odslej Eree Israel in njeno glavno mesto je Jeruzalem.
=3 »The New Hungary«. V Budim-eštl je začel Izhajati v svrho agitacije v tujini angleški listič »The New Hungarv«. Obsega Je majhnega 20 krat 37 cm. Listi? pravi, da goji donavsko konfederacijo, centralno Evropo ln hoče pomagati teptani Madžarski. Stane pa komad 7 madžarskih kron.
■P Mardfng proti Zvezi narodov. Iz Washingtona se poroča, da je Irdal Har-ding spomenico, v kateri razlaga svoje in strankino stalile glede mednarodnih vprašanj. Hardmg pravi med drugim: Da Je senat ratificiral mirovno pogodbo z i ZvssQ narode;* hi morala danes Amerika
205 štev.
.SLOVENSKI NAKOU% one 8. septembra itttO.
3. stran.
Izpolniti   svoje dolžnosti,   ki fcti zahteva
člen 10. Svet Zveze narodov bi bil uvidel, da Zedinjene države lažje dajo materija! in ljudi za vojno proti boljševikom kakor pa v podporo evropskih narodov. Čeprav se ne more začeti brez dovoljenja kongresa nobena vojna proti ruskemu narodu, bi ne mogel kongres odreči dovoljenja, kei bi drugače smatrali Ameriko za perfidno nacijo. Hardlng pravi: Mi nismo začeli vojne za ustanovitev Zveze narodov, ampak za varstvo ameriških interesov ln civilizacije. Amerika lahko koristi vsemu človeštvu več, ako ostane svobodna, kakor pa če bi bila manjšina v Zvezi narodov. Nihče ne zanikuje, da moramo pomagati opustošeni Franciji, plemenitim naporom Italije, razkosani Poljski, Rusiji, mali Belgiji in razočarani Avstriji pred nemško
Invazijo. Toda razmere so se spremenile.
Zveza narodov ni zmožna preprečiti vojne. Govori se, da Zveza narodov brez Amerike ne more dihati To je za Ameriko zelo laskava To pa tudi pomeni, da drugi narodi zahtevajo ljudi, denar in municijo za podporo Zveze narodov, ki je ne smatrajo več za mirovno agenturo, ampak za oboroženo silo. Besede angleškega prvega ministra, ki je rekel, da bi bila mednarodna vojska najidealnejša rešitev poljskega problema, kar pa je nemogoče, ker ne morejo poslati evropejski narodi nobenih čet, Amerika pa je odklonila svoje sodelovanje, govorijo jasno, kaj naj bi prinesla Amerika za doto Zvezi narodov. Ne verjamem, da bi predsednik VVilson zahteval od kongresa napoved vojne.
Hoolnskl pergled.
— »Pesti Hirlap« priobčuje pismo svojega dunajskega sotrudnika, ki izvaja, da monarhistično gibanje v Avstriji silno napreduje navzlic temu, da socijalni demokrati e pospešujejo svojo protiakcijo. V ospredju monarhističnega gibanja stoji bivši poslanec Teuffel, ki je energičen in rutiniran politik ter je dosegel že to, da Je del Vs&nemcev naklonjen orijentaciji k Madžarski. Teuffel deluje za mir med Madžarsko in Avstrijo, kajti po njegovem mnenju je sanacija avstrijskih razmer mogoča samo z obnovo monarhističnega principa, ki res sedaj dobiva vedno več tal — Tako sodi Madžar. Dunaj, ki je najmerodajnejši za resojanje razmer in mišljenja, je po večini delavski in socija-Hstični ter se mu najbrže prav nič ne toži po Horthvjevem biču.
— »Jonrnal des Debats« se postavlja odločno proti obnovi Avstrije v kakršnikoli obliki In pravi glede na pot čeho-slo-vaškega zunaniega ministra dr. Beneša v Beograd in Bukarešto, da so še izvestni ljudje v Franciji, ki sanjajo o obnovi Avstro - Ogrske pod tančico donavske federacije, stvorjene po starem vzorcu. Ne morejo pojmiti, da je vojna onemogočila stare oblike. Ti načrti so nastali Iz zastarele diplomatične ideje ali ne morejo se uresničiti že Iz tega preprostega vzroka, da glavni činitelii nočejo o teh načrtih nič vedeti. Glede madžarskega poželjenia po Slovaški in severni Jugslaviji izvaja, da je Madžarom zveza njihovih sosedov onemogočila vsa taka stremljenja.
— »Jntarnjl List« piše k odhodu profesorja Murka iz Zagreba, ki je bil ponos vseučilišč svetovne veljave, da odhaja radi 100—120 tisoč naših kron na leto učenjak, ki bi mogel naši vedi izborno služiti doma, tako pa bo nadaljeval svoje delovanje v Pragi. Pri nas ni denarja, da bi plačali učenjaka. Mora se nekaj storiti, da omogočimo življenje znanosti in našemu učenjaškemu svetu, da omogočimo kreiranim znanstvenim inštitutom, da bodo mogli povsem zadoščati svoji svrhl ter moremo spraviti tja ljudi, ki so poklicani, da zavzamejo v interesu znanosti prva mesta. Materijalna sredstva nam pri tem ne smejo biti zapreka
— »A Reptrbllca«, brazilski list, piše v članku »As festas d os Sokol« o velikanskem uspehu vsesokolskega zleta v Pragi, o pomenu Sokolstva, o organizaciji in končuje: Po znameniti disciplini Sokolov
je bila Čeho - Slovaška osvobojena stoletnega jarma. Bili so Sokoli v avstrijski armadi, ki so Avstriji kopali grob ... O vsesokolskem zletu je pisal ves civilizirani svet. Utiski zleta so bili veličastni in so se razširili po vsem svetu.
— »Život«, list dalmatinskih demokratov, pravi v uvodniku »Gosti u Evropi«: napisali smo, da smo mi Slovani vsi v tej Evropi komaj gostje. Smatrajo nas, recimo pravo besedo, za Evropljane druge vrste.    Evropski egoizem ali neki nejasni strah Evrope? Agresivni niso Slovani, ali plodni so in se širijo. Ali je to vzrok nekakemu nezaupanju? Skozi stoletja so S'o-vani na vzhodu in jugovzhodu zadolževali Evropo, ali kako se je ona oddolžila? Kaj je  bil svetoštefanski  mir in kaj berlinski kongres? Kako je bilo v vojni? Prva sila srednjeevropskega monstruma se je dvakrat razbila ob Srbiji, pa je ta mala zemlja zaeno s tretjino avstro - ogrske vojske pozobala vsaj   štiri   petine njenega vojnega   prestiža.   Tako je bilo v vojni, kako pa za zeleno mizo? Poglejte zemljevid, pa boste videli, kaj so dobili eni, kaj drugi. Pravega razmerja s prestanim trudom pa ni.   Proučuimo, na kako pot naj krene   naša   zunanja politika,   da bomo mogli vsaj v bodočnosti   krepko odbiti vsak poskus prikra j sevanja naših pravic — »II Piccolo deli a Sera«   prinaša iz Beograda dopise, ki obsegajo cele članke Iz srbskih listov pa velfke ekscerpte, ki kažejo   mišlienje    Jugoslovanov napram Italiji    In   povedo   gospodom Italijanom marsikako resnico. Tako je citiral *P. D. S.« pred kratkim v odgovor conte Sforzi, ki si je lastil velike zasluge Italije* za propast Avstrije in se ponašal s 500 000 mrtveci, češ, na teh zaslugah in na teh mrtvih slone opravičene   italijanske zahteve, da je bila Avstro - Ogrska   poražena s strani    Srbije na Rudnika In pregnana z Balkana,  ria    Kajmakčalanu    in Dobrem-polju se je izvršila definitivna zmaga nad združenimi  sovražniki in  sam Hindenbnrg je priznal, da je ta zmaga končno privedla Nemčijo do kapitulacije. Od tam je prišel pogum v avstrijske   Slovane do revolucije In do odložitve orožja in tako je bil mogoč  Virtorio  Veneto.  Ako pravijo Italijani, da so imeli od 30 milijonov prebivalstva   500.000 mrtvih,   iih je pa imela Srbija en milijon od 4 milijonov. — Naj bi Italijani s pridom čitali take beogradske dopise.
Telefonska in brnlmm vračila.
FRANCOSKI GLASOVI O STAVKI V ITALIJI.
— Pariz, 6. sept. »Agrence Havas* poroča iz Trsta: Stavkarsko gibanje po celi Italiji, zlasti pa po zasedenem ozemlju, se od dne do dne bolj širi. Stavkujočim so se pridružili tudi železniški delavci. — Temps poroča, da so se stavku joči v Genovi polastili vseh v luki se nahajajočih trgovskih ladij.
POGODBA MED FRANCIJO IN MADŽARSKO? ■— Beograd, 6. septembra. V ministrstvu zunanjih zadev se slej kot prej vzdržuje trditev, da se je sklenila med Francijo in Madžarsko pogodba, glasom katere bo vzela Francija vse madžarske železniške proge in vsa večja industrijska podjetja za 99 let v zakup. Ta vest^do-slej še ni bila potrjena ni z madžarske, ni s francoske strani.
MEDNARODNI DOGOVORI.
— d Pariz, 6. sept. (Brezžično) Agence Havas javlja, da dospe Gio litti dne 11. t. m. v Aix - les - Bains. Konferenca bo trajala dva dni. Kakor poroča »Matin« iz Ženeve, se LIoyd George ne udeleži te konference. Vendar pa ni izključeno, da se Lloyd George na povratku v London sestane v Parizu z Milleran-dom.
— d Pariz, 6. sept. (Havas) So-trudnik lista »Excelsior« je vprašal Giollttija, preden se je odpeljal v Rim, o čem se bodo v Aix - les -Bains v glavnem posvetovali. Gio-litti je pripomnil, da pogajanja v Lu-cemu ne tvorijo nikake svetovne konference. Kar sva tukaj razprav-lala Llovd George in jaz, na noben način ne bo spravilo Milleranda v zadrego. Na drugi strani pa bomo morali v Aix - les - Bains reševati nove probleme, ki zanimajo obed ve državi. Zategadelj pa ponavljam, da se ne bo ničesar takega zgodilo, kar bi moglo škodovati sporazumu med zavezniki. Lloyd George, ki je prisostvoval temu razgovoru, je dal, ka-feoG javlja sotrudnik >Excd»o«**
svoje privoljenje ter se izrazil, da je I zadovoljen. — V okolici Milleranda pripisujejo, kakor pristavlja »Excel-sior«, bodočemu sestanku v splošnem zelo prijateljski in oseben značaj, ne da bi pri tem hoteli tajiti važnost sestanka, ker se bosta tekom sestanka Millerand in Giolitti razgo-varjala o zelo interesantnih vprašanjih. Millerand in Giolitti se to pot prvič sestaneta.
GRŠKA VLADA ZAHTEVA IZGON BIVŠEGA KRALJA KONSTANTINA IZ ŠVICE.
— London, 6. septembra. Glasom poročil iz Aten je zahtevala grška vlada od švicarskega zveznega sveta, da izžene iz države bivšega grškega kralja Konstantina.
STAVKA  DUNAJSKIH GLEDALIŠKIH IGRALCEV.
— Dunaj, 6. sept. Pogajanja med dunajskimi gledališkimi ravnatelji in igralci so se razbila. Zaradi tega je proglasila zveza gledaliških igralcev stavko in že včeraj zvečer se v Štirih gledališčih ni igralo. Z jutrajšnjim dnem se zatvorijo vsa dunajska privatna gledališča.
NEMŠKI ŽELEZNIČARJI   IN AN-TANTNI TRANSPORTL
— Berlin, 6. sept. V Erfurtu so ustavili nemški železničarji transportni vlak, ki ga je poslala Antanta na Poljsko. Preiskali so vse vagone, in ker so našli v nekem železniškem vozu okrog enega milijona puškinih nabojev, so pognali dotični vagon v zrak. Kakor se v diplomatičnih ln političnih krogih zatrjuje, bo zahtevala Antanta za ta nemški čin dalekosežno zadoščenje.
VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM.
— Varšava, 6. sept. Na poziv poljske vlade se sestavljajo rusk! nacijonalistični komiteji, ki imajo nalogo, da zberejo čim največ ruskih prostovoljcev, ki naj uprizore* v Rusiji protirevolucijo.
— Berlin, 6. sept. Po poročilih iz vzhoda, je naslovila poljska vlada m ukrajinsko .vlado kratkobesedca
ultimatum, v katerem zahteva, da
ukrajinska vlada takoj zapove svojim četam, da se umaknejo z ozemlja, ki ga je mirovna konferenca prisodila Poljski. V slučaju, da bi ukrajinska vlada to zahtevo odklonila, bi smatrala poljska vlada to za vojno napoved.
— d Moskva, 6. sept. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 4. t. m.! Pri Brest Litovsku in Sokolu trajajo boji dalje. Pri Lvovu ljuti boji z me-njajočim uspehom. Na Krimu so rdeče čete odbile ljute protinapade sovražnika pri Berislavu. V odseku Orjehov smo ustavili prodirajoče čete generrla Wranda in jih zavrnili.
Frontno poročilo z dne 5. t. ni.*. Pri Brest Litovsko boii z meniajočim uspehom. Ob Bngu trdovratni boji južno in zahodno Grubieszowa. V odseku Halicz se v bojih približujemo mestu.
— d Moskva, 6. sept. (Brezžično) Sovjetska vlada svari pred .aretiranimi poročili o usodi Budienvjevc armade in izjavlja, da njegova konjenica ni mnoeo trpela. Tudi govorice o vstaiah v Ukrauni in v odseku Krim so popolnoma izmišljene.
Ad rusko - ooliska fronta
— d Sebastonol, 6. sept. (Havas) Čete generala Wrangla so začele protiofenzivo v smeri oroti Aleksan-drovsku. Ob dolnjem Dniepni jim je pndlo v roke preceišnje število ujetnikov in mnoeo plena.
— d London. 6. sept. Po »Paily Telegraohu« so Wranglove čete obkolile rdeče čete zanadno Dnjepra.
RUSKO - POLJSKA POGAJANJA.
— d Riga, 6. sept. (DKU Wolff) Začetek rusko - poliskih pogajanj v Riei ie določen za 9. t. m. Sovjetska vlada je stavila pogoje, ki jih je lit-vanska vlada sprejela, namreč svobodna brzojavna zveza v šifriranih brzojavkah in imunititeta delegatov.
TAJNA POGODBA MFD TURČIJO IN SOVJETSKO RUSIJO?
— London, 6. sept. »Morning Post« poroča, da se je sklenila med turškimi nacijonalisti fn, moskovsko vlado tajna pogodba. Kak namen naj bi zasledovala ta zveza, doslej nI jasno.
OBSOJENI MINISTRI KABINETA KERENSKI.
— Moskva, 6. sept. Danes se je končala pravda nroti bivšim ministrom kabineta Kerenski. Minister Nikitin ie bil obsojen na smrt, a se mu je kazen spremenila v dosmrtno prisilno delo.
LAKOTA NA KITAJSKEM.
— d London, 6. sept. (Brezžično) Vsled slabe letine na Kitajskem je v provincijah Honan in Santung velika lakota. 12 milijonom Kitajcev grozi smrt po lakoti. Po avtentičnih poročilih izvršujejo cele rodbine samomor. Dogaja se, da prodajo rodi-teb'i svoje otroke.
Iz nals bralleuine.
-r- Dohodki posestva blvSega nadvojvode Friderika v Vojvodini. Finančni minister Stojanovič je pregledal velepose-stvo v Vojvodini in se zadržal posebno na posestvu bivšega avstrijskega genera-lissimusa nadvojvode Friderika. Dohodki tega posestva znašajo nad 200 milijonov dinarjev. Samo dohodki cukrarne na njegovem posestvu znašajo nad 80 milijonov, ribolov pa 50 milijonov dinarjev. Finančni minister je odredil, da bodo državni uradniki dobivali s tega posestva živež po znižani ceni
— Madžari v Jugoslaviji. V bivši kraljevini Srbiji ni Madžarov, v Hrvatski se nahajajo posamezno o vaseh, v večjem številu so v Vojvodini. V Banatu In Baranji nI nobene čiste večje madžarske občine. Povprečno računano je Madžarov v JugoslaviU okoli 100.000.
— Vlile pedagoške šole. Naredba o višjih pedagoških šolah predvideva, da se te šole smejo otvoriti samo v onih krajih, v katerih se nahajajo vseučilišča. Pogoji za sprejem slušateljev v te šole so: 1. da so slušatelji dovršili učiteljišče najmanj z zelo dobrim uspehom; 2. da so služili kot učitelji najmanj tri leta z zelo dobrim uspehom: 3. da so polomili praktični učiteljski Izpit vsaj z zelo dobrim uspehom; 4. da niso starejši od 38. let. — d.
neodre*«»**ai domo-
— Predelska železnica. TržaSkf Italijani vedno drezajo pri vladi v Rimu, kaj da bo s predelsko Veznico Na vsako vprašanje dobe odgovor, da bo 2e, naj le potrpe, da se končalo potrebna prvotna proučevanja In Izpolnijo pomanJMjM načrti, potem pa pride predelska železnica takoj prva, pred vsemi drtiKlmi črtami, na vrsto. Vprašanje vedno enako, odgovor vedno enak. Tako Je, odkar so Italijani v Trstu. Pa se lepo sHSI, ko odgovarjajo Iz Rima, da je železnica »tanto necessarfa ed trrsente per la Venezia Otalta«. SfiSf se lepo, ali samo za par dni, kajti prizadeti tržaški trgovski krogi kmalu odkimajo z glavo, češ, saj ne bo nič z predelsko železnico in spremljajo svoje misli s primerno kletvijo In »maloro«
— Na otoku Lolmfu so z cTrHoilom IfalHanov vse narodne mstitucMe propadle. Italijani so zatvorili vse hrvattke šole, samo ena je še In sicer na otoku Jloveku, aH twA v tel so moralo hrvatski ofrocl
učiti italijanski. V Malem Lošinju obstoji I dela ali se ne bo mogla vzdržati, ker Ita-še »Hrvatska Posojilnici*, ki sicer mnogo   iijani delajo vse polno ceprilik
' -1-- .M i I !■ 1^
Sifsfna manifestacija demokratske stranke u Sarajevu.
