Št. 254 (16.291) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakri2 nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Go' . h.:i Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do i maja '945 \, okorni 'Slovenija' pod Voj.<:f>. 1 mala 1945 ou / osvobojenem Tr . __''ka Bil je edini tiskai A i N C b. £i |™ V; sužnjeni Evropi. TKST ■ ^- Tel. 040 77ba GORICA - Dtevaed 24 maggb 1 -Tel. 0481 ^ ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 - POSTTtiNA PLAČANA V GOTOVM 1500 LIR NAVG ibbonemento postale 4! legge 66296-Fiale dl Theste CARSO SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA last. Giraldi R. OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 )REK, 27. OKTOBRA 1998 Doba evra seje mčela Vlasta Bernard Pričakovanje za nadaljnje postopno zniževanje cene denarja v Italiji, ki je bila znatno nad povprečjem držav evropske monetarne unije, se je začelo takoj po 22. aprilu, ko je guverner Antonio Fazio zadnjic posegel po Škarjah in znižal uradno obrestno mero od 5, 5 na 5 odstotkov. Takoj potem je bila Italija v prvih majskih dneh tudi uradno sprejeta v elitni evrokrog, ki ga zdaj sestavlja enajst od petnajstih držav Članic Evropske unije. Dokaj utemeljeno se je takrat razširilo pričakovanje, da bo centralna banka takoj ubrala pot postopnega prilagajanja cene denarja v Itahji povprečju, ki velja v evropski navezi, s čimer bi se tudi izognila drastic-nejsim posegom ob koncu leta, ko bo uvedba evra zahtevala tim. konvergenco tudi na tem področju. Fazio se za namige ni zmenil, kljub povsem hladni inflaciji in niti takrat, ko so se v drugi polovici poletja zaCeh kazati prvi negativni znaki učinkovanja azijske in nato Se ruske finančne krize na italijanske makroekonomske kazalce. Njegova nepopustljivost se ni omehčala niti takrat, ko je Prodijeva vlada izdelala finančni zakon, Se manj pa so - vsaj na videz - zalegli vse očitnejši mednarodni pritiski na evropske centralne banke. Sef nemške Bunde-, sbank Hans Tietmayer je na pozive z onstran Atlantika, naj tudi Evropa po vzoru ZDA zniža ceno denarja v bran proti širjenju krize, odgovoril, da so te v Nemčiji in Franciji že dovolj nizke in da so najprej na vrsti države južne Evrope skupaj z Irsko. In res so v naslednjih dneh znižale svoje sklicne obrestne mere vse naštete države z izjemo - Italije. Fazio je odtno dovolj dobro predvidel možni razplet krize v vladni koaliciji in - zdaj lahko rečemo, da modro -počakal na njen epilog. Ze prvi pozitivni signal, Id ga je poslal D’Ale-mi v zvezi z reševanjem problema dela, je pokazal, da je zamenjava stanovalca v palači Chigi za guvernerja vse prej kot nezaželena. Novi premier zanj namreč ni neznanka, saj sta se v Času Prodjeve vlade večkrat sestala v palači Koch (sedežu centralne banke). Zato najbrž ni tvegano sklepati, da vlada med njima vzajemno spoštovanje in zaupanje, to pa je za Italijo pred vstopom v zahtevno dobo evra nedvomno zelo pomembno. ITALIJA / CENTRALNA BANKA ZNI2ALA URADNO OBRESTNO MERO OD 5 NA 4 ODSTOTKE Fazio opogumil novo vlado z znižanjem cene denarja RM - Po Šestih mesecih čakanja je Banka Italije včeraj znižala uradno obrestno mero od 5 na 4 odstotke, torej za okrogel odstotek, kar je presenetilo tudi najbolj optimistična pričakovanja. S tem je cena denarja padla na raven izpred 26 let, saj ni bila tako nizka vse od leta 1972. »Začenja se doba evra,« je zadovoljno komentiral zakladni minister Ciampi, medtem ko je neopremier D’Alema pripisal zaslugo sanaciji javnih financ, ka jo je izvedla Prodijeva vlada, in zaupanju v stabilnost nove vlade. Ze danes je pričakovati prve premike v strukturi obrestnih mer velikih italijanskih bank. Na 2. strani D'Alema znatno ublažil ostrino senatorja Cossige RIM - Predsednik vlade Massimo D’Alema, ki je včeraj senatorjem orisal programske smernice svoje vlade, je v svojem ekspozeju spet ponudil Polu svoboščin dialog in skupno reformo volilnih pravil. Premier je bil v svojem izvajanju veliko bolj umirjen od zaveznika, bivšega predsednika Francesca Cossige, ki je ostro napadel Silvia Berlusconija in ga obtožil, da je imela sobotna manifestacija prevratniški značaj. Terminsko podporo D’Alemovi vladi je napovedal tudi senator Antonio Di Pietro, 'ki je sicer zelo kritičen do sodelovanja med Ojko in Cossigo. Na 2. strani ZAŠČITA MANJŠINE / MNENJE POROČEVALCA MASELLIJA > D’Alema bo do Slovencev odprl, kot je bil odprt Prodi« Zaščitni osnutek v poslanski komisiji morda decembra Kaos na Malpensi se še ni polegel MILAN - Po prvem dnevu popotne zmede in neverjetnih težav tisočev potnikov, se položaj na novem lombardskem letališču Mal-pensa 2000 tudi včeraj ni bistveno izboljšal, tako da so morali termninal za eno uro zapreti in odpovedati najmanj 50 poletov, med njimi tudi za Ronke. Na 25. strani Stbija umika vojsko s Kosova PRIŠTINA - Miloševič je zaCel vCe-raj množično umikati vojaške sile s Kosova, da bi tako zadostil zahtevam zahodnih zaveznikov ter se izognil letalskim napadom Nato pakta. Jugosla-vanska vojska se mora do danes ponoči vrniti na položaje izpred šestih mesecev. Na 24. strani Boris Jelcin spet zbolel MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin ima spet zdrastvene težave, zaradi česar se danes ne bo mogel udeležiti vrha z Evropsko unijo na Dunaju. Uradni viri so sporočili, da trpi za »astenijo«, zelo verjetno pa gre za resnejše probleme. Na 24. strani RIM - »Ne vidim razlogov, da bi nova vlada spremenila odprta Stališča do zaščite slovenske manjšine, ki jih je zagovarjal Romano Prodi«. Poslanec Oljke Domenico Maselli, ki je poročevalec zaščitnega zakona v komisiji za ustavna vprašanja, je torej prepričan, da bo novi premier Massimo D’Alema vztrajal na Prodijevi poti. Po vladni krizi bo v prihodnjih dneh spet stekel parlamentarni postopek, najprej v že nameščeni ožji delovni skupini in nato v poslanski komisiji za ustavna vprašanja. Ce ne bo dodatnih zapletov - meni Maselli - bo zakonski predlog priromal v pristojno komisijo predvidoma sredi decembra. Na 2.strani florgiulia Široka izbira KRIZANTEM v posodah in odrezanih. • LASTNA PROIZVODNJA • STARANO AN - Ulica Acacie 5 - Tel. 0481-481715 VALTER DEL DO GORIVA IN MAZILA VSEH VRST • VRTNARSTVO • ZASTOPNIK FENDT • DELAVNICA IN SERVIS KOPRIVNO (GO) Poslanec Ranieri najbrž naslednik podtajnika Fassina RIM - Poslanec levih demokratov Umberto Ranieri se bo v novi vladi kot podtajnik na zunanjem ministrstvu ukvarjal z odnosi s srednjo in vzhodno Evropo (torej tudi s Slovenijo) in najbrž tudi s slovensko manjšino. Vest je še neuradna, saj mora novega podtajnika imenovati ministrski svet. Ranieri naj bi se na Farnesini ukvarjal z vprašanjih, ki jih je v vladi Romana Prodija spremljal Piero Fassino. Slednji je bil, kot znano, imenovan za novega ministra za zunanjo trgovino. Ministrski svet je namesto Fassina sprva imenoval Giangiacoma Migoneja (LD), predsednika senatne komisije za zunanje zadeve, ki pa je imenovanje zavrnil. Na S.strani V etru glas radia Agora-Korotan CELOVEC - Včeraj je začela z oddajanjem zasebna slovenska radijska postaja na Koroškem Agora/Korotan. Obe radijski družbi oddajata na skupni frekvenci celodnevni program, ki je pretežno v slovenskem jeziku. Radio Korotan je namenjen predvsem koroškim Slovencem in mladim, Agora pa je usmerjen v prostor Alpe-Jadran. Postaja je začela oddajati včeraj na dan avstrijskega državnega praznika. Njegovo oddajo so pozdravili avstrijski in slovenski predsednik Klestil in Kučan, kancler Klima in zunanji minister Frlec. Na 3. strani Trst: vlada zahteva resnico o izgredih TRST - Ministrica za notranje zadeve Rosa Russo Jervolino bo uvedla preiskavo o sobotnih izgredih pred vhodom v staro pristanišče. To je sinoči zagotovila senatorju Oljke Fulviu Cameri-niju in predstavnikom socialnih centrov. Srečanja sta se udeležila tudi Sef policije Domenico Masone in podtajnik na ministrstvu za pravosodje Franco Corleone. Včeraj dopoldne so si izvedenci ogledali vojašnico pri BriSCikih in ugotovili, da je primerna za namestitev beguncev. Na 5. strani Pokrajinska konferenca o šolski mreži na Goriškem GORICA - Včeraj je bilo v Gorici prvo zasedanje pokrajinske konference za reorganizacijo šolske mreže. Konferenca bo morala do konca leta izdelati načrt združevanja Sol, ki ga za priznanje avtonomije zahteva šolske reforma. Pokrajinska odbornica za šolstvo nam je povedala, da bodo za slovenske Sole upoštevali predloge slovenskih javnih upraviteljev ter šolskih in dragih družbenih komponent manjšine. Na 23. strani Tatovi v prostorih naSih organizacij TRST - Tatovi so izkoristili konec tedna, ko v prostorih ni nikogar, in vdrli na sedež Sindikata slovenske Sole, Slorija, Rodu modrega vala in v urad arhitekta Mitje Raceta. Za sabo so pustili precejšnje razdejanje, poškodovali so tudi vsa notranja vrata, ki so bila zaklenjena, kaže pa, da so Se največ škode naredili v uradih Slorija. Na 6. strani MONETARNA POLITIKA / SEST MESECEV PO ZADNJEM ZN12ANJU GUVERNER FAZIO PRESENETLJIVO »RADODAREN« Uradna obrestna mera 4% Nepričakovana dobrodošlica 0'Alemovi vladi - Clampi: Doba evra se je začela - Zadovoljstvo sindikatov, zdaj načrti za naložbe - Velike banke napovedujejo prilagoditev, ki jo terjajo delodajalci RIM - Guverner Banke Italije Antonio Fazio je včeraj pripravil nemajhno presenečenje, ko je - sicer pričakovano - znižal uradno obrestno mero, vendar je to storil povsem nepričakovano po razsežnosti spusta, namreč za odstotek. Uradna obrestna mera se je tako znižala od 5 na 4 odstotke in bo začela veljati že danes, v enaki meri, od 6, 50 na 5, 50 pa je Fazio znižal tudi obrestno stopnjo na anticipacije s fiksno zapadlostjo. Za pol odstotka (od 4, 25% na 3, 75%) je od danes nižja tudi obrestna mera na kmetijske menice. Guverner centralne banke je dolgo terjano potezo utemeljil z inflacijskim trendom pod popolnim nadzorom, šibkostjo široke porabe, nespremenjenim davčnim prilivom po reformi davčnega sistema, s sprostitvijo finančnih napetosti in z zanesljivim sprejetjem finančnega zakona za prihodnje leto. »Inflacijska stopnja ostaja precej pod dvema odstotkoma, in to v kontekstu gospodarske dejavnosti, ki jo označujejo zmerna široka poraba, investicije in izvoz,« je zapisano v madnem sporočilu Banke Italije. »Od julija sem se je rast monetarne mase v obtoku upočasnila in se približala meji 5 odstotkov, ki je bila določena za letno raven. Podatki o potrebah zakladništva v avgustu in potrjeni septembra, so izključili možnost, da bi letos izvedena široka davčna reforma povzročila znižanje davčnega priliva,« ugotavlja centralna banka in dodaja: »Mednarodne finančne napetosti iz sredine avgusta so se v zadnjem času ublažile in povzročile znižanje obrestnih mer v glavnih industrializiranih državah in v Evropi. Na koncu pa je prišla še potrditev pobtične obveze o odobritvi že pripravljenega finančnega zakona za leto 1999.« Antonio Fazio je tako včeraj še enkrat presenetil gospodarsko in politično javnost in se po šestih mesecih odlašanja (zadnji poseg v ceno denarja je bil 22. aprila letos z znižanjem za pol dostotka, na 5 odstotkov) in pritiskov tako doma kot iz tujine odločil, da kar zajetno poprime za monetarne škarje. Previdni guverner se je očitno prepričal, da so izpolnjeni vsi pogoji in da so morebitna tveganja pod popolnim nadzorom. Včerajšnje znižanje cene denarja je prvi tovrstni poseg v dobi evra in pomeni začetek zadnje faze monetarne konvergence pred uvedbo evra, ko se morajo obrestne stopnje enajstih držav monetarne unije uskladiti na skupno povprečno raven (trenutno na okrog 3, 3 odstotka, kolikor znašajo v Nemčiji in Franciji). Glede na to si je Fazio z odločenjšim posegom v ceno denarja v bistvu le olajšal delo do konca leta, saj bi bil v nasprotnem primeru prisiljen k pretirano drastičnemu ukrepanju, ki gotovo ne bi ostalo brez učinkov na obstoječa finančna ravnovesja. Po drugi strani pa je ukrep v bistvu le prilagoditev uradne obrestne mere tržni ceni denarja, ki se je v zadnjem času zelo znižala in v bistvu anticipirala potezo centralne banke. Odmevi in komentarji na Fazi-ov poseg so bili seveda pozitivni, med prvimi sta se oglasila novi premier D’Alema (ki je dejal, da je ta signal tudi sad dobrega dela Prodijeve vlade) in zakladni minister Ciampi (po katerem se zdaj konkretno začenja doba evra), medtem ko so sindikati opozorib, da je napočil tudi čas investicijskega zagona. Delodajalci so k temu dodab upanje, da se bodo novi ceni denarja takoj prilagodile tudi banke, njihova želja pa se lahko zelo hitro spremeniti v resničnost: po neuradnih virih naj bi Unicredit, Banca Intesa in druge velike grupe že danes napovedale prilagoditev svojega sistema obrestnih stopenj, in to v enaki meri kot se je znižala uradna eskomptna mera. ZAKONSKA ZAŠČITA / MNENJE POROČEVALCA DOMENICA MASELLIJA »Tudi nova vladna večina bo odprta do Slovencev« »Sredi decembra osnutek v komisiji za ustavna vprašanja« RIM - »Ne vidim razlogov, da bi nova vlada spremenila odprta stališča do zakonske zaščite slovenske manjšine, ki jih je dosledno zagovarjala levosredinska koalicija Romana Prodija«. Poslanec Oljke Domenico Ma-selli, ki je poročevalec zaščitnega zakona v komisiji za ustavna vprašanja, je prepričan, da bo Massi-mo D’Alema vztrajal na Prodijevi poti in da bo po vladni krizi kmalu spet stekel parlamentarni postopek; najprej v že nameščeni ožji delovni skupini in nato v poslanski komisiji za ustavna vprašanja. Padec Prodijevega kabineta je vsekakor v proceduri zaustavil postopek, o katerem so poslanci pred krizo že dosegli okvirni dogovor. Rok za predložitev popravkov, ki naj bi sprva zapadel 5. novembra, bo podaljšan za nekaj tednov, kar velja tudi za napovedane avdicije, ki bodo najbrž potekale sredi prihodnjega meseca in to v času, ko se bo zbornica ukvarjala s finančnim zakonom in proračunom. Ce ne bo dodatnih zapletov - meni Maselli - bo zakonski predlog priromal v pristojno komisijo predvidoma sredi decembra. Ožji odbor bo prisluhnil stališčem predsednika Dežele in predsednika deželnega sveta, načelnikov deželnih skupin, tržaškega in goriškega župana, predsednike tržaške, videmske in goriške pokrajine ter vseh, ki bodo zanje zaprosili. Poročevalec je torej zmerno optimist in je prepričan, da tudi zamenjava na čelu ustavne komisije ne bo negativno vplivala na postopek zaščitnega zakona. Dosedanja predsednica komisije Rosa Rus s o Jervolino iz vrst Ljudske stranke je namreč nova notranja ministrica, glavni (in doslej tudi edini) kandidat za njeno nasledstvo je nekdanji minister Antonio Maccanico, ki ga ni v vladi Massima D’Aleme. Slovenci Mac-canica, bivšega republikanca, ki sedaj pripada majhni sredinski stranki, poznamo kot oblikovalca znanega omejevalnega vladnega zaščitnega predloga. V tržaških kronikah je znan tudi kot minister Prodijeve vlade, ki so ga tržaški desničarji in istrski begunci glasno izžvižgali na Trgu Unita, le zato, ker je izkazal odprtost do Slovenije in Slovencev. »V novi vladi sedi Pie-ro Fassino, ki se bo tudi kot minister za zunanjo trgovino gotovo prizadeval za zaščito vaše manjšine, čeprav se bo prvenstveno ukvarjal s pretežno gospodarskim resorjem. Fassino zelo dobro pozna vašo situacijo in vam bo gotovo stal še naprej ob strani. Z manjšinsko zaščito se bo verjetno ukvarjal tudi eden od podsekretarjev na zunanjem ministrstvu«, nam je še povedal poslanec Maselli. Verjetno bo Fassinovo mesto na Farnesini, kot poročamo na tretji strani, prevzel Umberto Ranieri. S.T. Poročevalec zakonske zaščite posl. Domenico Maselli D’Alema spet ponudil Polu dialog o pravilih RIM - Bivši predsednik republike France-sco Cossiga je prešel v ostro ofenzivo proti voditelju Pola svoboščin Silviu Berlusconiju, saj je v neštetih izjavah in intervjujih ocenil sobotno manifestacijo desne sredine v Rimu kot prevratniško, izpostavil je konflikt interesov, ki ga Berlusconi še ni razrešil, saj je glavni delničar Me-diaseta in obenem voditelj politične opozicije, ostro napadel Ber-lusocnijevo zlorabljanje Alda Mora. Predsednik vlade Massimo D’Alema pa je, kot že v Porečah, tudi včeraj v senatu med ekspoze-jem o programu svoje vlade, ubral drugačno pot. Polu svoboščin je ponudil roko dialoga za reformo volilnih pravil in, zakaj ne, tudi nekaterih členov ustave. In skušal je pomiriti tudi Mediaset, saj ta vlada noče pritiskati na podjetja, ki so skupno bogastvo države. Massimo D’Alema je v svojem ekspozeju v senatu razvil razmišljanje, ki ga je začel v poslanski zbornici, predvsem pa je pazil, da bi znižal politično temperaturo in umiril nekoliko situacijo. Ob tem, da je ponudil roko dialoga opoziciji, pa jo je tudi pozval, naj tudi sama ne zaostruje napetosti. Dodal je, da je želja, naj bi si državljani sami izbrali vlado, povsem legitimna in sam ji ne bo nasprotoval. Ce pol želi doseči ta cilj, je dodal premier, naj pospeši dogovarjanje o reformi volilnih pravil. D‘Alema je dejal, da se je njegova vlada sad izrednih razmer, ven- dar to ne pomeni, da bi bila v nasprotju z ustavo ali pa anomalija. Zavezništvo Oljke s Cossuttovimi Italijanskimi komunisti ih Cossigovo UDR ni v nasprotju z bipolarnostjo, prav tako sodelovanje Oljke in Cossige ni prekucija, saj je UDR že podprl dokument o finančnem in gospodarskem načrtovanju in širitev zveze NATO. Predvsem pa je po mnenju Massima D'Akne Italija potrebovala v tem obdobju vlado, saj na primer uvedba skupne devize evro ni samo tehnično-finančno vprašanje, ampak pomemben politični dogodek. Predsednik vlade se je tudi zavzel, da bi senatorji zelo pospešeno preučili in odobrili finančni zakon. Zaradi vladne krize je namreč minilo veliko dragocenega časa, parlament mora res pohiteti, če naj bo finančni zakon odobren pred koncem leta. Takoj po D’Alemo-vem ekspozeju se je začela debata, ki je bila manj napeta kot v zbornici, a je privedla do nekaterih incidentov. Tako je predsednik senata Nicola Mancino zelo ostro repliciral senatorju FI Et-toreju Rotelliju, ki je kritiziral predsednika republike in podčrtal, da je Scalfaro ravnal v skladu z ustavnimi pravili. V debato je včeraj posegel tudi senator Antonio Di Pietro, ki je sicer obljubil podporo vladi, obenem pa se zavzel za čimprejšnje volitve. Senator, ki je branil perspektivo Oljke, je izrekel neke vrste terminsko zaupnico. PRESEŽNIKI / DA BI S TAMKAJŠNJIMI MINISTRI SPET PREUČILA PROBLEM ILEGALNEGA PREBEGA Notranja ministrica Rosa Russo Jervolino jutri v Albaniji Pri Vlori niso našli morebitnih preživelih trčenja med gumenjakoma - Albanska policija napoveduje širokopotezno akcijo proti kriminalu RIM - V vlorskem zalivu še iščejo prebežnike, ki so padli v vodo v nedeljo po trčenju gumenjaka, s katerim so bili namenjeni v Italijo, in plovila, ki se je vračalo v Albanijo. Tragedija pred Vloro je spodbudila albansko vlado k aktivnejši vlogi v preprečevanju ilegalnega prevažanja beguncev. Odstavljena sta bila šefa policijskih ko-misarjatov, ki bi morala nadzorovati zaliv, poleg tega pa je vlada napovedala obsežno akcijo, s katero naj bi zaplenila dober del plovil, s katerimi krajevni kriminal prevaža prebežnike v Italijo. V svoji akciji naj bi se policija poslužila določila albanskega zakona, ki prepoveduje nevarnim plovilom, da se odaljijo več kot 6 milj od obale. Notranji minister Peter Koci, s katerim je včeraj ostro protestirala italijanska notranja ministrica Rosa Russo Jervolino, je Ansi povedal, da je zaplemba gumenjakov zelo komplesna zadeva, saj ni nobenih jasnih določil in sodstvo vrne plovila lastnikom že nekaj ur po zaplembi. To je eden prvih korakov albanske vlade v boju proti kriminalu in ilegalnemu prevažanju prebežnikov. Sicer pa bo jutri Rosa Russo Jervolino v Tirani, da bi z albanskimi upravitelji preverila možne rešitve, ki naj bi zaustavile veletok beguncev. Ker je bilo morje v Otrantskem prelivu zelo razburkano, minulo noč ni bilo novih izkrcanj prebežnikov, vendar kaže, da se bo tok prebežnikov nadaljeval, komaj se bodo vremenske razmere umirile. Po novicah, ki so jih zbrali prostovoljci Karitasa in drugih organizacij, ki pomagajo prebežnikom v zbirnih središčih, naj bi organizacija, ki prevaža prebežnike, ubrala nekoliko drugačno pot. Pre-bežniki naj bi bili na ladji, ki pluje izven teritorialnih voda nekje med Italijo, Abanijo in Grčijo, z gumenjaki pa naj bi nato izkrcavali begunce ob ugodnejših vremenskih razmerah. Tehnika je podobna oni, ki se je poslužujejo tihotapci cigaret, ki natovarjajo tovor tobaka na ladjah izven teritorialnih voda, nato pa ga s hitrimi gliserji pretihotapijo do Italije. Preiskovalci so sklenili, da bodo dosedanje novice poglobili. O prebežnikih je spet spregovoril predsednik vlade Massimo D’Alema, ki je tudi pri reševanju tega vprašanja, ubral pot svojega predhodnika Romana Prodija. Poudaril je, da je potrebna po eni strani politika odprtosti, obenem pa tudi odločnosti. Predvsem pa je treba s sosedi skleniti dogovore, ki bodo omogočili vračanje ilegalnih prebežnikov. D’Alema je tudi dejal, da problem ne more biti samo italijanski, ampak se ga mora lotiti Evropa, toda odgovor pristojne evropske komisarke Emme Bonino ni bil zelo spodbuden. H RIM / ZUNANJE MINISTRSTVO n CELOVEC / NA DAN AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA Piera Fassina bo baje nasledil Umberto Ranieri Kandidat zo podsekretarja je sedaj »zunanji minister« LD RIM - Poslanec levih demokratov Umberto Ranieri (na sliki) se bo v novi vladi kot podtajnik na zunanjem ministrstvu ukvarjal z odnosi s srednjo in vzhodno Evropo (torej tudi s Slovenijo) in najbrž tudi s slovensko manjšino. Vest je Se neuradna, saj mora novega podtajnika imenovati ministrski svet, ki se bo sestal v prihodnjih dneh. Ranieri naj bi se na Farne-sini ukvarjal z vprašanji, ki jih je v vladi Romana Prodija spremljal njegov somišljenik fie-ro Fassino. Slednji je bil, kot znano, imenovan za novega ministra za zunanjo trgovino. Ranieri se bo na ministrstvu za zunanje zadeve pridružil somišljeniku Rinu Serriju, zastopnici Ljudske stranke Patrizii Toia in senatorju Valentinu Martelliju, ki je bil leta 1996 na Sardiniji izvoljen na listi Nacionalnega zavezništva, nato pa je prestopil v Cossi-govo stranko UDR. Ministrski svet je namesto Fassina sprva za Četrtega podsekretarja Farne-sine imenoval Giangia-coma Migoneja (LD), predsednika senatne komisije za zunanje zadeve, ki pa je imenovanje takoj zavrnil baje zaradi nesoglasij z mi- nistrom Lambertom Di-nijem. 