(Izvirno poročilo.) Sarajevo, 6. septembra. Za nedeljo, dne 5. septembra sklican zbor demokratske stranke je uspel preko pričakovanja sijajno.   Meščanstvo in kmeti so napolnili veliko dvorano   »Duštvenega   doma« do zadnjega kotička. Na predkonferenci so se določilo  vse  posamnosti.    Zborovanje je otvoril profesor Stevo Markovič, predsednik društva za narodno prosveto. Kot prvi govornik je nastopil glavni sekretar demokratske stranke in minister na razpoloženju gosp. Ljuba Davidović. V svojem govoru je označil temeljne točke demokratske stranke, to je popolno narodno edin-stvo s široko pokrajinsko administrativno samoupravo.  Njegova  izvajanja, posebno one točke, v katerih je razpravljal o svojih osebnih stikih s kraljem Petrom Prvi n so slušateljstvo naravnost elektrizirala. — Za njim je govoril finančni minister Kosta Stojanovič,   ki je v prvi vrsti obrazložil vzroke današnje draginje v celi Evropi in pri nas posebej. — Nato je govoril minister za agrarno reformo dr. Henrik Kriz man.    Obrazložil    je    navzočim seljakom agrarno vprašanje ter zatrdil,    da demokratska stranka ni odstopila   od svoiega programa radikalne izvedbe  agrarne reforme niti za las, da pa cd svojih zahtev ne bo popustila niti najmanj tudi v bodočnosti.  Izvajanja vseh  govornikov so žela viharno odobravanje   — Sprejeta je bila nato resolucija, obsegajoča 8 točk z glavnimi zahtevami demokratske stranke. Odposlala se je z zborovanja tudi vdanostna brzojavka kralju   Petru I. in prestolonasledniku regentu Aleksandru. — Na predlog profesorja Steve Markovića se je izvolil nato nov odbor demokratske stranke za Bosno in Hercegovino. Za predsednika je bil izvoljen dr. Nježić, za podpredsednika dr. Kukrič in dr. Šarič, za tajnika dr. Kapor.   Ministra Kosta Stojanovič in dr. Henrik   Krizman   sta   sprejela popoldne razne stranko ter jim podala pojasnila v raznih vprašanjih svojih resortov. Zlasti kmetje so bili   s pojasnili   ministra za agrarno reformo dr  Krizmana jako zadovoljni, ker je obljubil, da bo glede izvedbe agrarne reforme v Bosni in Hercegovini storil vse, da se nudi v smislu demokratskih  načel prebivalstvu čim naihitrei-ša in najizdatnejša pomoč. — Jako ugodno so vplivala na zborovalce tudi izvajanja ministra financ Koste Stojanoviea. — Zborovanje se je vršilo mirno in dostojno in ni prišlo niti enkrat do kakih nemirov. Bila je to sijajna manifestacija demokratske misli.
Sarajevo, 6. septembra. Na včerajšnji sijajni manifestaciji demokratske stranke je izvajal minister na razpoloženju Ljuba Davidović v glavnem sledeče misli: Demokratska stranka je zasnovana na najširših demokratskih temeljih, a glavni cilj je ta, da narod sam rešuje vsa važna vprašanja po lastni sodbi. Naša nova država mora biti edinstvena in svobodna, enaki pa so vsi prebivalci brez razlike. Proti argumentom separatistov je izvajal
Davidović sledeče: Danes ni Velike Srbije, država sega od Triglava do Vardarja, ni Velike Hrvatske, marveč samo država, fci sega narobe od Vardarja do Triglava in od Timoka do morja. Tem principom se je prilagodila demokratska stranka s svojim delom, pa tudi z vprašanjem rešitve agrarne reforme. V Srbiji je narod pravilno sodil in je, čeprav je za Srbijo demokratska stranka nova stranka, večmo občinskih uprav spravil v demokratske roke. Res jc, da niti ena stranka, ki sodeluje v koalicijski vladi, ne more natanko izvesti svojega programa, marveč na račun sporazuma v marsičem popustiti, a demokratska stranka je s svojim delom pokaza'a, kaj hoče in kaj zmore. Z vzklikom: »Živela demokracija!< je zaključil Davidović svoja izvajanja, ki so bila mestoma prekinjena z burnim odobravanjem — Minister financ Kosta Stojanovič je v svojem govoru omenil strašne posledice vojne, ki ni uničila direktno nad 20,000.000 ljudi, marveč tudi indirektno 20,000.000 zemeljskega prebivalstva. Vsled vojne se je produkcija zmanjšala ln izčrpale so se vse zalogo. Pri nas, v agrarni državi, tvori najvažnejše vprašanje vprašanje komunikacije. Za pasivne kraje naše države rabimo kakih 10.000 vagonov žita, imamo ga pa deset- do petnajstkrat več na razpolago. Zato je nujno potreben svoboden izvoz, ker bi bili sicer producenti prikrajšani za kakih 35 milijard. Kar se tiče davkov, je naša država, oziroma so njeni prebivalci na dobrem. Na vsakega prebivalca pride največ 260 do 270 dinarjev davka letno, medtem ko pride v Franciji na vsako osebo najmanj 1000 dinarjev davka. — Minister za agrarno reformo dr. Henrik Krizman Je razpravljal o agrarnem problemu in o rešitvi tega vprašanja v Srbiji Avstro - Ogrska je v sedaj naših pokrajinah zadržavala rešitev tega vprašanja, ker ni hotela dati narodu svobode. S strani gotovih politikov se predba-civa demokratom boljševiško stremljenje, ker hočejo demokrati radikalno Izvesti agrarno vprašanje, a to nI ničesar drugega, nego skrb za lastna posestva. Nato se je dotaknil minister dr. Krizman beglu-škega vprašanja In spremembe členov 6 in 7 begluške uredbe po drugi Protičevi vladi Končno je prešel na ureditev agrarnega vprašanja v drugih državah. V Ceno - Slovaški se je rešilo vprašanje tako, da pripada zemlja onim, ki jo obdelujejo in ne lastnikom, ki žive od rente, a ne delajo. Istotako se jo to vprašanje rešilo v Romuniji, pa tudi pri nas mora priti do tega. Demokrati doslej tega sicer še niso mogli doseči, a trdno ie prepričan, da se bo ta cilj dosegel. Veleposestnikom ne gre nikaka odškodnina, renta naj se pa prizna samo onim, ki bi sicer ne mogli živeti. Navajal je razne zanimive momente iz izvedbe agrarne reforme ter poročal o uspehih kolonizacije po dobrovoljcih. Poročilo ministra dr. Kizmana je Izzvale splošno odobravanje In pritrjevanje.
Plimo iz Celovca.
Vse strune napenjajo, da bi rešili Celovec in cono B za Avstrijo. Na pomoč kličejo vse Bogove in hudiče, a kakor je opažati, vse skupaj ne bo pomagalo nič. Kmetsko prebivalstvo rote, da pošiljaj živež v mesto vsaj sedaj pred plebiscitom, ker Celovec je >bedrangt<. Tako joka in cvili celovška nemška in nemeurska klika. Toda pri tem so celovški nemčurji našli bratca Laha, ki so okoli njih in oni okoli njega kaj sumljivo smukajo. Nemca poznamo, da je zvit in tudi nasilen in prav nič izbirčen pri sredstvih, ko mu gre za kožo, o poštenosti Lahov sploh in o njih. ljubezni do nas smo pa menda tudi dovolj poučeni. Torej pozor! Ta dva najnovejša bratca nekaj pripravljata, ker po Celovcu kamor Človek stopi, zadenes v italijanskega vojaka ali karabinjerja, ki se /e tako prešerno ponašajo, kakor da bi bil Celovec že od nekdaj predmestje Rima.
Iz cone A prihajajo za Nemce in pemčurje žalostne vesti in danes že niti najbolj zagrizeni Nemec več ne verjame v nemško zmago v coni A. Celo občinski svetovalci v Celovcu so se pri zadnji seji prav resno posvetovali, dali ne bi bilo morda dobro stopiti z Jugoslavijo v dogovor in skleniti kak kompromis, po katerem naj bi Jugoslavija obdržala cono A za sebe brez plebiscita, a cona B naj bi se pustila Nemški Avstriji. To in pa zveza z Italijani je znamenje, da so že popolnoma glavo izgubili, a s tem tudi trezno in pravo orientacijo. Bolj bojeviti pa hujskajo na poboje, na teror, ki je po njih mnenju se edino sredstvo, s katerim se bo dalo še kaj doseči. Plebiscit se pa bliža z brzim korakom. Okoli plebiscitne komisije letajo, da se za njimi kar kadi, moledujejo, jokajo, cvilijo in kopičijo pritožbe na pritožbe proti jugosloven-sketnu >barbarstvu<, pa kakor vse kaže, jim gre na roko le sdgnor principe Borghese in ostali gospodje iz dežele pomaranč, a Francozi in Angleži se za nje mnogo ne zmenijo, ker so jih glede jugoelovenskega >barbarstva< že par-krat pošteno potegnili. Za nedeljo 29. avgusta t 1. naložili so svojim zaupnikom v coni A, da skličejo tam javne shode, katerih se mora vse udeležiti, kar je za priklopitev k Avstriji. Kolikor nam je v Gelovcu do sedaj znanega, sklicali so take shode v Grebinju in Borovljah; torej v najbolj zagrizenih nemčarskih gnezdih. Kakor nam je sedaj znano, vršil se je v teh dveh krajih
pravi pogreb   nemške   in neinčtirske stvari v coni A.    V GreMnj jo moral priti, po nerneorjih na pomoč poklicani član plebiscitne komisije, angleški podpolkovnik, ki je, prisedši na mesto, pozval navzoče, da se razdele v dva tabora in sicer tisti, ki so za Jugoslavijo na desno, a oni, ki so za Avstrijo, na levo. Groza jo spreletela sklicatelje shoda, ko so opazili, da je ogromna večina stopila na desno stran, a na levi ostala ie peščica ljndi s povešenimi glavami. Angleški podpolkovnik jih je baje primerno podučil, na kar so brez shoda ob splošni veselosti navzočih se razpršili. Tako nekako je bilo tudi v Borovljah. To je bilo zadnje štetje pristašev Avstrije v coni A, katero je naravnost katastrofalno vplivalo na celovško kliko. Vse nekako čuti, da se bliža koroška tragedija svojemu koncu. V Celovcu samem se nekaj kuha,      nekaj se pripravlja, a prave slike Še dane* no more nikdo videti. Opreznost z naia strani Ho na mestu, ker človek, ki je obupan, more storiti vsako zlo, predno pogine. Tako je tudi z našimi Nemci in nemčurji. Uradništvo vije roke, kaj bo z njih eksistenco, a trgovci in obrtniki vidijo svojo rešitev edino pod jugoslo-ransko upravo, nihče pa nečo iti na sle-bo nam treba zmrzovati in trpeti posledic. Uradništvo, penzijonisti, invalidi in učiteljstvo naj bo brez skrbi, ker v Jugoslaviji zasigurana jim je bod nost. V Jugoslaviji se čutijo tudi državljani nemške narodnosti popolnoma dobro in uživajo brezskrbno svobvGbo, kakor vsak drug držal j an.    Le mirno kri in nobenih nepremišljenih incidentov, pa bo vse dobro.    Ura rešitve se nam bliža.    Pod jugoslovensko upravo lahko brez skrbi zremo v bodočnost. No bo nam treba zmerzovati in trpeti pomanjkanja, še manj pa pošiljati naše otroke po celem svetu in sedaj pri tem, sedaj pri onem beračiti košček kruha. Zadušimo vsako vstajo, vprizorjeno po znorelih celovških teroristih, sami, a v najslabšem slučaju pokličimo na pomoč   jugoslovensko vojsko iz cone A. Čeprav nam do sedaj ti teroristi ne puste svobodno dihati, opaža se pa že po obrazih poedincev, da žo vsakdo težko čaka na odrešenje.
4
Da je Avstrija propadla, nam dokazujejo vsak dan najboljši nemški poznavalci Avstrije v svojih novinah, nam pripoveduje sam antantin kurator.
Tako vrejo misli in ideje danes pri &&s x Celovcu tik nred odločitvijo, Mo-
■*
goče je, da se bo cela stvar mimi-m potom rešila, a tudi nasilja niso izključena, pa že danes opozarjamo celovški Slovenci brate onkraj demarkacijske črte*, bodite pripravljeni na vse in ne pustite se uspavati po nernški in nem« čurski potuhnjenosti. Morda se bodo se pravočasno vdali usodi, ker ne vidijo nikjer izhoda, a morda bodo pokazali še enkrat zobe kakor stekel pes, tedaj
pa hitro orodje v roke in populite jim
te zobe, pa bodo končno ležali pred vami kakor pohlevni kužki. Zanesite se na svojo moč in ne računajte na pravičnost nikogar, niti interaliirane komisije, kateri gre sicer vsa čast in hvala, kakor članom narodov, ki so nam vsaj deloma prijateljski naklonjeni. Živel jugoslovenski Celovec!
Celovčan.
Osemnajst! svetovni kongres Svobodne
misli u Pragi.
Praga, 5. sept. V nekdaj fluso- i vem, zdaj Masarykovem mestu so se sešli te dni zastopniki vseh svo- [ bodomiselnih zvez in združenj vseh narodov, da manifestirajo za svobodo in bratstvo Človeštva. Na 18. svetovnem kongresu Svobodne misli, kt bi se moral vršiti že leta 1915 v Pragi, da tu proslavi petstoletnico mučeničke smrti magistra Jana Husa za svobodo vesti, katerega pa je preprečila svetovna vojna in ki se je moral preložiti na letos, so zastopana vsa društva in združenja Svobodne misli, brezvercev in za civilno državljansko upravo, vseučilišča in učiteljska ter šolska društva ter društva za ljudsko prosveto, znanstvena in popularizacijska društva, prosvetne korporacije, prostozidarske lože in sorodna združenja za socijološki študij, za vpepeljevanje mrtvih, za etično kulturo, uradniška hi delavska društva ter pozitivistič-na združenja vseh struj in smeri iz celega sveta. Od kongresa so izključeni vsi oni, ki so se med vojno prevesili nad svobodo in humaniteto.
Osemnajsti svetovni kongres Svobodne misli se je ofcvoril v soboto 4. s predposvetovanjem generalnega sveta Svetovne Svobodne misli in glavnih delegatov udeleženih narodnosti. Na kongresu so zastopani tudi Jugosloveni.
Danes v nedeljo se je vršila v veliki dvorani Občinskega doma slavnostna otvoritev kongresa z vc-litvijo Častnega in izvršilnega pred-sedništva s posmrtnim spominom umrlih. Sledilo je poročilo generalnega sekretarijata in pozdravni nagovori delegatov vseh zastopanih narodnosti. Opoldne se je poklonil generalni svet prvemu prezidentu republike. Popoldne se je vršil na Staromestskem namesti manifestaci-cijski tabor, na katerem je referira] dr. Bartošek o obračunu s proti-reformacijo. Zvečer se je vršila slavnostna predstava v Narodnem divad-lu, v Smetanovi dvorani Občinskega doma pa slavnostni koncert. Jutri, ponedeljek, popoldne je plenarno zborovanje o ločitvi države od cerkve.
narodno gospodarstvo.
KONSUMNI DAVKI
Davki se običajno dele na dve skupini: na neposredne in posredne. Posredni se navadno zovejo konsum-ni, ker zadevajo konsum. Srbijanci Imenujejo to vrsto davkov trošarina. O direktnih davkih smo z ozirom na naš državni proračun za leto 1920— 1921 že govorili. Nanovo se uvede davek na vojne dobičke, invalidski davek, davek na kupčiiski promet. Splošna pridobnina pa je nameravana v Štirikratnem iznosu, prav taka izprememba je nameravana glede zemljiškega in hišnorazrednega davka. Slednja dva, če se objektrvno sodi, nista na sebi občutna, V državnem finančnem: zakonu je govor tudi o trošarini ali o konsumnih davkih. Po starih zakonih, ki veljajo za Slovenijo, prihajajo kot trošarina v po-štev: davek na sladkor, žganje, vino, pivo. meso in tudi petrolej. V Srbiji je trošarina urejena po zakonu iz leta 1909 in je zadevala 25 predmetov. V novoosvobojenih kraiiuah jih je bilo kakih deset. Zaradi obnove Srbije se je nekatere v srbijanski tarifi naštete trošarinske predmete izločilo. Kar pa jih je ostalo, se jih je uvedlo za celo kraljevino. Tako je dosežena enotnost glede Števila predmetov. Hkratu se je določilo enakomerno trošarino za celo državo. Za gotove predmete se je pri tem konsunrni davek povečal, ker je, kakor pravi finančnega ministra eks-pozč, tako zahtevala potreba zemlje.
Glasom posebne tarife, prideja-ne proračunu, se bo pobirala državna trošarina v teh-le zneskih: za sladkor 100 dinarjev na 100 kg, na kavo 100 dinarjev za 100 kg, za ka-,vine surogate 30 dinarjev, za riž 20,
PO PRORAČUNU.
na jedilno olje 20 dinarjev za 100 litrov, na pivo od hI stopnje ekstraKta 2 dinarja, na fina vina 300 dinarjev za 100 litrov, na liker 400. na rum 300, na sveče 20 dinarjev za 100 kg, na električna svetila (sijalice) mesečno 5 dinarjev do 32 nominalnih sveč. preko tega za vsako 0.30 dinarja, na plin od m3 0.20 dinarja. Svetilk že v rabi ne zadene davek. Glede občin je poseben predpis. Na karbid je plačati 30 din. za 100 kg, na alkohol 10 din. od hI stopnje. Če ni plačana monopolna taksa, na sadno žganje od hI stopnje 5, na mineralne vode in slične vode od litra 0.20 din., po-kalice itd. od litra 0.10 din., od kvasa na 1 kg po 1 din.
Razen tega bo plačevati po starih zakonih trošarino: od vina, vinskega in sadnega mošta. Ostane tudi vžitnina, kjer je vpeljana po zaključenih mestih, posebna davščina od žganih pijač, kontrolna pristojba za denaturiranje špirita ter davek na petrolej in žigice, dokler se ne izvede državni monopol.
Finančni minister je po členu 162 pooblaščen, da v Sloveniji, tz-vzemši Prekmurje, namesto sedanjega davka na vino in mošt ter mi-mesto deželnih doklad in samostojnih naklad vpelje trošarino v iznosu 32 kron od hI vina. mošta in medice, od sadjevca 8 k od hI, od buteljskega vina 0/>0 k za steklenico do tri Četrt litra vsebine. Nadalje je minister pooblaščen, da pri nas, izvzemš! Ljubljano, uvede trošarino od mesa po posebni tarifi, ki znaša v I. razredu 24 k od govedine, od teleta pod enim letom 4 k, od svinje 6 k, q3 mesa po 8 k za 100 kg.
Odkrlteu Skraftčeuega spomenika.
Škrabčeva slavnost v Ribnici se vrsi ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 12. septembra t, L in sicer s sledečim sporedom:
: i Po prihodu dopoldanskega vlaka ot» pol enajstih sprevod iz trga Ribnica v Hrvačo s salezijansko godbo na čelu. Društva se razvrste na trgu v sprevod.
2. Ob 11. uri sv. maša v Hrvači na prostem pred slavljenčevo hišo, pri ka-tri poje okrog 70 pevk in pevcev.
3. Odkritje spomenika s slavnostnim govorom, ki ga govori vseučiliški profesor dr. Josip Mantuani.
Popoldne. 4. Po slovesnih* litanijafi,
ki se vrše ob 2. uri v župni cerkvi v Ribnici, je velika ljudska veselica v Hrvači, na vasi, kjer se dobe vsakovrstna okrepčila. Na sporedu je tudi bogat srečolov. Pri veselici igra sale-zijanska godba (okrog 40 mož).
Tem potom vabimo vsa kulturna društva, posebno iz okraja. Društvene zastave posebno pozdravljene! Vabimo vse prijatelje našega učenjaka p. Stanislava,
Dekleta v narodnih nošah.
Društva naj po možnosti javijo svojo udeležbo s pripombo ali pridejo z zastavo. Odbor.
Dneune mstl.
Vi Ljubliani, 7. septembra 1920.
— Gradba poslopja za tehniško fakulteto. Gradbeni komitet za ustanovitev tehniške fakultete, ki je prevzel nalogo nastaniti letošnji III. letnik te fakultete ter oddelek za arhitekturo, je dovršil potrebne priprave tako daleč, da se je gradba novega poslopja pričela dne 6. septembra t. I. Poslopje se gradi na zapadnem vogalu Aškerčeve In Iv. Murnikove ulice poleg državne obrtne Šole na zemljišču, 10 ga je univerzitetna uprava vzela v zakup od nemškega vitezkega reda. Gradbeni načrt se je izdelal ob sodelovanju odličnega rojaka g. arh. Plečnika, profesorja praške akademije umetnosti, ter g. dr. ing. Krala, profesorja univerze v linhijani, izvršitev gradfee pa se je
poverila Kranjski stavbni družbi. Vendar se ne more letos izvršiti ves načrt za predvideni prvi paviljon, ker nedostaje sredstev in materijala. Zato preostane za prihodnje leto Še en trakt poslopja in se zgradi zaenkrat le večja polovica načrta. Gradbeni komitet si je zagotovil tolike denarnih sredstev, da more započeti gradbo in da sme upati, da še potrebno svoto pridobi. Za tak uspeh gre zahvala predvsem nekaterim našim denarnim zavodom, ki so z velikopotezno rmmificenco, z darili in z brezobrestnimi posojili, prišli na pomoč komitetu. Pričakuje se, da se naprosilu odzovejo Še ostali denarni zavodi. Poleg teh zavodov pa so 2 izdatnimi denarnimi prispevki.
oziroma z brezplačno dobavo stavbnega materijala prispevali še drugI činitelji, posamne industrije in veleposestniki. Konecno se je sklenila s Kranjsko stavbno družbo zelo ugodna stavbna pogodba. Gradbeni komitet bo svojčas o vsej akciji obširneje poročal javnosti. Zaenkrat izreka svojo udano zahvalo vsem činiteljem, ki so omogočili u dej st vite v lepe misli, da v nujnem položaju sami poskrbimo streho za našo tehniško fakulteto.
— Gospod dr. Vladimir Ravnili ar. poverjenik za socijalno skrbstvo je že skoraj docela okreval. Obolel je na paratifusu. ne na griži, kakor so poročali nekateri listi. Potreba mu je samo še nekoliko rekonvalescen-ce in zopet se bo lahko posvetil svojim poslom.
— Minister dr, Korošec obolel na legarju. Iz Maribora poročajo. Minister dr. Korošec, ki so ga pripeljali včeraj iz Beograda, je obolel za legarjem in so ga danes oddali v bolnišnico.
— Brezbrižnost ali pozabljivost. Eno najzagrizcnejših nemšku-tarskih mest na Spod. Štajerskem je trg Vitanje. Vsa okolica je čisto slovenska in tudi v trgu prebivajo ra-zun peščice Nemcev in nemčuriev ami Slovenci. Vkljub temu pa je občinska uprava v nemškutarsklh rokah. Nemškutarski občinski odbor, ki je bil izvoljen še pod staro Avstrijo, je še vedno na krmilu, kakor da bi se ne bilo ničesar spremenilo. Deželna vlada je razpustila na stotine občinskih zastopov med njimi tudi mnogo slovenskih, glede katerih ni imela pravzaprav nobenega povoda. Tem razpuščenim občinskim zasto-pom načelujejo že skoro 2. leti od vlade postavljeni gerenti. V Vitanju pa je ostalo pri starem. Kakor pod Avstrijo, tako vedre in oblačijo v Vitanju še vedno dr.Kokoschinegg.Hof-bauer, Strasser, Schuster Findenigg in kakor se že imenujejo razne druge nemškutarske veličine. Ta občinski odbor ima v rokah tudi gospodarstvo v takozvani Jevševi Loki. ki obsega obsežen gozdni in pašni kompleks. Iz občinskega gozda so samo letos prodali lesa za okroglo 100.000 kron. Nihče ne ve. v kakšne svrhej se je porabil ta denar. Deželna vlada je menda docela pozabila, da obstoja trg Vitanje kateremu tudi v Jugoslaviji gospodujejo isti Vsenemci kakor pod Karlom in Franom Josipom.
— »Ljubljanska trdnjava«. Originalne liste nimamo pred seboj pač pa smo čitali dvoje prestav imenika onih oseb, ki jih zahteva italijanska vlada, da se ji od avstrijske vlade izroče, da sodi o njih postopanju med vojno. Lista sama na sebi nas prav malo zanima, če tudi stoji v njej marsikatero nam iz vojnih, pa tudi povojnih časov znano ime. Pri polkovniku Karlu v. Kernu pa čitanju z začudenjem v prevod*! te liste: »Kom-mandant der Feste Laibach«. Iz ljubljanskega Gradu so torej napravili trdnjavo Ljubljano. Naš Grad naj bi torej dal celi Ljubljani značaj utrjenega meta! Znano je vsem, da tam gori ni niti ene naprave, ki bi upra-vičevala sum, da se more Grad kdaj rabiti kt vojaško važna postojanka. V srednjem veku je bila pač Ljubljana utrjena, kakor vsa mesta in sicer proti napadom Turkov in Benečanov, od teh utrdb pa so izginili malone vsi sledovi, samo naš Grad je ostal kot nekaka zgodovinska remi-niscenca na prejšne čase. Ni nam znao, ali je prestava točna, če pa ni pomote, bi lahko sodili da smatrajo v Italiji iz zlobnega namena naše odprto mesto Ljubljano za trdnjavo.
— Meštrovič pride v Ljubljano. Kakor poročajo iz Zagreba, pride danes zvečer v Ljubljano kipar Ivan Meštrovič.
— Društvo jugoslovanskih do-dobrovoljcev za Slovenijo opozarja slovensko občinstvo na svojo jutrišnjo manifestacijo. Ob 8. uri je sestanek dobrovoljcev in gostov v društvenih prostorih; ob pol 10. url v gamizijski bolnišnici spominska služba, ob II. uri v Unionu manifestacij-sko zborovanje z referatom o dobro-voljskem pokretu. Zvečer prijateljski sestanek v Unionski dvorani s sodelovanjem vojaške godbe. Začetek ob 8. uri zvečer! Pozivamo občinstvo da se teh prireditev udeleži v častnem številu, da pokaže javno, kako ve ceniti delo jugoslovenskih dobrovoljcev v borbi za osvobojenje slovenske domovine.
— Na mednarodni zavezniški kongres antropologov v Parizu je odpotoval kot jugoslovenski zastopnik g. dr. Niko Zupanlč. kustos etnografskega muzeja v Beogradu, bivši član jugoslovenskega odbora v Londonu.
— VeHk protestni shod hišnih posestnikov. V sredo dne 15. t. m. se vrši v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani ob 4. popoldne velik protestni shod hišnih posestnikov Iz cele Slovenije, na katerem bodo poročali tudi zastopniki iz Srbije in
Hrvatske. Dolžnost je vsakega hišnega posestnika, da se tega shoda sigurno udeleži Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. k
— Otvoritev telefonske centrale v Logavesi. Dne 2. avgusta t. J. se je otvorila pri poštnem uradu v Logaves, politični okraj Borovlje telefonska centrala z javno govorilnico, z omejeno dnevno službo, za krajevni in medkrajevni promet. Dne 1. septembra t. 1. se je istotam otvorila brzojavna postaja s telefonskim obratom.
— Mariborska kronika. Maribor, 6. septembra. Policija je danes in včeraj pregledovala po mariborskih trgovinah bankovce. Pri tej priliki je bilo zaplenjenih 22 ponarejenih 20 dinarskih bankovcev. — V noči od sobote na nedeljo se je spri Alojzij Arbeiter s svojo ženo. Prišlo je do pretepa, žena je pobegnila v sami srajci ter skočila v Dravo. Neka njena sostanovalka je pravočasno opazila beg, stekla za njo ter jo še pravočasno potegnila iz Drave. — Narednik dravske divizijske godbe Anton Leben je za časa bivanja godbe v Rogaški Slatini nabral med tovariši 4000 K za pri-fcoljške k hrani ter s to svoto pobegnil. Danes ga je zasačila policija. Pri njem so našli še ves denar. — Znani nemški tzzivač kapelnik Maks Schonherr, ki so ga radi njegovega izzivajočega nastopa odslovili od godbe južne železnice je sedaj nastavljen kot kapelnik pri slovenskem gledališču. — Razne občinske doklade so se glasom naredbe deželne vlade za Slovenijo znatno povišale. — Pri mariborskem sodišču je nastopil službo znani nemŠkutar Morocutti in so se mu priznale dnevnice v tako visoki izmeri, da so vsi ostali slovenski sodniki vsled tega dejstva užaljeni.
— Sokolski vlak z Vrhnike se vrača 8. t. m- ob 23. uri zvečer. Vde-leženci iz Ljubljane se lahko odpeljejo iz Ljubljane gl. kol. popoldne, z vlakom 2703, ob 13.18 uri.
— Poziv učiteljrstvu UJU. K odkritju spominske plošče pok. patru Škrabcu, ki bo v nedeljo 12. t. m. vabi vse zavedno v UJU organizirano učiteljstvo podpisano predsedstvo. Pohitimo v skromno Hrovačo pri Ribnici (Dolenjsko) tega dne, da dostojno proslavimo srx>min našega prvaka na jezikovnem polju. Predsedstvo okraj. učit. društva za kočevski okraj.
»Koroški »folksverovci« na delu. Iz Svetne Vasi nam pišejo: Ko so bili v nedeljo 29. avgusta domači odsotni, so odnesli pri Oražu tatovi denar, več tisoč, in druge vrednostne stvari. Sumi se, da so storilci neki potepuhi iz celovške okolice, ki prihajajo sem zdaj po otvoritvi demark. črte nemoteni, katere so ljudje videli. Prej je bil ves čas mir in red. zdaj pa se kar vrste tavine. ropi in požigi, ki jih imajo vse na vesti nem-čurji.
— Poročil se je dne 6. t. m. gospod Vlado Kmet, trgovec v Ljubljani z gospodično Nado Smole iz znane sevniške narodne rodbine. Bilo srečno!
— Umrla je v Ljubljani ga. Ivana Supančičeva. Pokojnica je bila ena najdejavnejših narodnih dam, ki si je pridobila zlasti za »Družbo Sv. Cirila in Metoda« ne-venljivih zaslug. Vživala je v javnosti splošen ugled in spoštovanje. Bodi ji ohranjen trajen spomin.
— V septembru je najlepše na Klopfnskem jezeru. Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba.
— Slike s potovanja po naši »državni« železnici. Če se pelješ danes po tej železnici z Jesenic v Ljubljano ali pa narobe, se ti prav gotovo to-Ie pripeti: Pri blagajni plačaš vožnjo, pa ne dobiš karte; če vprašaš postajenačelnika ali poslujočega uradnika, zakaj ne da karte, ti odgovori: »Jih nimam, če hočete, dam eno za tri osebe skup. pa vstopite skupai v voz.« — Šele. če odločno zahtevaš vozni listek, vsaj pisan ali s strojem napisan, m zapre-tiš drugače s pritožbo pri inspektoratu, dobiš listek, da se brez skrbi voziš. Ali — zdaj te čaka pa še druga, že kar »moderna« — brezobzirnost: vstopi tu ali tam, če nisi uren in tudi brezobziren, ti garantiram, da boš za svof pošteno plačan sedež — stal! Ko si jo tako srečno pripl-hal na nabasan hodnik voza, se pa med vožnjo prične ta-Ie tortura, ki so jo preteklo nedeljo In ponedeljek deloma srečno, deloma nesrečno prestali nekateri potniki — moški kakor ženske: Vlak gre s postaje K., L., Rm O. itd., kar ti začno iz dimnika švigati čez vagone in na hodnike med stoječe potnike žareči kosci og-Pa. padajo na obleko, pokrivala, kov-čeke In — seveda tudi na roke In obraze. Tu se vname enemu nahrbtnik, tej dami bluza, oni pade eoreč oeiilč na prsi, zakrikne vsled bolečin, itd., ad infinitum. dokler te po neprestanem strahu in nemara še
opeklinah ne privleče vlak v Ljubljano, kjer ga godrnja je zapustiš. — V Ljubljani smo imeli nekaj časa ravnateljstvo drž. železnic, pa so je morali seveda brž prestaviti v Zagreb, zdaj ima Ljubljana le Še »inspektorat«; koliko ima kompetence in »moči«, ne vemo, toliko pa vemo. da imamo potniki, ki to oderuško drago vožnjo pošteno plačujemo, pravico, zahtevati od železnične uprave za svoj denar brezpogojno sedeže v vagonih in ne stojišča, izročitev voznih listov in varnost za življenje in imetje. Teh albanskih razmer oa nismo voljni več prenašati, ne na Železnici, pa tudi ne — drugje! — Potnik v imenu več drugih!
— Nečuvena obsodba pri carinarnici v ŠkofH Loki. Pišejo nam: Hinko Ciglič, Jožef Martinčič in Andrej Nikolavčič, vsi pristojni v občino Sv. Florijan, okrajno glavarstvo Gorica, so bili takoj začetkom vojne z Italijo po Italijanih s svojimi družinami vred deloma internirani, deloma pregnani in so se vrnili na svoje razrušene in opustošene domove šele po razpadu avstrijske fronte. Dne 17. maja 1920 so prišli na semenj v Kranj in si kupili vsak enega mladega prešiča z namenom, da jih zredijo in potem doma zakoijejo. Na poti proti Selcem pa so jih prijeli orožniki, odvzeli prešiče. nje same pa odvedli v zapore okrajnega sodišča v Škofji Loki. Okrajno glavarstvo v Kranju je prešiče zaplenilo in jih dalo prodati na javni dražbi, tihotapce pa obsodilo vsakega na 20 K globe in 14 dni zapora. Človek bi mislil, da so sprejeli Ciglič, Martinčič in Nikolavčič zadosti hudo kazen za prestopek tihotapljenja. Toda prišla je zadeva pred carinski urad v Ljubljani in ta je obsodil navedeni tri goriške Slovence vsakega na 2403 dinarje globe, ki se poviša za 100%, katera kazen pa se vsled pomanjkanja premoženja spremeni v, zaporno kazen pri vsakem na 1 leto. Povrh tega se obsodi še vsak na 5000 dinarjev in za razsodbo plačati mora še vsak 100 dinarjev takse. Proti tej razsodbi so se pravočas* no pritožili v Beograd, toda rešitve ni in oni sedijo še vedno v zaporu, Ciglič, Martinčič in Nikolavčič nimajo nikakega premoženja in če bi ga tudi imeli, bi ga carinski urad ne mogel od njih iztirjati, ker so iz okupiranega ozemlja. PaČ pa bo carinarnica mogla plačati justični upravi prehranjevalne stroške, ki bodo znašali po sedanjem zaračunanju za vsakega na dan 15 K ali za vse skupaj na leto 16.425 K. Znano je do* bro, da se je v zadnjih letih veliko tihotapilo tudi s predmeti velikanske vrednosti; znano je tudi iz časopisja« da so oblasti za take tihotapce zve^ dele in jih preganjale, ni pa se še shV-šalo, da bi bil kak tihotapec prejel tako visoko kazen In magari je tihotapil s predmeti milijonske vrednosti. Gospodje pri carinskem uradu so odmerili najvišjo po srbskem carin* skem zakonu dopustno kazen, neun poštevajoč dejanskih razmer, česar pa jim zameriti ne moremo, ker jim pač manjka vsak upogled v naše razmere.
— Amerikanski Jugoslovani za Jugoslovensko Matico. Med našimi rojaki, toliko v južni, kolikor v severni Ameriki, vlada veliko zanima-, nje za Jugoslovensko Matico. Slo*' venska Narodna Zveza v Clevelan* du, Ohio. je priglasila že 24. aprila t. 1. svoj pristop ter poslala 100 dolarjev kot članarino. Obenem ie prijavila 15 članov, kateri so plačali vsak po 1 dolar članarine. Ta dar je spremljalo zelo prisrčno pismo, v katerem ameriški rojaki navdušeno pozdravljajo ustanovitev Jugoslo-venske Matice ter ji obljubljajo svojo pomoč. Zgoraj omenjena Zveza je poslala pozneje še 6 dolarjev in nas ravnokar obvešča, da je poslala še 1000 K kot dar g. Vinka Bonača namesto venca na grob pokojnega cče^ ta. Jugoslovenska Narodna obrana, odsek »Slovenija« v Buenos Airesu v Argentiniji, je tudi že poslala svo! prispevek, in sicer 56 sev. ameriških dolarjev ter pozneje zopet 25.36 dol., njeno glasilo »Jadran« pa ima stalno rubriko Jugoslovenske Matice, kler poroča o njenem delovanju in širi propagando za njo med svojimi rojaki. Tako naši bratje v Ameriki. Da ml ne smemo zostati za mirni, bi bilo odveč pripomniti
— Za nesrečne koroške pogorel ce, ki jim je nemška roka zapalila vse premoženje so darovali: stalni gostje gostilne F. Kavčič na Pri vozu v Ljubljani K 1420, g. Ivan Nagel, župnik v št. Ilju ob Dravi K 20; g. Iv. Ev. KolavčiČ, goriški kanonik, tacaš na Brezjah K 60; g. kanonik riše: »trije begunci iz naše. žal še vedno zasedene In hudo zatirane goriške okolice pošiljamo od svojega ubo-Štva mali znesek kot skromen prispevek v pomoč ubogemu pogorelcu Francu Vedenik in njegovi ženi Magdaleni iz Carč, vasi blizu demarkacijske črte med A in B cono, z nujag
prošnjo, naj bi vsi Slovenci, a posebno tisti, ki so kot vojni dobičkarji obogateli, prihiteli na pomoč tej nesrečni družini z obilnimi darovi.« — Nadaijne darove sprejema radevolje upravništvo našega lista,
— Vesti iz Amerike. Umrla je v Jolietu Barbara Babic, stara okolf 50 let, doma iz Dragatuša v Beli Krajini. V Clevelandu je umrl Igna-cfj Marinčič, doma iz Bukovice pri St Vidu na Dolenjskem. Star je bil 40 let. Preganjanje radi prestopkov prohibicije je precej ostro. Tako preganja oblast Ivana Veselka v Clevelandu, da je v avtomobilu prevažal žganje. Komisar mu je zaplenil avtomobil in ga hoče prodati. Veselko trdi, da on ni vozil žganja in je radi tega vložil tožbo proti vladi. — Predavanje o farmah v newyoršk! državi je imel Ivan Zulič. To je bilo prvo slovensko predavanje z namenom, da se privabi slovenske izseljence h kmetovanju. — Iz Bele Krajine poroča nekdo v ameriških listih, da se jih je precej vrnilo iz Amerike ali mnogo jih je šlo nazaj v Ameriko, ker niso mogli doma kupiti nikake-ga^ zemljišča. — Velik semenj se je vršil za Slovenski Narodni dom v Clevelandu. Nabralo se je dohodkov nad 6000 dolarjev.