51-letni Umberto Ranieri je doma iz Neaplja, svojo politično kariero je začel v KPI, kjer je svojCas veljal za enega najtesnejših sodelavcev Giorgia Napolitana. Na listi KPI je bil najprej izvoljen v senat, nato na listah DSL pa dvakrat zaporedoma v poslansko zbornico. Trenutno je Član poslanske komisije za zunanje zadeve, pri levih demokratih pa odgovarja za zunanjo politiko. Pri vodenju tega resorja je nadomestil Fassina, potem ko je bil slednji imenovan za podtajnika v Prodijevem kabinetu. Ranieri je eden od podpisnikov zakonskega predloga LD za zaščito slovenske manjšine, ki ga je poročevalec v pristojni komisiji Do-menico Maselli uporabil kot eno izhodišč za znani zaščitni predlog. Pred nekaj meseci je Ranieri z delegacijama tržaških in deželnih LD (v njej sta bila tudi Miloš Budin in Igor Dolenc) obiskal Ljubljano in Zagreb, kjer je lahko pobliže spoznal realnost teh dneh držav. »Zunanji minister« LD velja tudi za dobrega poznavalca sredozemskih držav. Kulturno društvo IVAN TRINKO iz Čedada Zveza slovenskih kulturnih društev Založništvo tržaškega tiska vabijo na predstavitev knjige NUOVA POESIA SLOVENA (Uredil in prevedel Michele Obit) Ob navzočnosti avtorjev bosta nastopila gledališka igralca Nikla Panizon in Andrea Zuccolo Za glasbeno kuliso bo poskrbela skupina AUTODAFE VeCer poezije in glasbe bo jutri, 28. oktobra 1998 ob 20.30 v Čedadu, v gostilni Ai tre re - Stretta S. Valentino 31 TOPLO VABLJENI Začetek oddaj manjšinske postaje Agora-Korotan Manjšinski radio sta med drugimi pozdravila predsednika Klestil in Kučan CELOVEC - Koroški Slovenci so včeraj, na dan avstrijskega državnega praznika v spomin na razglasitev avstrijske nevtralnosti 26. oktobra 1955, slovesno stopili v novo medijsko obdobje. Ob 6. uri zjutraj je s svojo prvo oddajo začel Radio Korotan, ob 10. uri pa se se je v eter prvič vključil Se Radio Agora. Obe radijski družbi izmenično oddajata na skupni frekvenci 105, 5 MHz (106, 8 in 100, 9) celodnevni radijski program - pretežno v slovenščini, nekaj pa tudi v nemščini. Radio Korotan se obrača predvsem na koroške Slovence in mladino, medtem ko je Radio Agora usmerjen ne le na Koroško, temveC v celoten prostor Alpe-Jadran. ■Radio Agora/Korotan je spomladi letos dobil skupno licenco za prvi zasebni manjšinski radio na Koroškem. S tem se je uresničila dolgoletna želja koroških Slovencev po celodnevnem, pretežno slovenskem radijskem sporedu, kajti doslej je v slovenskem jeziku oddajal samo slovenski oddelek celovškega studia ORF-a, vendar samo 50 minut dnevno. Start prvega manjšinskega radia je nadvse uspel, pozdravne besede so mdr. spregovorili državna predsednika Avstrije in Slovenije Thomas Klestil in Milan Kučan, avstrijski zvezni kancler Viktor Klima, slovenski zunanji minister Boris Frlec ter predstavniki vseh merodajnih Prva »posadka« radia Korotan političnih, kulturnih in ostalih organizacij koroških Slovencev ter tudi predstavniki nemške večine. Izpostavili so predvsem dejstvo, da je manjšina dobila nov pomemben mediji, s katerim se bo moCno povečala prisotnost slovenske besede (in tudi glasbe) v deželi. Dejstvo, da oba ra- _______ČEDAD / POBUDA KD IVANA TRINKA IN ZSKD_ Vabilo k spoznavanju vsem, ki so pripravljeni na dialog Jutri začetek s predstavitvijo antologije nove slovenskepoeziji ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev tudi letos organizira ciklus večerov pod geslom »Spoznajmo se - Cono-sciamoci«, ki niso namenjeni le Benečanom, pač pa vsem, ki imajo na Cedajskem in širše v obmejnem prostoru željo po medsebojni kulturni izmenjavi. V okviru te, lahko rečemo zelo posrečene zamisli, je bilo v več letih organiziranih veliko kakovostnih kulturnih pobud, od razstav do nastopov pevskih zborov ali predstavitev knjižnih prvencev. Ta ponudba želi biti, in to tudi dejansko je, tehten prispevek kulturnemu dogajanju mesta Čedad in njegove okolice, teži pa tudi k vse tesnejši povezavi in sodelovanju s Posočjem. Letos obsega ciklus štiri kulturne večere, od katerih se bosta dva odvijala v znani mestni gostilni »Antiča osteria Ai tre re«, v Ulici Stretta S. Valentino 31, dva pa v prostorih knjižnice »Ivan Trinko«, v Ulici 9 ago-sto 8. Jutri zvečer bo ob 20.30 v gostilni »-Tre re« na sporedu prvi večer, s predstavitvijo antologije o novi slovenski poeziji, ki jo je uredil in v italijanščino prevedel časnikar tednika Novi Matajur in pesnik Miha Obit (na fotografiji) . Ob predstavitvi bosta nekatere pesmi prebrala Nikla Panizzon in rjev. V petek, 6. novembra, pa bo v knjižnici I. Trinko, ob 18.30 večer, namenjen »Tolminskim pravljicam in pripovedkam« v sliki in besedi. Sodelovala bosta Jana in Janez Dolenc, razstava pa bo ostala odprta za ogled do konca novembra. (du) dia oddajata v obeh deželnih jezikih, pa naj bi bil dodaten prispevek k boljšemu razumevanju in k mirnem sožitju med narodoma na Koroškem. Radio Agora in Radio Korotan bosta oddajala vsak po dvanajst ur dnevno. Agora (Avtonomno gibanje odprtega radia) kot nekomecialni radio od 10.00 do 14.00 ure in od 18.00 do 02.00 ure, Korotan kot komercialno podjetje pa od 02.00 do 10.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure. Medtem ko je Radio Korotan (glavni lastniki družbe so Narodni svet Koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Slovenska gospodarska zveza in Dom v Tinjah) bolj konservativno usmerjen, spada Radio Agora v levo-li-beralni tabor. Poslovodja pri Radio Korotan sta Marijan Pipp in Hanzi Tomažič, glavna urednica pa Marica Stern-Kušej, pri Radio Agora pa vodi posle bančni strokovnjak Kristijan Schellander, programski šef pa je TržaCan Peter RuStia. Agora ima svoje prostore mestni četrti Trnja vas, Radio Korotan v centru mesta v Mohorjevi hiši. Dejstvo, da je tudi na tem področju prišlo do bipolarnosti pri obeh radijskih družbah ne vidijo kot breme, temveč kot dodatno motivacijo, da bi oblikovali Čimbolj kvaliteten program za poslušalce. Poudarjeno je bilo, da uredništvi dobro sodelujeta. Ivan Lukan Andrea Zuccolo, sodelovala pa bo tudi glasbena skupina »-Autodafe« iz Slovenije. Kot je znano, je antologija izšla julija letos pri Založništvu tržaškega tiska in je doživela odmevno krstno predstavitev v okviru Mittelfesta. Deležna je bila tudi laskavih ocen, med katerimi naj omenimo prispevek, objavljen na dnevniku »II sole 24 ore« izpod peresa Franca Loia, enega največjih italijanskih pesnikov. Drugi večer je na programu v petek, 30. oktobra, ob 18.30 v prostorih knjižnice »-Ivan Trinko«, kjer bo predstavitev knjige prof. Lojzke Bratuž z videmske univerze »Gorica v slovenski književnosti« in njenega italijanskega prevoda, za katerega je poskrbela prof. Marija Kacin. Prisotni bosta tako avtorica kot prevajalka. Sledila bodta še dva večera v novembru in sicer v sredo, 4. novembra, ko bo v gostilni »Tre re« ob 20.30 predstavitev prve številke videmske revije kulture in kreativnosti »KOAN«, ob prisotnosti urednikov in avto- NOVICE Prireditve koroških Slovencev ob avstrijskem državnem prazniku CELOVEC - Slovenska kulturna društva na Južnem Koroškem so tudi letos s številnimi dvojezičnimi prireditvami pod geslom »Dober večer, sosed - Čuten Abend, Nachbar« počastili avstrijski državni praznik v spomin na razglasitev nevtralnosti države 26. oktobra 1955. Prireditve so organizirali na RadiSah, v Dobrli vasi, Železni Kapli, Rožeku in v Borovljah, osrednja tema dobro obiskanih večerov pa je bilo aktualno vprašanje dvojezične vzgoje na Južnem Koroškem oz. zahteva po rešitvi tega vprašanja z deželnim zakonom, ki bi končno zagotovil ustanavljanje javnih dvojezičnih otroških vrtcev na celotnem dvojezičnem ozemlju. V Šentjakobu v Rožu so pojem sosedstva razširili na druge kontinente - tokrat na afriško državo Mozambique, od koder je prihajala glasbeno-fol-kloma skupina Timbala ta Venacio, ki je s pesmi in plesi navdušila številno publiko. (I.L.) Elanu nagrada za varnost plovil LIGNANO - V okviru sejma rabljenih plovil, ki so ga odprli v soboto v Aprilii marittimi pri Lignanu, so podelili nagrado »bricola d’oro« za varnost turističnih plovil. Prvo nagrado je osvojilo zrduže-nje«I ragazzi del Parsifal« (poimenovano je po jahti, ki se je potopila pred poldrugim letom, v brodolomu pa je izgubilo življenje pet italijanskih jadralcev) za studijo o novih varnostnih napravah, na drugem mestu je bil Elan marine zaradi tehnologije za gradnjo plovil, na tretjem mestu pa britanski projektant Brian Miles, ki načrtuje posebna plovila za reševalne akcije z vsakim vremenom. Žiriji je predsedoval admiral Sergio De Stefano, ki je direktor morskih služb FJK. LJUBLJANA / PREDOČ1L1 SO MU PROBLEM MESTE OBČINE KOPER Predsednik Milan Kučan sprejel koprske upravitelje Upravitelji pisali tudi predsedniku DZ Janezu Podobniku LJUBLJANA - Predsednik republike Milana Kučana so predstavniki občine Koper, ki so se z njim srečali na svojo željo, seznanili z zapleti, ki so nastali po odločitvi ustavnega sodišča, da mestna občina Koper ni v skladu z ustavo in da se občinskim organom podaljša mandat do nastopa mandata organov novou-stavljenih občin na območju sedanje mestne občine Koper. Predsednik Kučan je menil, da je razprava o občini Koper brez potrebe spolitizirana s tem, da je zapostavljena in’ podcenjena volja prebivalcev občine Koper. Vnašanje mednarodnih razsežnosti in meddržavnih odnosov v to razpravo in v strankarske spopade pa se mu zdi neodgovorno. Predsednik je ponovil svoje že izraženo mnenje, da bi bilo modro in odgovorno, če bi vlada in državni zbor skupaj pregledala ne le organiziranost Kopra, temveč celotne razmere, povezane z ustanavljanjem občin. Po nedavni ustanovitvi še novega števila občin namreč nastaja vtis, da se je z njihovim ustanavljanjem razvrednotilo vsa merila, ki jih za občino določa Zakon o lokalni samoupravi. Tako je ostalo le še merilo, ki je po predsednikovem mnenju najpomembnejše, to pa je volja ljudi, ki živijo na območju krajev, ki tvorijo občino. Nedopustno je, da bi pri Ko- NOVICE Deželni svet bo izvolil odbor za radiotelevizijsko službo TRST - Danes bo zasedal deželni svet, ki bo med drugim izvolil devet predstsavanikov novega deželnega odbora za radiotelevizijsko službo. Na dnevnem jedu so tudi jamstva, ki bi bila potrebna v primeru, da bi mednarodni olimpijski odbor izbral naše kraje za olimpijado leta 2006 »brez meja«. Nasprotovanje znižanju cene deželnega bencija TRST - Deželni svetovalec Paolo Fontanelli (SIK) je izrazil nasprotovanje ponovnemu znižanju cene deželnega bencina, da bi ga tako prilagodih znižanju cene bencina v Sloveniji. Fontanelli ugotavlja, da voznike Furlanije-Julijske krajine ne privablja več nakup bencina onstran meje, ponovno znižane cene pa bo privedlo do povečanja rabe zasebnih vozil in s tem povečanja zračnega onesnaženja. Predstavili raziskavo o tisku in mladoletnikih VIDEM- Deželni varuh za pravice mladoletnih Francesco Milanese je včeraj predstavil prve izide raziskave o poročanju o mladoletnikih na medijih Furlanije-Julijske krajine. Z deželnim odbornikom za zdravstvo in socialne probleme Aldom Ariisom jo je predstavil Silvano di Varmo, ki je predsednik jamstvenega odbora za poročanje o mladoletnikih, pa tudi predsednik deželne novinarske zbornice. Povedal je, da v eni četrtmi primerov pišejo o mladoletnikih zaradi primerov črne kronike, samo v 10 odstotkih primerov pa v zvezi s pozitivnimi dogodki. Imen mediji sicer v glavnem ne objavljajo, ker to med drugim prepovedujejo zakoni, velikokrat pa je mladoletnik vseeno razpoznaven iz splošnega opisa dogajanj. Namen varuha je, da bi nadaljevali z delovanjem jamstvenega odbora za poročanje o mladoletnikih. pni šli mimo volje ljudi, je opozoril predsednik Kučan. Prizadeti in zainteresirani so že vložili zahtevo za obnovo postopka, ustavne pritožbe in predlog za zakonsko ureditev statusa občine Koper. Razmere, ki so nastale, govorijo v prid temu, da ustavno sodišče o teh pritožbah odloča čimprej. Zaradi posledic, kakršne so nastale, in zaradi razpoloženja ljudi je razumljivo pričakovanje, da bodo ustavno sodišče in njegovi predstavniki ljudem neposredno pojasnili svojo odločitev, da so odločili drugače, kljub izrecno ugotovljeni volji ljudi na dveh referendumih. Kajti, če ne bodo predstavljeni tehtni in prepričljivi argumenti, se zna zgoditi, da predlogi za nove občine na območju Kopra tudi v novem postopku ne bodo dobili podpore ljudi. Predsednik Kučan je posebej poudaril, da je nastali zaplet potrebno reševati po pravni poti, pri tem pa ni mogoče iti mimo volje ljudi. Volitve pa ne smejo biti sporne. Zato je pričakovati, da bo za odpravo nejasnosti glede tega poskrbel predsednik DZ Janez Podobnik. Koprska županja Irena Fister, predsednik občinskega sveta Lojze Peric, državni svetnik Darko Kavre, trije pooblaščeni predstavniki krajevnih skupnosti koprske občine, in predsednik samoupravne italijanske skupnosti Koper Mario Steffe so predsedniku DZ Janezu Podobniku poslali odprto pismo, v katerem ga opozarjajo na morebitne posledice neustreznega reševanja pravnega zapleta ob lokalnih volitvah. Podpisniki v odprtem pisjnu predsednika DZ Janeza Podobnika najprej opozarajo, da so na sestanku 6. oktobra skupaj ugotovili obstoj še nekaterih možnosti za izhod iz zapleta v zvezi z izvedbo lokalnih volitev v koprski občini ter na njegovo takratno obljubo, da bo storil vse za iskanje takšnega izhoda. Od takrat dalje se po njihovem mnenju ni zgodilo nič, kar bi pričalo o tem, da je bil pri svojih zagotovilih iskren. Pričakovali so, da bo podprl pobudo skupine poslancev za spremembo statusa koprske občine, a se to ni zgodilo. Vsi predstavniki SLS so se enako kot poslanci SDS in SKD postavili v bran najožjega možnega tolmačenja odločbe ustavnega sodišča, pri čemer je podpisnikom nerazumljivo ravnanje stranke, ki bi ji morala biti kot vladni stranki stabilnost države prva skrb. Podpisniki Podobniku sporočajo, da se priprave na volitve 22. novembra v Kopru kljub temu nadaljujejo. (STA) POSOČJE / MINISTER ZA OKOLJE GANTAR ■ ■ ■ ■ Wm ■ ■ Prezimovanje je urejeno Sprostitev finančnih virov za razvojni program območja ■ ■ ■ I KOBARID - Prezimovanje Posoča-nov, ki jih je prizadel aprilski potres je po besedah ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja urejeno v veliki večini primerov, pogovori pa še tečejo s štirimi vaščani Krna. Izjema so tisti, ki na lastno odgovornost želijo prezimiti v svojih poškodovanih objektih. Teh je največ v občini Bovec - devet družin oz. 31 oseb, vendar pa bi po trditvah ministra lahko tudi za te zagotovili prezimitev v varnejših objektih. Na novinarski konferenci ministrstva za okolje in prostor v Kobaridu so govorili tudi o poteku popotresne obnove ter težavah zaradi odstopanja lastnikov objektov od predčasnih sanacij streh in dimnikov. Do sedaj je bilo saniranih 91 objektov, lastniki 46 objektov pa so sanacijo preložili na poznejše obdobje. Minister Gantar je opozoril, da morajo ti lastniki upoštevati, da državna tehnična pisarna dela po vrstnem redu, ki ga je oblikovala v sodelovanju z občinami na podlagi določenih prioritet, zato obstaja verjetnost, da v trenutku, ko bi lastniki želeti začeti z obnovo, ne bodo prišli takoj na vrsto, je dejal minister Gantar. Sicer pa je po njegovem mnenju ugodno prezimovanje rešeno tudi zaradi državne pomoči. Vse razseljene dnižine imajo s pogodbo urejeno najemno razmerje, od meseca oktobra dalje pa je urejeno tudi kritje stroškov najemnine, elektrike in ogrevanja. Mini- strstvo za okolje in občina Bovec sta pogodbo o načinu povračila stroškov prezimovanja tudi že sklenila, v kratkem pa bosta podpisani tudi pogodbi za občini Kobarid in Tolmin. Vsaka od posoških občin bo dobila povrnjene tudi stroške, ki so jih imeti z namestitvijo oškodovancev v potresu od aprila dalje. Prav tako bo država pokrila tudi stroške za oskrbnino v domu starejših občanov in nastanitve na debelem rtiču. Direktor sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Bojan Dejak je spomnil, da je svet za razvoj Posočja v petek, 23. oktobra, sprejel načrt in vladi poslal v sprejem ustrezne sklepe, ki bodo omogočili sprostitev predvidenih finančnih virov za realizacijo programa razvojne pomoči za Posočje. Z izjemo manjšega deleža finančnih sredstev iz "posočnine" bodo na razpolago tudi sredstva iz naslova kupnin iz lastninskega preoblikovanja podjetij ter ugodno posojilo sklada sveta Evrope za socialni razvoj. Razpis, na katerem bo investitorjem iz Posočja na razpolago prek dve milijardi tolarjev ugodnih finančnih virov, bo objavljen do konca letošnjega novembra. Sestavni del načrta razvojne pomoči je po Dejakovih besedah tudi program celovite prenove v Posočju na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. (STA) . PISMA UREDNIŠTVU V bitko za dosledno dvojezičnost V zvezi v vašim poročanjem o 3. pohodu brez meja Sela - Jamlje v sredo, 21. oktobra, s podnaslovom. »Dvojezičnost moti slovenske nacionaliste« uvajate izjavo Gibanja 23. december v zvezi s samovoljnim in protizakonitim poitalijančevanjem imen slovenskih krajev na ozemlju Republike Slovenije, ki ne spada v dvojezično območje, s pripombo: »koordinator za Primorsko Pavel Ferluga, ki takole modruje...« Ker je v demokraciji pravica vsakega, da svoja modrovanja sporoča javnosti, želim tudi sam nekaj modrovati v zvezi s celotno zadevo. Kot predmejec (izraz zamejec me spominja na zapostavljanje ipd) živim na ozemlju pod italijansko oblastjo. Zgodovina je vsem dobro znana: še do leta 1918 je na tem ozemlju naš rod užival dostojanstvo svojega jezika z vidno prisotnostjo na javnih mestih tudi v Trstu. Imena krajev in ljudi so bila spoštovana tudi v vseh uradnih listinah. Po tem letu se začenja etnično posiljevanje našega ozemlja od Doberdoba, kjer so malo prej umirati za slovensko zemljo tisoči slovenskih fantov avstro-ogr-skih vojakov, do Rapallske meje. To je storil italijanski fašizem in stotisočem spačil lastna imena in priimke in jim s tem posilil narodno dostojanstvo. Po osvoboditvi oz. kasneje po letu 1954 italijanske demokratične oblasti niso popravile svojega greha nasilnega poitalijančevanja priimkov z ustreznim ukrepom. Ati naj jim danes pri potujčevanju pomagamo še sami? Konkretno: v dvojezičnem vabilu krajevne skupnosti Sela na Krasu - Občina Miren - Kostanjevica (-Slo!) in kulturnega društva Kamenjak iz Jamelj - Občina Doberdob, je v italijanskem besedilu navedeno: »Sella sul Carso«. To se dogaja že tretjič! Letos sicer nisem zasledil dvojezičnih plakatov (lani v rumeni barvi) z isto sramoto izobešenih na ozemlju Republike Slovenije. 2e nekajkrat pa so društva iz predmejstva lepila dvojezične plakate v Sloveniji (npr. Gorjansko), kamor dvojezičnost ne spada! Zato se takšne pobude tičejo tudi javnih organov naše matične države Slovenije, ki imajo dolžnost, da varujejo slovenske narodne koristi. Mednje spadajo imena krajev, ki jih nima nihče pravice potujčevati! Sirjenje dvojezičnosti na obmejno območje v Sloveniji, kjer ne živi italijanska manjšina, nima nobene pra- vne utemeljitve, je pa lahko prikrit način, kako postopoma tem krajem oz. njihovemu prebivalstvu na neboleč način vsiliti italijanščino. Ali se mora Slovenec, domačin, Kraševec prilagoditi tujcu, Tržačanu, meščanu Italijanu, ko ga slednji vedno vpraša le v italijanščini za informacije? Kdor meni, da moramo biti do prišleka uslužni v vsakem oziru, sicer smo nacionalisti, naj posnema soseda in naj v Trstu ati Gorici dosledno spregovori samo in povsod slovensko! Vaš podnaslov in pripomba o modrovanju razodevata, kaj je vašemu uredništvu bolj pomembno: zavzemanje za dostojanstvo slovenstva, ki ga nekateri na nespameten način s samovoljnim potujčevanjem imen naših krajev, sramotijo in omalovažujejo, ati morda zavzemanje za italijanščino na pobudah, kjer se srečujejo slovenski prebivalci obeh strani in morda kak Italijan! Seveda se naši sosedje na svojih pobudah zelo redko potrudijo, da bi ustrezno vidno in slišno upoštevati naš jezik. Opravičila o nepoznavanju jezika nimajo - tu so že vsaj od leta 1918! Primer: na Opčinah sem te dni zasledil v proštom za bankomat Zadružne Kraške banke nalepljen oglas rekreacijskega centra »II Club«, ki se nahaja ob cesti proti Trebčam. Oglas je samo v italijanščini. Seveda je vabilo namenjeno tudi nam Slovencem, saj je banka slovenska, mar ne? Kje je spoštovanje tu prisotnega avtohtonega prebivalstva? Kje evropskost tega centra, ki se krasi z evropskimi zvezdami na modrem? Morda ni slovenščine, ker je Slovenija še izven »Modrega združenja« tj. EZ? Pričakujem in zahtevam, od modrega vodstva openske banke, ki živi tudi od moje bančne vloge, da bo ustrezno ukrepalo! Tudi v zvezi s samimi napisi na bankomatu oz. zaslonu, kjer slovenščine še vedno ni, se zgledujte po bankomatih iz Slovenije (ki še ni v modri druščini) in Južne Tirolske! Za dvojezičnost se moramo boriti, kjer je treba! V celotnem predmestju: v Miljah, Trstu, Gorici, Čedadu in Trbižu. Borimo se za recipročnost v smislu koprskih občinskih visokih denarnih kazni glede dvojezičnosti, če je kdo ne spoštuje! Da bo tudi pri nas v predmestju, kot je na Koprskem italijanščina, slovenski jezik ne samo milostna pritiklina, ampak tudi uraden in obvezen! Tajnik Gibanja 23. decembra za Primorsko Boris Artač BMW serije 5. Vabljiva ponudba. ^ 237.000 mesečnega obroka* za BMW serije 5 je vsebina nove finančne ponudbe BMW, s pologom polovice cene ob podpisu pogodbe, vkjlučeno morebitno zamenjavo vašega starega avtomobila. Po 24 mesecih boste ahko odkupili avtomobil s preostalim 50% cene ali ponovno finansirali preostali delež. S svobodno izbiro, ki je tipična zadovoljstva v vožnji avtomobila BMW. * Znesek se nanaša na ieasing pogodbo za modele 5201 Aitiva, 5231 Eletta in 525tds Eletta (TAN 8,01%, TAEG 9,01%). Stroški preučitve 420.000 lir. IVA vključena. Ponudba velja do 31. decembra 1998. Samo v primeru odobritve finančne druže BMW Halla Ieasing S.p.A. Zastopnika BMW Gienne Autoest Aticar Autoest ul. Flavia km 7,2 - Tel. 040/827032 - TRST ul. III Armata 121 - Tel. 0481/520688 - GORICA Zadovoljstvo v vožnji UPRAVE / TR2ASKI OBČINSKI SVET VČERAJ OGLED / PO VEČMESEČNEM OKLEVANJU Soočenje o usodi športnih naprav Pravilnik: soglasje rajonskih sosvetov Zatočišče za begunce v vojašnici pri Briščikih Strukturo je primerno tudi zo družine pribežnikov V tržaškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevalo soočenje o sklepu, po katerem naj bi Občina poverila upravljanje nogometnih stadionov Pino Grezar in Nereo Rocco ter nove športne plače ameriški družbi Adrical. Najemninska pogodba, če jo tako lahko sploh imenujemo, bo trajala trideset let. Letna najemnina znaša dvanajst milijonov lir, novi upravitelji pa bodo skrbeli tudi za redno in izredno upravljanje vseh treh objektov. Stroški za to letno presegajo milijardo lir. Namen uprave Zupana Riccarda Illyja je v javnosti in zlasti med športnimi delavci doživel različne odmeve in ocene. Tisti, ki ugodno ocenjujejo sklep, menijo, da Občina si ne more prevzeti tako visokih finančnih bremen in raje naj skrbi za druge manjše Športne objekte in Šolske telovadnice, ki niso v najboljšem stanju. Dobrodosh so torej prispevki posameznikov, čeprav gre za Američane, ki so med drugim že lastniki osrednjega mestnega košarkarskega kluba »Pallacanestro Trie-ste«. Ne manjka pa tudi kritik na ta načrt, ki ga je na predzadnji seji predstavil in utemeljil podžupan ter odbornik za šport Roberto Damjani. Občina ne more in ne sme kar tako »razprodajati« svoje dragocene imovine, tako zastavljeni sklep pa na nek način oškoduje manjša športna društva in istočasno t.i. manjše športe. Sklep so v pristojni komisiji, čeprav z nekaterimi zadržki, podprli predstavniki večine (Oljka in Lista Illy), opozicija pa je kritična, čeprav z različnimi poudarki in utemeljitvami. Vsi se vsekakor strinjajo, da bo morala Občina posvetiti večjo skrb (in več denarja) manjšim športnim društvom in njihovim objektom. V mestno skupščino pa so medtem priromala stališča vseh rajonskih svetov o spremembah njihovega pravilnika, ki jih predlaga Illyjeva uprava. Vseh sedem predsednikov rajonskih skupščin (iz vrst Pola svoboščin in Oljke) je podpisalo dokument, ki zelo negativno ocenjuje predlagane spremembe. Predsedniki menijo, da predstavlja predlog pravilnika neke vrste upravno smrt rajonskih svetov. Najprej začasna rešitev v vrtcu pri Sv. Sergiju, nato propadla zamisel vojašnice pri Banih, potem predlog kriškega rekreatorija in Se opuščene kriške srednje Sole, zdaj pa vojašnica pri Briščikih: v nekaj mesecih je to že peti predlog za namestitev centra za begunce in vse kaže, da je tokrat rešitev dokončna. Nezadržna reka ljudi, ki priteka v Trst, je sestavljena v bistvu iz dveh kategorij: takih, ki iščejo boljše življenjske pogoje, in to so nelegalni priseljenci, in takih, ki bežijo pred nemogočimi razmerami iz krajev, kjer jim celo strežejo po življenju in zato prosijo za zatočišče. To so begunci, ki jim mednarodne konvencije in sama italijanska zakonodaja priznavajo pravico do zatočišča, sicer po zapletenem in dolgotrajnem postopku. Takih, ki čakajo na dodelitev statusa begunca, je sedaj pri nas skoraj sto: do nedavnega so jih nameščali po cenenih penzionih, kjer jih je Se kakih 40, poleti so jih 50 namestili v vrtcu v naselju Sv. Sergija, 15 jih je v zatočišču, ki ga je Acli uredil pri Sv. Jakobu. Po dolgem iskanju racionalne in stalne rešitve, so te dni odkrili, da je pri Briščikih prazna vojašnica Dardi, ki so si jo včeraj ogledali predstavniki prefekture, vojske, občine, dežele in Solidarnostnega konzorcija. Ugotovili so, da je struktura v odličnem stanju, torej ne bo treba nobene obnovitve, pred- OB DNEVU MRTVIH / MINULO NEDELJO Maša zadušnica pri Sv. Ani Priredilo jo je Slovensko pastoralno središče v Trstu V nedeljo popoldne je bila v novi cerkvi na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu masa zadušnica za slovenske rajne, ki počivajo na tem osrednjem mestnem pokopališču. Mašo je priredilo, kot že nekaj let, Slovensko pastoralno središče v Trstu, bogoslužje pa je vodil rodiski župnik Milan Pregelj, kajpak ob somaševanju g. Marija Gerdola, ki skrbi za pastoralno središče. Pri masi se je kljub slabemu vremenu zbralo veliko vernikov, tako da je bila cerkev skorajda pretesna. G. Pregelj je med homilijo govoril o pomenu evangeljskih blagrov za človeško življenje. Med bogoslužjem je tudi pel združeni zbor Zveze slovenskih cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta. Petje sta na orglah spremljali Dalka Sturman in Dina Slama. Maša zadušnica se seveda uokvirja v čas okrog 1. novembra, ko se spominjamo naših pokojnih. Slovensko pastoralno središče je v zadnjih letih uvedlo navado nekoliko anticipira-ne mase zadusnice, da bi se ta pobuda ne križala z drugimi, ki so že ustaljene na dan 1. novembra. Pristavimo naj, da se medtem slovensko versko občestvo v tržaški škofiji že pripravlja na mašo hvaležnim, ki bo v nedeljo, 15. novembra, v stolnici sv. Justa v Trstu ob 16. uri. Tudi pri tej masi bo sodeloval združeni zbor ZSCPZ. Pevci so se prav sinoči zbrali na vajah v šentjakobskem domu v Ul. Concordia v Trstu, nocoj pa se bodo zbrali na drugih vajah v Marijanišču na Opčinah, vedno seveda pod vodstvom pevovodje Edija Raceta. SINDIKATI / OB PRIHODU EUROBUSA BOLNIŠNICA / PROTEST Voditelj CGILCofferati danes na posvetu v Trstu Proti ukinjanju oddelkov Negativne posledice krčenja ležišč Danes se bo mudil v Trstu vsedržavni voditelj sindikata CGIL Sergio Cofferati. Sodeloval bo na posvetu, s katerim bo zaključil svojo pot po Italiji t.i. Euro-bus, se pravi avtobus, s katerim sindikati skušajo prispevati k boljšemu poznavanju evropskih tematik v državi, Se zlasti pomena uvedbe skupne evropske valute, ob tem pa tudi opozoriti na pereče socialne probleme, zlasti na dramo brezposelnosti, ki prizadeva na milijonae ljudi na Stari celini. Omenimo naj, da je Eurobus odpotoval iz Palerma na Siciliji 15. septembra in da se je po poti na Apeninskem polotoku ustavil v 300 mestih, pri čemer so se zvrstile raznovrstne spremne prireditve. Eurobus bo stal na Borznem trgu danes od 9. do 13. ure. Ob tem bodo prireditelji delili občinstvu brezplačno raznovrstno gradivo o Evropski uniji. Zaključni posvet pa bo potekal v bližnjem hotelu Sa-voia Excelsior z začetkom ob 10. uri. Na njem bodo govorili deželni tajnik sindikata upokojencev SPI-CGIL Bruno Paludetto, podpredsednik Evropske zveze upokojencev Renato Bacconi, glavna tajnica združenja potrošnikov Federconsumatori Anna Cia-peroni, sklepno besedo pa bo imel, kot rečeno, glavni tajnik CGIL Cofferati. Udeležence bo uvodoma pozdravil tržaški župan Riccardo Illy. Zanimivo je, da bo danes, vedno z začetkom ob 10. uri, v Trstu še ena pomembna sindikalna pobuda. Sindikat CISL bo namreč na svojem sedežu na Trgu Liberta 6 predstavil kandidatne liste, s katerimi se bo predstavil na volitvah enotnih sindikalnih zastopstev v javnih upravah v Furlaniji-Julijski krajini. Na volitvah bo sodelovalo kakih 100 tisoč uslužbencev. Okrog tržaškega zdravstva in točneje okrog bolnišnice so spet polemike: pred kratkim se je oglasila skupina zdravnikov sindikata Anaao Assomed, ki protestirajo zaradi nameravanega zaprtja dveh medicinskih oddelkov v katinarski bolnišnici. Včeraj jih je podprla Stalna zdravstvena opazovalnica z dokumentom, v katerem spet poudarja nasprotovanje ce- Filmski večer Mosp vabi vse ljubitelje filmov v angleščini na projekt Learning English vvith Films, ki se bo začel v četrtek, 29. t.m. Prva bo na sporedu komedija My best FiriemTs VVedding (i. Julia Roberts, Came-ron Diaz, Rupert Eve-rett). Začetek ob 20. uri. lotni strategiji bolniš-niškega podjetja, ker ukinja oddelke preden so uredili primerne strukture na teritoriju za oskrbo ljudi, v glavnem priletnih, ki imajo zdravstvene probleme. Preden lahko steče ukinjanje oddelkov, je treba urediti nadomestne storitve, za kar je treba vsaj leto dni in novih finansiranj s strani deželne uprave, menijo predstavniki Opazovalnice, ki poudarjajo, da bolnišniška oskrba ne sme sloneti na gospodarskih pokazateljih, ki težijo k zmanjšanju stroškov, pač pa na uveljavljanju pravice do zdravstva. Ukinjanje medicinskih oddelkov terja večje zadolžitve v visoko specializiranih oddelkih, bolniki z relativno omejenimi medicinskimi problemi pa morajo čakati, da jih lahko sprejmejo v te" strukture, kar ni sprejemljivo. vsem pa da je zelo primerna za bivanje posameznikov in družin, saj so sobe v treh dvoetažnih hišicah manjše in vsaka ima svoje sanitarne prostore. Vojašnico So preuredili pred leti, takoj zatem pa jo je vojska opustila. Pred dvema letoma je kazalo, da bodo tu namestili prvi val albanskih priseljencev, sedaj pa so se odločili za namestitev beguncev, ki so večinoma s Kosova, nekaj jih je tudi iz Kurdi-stana, pa Se iz drugih nesrečnih krajev. Kaže, da bodo begunce vselili v kratkem: v nekaj dneh naj bi ministrstvo za obrambo odstopilo vojašnico prefekturi, ta bi jo dala v upravljanje Tržaški občini, konkretno pa naj bi za begunce skrbel Solidarnostni konzorcij. Seja Glavnega sveta KZ V četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Cicero-ne 8 seja glavnega sveta Kmečke zveze. Poleg poročil o delovanju zveze obsega dnevni red tudi spremembo statuta. Med organizacijskimi vprašanji pa bo na seji tekla beseda o novem regulacijskem načrtu Devinsko-na-brežinske občine, o vsedržavnih kongresih Konfederacije kmetov Italije (CIA) in Združenja upokojencev iste organizacije na temo »Socialna varnost, skrbstvo in zdravstvo«, o vprašanju nove razvrstitve območij z omejenimi danostmi, in o zakonskih odlokih o uničevanju odpadkov ter o higieni prehrane. Govor bo tudi o pripravi strokovnega izleta na sejem kmetijske tehnologije v Bologno. Izgredi prerasli v vsedržavni problem Danes bo kvestura posredovala sodstvu poročilo o sobotnih izgredih pred vhodom v Staro pristanišče in bodo zelo verjetno prijavili nekaj ljudi, ki so sodelovali pri spopadu na koneu manifestacije proti zbirnemu centru nelegalnih priseljencev. Jutri popoldne pa bodo podpisniki poziva za sobotno manifestacijo predstavili tisku svoji prijavi proti silam javnega reda zaradi razmer v zbirnem centru, ki je nekakšen lager za neob-sojene ljudi, in primerov nasilja, ki naj bi ga policisti izvajali nad interniranci, pa tudi zaradi nasilja nad manife-stanti s strani sil javnega reda, ki so jih neupravičeno napadli s pendreki in solzilci. Prijave in protiprija-ve so nekakšno zrcalo sobotnega dogajanja, ko res ni bilo treba spopada in bi ga lahko preprečilo bolj zmimo ravnanje manifestantov, pa tudi bolj umirjeno zadržanje sil javnega roda. Domenjeno je namreč bilo, da bo s skupino kakih 20 političnih predstvanikov, ki jih je vodil sen. Fulvio Came-rini, v Staro pristanišče lahko stopilo prav tolikšno predstavništvo manifestantov, ki so hoteli izraziti solidarnost priseljencem. Zakaj jim niso dovolili tega, kar je bilo dogovorjeno? Pravega odgovora ni: kve-stor sicer trdi, da so bili manifestanti napadalni, da so razpolagali s ščiti (v resnici so ščite iz lahke plastične mase nosili kot simbol svojega namena, da ščitijo priseljence) in drugimi nevarnim predmeti, kot so leseni koli in kamenje. Treba je res priznati, da je nekaj de- monstrantov navdušeno vzklikalo k nasilju. Spopada morda ne bi bilo, če bi sprevod pravočasno ustavili in omogočili predstavništvu, da stopi v pristanišče, do tedaj mirna in pisana manifestacija pa se je izrodila' verjetno tudi zaradi obračuna med avtonomisti iz Padove in »čelerini« prav-tako iz Padove... Kakorkoli že, zadeva je zadobila vsedržavni obseg po parlamentarnih interpelacijah senatorja Manconija (Zeleni) in Camerinija (Oljka). Sinoči je bilo napovedano neobičajno srečanje med notranjo ministrico Roso Russo Jervolino in zastopnikom Socialnih centrov severovzhoda Luco Casarinijem, ki je bil v soboto trdo tepen. Z več strani zahtevajo odstavitev kvestorja San-tora, sindikati policije pa branijo nastop svojih kolegov. Mimo vseh polemik je vsekakor jasno, da je začasni sprejemni center prava sramota, ki jo je treba čimprej odpraviti v interesu internirancev, pa tudi samih sil javnega reda, ki delujejo v nevzdržnih pogojih. Vsedržavni sindikat Cgil je tudi nastopil pri ministrici Russo Jervolino s tako zahtevo, kve-stor pa je zagotovil, da bo podprl prizadevanja sindikata za zagotavljanje boljših pogojev internirancem. Razmišljanja vredno je tudi vprašanje o odgovornosti tistih, ki so letos poleti odprli center z 9 posteljami in enim stra-niščam, ko je tudi vrabcem na strehah bilo jasno, da pritok priseljencev ima dosti večje in celo dramatične razsežnosti. NOVICE OB KONCU TEDNA KNJIGARNA MINERVA / PREDSTAVITEV KNJIGE BORA Večer v Slovenskem klubu »Ko 12-letniki raziskujejo zgodovino«, je naslov predavanja, ki ga v danes, 27. oktobra, s pričetkom ob 20.30 prireja Slovenski klub v Gregorčičevi dvorani. Prof. Marta IvaSiC, prof. Marjan Kravos, prof. Elena Sancin in Jana Pečar bodo predstavili rezultate raziskave »Iz preteklosti kulturnega društva Lonjer-Katinara: otroci v društvu, ki jo je opravila skupina mladih raziskovalcev - srednješolcev. Vabljeni ste, da se srečanja udeležite v Cim večjem številu. Predavanje o gozdovih in vodah tržaške pokrajine V okviru »tedna o vzgoji o okolju« bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 kustos muzeja Nicola Bressi predaval na temo »Evropsko leto močerada, gozdovi in vode tržaške pokrajine. Predavanje bodo obogatili z diapozitivi. Vstop je prost. Izredno dobro obiskani razstavi na Pomorski postaji Konec tedna so na Pomorski postaji našteli preko tri tisoč obiskovalcev, ki so si v okviru 2. izvedbe »Tempo Futuro« ogledali dve razstavi, eno so poimenovali »Tyrannosaurus rex« in je namenjena riajveCjemu mesojedemu dinozavru, druga pa »Homo italicus« in prikazuje prve naselitve na Apeninskem polotoku. Razstava bo odprta do 15. novembra z naslednjim urnikom: v delovnikih od 9. do 13. in od 15. do 20. ure, ob praznikih od 9. do 21. ure. O integraciji po TV Koper V okviru oddaje, ki bo drevi ob 21.15 po TV Ko- .§j per, bo govor o perspektivah integracije med Evropo in evropskim vzhodom. Gost oddaje, ki jo vodi Maurizio Bekar, bo Alberto Gasparini, docent na tržaški univerzi in ravnatelj Isiga (mednarodnega sociološkega inštituta iz Gorice). Oddajo bodo ponovili jutri ob 17.30. Predavanje o vzgoji Univerzitetno kulturno združenje Isru (Istituto Sviluppo Risorse Umane) bo danes v knjigami Demetra v Ul. Imbriani 7 priredilo interaktivno konferenco o »vzgoji Čustev in razuma: razvoj duha«. Podrobnejše informacije nudijo po tel. 367696 (telefonska tajnica). Jutri o gospodarskih odnosih s Češko Na pobudo Češkega konzulata za tri Benečije, tržaške trgovinske zbornice, mešane italijansko-Ceške zbornice in pod pokroviteljstvom Cit bo jutri ob 18. uri na sedežu trgovinske zbornice na Borznem trgu 14 seminar na temo »Razvoj Češkega gospodarskega sistema: perspektive in priložnosti«. Med drugimi bo govoril inž. Kundrata, načelnik trgovinskega urada glavnega Češkega konzulata v Milanu. Seminar prirejajo ob Češkem državnem prazniku, ki je prav jutri, 28. oktobra. Predavanje in otvoritev »hrvaške knjižnice« Generalni konzulat Republike Hrvaške v Trstu priredi pojutrišnjem, 29. oktobra ob 18.30 na svojem sedežu na Trgu Goldoni 9 (3. nadstropje) predavanje ob 150-letnici uvedbe hrvaškega jezika v hrvaški državni zbor. Na temo »Hrvaški jezik v burnem letu 1848« bo govoril akademik Milan Moguš. Ob 19.30 bo sledilo odprtje »hrvaške knjižnice« Pri Fernetičih bodo v nedeljo spet čistili Na pobudo združenja »prijateljev zemlje« (Arniči della Terra) bodo v nedeljo nadaljevali z akcijo CišCenja odlagališča pri Fernetičih, potem ko jim je predvčerajšnjim vreme nagajalo in dela niso mogli dokončati. Prostovoljci so se nekaj Časa mučili z odnašanjem plastike, papirja, stekla, avtomobilskih delov in akumulatorjev, razbitih sanitarij, neuporabnih zdravil: pri kontejnerju, ki ga je dala na razpolago Občina, se je nabralo za pol tone materiala. Dež pa je neusmiljeno lil in petnajsterica prostovoljcev se je odločila, da se raje vrne Cez teden dni. Konec tedna finale 18. izvedbe »protagonistov« V Četrtek, 29. tim. ob 21. uri bo pri »Hip-Hop« na Trgu De Gasperi 4 pri hipodromu na Monte-bellu finale 18. izvedbe »protagonistov«, ki je letos namenjena »hip-hopu«. Pomerili se bodo »rappersi«, »breakersi« in »d.j.«, ki so se uveljavili na nedavnih dveh polfinalih. Vstop je prost. Spremembe na progi 39 Zaradi del na cesti, ki povezuje Bazoviško cesto z raziskovalnim območjem pri PadriCah, so ukinili vožnjo avtobusa 39 po omenjeni cesti. Dokler dela na dokončajo, bo znanstveni kompren-zorij dosegljiv samo z avtobusom št. 51. Tatovi vdrli v prostore treh naših organizacij Vse škode niso še ocenili Neznanec ah neznanci so z izvijačem ali kakšnim drugim orodjem izmli spodnje polnilo in vdrli v prostore, kjer imajo sedež Sindikat slovenske šole, Slovenski raziskovalni inštitut, slovenski skavtje Rodu modrega vala in kjer je urad arhitekta Mitje Raceta. Za žabo so pustili precejšnje razdejanje, vse so razmetali, poleg tega so poškodovali tudi vsa tista notranja vrata, ki so bila zaklenjena. Škode zaenkrat ni bilo mogoče oceniti, tudi niso mogli ugotoviti, če so kaj odnesli iz urada arhitekta Raceta, ki je bil še včeraj nedosegljiv. Iz prostorov Slorija pa je izginilo okrog deset CD-jev s klasično glasbo, šop ključev raznih predalov ter kolki za okrog 100 tisoC lir. Vloma v prostore v 2. nadstropju poslopja v Ul. Carducci 8 so se zavedeli v nedeljo zvečer, policijo je nekaj pred 20. uro poklical moški, ki ima urad v Četrtem nadstropju. Sel je po stopnicah in v 2. nadstropju opazil poškodovana vrata. Takoj je pomislil, da je prišlo do tatvine. Agenti so stopili skozi majhno odprtino, skozi katero so vdrli tudi tatovi. Na kraj je prišlo tudi osebje znanstvenega oddelka, ki je specializirano za prstne odtise in pač vse, kar lahko policiji v takih primerih koristi. Agenti so nemudoma zaceli iskati tudi odgovorne za razne organizacije. Prišli so predsednik Slorija Emidij SusiC, tajnica Sindikata slovenske šole Živka Marc in odgovorna za Rod Modrega vala Barbara Baša. Kot smo dejali, arhitekta Raceta niso mogli izslediti. Zaenkrat kaže, da so še največ škode naredili v prostorih Slorija, kjer so skušali tudi odpreti železno omaro, vendar so se mučili zaman. Omara je ,vzdržala, vendar so jo precej poškodovali. V prostorih skavtov so našli velik izvijač, ki so ga neznanci oCitno uporabili za vlamljanje skozi vrata. Domnevajo, da gre za običajno tatvino, vendar je s primerom seznanjen tudi Digos. V teh prostorih so bili tatovi že leta 1992, kar dvakrat zaporedoma, tedaj so vrata zavarovali z moCnim železnim zapahom. Tatovi so si zato tokrat pomagali drugače, vrat so se lotili, kjer so bila najbolj šibka, pri polnilih. Truplo upokojenca našli po dveh mesecih Po mnenju zdravnikov je nesrečni Eligio Varnier umrl že pred dvema mesecema, vendar so truplo odkrili šele včeraj. Varnierov primer je zadnji v dolgi vrsti samotnih smrti, ki jim v Trstu ni videti konca. Policijo so poklicali sosedje, ki so se zavedeli, da iz stanovanja prihaja močan neprijeten vonj. Varnier (56 let) je bil doma iz kraja Budoia v por-denonski pokrajini. Prebival je na Stopnišču Stendhal, nad predorom S. Vito, nedaleč od kraja, kjer je živel irski pisatelj James Joyce. Truplo so našli na tleh in je dejansko že razpadlo. V stanovanju je bilo precej zdravniških receptov, iz katerih je izhajalo, da je Varniera mučilo vec bolezni. Smrt pa naj bi nastopila zaradi notranje krvavitve. Izselitev Istranov v ženski izpovedi Dvoglasno sta knjigo napisali Anna Maria Mori in Nelida Milani, nosilki različnih izkušenj Skupno, Čeprav drugačno iskanje korenin, s pomočjo katerega je mogoCe najprej razumeti, nato pa še predstaviti drugim dve ženski usodi, ki ga je zaznamoval množičen odhod Italijanov iz Istre. Naporne naloge sta se lotili ženski, rojeni približno v istem Času v Pulju, katerih življenjski poti pa sta se kmalu razšli: Anna Maria Mori se je z družino izselila v Italijo, Nelida Milani pa je, prav tako z družino ostala v Istri. V otroških letih se nista poznali (med drugim sta pripadala različnim mi-liejem, družina Mori je pripadala premožnejšemu meščanskemu razredu, Milanijeva proletarskemu), srečali sta se vec desetletij kasneje, ko je Morijeva uspela kot novinarka (zaposlena je bila pri dnevniku Repubblica, o istrskem vprašanju pa je pripravila televizijsko oddajo za ustanovo Rai), Nelida Milani (univerzitetna profesorica italijanščine) uveljavljena publicistka in pisateljica pa je med drugimi izdala knjigo Una va-ligia di cartone (knjiga je osvojila Mo-rijevo). Njuno skupno, vendar ne soz-voCno razmišljanje in dopisovanje je pripeljalo do knjige Bora (Burja), ki je pred nedavnim izšla pri založbi Frassi-nelli. Knjigo so prejšnji teden na Tržaškem dvakrat predstavili, v petek na sedežu Zavoda združenega sveta v Devinu (prireditev so oblikovali dijaki), v soboto pa v knjigarni Minerva na po- budo krožka Istria in Italijanske Unije z Reke (f. KROMA). Kot je v imenu krožka poudaril Marino Vocci, je »prav, da se knjigo najprej predstavi v Trstu, najveCjem istrskem mestu« (novembra jo bodo v Rimu, nato pa tudi v Istri). Po njegovem mnenju je knjiga vsestransko zanimiva, predvsem pa prikazuje tragedijo istrskih Italijanov s prepletanjem osebne izpovedi in razmišljanj. Izrazito ženski vidik daje knjigi po oceni Pierluigija Sabattija, ki je podrobneje predstavil avtorici in njimo delo, poseben car, odlikuje pa se po tem, da bralcu trka na srce. Na sobotni predstavitvi, ki je v malo dvorano knjigarne priklicala veliko ljudi, sta spregovoriti tudi avtorici. Anna Maria Mori je med drugim povedala, da se je lahko poglobila v iskanje svojih korenin šele, ko je odšla z dnevnika (italijanski novinarji in njeni kolegi posebej so imeti do istrskega problema zelo odklonilen odnos, je povedala). Nelida Milani pa je predvsem opozarjala na pomen iskanja osebnega ravnovesja (predvsem za mlade) in ustvarjanja medetniCnih odnosov na območju z mešanim prebivalstvom, kakršno je vselej bilo istrsko, vendar so se razmerja precej spremenila. Povedala je tudi, da je njeno »ostro« pisanje odraz razočaranja nad neizpolnjenimi pričakovanji o demokraciji na Hrvaškem, hip SKEDENJ / KULTURNI VEČER KD GRBEC VARSTVO / OBČINA Drag obisk mladih Benečanov Nastop »Beneških korenin« ter članov Beneškega gledališča Slovensko kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja je v soboto uradno začelo novo sezono. Imelo je srečno roko in je za to priložnost povabilo v goste mlade Beneške Slovence, 'ki so s pesmijo, glasbo in igro tako navdušiti številno občinstvo, da bi jim prisluhnilo še in še. »VeCer z mladimi rojaki iz Beneške Slovenije« je bil naslov prireditve skedenj skega kulturnega društva, protagonisti pa so biti skupina desetih mladih Benečanov, ki nastopajo kot »Beneške korenine« in ki so peti in tudi zaigrati na harmoniko in kitaro ter dve članici Beneškega gledališča Lidia ZabriešCak in Anna Jussa. Mladi pevci in godci, ki jih vodi David Klodic, so zapeti vrsto pesmi. Med njimi nekaj ljudskih, nekaj pa z besediti, ki so jih spesniti Izidor Predan, Aldo Klodic, Miha Obit, Andreina Trušnjak, Marina Černetič in Loredana Drekonja. Nekaj teh pesmi so mladi pevci tudi prebrati. V glavnem je torej šlo za izvedbo ljudskih pesmi, ki jih mnogi poznamo. A mlada skupina jih je podala s takšnim temperamentom in tudi z bolj modernim pristopom, da je poslušalce povsem osvojila. Po vsem tem nam je bilo dokaj jasno, zakaj ima skupina takšen odmev in uspeh tudi med mladimi, saj jo se- stavljajo v glavnem študenti. Podaja namreč pesmi iz naše zakladnice na način, ki je blizu mladi duši, ki pa privlači tudi ostalo občinstvo. Skupina deluje dobri dve leti. Medtem je že nastopila v raznih krajih Benečije in upa, da jo bodo še marsikam pavabili. Kot nam je povedal David, ki študira matematiko v Vidmu, imajo vaje enkrat tedensko v Srednjem. »Zaenkrat smo vsi navdušeni in upamo, da bomo takšni tudi ostali«. Igralki, Članici amaterskega narečnega Beneškega gledališča sta se nam predstavili z dvema prizoroma iz zabavne komedije »Buogi možje«. Biti sta tako pristni, tako sproščeni, da smo se jima iz srca nasmejali. V imenu društva je goste pozdravila in se jim toplo zahvalila za resnično lep veCer Luisa Umari. »S simpatijo in ljubeznijo spremljamo vaš trud za ohranjanje domače besede, pesmi in identitete. Zanima nas vaša melodiozna govorica, ki je v marsičem slična tudi našemu škedenjskemu dialektu, saj živimo tako vi, kot mi, v tesnem stiku z italijanskim okoljem.