— Nesreča z granatnim vžigalnikom. Včeraj popoldne po četrti uri se je zgodila na Poljanah na Zrini-skega (prei FJizabetni) cesti velika nesreča. Vajenec čevljarskega mojstra M e d i a. Varaždinec Mijo ?a-grac se je fgral z granatnim vžigalnikom, kt je naenkrat eksnlodiral ter prebil šestnajstletnemu Šagcu lobanjo in rud! sicer smrtno poškodoval, d očrni je enoindvafstletnemu pomočniku Antonu Z b a š n i k u skoraj odtrgalo desnico. Šagac je bil na mestu mrtev, njegov brat pa le lahko ranjen. Oba ranjenca so pripeljali na ukaz došlega zdravnika dr. Derča v bolnico, mrtvega pa so prepeljali v mrtvašnico._
Kulture.
— *Pygmalion« B. Shtwa se je sno-či na željo gledaliških posetnlkov ponoviL Gledališče le bilo še dokaj dobro zasedeno, predstava, kakor sploh ni bilo drugače pričakovati In kakor prvič prvovrstna Občinstvo Je sprejelo ruske igralce s toplo simpatijo In Jim izražajo svojo hvalo z dolgotrajnim ploskanjem m vzkliki. Damam ruske dramatične družbe so bili poklonjeni krasni Šoki v znak hvaležnosti, da so nam našo dramsko sezijo otvorili z vrsto vzglednih in užitka polnih predstav.
— Književno - umetniški natečaj. Umetniški oddelek ministrstva prosvete razpisuje na podlagi rešenja gospoda ministra prosvete od 1. t m. TJ. Br. 1376 natečaj za najboljšo dramo, roman, opero, vokalno, Instrumentalno In kamorno ali klavirsko kompozicijo. Pogoji tega natečaja so: 1. Drama more biti aH tragedija ali komedija, komad Iz življenja našega naroda Iz kateregakoli kraja o dogodkih iz sedanjosti ali preteklosti, v prozi ali stihu, brez omejitve v Številu aktov, toda pod pogojem, da izpolnjuje namen. Nagrada za dramo je 8000 dinarjev 2. Roman mora biti iz življenja našega naroda iz kateregakoli kraja z dogodki iz sedanjosti aH preteklosti. Nagrada za roman je 8000 dinarjev. 3. Opera mora biti iz življenja našega naroda iz kateregakoli kraja, iz preteklosti ali sedanjosti, brez omejitve o številu aktov, toda da Izpolnjuje namen. Godba v operi mora biti izraz duha naše nacijonaine umetnosti. Opero in libreto predloži za nagrado kot edinstveno delo komponist Rokopis opere mora biti pisan s črnilom, a predlaga se orkestralna partitura In klavirski izvod s tekstom. Nagrada 10.000 dinarjev. 4. Vokalno - Instrumentalna skladba mora biU širokih, oratornih razmerij, toda svobodna po formi. Rokopis skladbe mora biti pisan s črnilom, a predložiti je partituro in klavirski Izvod s tekstom. Nagrada 2000 dinarjev. 5 Instrumentalna skladba mora biti za veliki ali mali orkester, forma sin-fonije ali sinfonijske poeme ali sni le. Predloži se dvoročnl klavirski izvod, pisan s črnilom. Nagrada 1000 dinarjev. 6. Kamerna aH klavirska skladba večjega obsega. Predložiti je s črnilom pisano partituro Nagrada - 1000 din. V natečaj se more predložiti samo spise in skladbe, ki še niso objavljene ali predvajane. Rok za predložitev rokopisov in skladb le i. Juli 1921 Rokopisi In skladbe se predajo osebno na revers ali po poŠti proti povratnemu recepisu, umetniškemu odd. ministrstva prosvete. Rokopisi in kompozicije morejo nositi ime piščevo odnosno skladateljevo, toda morejo se predložiti tudi pod pseudonimom. Ocenjevalna razsodišča za poedlne vrste del bo določil naknadno gospod minister prosvete.
— Gledališka lista ln »Talija«. Pododbor udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani začne s 1. oktobrom t 1. izdajati gledališko revijo »Maska«. Izhajala bo dvakrat na mesec Naročnina vseletno 140 K, polletno 75 K, četrtletno 40 K; posamezna številka 8 K. — Gledališka uprava začne Izdala« tedenski repertoar s poročili o avtorjih, njih delih ter z, referati o gledališki režiji, dram. m operni umetnosti vobče. Tednik bo urejal Oton Župančič. — rTkratu začne Izhajati nova Talila, ki bo prinašala reper-toarne igre. Kot prvi zvezek izide Oogo-Mev »Revizor« v novem prevodu dr. Iv. Prijatelja.
— Prof. Jnvančlčeve francoske učne knjige se pripravljajo, Cer so v knjigo-tržtvu večinoma pošle, v novi izdaji, Id se
m ttUata m tom*****
Tretji in četrti del izideta skupno kot »srednja stopala« za tretje In četrto učno leto, dočim Je namenjena »višja stopnja« petemu in Šestemu učnemu letu Vsled mnogostranskega povpraševanja naznanja založništvo, da se nahajajo rokopisi že dalj Časa v tiskarni, ki bo svoje delo pospešila, kolikor fl bo mogoče Predvsem izide nova izdaja prvega dela.
— Spojitev Narodnega dlvadla z vl-nohradsklm mestnim dlvadlom v Pragi. Prosvetno ministrstvo čeho - slovaško je dogovorno z opravama obeh prvih praških gledališč sklenilo, da se gledališči združita. Dramski člani Narodnega divad-la pa so se proti tej,nameri uprli In groze s štrajkom. Intendanca izjavlja, da se take stavke v Narodnem dtvadlu ne boji. Pa tudi avtorji, katerih dela se uprizarjajo na odru Narodnega divadla, baje niso zadovoljni. Menda se namerava v bodoče uporabljati Narodno dlvadlo predvsem za opero, vinohradsko mestno divadlo pa predvsem za dramo. Vprašanje Stavov-skega divadla velikega gledališča, ki je služilo Češkim in časih nemškim predstavam In ki je po svoji razsežnosti prvovrstna gledališka stavba, pa še vedno ni rešeno.
— Narodni dekorativni slikar Dragutin Tnkiostri-Midenjak. V Ljubljano je prispel, kakor smo že javili, gosp. Dragotin Inkiostri - Midenjak, dekorativni slikar, dalmatinski rojak. Dolgo vrato let že deluje v svoji stroki, nabiral je motive in se izpopolnjeval tako, da se je povspel do uglednega, priznanega umetnika.   Posebno   v letih 1912—1914 je potoval po Bosni, Hercegovini. Bana tii, Sremu, Bački, bil je v južni Hrvatski in na Kosovem ter se posvetil proučevanju narodnih motivov, izdelovanju in pomno zevanju alegoričnih narodnih slik in izgradnji pohištva po narodnih motivih. Leta 1914. fi'a je začela preganjati Avstrija. Bežal je v "Rim, vse zbirke, studije in drugo pa je bil vendar mogel spraviti v Trst na varno,   kamor se je   mogel vrniti pod zaščito nekega posebnega dokumenta. Dobil je mecena in delo se je moglo nadaljevati tako, da fo je izvršila tudi aplikacija narodnih motivov v velikem stilu na pohištvo. Vsa ta dela so bila razstavljena v Trstu ali bati se je bilo naskoka fašistov in slikar je gledal, da je spravil svoje reči na varno v Ljubljano, kamor ga je že prej gnala želja.   Inkiostri-Midenjak hoče prirediti za interesiranje predavanje z namenom, da se zlasti pomore uve-ljavljenju narodne ornamentike v pohištvu.   Izmed   njegovih alegoričnih slik sta znameniti posebno dve veliki, predstavljajoči nas sedanji čas, to je >Jugoslavija« in>Jugosloven izpuniše svoj zavet«. Popularne so njegove slike >Osveceno Kosovo«, *Novi guslar«, >Majčina ljubav« in >Sokol i zmija«. Njegova dela so priznana tudi v inozemstvu in je dobil več odlikovanj. Tako imamo   Jusrosloveni   zastopnike v vseh raznih strokah,   samo pomagati moramo znati, da morejo taki zastopniki delovati   in   živeti.   Gosp. Inkiostru-Midenjaku žeimo največjega uspeha.
Omenjamo še, da se je njegovo delovanje pri Jugoslovanih vedno visoko cenilo in so mu v času posebno šli na roko in pomogli gospodje Spiro Jankovih, direktor Gartner, dr. Lucić-Rocchi in gospa J. Mihelićeva.
— Vezeninsfea domača obrt se utegne pri nas v kratkem razviti v dobička-nosno zaposlitev naših žena in deklet. Za bližnji začetek šolskega leta se nam obeta otvoritev >Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt« v Ljubljani, kjer se bo poleg drugih tehnik ženskega ročnega dela učilo tudi vezenje, kakršno je bilo do nedavnih časov v navadi med slovenskimi ženami in dekleti in ki je ob njihovi izredni darovitosti za okraševanje perilne opreme ustvarilo tvorbe, kakoršne razkazuje z izredno nazornostjo Albert S i 6 v svoji ob prevratu pri ijubljanski za slovensko slovstvo mnogozaslužni tvrdki Kleinmajr & Bamberg založeni in izdani ceneni publikaciji >Narodne vezenine na Kranjskem«:. Ze v davni dobi — nekateri v tej nebroj dovršeno uspelih ilustracij obsegajoči zbirki posneti vzorci segajo celo v 16. stoletje —- je naše ženstvo imelo zmisel za lepoto in umetnost in jo je gojilo z vso vnemo in marljivostjo. Ustvarilo je bogate za-zaklade narodno-umetnostnih tvorov, s katerimi so se naše prednice ponašale po vsej pravici. V novejšem času pa je domačo krasilno umetnost izpodrinila tuja veleobrt in lepotila. ki jih zaradi njih izredne lepote občuduje tujstvo, so skoroda zapadla pozabi. Mi pa, ki nam je do tega, da ohranimo, kar je našega, tem bolj. ako je boljše in lepše nego tujina, smatramo za svojo dolžnost, da zopet dvignemo te zaklade in ž njimi poživimo ljubezen do narodne umetnosti. Naj bi ne bilo nobene ženske ne nižje ne višje šole, kjer se ne bi poučevalo vezenje po narodnih vzorcih, da se čim prej povrnejo časi, ko se je nase ženstvo ponašalo s perilno opremo, ki je bila okrašena v narodnem duhu in dosti lepša, nego z vzorci, ki so nam bili tuji in premnogokrat zveriženi brez okusa, lepa tako, da so jo dobičkazeljni prekupci pokupovali in izvažali v tujino, dokler je je bilo le kaj dobiti. Slovenski namizni in oltarni prti, briealke, prevlake za blazine, rjuhe, z vezeninami ozaljšani rokavci, istotako okrašene srajce so bili za tujino blago, ki se je drago plačevalo, ker je bilo dosti lepše nego v fabrikah izgotovljeno. Vse kaže, da se v kratkem povrne moda, da mora perilna oprema, ako naj velja za lepo, biti ozaljšana z domačim lepoti-vom. Ali si morete misliti kaj lepšega nego je pomiznina in posteljnina, ki je vanjo uvezeno naše lepo ti lo? Ali pa po naše vezeno spodnje perilo, s pisanimi, " AKraniakiini ali
nami opestrene bluze? In z domačimi, v narodnem slogu umetno vezenimi prti in pregrinjali ozaljšani oltarji? — Da seznani sedanji ženski naraščaj z domačo vezno umetnostjo in omogoči po-vratek k njej, je Albert 8 i 6 sestavil zgoraj navedeno zbirko. Priporočamo jo našemu ženstvu, predvsem vodstvom ženskih šol in nič manj našim narodnim župnim uradom.
Fundamente   des   Staatsrecbtes de* Kdnlgrelchs Kroatlea.    (Fundamenta iuris publici regni Croatlae). Alteste Zeit: Pac-ta conventa. Von Dr. Nikolaus von Toma-šič. Aus dem Kroatischen fibersetzt von Universitatsprofessor   Dr. Ivan von Boi-ničič.   Zageb,   1918.   KOn. Staatsdrucke-rei. U »Vjesniku kr. zemalskog arkiva« u Zagrebu god. 1911   izdao je  pokojni hrvatski političar I naučenjak dr. Nikola pl. Tomašić jedno vrlo   znamenito pravuo-historijsko djelo, puno izričitog hrvatskog osječaja pod   naslovom   »Temelji hrvatskoga državnog prava«. Pisac je mislio da cijelo to pitanje obradi u   četiri dijela: prvo   izbor   i    krunisanje Kolomanovo (1102); drugo Izbor Ferdinanda I. (1527); treće   pragmatična sankcija  (1712) i četrto   hrvatsko-ugarska   nagodba (1863). Od svega toga   izašao Je samo prvi dio (»Pacta   conventa«)   I to osim u spomenutom   časopisu I kao   posebni otisak u Zagrebu 1910 te god. 1915 u drugem znatno popunjenom izdaniu. Hrvatsko historijsko državno pravo doneseno je ovim To-maševićevim djelom za prvi put na Čvt-stu podlagu naučnog proučavanja I prikazivanja;   pisac, u javnom životu pristaša ragodbenjačVoj  odnošaja Hrvatske prema Ugarskoj,   stoji   na   istom   stanavištu, na koiemu i hrvatski historičari,   a taj Je, da je Hrvatska   g. 1102   stupila s Ugarskom samo   svojom   slobodnom   voljom i na osnovi     državnopravnog, mednarodnog ugovora. Sa strane   ugarskih historičara isticalo se je naprotiv, da je Ugarska pridružila sebi Hrvatsku silom oružja. Polazna tačka za Tomaževo razlaganje je povelje, koju je kralj Koloman dao gradu Trogiru g. 1I0S, ona je u uskom savezu sa egzistencijom pacta conventa, mnoge stavke one diplome dovode do zaključka, da se tiču cijele kraljevine a ne samo po-edinoga grada. Svako pitanje obrasteno Je temeljito  i  potkrijepljeno nepobitnim dokazima:   iznose   se   Izvori,   navadja se obilna domaća I strana literatura, hrvatska il srpska, madžarska, njemačka, francuska, engleska. taliianska.čeHka, ruska, bugarska.   TomaŠićevo   djelo bilo je pravo procijenjeno  ne   samo   kot   nas već i u stranom   svijetu.   Prof. Šišlć kaže o njemu: »Ovim je djelom Tomašić stekao neprolaznu zaslugu ,da Je udario hrvatskom historijskom   državnom    pravu   čvrst i zdrav osnov, i to na naučnoj osnovi. Istina je,   ja  se  u shvačanjn   nekih detalla razlazim od nlega nc ipak   moram reći, da a tom djelu, koje je izrad'eno golemim trudom i velikim oštroumljem. Ima poviše partija,   koje   su od   trajne vrijednosti. (»Hrvatska Njiva« god. II br. 20, 21, str. 335.)   Prof. Radonić   veli,   da je Tomaši-ćeva knjiga jedna od  na)boIjih u uknpnoj naučnoj    literaturi    madžarsko hrvatskoj, i koja tretira ovo pitanje (»Letopis  Matice j srpske«, sv. XII„ g. 1910, broj 263) Napo- j kon kaže prof. Gruber: »Osobita je rred- j nost ove  radnie ona   velika temeljitost, kojom Pisac razlaže i obrastuje   pojedina i pitanja   i   podkrepljenje   svoje tvrdnje.« (Vjesnik   kr. zemalskog arkiva XIX, str. | 320 ) S istom hvalom pisali su o nici i Česi i Kadiec i Jireček, Francuz S. Leger I Nije- j meo    Krumbacher.    Madžarskoj javnosti I madžarskim historičarama ovakovo pri- j kazivanje jednog škakljivog   pitanja  nije j bilo po volji. U dnevnLima se je napada-lo 1 na Tomašića i na hrvatske historičare, da krivotvore hrvatsku tovijest.   Na  To- j mašića je ustao i   madžarski   akademik i j velikovaradinskl kanonik dr. Janos Kara-esonvi   (časopis »Szazadok*. g  1910, str 641 — 652) a u političkom životu izazvalo je TomaŠićevo djelo Polonvjevu Interne- I laciju u ugarskom saboru. Pisac ovog dje- j la bijaše vrlo poznata ličnost i u Javnom I u književnom svijetu. Tomašić se je ponosio   svojim   porijetlom   iz prastaroga plemstva   Mogorovića Iz   doba hrvatske narodne dinastije.   Kao I otac   mu i djed Isticao   se je I on   u   političkom   životu I stajaše na strani tako   zvanih   unionista I God. 1903 postao je hrvatskim ministrom | u ugarskom ministarstvu a g  1910 hrvat- j skim banom.   Neki   Madžari   smatrali su j Tomašića, da Je »zapravo Jedan zakraljev- » Ijeni  Jelačić.    (Sišlć, Hrv. Njiva !I„ str. j 335.) Ovo   znamenito djelo   Jednog   tako i znamenitog čovjeka Izašlo Je u Izvesnom njemačkom   prijevodu Iz pera ravnateTia 'ta*!. zemal^^O«? arkiva u   Zagrebu dra. Ivana pl. Bojničića, u  prevodu izradienu pod  neprestanim  nadzorom tc uz stalnu saradniu samog pokojnog autora. U ovom prevodu izvorno djelo Je znatno prevadje-no, popunjeno I dotjerano a ima I poglavja koja su posve na novo Izradi ena. Isprave koje su pridodane  samom djelu ponovno su revidirane I priie priopćenja podvignute strogoj diolomatskoi kritici  Bojničića njemački prevod upravo Je uzoran te se mnogo lakše čita, nego 1! TomaSIĆev teški stil. I sam prevod bio je obasut hvalama. Va-troslav Jagfć Imao Je prilike da vidi In Čtta novi njemački prevod,  pa Je rekao, da ie Temašlćevo djelo u ovom uzumom ruku najsjalnfjlm proizvodom novije Jugoslavenske znanstvene Hteratore.   Slično su sudili profesor  državnog prava na bečkom vse-učilištu dr. Gustav  Turba te predsednik bečke akademije nauka dr. Oswa!d Redlich. Ovaj njemački prevod štampan fe več go-d:ne 1918 aH razni razlog! a osobito želja poVofnog  autora   zadržali su ga da priie ogleda svijetlo. Tako *faJno kao ova kn*Iga n!1e zadnjih godine oorenrtleno nUeđno domaČi* znanstveno d^lo. Clfetra fof 1e 100 K. štampana le n ograničenom  broju egzem-mara        fer. zemalsVe tiskare n Zagrebu, te se dobiva kod samoga prevodioca o Zagrebu, Mazuranfćev trg I u svim domaćim *knJIŽarama.KnJIga se tovio p repom ča onim tattlektmuehm, boji I4i
udoznadu sa Jednim veome važnim historičnim I kulturnim pitanjem naše zajedničke domovine.