« Prijetna družabnost je sledila prireditvi, na kateri so se gostje in gostitelji združili v petju lepih slovenskih pesmi. Neva Lukeš Na Greti odprti prenovljeni »avslroogrski« otroški vrtec Teden dni po uradnem odprtju občinskih jasli v Ul. Veronese je tržaška občinska uprava poskrbela za oprtje nove varstvene strukture. Na »Pontarju«, kot smo Slovenci neko C praviti tistemu predelu na Greti, so predati namenu prenovljen občinski vrtec, ki je namenjen italijanskim otrokom. Slovesnosti so se udeležiti tržaški župan Ricardo Illy, občinska odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški škof Evgen Ravi-gnani. Ob odprtju prenovljenega vrtca, ki je sploh eden naj starejših v Trstu, saj sega njegova zgodovina še v avstroogr-ske čase, je krajevni rajonski svet opozoril na nevarnost, ki ga za prihod in odhod v vrtec predstavlja podirajoča se stavba na Rebri za Greto. Rajonski svet je nameraval zaščititi pot ob poslopju z lopo, doslej pa ni prejel odgovora občinskih oblasti. 7. JESENSKI POHOD NA GRMADO DOLINA / V CERKVICI SV. MART IN A Kljub dežju prijeten pohod V organizaciji SKD Cerovlje Mavhinje Letošnji 7. jesenski pohod na Grmado in bližnjo okolico se je očitno rodil pod nenaklonjeno zvezdo. Pohod je bil sicer napovedan že za prejšnjo nedeljo, ko pa je SKD Cerovlje - Mavhinje spričo deževnega vremena pobudo preneslo za teden dni. Tokrat je skoraj sedemdesetim ljubiteljem Krasa vendarle uspelo štartati, nakar je prisrčno vzdušje prekinil neizprosen dež, ki ni ponehal do poznega popoldneva. Dež vsekakor ni najhujše zlo! Ah vsaj tekega mnenja je bilo 40 najvztrajnejših udeležencev, ki so začrtano progo tudi sreCno zaključili. Po nekajurni hoji na območju Grmade in KohišCa, po spolzkem kamenju in med mokrim rujem je korajžna četa končno le prišla do res zasluženega krožnika paštašute, CevapCiCev, kostanjev in palačink. Organizatorji so namreč na cilju nastavili zasilno nailonsko streho, tako se je vsaj kosilo lahko odvijalo... na suhem. Pa bo šlo bolje prihodnjo leto. (igb) Knjiga o jami pri Bazovici Ob prisotnosti velikega števila jamarjev in ljubiteljev kraškega podzemlja so v soboto v konferenčni dvorani bivšega Goethe inštituta predstavih najnovejšo jamarsko publikacijo na Tržaškem. Gre v bistvu za bogato monografijo (tiskano v šestbarvni tehniki) o najveCjem jamarskem odkritju v povojnem obdobju, to je jamo Claudo Skilan pri Bazovici. Skoraj 400 metrov globok in preko šest km razvejan podzemni sistem so pred leti odkrili jamarji tržaškega kluba Carlo Debeljak, ki od takrat v bistvu živijo in delajo v bazovskem podzemlju. Po veC letih vnetih raziskav namreč jama še vedno ni dokončno raziskana, saj tržaški raziskovalci vsako leto staknejo nove rove, dvorane in brezna. »Znanstveni pomen tega odkritja nam bo verjetno znan šele Cez nekaj let«, je na sobotni predstavitvi dejal ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja Sergio Dolce, ki srkbi za raziskovanja živalskih kosti, ki se nahajajo veC sto metrov globoko. Krasoslovec Fabio For-ti se je v svojem razmišljanju zaustavil ob dejstvu, da o kraškem podzemlju vemo še vedno premalo, saj bazovsko odkritje postavlja na glavo marsikatero teorijo o nastanku in razvoju tega območja. Medtem ko je za res Čudovite barvne slike poskrbel slovenski fotograf Bogdan Kladnik, je besedilo sad ustvarjalnosti jamarke Clare Feratti. Sama meni, da je raziskovanje podzemnega sveta ena zadnjih pravih pustolovščin v današnjem svetu, kjer je itak vsak površinski kotiček dobesedno prerešetan. Knjiga je bila izdana v Sloveniji s sponsorstvom Zadružne kraške banke, v kratkem pa bo v prodaji tako v slovenski kot italijanski verziji. Distributer za italijanski trg je Tržaška knjigarna v Trstu, kjer si lahko knjigo že sedaj lahko rezerviramo oz. nabavimo za sorazmerno nizko ceno. (igb) Praznovanje 120Jetnice KD Vodnik obeležil koncert prijateljev iz Shasslacha Z gostovanjem elanov zbora Isarlust iz Strassla-cha so pevci, pevke in odborniki SKD Valentin Vodnik še utrdili svoje večletno gojenje stikov s sorodnimi skupinami v mednarodnem prostoru. Sobotni koncert bavarskega zbora, ki je zapel v ženski, moški in mešani zasedbi, pa je res učinkovito ponudil priložnost za tkanje vezi ne le med ljudmi, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo v različnih stvarnostih in si obenem želijo medsebojnega spoznavanja, temveC je nakazal možnosti sodelovanja tudi med predstavniki krajevnih uprav Doline in Strasslacha. Pevsko društvo Isarlust sodi med takorekoC stalne prijatelje Doline: sobotni koncert je bil namreč že tretji po vrsti, kar so jih bavarski pevci predstavili v naših krajih. V tem Času je prišlo tudi do dvojnega povratnega gostovanja dolinskih pevcev, zadnja od teh izmenjav je bila pred tremi leti, ko je MoPZ Valentin Vodnik kot Častni gost zapel ob tamkajšnjem praznovanju 60-letnice zbora. Povod za tovrstne stike je prav gotovo dala zanimiva zemljepisna lega obeh soudeleženih krajev, ki se nahajata na enem oz. drugem koncu Cezalpskega naftovoda. Hvalevredno posredniško vlogo pa je opravilo vodstvo družbe, ki ta industrijski objekt upravlja na mednarodni ravni in je - ob skrbi za svoje gospodarsko poslovanje - vselej znalo tenkočutno prisluhniti tudi kulturnim vzgibom obeh krajevnih stvarnosti. Zato je prijateljstvo med dolinskimi in strasslaški-mi pevci še posebno zanimiv dokaz možnega sožitja med širšimi družbenimi potrebami oz. pobudami. Med drugim je ta stalna kulturna izmenjava zanimiva, ker odpira velike možnosti spoznavanja drugačnih poustvarjalnostnih teženj. Dobro vemo namreč, da se naši zbori po svojem načinu izvajanja razlikujejo od drugih, vsak prostor ima paC svoje značilnosti v pristopu do podajanja in pa v repertoarni izbiri. V tem smislu je učinkoval tudi sobotni koncert v cerkvici sv. Martina, ki ga je dolinsko društvo uokvirilo v niz prireditev ob letošnjem praznovanju svojega 120-letnega obstoja. Zbor Isarlust je namreč predstavil koncertni spored, v katerem so ob klavirski spremljavi prišle do izraza predvsem skladbe kla- sične zakladnice, opernih del in pa odlomki iz obširnejših glasbenih del sodobnejših skladateljev. Goste iz Strasslacha sta uvodoma s pesmijo pozdravila dekliška skupina in moški zbor Valentin Vodnik, spregovoril jim je predsednik društva David Bandi. Sredi koncerta pa je s priložnostnimi besedami nastopil tudi predsednik društva Isarlust Gert Pansegrau, ki je še posebej Čestital za jubilejno obhajanje in izrazil željo, da bi se že prihodnje leto spet srečali v Strasslachu. Sicer je bil koncert umetniška pobuda v bogati ponudbi celotnega gostovanja nemških pevcev. Odborniki SKD Valentin Vodnik so namreč gostom priredili tudi celodnevni turistiCno-kul- tumi obisk nekaterih znamenitosti naših krajev. Obiskali so jamo v Bri-šcikih, se zaustavili v delavnici umetnostnega obrtnika Pavla Hrovatina, si ogledali repentabrsko cerkev, preizkusili gostinsko ponudbo na Pesku in spoznali značilno kmetijsko proizvodnjo pri vinogradniku in oljkarju Robiju Oti. V večernih mah, po koncertni prireditvi, pa je v dvorani Mladinskega krožka srečanje pridobilo na Človeških vezeh. Med družabnostjo sta navezala prve vezi oba sedanja župana, dolinski in strasslaški, z namenom, da se v bodoCe nastali stiki še obogatijo. Predvsem pa se je utrdilo spodbudno kulturno prijateljstvo, ki širi naša obzorja med bližnje in daljne sosede, (dam) NOVICE Srečanje o urbanističnih problemih Sv. Ivana in Kolonje DEVIN / V SOBOTO PROSIVA JUBILEJA 40 let delovanja papirnice Burgo Prejeli smo in z ve-seljem objavljamo: »V soboto, 24. oktobra, smo praznovali štirideseto obletnico obstoja papirnice Burgo iz Devina oz. bivše papirnice Timavo. Svečanosti sem prisostvoval kot delavec tega podjetja. Zame je bil to trenutek, ko sem se spomnil preteklosti, hkrati pa tudi Cas za premislek o prihodnosti. Bila je priložnost za ponovno srečanje z bivšimi delavci, sedaj že upokojenci, s katerimi smo si izmenjali mnenja in misli. Sele iz pogovora z njimi sem se zavedal, kako živ in nepozaben je njihov spomin na dolga leta v tej tovarni. Cilj, ki smo ga dosegli, je sad prizadevanj vseh zaposlenih, ki so v preteklih štiridesetih letih s svojo poklicno usposobljenostjo in strokovnostjo prispevali k razvoju tovarne do takšne mere, da se danes uvršča v eno izmed najveCjih proizvajalk patiniranega papirja na evropski ravni. Seveda v teh štiridesetih letih ni bilo vedno vse rožnato. Preživeli smo težke trenutke krize, dopolnilne blagajne in reorganizacije podjetja. Toda z ustvarjalnim prispevkom delavk in de- lavcev, vedno in povsod, tako v Času občutljivih sindikalnih pogajanj kot v boju za zaščito delovnih mest in za pridobi-tov finančnih sredstev za nove tehnološke investicije, ki so v veliki meri povečale produktivnost tovarne kot celote, še posebej pa proizvodne zmožnosti tretje linije, smo uspeli premagati vse težave, s katerimi smo se na tej dolgi in naporni poti srečevali, zahvaljujoč se še posebej tistim, ki so se pogajali v prvi osebi. Vsa ta razmišljanja so me pripeljala do zaključka, da to bogastvo kultu- re dela, ki je dozorelo v štiridesetih letih delovanja papirnice, mora postati vzor. Naj vse to ne ostane samo v spominih in naj ne bo to le trenutek praznovanja pomembne obletnice, ampak naj postane v prihodnosti opozorilo za vse, kajti vsakdo si mora po svojih najboljših moCeh prizadevati za izboljšanje produktivnosti in kvalitete dela v podjetju, ustvarjajoč složnost, ki bo pripomogla, da se bomo, Ce ne mi, pa naši otroci, Cez 10, 20 ali celo 40 let ponovno vsi skupaj srečali na podobni svečanosti in proslavili dosežene rezultate«. Jure Lansetti Na sliki (foto KROMA) : Del razstave o zgodovini papirnice, ki so jo poleg drugih pobud priredili v počastitev pomembne jubilejne obletnice v Stivanskem obratu. Danes bo z začetkom ob 18. uri v prostorih nižje srednje šole Codermaz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu javno srečanje na temo: »Kako lahko občani vplivajo na odločitve o rabi teritorija«. Srečanje prireja Pro loco za Sv. Ivan in Kolonjo v sodelovanju z raznimi naravovarstvenimi organizacijami ter z rajonskima svetoma za Sv. Ivan in Rocol ter za Barkvlje, Greto, Rojan in Kolonjo, uvodno poročilo pa bo imel arhitekt Maurizio Sabini. Tržaška občina začasno zaposli 5 projetantov Tržaška občinska uprava je razpisala javno selekcijo, na kateri bo izbrala 5 projektantov za določen Cas. Na selekcijo se lahko prijavijo državljani držav Članic EU z univerzitetno diplomo v gradbenem inženirstvu, arhitekturi ah urbanistiki, kakor tudi z ustreznim državnim izpitom. Razpis je objavljen v Deželnem vestniku z dne 21. oktobra 1998. Rok za prijavo na javno selekcijo zapade 20. novembra 1998 ob 12.30. Podrobnejše informacije nudi urad za osebje Občine Trst, tel. 040/6754841-4850. Začasne zaposlitve Tržaško podjetje za zdravstvene storitve razpisuje javni natečaj za sprejem v službo enega zdravnika specializiranega za transfuzije ter dveh geriatrov. V prvem primeru gre za nadomeščanje, rok za prijavo na natečaj pa zapade danes. Geriatra bodo vzeli v službo za obdobje največ 8 mesecev, rok za prijavo na natečaj pa zapade 30. t.m. Podrobnejše informacije nudi Tržaško podjetje za zdravstvene storitve. Srečanja o varstvu otrok Tržaška sekcija Vsedržavnega združenja družin posvojiteljev in varovalcev otrok (ANFAA) bo priredila vrsto informativnih srečanj o varstvu otrok Srečanje je namenjeno vsem tistim, ki bi se želeti postovoljno posvetiti zapuščenim otrokom. Prvo srečanje bo 16. novembra ob 20.30 na sedežu ANFAA v Ul. Donatello 3 v Trstu. SL O VENSKI KLUB KO DVAJSETLETNIKI RAZISKUJEJO ZGODOVINO prof. Marta Ivašič, prof. Marjan Kravos, prof. Elena Sancin in Jana Pečar bodo predstavili rezultate raziskave »Iz preteklosti KD Lonjer-Katinara: otroci v društvu« Vabljeni danes, ob 20.30, v Gregorčičevo dvorano VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 27. oktobra 1998 SABINA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 10.23 - Luna vzide ob 12.37 in zatone ob 22.17 Jutri, SREDA, 28. oldobra 1998 SIMON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,5 stopinje, zračni tlak 1009,8 mb naraSCa, brezvetrje, vlaga 36-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Fatima Maria Grison, Alessia Bertoc-chi, Tommaso Zvech, Christian Švara, Marco Belluz-zo. Umrli so: 57-letni Roberto Tassini, 88-letna Maria Pahor, 65-Ietni Aldo Zuder, 77-letni Silverio Delise, 82-letni Vittorio Bertogna, 87-letna Nerina Bevilacqua, 86-letna Luigia Vascotto, 68-letna Maria Poropat, 86-letni Silvano Ravalico, 82-ietna Rosa Micolaucich, 91- letni Guido Cotterle, 79-letna iolanda Mazzaroli, 92- letna Giovanna Krase-vic, 91-letna Armida Brina, 86-letni Vincenzo Venchia-rutti, 87-Ietna Ludmilla Bertocchi, 72-letni Germane Gelassi. LEKARNE Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. oktobra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 040 816296). Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. dei Soncini 179, Trg Liberta 6. Bazovica (tel. 040 226210 - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 040 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 - »The Truman show«, r. Peter Veir, i. Jim Carrey. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Tutti pazzi per Mery«, i. Cameron Diaz, Matt Dillon. EKCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.45, 22.00 »Elisa-beth«, i. Cate Blanchett. AMBASCIATORI 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Gallo cedrone«, r.-i. Carlo Verdone. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli« r. -i. Robert Redford. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Delitto perfetto«, i. Michael Douglas. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vam-pires« - r. John Carpenter; prepovdan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4-16.15, 18.00 »Small soldiers« r. Joe Dante. 20.10, 22.15 »Radiofreccia«, r. Luciano Ligabue, i. Stefano Accorsi. MIGNON - 16.30, 18.00 »La spada magica«, risanka. 20.30, 22.15 - »Sli-ding doors« i. Gwyneth Paltrovv. CAPITOL - 16.30, 19.00, 21.40 »Armaged-don«, r. Michael Bay, i. Bruce VVillis. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Gosi rideva-no«, r. Gianni Amelio, i. Enrico Lo Verso in Fran-cesco Giuffrida. J PRIREDITVE SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom - V petek, 30.10.1998 ob 20.30 bo FULVIO CAZZADOR predstavil svoja zadnja dela. O slikarju bo spregovoril Wal-ter Abrami. Na večeru bo sodeloval znani jazz pianist Roberto Magris. Vabljeni! SOMPD VESELA POM- LAD prireja ob 20-letnici pevskega delovanja krstni celovečerni koncert mešanega pevskega zbora RESO-NET. Zborovodja Aleksandra Pertot, orgle Martin Vremec, spremna beseda Lučka Počkaj. Župnijska cerkev sv. Jerneja na Opčinah, v Četrtek, 29. oktobra 1998 ob 20.30. ^ OBVESTILA KRUT prireja ciklus vaj in predavanj proti bolečinam v hrbtenici in osteopo- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 .Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure roži. ZaCetek danes, 27. oktobra 1998. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. št. 040-360072. PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo vaje ob Četrtkih in sicer za prvo skupino od 16.30 do 17.30, za drugo skupino pa od 17.30 do 18.30 v društvenih prostorih v Sempo-laju. SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče tečaje: ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠČINE - za odrasle, ob sredah od 18. do 19.30; prva lekcija jutri, 28. oktobra v društvenih prostorih v SEMPOLAJU. Za informacije in vpisovanje tel. 200966 od 19. do 21. ure. TEČAJ VEZENJA (stikanja), ob torkih, v društvenih prostorih v Sempolaju, od 17. do 19. ure. TEČAJ ŠIVANJA NARODNIH NOS ob Četrtkih od 18. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. SLOVENSKI KULTUR- NI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto 31. oktobra, ob 18.30, na predvajanje filma ŽELEZNA MASKA (LA MASCHERA Dl FERRO), i. L. Di Caprio, J. Irons, G. De-pardieau. Kratek uvod bo podala prof. Lučka SusiC. SEKCIJA VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI, PISCANCI - V nedeljo, 1. novembra 1998 bomo počastili padle v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku in nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcev, Finka Tomažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan-Gu-liceve, petih prebeneških kurirk ter treh tovarišev v kraški dolinici. Sodeluje MPZ Tabor. Vabljeni k številni udeležbi. ODBOR ZA POSTAVI- TEV SPOMENIKA vabi na počastitev padlih v NOB iz SKEDNJA, od SV. ANE in s KOLONKOVCA v nedeljo, 1. novembra 1998, ob 11.30 pri začasnem spomeniku blizu glavnega vhoda pred pokopališčem pri Sv. Ani. Sodelujejo: ŽPZ »I. Grbec« pod vodstvom Ksenije Kos in govornika Roberto Fili-paz ter Sandi Volk. Pridite množično! PEVCI IN PEVKE LONJERJA-KATINARE zberimo se v prostorih društva jutri, 28. t. m. ob 20. uri, kjer bomo imeli vajo, da 1. novembra ob 15. uri pred spomenikom na domačem pokopališču počastimo padle v NOB. KD SLAVKO ŠKAMPERLE, SVETOIVANCANI IN PODLONJERCI se bodo poklonih padlim pred spominskim obeležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu, v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri. UCENCI COS STANKO GRUDEN v Sempolaju bomo tudi letos, po stari tradiciji vjhfca, obiskali Sempo-lajce po domovih v Četrtek, 29. oktobra v popoldanskih urah in v petek, 30. oktobra v dopoldanskih urah. Se SPAZlO BOX vam nudi prostor, za katerega ,e vedeli niste. Z^^coSTrlmico. tatooma».^n prostor-vase s vedno bomo zbirali spomine na stare vaške tradicije. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU vabi na srečanje s pisateljem. Gost večera bo Marij Cuk. Z avtorjem romana Pena majskega vala se bomo srečali v petek, 30. oktobra 1998 ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Prisoten bo tudi urednik Andrej Furlan. Vabljeni! DRAMSKA SKUPINA KD RDEČA ZVEZDA vabi stare in nove ljubitelje gledališke umetnosti, ki bi se radi v letošnji sezoni ukvarjali z dramatiko na sestanek, ki bo v soboto, 31. oktobra ob 18.30 v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu. Pridite, ne bo vam Zal. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice, vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 31.10.1998 prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure na tel. št. 040-212811 ter vsako sredo, od 19.30 do 22. ure na tel. št. 0338/4482535. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice zbira fo-totografije, razglednice, dokumente in listine o delovanju društva in o vaških dogodkih za pripravo razstave in priložnostne brošure. Gradivo zbiramo v Ljudskem domu vsako sredo od 19. do 21. ure do konca oktobra 1998. Zagotavljamo vam, da bomo prejeto gradivo varovali na najboljši naCin in se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje. SK DEVIN IN SZ SLO- GA vabita v nedeljo, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavunu pri DivaCi. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). Zaradi rezervacije se vpisovanje zaključi 2. novembra. ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-573141 ali 040-573142. MOSP prireja PLESNI TEČAJ za začetnike in nadaljevalni plesni teCaj. Na desetih srečanjih, ki bodo potekala ob sredah zvečer, ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah, se bodo tečajniki naučili osnovnih korakov in figur počasnega valčka, foxtrota, tržaškega mamba in cha-cha-chaja. Prijave in informacije od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. št. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). OSNOVNA SOLA M.G. STEPANČIČ PRI SV. ANI organizira v okviru Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika, ki se bo potekal ob ponedeljkih v večernih urah. Za informacije: didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob, tel. št. 040-773411 ali učiteljica Ljuba Leghissa, tel. št. 040-946385. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. št. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. st. 040-360072. !SI ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bodo na podružnici zavoda, Cane-strinijeva ploščad št. 7, v petek, 30.10.98, ob 18. uri razredna zborovanja za vse razrede, sledile bodo volitve predstavnikov staršev. Priporoča se polnoštevilna udeležba. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. UPOKOJENCI ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV prirejajo štiridnevno Martinovanje na Madžarskem od 11. do 14. novembra. Za vse informacije tel. št. 040-631494. MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). MALI OGLASI tel. 040 7786333 COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah (Trebče 33, tel. št 040-214300) nujno potrebuje omaro za šolsko knjižnico. Vnaprej se toplo zahvaljujemo darovalcu. PRODAM Golf 1600, 5 vrat, sive metalizirane barve, december ’90, v odličnem stanju, za 5.000.000 lir. Možnost plačila v obrokih. Tel. ob urah kosila na št. 040-211029. ISCEM DELO kot hišna pomočnica ali za varstvo starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Klicati od 13. do 16. ure na tel. št. 040-52018. PODARIMO mlade psičke. Tel. na St. 040-200543. URADNICO, diplomirano, po možnosti s prevoznim sredstvom išCe podjetje. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro PODJETJE. KAKTUSI - celotno zbirko ugodno prodam. Tel. na št. 0335-6567009 po 19. uri. VOLKSVVAGEN GOLF GTI, 16 V, julij '94, 55.000 prevoženih km, Črne metal, barve, garaži-ran, nove gume, alarmna naprava, v odličnem stanju prodam. Tel. na št. 0335-6567009 po 19. uri. DNE 17. OKTOBRA smo med Gabrovcem in Saležem našli tri izgubljene pse velike rasti. Interesenti se lahko javijo v občinskem pesjaku v Ul. Orsera v Trstu. ISCEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur na 24 s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. PURIC MILKO, Repen št. 15, je odprl osmico. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM Škerlj Salež 44 je zopet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. PRI BIBCU v Križu je zopet odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 040-220722. OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36. OSMICO so odprli pri Goljevih v Samatorci št. 20. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. PRISPEVKI V počastitev spomina El-vine mame gospe Pine Miklavec darujeta Mirella in Peter Merku 50.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. V spomin na Boško Košuta daruje Ada Bogatez 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Boško Košuta daruje Milko Bole 30.000 lir za VZPI-ANPI. V spomin na drago Romano Blokar daruje Igor Marc 50.000 lir za SD Zarja. V spomin na pokojno Romano Krevatin daruje driužina Vidali (Bane 72) 100.000 lir za gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju. V isti namen darujeta Miran in Pierina Batič 30.000 lir ža gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju. Namesto cvetja na grob gospe Mile Sosič daruje družina Cvelbar 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Pepija Pla-cerja, dolgoletnega uslužbenca na Liceju Prešeren, darujejo bivši kolegi 150.000 lir za Center za rakasta obolenja. Za slovo Romani Blocca-ri darujejo Štajerke 60.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. V spomin na Danila Škabarja darujejo Dolenčevi (DevinšCina) 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V spomin na drage starše Alojza in Ivanko Skerk daruje Marta z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na drago mamo Romano daruje sin Paolo 200.000 lir za KK Adria. Za popravila SKD Barkovlje daruje J.M. 100.000 lir. V spomin na Emilijo Sosič darujeta Akna in Alberto 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Zapustil nas je nas dragi Germano Gelassi Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Jolanda, sinovi Fabio, Fulvio in Vinicio, snaha Anna, vnukinja Giada, brat Vittorio ter vsi sorodniki Pogreb bo jutri, 28. oktobra, ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče v Vižovljah. Devin-Nabrežina, 27. oktobra 1998 (Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34) Združenje staršev in učiteljstvo COS Mare Samse in I. Trinka Zamejskega izražajo globoko sožalje učiteljici Nataši Škabar ob izgubi dragega očeta UCenci, starši in kolegice 4. razreda COS Ivana Trinka Zamejskega sočustvujejo z učiteljico Natašo Škabar ob izgubi dragega očeta Ob izgubi dragega Danila Scabarja izreka iskreno sožalje družini Leila z družino TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA NA SLIKAH ZGORAJ: Italijanski motociklist Loris Capirossi je na zadnji dirki za svetovno prvenstvo z drznim prehitevanjem podrl Japonca Harado, najhujse-ga tekmeca v boju za naslov v četrti itrskem razredu, a je kljub diskvalifikaciji postal prvak. ZGORAJ DESNO: Prvič po enajstih letih je proseško Primorje premoglo Vesno v Križu. Prvi letošnji derbi v promocijski ligi je privabil okoli igrišča lepo število gledalcev. Dežju navkljub. SPODAJ DESNO: Začetek moške odbojkarske C lige sta označevala dva derbija. Naš posnetek je z Opčin, kjer je Sloga premagala Olympio, v Štandrežu pa je Soča ukrotila Val. »Senza confinl« na predzadnji preizkušnji CELOVEC - Kandidatura treh dežel za izvedbo zimskih olimpijskih iger 2006 na tromeji Avstrija-Italija-Slovenije je v teh dneh opravila nadaljnjo pomembno preizkušnjo. 16-članska evaluacij-ska komisija Mednarodnega olimpijskega komiteja na čelu z Japoncem Igayo je včeraj končala obisk predvidenih tekmovalnih mest na Koroškem, v Furlaniji-Julijski krajini in v Sloveniji, olimpijske vasi v Vrbi, mednarodnega press-centra v Celovcu, itd. Seznanila se je tudi z za izvedbo iger potrebnimi projekti izboljšanja športnih, prometnih in telekomunikacijskih infrastruktur ter nenazadnje s finančno konstrukcijo, za katero obstajajo vse potrebne garancijame v višini skoraj osem milijard avstrijskih šilingov. Oceno komisije bo Igaya s svojimi sodelavci sicer podal šele na današnji tiskovni konferenci v Celovcu, ko bo javnosti posredoval svoje »vtise« o kandidaturi »Celovec 2006«, strokovnost in resnost kandidature pa je že doslej bila neosporavana in deležna nadvse pozitivnih ocen tako nacionalnih kot tudi mednarodnih športnih in drugih instanc. Tri dni trajajoča predstavitev kandidature članom evaluacijske komisije MOK-a v Celovcu, Ljubljani in Trbižu je vsekakor bila nadvse profesionalno, predstavljen je bil dejansko popoln projekt, ki morda potrebuje samo še manjše nebistvene korekture. Najresnejša tekmeca kandidature Celovec 2006, italijanski Torino in švicarski Sion, je komisija MOK-a v zadnjih tednih že obiskala in tudi ocenjevala. Kandidaturo Torina komisija - sodeč po izjavah Igaye - ni najbolje ocenila, Sion pa je dobil »zelo, zelo dobro« oceno. Odlično oceno si pričakuje tudi kandidatura treh dežel, ki pa ima - za razliko k drugim petim kandidatom - eno neprecenljivo prednost: »Celovec 2006« ponuja članom Mednarodnega olimpijskega komiteja možnost za zgodovinsko odločitev - olimpijske igre na območju treh držav s preseganjem meja. Odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja o organizatorju zimskih olimpijskih iger 2006 na skupščini 19. junija 1999 v juž-nokorejskem Seoulu torej ne bo samo strogo strokovna, temveč politična. Ivan Lukan Bo slovenski finale? Mladinsko odbojkarsko sezono bodo odprle mladinke na Tržaškem, Kontovelke in slogašice pa upajo, da se bodo srečale v finalu za naslov. Stran 13 Gojenci VZS Sklada Mirja Čuk uspešni v Sloveniji Gojenci VZS Sklad Mitja Cuk so se v Dornavi in v Celju uspešno udeležili kolesarskega mitinga oziroma košarkarskega turnirja v okviru specialne olimpiade Slovenije. Stran 18 Po stopinjah staršev Tako kot mama Loredana in oče Vojko se je tudi Biserka Cesar »zaljubila« v atletiko in čeprav pravi, da je bila to samostojna izbira, sodeč po uspehih že stopa po poti starešv. Sfron 17 Torkov pogovor: Gorazd Bajc Zgodovinar iz športnih vrst Stran 18 Herminator je že pokazal mišice Hermann Maier, avstrijski smučarski superšampion, je že na prvi tekmi pokazal, da bo tudi letos glavni (in edini?) kandidat za zmago v svetovnem pokalu. »Herminator« je v Soldnu pokazal mišice in vsem nagnal strah v kosti. Stran 19 Komisija MOK bo danes ocenila obisk Posebna komisija MOK je bila od petka na obisku pri kandidatih za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006. Ogledala si je objekte na Koroškem, v Furlaniji Julijski krajini in v Sloveniji, kjer naj bi potekale tekme v okviru Iger brez meja. Svoj obisk bo komisija končala danes s tiskovno konferenco v Celovcu. Stran 20 PROMOCIJSKA LIGA V dežju in megli dopadljiva igra in pravičen izid Zarja/ Gaja prevlada v l.,L Carso pa v2. delu Zarja/Gaja - Latte Carso 1:1 (0:0) STRELCA: Ispiro v 9. in Rabac-ci v 33. min. dp. ZARJA/GAJA: Faletti, Dussoni Grgič (Donaggio), Borstner, Štrukelj, Cotterle, Sclaunich. (Lorenzi), Kalc, Kariž, Ispiro (Deste), Giorgi. Tržaški derbi med Zarjo/Gajo in Latte Carso se je končal z delitvijo točk, ki zadovoljuje oba tabora. Na razmočenem bazovskem igrišču (tekmo sta skoraj ves Cas motila dež in megla) sta enakovredni ekipi pokazali dokaj dopadljiv nogomet, ki je vsekakor zadovoljiv ne preveč številčne gledalce. Prvi polčas je zagotovo pripadal domačim, ki so zlasti v začetku diktirali dober tempo igre in bili nevarni pred golom vratarja Samse, ki je moral odločno posredovati pri prostem strelu Sclaunicha. Potem so domačini imeli spet nekaj prilik, da povedejo. Gol je takorekoč visel v zraku, ampak vse akcije so se žal končale brezuspešno. Tudi po odmoru je bila igra kljub težkemu igrišču zanimiva in živahna. Takoj na začetku je naši ekipi zasluženo uspelo zatresti mrežo gostov z močnim prostim strelom Ispira, ko se je razmočena žoga odbila od vratarja Samse naravnost v mrežo. Gol je predramil goste, ki so se odločno podali v napad in tako tudi prevzeli pobudo odločno v svoje roke in se večkrat predstavili nevarno pred vrati Falettija, ki se je enkrat prav mojstrsko izkazal, ko je silovit strel odbil v kot. Nič pa ni mogel, ko je napadalec Rabacci kakih petnajst minut pred koncem preusmeril lep predložek v mrežo. Ekipa Latte Carso se je seveda remija in svojega cilja veselila in do konca tekme nismo zabeležili večjih prilik za zadetek. Delitev točk je bila pravično plačilo, kljub temu da je sodnik tekmo podaljšal za dobrih pet minut. Pri tem moramo povedati, da je tekmo zlasti v drugem polčasu motila tudi gosta megla, ki se je spustila na bazoviško igrišče. (d.gr.) PROMOCIJSKA LIGA / DERBI V KRIŽU Učinkoviti »kontra« Primorja ugonobil napadalno Vesno Izredna predstava proseškega vratarja Spadarija Kljub dežju več kot 300 gledalcev Vesna - Primorje 1:2 (0:1) STRELCI: Dagri (P) v 22., Štolfa (P) v 40. min. dp, Sannini (V) v 45. mni. dp. VESNA: Barbato, Bandel, Giovini, Sambal-di (od 41. dp Šušteršič), Bartoli, Malusa, Pella-schier, Cok (od 32. dp Laghezza), Monte, Sas-sini, Grassi. PRIMORJE: Spadaro, Bazzara, Crocetti, D. Stoka, Leghissa, Dagri, Ostrouška, Auber (od 34. dp Mislei), Pescatori, Lovrečič (od 5. dp P. Stoka), Tomasi (od 9. dp Štolfa). RUMENI KARTONI: Giovini, Sannini, Le-ghissa, Dagri. RDEČ KARTON: Bandel. SODNIK: D’Acunto iz Pordenona. GLEDALCEV: 300. Najboljši mož na igrišču? Brez dvoma vratar Primorja Spadaro! V tej ugotovitvi je bistvo nedeljske tekme, ki je ni skvarilo niti slabo vreme. Kriško igrišče je vzdržalo jutranji naliv in tudi dež v drugem delu prvega polčasa. Dokaj nenavaden primer: zaradi temnih oblakov so tekmo končali ob podpori razsvetljave. . Potek igre je bil kot nalašč za neskončno razpravljanje o zasluženosti zmage enega ah drugega. Po kohčini igre so bili Križani daleč boljši. Ne samo. To količino so tudi konkretizirali s celo serijo nevarnih stelov, ki pa so poštah večinoma plen proseškega vratarja. Spadaro je izvedel pet res izrednih posegov, vrednih mnogo višje hge. Enkrat mu je pomagala tudi sreča, ko je prosti stel zadel vratnico, žoga pa je potem preletela celo širino vrat, ne da bi bil kdo od Križanov na mestu za odločilen poseg. Spadaro po tekmi: »Trener nam je zabičal, da moramo glede odnosa do igre ponovih nastop iz prejšnjega kola. Tudi sam sem osvojh ta nauk in začel z največjo zbranostjo. Najtežji poseg? Proti koncu tekme je nekdo sheljal med množico nog. Žogo sem najprej zaustavil in jo nato pokril pred drugim posegom nasprotnikovega napadalca. Reči moram, da me je vsak uspešen poseg dodatno opogumil. No. Vso zadevo je na koncu le ohladil nekoliko zakasnel poseg pri golu Vesne.« Marjan Babuder je pri Primorju trener vratarjev. O tekmi je povedal: »V tistem delu tekme, katerega sem videl, so količinsko prevladovali domačini v očitnem naporu, da izenačijo. To je logično strnilo igro v polovici Primorja in v samem zaključku botrovalo našemu drugemu golu.« Kaj pomeni igranje na travnatem igrišču za ekipo, ki trenira in delno tudi igra na peščeni površini? Je lahko storilnost na travi boljša? »Mislim, da ne. Ker mi običajno delamo na pesku, se na travi lahko znajdemo tudi v zadregi. Tako naprimer pred dvema letoma, ko smo gostovali pri Portualeju, ker je bilo naše igrišče v predelavi. V petih tekmah smo tam iztržili samo 4 točke.« Vesna je svoj taktični načrt zasnovala na veliki meri ofenzivnosti. Duša večine dogodkov je bil Sannini, št. 10 kot v velikih moštvih. Gradil je igro v napadu in po potrebi reševal tudi obrambo. Mokro igrišče je različno vplivalo na obe postavi. Domačini so igrali z veliko hitrostjo in včasih je zgledalo, da so igralci na rolerjih. Prihajalo je do res navdušujočih preigravanj, prehitrih žog pa nato ni bilo mogoče nadzorovati. Nasprotno so Pro-sečani igrah bolj pozicijsko z večjo možnostjo nadzorovanja žoge in tudi z manjšo potrošnjo moči. Posledica so bih nenehni prodori prod vratom Primorja in redki ter v glavnem razbremenilni protinapadi rumenordečih. Že v prvih minutah je moral Spadaro dvakrat poseči in rešiti skrajno nevarne okoliščine. Eden teh protinapadov pa je bil usoden in je v bistvu odločil tekmo. Obramba Vesne je bila nepripravljena. Pescatori je razumel položaj, natančno podal Dagriju, ki je ukanil kriškega vratarja. Vse do kraja se pesem ni spremenila. Vesna je vzhajala v napadih, čeprav se je oglašala utrujenost, kar je potrjevalo tudi znatno število prekrškov. Primorje je občasno iz golih protinapadov prehajajo tudi v obsežnejše ofenzivne navale, gol pa je prišel v henutku, ko so bih Derbi v številkah Cas igranja: 97 minut; Cisti Cas igre: 44 minut. VESNA Koti: 5; streh proti vratom: 20; posegi vratarja: 3; prekrški: 29; oflside: 5. PRIMORJE Koti 5; streh proti vratom 3; posegi vratarja 10; prekrški 30; offside 4. skoraj vsi v polovici Primorja. Iz obrambne akcije je žogo dobil Dean Srolfa, izjalovil poseg branilca in nato ukanil tudi vratarja. Obupen pritistk Križanov in zrahljana obramba bi kmalu bo-tovah še tretjemu golu Primorja, vratar Vesne pa je odlično ubranil. Iz posledic kazenskega shela so domačini le dosegh častni gol, zmaga Primorja pa ni bila več v nevarnosti. Vzdušje med navijači je bilo usriierjeno v prepričanje, da je na igrišču več pokazala Vesna in na proseški strani niso skrivati dejstva, da so imeti tudi nekaj športne sreče. Cesare Suiti, privrženec Vesne, je povedal: »Imeli smo veliko priložnosti, ne da bi jih izkoristiti. Primorje je izvedlo dva strela in doseglo dva gola. Naši so začeti zelo hitro z očitnim namenom, da bi jih preplašiti. Od naših bi posebno pohvalili Sambaldija, Malusaja in Sanninija. Pri Primorju so dobro igrati Pescatori, Stoka in posebno vratar, ki je bil najboljši.« Predsednik Vesne Franc Cattonar: »Seveda moramo popraviti našo storilnost. Pomislili bomo na kako okrepitev v napadu. Naši branilci so biti netočni. Se so mladi. Danes so nedvomno igrali z velikim poletom, vendar morda tudi zaradi tega veliko grešiti. Seveda je ob koncu vedno pravilna taktika tistega, ki zmaga. Zal mi je za drugi prejeti gol, ki je padel v trenutku naše premoči. Seveda bi biti s točko veliko srečnejši.« Sodnik D’Acunto je trdno držal zadevo v svojih rokah in sodil brez opaznih napak (KB) Promocijska liga IZIDI 6. KOLA Aquileia - Ponziana 4:0, Cividalese - Ma-ranese 2:0, Ludnico - Capriva 1:0, Mon-falcone - San Canzian 3:1, Muggia -Manzano 0:1, Palmanova - Gradese 2:1, Vesna - Primoije 1:2, Zarja/Gaja - Latte Carso 1:1. LESTVICA Primorje Palmanova Ludnico Cividalese Latte Carso Gradese Zarja/Gaja Aguileia San Canzian Muggia Monfalcone Vesna Manzano Capriva Maranese Ponziana 1 1 3 2 2 1 3 1 2 2 4 1 1 3 3 2 3 2 3 2 3 3 2 4 2 4 1 8:4 1 6:4 0 10:4 1 6:2 1 6:4 2 15:11 8:5 8:5 6:7 4:6 7:8 3:4 6:8 0:3 6:15 2:11 PRIHODNJE KOLO Capriva - Cividalese, Gradese - Vesna, L.Carso - Aguileia, Manzano -Palmanova, Maranese - Monfalcone, Ponziana - Lucinico, Primorje -Zarja/Gaja, San Canzian - Muggia. 1. AMATERSKA LIGA / V 6 KOLU Lep podvig Sovodenj no Opčinah »Nori« drugi polčas Štandrežcev Opidna - Sovodnje 0:1 (0:0) , STRELEC: Marassi v 35. d.p. SOVODNJE: Zoff, E. Sambo (Fi-gelj), F. Devetak, Interbartolo, Polesel-lo, M. Devetak, V. Peteani (D. Fajt), Cescutti, Marassi, M. Fajt, Florenin. Čeprav so Sovodenjci (na sliki) nastopili v močno okrnjeni postavi (brez Zottija, Breganta, Černiča in F. Samba), so na Opčinah proti zelo nevarnemu nasprotniku osvojili izredno pomembno zmago. Zmaga je tudi zaslužena, saj so imeli Sovodenjci več od igre in tudi večje število priložnosti za zadetek. Prvi polčas je bil v glavnem izenačen. Igralci obeh ekip pa so na zelo razmočenem igrišču imeti veliko težav, da so sploh lahko izvajali tudi navadne akcije. V takih okoliščinah, v katerih je bilo skoraj nemogoče igrati, so Sovodenjci pokazali zvrhano mero značajnosti in požrtvovalnosti in deset minut pred koncem srečanja tudi dosegli zmagoviti zadetek z Marassijem po akciji v protinapadu. Nedeljska zmaga je bila za ves osvodenjski tabor zelo dobro došla, saj je Opicina močan nasprotnik in osvojiti točke na Opčinah bo za vsako ekipo precej težko. Juventina - Pro Romans 1:6 (1:2) JUVENTININ STRELEC: Peteani. JUVENTINA: Faggiani, Kaus, D. Trampuš, Go-mišček (Federici), Milotti, Peteani, Lavena (Gallo), Kobal (Donati), Tabaj, Gambino, Braida. V Juventininem taboru Se sedaj ne morejo verjeti, da so na nedeljskem srečanju prejeti kar šest zadetkov. Posebno zato, ker so v prvem polčasu igrati dokaj dobro in so bili gostom povsem enakovredni, občasno celo boljši. Gostje so pvoedti že v 5. minuti s Pecorarijem, Peteani pa je stanje dve minuti pozneje izenačil. Kljub razmočenemu terenu je bila igra zelo živahna in zanimiva. Gostje pa so ponovno povedli s Pecorarijem v 32. minuti. V drugem delu srečanja pa se je zgodilo neverjetno: v pičli 10-15 minutah so gostitelji napravili vrsto naivnih napak, kar so spretno (in tudi srečno) izkoristili nogometaši Pro Romansa, ki so dali še štiri gole in s tem dosegli tudi zelo visoko zmago. Tako visokega poraza si Juventina gotovo ni zaslužila, na dlani pa je, da bo morala na naslednjih srečanjih krepko popraviti te napake, in to že v prihodnjem kolu, ko bo v gosteh) igrala proti Fiumicellu, ki ima kot Standreško moštvo ernako število točk. Smrtna kosa na igrišču v Furlaniji V nedeljo je na nogometnem srečanju tretje kategorije v Furlaniji med Ciseriisom in Chiavarisom umrl 23 letni nogometaš Massi-mo Brisinello. Mladega veznega igralca Chia-varisa je obšla slabost okoli 10 minute drugega polčasa, ko se je nezavesten zgrudil na igrišče. Reševalci so ga poskušali na vse načine oživiti, toda Brisi-niello je bil že mrtev. Zdravniki so mnenja da je mladeniča najverjetneje zadela srčna kap. Pravi vzrok smrti pa bo znan Sele po obdukciji. 'WŠ£“ ŠfBJtm 1. amoleiska liga IZIDI 6. KOLA Futura - Edite 3:1, Gonars - Aiello 1:1, Ison-zo - Ruda 3:0, Juventina - Pro Romans 16,Opidna-Sovodnje 0:1, Pro Cervigna-no - San Lorenzo 02, San Giovanni - TrivL gnano12,Unbn-ProFiumicello3:1. Futura Isonzo 6 San Giovanni 6 Union 6 ProCervignano6 San Lorenzo 6 Opidna 6 Pro Romans 6 Sovodnje 6 EdileAdriatica 6 Pro Fiumicello 6 Ruda 6 Juventina 6 Aiello 6 Trivignano 6 Gonars 6 LESTVICA 6411 11:5 1 1 1 1 3 0 2 1 0 1 9:3 1 11:5 1 10:4 2 7:7 1 12:9 3 2 3 2 0 4 2 3 2 3 1 4 9:10 10:4 5:9 9:11 5:8 56 7:13 56 4:8 9:14 PRIHODNJE KOLO Aiello - Futura, Edite - Pro Cenrignano, Pro Fiumicello - Juventina, Pro Romans - Opidna, Ruda - Union, San Lorenzo - San Giovanni, Sovodnje - Gonars, Trivignano -Isonzo. ZBIRA B. RUPEL V nedeljo (dva derbija) so nase enajsterice osvojile kar 20 od 30 možnih točk, kar predstavlja letošnji novi rekord. Po enajstih letih je Primorje v 30. derbiju med zahodnok-raskima enajstericama spet prišel do zmage. Prosečani so zadnjič premagali Vesno v Križu 19.3.87 z golom Roiaza. Tudi takrat, kot sicer v nedeljo, je potek tekme močno oviral dež. Tokrat je pordenonski sodnik D’Acunto pokazal Sest rumenih kartonov in izključil Bandelja (Vesna), pred enajstimi leti pa je sodnik Ma-gris (Trst) pokazal Štiri rumene kartone, šest minut pred iztekom tekme pa je izključil Vesninega igralca F. Can-dottija. Ravno po zmagi v takratnem 19. derbiju je Primorje, ki je naposled napredovalo v 1. AL, na lestvici dohitelo S. Sergio. Z nedeljsko zmago Posečani si prav tako delijo vrh lestvice, tokrat s Palmanovo. Kot vidimo, lahko zasledimo precej podobnosti med nedeljskim derbijem, in onim, ki se je odvijal pred enajstimi leti. V derbiju med Mladostjo in Bregom, ki je bil sedmi po vrsti, so padli Štirje goli in že drugič ni bilo zmagovalca. Prvi trije derbiji so pripadli Doberdobcem s tesnim 1:0, v četrtem dvoboju pa so Brežane premagati z 2:0. Prvi uspeh Brega (1:0) smo zabeležiti lani v Dolini, v povratnem pa sta ekipi igrati neodločeno 1:1. V 1. AL so Sovodenjci odlično reagirali po nedeljskem porazu z Juventino, Standrežci pa so tokrat odpovedati na celi črti. V zadnjih sezonah je Juventina hujši poraz (1:7) doživela le v elitni ligi proti ekipi Gradese (20.10.96). Prijetno pa so tokrat presenetile ekipe, ki nastopajo v 3. AL. Vse Štiri naše predstavnice so zmagale, kar se bo verjetno težko ponovilo. S tretjim zaporednim uspehom pa so se Brežani povsem nepričakovano celo povzpeti na sam vrh lestvice. LESTVICA STRELCEV NAŠIH EKIP 4 goli: Giorgi in Vrše (oba Zarja/Gaja); 3 goli: Canelti (Breg) in Sila (Breg B); 2 gola: Pescatori, Lando, Štolfa (vsi Primorje), Sannini (Vesna), Ispiro (Zarja/Gaja), Gambino, Braida (oba Juventina), F. Sambo, Marassi (oba Sovodnje), Mania, Croci (oba Mladost), Polticardi (Primorec), Floridam (Kras), Pitacco (Zarja/Gaja), Kuk (Primorje B). 1 gol: Dagri, Tommasi (oba Primorje), Pel-laschier (Vesna), Dussoni, Cotterle (oba Zarja/Gaja), Go-miSCek, D., Trampuž, Peteani (vsi Juventina), M. Fajt (Sovodnje), Viturelli, Sanzo (oba Mladost), Srebemich, Blanos (oba Primorec), Scibitia, Delise, Blau, Marussi (vsi Breg B), Srigner, Vengust, Chines, Coccoluto (vsi Kras), Calzi, Gombač, Cocevari, Gregori (vsi Zarja/Gaja), Zucchi (Primorje B). lamoteiskaliga SKUPINA D IZIDI 4. KOLA Chiarbola Staranzano 1:1, Fincančeri - Torviscosa 1 $, Medea - Campandle 1:0, Mladost - Breg 22, Porpetto - Poggio 12, Torte - Turriaco 03, Villa - Roianese 1:1. LESTVICA Fincančeri 4 3 1 0 4$ 10 Mladost 4 3 1 0 7:4 10 Villa 4 2 2 0 72 8 Turriaco 4 2 1 1 8:5 7 Torviscosa 4 2 1 1 5:4 7 Poggio 4 2 1 1 5:5 7 Chiarbola 4 1 3 0 4:3 6 Medea 4 1 2 1 33 5 Campanelle 4 112 3$ 4 Breg 4 0 3 1 3:4 3 Porpetto 4 1 0 3 3:5 3 Roianese 4 0 2 2 4:7 2 Staranzanc 4 0 2 2 4:7 2 Torre 4 0 0 4 4:10 0 PRIHODNJE KOLO Campanelle - Fincančeri, Poggio - Breg, Roianese Chiarbola, Staranzano - Tor- re, Torviscosa - Porpetto, Isionzo - Me- dea, Villa - Mladost. lamoteiskaliga SKUPINA E IZIDI 4. KOLA Azzum Prem. - Savorgnanese 0:1, Mariane - Azzurra Go 1 fl, Moraro - Villanova 4:0, Piedimonte • Como 1:0, Portuale -Buonacquisto 3:0, Pro Farra - Primorec 42, SarfAndrea - Medeuzza 1:1. LESTVICA Mariano 4 3 1 0 5:1 10 Pro Farra 4 3 10 10$ 10 Portuale 4 3 0 1 62 9 Medeuzza 4 2 1 1 43 7 Azzurra Prem. 4 2 0 2 4:3 6 Como 4 2 0 2 5:4 6 Savorgnanese 4 1 2 1 5:5 5 Buonaguisto 4 1 2 1 3:4 5 Azzurra Go 4 1 1 2 3:3 4 Primorec 4 1 1 2 4:6 4 Piedimonte 4 1 1 2 3:6 4 Moraro 4 1 0 3 4:4 3 SantAndrea 4 0 2 2 4.7 2 Villanova 4 0 2 2 1:7 2 PRIHODNJE KOLO Buonacguisto - Pro Farra, Como - Azzurra Go, Medeuzza - Azzurra Prem, Moraro -Mariano, Primorec - SantAndrea, Savorgnanese - Piedimonte, Villanova - Portuale. 3. amaterska liga SKUPINA G IZIDI 4. KOLA Kras - Venus 4:0, San Vito - Montebelio 1:1, Sagrado - Zarja/Gaja B 1.2, CGS -Centro US 1:1, Union - Breg 1:4, Verme-gliano - Fogliano 3:1, Romana ni igrala. LESTVICA Breg 3 3 0 0 7:2 9 CGS 4 2 2 0 8:3 8 Romana 3 2 1 0 42 7 Fogliano 4 2 1 1 6:6 7 Zarja/Gaja B 3 2 0 1 10:4 6 Montebelio 4 1 2 1 10:7 5 Kras . 4 1 2 1 6:3 5 Vermegliano 3 1 2 0 5.3 5 San Vito 3 1 1 1 4:4 4 Centro US 3 1 1 1 22 4 Sagrado 4 1 0 3 4:6 3 Venus 4 0 0 4 13 0 Union 4 0 0 4 3:19 0 PRIHODNJE KOLO Breg - CGS, Centro US - San Vito, Fogliano - Romana, Montebelio - Sagrado, Venus - Vermegliano, Zarja Gaja B - Kras, Union ne igra. 3. amaterska liga SKUPINA F IZIDI 3. KOLA Audax - Pieris 1.0, Casčons - Strassoldo 2:0, Grado Portuale B 3:1, Ontagnane- se - Malisana 0:1, Primorje B - Begliano 2:1, Santamaria Villesse 4:2, Terzo - Fossalon 2:0. LESTVICA Casčons 4 4 0 0 15:1 12 Santamaria 4 4 0 0 122 12 Terzo 4 3 1 0 10:4 10 Audax 4 2 1 1 6:4 7 Pieris 4 2 0 2 11:4 6 Malisana 3 2 0 1 5:4 6 Primorje B 4 2 0 2 4:15 S Ontagnanese 4 1 2 1 33 5 Villesse 4 1 0 3 6:11 3 Grado 4 1 0 3 5:12 3 Fossalon 3 0 2 1 3:5 2 Strassoldo 4 0 2 2 4:7 2 Begliano 4 0 2 2 4:8 2 Portuale B 4 0 0 4 3:11 0 PRIHODNJE KOLO Begliano - G rado, Fossalon - Santa-maria, Malisana - Terzo, Ontagnanese • Strassoldo, Pieris - Castions, Portua-!e B - Audax, Villesse - Primorje B. 2. AMATERSKA LIGA / V 4. KOLU MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM V Doberdobu dokaj živahno in razburljivo Zelo dobra bera naših moštev v vseh prvenstvih Mladinci in najmlajši Zarje/Gaje prvi na lestvici SKUPINA D Mladost - Breg 2:2 (0:1) STRELCI: Canelli v 25', Croci v 54' in v 83' iz 11-m, Asselti v 89'. MLADOST: S. Gergolet, Fontana, Zin, Sanzo (od 46' Pellicani), Sitta, Gorian, Croci, Marušič, Caiffa (od 87' D. Gergolet), Mania, Fer-letic (od 76' Bregant) BREG: Cecchini, Paoletti, Camassa, Biondi (od 75' Fines Cavedon), Tedeschi, Prasel, Canelli, Buzzi, Imin-cich, Vuk, Asselti RDEČI KARTON: Fontana v 81'. Štirje zadetki, vrsta priložnosti za gol, en izključen, velika borbenost in izenačenost: nedeljski derbi v Doberdobu med Mladostjo in Bregom je gotovo zadovoljil Številno občinstvo. Brežani so igrali zelo dobro v uvodnih minutah, zapravili so nekaj priložnosti z lurincichem in v 25. minuti povedli: Tedeschi je izvedel prosti strel z desnega krila v kazenski prostor, kjer jo je Canelli s peto potisnil v mrežo. Nato so prejeli pobudo v svoje roke domačini, najbolj aktiven je bil Mania, ki je večkrat zaposlil Cecchinija. Kmalu po odmoru so gostitelji z neubranljivim strelom Crocija izenačili. Igra je bila nato bolj izenačena, igralci Mladosti so imeli pobudo, Brežani pa so skuSali v protinapadu s hitrim Assel-tijem presenetiti domačo obrambo. Zaradi dvojnega opomina je bil nato izključen Fontana, a dve minuti kasneje je sodnik dosodil 11-metrovko v korist domačega moštva zaradi očitnega prekrška Finesa Cavedon nad Mania. Brežani so se podali v napad in minuto pred koncem je najnižji igralec Asselti z glavo po podaji Camasse z levega krila preusmeril žogo v Ger-goletova vrata. (E.B.) IZJAVI PO TEKMI Matej Ferletic (napadalec Mladosti): »Nisem zadovoljen s končnim izidom, ker mislim, da bi si zasluzili kaj veC. Imeh smo paC smolo. Zapravili smo vrsto priložnosti. Breg je igral dobro le v prvih minutah do zadetka. Mi smo igrali dobro predvsem v drugem polčasu. Pri našem moStvu sta izstopala Mania in Croci.« Paolo Paoletti (kapetan Brega): »Nastopili smo v okrnjeni postavi, manjkali so trije izključeni igralci in vrsto poškodovanih, a vseeno mislim, da smo odigrali morda najboljšo letošnjo tekmo. Igrali smo zagrizeno in mislim, da smo vsi vredni pohvale. Končni izid je po mojem mnenju pravičen.« (E.B.) SKUPINA E Pro Farra - Primorec 4:2 (2:1) STRELCI: Blanos v 20. min. in Pollicardi (11-m) v 40. min d.p. PRIMOREC: Milevoj, Sincovich (M. Corona), Procentese, Srebemich, Pa-rovel, Pollicardi, Legiša, Sorrentino, Ferlič (Giassi), Bulic (Pagliaro), Blanos. Trebenci tudi tokrat niso igrali, kot znajo, saj so jim domačini zadali hud udarec. Kljub temu, da je Pro Farra s to zmago trenutno prva na lestvici, naši so v določenih trenutkih igre spravili v težave nasprotnika. Za Primorec pa je bil usoden predvsem začetek tekme, saj so po petnajstih minutah igre domačini vodili že z 2:0. Po katastrofalnem začetku se je Primorec nekoliko prebudil in prevzel pobudo v svoje roke, tako da je iznajdljivi Blanos zmanjšal zaostanek v 20. minuti igre. Proti koncu polčasa pa je Trebencem sreča obrnila hrbet, saj se je moCan Pollicardijev strel odbil od prečke, tako da je rezultat ostal nespremenjen. V drugem polčasu pa je naše doletela hladna prha, saj so domačini kmalu zapecatilitekmo in okrog 25. minute je bil rezultat že 4:1. Kljub temu naši niso popustili in v 40. minuti so domači branilci grobo posredovali nad Blanosom v kazenskem prostoru, Pollicardi pa je uspeSno izvedel najstrožjo kazen. Trebenci si, kljub porazu, zaslužijo pohvalo, saj so občasno pokazali dobro igro. MLADINCI Izidi 4. kola: Chiarbola -Domio 1:1, Fogliano - Luci-nico 3:1, Mont./D.Bosco -Vesna 2:4, Opicina - Turria-co 5:0, Zarja/Gaja - Costa-lunga 3:1, Zaule - Pro Ro-mans 1:0. Vrstni red: Zarja/Gaja, Opicina 9, Fogliano 8, Chiarbola 7, Zaule 6, Vesna 5, Costalunga, Domio, Mont./D.Bosco 4, Luci-nico 3, Pro Romans, Turria-co 1. Prihodnje kolo: Turria-co - Zarja/Gaja, Vesna - Opicina. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Mossa - Sovodnje 1:2 (0:0) STRELCA ZA SOVOD-NE: Todde in Padovani. SOVODNJE: R. Tomšič, Mauri, Lavrenčič, Todde, Pellegrino, Pintar, S. Tomšič, Assi, Padovani (Ferlež), Cotič, D. Tomšič (Stepanovič). Sovodenjci so poskrbeli za lep podvig in v gosteh premagali kar vodilnega na lestvici, ekipo Mosse. Po prvem polčasu, ki je bil v glavnem izenačen, so Sovodenjci v nadaljevanju prejeli pobudo v svoje roke, zlasti na sredini igrišča. Svojo premoč so tako naši prestavn iki kronali z dvema zadetkoma: prvega je dal Todde s prostim, drugega pa Padovani po lepi akciji. Gostitelji so znižali zasotanek proti koncu srečanja. Za lepo in zasluženo zmago je treba pohvaliti sovodenjsko ekipo v celoti. NA TRŽAŠKEM CGS - Primorje 2:3 Primorje: BeliCiC, Guštin, Kapun (Ivo KrižmanCic), Švara, Zornada, Škabar (Pilat), Merlak (Aleš Tul), Gi-raldi (Pavletič), Grgič, Cemjava, Strajn. Rumena kartona: Strajn 2. Čeprav je bila igra Primorja slaba, je proseška enajsterica ymagala.o Igra je bila v prvem polčasu zelo borbena, Čeprav po nekaj hudih napakah, naših napadalcev, je prišlo do gola Gi-raldija po odlični podaji Cemjave, vendar je ob kon- Posnetek z derbija v Doberdobu. (Foto Bumbaca) _________3. AMATERSKA LIGA / V 4 KOLU_______ Vse naše enajsterice tokrat uspešne Brežani in krasovci so dali po štiri zadetke - Zarja/Gaja B zmagala v gosteh SKUPINA G Union - Breg B 1:4 (1:1) BREGOVI STRELCI: Marussi v 24', Sila v 80' iz 11-m in v 84', Delise v 89' BREG B: Gregori, Markuza (Rapotec), Luisa, Scibilia, Marussi, Delise (Karis), Blau, Curzolo, Mauri, Babudri, Sila. RDEČI KARTON: Babudri. Kljub slabi igri je druga Bregova enajsterica spet zmagala. Brežani so imeli tokrat velike težave pri gradnji igre predvsem zaradi majhnega igrišča. Povedli so neposredno s strelom iz kota po zaslugi Marussija. Pred odmorom pa so domačini izenačili. V sredini drugega polčasa je sodnik predcsano poslal v slačilnico po enega igralca od obeh ekip (za Breg je bil to Babudri). V zadnjih 10 minutah pa so se varovanci trenerja Tommasija razigrali in dosegli kar tri zadetke: dvakrat je bil uspešen Sila (enkrat iz 11-metrovke) in zadnji zadetek je dosegel Delise z osebno akcijo. Sagrado - Zarja/Gaja B 1:2 (0:1) STRELCA ZA ZARJO/GAJO: Vrše in Pitacco. ZARJA/GAJA B: Bella Fontana, Ar-gentin, Leban, Gombač, Calzi, Umek, Cocevari, Milkovič, Vrše, Pitacco; Žagar, Carli, A. Kalc, Crissani, TomazetiC. «Rumeno-modri»so ponovno dokazali, da letos mislijo resno in iz Zagraja so prinesli domov ves izkupiček. Prvi polčas je potekal ob agresivni igri naših, ki so pokazali dobro skupinsko igro. Strelec prvega zadetka je bil«bomber»Vrše, ki je s prostega strela premagal domačega vratarja. Priložnosti so se vrstile ena za drugo. Resno priložnost pa je v prvem polčasu imel se Gombač, a strel se je odbil od prečke in rezultat je ostal nespremenjen. Tudi drugi polčas se je začel v znamenju vzhodno-kraske enajsterice, in prav na začetku polčasa so naši spravili rezultat na varno s Pitaccom. Nato je trener Castro opravil vse razpoložljive menjave, tako da so na igriSCe stopili prav vsi igralci. Zaradi utrujenosti pa so naši nekoliko popustili, tako da so domačini v zadnjih desetih minutah pritisnili na našo obrambo in dosegli tudi Častni zadetek, ki ni ogrozil zmage naših. Po tekmi je bilo seveda zadovoljstvo na višku in treba je pohvaliti res celotno ekipo, ki je pokazala dobro in agresivno igro. (j.g.) Kras - Venus 4:0 (3:0) STRELCI: Floridan 2, Chies in Cocco-luto. KRAS: Scrigner, Scrignar (A. Bratovi-ch), Chies, Rizzitelli, Fratepierto, Bastia-nelli (M. Bratovich), Mosca, Vascotto (Vengus), Coccoluto, Dagri (Norbedo), Floridan. Na težkem igrišču so krasovci zasluzeno in visoko zmagali, saj so vseskozi imeli pobudo v svojih rokah. Tekmo so odločili že v prvem polčasu, ko so vodili kar s tremi zadetki razlike. V drugem polčasu so dali Se en gol s Floridanom in tako dosegli visoko zmago. Skoda le, da je bil proti koncu izključen Chies, ki je za ekipo dokaj koristen in gotovo ne bo igral vsaj za eno kolo. SKUPINA F Primorje B - Beghano 2:1 (0:0) STRELCA: Luksa in Kuk. PRIMORJE B: Murri, Gherbassi, Nata-licchio (Emili M.), Guštin, Tence, Buka-vec, Bianco, Kuk, Zucchi (Luksa), Emili P., Zangari (Sardoč). PrimorjaSi B-ekipe so ponovno presenetili in zapustili zelo dober vtis na domačem igrišču. Na blatnem igriSCu so z lepo in borbeno igro pregazali nasprotnika iz Begliana, ki je mislil, da bo na Proseku prišel do prvih točk, a obratno mu je na Proseku trda predla in našim je uspel velik preobrat. Prvi polčas je minil brez zadetkov, n asi pa so zaigrali povezano in večkrat spravili v težave nasprotnika. V drugem polčasu pa so okrog 10. minute nepričakovano povedli gostje, reakcija naših pa je bila takojšnja. Za«mmeno-rdeCe»je remiziral Luksa, ki je zamenjal poškodovanega Zucchija. Luksa je zadel v polno s kakih dvajsetih metrov, tako da je bil zadetek res lep. Z dobro igro pa so naši Se podvojili in to v 40. minuti s Kukom, ki je zaključil lepo akcijo Bianca. Za pomembno zmago moramo pohvaliti celotno ekipo, ki je pokazala lepo mero požrtvovalnosti. cu prvega polčasa povedlo moštva CGS. V prven polčasu je trener Babuder zamenjal dva igralca. Po napakah nase obrambe jso nasprotniki dosegli gol. Nasi so reagirali, Cemjava pa je zadel vratnico. Takoj nato so rumeno-rdeCi remizirali s Strajnom, ki je nekaj časa žetem podal Tulu, ki je z odličnim strelom prelisičil vratarja. Tul je bil navdušen, saj je dosegel zmagoviti gol. Nasa eklipa je ostala na koncu tekme samo v devetih, zaradi dveh rumeni kartonov in poškodbe Pilata in Giraldija. Omeniti pa je treba tudi važne odsotnosti Pahorja in Martinija. (IM in AS) Ostali izidi 4. kola: Chiarbola - Mont./D.Bosco B 1:1, Muggia - Esperia 5:1, Opicina - Zaule 8:1, Latte Carso -Domio neod. Vrstni red: Chiarbola 10, Primorje, Latte Carso, Muggia 9, Mont./D.Bosco A 6, Mont./D.Bosco B 5, Domio, Opicina 3, Esperia 1, Cgs, Zaule 0. Prihodnje kolo: Primorje - Montebello/Don Bo-sco A. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Piedimonte - Sovodnje 0:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE : Tadej Devetak. SOVODNJE: BemetiC, Vi-sintin, Ferlež (Seu), M. Roner, Cescutti, B. Roner, Sundas, Francescotto, Terpin (Prinčič), T. Devetak, Santoro. Čeprav sta obe ekipi igrali raztrgano, so vseeno Sovodenjci imeli pobudo v rokah, diktirali tempo igre in si ustvarili veliko priložnosti za gol. Eno od teh so tudi spretno izkoristili s Tadejem Devetakom, ki z močnim strelom izven kazenskega prostora dosegel lep zadetek. V drugem polčasu gostitelji niso upseli ogroziti Ber-neticeva vrata, zato je tudi zmaga naših predstavnikov tudi zaslužena. NA TRŽAŠKEM Zarja/Gaja - Esperia 5:0 (3:0) STRELCI: Alexander Kante 2, Pipan 2, BemetiC. ZARJA/GAJA: Mirko Kante, Franco, Gregori (Ota), Alexander Kante (Stoka), BemetiC, Balde, Jernej Milic, Pipan, Aljaž Milic, Strajn, Milkovič (Vojnovič). Združena ekipa najm-lajsih Zarje/Gaje je na domačem padriškem igriSCu tudi četrtič zaporedoma prepričljivo zmagala. Tokrat žrtev je bila ekipa Esperie, ki je morala kar petkrat pobrati žogo iz mreže. Kljub razmočenemu terenu ter dežju so se naši izkazali. Igrali so Čvrsto v napadu in niso dopustili, da Tržačani pridejo do strela. Ze na začetku tekme so povedli z Alexan-drom Kantejem, nato pa podvojili z enajstmetrovko s Pipanom in ko je spet Kante premagal gostujočega vratarja, je bilo tekme praktično konec. Tudi v dragem polčasu je bila tekma za gledalce dopadljiva, saj so se akcije naših odvijale neprestano v kazenskem prostoru gostov, ki so kapitulirali Se dvakrat. Pipan in BemetiC sta namreč s pravima mojstrovinama zadela v polno. Proti koncu srečanja so seveda Tržačani poskušali, da bi prišli do Častnega gola, toda naši fantje niso popustili, tako da je bila zmaga naSe ekipe veC kot zaslužena in so bili tudi tokrat "rumeno-modri" za razred boljši tekmec. Nogometaši trenerja Zežlja so s Štirimi zmagami na vrhu lestvice, kar v začetku prvenstva tudi najveCji optimist ni pričakoval. (d.gr.) Ostali izidi 4. kola: Cgs -Domio B 2:0, Ponziana B -Roianese 2:4, Zaule - Muggia 2:4, Costalunga - Opicina 0:1, Trieste Calcio B -Chiarbola 2:1, Montebello/Don Bosco -San Luigi B 0:2. Vrstni red: Zarja/Gaja, Trieste Calcio B, Muggia 12, San Luigi B 9, Ponziana B, Roianese, Esperia, Cgs 6, Opicina, Zaule 4, Chiarbola 3, Costalunga, Montebello/Don Bosco, Domio B 0. Prihodnje kolo: Cgs - Zarja/Gaja. ZAČETNIKI NA GORIŠKEM Juventina - Pro Gorizia 0:5 (0:4) JUVENTINA: Cecchini, Figelj, Cefarin, Carnielli, Piccolo, Kogoj, Bressan, Pe-teani, Pellegrino, Petejan, Zotti; Kuštrin, Milocco, Ot-gianu. Mladi standreski predstavniki so mnogo bolje igrali v dragem polčasu kot v prvem, ko so prejeli kar Štiri zadetke. V dragem delu tekme so bili skoraj povsem enakovredni močni Pro Go-rizii in bi lahko tudi dosegli vsaj Častni gol. Manuel Pe-teani, ki je bil tudi najboljši posameznik v naši ekipi, pa je imel pri strelih na vrata veliko smolo, saj je kar dvakrat zadel vratnico. NA TRŽAŠKEM Breg - Altura 5:0 (3:0) STRELCI: Mihelčič (2), Zennaro, Siccardi, Cheber. BREG: Slavec, Ghezzo (Doronzio), Claudio, Merlak, Stoka, Cocciutto, Klun, Mihelčič, Cheber, Siccardi, Zannaro (Di Donato). Brežani so ponovno dokazali, da v tej skupini nimajo enakovrednega nasprotnika, saj so ponovno dobesedno zmeli nasprotnika. Pohvale si tokrat zasluzijo vsi igralci, posebno pa strelco golov in razigrani Mihelčič, ki je dosegel dva zadetka. O sami tekmi pa nimamo kaj povedati, saj je bila povsem enostranska in nasprotniki so le enkrat streljali na domaCa vrata. Strelci naših ekip Mladinci - 6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 2 gola: Ban (Zarja/Gaja), 1 gol: Biagini, Urdih, Martincich, Rubinbura, Tommadin, Millo, Grando (Vesna). Naraščajniki - 5 golov: Giraldi (Primorje), 4 gole: Strajn (Primorje), 3 gole: Mauri (Sovodnje), Cemjava, Strajn, Pauletic, 1 gol: Pahor, Švara, Gregori, Tul (Pri-morje), StjepanoviC, Todde, Padovani (Sovodnje). Najmlajši - 8 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5 golov: A. Milic (Zarja/Gaja), 2 gola: Vojnovič, Pipan (Zarja/Gaja), Tadej Devetak (Sovodnje), 1 gol: Balde, Strajn, BemetiC (Zarja/Gaja), Ivan Devetak (Sovodnje). Torek, 27. oktobra 1998 ODBOJKA 1. KOLO Samo še dve zmagi Podajači brez sreče Poleg naših moških C-UgaSev, ki so se takoj pomerih v dveh derbijih, so v soboto na igrišča stopili Se Sloga Nuova Kreditna, Olvmpia Kmečka banka in Val Imsa v ženski C ligi, Bor Friulexport v ženski D ligi ter Nas prapor in Bor v moški D ligi. Za večino naših predstavnikov uvodno kolo ni bilo uspešno, saj so slavile le valovke in borovke (obe ekipi sta osvojili vse tri možne točke), slo-gašice so se potolažile s točko, Bor, Naš prapor in 01ympia pa so ostali praznih rok. V ženski C ligi očitno pretekli teden ni bil naklonjen po-dajačicam: med tednom sta se poškodovali podajačica 01ympie Bulfonijeva, ki bo po vsej verjetnosti kar nekaj časa odsotna, in Ditta, ki bi jo morala nadomestiti (slednja je sicer vseeno igrala, poškodovani gleženj pa ji je onemogočal, da bi se hitro premikala in tako ni mogla dobro opraviti svoje vloge), v soboto pa še slo-gašica Daniela Cioc-chi in podajačica Valovih nasprotnic. Vse te poškodbe so verjetno odločilno vphvale na potek sobotnih tekem, saj so spremembe v postavi predvsem psihološko negativno vplivale na ekipe. 01ympia je gladko klonila pred Vivilom, ki je slabši kot v pretekU sezoni, slogašice so po gladko osvojenem prvem setu izgubile proti Porcii, ki je ena boljših šesterk v Ugi, valovke pa so po porazu v prvem setu izkoristile negotovost nasprotnic iz Fiume Veneta, ki nastopajo letos s slabšo ekipo kot lani, ter osvojile tri točke. V D ligi so bile uspešne le borovke, ki so postregle z zelo prepričljivim nastopom, ter gladko premagale žilav Marti-gnacco, ki je lani izpadel iz C lige. Uspeh, zlasti pa prikazana igra, sta zelo spodbudna za nadaljevanje sezone. Manj sreče sta imela Naš prapor in Bor. Brici so se srečali z Riguttijem, ki velja za enega izmed favoritov za napredovanje, in osvojili tudi set, borovci pa so igrali proti veliko bolj izušenim igralcem Buffeta Toni in jim z napakami v končnici setov pomagali do gladke zmage. ŠTANDREŽ / DERBI VAL IMSA - SOČA UNITECNO Odločili sla obramba in večja izkušenost Soče Pri Valu se je poznala neuigranost in neizkušenost mladih Florenin:»Soča ne bo dostikrat igrala boljše kot v soboto« Posnetek s sobotnega derbija v Štandrežu Ob derbiju med 01ym-pio in Slogo na Opčinah je bil v prvem kolu moške C lige na sporedu tudi derbi med Valom Imso Impexom in Sočo Unitecno. Favoriti so bili valovci, zmagali pa so igralci Soče, ki so tako spet potrdili, da jim derbiji ležijo (lani so namreč osvojili vse štiri derbije). Med številnimi gledalci, ki so se zbrali v Stan-drežu, da bi si ogledali goriški derbi, je bil tudi v odbojkarskem krogu zelo znani Igor Orel, ki letos trenira Naš prapor. Igro obeh ekip je Orel za nas takole komentiral: »Tekma je bila zelo'zanimiva in na splošno na kar visokem nivoju. Vzdušje je bilo tudi zelo lepo, saj je bila dvorana polna, publika pa zelo korektna. Mislim, da je na potek srečanja močno vplival prvi set, v katerem so valovci zaigrali izredno motivirano, medtem ko so bili igralci Soče nekoliko negotovi, tako da so prvi brez težav slavili. Zaradi lahke zmage v tem nizu so verjetno valovci že mislili, da bodo z veliko lahkoto prišli do treh točk, in so popustih, Soča pa jih je presenetila z veliko borbenostjo, izredno obrambo ter odlično skupinsko igro. Razlika med ekipama je bila v glavnem prav v tem, da so igralci Soče prava klapa z veliko željo do zmage, medtem ko se je tehnično boljšim va-lovcem poznalo, da so še neuigrani, saj ima Val v bistvu popolnoma novo ekipo, ki je mešanica starejših in mlajših igralcev, ki so prvič igrali skupaj. Zato nimajo še pravega ekipnega duha in zaradi tega jih je Soča premagala.