U Zagrebu, 27. Jula 1920. ___ Dr. Jos. Nagy.
Sokolstuo.
— Sokol I. priredi jutri, v sredo, 8. t. m. veliko javno telovadbo na Kozler-Jevem vrtu. Nastopijo člani, članice, moški in ženski naraščaj z izbranimi vajami. Predpriprave so v polnem teku, tako, da je od tega nastopa pričakovati onega užitka, katerega je Sokol I. s svojimi prireditvami doslej še vedno nudil. Po telovadbi ljudska veselica. Cisti dohodek prireditve je namenjen v prvi vrsti zgradbi lastnega doma, v katerem se bo zamoglo društvo šele tako razviti, kakor je to nujno potrebno za sokolsko društvo. Osobiti učinek obetajo Vidmarjeve proste vaje po skladbi profesorja br. Ravnika >Jugoslavija«, ki so se sicer izvajale tudi na mariborskem zletu, kjer pa vsled pozne ure niso prišle do veljave. Dopoldne se vrše na prostoru skušnje, popoldne ob 2. uri pohod izpred društvenega lokala, trg Tabor, ob 15. pričetek javne telovadbe. Predprodaja vstopnic pri br. Gorupu (tvrdka Gričar in Mejač, Prešernova ulica) in pri sestri Zandi Gorjanc na Mestnem trgu. Ker je število sedežev omejeno, se opozarjajo bratje in sestre ter občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice že v predprodaji. Cene prostorom in natančen spored je razviden iz lepakov. Geslo vsakega zavednega Sokola, ki ostane jutri v Ljubljani, bodi: >Danes k telovadbi Sokola I. na Kozlerjev vrt!« — Zdravo! k
— Sokol na Vrhniki priredi na praznik, 8. t. m. javno telovadbo. Pričetek točno ob 15. Po telovadbi ljudska veselica s plesom. Za jedila in pijačo izborno preskrbljeno. Ta dan vozi ob 23. poseben vlak z Vrhnike v Ljubljano. Prijatelji Sokolstva, v sredo vsi na Vrhniko! (k)
— Ljubljanski So&ol se udeleži izleta na Vrhniko. Zbirališče v sredo ob
na glavnem kolodvoru. Izkaznice za polovično vožnjo se izdajajo v torek od 6. do 7. zvečer in v sredo dopoldne od 9. do 11. ure v odborovi sobi v Narodnem domu. k
— Telovadno društvo *Sokol Vič* naznanja vsem bratom in sestram, kateri se udeleže izleta na Vrhniko, da se zbiramo pred šolsko telovadnico točno ob 12. opoldne. Odhod točno ob pol 1. Vožnja na vozovih stane tja in nazaj 10 K. Tudi za drugo občinstvo bo voz na razpolago. Bratje telovadci! Dopoldne ob 9. uri skušnja za proste vaje. k
— Odsek Sokola II. na Škofljici. Javna telovadba se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. pri bratu Ogorelcu. Začetek ob 4. popoldan. Gostje iz Ljubljani se peljejo z vlakom popoldan ob pol S. in vrnejo zvečer ob 8. Vožnja polovična. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri bratu Milko Krapšu, Jurčičev trg. Za obilni poset se priporoča odbor, (k)
— Sokol v Vel. Laščah priredi dne 12. septembra t. 1. ob 15. javno telovadbo z veselico. Za društva ribniškega okrožja ter člane Sokola v Ljubljani polovična vožnja po železnici. Izkaznice savezne. Udeležniki iz Ljubljane dobe zletne izkaznice v savezni pisarni, ostalih društev pri svojih društvih. K obilni udeležbi vabi odbor. p (k)
Tnristlfca in sport.
— Atletski klub »Naprej« priredi dne 12. t. m. vrtno veselico v Bistri pri Vrhniki.
— Dirka za prvenstvo v Jugoslaviji. V nedeljo se je vršila velika cestna dirka za prvenstvo Jugoslavije na progi Zagreb—Ljubljana, 143 km. Udeležilo se je tekme 26 dirkačev, Hrvatov in Slovencev, med tem ko oddaljenejši kraji letos še niso mogli poslati tekmovalcev. Dirka je bila nadvse interesantna, predstavljala je tekmovanje mladega kolesarskega sporta v Sloveniji z dolgoletnim, dobro gojenim sportom v Hrvatski. Startali so ob 9. zjutraj pri 4. km v Zagrebu. Deževalo ni. ali cesta je bila skozi do Brežic vsa skvar-jena vsled dolgotrajnega deževja. Pogosti defekti in padci so bili posledica tega. V Ljubljani je vladalo veliko zanimanje za dirko, ki je privabila na tisoče občinstva na cilj. Kmalu po drugi uri je prišlo obvestilo, da vozita Pavli, stari hrvatski prvak in Slovenec Ši-škovič kot prva proti Ljubljani. Občinstva se je polastila velika nervoznost, ki se je stopnjevala, ko je godba avizi-rala dirkača. Boj je bil oster do skrajnosti. Kljub dolgi in naporni vožnji sta prišla oba dirkača v tempu preko 30 km do cilja. Mastna cesta tu pa je bila usodepolna za Siškoviča. Se 50 m pred ciljem je bil za dve kolesni dolžini pred Pavlijem, a je vozil preveč pri kraju ceste in mu je izpodneslo. s čemer se je Pavlija okoristil ter dobil prvenstvo za četrt kolesne dolžine pred Siškovičem. Vozila sta 5 ur 26 min in 37«/b sek. progo 143 km nepretrgoma; kdor pozna dolenjske hribe, ve ceniti uspeh in prvovrstno kakovost naših dirkačev. Za njimi sta prišla Šolar, letošnji prvak Koroške, ki pa je imel dvakrat defekt in bi bil sicer sigurno med prvimi, v 5 : 39 : 10 3/5, in Zano-5kar (Ilirija, Ljubljana) v 5 : 39 :11 3/5, peti je bil Znidaršič (Sokol, Zagreb) v 5 : 42 : 14, šesti Nardin (Ilirija. LJubljana). Prvi od težkih je došel Perdan v 6 : 06 : 31 3/5, drugi Sovič (Zagreb) v 6 : 46 : 19. Kvalitativno odpade uspeh na Slovenijo, ki je dosegla, izvzemši prvenstvo, tu najboljše rezultate. Po dirki se je vršila v Unionu razdelitev nagrad te dirke, zaeno z razdelitvijo nagrad dirke za koroško
Parila ap hUa dragocena, *
prehodno darilo za prvaka Jugoslavije krasen srebrn pokal, pa ostane Pavliji, ki je pridobil s to dirko dvakrat zapored jugoslovensko prvenstvo. Večer je otvoril s pozdravom predsednik športne zveze dr. 2ižek, nakar je odzdravil g. StiploŠek, predsednik pripravljalnega odbora za Jugoslov. Kolesarski Savez in razdelil darila udeležencem dirke za jugoslovensko prvenstvo, a g. major Jaiklič, nas neumorni športnik, je razdelil darila zmagovalcem v dirki za prvenstvo koroške Slovenije. Po razdelitvi se je razvila prosta neprisiljena zabava._
Akademikom slošatellea ljubljanske uni-verze.
>Podpomo društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani« otvori s X. oktobrom t. L zopet v polnem obsegu svojo akademsko menzo. Akademiki, ki reflektirajo na hrano v menzi, naj vpošljejo tozadevne prošnje na tajništvo P. D. J. A. Ljubljana, Marijanišče. Formulari za prošnje in natančnejši pogoji sprejema se dobe pri tajništvu v ilarijanišču dnovno od 13. do 14. ure proti odškodnini 1 K, ali pa po pošti, ako se priložijo v ta namen 3 K v znamkah. Na prošnje, ki niso pisane na predpisanih formularjih, se ne bode oziralo. Hrana stane dnevno v menzi 10 K (kosilo in večerja), brezplačnih mest je sistemiziranih 50 in mest s polovično ceno 100, mest s polno ceno je 150. Prošnje je treba vlagati čim preje, rešitve pa bodo objavljene na črni deski društva v univerzitetni avli, ali pa se naznanijo pismeno, ako se v ta na« men priloži 2 K v znamkah.
Istotako bode otvorjen s 1. okto« brom akademski dem št I. na ljubljanskem gradu, kjer je preskrbljeno za stanovanje in študijske prostore za 80 akademikov. Mesečni prispevek znaša za vsakega 30 K, brezplačnih in znižanih mest ni. Akademičarke se v akademski dom št. I. ne sprejmejo in se jim bode mesto njihovega stanovanja naznanilo pozneje. Za sprejem v akad. dom se morajo istotako vlagati posebne prošnje, glede katerih velja ve kakor tz& akademsko menzo. — Odbor.
Kongres SiSU o Varaždinu.
Dne 26. avgusta t L je otvoril predsednik varaždinske mestne org?.nizacije tov. Markovič kongres, pozdravil navzoče delegate in goste, predvsem prof. dr. Laha, ki je ta dan prisostoval kongresu, nakar je ugotovil prisotnost 48 društev. Predsednik kongresa tov. Deutsch Iz Varaždina preide takoj nato na dnevni red in odda besedo tov. Rapetu, zastopniku naprednih akademikov iz Ljubljane, ki Je povdarjal predvsem potrebo skupnega dela srednje in visokošolske omladine. Nato so se čitala poročila posameznih mestnih udruženi, ki so jasno dokazala, da današnja omladina razume vršiti zahteve, ki jih je stavil nanjo čas narodnega osvoboienja.
Glavna točka kongresa — Razprava o programu in niega izpopolnitev — Je prišla na dnevni red šele prtoodnjl dan, na podlagi vsestransko popolnega ln duhovitega referata tov. Lovšina Evgena, — Naše ideje —. Razvila se je debata o programu in poslovniku. Med drugimi točkami programa je bila sprejeta pod točko 2 sledeča glavna deviza: .
Člani SJSU stoječi na svobodomiselnem in demokratskem stališču, ne bodo sodelovali v dnevnem strankarskem političnem življenju, noben član saveza no sme biti član političnih organi/dcij.
Tudi v pravilih so se izvriile nekatere izpremembe in izpopolnitve. Nadalie se je razpravljalo o notranjem društvenem delovanju po referatu tov. Branko Ooslar-ja, ki je razdelil vse delo na pet društvenih sekcij, katerih glavna naioga Je po-vzdiga ljudske prosvete in samolastne Izobrazbe. Referat o centralnem odboru m referentskih mestih, ki ga le imel tov. Bajič Stojan, je vzbudil živahno debato in zaključil glavni del kongresa. Storili so se nadalje tudi važni ukrepi, na podlagi katerih se bo omogočilo izdajanje skupnega glasila »Preporoda«. Po izvolitvi centralnega odbora, ki posluje v Beogradu In referatov za posamezne pokrajine, so se čitale resolucije, izmed katerih le najvažnejša ona, predlagana po tov. Kovačiču Iz Beograda, ki pravi:
Jug. srednješolska omladina bo delala na to, da se uvede za skupni jugosloven«« ski jezik ekavsko srbohrvatsko narečje pisano v latinici. Predlog je bil z velikanskim odobravanjem soglasno sprejet Izdala se se je slednjič tudi resoluclla, k! Izraža svoje ogorčenje nad besnenjem Italijanov v zasedenem ozemlju in Ne ncev na Koroškem. Vsem pa se pošilja mladinske pozdrave zagotavljajoč jim zvestobo jug. svobodomiselne omladine.
Končno se le poslal pozdrav napredni! srednješolski omladini bratom Cehom in Rusom in na predlog srbskega dijaštva tudi Bolgarom (dolgotrajno odobravanje.) S tem je bil kongres zaključen v prospeH dijaštva in širne domovine.
O priliki kongresa sta se vršili v Varaždinu dve gledališki predstavi varaždinske srednješolske omladine in dramske sekcije mestne organizacije »Preporod* v Liubllani, ki Je uprizorila Finžgarjev igrokaz »Divji lovec« In žela s strani občinstva obilo pohvale In odobravanja Po kongresu se le večina delegatov obenem z brati Varaždinci odpeljala s sokolskim vlakom v Maribor.
Podrobnejše    poročilo   priobčimo v »Preporodu«.
Mestna org. »Preporod« v LJubljani.
Spominiajie se
Družte sv. Cirila in Metodo.
476
SdIsIud.
— Priče tek šolskega leta na I. drž. jgininaziji in drž. realki v Ljnbljani. Prijava učencev za L razred in onih za II. do VIII., oziroma II. do VII. razred, ti prihajajo z drugih zavodov, v sredo. 15. septembra od 8. do 12. v ravnateljevi r^sarnL Sprejeiniii izpiti za L razred 8e vrše v četrtek, 16. t. m. ob 8., oni za 'XL ck> VIII. razred, oziroma II. do VII. 'razred pričaio v četrtek, 16. septembra. •Vpisovanje učencev, ki so že do sedaj obiskavali zavod, in na novo sprejetih v soboto, 18. septembra točno ob 8. v razredih, v katere spadajo. Dne 2L t tjol točno ob 8. prične redni pouk.
^ ~- Na državnem učiteljišču v Ljub->jani je za šolsko leto 1920/21 vpiso-] vanje v deeko in dekliško vadnico v Četrtek, dne 16. sept.. v otroški vrtec in v letnike obeh učiteljišč pa v petek, 17. s^temfcra, vsakikrat od 8. do 10. Podrobnosti so razvidne na razglasa v Veži šolskega poslopja,
— Na drž. realni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje v I. razred dne 16. sept. od 8. do 10., ostale razrede pa dne 17. sept. od 9. do 12. Več pove naznanilo na uradni deski v gimnazijski veži.
— Drž. nižja realna gimnazija v Koeevjn. ^rejemni izpiti se bodo vršili 18. septembra od 9. dalje. Učenoi, ki so že obiskovati ta zavod, naj se vpišejo one 17. sept. od 8. dalje, prineso seboj zadnje izpričevalo ter vplačajo 3 K 50 vin. Ponavljahu izpiti bodo 18. sept. od 8. dalje. Dne 20. sept, pa se pridne redni pouk.
— Na drfcavui gimnaziji v Kranju še prične šolsko leto 1920/21 dne 20. sept Za I. razred se bodo učenci vpisovali dne 16. sept. od 8. do 10.; od 10. dalje se bodo vršili sprejemni izpiti. Vsi dijaki, ki so sprejemni izpit za prvi razred že napravili, kakor tudi vsi drugi, ki so bili že prej na zavodu, naj se javijo dne 17. septembra dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu. Ponavljahu in drugi sprejemni izpiti se bodo vršili dne 17. in 18. septembra.
— Na državni dvora zre dni trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1920/21 dne 20. t. m. Za učence se prične redni pouk dne 21. t. m. ob 8. za učenke pa ob 14. Ponavljahu izpiti se vrše dne 16. t. m. Pričet ek ob 8. zjutraj. Sprejemni izpiti za I. trgovski letnik se vrše dne 17. in 18. t. m. Pri-četek ob 8. Uoenci in učenke, ki so določeni za sprejemni izpit, se morajo javiti 17. t. m. ob 8. v ravnateljevi pisarni. Vpisovanje za deški oddelek se vrši, v kolikor dopuščajo še prostori, dne 17. in 18. t m. od 9. do 11. V I. dekliški letnik se ne sprejema več.
— Na trgovski Šoli v Novem mestu, ki ima pravico javnosti, bo vpisovanje ueanoev in učenk v pripravljalni razred, !• in H. letnik dne 16. t. m. od 9. do 12. V pripravljalni razred se sprejemajo brez izpita učenci in učenke, ki so dopolnili 13. L starosti ter so dovršili vsaj VL razred ali oddelek ljudske ali L razred trirazredne, oziroma II. razred štiiirazredne meščanske šole ali TL razred srednje šole. V I. letnik se sprejemajo brez vsake tskusnje tisti učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje tole* ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvo-razredne trgovske šole in so stari 14 let. Nadalje se sprejemajo v L letnik rudi tisti učecnci in učenke, ki so dovr-eili HI. razred Brednje šole ali VIII. razred ljudske šole ali predzadnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo izpit iz slovenščine, -nemščine, računstva in zemljepisja, prirodopisja in fizike. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Vpisnina znaša 20 K, šolnina 40 K mesečno. Sprejemni izpiti za I. letnik se bodo vršili 17. in 18. od 9. ure dalje. Fonavljalni izpiti bodo 16. in 17. od 9. dalje. Dne ZL septembra ob 8. se začne redni pouk.
— Državna trgovska Šola v Maribor«. Vpisovanje v četrtek 16. t. m. od S. do 11. ure v Caiovi ulici 9, I. nadstropje. Pismeni sprejemni in ponav-Ijalni izpiti se prično v petek 17. tm. točno ob 8. ravnotam. V pripravljalni razred se sprejemajo samo dečki. Bedni nouk se prične v torek 21. t. m. Vse druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v sofekem poslopju.
— Na driavni gimnaziji v Murski 'Soboti se vrši vpisovanje v prvi gimnazijski razred dne 16., 17. in 18. sept. vsakokrat od 8. naprej. Sprejmejo se uečki (deklice), ki so dopolnili 10. leto ali ga bodo dopolnili v 1. 1920. Učenci i'(učenke), ki žele nanovo vstopiti, naj se zglase te dni, spremljani od svojih staršev, pri gimnazijskem ravnateljstvu ter naj prinesejo s seboj krstni (rojstni) list ter zadnje šolsko izpričevalo. Učencem, bi so dosedaj obiskovali ta zavod, se je javiti dne 18. septembra. Šolsko leto 1920/21 se začne v ponedeljek, dne 20. septembra._
V informacijo Dolenjcem.
Letošnja pomlad je pozvala v življenje >Klub dolenjskih visokošolcev« ter mu postavila za cilj gojitev prosve-tc in družabnosti na znotraj in zunaj. Vzklilo je življenje klubovo in je brste-lo in. cvetelo v organiziranem delu. Ne dolgo. Tisti otrov nemškega izvora, ki je razjedel svoj čas veličastno rusko fronto in dahnil nad vso širno Rusijo smrt in bedo, nekulturo in tiranstvo, se jje razprostrl tudi v Jugoslavijo in prodrl v vse plasti. Tudi v vrste našega Muha se je vtihotapil. In ko jih je omamil polovico naše tridesetorice, se je * — HftJrgTJfa .JfiEftriai Mi. dfllfžaV
Gojiti stike z drugimi kulturno delujočimi društvi in sodelovati pri njihovih prireditvah, če v to privoli odbor.
S tem činom je bil klub postavljen na razpotje. Razcepili in razšli smo se. Narodnostna in svobodomiselna skupina se je odloČila od komunistično orientirane in se osamosvojila ter ustanovila kot Ferijalna organizacija pod imenom >Krka<:. Pod narodnim in svobodomiselnim geslom >Krka< in z voljo sodelovati po možnosti pri narodno kulturnih društvih se je novi organizaciji postavil na čelo sledeči odbor: Drago Mušio st. med. predsednik, Anton Ogrin st. comm. tajnik, Milan Ropaš st. med. blagajnik, Josip Smola st. med. gospodar, Joško Medic st. for. in Nuša Kraut st. pharm. odbornika; Adolf Avsec st. pharm in Ivan Smolik st. techn. revizorja. Smatramo narodno misel za plemenito nagibalo, ki je v minulem polstoletju krepko povdigni-lo slovenski narod in mu postoterifo vse moči. Smatramo pa tudi, da se narodna misel še danes ni izživela, ko z bridkostjo gledamo, da še velik del naroda našega ječi pod tujim jarmom in je drug del naroda ob težkih ovirah postavljen pred odločitev: biti ali ne biti. Povdarjamo naš odkriti narodni program in odklanjamo zanikanje nacionalizma kot protidoinovinsko naziranje. Izjavljamo se proti vsaki organizaciji, ki izrablja krinko nadstrankarstva v svrhe, ki jih smatramo za kvarne.
S to izjavo poja-snjujemo naš položaj našim tovarišem in tovarišicam, ki bivajo izven Novega mesta in torej niso naravnost poučeni, in pa vsemu rodoljubnemu občinstvu v pravo umovanje in vpoštevanje.
»Krka«
ferijalna organizacija narodno svobo-domislenih dolenjskih visokošolcev.
narodna obrana.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca avgusta t. 1. sledeče prispevke:
I. Podružnice: Ribnica na Pohorju 60 K, Ljubljana, mestna ž. 36 K, Hrastnik ž. 1180 K, St. Pavel pri Preboldu ž. 430 K, Kranj, ž. 40 K, Metlika 77 K, Ljubljana, šentjakobsko-trnovska m. 1800 K, Vuzenica 154 K. Podčetrtek 230 K, Jeseniška občina 184 K, Celje m. 100 K, Rajhenburg-Videm 244 K, Stari trg pri Ložu 40 K, Mozirje, ž. 8 K, Sv. Lenart 42 K, Ribnica, m. 700 K, Sv. Križ-Verzej 160 K, Borovnica 16.044 K, Bled 3430 K, — skupaj 24.959 K.
II. Iz nabiralnikov: Kavarna Zvezda, Ljubljana 83.40 K, dr. J. Hra-šovec, Celje 20 K, J. Brinšek 12.40 K, gostilna >pri Ribiču«, Ljubljana 30.10 K, skupaj 145.90 K.
III. Obrambni uklad: Alojzija Sent-jurc, Hrastnik 200 K, Iv. Prekoršek, Celje 200 K, skupaj 400 K.
IV. Razni prispevki: Neimenovan, Ljubljana 20 K, Iv. Bonač, Ljubljana 1000 K, neimenovan, Karlovac 1000 K, Anton Zevnik, Dobrlavas 80 K, uprav-ništvo >Slov. Naroda«, Ljubljana 910 K, A. Regeri, Ljubljana, mesto venca pok. Iv. Černeta 50 K, St. Dimnik, Ljubljana, za stara znamke 200 K, carinski uradniki in finančna straža, Ljubljana, mesto venca umrlemu Iv. Rupelju 275 K, v Isti namen obitelj Grom-Dolenc, Ljubljana 50 K, H. Po-žun, Gor. Radgona iz kazenske poravnave V.-Sk. 200 K, ing. J. M., Ljubljana 14 K, skupaj 3799 K.
— Za Družbo sv. CM. Gdčna. Jela Lozarjeva v Ljubljani je darovala 40 K mesto cvetja na krsto ge. Ivani Supan-čičevi.
gajnik Fajdiga ter sta deloma razdelila denar osebno med oslepele vojake, ki se nahajajo se v zavodu. Ostanek bode pa razdelil Kuratorij za oskrbo slepcev, med najpotrebnejše oslepele vojake, ki bivajo izven zavoda. Kuratorij za oskrbo slepcev izreka v svojem imenu in v imenu oslepelih vojakov najsrčnejšo zahvalo, predvsem gg. odbornikom in članom omenjenega društva, dalje vsem obiskovalcem koncerta v Kamniku. Društva se naproša, da prirede enake koncerte ter posnemajo to humanitarno delo, ki ga je pričelo pevsko društvo >Lira< v Kamniku.
12* septembra
vel napredna
nafnoiieila poroCIta*
NAŠE VOJAŠTVO NAJ OSTANE NA KOROŠKEM!
Velikovec, 7. septembra. Slovensko prebivalstvo na Koroškem zahteva, da ostane jugoslovensko vojaštvo v coni A, ker je čisto gotovo, da bi se izgredi, ropi in požigi, ki so na dnevnem redu, odkar se je otvorila demarkacijska črta, silno pomnožili in bi zavladala po vsej deželi popolna anarhija. Slovensko prebivalstvo prosi vlado, naj se pod nobenim pogojem ne vda, da bi dne 10. t. m. ckI poklicalo naše vojaštvo.
Borovlje, 7. septembra. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da ostane naše "vojaštvo z ozirom na to, da se nahaja ob meji pri Beljaku in tudi v celovški okolici več bataljonov italijanske vojske, na svojem mestu in se ne umakne iz cone A. Vojaške oblasti so baje dobile v tem oziru že vsa potrebna navodila.
JUGOSLOVENSKI ZDRAVNIŠKI KONGRES.
Zagreb, 7. septembra. Včeraj dopoldne se je tu sestal drugi kongres jugoslovenskih zdravnikov. Zborujejo v saborski dvorani. Kongres je otvoril dr. Jovanović-Batut v prisotnosti bana dr. Laginje, poverjenikov dr. Bazale in dr. Germa-novica, župana arhitekta Heinzla, dekana medicinske fakultete dr. Borisa Zamika in drugih uradnih oseb. V imenu slovenskih zdravnikov je pozdravil kongres primarij dr. Vinko G r e g o r i č\ v imenu srbskih dr. Vojeslav S u b o t i ć, v imenu hrvatskih zdravnikov pa dr. L o c H e r t. Kongresa se udeležuje okrog 400 zdravnikov, ki zastopajo vse pokrajine naše kraljevine. Prvi kongres se'je vršil 1. 1903. ob priliki kronanja kralja Petra.
NA ALBANSKI MEJI.
— cl Zagreb, 6. sept. »RiieS« javlja iz Beograda: Na albanski meji je položaj neizpremenjen. Naše poslednje zmagre so izvojevale slovenske in hrvatske čete. Častniki, ki so se vrnili s. fronte, pripovedujejo o iz-
redni hrabrosti in vrlem obnašanju slovenskih in hrvatskih vojakov. IZGREDI RADI ŽIGOSANJA KONJ.
d Zagreb, 6. septembra. (Uradno). Pretekle dni je bil v svrho vojaške evidence tovorne živine odrejen popis in žigosanje konj. To so izrabili nekateri hujskači v to svrho. da so razširili med ljudstvom lažnjive vesti, da se bodo ži.crosani konji oddali v inozemstvo itd. Vsled tega je došlo na več mestih do odpora kmetov, ki je zavzel širši obseg, tako da ie bilo treba poklicati na rx>mioč vojaštvo in orožništvo. Vzpostavili so red in mir orožniki v Carešnici. Velikem Grdjevcu ter v Ivanski. Kolovodje upora so zaprli. Po poročilih iz ondotnih krajev je došlo tudi do spopadov z orožnistvom. V Ivanski sta bili usmrčena dva upornika. Da se obvaruje narod nadaljnih žrtev in da se prepreči nadaljne širjenje tendencijoznih vesti, se je opustilo žigosanje konj.
ČEŠKI DELAVCI ZA RUSIJO, d PlzenJ, 6. sept. (ČTU.) Danes popoldne je bil tukaj velik shod delavstva, katerega se je udeležilo okoli 20.000 oseb. Delavci so določili svoje stališče v gospodarski krizi kovinske industrije in zlasti napram brezdelju in se zavzeli za skorajšnjo vzpostavitev gospodarskih in trgovinskih zvez z Rusiio, ker je Rusiia zelo dober odjemalec za preostanek češkoslovaške produkcije. Govorniki so nadalje poudarjali svojo voljo, sodelovati pri gospodarski obnovi države in sploh pri poživljenju produkcije. Zahtevali so tudi varstvo zoper brezdelje. V tem smislu so bile sprejete tudi resolucije.
»KOROŠKA MANIFESTACIJA — CONJA«. d Dunaj, 6. septembra. Socialnode-mokratični poslanec Leutner, katerega so pri včerajšnji manifestaciji za Nemško Koroško zborovalci napadli in njegov govor preprečili, se pritožuje v današnji >Arbeiterztg.< v daljšem članku po naslovom ^ Kor očka manifestacija — nemškonacionalna gonja«, da so njega kot socialnega demokrata skoraj pretepli v znamenju nemški edinosti.
Hnisrlčfutif za Sokole.
Društvo Slovenski Sokol v Cle-velandu je imelo svojo redno mesečno sejo dne 6. avgusta. Razpravljalo je o pismu telovadnega društva Sokol v Ljubljani, v katerem prosi narodno občinstvo po Ameriki, da bi se nabrala mala vsota denarja za zboljšanje in opremo primernih prostorov, kajti prostori v Narodnem Domu ne odgovarjajo zahtevam, poleg tega pa so tudi večjidel oddani za druge prireditve. Vsled tega si namerava Sokol postaviti svoj lastni dom.
Društvo Slovenski Sokol v Cle-velandu je vzelo z velikim veseljem to prošnjo na znanje.
Sklenilo se je, da plača vsak brat našega društva v ta namen en
dolar, poleg tega pa so se prostovoljno prijavili člani, da bodo šli do svojih prijateljev in trgovcev nabirat v ta namen prostovoljne doneske s posebnimi polarni. Vsak cent je dobrodošel. Izmed izvoljenih so: John I Pollock, John Erbežnik in Frank Kunstelj, kateri so pooblaščeni od odbora, da nabirajo prispevke. Imena darovalcev se objavijo čim fcro končala kampanja.
Društvo je tudi na prošnjo dra«. matičnega društva Ivan Cankar darovalo iz blasrajne 10 dolarjev za spomenik pokojnega pisatelja Ivana Carkar, katerega nameravajo D0«ur-viti v Ljubljani.
1 Darila.
— Za Cankarjev spomenik na Vrhniki je izbočil g. Birk iz Clcvelanda 140 dolarjev ki sta jih nabrala g. Ciril in Franc Kunstelj iz Vrhnike v Clevelan-du. Srčna hvala z željo, da bi dobili vrli
m0BA BffljMl < to.mP°g° mipgaftk
cev. — Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki. k — Dar za oslepele vojjake. Pevsko društvo >Lira« v Kamniku je priredilo dne 4. julija t. 1. sijajen koncert v Kamniku v korist oslepelim vojakom. Prinesla sta čisti dobiček v zneska 16.065
Gospodarske uesth
»Organizirano odiranje.« »Slovenec* je vzel v svojem uvodniku, dne 21. avgusta naše trgovce na muho is dokazoval, da stoiimo pred organiziranim, premišljenim velikopoteznim odiranjem našega ljudstva. Organizirano odeništvo domačih in tujih prekupčevalcev in" kapitalistov je spravilo v žep valutno diferenco. Neobhodno je potrebno, da poseže družba j in javna oblast v to brezstidno početje. Cim težja in čim trša bo pest države, tem socijalnejša in pravičnejša bo njena politi-I ka. Tako je pisal »Slovenec«; anketa, ki jo je sklicala vlada proti draginji, pa je dokazala, da pri nas baje ni oderuštva m ni pretiranih cen, nego da se morajo mleko, usnje i. dr. blago še podražiti. Ravnatelj J. Jovan se je oglasil v istem »Slovencu* proti hudemu očitanju naši trgovini ter je dne 29. t. m. objavil članek, v katerem pravi: »Ne zdi se mi umestno in tudi ne pošteno predbacivati trgovcem ode-ruštvo tam, kjer ga nt« In Jovan dokazuje: »dokler naša valuta pada, bode cena še nadalje rastla, in če pojdejo kurzi tujega denarja navzgor, bo imelo to zopet žalostno posledico, — še v e*č J o ceno kot danes!« — Naši trgovci so torej dobili zadoščenje na istem mestu, na katerem so bili osumljeni organiziranega oderuštva. Jovan se je postavil ostro in odločno proti očitanju, ki generalizira ter meče vse trgovcev v isti lonec z verižniki, prekupci in naviialci cen. Toda dr. E. Besednjak, ki se podpisuje kot urednik »Slovenca« in povzročitelj »nepoštenega« napada, je priobčil nov članek »O organiziranem odiranju«, v katerem piše: »Prlrillgirani položaj trgovcev ie vzrok današnje gospodarske krize kmetskega prebivalstva. Če trgovci nočejo nositi rizika, naj se odpovedo profitu! Ker tega ne bodo nikdar storili, je potrebno, da poseže v gospodarsko življenje družba in ubije potom zadružnih ljudskih organizacij prekupčevalstvo.« Torej gre »Slovencu« le za kmeta? A meščanstvo, uradništvo? Uničiti trgovstvo in uvesti vesoljno zadrugarstvo — brez trgovcev? Zanimivo borbo proti trgovcem in za kmete, ki jo diktira seveda le bližajoča se doba volitev, je vredno zasledovati dalje z zanimanjem.
— Popis in žigosanje živine in voiil. Oddelek za narodno brambo deželne vlade za Slovenijo objavlja: Glede popisa in žigosanja živine, ki ga je odredila vojaška oblast na podlagi S 72 zakona o ustroju vojske, prihaja deželni vladi nebroj predstavkov in pritožb, ki po veliki večini temeljijo samo na napačnem umevanju in tolmačenju tega popisa. Že z razglasom deželne vlade, oddelek za narodno brambo z dne 6. junija 1920, št. 927, Uradni list št. 75, je bilo pojasnjeno, da je ta popis potreben samo v svrho vojaške razvidnosti, da vojaška oblastva dobe pregled o živini in vozilih, ki bi se v slučaju vojne mogla uporabiti v vojaške namene, da pa se pri tem popisu nikomur ne odvzame ničesar. Ta popis je isto, kakor nekdanja vsakoletna vojaška klasifikacija konj. Da se bo delo komisij vršilo hitro in točno in da zlasti ljudem ne bo treba predolgo ča# kati, imajo predsedniki popisovalnih komisij nalog, da sporazaimno z okrajnimi glavarji dogovore in določijo v naprej primeren potovalen načrt, pri katerem se bodo vpoštevaH omenjeni momenti. Brez dvoma bodo torej oblastva preskrbela, da se ta popis, ki se vrši letos prvič, ljudstvu v vsakem oziru olajša in upoštevajo pri tem vse neprilike, katerim bi utegnil biti izpostavljen eden ali drugi.
— Z Otvoritev paketnega prometa med kraljevino SHS in republiko Avstrijo; Počenši s 1. septembrom t. 1. so otvori zaenkrat samo z Avstrijo postnopaketna služba. Dokler bo trajala zabrana za izvoz, bodo mogli Izvozniki (stranke) pakete z domačim blagom in iz slobodnega prometa našega kraljestva po pošti pošiljati v Inozemstvo za sedaj samo v Avstrijo in sicer v zmislu opombe k členu 21 novega carinskopoštnega pravilnika šele potem, ko bodo prej sami izvršili izvozno odpravo (ekspedicijo), pri katerikoli carinarnici kraljestva, C armarnice izroče izvozniku (stranki), ko so izvršile tako odpravo po veljavnih predpisih (na podlagi izkaznice izvoznega odobrenja in dovoljenju od centrale v trgovino z inozemstvom), zacari-njeno pošiljke z dvojnikom (duplikatom) izvozne napovedi, da jo preda sam pošti v odpravo v inozemstvo Zacarinjene pošiljke carinarnica s svincem zapečati, da se ne izmakne vsebina, na dvoinik napovedi pa zapiše pripombo: »Slobodno za izvoz« (Prosto za Izvoz) in le če dobi pošta od izvoznika take listine o prostem izvoza in če je paket od carinarnice s svincem zapečaten, ga sne sprejeti v odpravo v inozemstvo, drugače mora sprejem pe-tate odkloniti to ngrttt staato na carj« A
narnico. Ko se je poštni urad prepričal, da se nanaša predložena napoved s pripombo carinarnice »Slobodno za izvoz« na predane pakete, jo vrne pošiljatelju v shranitev, ker mora on, ako pride pošiljka iz inozemstva nazaj, na podlagi napovedi zahtevati od carinarnice povračilo plačanih carinskih pristojbin. Označba vrednosti na paketih v prometu z Avstrijo je dovoljena samo do 500 (petsto) švicarskih frankov, po razmerju švicarskega franka proti dinarju 1 : 4, 500 švicarskih frankov ie 2000 dinariev ali 8000 kron. V prometu z Avstrijo so dovoljeni paketi do 20 kg. Vrednost se jim lahko označi do 500 švic. fr. je 2000 din. ali 8000 kron. Povzetje ni dovoljeno, dokler se ne prične mednarodni nakazniški promet. Tudi so za zdaj ue sprejemajo paketi, ki se odpravljajo s carinskim frankovnim listom. Razen omejitve, ki jo odrejajo sedanji predpisi in tretji odstavek te naredbe (plačilo izvozne carine pred predajo) se ne sprejemajo a) paketi, v katerih so predmeti, katerih izvoz iz naše države oziroma uvoz v Avstrijo prepovedujejo carinski predpisi ali drugi zakoni in uredbe. Vse poštne pristojbine, ki jih ie izvedeti pri vsakem poštnem uradu, mora plačati pošiljatelj koj pri predaji. Naslov mora biti pisan v latinici in je predpisana za vsak paket po ena poštna spremnica (za inozemstvo), ter po dve carinski napovedi. Otvoritev paketnega prometa z ostalim inozemstvom se bode pravočasno objavila.
— Gospodinjska šola v Smihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 15. oktobrom t. L Sola je šestmesečna ter traja do 15. aprila 1921.
— g Izdelovanje klobukov v Škofjl Loki. »Jugoslavenski Llovd« piše: Ker se ie posrečilo, postaviti bivšo Krennerjevo tovarno klobukov na čvrsto finančno podlago, bo mogoče takoj začeti Izdelovati klobuke na veliko Pri podjetju le angažiran v prvi vrsti domači kapital. Žalostno pa je, da se namerava pri podjetju nastaviti okoli 180 Nemcev. Patriotičnl krogi ▼ Škofji Loki nameravajo to preprečiti in dobaviti češko delavstvo.