« Z Orlovo oceno tekme se v glavnem strinjata tudi valoveč Igor Florenin in predsednik Soče Marjan Cemic. Valoveč Florenin je bil do svoje ekipe kritičen, navdušen pa je bil nad igro Soče: »Kot se za vsak derbi spodobi, je bilo tudi za sobotno tekmo nemogoče napovedati zmagovalca. Slavila je Soča, ki razpolaga z veliko bolj izkušeno ekipo kot mi, saj imamo v naših vrstah tudi dva mladinca. Poleg tega smo mi igrali slabše kot zmoremo, neuigranost se je tudi močno poznala, saj smo lani igrali v različnih ekipah, tako da je bil za to postavo prvi uradni nastop (Val se deželnega pokala ni udeležil, op. ur.). Najbolj sta pešala sprejem in obramba, medtem ko se je Soča izkazala prav v teh elementih. Na splošno je Soča po mojem igrala zelo dobro in dvomim, da bo v letošnjem prvenstvu dostikrat igrala bolje kot v soboto. Slabše je igrala samo v prvem setu, ko se nas je bala, mogoče zato, ker je lani naša prva ekipa igrala v BI ligi, toda letošnja ekipa je povsem drugačna.« »Naša zmaga je bila popolnoma zaslužena, saj smo igrali veliko bolj zagrizeno od valovcev. Po gladkem porazu v prvem setu, v katerem nismo igrali dobro, smo popravili blok in obrambo ter s tem obrnili potek srečanja v našo korist. Istočasno smo tudi bolje sprejemali, tako da smo lahko zelo uspešno napa- dali tudi preko centra, kar se ponavadi ne dogaja. Odločilna za zmago pa je bila gotovo zelo dobra obramba, s katero sta se izkazala predvsem Tomšič in Klede, za igro v napadu pa bi pohvalil Petejana in Ferija. Na potek srečanja pa je gotovo tudi vplivala izkušenost. Naši igralci imajo že precej izkušenj, medtem ko so v Valovi ekipi tudi mlajši igralci, kar se je tokrat močno poznalo,« je povedal Marjan Černič. (T.G.) Moška C liga IZIDU. KOLA Mirna Eurospin - Agraria Terpin 3:1 (15:6, 15:13,11:15,15:7), Vivil - Buia 3.0 (15:11,17:16,15.10), Imsa - Soča Unitecno 1.3 (15:7,3:15,8:15,11:15), Fiume Venelo - II Pozzo 0:3 (13:15,1:15, 5:15), Prevenire • Eltor 3:0 (15:8,17:15,16:14), Faedis-Demar 3:0 (15:8,15:13,15:10), Rojalese - Club Altura 2.3 (15.12, 9:15, 9:15,15:7,16:18). LESTVICA II Pozzo 1 1 0 3:0 3 Faedis 1 1 0 311 3 Prevenire 1 1 0 3:0 3 Vivil 1 1 0 3:0 3 Soča Unitecno 1 1 0 3:1 3 Mirna Eurospin 1 1 0 3:1 3 Club Altura 1 1 0 32 2 Rojalese 1 0 1 2:3 1 Agraria Terpin 1 0 1 1:3 0 Val Imsa 1 0 1 1:3 0 Buia 1 0 1 0:3 0 Eltor 1 0 1 02 0 Demar 1 0 1 03 0 Rume Venelo 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJE KOLO Agraria Terpin • Vivil, Buia - Mirna Eurospin, Eltor - Imsa, Soča Unitecno - Fiume Venelo, Demar - Prevenire, II Pozzo -Rojalese, Club Altura-Faedis. Ženska C liga IZIDU. KOLA SGM-Farra 3:0 (15.9,15:7,15:11), Terme D'Arta - Tarcento 3:0 (15:13,15.8, 15:11), Favento - Cividale 3:1 (15:8, 10:15,15:9,15:8), Staranzano - Fincan-čeri 0:3 (13.15,13:15,7:15), Val Imsa-Furlanina 3:1 (12.15,15:12,15.9,15:10), Kmečka Banka - Carfriulana 0.3 (6.15, 9:15,14:16), Domovip - Nuova Kreditna 3.2 (5.15,15:8,15:7,13:15,15:9). LESTVICA Sgm Consulting 1 1 0 3:0 3 Carfriulana 1 1 0 3:0 3 Terme D'Arta 1 1 0 3:0 3 Fincanteri 1 1 0 3:0 3 Favento 1 1 0 3:1 3 Val Imsa 1 1 0 3:1 3 Domovip Porda 1 1 0 32 2 Nuova Kreditna 1 0 1 2:3 1 Furlanina 1 0 1 1:3 0 Cividale 1 0 1 1:3 0 Staranzano 1 0 1 0:3 0 Tarcento 1 0 1 0:3 9 Kmečka Banka 1 0 1 0:3 0 Farra 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJE KOLO Farra - Terme D'Arta, Tarcento - SGM, Furlanina - Favento, Cividale - Staranzano, Vivil - Imsa, Fincantieri - Porcia, N.Kreditna-Kmečka Banka. Moška D liga IZIDU. KOLA Bor-Buffet Toni 0:3(9:15,9:15,12:15), Naš Prapor - Rigutti 1:3 (9:15,15:11, 10:15, 6:15), NPT - Tomana 3:2(6:15, 15:12,16:14,11:15,15:7), Majano - Azimut 3.0 (15.2,15:13,15:5), Credito Coop - Porcia 3:2(9:15,15:12, 4:15,15:12, 15:12), Project Šport - VBU 1:3 (8:15, 15:10,9:15, 9:15), Como - Pall. Trieste 0:3 (4:15, 4:15,4:15), Mossa - Maniago 1:3(15.13,10:15,11.15,6:15). PRIHODNJE KOLO Torriana - Project Šport, Azimut - Bor, Pall. Trieste - Naš Prapor, Buffet Toni -Credito Coop, Rigutti - Majanese, VBU -NPT, Maniago - Como, Porcia - Mossa. LESTVICA Pallavolo Trieste 1 1 0 33 3 Bor Friulexport Sattec 1 1 1 1 0 0 33 33 3 3 Majano 1 1 0 3:0 3 Belfrutta 1 1 0 3:0 3 Buffet Toni 1 1 0 3:0 3 Sporting Club 1 1 0 3:0 3 Rigutti 1.1 0 3:1 3 Tecnoinox 1 1 0 3:0 3 Maniago 1 1 0 3:1 3 II Pozzo 1 1 0 3:0 3 VBU 1 1 0 3:1 3 Morocco 1 1 0 3:1 3 NPT 1 1 0 32 2 Colorpea Gonars 1 1 0 32 2 Credito Coop 1 1 0 32 2 Paluzza 1 0 1 23 1 Porcia 1 0 1 2:3 1 Emmezeta 1 0 1 13 0 Torriana 1 0 1 2:3 1 Cassacco 1 0 1 0:3 0 Project Šport 1 0 1 1:3 0 Tomana 1 0 1 0:3 0 Mossa 1 0 1 13 0 Spilimbergo 1 0 1 0:3 0 Naš Prapor 1 0 1 1:3 0 Computer Discount 1 0 1 0:3 0 Bor 1 0 1 0:3 0 Delser 1 0 1 0:3 0 Azimut 1 0 1 0:3 0 Cus Udine 1 0 1 0:3 0 Como 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJE KOLO Ženska D liga IZIDU. KOLA Bor Friulexport - Delser 3:0 (15:2,15:7, 15:6), Sattec - Comp.Discount 3.0 (15.4, 16:14,15:7), Morocco - Emmezeta 3:1 (16:14,5:15,15:11,15:5), Belfrutta-Spi-limbergo 3:0 (15:6,15:11,15:10), Pozzo - Cus Ud 3:0, Tecnoinox - Cassacco 3:0 (15:13,15:12,15:10), Paluzza - Colorpea 2:3(6:15,9:15,15.12,15:13,11:15),Torriana - Sp. Club 0.3 (3.15,13:15,11:15). LESTVICA Emmezeta - Tecnoinox, Spilimbergo -Bor Friulexport, Gonars - Sattec, Delser -II Pozzo, Computer Discount - Belfrutta, Cassacco - Morocco, Sporting Club - Paluzza, Cus Udine-Torriana. OPČINE / MOŠKI DERBI MED SLOGO MIMA EUROPSIN IN OLVMPIO AGRARIA TERPIN Potencial Sloge in Olympie je zelo dober, treba pa bo določene elemente še izpiliti Na Opčinah sta se v soboto pomerili ekipi, ki sta si zastavili zelo visok cilj v letošnjem prvenstvu, saj so tako v Sloginem kot v 01ympijinem tabora jasno povedali, da ciljajo na sam vrh lestvice. Dokaj prepričljivo je slavila Sloga, čeprav so se ji Goričam dolgo časa upirah in se izkazali z veliko mero borbenosti. Po tem, kar sta pokazali v soboto, lahko mimo zapišemo, da razpolagata obe s potencialno dobrima ekipama, treba pa bo seveda določene elemente še izpiliti. Sicer pa smo trenutno še na začetku tekmovalne sezone in je zato jasno, da igra ne more biti še optimalna. Sloga razpolaga z zelo dobrima krilnima napadalcema, ki ji zagotavljata v glavnem kar natančen sprejem (01ympia, ki je močno forsirala servis, je sicer v soboto dosegla kar nekaj asov), zelo zanesljiva pa sta tudi pri zaključevanju. Tako je na primer v odločilnih trenutkih dragega seta praktično vsako žogo dobil veteran Stabile, ki je vsakič prebil blok 01ympie. Veliko žog je dobil tudi nov nakup Sloge Celledoni, ki se je izkazal tudi z zelo dinamično igro v polju. Na splošno je bila Slogina obramba dobra, manj uspešen pa je bil blok: centrov 01ympie niso Božič in ostah praktično nikoti zaustavili, na krilih pa so bih nekoliko boljši, čeprav se tudi tu niso izkazali. Sicer pa sta tudi Slogina centra Božič in Princi brez večjih težav prebijala nasprotnikov blok. Skoda, da ju ni podajač Collautti še večkrat izkoristil. Dobro je zaigral tudi najmlajši član sobotne standardne šesterke Matevž Peterlin (na sliki v sprejemu), ki se je v vlogi glavnega tolkača brez strahu meril z mnogo bolj izkušenimi nasprotniki. Imel je sicer precej manj žog na razpolago kot krilna napadalca, dokazal pa je, da lahko trener računa nanj tudi v nadaljevanju sezone. Bolje bo moral postavljati blok, ko bo pridobil na izkušnjah, pa bo znal izkoristiti tudi slabše podane žoge. Podajač Collautti namreč ni podajal brezhibno, bil pa je precej bolj natančen kot njegov goriški kolega, saj se je s svojimi soigralci veliko bolje ujel. Na igrišče so stopili tudi Riolino, Veljak in Strajn, ki so zadovoljivo opravili svojo nalogo. Na splošno so slogaši postregli z dobrim nastopom, morali pa bodo odpraviti mentalne pavze in tako omejiti število napak, ki je bilo tokrat odločilno za poraz v tretjem setu. Tega se zaveda tudi trener Ivan Peterlin: »Vedel sem, da ne bomo mogli igrati briljantno, saj smo se pred začetkom prvenstva posvetih predvsem nabiranju konti i c i j e . . ____________________ Vsekakor sem z nastopom zado-voljen, menjave, ki sem jih naredil so se obrestovale, m M’ Peterlin in Veljak sta dobro opravila krstni nastop v C ligi, še boljši pa bomo, ko bomo popravili blok in igrali bolj konstantno. Mislim, da bomo, ko odpravimo te pomanjkljivosti, ki so se poznale tudi v pokalnih nastopih, res dobra ekipa.« 01ympia se je v soboto najbolj izkazala s servisom, zanimivo pa je, da je slogaše najbolj spravila v težave, ko je opustila servis iz skoka (le Sfiligoj je stalno serviral iz skoka in bil pri tem kar uspešen). Dobro so Goričani igrali tudi v obrambi, kjer so prestregli marsikatero težko žogo, izboljšati pa bodo morah blok, sprejem in zlasti protinapad. Klokočovnikovi varovanci so večkrat z lahkoto prišli do menjave servisa, ko se jim je ponudila priložnost za točko, pa je v glavnem niso znati izkoristiti: nekajkrat so tolkli v out ah v mrežo, nekajkrat se podajač Pintar ni ujel s svojimi napadalci, nekajkrat pa je Sloga njihove udarce prestregla. Prav dejstvo, da niso zaključevali protinapadov, je bilo odločilno za poraz na sobotnem derbiju. Z razliko od slogašev pa pri 01ympii pogosto izkoriščajo napadalce iz druge linije, predvsem še vedno odličnega glavnega tolkača Simona Terpina, na katerem v glavnem sloni ves napad 01ympie. Ob Terpinu, ki je bil za slogaše v glavnem nerešljiva uganka, pa so Goričani pokazali nekaj hitrih kombinacij na centra (če bi bil sprejem boljši, bi jih verjetno večkrat izpeljali), centra Domi, s katerim se je Pintar kar dobro ujel, in Janez Terpin pa sta bila v napadu zelo zanesljiva, saj sta malo grešila. Na krilih so se izmenjavah Hlede, Sfiligoj in Grauner, ki se ne morejo primerjati s Sloginima tolkačema Stabilejem in Celladonijem, čeprav so nekajkrat zelo dobro udariti. Na igrišče sta stopila tudi podajač Andrej Terpin, ki je dobro opravil svojo nalogo in Guz-zon. Trener Klokočovnik (na sliki) nad sobotnim nastopom svojih fantov ni bil razočaran: »Dobri ekipi smo se razen v prvem setu zelo dobro upirah in ji bih v glavnem enakovredni. O zmagovalcu so odločale malenkosti, naša napaka pa je bila v tem, da večkrat nismo izkoristili protinapadov, poleg tega pa občasno sprejem ni bil natančen, tako da je bil napad zelo predvidljiv. Mislim pa, da smo zelo dobro servirati. Glede nadaljevanja sezone sem optimist, saj fantje resno in dobro trenirajo, tako da. bomo gotovo vse elemente se izpilili in odpraviti nepotrebne napake.« (T.G.) DOMAČI ŠPORT Torek, 27. oktobra 1998 13 ROKOMET / 2. SLOVENSKA LIGA Krašovci so se maščevali Tržiču Po prvih petnajstih minutah premoč Zgoničanov - Kovačevič se vključuje RK Tržič - Kras 18:23 (10:14) KRAS: Glavina, Vremec 3, Kovačevič 9, A. Milic,- G. Milic 2, Vare-sano, Raseni 1, Alzzeta, Nait 7, Bogateč 1, Ban, Rossi 1. Trener: Mahnič. Mahničevi varovanci so se v Tržiču nasprotnikom oddolžili za poraza iz prvega dela 2. slovenske rokometne lige ter povsem zasluženo osvojili obe točki. Nasprotniki so stopili na igrišče že prepričani na zmago, vendar so že po prvih minutah spoznali, da na drugi strani ni bilo ekipe, ki so jo premagali v Hrpeljah, ampak veliko boljše razpoloženo moštvo. Mahnič je od vsega začetka postavil nasprotniku obrambo 3-2-1, z namenom, da bi jim preprečil nevarne strele z zunanjih pozicij. V napadu pa je dal fantom nalogo, naj z dolgo igro poskusijo umiriti svojo igro ter s tem lažje priti do strela. Na koncu se je pokazalo, da je bila ta taktika posrečena, zahvaljujoč se tudi odlični formi Kraso- ve postave, ki je iz tekme v tekmo bolj učinkovita. Razen prvih petnaj-sl minut, ko je bilo srečanje izenačeno, je bila igra v preostalih minutah igre popolnoma v rokah Krasa. Dobre obrambe Rossija in kasneje Glavina so omogočile, da so Zgoničani že ob koncu prvega polčasa vodili s štirimi zadetki prednosti. Zagrizena igra v obrambi je bila najbolj vidna v prvih desetih minutah drugega polčasa. Domačinom je takrat uspelo premagati Kraševega vratarja le v 41. minuti. Takrat pa je bila tekma v bistvu že končana. Delno vodstvo 10:17 je Krasu zagotovilo mirno nadaljevanje in ob izteku šestdesetih minut zasluženo zmago. Kot je sam Mahnič na koncu srečanja potrdil. Kras o vi fantje napredujejo in Kovačevič se dobro vključuje v moštvo. Do konca jesenskega dela sta še dve tekmi. Nadaljevanje bo pokazalo ali je Kras konCno dosegel optimalno formo. ŠD Sokol: tečaj minibasketa, načrtujejo še druge dejavnosti Zaradi znanih težav v zvezi z občinsko telovadnico, pa tudi zaradi drugih težav, je delovanje pri nekdaj močnem SD Sokol v zadnjih letih precej upadlo, spodbudno pa je, da ni povsem zamrlo. Pod vodstvom vaditeljev Vanesse Mezgec in Alexa Sedmaka je skupina najmlajših že septembra pričela z vadbo na odprtem igrišču v Nabrežini, pretekli teden pa se je presedla v telovadnico Marchesetti v naselje Sv. Mavra. Otroci so razdeljeni v dve skupim. Mlajša (zadnje leto vrtca ter 1. in 2. razred osnovne šole) se v glavnem ukvarja s telovadbo, vadi pa ob ponedeljkih in petkih od 16. do 17. ure, starejši (3., 4. in 5. razred osnovne šole) pa se ukvarjajo z minibasketom, trenirajo pa ob torkih (od 17. do 18. ure) in petkih (od 18.30 do 19.30). Za podrobnejše informacije je mogoče telefonirati na št. 200122 (Niko) v urnikih trgovin. Kot so pozornejši bralci mogoče že opazili, prireja nabrežinsko društvo tudi enk-rattedenski plesni tečaj, odgovorni v društvu pa so nam tudi povedah, da naj bi v prihodnjih tednih stekla tudi vadba miniodbojke za dekleta. Glede vprašanja pomanjkanja pokritega prostora pa pri SD Sokol preučujejo tudi alternativne možnost, o katerih pa za sedaj niso hoteh povedati še nič konkretnega. HITRA HOJA F. Ruzzier se bo preizkusil na 100 km V novi sezoni novo društvo Na tradicionalnem tekmovanju v hitri hoji od Milj do Trsta, bolj znanem kot Memorial Antonio Radivo, je ponovno slavil Fabio Ruzzier. 11 km dolgo progo je prehodil v 54: 12, drugouvrščenemu Brunu Sgarbiju (1.01: 47) pa je zadal kar sedem minut zaostanka. Na tretje mesto pa se je uvrstil Franco Venturi (1.01: 48, Sintofarma Guastalla). Ruzzier je bil s svojim nastopom zelo zadovoljen, saj je lahko tako testiral svoje zmogljivosti za prvo tekmo sezone 98/99, ki bo 15. novembra v Bergamu. To tekmovanje bo zelo naporno, kajti proga bo merila lOOkm, kar je povsem nenavadno, saj že 38 let nobeno društvo ne organizira tako dolgega tekmovanja. V novi sezoni Ruzzier ne bo več branil barve društva Pianura Bergama-sca, ampak goriške Atletice Goriziane. ODBOJKA / PRVENSTVO MLADINK NA TRŽAŠKEM TRST / NA STADIONU 1. MAJA Kontovel in Sloga resno razmišljata o osvojitvi naslova tržaškega prvaka Najnevarnejši tekmec bo Mura - Bor in Breg letos z manjšimi ambicijami športna šola tudi letos vabi najmlajše Martina Corettin na sliki s trenerjem članske ekipe čačem, je eden stebrov Slogine ekipe mladink Odbojkarsko sezono na mladinskem področju bodo konec tedna na Tržaškem uradno odprle mladinke. V konkurenci dvanajstih šesterk, ki jih je pokrajinska zveza FIFA V razdelila v dve skupini, bodo tudi štiri slovenske, od katerih dve -Kontovel in Sloga - neprikrito merijo na naj višjo uvrstitev, Bor in Breg pa stopata v prvenstvo z manjšimi ambicijami. Ge pogledamo na seznam ekip lahko rečemo, da ne bi bilo nic čudnega, če bi se v finalu dejansko znašli prav slogašice in Konto-velke (k sreči sta bili vključeni v različni skupini), njun najnevarnejši nasprotnik pa naj bi bila Altura A, medtem ko nastopa lanski prvak Virtus letos baje s šibkejšo ekipo. Nekatere slogašice so sicer presegle starostno mejo, vendar ostaja ogrodje ekipe enako lanskemu. »Polovica mladink trenira s člansko ekipo, ostale pa z drugo ekipo, ki bo nastopila v 1. diviziji. To je seveda problem, saj smo prvič skupaj igrali šele preteklo nedeljo na memorialu Sonje Kokoravec, moram pa reči, da so me igralke s svojim nastopom (in zmago, op. ur.) naravnost navdušile. To ne velja samo za tiste, ki spadajo v C ligo, ampak tudi za vse ostale. Skratka, lahko računam na ho- mogeno ekipo,« pravi trener Martin Maver, ki bo v prvenstvu mladink zelo zaposlen, saj je istočasno tudi trener Brežank. »Načelno smo se dogovorih, da bomo pri Bregu v prvenstvu mladink sodelovali z ekipo deklic. Igralke imajo za sabo malo tekmovalnih izkušenj, zato je prav, da se kalijo tudi v zahtevnejši konkurenci, v kateri pa objektivno ne morejo poseči v boj za naslov. V društvu je sicer tudi nekaj starejših mladink, vendar smo se odločih, da jih bomo usmerjali v 1. divizjjo, kjer mora pač priti do potrebne generacijske zamenjave,« je glede Brega povedal Maver. »Nobenega razloga ni, da ne bi odkrito razmišljali o naslovu. Dekleta resno in redno trenirajo, za sabo imajo že več sezon igranja v 1. diviziji, če hočejo, znajo predvajati dobro odbojko,« za Kontovel napoveduje odbornica Jana Ban. Borovke so bile lani pod-pravkinje, vendar je pet šestin igralk, ki so tvorile udarno še-sterko (razen Jane Miličevič) preseglo starostno mejo. Letošnjo ekipo sestavljajo po starosti in znanju precej nehomogene igralke, za katere predstavlja prvenstvo mladink predvsem priprava za nastope v 2. diviziji po novem letu. Breg Roberta Apollonio 1984 tolkac Sara Blazevich 1984 univerzalka Nataša Capponi 1984 univerzalka Angela Crevatin 1984 tolkac Marisa Ferluga 1984 podajac/tolkac Martina Koren 1984 podajac Anna Metton 1984 center Nicole Plettersech 1984 podajac/tolkac Katja Spetič 1984 tolkac Nataša Zeriul 1984 center/tolkaC Veronika Žerjal 1984 center/tolkaC TRENER: Martin Maver Bor Sara Bevilacqua 1983 center Martina Carpani 1982 podajaC/tolkaC Francesca Ciacchi 1983 center Elisa Frandolic 1981 center Nika Furlani 1983 podajac/tolkac Katarina Husu 1983 podajac Jana Miličevič 1981 center Sara Posar 1981 center/tolkaC Micol Rosa 1982 tolkac Selena Scuka 1982 tolkac Valentina Smotlak 1981 tolkac Katja Sancin 1982 tolkac Serena Scaravelli 1983 tolkac Katerina Zompicchiaii 1984 podajac/tolkac TRENER: Aleksander Koren Kontovel Valentina Battigelli 1982 center Sabrina Bukavec 1982 tolkac Vesna Hrovatin 1983 tolkac Jagaoda Milic 1982 tolkac Jasna Milkovič 1983 tolkac Barbara Santini 1983 center/tolkaC Veronika Sossa 1983 podajac Mata Starc 1983 tolkac Vanja Švara 1981 center/tolkaC Deborah Vitez 1984 center TRENER: Mitja Kušar Sloga Martina Coretti 1983 center/tolkaC Karin Crissani 1982 podajac Staška Cvelbar 1983 podajac Maruška Hrovatin 1983 tolkac Jasna-Kalc 1982 univerzalka Jana Obad 1981 center/tolkaC Elena Prestifilippo 1983 tolkač Tina Sossi 1981 center Mara Sossi 1982 podajac Petra 2agar 1983 tolkac TRENER: Martin Maver Vadba za najmlajše pri Športni šoli Trst tudi letos poteka nadvse uspešno. Pod vodstvom vaditelja Gorazda Pučnika vadi letov v dveh skupinah okoli 30 predšolskih otrok. O koristnosti te vadbe smo že večkrat pisali, povejmo, da poteka ob sobotah zjutraj od 9. ure dalje. Mali, ki še niso niti prestopili praga vrtca, vadijo skupaj z roditeljem ali kako drugo odraslo osebo, otroci, stari 4 in 5 let pa so že dovolj samostojni, da so lahko v dvorani sami z vaditeljem. Našemu fotografu so se nastavili mladi »športniki« obeh skupin, čakajo pa, da se jim bo pridružil še kdo. 14 Torek, 27. oktobra 1998 TSARANORO ’98 TSARANORO ’98 Torek, 27. oktobra 1998 15 __________KAKO JE MEŠANI SlOVENSKO-TRŽAŠKI-TRIDENTINSKi-BRESANSKI OPPgjljjSPELO PREMAGATI ŠE NERAZISKANI AFRIŠKI VRH NA MADAGASKARJU_ Vzpon na divjo gor Potem ko smo se zjutraj spravili iz spalne vreCe in šotora ven, smo si skuhali Caj in pojedli zajtrk (raje kar sami, saj nam je bilo nerodno buditi Calvina in Victorja ob nečloveških urah, ona dva pa sta se itak potem cel dan dolgočasila, ko sta nas čakala, da pridemo nazaj s plezanja), oprtali nahrbtnik, ki smo ga pripravili že prejšnji večer, in se še v temi odpravili peš proti steni. Do vznožja le-te nas je čakala približno poldruga ura hoje in 500 m višinske razlike po poti mimo speče vasice in riževih polj do doline, ki je vodila proti naši gori. Nekje na sredi poti nas je obsijalo sonce in nas potem spremljalo do sredine dneva, ko se je skrilo za vrhom Tsaranora in nam omogočilo, da izkoristimo prijetno senco za plezanje najtežjih raztežajev v steni. Za uresničitev svojih načrtov smo izbrali mesec september, ki je tam na južni polobli eden izmed najbolj hladnih v letu, saj je takrat zima, kot pri nas februarja, v tistem obdobju pa je tudi vreme precej stabilno in dežuje povprečno komaj en dan na mesec. Tudi temperature so čisto znosne in prav presenetil nas je včasih hladnen, rezek zrak, potem ko so nam vsi tisti, ki so bili kdaj na Madagaskarju pravili, da vročina čez dan dosega tudi do 50° C. Verjetno je k idealnemu vremenu prispevala tudi nadmorska višina, saj smo se nahajali na planoti na višini približno 1.000 m in skoraj vsak dan je tudi pihal veter, ki je včasih postal že malo premočen in neprijeten, tako da smo se morali pošteno obleči ter si na glavo natakniti tudi kapo. Potem ko smo prvi dan pod steno preučevali možnosti vzpona, smo se odločili, da poskusimo začneti po najlepši možni liniji: naravnost proti samostojnemu vrhu hriba Tsaranoro sredi stene, po kateri še ni bilo speljane nobene plezalne smeri. Visoka, konstantno navpična in previsna stena nam je obljubljala težavno in napeto plezarijo, vedeli smo, da se bo treba pošteno potruditi, da pridemo na vrh in zato smo v plezanje vložili vso energijo, ki smo si jo pridobili s treningom in vse izkušnje, ki smo si jih nabrali v dolgih letih plezanja širom po Evropi in po svetu. Naša izbira in naš trud sta bila na koncu poplačana, a dokler nismo preplezali ključnega raztežaja čez velik