— g Malomarnost pri prevažanju žita. Kako je pri nas vse površno, priča tudi to, da je ob vsej progi od Beoč^rada do Ljubljane raztreseno žito, ki se prevaža v razdrapanih železniških vagonih. Isto se je godilo lansko jesen, čeprav so sprevodniki veokrat opozorili železniško upravo na škodo, ki jo povzroča malomarnost prebivalstvu. Ker se že 'železniški vagoni ne morejo popraviti, naj bi se nastlala v vagonih seno ali slama, da bi ostala zrna v vagonih.
— g Cene vžigalic v Bosni Delegat finančnega ministra v Sarajevu je odredil cene vžigalic za nadrobno prodajo sledeče: Skatljica navadnih vžigalic do 60 komadov po 86 vinarjev. Vžigalice z znakom 200 in s ključem po 1 K. Vsako draži c prodajanje se kaznule z globo do 1000 K. Dolžnost občinstva je, da naznani vsak slučaj finančnim stražnikom. Vžigalice bo izdajal urad za prehrano, okrajna aprovi-zacija in zanesljivi veletrgovci.
— g Maksimalne cene oementn v Dalmaciji, ki jih je postavila pokrajin-ka vlada, so 140 K za 100 kg. Dalmatinski rojak Niko Palavrsić, večkratni milijonar, ki se je povrnil iz Južne Amerike, namerava napraviti veliko mentno tovarno v Bogozniri pri Omišu s kapitalom 40 milijonov. Zainteresiral pa se je tudi za druge vrste indnetriie.
g Popis in ži/rp««m$e avstrijskih in državnih posojil, s katerim naj bi *e bik> 6. tm. pričelo, se jo moralo preložiti, ker formolarji in stampilije še niso prispele iz Beograda. Finančna delegacija upa, da bo do 11. tm. stvar v redu. Natančni termin se bo naznanil po časopisih.
ss Statistika izvoz*. V finančn«n ministrstvu prične v nekoliko dneh poslovati odbor, ki bo vodil statistiko našega izvoza. Predsednik tega odseka je Mihajlo Popović, bivši finančni minister. —d.
— Z Z fazne železnic«. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja dodatno k svoji zadnji objavi: Ker se je od merodajnih krogov v Beogrradu zagotovilo izplačilo terjatev južni železnici, se nameravana uvedba frankatume obveznosti brez predujmov in povzetij s 15. septembrom t. !. ne bo uvedla.
— Vi*oki tarifi na železnici in srednji stan. Sedaj, ko nas je slavna železniška uprava blagovolila obdariti z navadnim zemljanom nerazumljivo po-draženimi tarifi, smo seve udarjeni ubogi državljani vsestransko, vendar pa bi lahko slavnoista ta svoj udarec omilila, ko bi vsaj za nedeljske vlake t. j. v vsako stran po en osobrl vlak. znižala vozne cene. To bi prav prihajalo ne samo izletnikom, ki koprne vsaj enkrat na teden v naravo in okolico iz mestnega prahu, kar je v zdravstvenem oziru neovTgljivo velike vrednosti, to ve posebno oni, ki je cel teden vpre-žen med zidovjem, ampak tudi onim, ki imajo vsled sedanjih stanovanjskih razmer svoje družinske in rodbinske zveze zunaj mesta, in tudi vojakom in mnogo drugim. Dajte nam vsaj malo ugodnosti, kakor jih imajo v tem oziru v vseh kulturnih državah. Brez znižanih cen pa bo nemogoče se železniške vožnje posluževati, ker sedanjih cen enostavno — ne zmoremo? Te so le za verižnike.
— a: Francoska žetev. »Petit Pa-risien« poroča, da je francoska žetev slabše izpadla, kakor so prvotno mislili. Skupno žetev cenijo na 51 milijonov stotov žita. ki bo dalo 40 milijonov stotov moke. 16 milijonov stotov moke je že kupljenih za prihodnje leto v inozemstvu, tako da mora Francija kup$ H. SO ipJJwwy.JB^
30
205. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 8- septembra 1930.
7. stran.
Bone.
— d Curih, 6. aentembra. (čTEf.) Devize. Berolin 12.15,   Holanđlja 194,
Novi Jork 608, London 2L67, Paria 42.20, Milan 28.10, Bruselj 46, Kodanj 88, Stockholm 122.40,  Kriatiianija 88,
!Madrid 90.90, Buenoe Aires 227, Praga 9.95, Beograd 24, Zagreb 5.90, Budim-pošta 2.35, Varšava 0, Dunaj 2.67, av-itrijske žigosane krone 2.50.
— d Dunaj, 6» septembra. (ČTU.) Devize: Amsterdam 8000, Berolin 535, Bukarešta 0, Curih 4100, Kristijanija 8725, Kodanj 8725, Stockholm 5150. Valute: nemške marke 531, romunski leji 520, bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1750, italijanske lire 1150, angleški funti 855, ameriški dolarji 240, carski rublji 280. Tečaji v prostem prometu. Zagreb 247—267, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice 9&—109, plačila v žigosanih kronah 109, madžarske žigosane krone 99—109, Praga 418—444, Varšava in Krakov 98—110, češkoslovaške krone, oOOOaki 415 441, manjši bankovci 415—441, novi dinarji 990—1040.
— d Praga, 6. septembra, (ČTTJ.) Devize. Beograd 237, Dunaj 22.75, Zagreb 58.50. Valute. Jugoslovenski dinarji 233, avstrijske krone 21.75.
Društvene oestl in prireditue.
« Kmetski praznik na Bledu. Na Mali šmaren, t. j. 8. septembra priredijo samostojni kmetje svoj praznik na Bledu- Po sprevodu se bodo vršile tekme narodnih noš ter konjska in vozovna dirka. Spored dirke je bogat in je pričakovati obilo užitka. Da se s takimi dirkami kar nnauspešnejše pospešuje smisel za pravo, razumno konjerejo, je brezdvomno. Po končanih tekmah in dirki bo velika kmetska veselica z bajno razsvetljenim plesiščem. Vstopnice za tekmo in dirko se dobijo v predprodaji pri A. Vovkn, Bled 91 (tribune 20 K, drugi prostori po 4 K). Mater Muziko bo zastopala godba dravske divizije. Vsa prireditev bo na prostem v ozadju jezera v takozvani ;>ZaJd<.
— Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojeneev ima v soboto •11. t. m. ob 20. v mestni posvetovalnici v,a ž n o sejo širšega odbora. Ker gre xa ugotovitev načina, kako bi se na koncu koncev rešilo naše eksistenčno vprašanje, je prisotnost vseh odbornikov neizogibno potrebna. k
— I. jugoelov. cftranki klub »Favorit« bo imel v soboto dne H. tm. koncert v veliki dvorani hotela Union. —
Opozarja se že vnaprej na izvajiredni lepi pored, ki ga obsega ta koncert Vsled tega naj nihče ne zamudi ta večer. Natančneje na lepakih. Vstopnice se predprodajajo v trafiki ▼ Prešernovi ulici, nasproti glavne pošte, in na dan koncerta pri večerni blagajni.
— Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 12. t m. točno ob 9. dopoldne v restavraciji Narodnega doma letni občni zbor za leto 1919 z važnim dnevnim redom in se prosi gg. člane, da se tega zborovanja gotovo udeleže. Odbor.
Raznoterosti«
O Karlu Habsburžanu. Urednik »Matinac, kateremu se je
posrečilo priti v bližino bivšega cesarja Karla v vili Pragino ob Ženevskem jezeru, priobčuje med drugim: Bivši monarh vstaja rano, gre skupno z bivšo cesarico in otroci k maši, nato se sprehaja, potem pa rešuje korespo-denco in bere časopise. Obiskov ne sprejema skoro nobenih, če mu dopušča čas, igra tennis ali se vozi po jezeru. Z vzgojo svojih otrok je zelo zaposlen. Z otroci govori madžarski. Včasih gre v Bern na obisk bratu Maksu. Spremstvo bivšega monarha je maloštevilno: par najožjih prijateljev, kakih deset stražnikov in par slug. Kari se zanima za evropske dogodke, predvsem za Avstrijo in Madžarsko. Pred kratkim se je zavzel za povra-tek avstrijskih vojnih vjetnikov ▼ Sibiriji, katerim je poslal zdravila in živež. Urednik »Matinac trdi, da je indiferentnost Karla za dogodke v Avstriji samo navidezna. Nepobitno je, pravi urednik, da delujejo zvesti elementi bivšega cesarja za vzpotavitev habsburške monarhije, zato smatra Kari svoje bivanje v Švici samo za začasno in je vedno pripravljen za vsak slučaj. V kolikor je mogel urednik ^Matinac zvedeti od Karlovega spremstva, upa Kari predvsem na Budimpešto. Ali pa bo antanta dopustila, da so vrne kak Habsburžan na Madžarsko? Gotovo je, da zasleduje Kari v izgnanstvu vse dogodke, in da pričakuje in upa na svoj povratek. (Kari je torej še vedno tak hinavec, kakor je bil na prestolu. Osebnosti, ki so bile v najožjem »tiku z njim, so izpovedale, da je Kari brezverec, vkljub temu pa hodi k maši. Vprašanje,    ako bo  antanta dovolila
njegov povratek, je popolnoma odveč, odkar imamo svojo malo anUnto, ki ae bo anala upreti tudi valiki antanti).
• Visoka starost Po statistiki Drešaieffn stoletia ie bilo leta 1800. v Nemci« 78 liudi starih nad 100 let v Franciji 213. v SDanili 401. v Angliji 140. v Irski. 578 v Romunih* nit 100. v Ziedinlenih državah 3981. V mali Srbili ie bilo leta 1897. liudi 434 sta-rih od 105 do 140 let V Livoasku v Rusiri ie živel leU 1850 mož. ki ie imel 168 let.
• Važna ismajdka. Dna 7. julija so v Waahine;tonm s polnim aspshom izvedli poskus, krmiti vodno letalo s postaje na suhem proti cilju, ki je pilotu nepoznan, in sicer potom brazmčnega spoja. Letalo se je dvignilo na postaji Hampton Roads in j« letalo proti ameriški bojni ladji >Ohio<, ki jo bila oddaljena 100 milj. Polet se j« vršil brezhibno v ravni črti proti ladji. Pravtako brez pogreška se je letalo vrnilo.
• Poslednji list mehikanskega. cesarja Habsburžan* Maksa. Habsburžan Maks, ki so ga Mehikanci poklicali za
vladarja v svojo deželo, je bil po vojnem pravu na smrt obsojen in dne 19. junija 1867 ob 7. zjutraj v Guerataru ustreljen. 2 njim pa sta bila ustreljena njemu zvesto vdana mehikanska generala Mejia in Miramon. Pred svojo smrtjo je pisal svoji še sedaj živeči ženi Šarloti, nastopno pismo: >Gu-erataro, den 18. Juni 1867. Theuerste Charlotte! Wenn Crott es zulasst, dass Du eines Tages genesest (cesarici Charloti se je namreč zaradi mehikan-skib dogodkov otemnel um) und diese Zeilen liest, so wirst Du die ganze Grausamkeit des Schickeals kennen lernen, welche mich ohne Unterbre-chung schlagt — seit Deiner Abreise nach Europa. Du hast mit Dir mein Gltick und meine Seele fortgefiihrt! Warum habe ich nicht Deine Stimme gehort! Ach, so viele Ereignisse, so viele plotzliche Schlage haben die Fiil-le meiner Hoffnungen so zerstort, dass der Tod fiir mich eine Befreiung, kei-ne Agonie ist. Ich werde glorreich fal-len, wie ein Soldat, ein besiegter K6-nig, nicht entehrt. Wenn Deine Leiden so heftig sind, wenn Dich Gott bald mit mir vereinigt, so werde ich aeine prottliche Hand segnen, welcha uua so schwer getroffen hat. Adi eni Adieu! Dein armer Max.< (Predraga Charlot-ta! Če Bog dopusti, da nekega dne ozdraviš in bereš te vrstice, boš spoznala vso krutost usodo, ki me brez prenehanja tepe — odkar si Ti odpoto-
' vala v Evropo. S seboj si mi odpeljala mojo srečo in mojo dušo! Zakaj Te nisem poslušal! Oj toliko dogodkov, toliko nenadnih udarcev, je razdejalo vse moje nade, da je smrt za mene osvoboditev, ne agonija. Padel bom slavno, kakor vojak, premagan kralj, ne oneča-ačen. Če je Tvoje trpljenje tako silno, oe Te bo Bog! kmalu združil s menoj, bom blagoslavljal njegovo božanstveno roko, ki naju je tako težko zadela. Z Bogom! Z Bogom! Tvoj ubogi Mak.3.) Kako je prišlo to pismo v slovenske roke, ko je vendar znano, kako je avstrijska policija skrbela za to, da niso prišla taka pisma v javnost ce so pa jih objavili listi, so bili brez pardona zaplenjeni? Stvar je silno enostavna. S cesarjem Maksom je šel v Mehiko tudi SI ovenec — stotnik Kastelic — znan pod imenom: >Stotnik iz Katarnauma<, — ki je po tragični smrti svojega vladarja zapustil mehikansko vojsko in V6topil zopet v avstrijsko armado. Zaupnik cesarja Maksa je prevzel nalogo, izročiti ta list cesarski Charloti potom avstrijskega cesarskega dvora. V ta list so dobili vpogled nekateri avstrijski častniki, ki so službovali v mehikanski vojski, a stotnik Kastelic, ki je pred nekimi leti v Ljubljani v visoki starosti umrl, si je napravil prepis tega pisma. Pismo je dal pomnožiti ter je take kopije, opremljene z njepovim podpisom >Kastelic, Hptm.<, razdelil med svoje znance in prijatelje v Ljubljani.     —s.
* Dražba za ponarejanje in tihotapstvo. Listi poročajo, da so radi ponarejanja valut in tihotapstva dragih kamnov v inozemstvo aretirali člane popolnoma trgovsko organizirane družbe, ki je imela svoj glavni sedež na Dunaju. Nekateri člani te družbe so bili svojčas zaposleni pri italijanski misiji na Dunaju ter so se protipostavno posluževali potnih listin izza časa njihovega poslovanja pri italijanski misiji. Zakrivili so tudi ponarejanja raznih drugih listin. Aretacije 60 se izvršile sporazumno z italijansko misijo.
* Jetika v Čcho - Slovaški. V čeho-skrvaški republiki je umrlo za j etiko lani 53.062 oseb.
* XII. svetovni esperantski kongres se ie vršil pretekli mesec v Haagu. Navzočih ie bilo nad 400 esperantistov iz raznih dežel, kljub temu. da je bila izbrana za kongres dežela z najvišjo valuta Drugo leto se bo vršil kongres v Pragi
* Novo pleme pritlikavcev. Raziskovalec Vandenbergh, ki se je po daljši odsotnosti povrnil iz Afrike, pripoveduje, da je odkril novo pleme pritlikavcev,   ki   se le
malo razlikuje od opic Odrasli človek tega plemena ie ie 134 cm visok in se 2 neverjetno spretnostjo giblje po drevesih
* Dvajseto stoletje. Petit Parisien poroča, d" se živi v Parizu 30.000 oseb z na dovanjem sreče iz kart in razno vrsttii^j ugibanjem bodočnosti. Toliko je prefrigancev, koliko pa je bedakov, ki redijo te prefrigance?
* Papeževa nezmotljivost Koncem julija Je poteklo 50 let, odkar Je predložil papež Pij IX. vatikanskemu zboru dogmo o nezmotljivosti papeža. Predlog je bil vzbudil vihar odpora In nevolje in mnogi kardinali in škofje so se borili proti pred-* logu, ali zmagal ie vendar Pij IX.
* Varna plovba tudi ▼ megli. »Ccho de Pariš« poroča iz Bresta, da le pomorsko ministrstvo napravilo s polnim uspehom poskuse na delovnem čolnu z novo francosko Iznajdbo, ki omogoča ladjam varno plovbo tudi v megli. Bistvo iznajdbe je električni podmorski kabel, ki daje ladji pravo smer, da ne zadene na nevarno skalovje.
* 80.000 oseb je umrlo za vročinsko
boleznijo v mestu Krasnojarsku v Sibiriji v mesecu juliju 1920, ker ni bilo na razpolago potrebnih zdravil in zdravnikov.
* Novorojenček, ki tehta pofdrtff funt Iz Kansasa v Ameriki poročajo, da se je rodilo v tamkajšnji bolnišnic! dete, ki tehta poldrug funt Dete so položili v poseben ogrevalnik za piščeta, ki ga greje elektrika. Zdravniki pravijo, da se bo dete razvilo.
Poizvedba.
— Našla se Je denarnica m srednjo
vsoto. Dobi se pri g. Antoniji Gale, soprogi mestnega učitelja, Poljanska oe*
sta 21/11.
— Zlata moška ura se Je Izgubila
dne 5. t m. od gostilne >5t. 7« v Mo-< stah do (pot ob progi) Jenkove ulico 5. Pošten najditelj se naproša, da isto 00V da proti nagradi v navedeni ulici.
— Poživljam dotično dobro poznano osebo, ki js vzela v nedeljo 5. trnu zvečer v restavraciji iUnion< damsko usnjato ročno torbico, vsebujočo nad 1000 kron ter važne listine, kakor pot« ni li3t, da mi vso to, posebno pa potni list, ki je za drugo osebo brez vrednosti, takoj vrne na naslov: Dr. Cecilija Lanš, Ljubljana, Tržaška cesta 13.
Glavni urednik: Rasto PustoslemSetc. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b.
k*1 pomočnik
se sprejme takoj v trajno delo. Hrana in stanovanje pri mojstra. IVAN AMBROŽ, krojaški mojster, Ollnce it. 251, prt LJubljani. 6812
n_.n, ia dva nemška dijaka višje DlBBa gimnazije se išče. Ponudbe z navedbo plače pod ,Celje/6761' na upr. Slovenskega Naroda.
t pleskarske pomočnike
m tako) tvrdka Brata Makojec, , dlaće at 7. 6710
Ml HM. Jffi-Sfi2&..«
1. SlomSkova uiica 4, priUIije des. 6811
\\\ za trgovino, itelažo z 80 m-ny in veliko stekleno steno proda
Strel A Komp„ Ljubljana.__
jukovega oglja
*no pod ..Bukovo oglje/6766" na upr Usta. 6766
Pruda se dobro obranil vM dmlinikih razmer.
tata.
Te uprava
6720
žanoie in kante od amerilkega oe-iroleja kupi SeveT & Komp.. Ljabljana.
in par lahkih konj S
ta
E
ti
in se
ta vožnje, event. tudi z Nebnim vozom K ak) za vožnje na deželo odda. Pojavila vsak dan od 10—11 ure dop_ 3o, zverska cesta 4/1 desno. 5578
toi nia*
prejema ponudbe od 50 kg naprej po ainižji   dnevni ceni tvrdka Polovic, Linbllana.__ 5931
TraovinsKa opravo,
»amovar na petrolej In bulica za pranje te pe smerni ceni proda N«JJ^ pove uprava Usta.__6726
Klavir
zelo dobro ohranjen, se ceno proda. Hilšerjeva ulica 5, pritličje levo. 6808
Prodasta se
dve črni močni vrhni jopi. Vpraša se v Križevniški ul. »t 12, pritličje. 6806
: CEMENT :
Roman
Silikat
Portland
dobavlja
,AVA( Laško
Al T A 9/23 Puch. za 5 oseb, z dobro /lUlU pnevmatiko se za 170000 K proda. Postni predal št 71, Ljubljana
6817
Jfov ohranjen šivalni stroj, otroiki ihU^JKTS
48, p. V« pri LJubljani. 6827
■
I
Zlatarski vajenec
ae tako] aprelme. 6802 Lud. Čeme, iuvelir, Ljubljana, Ufolfova ulica štev. 3.
Dijaka
sprejme na stanovanje boljša rodbina od 1—3 Sole. Ponudbe pod .Dijak/6829' na upr. Slov. Naroda. 6829
dobro ohranjeni in tudi pokvarjeni It. Jergovlč, Kamnik St 33. 6830
Pisalni stroj
znamka „Oliver" malo rabljen, se radi selitve proda. Vprašati: Trg Tabor 2 dvorišče. 6768
Trgovina
z mešanim blagom in stanovanjem se odda na dobrem mestu v Ribnici. Naslov pove upravni-štvo Slov. Naroda. 6769
m a stroge izdelale in prodaja
aa debelo in drobno m1 po K 4-80 pri vefiih naročilih znaten popust Steiner Anton. Mnbllana, Jamova nllaa
13, Trnovo. 4256
*4±*Xmm.lm*%. ali pa hišnika, oie-niSniCO njenega brez otrok 19 šče za hiio v sredini mesta. Prednost Imajo rokodelci. Nastop takoj. — Ponudbe pod „Hlšnica 6704" na upravo tega lista. 6074
prvovrstni penzlon
u. dva srednješolca iz bolj$e rodbine, pri profesorski rodbini v Ljubljani. — Naslov pove Anončni zavod Drago Be-leljak, t-jubljana, Cankarjevo ^jj^
Proda se
skoro  nov namizni telefonski aparat   Židovska   ulica 1,/II. 6816
Kupujem vsak čas *"*a p
sto
če mogoče postavljeno v Spilje. Ponud be na Holzhaadlnng Lober, Oraz, Edoard Ricntergasse 13, ali Ljubljana poltno ležeče. 6815
Absolventinja
trgovskega tečaja, zmožna strojepisja, stenografije, korespondence  in   knjigovodstva, išče 6911  službe. Naslov pove npr St Nar.
Dve postelji,
volnenina in omara z ogledalom in več reči je naprodaj. Kje, pove ttpravništvo Slov, Nar. 6828
išče službe pri kaki večji tvrdkl aH tovarni. Cenjene ponudbe na upravniSt-vo Usta pod »Trgovski potnik 6825«
Trgovino
kakršnokoli v Ljubljani kupim. Ponudbe s ceno na upravo tega lista pod »Tudi gostilno 6824«. 682
G«? tO
Hita
z najboljšimi državnimi spričevali želi podučevati klavir, citre z rokami in na lok. Ponudbe: Alojzija Vile, Medvode
Proda se
dobroohranjena mahagonijeva oprava za spalno sobo. Več se polzve: Ulica na Grad št 5, Ljubljana. 6821
Na stanovanje
in hrano se sprejme pri boljši rodbini učenec I. gimnazije. Kje, pove uprava tega lista. 6819
ISče službe za poznejši čas. Naslov se izve v upravi lista. 6800
Sprejme se:
kontorist Slovenec, korespondent ki zna perfektno tudi srbo-hrvatsko. Tisti, ki znajo Še češko in nemško, imajo prednost. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na »Kolinsko tovarno kavnih primesi« v Ljubljani, do 15. septembra. 6905
itaaPnaft Ha Pnafar roj. Kotiik
antena. S. niteHra 1121 ladiiljL Miijl
ISče se mesečna
CnflSS samo za nekaj dni v me-911110 secu brez uporabe postelje Ponudbe pod .Samo dnevno 6810' na
u pravniStvo Slov. Naroda. 6810
Vokolici Cella
se kupi lepo posestvo s hišo, v katero bi se moglo takoj vseliti. Ponudbe poslati na V. Morski, Zagreb, Senc ina 21, desno 14. Posredovalci Izključeni. 6540
Kupi se večja množina fine
lesne volne
za vlaganje jabolk. Cenjene povzorčene ponudbe na Sadjereja Carolinenbof pri Ptnji. 6814
50.000 transport. In hramnih sodou
nenagnitih, takoj polnljivih, ročke od amerikanskega petroleja ter tovorni avto »Mercedesc 48 HP naprodaj. Vinska agentura Ivan Rlemscbe, Maribor, Gosposka nllca 37/1. 6793
Prodajo se:
ženski črni visoki čevlji Stev. 381 2, dunajski izdelek. Visoki so 23 cm. lstotam se tudi proda pečica na plin (Gasbratrohr), zagrinjala zelene barve in pokrivalo za divan iste barve. Vpraša se pri Dr. Albin Kandare, Aleksandrova cesta št 16, U. 6809
Gospodična
vešča slovenskega, nemškega, Italijan skega in francoskega jezika, išče pri kateri boljSi tvrdkl stalne službe kot prodajalka v Ljubljani ali zunaj Ljubljane. Ponudbe pod .Eksistenca 6894" na upravo Slov. Naroda. 6804
Gospodična
vešča slovenskega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika, zmožna domačih opravkov teli vstonitl v boljši družini k otrokom. Ponudbe pod »Eksistenca 6863« aa upravnlStvo Slovenskega Naroda. 6803
šiviljo iz ugledne rodbine, ki bi obiskovala trgovali tečaj. Za protiplačilo bi Šivala ia opravljala druga dela. Ponudbe na upravo Usta pod .Mirna 6831*.
Preklic!
Podpisani Ludovik Tišler. uradnik bolniške blagajne v Kočevju, prekiicu-•em obdolžitve glede Karla Kneza Auer-sperga, namreč da je aa Kočevsko republiko daroval večjo svoto; obžalujem da sem ga s ragiirjaajera te govorice razžalil In sesa mesto globe plačal za slepce primeren znesek.
LjatJjaaa, 30. avgusta 1920
Mesto gospodinjo -isc
boljša vdova srednje starosti najraje pri -amostojnem gospodu, gre tudi k vdovcu z enim ali dvema otrokoma v Ljubljani ali drugje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6799
Žitno kaoo
in najfinejšo marmelado priporoča po najnižji ceni d. d. Trigiav v Šmarci pri Kamniku. lstotam se kupi ječmen, če-Splje in jabolka. 6822
Dekorativen divan,
salonska mizav omara za obleko, kopalna banja, ura, viseča svetilka, slike, otroške igrače, preproga, blazine in pregrinjala ter druge potrebne reči se prodaja Resljeva c. 30, II. nadstropje.
6823
Ženitna ponudba!
Gospod v petindvajsetem letu z nekaj premoženja, stalno službo, letnimi dohodki K 36.000 išče znanstva v svrho poznejše ženitve z gospodično v starosti 19—25 let, ki razpolaga s nekaj premoženjem. Mlade vdove brez otrok niso izključene. Le resne ponudbe s sliko pod .Resnost 6818* do 15. septembra na upravništvo Slovenskega Naroda. 6818
Meblirana iona s nrsno
gospe.   Ponudbe pod .Soba* poštno
ležeče Ljubljana. 6807
Sir Trapist
v hlebih pe       do 2 kg
Domači sir (Topfen)
Čajno maslo (Theebatter)
v zavojih po Vs, lk In */i kg nudi samo na veliko Parna Mlafcara, Ifova Gradiška, Slavonija. 6826*
II...............■■.....■.......■■.......III ■......■■■Illiail
Mlađ mm,
ki bi rad kupil večjo dobičkanosno kavarno na Zg. Štajerskem, se Želi seznaniti s primerno ženo v starosti od 20-30 let s premoženjem v svrho skorajšnje ženltbe. Želi se znanja nemščine. Ponudbe pod .Kafeehaus 959, na Kienreich. anončna ekspedicija, Graz.
6781
vseh dolgosti, profil 14 — 22, ima v zalogi po nizki ceni tvrdka
železnina v Mariboru, Aleksandrova ul.  32  — 34,
Meitnl pogr. mod f LjatljinL
Globoko potrtega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je najina preljuba in predobra sestra in svakinja, gospa
v pondeJjek, 6". septembra ob 12. url opoldne, previđena sv. zakramenti za umirajoče, po kratki in mučni bolezni zaspala v Gospodu.
Pogieb se bode vršil v aredo, dne 8. septembra 19^:0 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Erjavčevi cesti štev. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
T Ljubljani, dne 6. septembra 1920.
Joiipina in Jakob Terpinr. sestra in svat
LI
47
D3A
M3F
31
28
s.
anska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd,  Celje,   Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wlen.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
K-
Gostilno
iščem pod vsakim pogojem. IzveŽbana v tej stroki. Naslov pove uprava. 6721
Pfi zelo zuHani ceni sova Mn\m, ptefii zračnice, šivalni stroji
deli, k ari 1 dne svetilke, gorilne itd,
Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji pri Batjelu, Ljubljana, Stari trg et. 28. 6524
Tyfl>3Ho pohištvene, potrebuje za JHl takoj   Tovarna Pokučtva
(Tvornica pokučtva) u Sunji, Hrvatska.
6621
la apn
Kupim
stroj za izdelovanje zarezne cementne strešne opeke. Ponudbe na I. Remžgar, trgovec, Žirovnica pri Cirknici. 6723
Še popolnoma poraben stroj za knjigoveze prodam. Naslov pove upravuištvo Slov. Naroda. 6770
Krompir
oran* pesaJeo in koruso kupuje
postavno iz katerikole železn. postaje. Ponudbe prosim z navedbo cene na H. Novak, Zagreb, Makslmirska c. 64. Telefon 20-60. 6757
Oddala se bodo
betonska dela elektrarne v Zagrade u po enotefli cenah, s preskrbo vsega materijala. Tozadevna pojasnila se dobe pri tvrdki Mihael Omahen v ViSnji gori, kamor se naj ponudbe naslove. * 6717
Dva izurjena elektroinfta-
fafoffa k* sta vajena izvrševati sa-Idltljd, mostojno hišne instalacije, istotako tudi montažo omrežja za nizko in visoko napetost, se sprejmeta takoj. .Plača po dogovoru. Event. stalna služba. Pismene ponudbe z izpričevali o dosedanjem delovanju je vposlati na upravnlštvo tega lista pod »E. B. 6640«
v kosih in drobno dobavlja na vagone
Ava, tovar. Laško,
Prvovrstni cigaretni papir in
stročnice znamke
Altesse"
po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Bonač, Ljab-jana, Šelenbnrgova ulice« 6442
m
Družabnika
z večjim kapitalom išče lesni trgovec v najlepšem kraju za lesno trgovino, kateri bi rad isto razširil. Ponudbe pod .Lesna trgovina 6788* na upravnistvo Slov. Naroda. 6788
žgalno pripravo za iganjekuko, steklenice nove in rabljene, sode od vina in žganja, barele od olja, ter železne in sode za zelje in cement. Pismene ponudbe na F. Cvek Kamnit 6727
Kontoristinia
zmožna stenografije in strojepisja, slovenske in nemške korespondence in starejša blarajničarka se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši, dobra plača po dogovoru. Ponudbe na upravnlštvo lista pod ;,Po dogovoru 672S". 6728
Konja
stari vinski je pri slabosti vsled sta rosti, pri težkočah v želodcu in pešanje moči pravo življenje za vzbujajoče sredstvo. Dva litra posije franko v najprej poslanih K 199.80, 1 liter za K 108. Benes Hertl, veleposestnik, grad Go-lič pri Konjicah, Slovenija. 6592
- Šivalni stroji dospeli -
za obrtao in rodbinske rabo v vseh opremah. Istotam se dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje.
Josip PeteBincj Ljubljane, Sv. Petra nas« 7.
Med] nn aro dna Špedicija
mil
Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek L, Zagreb Frankopanska 9.
Speditile mte ml carinjenje, pletenja b vlastitim ptdračtrenim kolima iti.
DnOustnjsko podjetje  MU  za  takojšnji nastop
radnika
popolnoma verziranega v knjigovodstvu in korespondenci. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, referencami in plačilno zahtevo naj se pošljejo pod „Industrijski uradnik/6833u na uprav.
Slovenskega Naroda. 6833
boform se zopet
Proti srbenju, svrabu, lišajem, ncčictostitn kože zahtevajte v najbiižnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr« FEeecha originalno Skabof orm. maiib.
Ne maže, ne puftča barve, brez duha. Po vteranju puder ,,Skaboforrn". Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico
Rih. Sušnik, 5,pri Zlatem jelenu" IT- Marijin trg.
Priporoča se cenjenim damam za izdelovanje
znikov ifl trebušnih pasov
natančno po životni meri, ter za vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejemajo se vsa popravila, kakor tudi stezniki v pranje. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
F. Kranje, M Mit)
Ljubljana, Sv. Petra cesta ltev< 28- 570-
Modni salon
tiuli-hui
ljubljana,
Židovska tel. 3» Dvorski trg 1.
Priporočam veliko izbiro najnovejših aa a dalo v, svilenih klobukov, čepic In alntnlkei za daaae in deklioe.
Peararila teina in
Žalni kloankl vadno v
talent.
f--\
A« de Haen
Kemijska   tvornica   „LIST"   Seelze   pri Hanoveru
KEMIKALIJE
za vaeakupno tehniko in farmacijo. Radi cenika in naročil naj se izvolijo intereaentl obrniti na zastopstvo: Tehnična poslovnica za
kemijsko industrijo.
Ing* Milan Rojan
Brzojavi: Eicbhorn.
Zagreb, Oundmllcava uli ob 20. Tale!— 11—a$.
Skladieee konsnr. U v U one kisline. 6637
Sobo v Zagrebu
saznanja visokoioec s sobo v Ljub-
Ponudbe pod ,M. P. S.* poste restante Zagreb I. 6776
Proda se
6780
umetni ml i 9
z vsem gospodarskim poslopjem in zemljiščem na Štajerskem za 400.000 kron. Kje, pove upiav. Slov. Naroda.
Klobuke
veterin In la kftebučevine
prebarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 6086
Tovarna los. Relch, Ljubljana.
Tovarna
z močno vodno silo na Gorenjskem, I prikladna za vaak obrat, v  dobrem j stanju, se proda pod ugodnimi pogoji, Več se poizve v pisarni Dr. Viljem Krei Či, odvetnik v Ljubljani, Wolfova uL 5/1 6772
z dobrimi spričevali v kako malo po-djetje v bližino Ljubljane ali v mesto. Cenjene ponudbe pod »Kuhar 6783" na
upravnistvo Siov. Naroda. 6783
Trebamo
vagon sanduka
za odpremu likera. Ponude učiniti na D' Elia & Horajević, Zagreb, Knkorlčeva nlka 30. 6792
uglašovalec glasovirjev In trgovec z glasbili
Ljubljana, VVolfeva uf. 12
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc:
nadim riektrotahnlcm materijal, betonsko železo, različen železni materija! in motorje. ZaMevaite paneobe
Gforgje Grujić
3«gra9, )filttt«a al. 15.
1 Ž*
HROVAT&KOMP.
LJUBLJANA !
;        vr "ova ul. 6- j
BRZOJAV I H aoVATPORTl
Nudimo la. kranjski
laneni flrnež
ra
pristno laneno olje
v vsaki količini, po najnižji tov. ceni. Za poštne poštfjatve prosimo po mogočnosti dopo-slati embalaže. 6447
Naznanilo.
Opozarjam stranke, da prevzemam vsa tozadevna naročila kakor tudi moderniziranje klobukov, tu v tovarni v Ljubljani pa ima isto pravico tvrdka Kovačevič i Terlan v Prešernovi ul. 5, ne pa potovi ljudje,kateri hodijo po mestu in prevzemajo naročila za moje ime, proti katerim bodem tozadevno postopal.
MMNC CtRAR,
6764 tovarna slamnikov in klobukov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani
Sapa partija
gonilnih Jermenov
doila.
Dobavna: „Brava"  lesna trgovska In latfvarrtfnka delniška dm J>«
Marin or.
ohištvo!!
jedilne in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do najsolinejšega izdelka. Vseh vrst pohištvo na dro in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva
Karola Preis, ftfc MM tf| 6.
Ceniki brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za na
BONBONE
kandita in slaSdee V8eh vrst naročajte le pri domači slovenski tvornici
Josip Raiiter - Soitani.
Prvovrstno blago, kakor: kolači, keksi, biškoti, fondant-, likerni in čokoladni bomboni, okraski za božično drevesce ter prvovrstno čajno pecivo, parkiji, Miklavži in barvano medeno blago.
Postrežba promptna.
Naročajte naravnost v tvornici ali pa v njenih zalogah; Ljubljana: POSCHL ALBERT, Gosposvetska cesta 7. Celje:        DEBENJAK ROZALIJA, Kralja Petra cesta 15. Maribor:    HMELAK VINKO, Slomškov trg 6. 6757
iil • podgane stenice • ščurki
in vsa zalega mora poginiti ako npotrebite HOja najbolj iskalana in pevsoal hvaljena sr dstva kakor : proti paljakim mliira 10 K. za podgane la miži atane K 10"—; za ščurke 10 K; i posebac moči* vrsta 20 K ; posebno močna tinktura za steafce 10 K; uničevalec ma^t K lt*—; prašek prati mrčessm 6 in 12 K; mazila prsti alta ari ljudeh 5 in 10 K; mašile za sil pri živini 6 in 10 K; prašek za sil v obleki In perilu 6 in 10 K; tinktva proti rarčtsu na sadja In zeleaiadi (uničevalec rastlin) 10 K; prašek proti mravljam 10 K; mazilo proti rarjem 10 K. Posiliš po povzetju. Zavod za ekspert M. Jmnker, Sagreb II., Petrin jaka nUoa S.
Glavno aaetsesrro za:
UNDERWOOD
pisalni stroj in
OPALOGRAPH
raamnolevalni aparat
Inse tvrenro
THE REX COa9 Uubiiana
Gradišče štet?. 10. Jfoltrao nrejna ponavitafea za vse pturaSke stroje.
LJAltSKA KREDITNA BANKA V UUBUAlf
— Brzojavni naslov: Banka LJubljana. — Delniška glavnica SOtOOO»OOQ — kr0*.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Beiervril nakladi 4S.000.000«— kron.
številka 261 In 413.
Olnvrrff z rsigervnmi 95,000.000«— krom.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Maribora, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Iz-nržuje vse bančne posle najlculantneje.
Sprejema ~nv u Kupale In prodale vae vrste vrednostnih papiriev, valut
vloge na knjižice in teko« račun 1 ta *****
ugodnemu obrestovanju
proti
vsakovrstne KREDITE 'VI
•