previs v drugi polovici stene, nismo vedeli, če nam bo uspelo priti na vrh. Tako smo vsak dan hodili v steno z upanjem, da le ne bo tako težko, kot zgleda in da nam bo uspelo preplezati čimveč metrov stene ter se pomakniti čim višje proti vrhu naše gore. Skala, po kateri smo plezali, je bila posebne vrste granit, popolnoma različen od tistega, ki ga je mogoče najti v stenah Mont Blanca ali Severne Amerike, kjer plezanje poteka po počeh in drugih razčlembah; v naši steni se je plezalo po luskah, oprimkih in v najtežjih raztežajih po majhnih kristalčkih, ki si jih lahko prijel samo z dvemi prsti, zaradi pomanjkanja naravnih razčlemb (poči in zajed) pa ni bilo praktično nobene možnosti za varovanje s klasičnimi plezalnimi klini. Prisiljeni smo bili uporabljati svedrovce, to so klini ki se jih s pomočjo vrtalnega stroja zavrta tudi v najbolj kompaktno steno. To je posebna oblika varovanja, ki jo prej ni mogoče, najtežje nam je ko smo priplezali pod velik previs^ v drugi polovici stene in nismo li. če ga bo možno prosto prepleza : saj nismo nikakor hoteli biti prisil]®^ uporabiti svedrovce za napredovanj ’ tako da bi se potegnili zanje in neK ga dela stene ne preplezali z nio J rok in nog. To bi pomenilo, da je naš trening zaman in da nismo u steni kos, ker je ne bi preplezali čis ’ etično, ampak bi pristali na komp1 ^ mis, samo da bi prišli na vrh. Tega P nismo hoteli sprejeti in zato smo s vso dušo in telesom potrudili. P° lem dnevu boja s steno, nam je usp lo preplezati 50 m dolg raztežaj ce^ velik previs po izredno naajhn oprimkih. Vedeli smo, da bo izr,e težak in istočasno smo se zavedali, smo opravili veliko delo in prepleza chetto napreduje kot ponavadi, hitro mirno, preudarno in pogumno; na ^Rcu se vrv izteče, preplezal je raz-težaj dolg 60 m. Z Rolandom pohitiva 2a njih in zdaj je na vrsti Rolly, da Pmpleza naslednjega, ki bo mogoče aelo zadnji. Že se nasmiha in pravi, 116 naju bo počakal na vrhu in naj mu ne bova nevoščljiva, ker bo pač on pr-y* stal gor. Vzdušje je napeto a vese-j°> kot vselej na odpravi smo se tudi a dan popolnoma razumeli in rezul-tab so nas poplačali. Po preplezanem taztežaju mora tudi naš prijatelj iz renta priznati, da ne bo prvi stopil Fa vrh in naredi udobno stojišče, s ^terega se vidi rob stene. Zdaj sem aa vrsti jaz in najbolj smešno se mi 2di, da bom prvi stopil na vrh, ko bi Sv°iim dvem prijateljem in soplezal- Rolando Larcher in Erik Švab v najtežjih raztežajih v smeri je precej težje namestiti, je pa zato dosti bolj varna in ponuja možnost premagovanja visokih težav v prostem plezanju. Težje jo je namestiti zato, ker moraš najprej preplezati nekaj metrov stene, pač odvisno od težavnosti in od počutja (bolj si sposoben in miren, več metrov lahko preplezaš med enim svedrovcem in drugim, to pa pomeni, da se bo tudi tisti, ki bo hotel smer za tabo ponoviti, moral bolj potruditi in obvezno preplezati nekatera mesta določenih težavnosti med dvemi svedrovci: to potem na koncu znese oceno obveznih mest), se potem obesiti v takoi-menovane “hudičeve krempeljce” (to so majhni kaveljčki, ki jih lahko zatakneš za skoraj vsako najmanjšo izboklino v steni in ki ponavadi zdržijo le težo plezalca, včasih pa niti te ne), pazljivo potegniti po tanki vrvici k sebi vrtalni stroj - mašino, ki si jo prej pustil viseti na zadnjem klinu, zavrtati luknjo v steno in vanjo zabiti klin - svedrovec s ploščico, v katero potem vtakneš vponko in vanjo vrv. Potem si malo oddahneš,, pogledaš kako zgleda stvar naprej, pustiš mašino viseti v svedrovcu in cel cirkus se začne znova. Tako lahko visiš tudi po 3 ali 4 ure, pred-no preplezaš en cel raztežaj ali pa se tako utrudiš, da ne moreš več naprej in te soplezalec spusti nazaj na stojišče ter on nadaljuje, kjer si ti prenehal. Tak način plezanja prvenstvenih smeri zahteva veliko izkušenj za pravilno izbiro linije vzpona (če nisi pazljiv se lahko zaplezaš v predel stene, kjer ni možno nadaljevati in se moraš potem vrniti nazaj in začeti kje drugje, pri tem pa izgubiš ogromno dragocenega časa in moči), neoporečno ravnanje s plezalnimi pripomočki (ne smeš si dovoliti, da bi se ti kakšne vrvi in vrvice zapletale in ti tako onemogočile potegniti k sebi mašino, pravkar preplezane metre pa bi moral odplezati navzdol, kar pa ni vedno možno, saj so včasih težave tako vi- soke, da si venomer na meji padca) in trezno razmišljanje v kočljivih situacijah, ko moraš biti zbran in koncentriran na tisto kar počenjaš, tudi če si v steni že cel dan in si truden in lačen in žejen in naveličan. Po drugi strani pa ti svedrovci dajejo tudi stoodstotno varnost v primeru padca, saj zdržijo sunke preko 2.000 kg in je zato nemogoče, da bi se v primeru padca izpulili. To pa ti dopušča, da včasih tudi padeš in da lahko torej preplezaš težavnosti, ki so na meji tvojih zmogljivosti ter tako daš od sebe resnično vse in ustvariš smer, ki je lahko rezultat na najvišji kvalitetni ravni. Potem ko smo preplezali nov raztežaj, smo v njem pustili fiksne statične vrvi, po katerih smo se spustili nazaj pod steno in se naslednjič vrnili do najvišje dosežene točke ter od tam nadaljevali naprej proti vrhu. Na ta način smo en dan plezali in naslednji dan počivali ter tako preplezali 9 ekstremno težkih raztežajev, ki so od nas zahtevali veliko mero vztrajnosti in trme, saj je večkrat zgledalo, da na- —_—f,—™. _________________r . Cerr> prav iz srca privoščil, da bi eden daleč najtežji raztežaj daleč naokrog 'žiti e d njiju bil tam gor prvi, saj vem, Po štirih dneh napornega dela v ® ^°liko jima to pomeni, a kaj hočem, ni, potem ko smo že preplezali 400 in napeli prav toliko fiksnih vry> smo prišli do točke, ko smo lab upali, da bo naslednji dan tisti pra .! tisti, ko bomo mogoče uspe^. dokončati svojo novo smer in stop na vrh gore. 0 Tisti dan smo vstali še zgodaj, na hitro pospravili zajtrk odšli proti steni. Marc o in Rolan^ nista bila posebno zgovorna, jaz s^. pa tudi obdržal svoje misli zase ako je pač. Začnem plezati in nekje sredi raztežaja se zavedam, da se vre-jbe hitro slabša in da se z juga valijo ,arnni grozeči oblaki. Pripravlja se ^asicna nevihta, o tem ni dvoma, če-Ptav smo pod ekvatorjem in je pod-babje čisto drugačno od tistega, ki s®10 ga navajeni. Malo se podvizam, Qa bi čimprej prišel na vrh, a glej ga ZJ°inka, nad “zadnjim” previsom je 6 en del stene in potem še malo in , —„„„ —--------------- ako naprej. “Fantje, z vrhom ne bo smo se vsi trije zavedali, da gre zar ’ bic, jaz bom tukaj naredil stojišče, ker sniči se ^ zdp da bo kar udobno.” Stojim ®a res lepi polici, na kateri bi lahko e2ali vsi trije in ko pogledam od ste-ap proč, vidim, da smo tik pred zdaj-cb da se bo vsak čas ulilo. “Pohiti, Pohiti, varuj naju, da prideva hitro S°r tudi midva! ” kričita prijatelja s spodnjega stojišča in se res podvizata er prideta do mene prav nekaj tre-®Utkov predno prigrmita dež in toča. ‘Neverjetno, ” si mislim ko sedimo ®a vrveh, da jih ne bi preveč zmočilo, retii so nam, da tu dežuje enkrat na da lahko v tem dnevu uresr. sanje, ki smo jih dolgo sanjali i^ končamo delo, ki smo ga aispe5® opravili do takrat. Hitro smo prišb stene in se lotili vzpona s prižema - žimarji po fiksnih vrveh. Ob c>sin^_ je bil Marc o že nared in je začel z n ^ vim raztežajem, desetim po vrsti, P nami je že bilo dve tretjini stene i najtežja plezarija, vedeli smo, da ^ vrha ne bo več ekstremnih težav da nam ta lahko uide le zaradi s®°r, ali nepričakovanega preobrata. M mesec in do zdaj ni bilo o dežju ne duha ne sluha, danes pa pada toča, in kje je tistih 50 stopinj, ko nas zebe kot pse tukaj prav pod vrhom, na katerega ne vem, če bomo danes stopili.” A zgodi se nekaj neverjetnega: nevihta nas samo oplazi in strese svojo jezo v sosednjo dolino, po eni uri čakanja pod dežjem in točo se v dolini pod nami naredi mavrica; krasna, cela mavrica od tal do neba in spet do tal, simbol popolnosti, kakršnega v svojih letih potepanja po najlepših kotičkih gora še nisem videl. Ne more biti nič drugega kot dober znak in res, kmalu preneha rositi, spet se lahko pripravimo in Marco začne plezati zadnjih 60 m naše smeri še predno se skala posuši. Zelo hitro je na koncu težav in čisto tiho je, nama reče samo, naj prideva gor za njim. Ko pogledam čez rob, vidim prijatelja, kako sedi na skali, varuje in v očeh mu sije zadovoljstvo. Srečen sem, da je prav Marco zaključil našo smer, saj je bil on tisti, ki si je najbolj prizadeval, da bi nam uspelo izpeljati to našo avanturo. Ko priplezava z Rollyjem do njega, se razvežemo in od tam imamo še dobrih 70 m hoje in lahke plezanje do vrha. Zdi se nam, da hodimo nad zemljo, zadihani, trudni, a polni energije hitro napredujemo proti vrhu. Zadnjih nekaj metrov se primemo za roke in skupaj stopimo na vrh. Objamemo se. Vse, kar rečem, je samo: “Vesel sem.” Vsi smo ganjeni in srečni. Sedimo na ploščatem vrhu in zavedamo se veličine trenutka. Ves trud ki smo ga vložili v ta vzpon, je bil poplačan in čeprav marsikdo ne dojame, kaj lahko v takih trenutkih občutiš in ne more razumeti takega nesmiselnega početja, nam to pomeni nekaj posebnega, nekaj kar doživiš samo včasih v življenju in samo če imaš srečo, obogati. nekaj, kar te za vselej Igra sonca in oblakov na pobočjih najvišje gore v okolici - Donde Malgaški otroci se radi zabavajo ^snno si mogli kaj, da ne bi tudi po baobabih malo poplezali Po vrhu vodi pot samo še navzdol, nazaj v dolino, nazaj v svet, ki je normalen in kjer ljudje hodijo po zemlji in ne plezajo po navpičnici. Tam smo pustili vse naše drage in tja se vračamo, rade volje. Pri sestopu je treba biti pazljiv in precizen, da se ne zgodi kaj prav takrat, ko si že opravil večino dela, a leta in leta plezanja v dobrem in slabem vremenu, v odličnih in obupnih razmerah, ti prinesejo ogromno izkušenj in ti dovolijo, da opraviš spust v dolino popolnoma varno. In res, v nekaj urah smo bili dol, potem ko smo se na vrhu slikali in pojedli zadnje sladkarije, potem ko se je sonce spet skrilo za oblake, takrat je bil čas za sestop. Naslednje dni počivamo in nabiramo moči za naslednji cilj: prosto preplezati novo smer, se pravi preplezati vse raztežaje brez padcev in v enem zamahu. Tudi to nam uspe, razen enega raztežaja, ki ga prepleza samo Marco z enim počitkom. Preplezali smo novo prvenstveno smer v deviški steni, ki pelje na vrh, na kateremu pred nami še ni stala človeška noga. S soglasjem domačinov smo ga poimenovali Tsaranoro Atsimo, 2.000 n nadmorske višine, in v njegovi vzhodni steni smo potegnili smer, ki smo ji dali ime “Nikoli več tako”, ker smo prepričani, da take smeri v taki steni in takem vzdušju ter prvobitnem okolju v gorovju Andringitra ne bo več preplezal nihče, ker bodo verjetno kmalu tudi sem navalile množice turistov in plezalcev ter spremenile življenje v mirni dolini pod čudežno goro. Po našem vzponu je življenje v bazi teklo naprej, vsako jutro so nas prišli gledat otroci, nas vsakič pozdravili s tistim svojim: “Shalam vazah! ” (Pozdravljen tujec!), in vsakič je bil zraven tudi Tone (tako se je imenoval najbolj simpatičen in vztrajen izmed malih črnčkov) in vsak večer smo pognali naš mini-agregat ter si ustvarili elektriko za luč in polnjenje baterij za mašino, ki je nismo več potrebovali. Prijatelja Mario in Ermanno sta pridno nizala vzpone in ponovila skoraj vse smeri v dolini, tudi mi smo poleg naše nove preplezali še drugi dve smeri in kmalu je bil čas, da se začnemo vračati proti domu. Zadnji dan smo pospravili šotore, za seboj počistili in zakurili smeti ter se poslovili od ljudi, ki so nas gostili tri tedne in ki so nam pokazali, kako malo stvari je potrebnih za preživetje in kako veliko srečo imamo mi, ki nam nič ne manjka in ki se tega Cesto ne zavedamo. Victor in Calvin sta šla z džipom naprej, mi pa smo se lepo peš napotili od koder smo prišli, se še zadnjic ozrli na naš vrh, obsijan od tropskega sonca, na katerem smo stali pred nekaj dnevi in ga bomo za vselej nosili v srcu. Sicer smo res šli s hribov do morja, do krasnih plaž, ki od vasice Ifaty gledajo proti Afriki, kjer smo cel teden lovili ribe in jedli raroge, kjer so nekateri dobili drisko, brez katere pač v takih deželah ne gre, in kjer smo se skrivali pred komarji, da ne bi slučajno dobili za popotnico domov malarije. Zadnje dni smo se začeli počasi vračati spet proti glavnemu mestu, po nemogočih malgaških cestah, ki pravijo, da so najslabše na svetu, mimo krajev, kjer ti ob pogledu na obzorje zastane dih, kjer je tisoče ter-mitnjakov in kjer se praopice lemurji podijo drug za drugim. Videli smo slavne baobab, videli smo globoke soteske v parku pri Isalu, videli smo skrivnostna jezera vulkanskega izvora ob mestu Antsirabe, videli smo kako človek sam sebe vprega v voz in sebi enakim nudi prevoz, videli smo bedo v glavnem mestu in ker nas je motil ta pogled smo hitro odbrzeli proti letališču. Prijateljsko smo se pozdravili z našimi dvemi Malgaši, ki smo ju Zgoraj: dobili smo nove prijatelje, od leve Victor, Erik in Calvin, spodaj: vsi Člani odprave, od leve Rolly, Erik, Marco, Mario in Ermanno, v ozadju Tsaranoro ■2MTM ■V? vlij prav vzljubili in Victor, ki smo mu rekli “stari lisjak”, je imel rosne oči ter nam povedal, da ni še nihče od tistih vazah, ki jih je spoznal, imal do njega takšnega odnosa kot ti mladi “Italiennes fou”. Rekli smo si “Velo-ma! ” - Nasvidenje! in požrla nas je birokracija, nam stehtala prtljago in nas kljub temu, da smo spet imeli preko 200 kg, spustila nazaj v Evropo. Ob koncu gre zahvala za podporo pri uresničitvi načrtovanega podviga predvsem Slovenskemu planinskemu društvu iz Trsta, saj je od vsega začetka verjelo v člane odprave, pomagalo pri organizaciji in izvedbi načrta in tako nadaljevalo s tradicijo aktivne podpore ponovno uspešnim alpinističnim izvenevropskim odpravam. Z njegovo pomočjo smo dokazali, da lahko tudi majhna in kvalitetna ekipa brez velikih sponzorjev in kljub popolnemu nezanimanju drugih naših ustanov in podjetij doseže vrhunski rezultat, zahvala pa gre tudi italijanskemu planinskemu društvu CAI, sekcija “XXX Ottobre”, agenciji zavarovalnice Generali iz ul. Genova, športnim trgovinam Papi šport, Tečno šport in Avventura, podjetju Me-tromarket, in seveda prijateljem, ki so z nasveti in posojenim materialom pomagali pri uspehu odprave: doktorji Rosa Salvi in Giorgio Pavan ter dr. Neva Lupine za neprecenljivo pomoč pri izbiri in nabavi zdravil, saj si odprava ni mogla privoščiti zdravnika; jamar Miran Zobec in alpinisti Giovanni Bazo, Silvo Karo in Peter Podgornik za plezalno opremo. In tako sem spet v avtu, na tržaškem nabrežju, ljudje se drenjajo in prerivajo po pločnikih in po cesti, še sreča, da bom kmalu ven iz tega vrveža, obrnem proti Borznem trgu in se zapeljem skozi center do Sv. Jakoba. Tam stanuje moj nono, dolgo ga nisem videl in bil sem v skrbeh zanj. Pozvonim, a seveda ne sliši, tako grem gor s svojimi ključi. Ko vstopim je v kopalnici in se brije, pride mi nasproti in se nasmehne, objameva se. Lepo je biti spet doma. Erik Švab TEHNIČNI PODATKI SMERI Prvi del je bil objavljen v torek, 20. oktobra MADAGASKAR ’98 Tsaranoro Atsimo Narodni park Andringitra Smer »Nikoli več tako« (Never the same) Preplezali 9., 10., 12., 14. in 16. septembra 1998 Erik Švab Marco Sterni Rolando Larcher 670 m, 13 raztežajev, 96 svedrovcev + 26 na stojiščih, ocena 8a+ (X-), obvezno 7b (VIII+/IX-), sestop ob vrvi. Ocene po raztežajih: 6a+, 6a, 6c+/7a, 6c+, 7a+/7b, 7c, 7b+, 8a+, 7a+, 6c+, 6c, 6c+/7a, 6a. Smer vodi preko vzhodne stene deviškega južnega vrha hriba Tsaranoro, ki so ga pr-vopristopniki s soglasjem domačinov poimenovali “Atsimo” (Jug). Preplezana je bila od spodaj in prosto, zavrtani svedrovci pa so bili uporabljeni samo za varovanje in nikoli za napredovanje, po kompaktni navpični in previsni granitni steni. Za ponovitev je potrebno imeti s sabo le 11 kompletov in dvojno 60-metrsko vrv. Avtorji smeri so tudi opravili prvi prosti vzpon v smeri (razen najtežjega raztežaja, ki je bil preplezan z enim počitkom) 24. Septembra v 8 urah, vendar je treba pri ponovitvi računati na možnost bivakiranja. Ce bo potrjena ocena avtorjev smeri za najtežji raztežaj, bo to najtežja prosto preplezljiva smer na svetu. H KOMiNTAB JAPRANOVEGA TRENERJA h Brez lokomotive ni vlaka Starši in šport, tabu tema Tudi iz drugega letošnjega gostovanja smo se morali, žal, vrniti praznih rok in povešenih glav. Vtis, ki smo ga pustili v Ronca-dah, prav gotovo ni ne lep ne vzpodbuden. Z enim samim stavkom bi lahko rekel, da so nas nasprotniki pregazili, popolnoma nadigrali v prav vseh elementih igre. Upirah smo se le en polčas, kar pa se zdaleč ni dovolj. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da v 2.polCasu nismo več uspeli odreagirati, tako da je bil visok poraz neizbežen. Že dva statistična podatka povesta o tekmi vse: prvi je procent zadevanja - nasprotniki 56% (30/53), mi 38% (21/55), drugi pa je razlika med pridobljenimi in izgubljenimi žogami - nasprotniki 11 izgubljenih, 17 pridobljenih (+6), mi pa 19 izgubljenih in 16 pridobljenih (-3). Da trenutno preživljamo krizo je neizpodbitno. To se seveda odraža v sami igri. Koliko Časa bo ta kriza trajala, pa je odvisno samo od nas. V takih situacijah smo se sicer že večkrat znash. Ker je ekipa sestavljena iz karakterno pozitivnih igralcev, smo se do sedaj uspeli vedno izvleči. Upam, da nam bo to tudi tokrat uspelo. Samo z besedami pa vsekakor ne bo slo. Potrebno bo zgladiti nesoglasja in ustvariti tisti »feeling«, ki nam bo omogočil splavati na površje. Vsekakor bo to težko doseči v kratkem Času, Se posebno zato, ker je precej igralcev-nosilcev v slabi formi. Brez lokomotive pa vlak ne gre naprej... Letos poteka 20.1etnica mojega treniranja (5 let sem delal izključno na mladinskem področju, zadnjih 15 pa sem poleg Članske ekipe vedno treniral tudi eno mlajšo ekipo). Ob prihodu iz Ljubljane v Trst (po petih letih treniranja) sem doživel pravi Sok, ko sem se moral soočiti z meni takrat povsem neznanim fenomenom, to je z vpadanjem in vtikanjem (pogosto neobjektivnim) staršev mladih igralcev v delo na igrišču in samo tekmovanje. Ta fenomen, ki je prava tabu tema, z leti ni izginil. Nasprotno. V današnji individualizirani družbi se bolj izstopa. Ker me je, in me še danes, to početje zelo moti, sem vsa ta leta iskal razlage, razloge in rešitve (tudi v strokovni literaturi s področja psihologije športa). Zelo zanimivo razlago o trikotniku trener-otroci-starši sem našel v knjigi »Psihologija športa« slovenskih avtorjev dr. Maksa Tuška in dr. Mateja Tuška, ki jo v nadaljevanju na kratko povzemam. Strokovnjaka pravita, da je vloga staršev pri vzgoji otroka v športnika zelo pomembna, vendar ne v vseh obdobjih enako. Predvsem pomembna je ta vloga na samem začetku, ko se otrok s športom spoprijateljuje, ko je potrebno otroka k športu vzpodbujati. V trenutku, ko je otrok to fazo prerastel in se začne razvijati v pravega mladega športnika, torej ko je »ogenj prižgan«, je začetno intenzivno spremljanje in vključevanje njegovih staršev v ta proces lahko zanj zelo zaviralno, saj lahko preveliko zanimanje za otrokovo ukvarjanje s športom ta ogenj zaduši. V tem Času pa postane zelo pomembna vloga trenerja, ki mora otroku razviti pozitivno motivacijo za šport. Ta motivacija ne sme več prihajati od zunaj (npr. starši), ampak iz otroka samega. V tem obdobju potrebuje otrok od staršev samo še podporo. Otrok se seveda začenja srečevati z različnimi stresnimi situacijami. Kot posledica le-teh se, glede na različne starsšvske pristope (avtorja omenjata štiri), lahko pri otroku razvijeta prekomerna anksioznost in bojazen, ki se povečujeta predvsem v naslednjih primerih: kaznovanje ob neuspehu; spremenljivo obnasšnje staršev (pred tekmo povdarjajo predvsem trud, po tekmi pa otroku pokažejo, da je pomembna samo zmaga); postavljanje strogih starševskih meja (prepovedi) in zamolčanje pohvale, ko je ta vmesna in potrebna ter odrekanje pozitivne podpore. velik. Zato je pomembno, da trener posreduje »ko opazi prve napačne prijeme v starševskem odnosu do otroka-športnika«. Njegova naloga naj bi bila predvsem posredovanje informacij glede nekaterih osnovnih pravil vedenja, kot so: po izgubljeni tekmi ali slabem rezultatu potrebuje otrok od staršev pozornost in ljubezen, ne kritike; vzpodbujati je potrebno otrokovo samostojnost pri prihajanju na treninge in tekme, ne pa s tem zmanjšati zanimanja do njegove aktivnosti; svoje nervoze pred tekmovanjem ne prenašati na otroka; nikakor ne otroka zaradi neuspeha kaznovati; otrok ne sme staršem ukazovati; otroku je potrebno vlivati samozavest; ostala navodila morajo starši prepustiti strokovnjaku - trenerju. Problem neobjektivnosti staršev do svojih otrok je seveda vsesplošen. V vseh teh letih namreč nisem še srečal objektivnega starša kar se tiče ocenjevanja realnih kvalitet otroka (njihova ocena je vedno višja od trenerjeve). Obstajajo pa seveda tudi v višini ocen in pristopu staršev razlike. Nekateri vidijo v svojem otroku Jordana in zaradi tega vršijo nanj, na trenerja in elane uprave kluba zelo močan pritisk. Skoraj vedno je posledica takega početja otrokovo prezgodnje prenehanje igranja. Ob njegovem »neuspehu« so zato krivi vsi ostali: najprej trener, nato soigralci, na koncu še društvo. Dragi so taki, da poskušajo lastne nedosežene ambicije realizirati v svojem mum potem, ko so starši, zaradi obupa, nad njim nehali izvajati pritisk. Seveda pa sta tu se dve kategoriji staršev: taki, ki so povsem odmaknjeni od otrokove športne "aktivnosti in taki, i samim sebi in tako uspejo doseči, da »otrokov ogenj ne ugasne«. Navadno ti otroci ostanejo v svoji športni panogi celo življenje - najprej kot igralci, nato bodisi kot trenerji ah odborniki kluba. Taki starši pa uspešno prenašajo pozitivne vrednote tudi na svoje potomce. Kategorizacija starsev, ki sem jo pravkar podal, je rezultat lastnega opazovanja in osebnih izkušenj v vseh teh letih tre- objektivnosti in samokritike se lahko prav vsak v njej najde. se o tem zelo malo in zelo nerado govori, posledice pa še zdaleč niso zanemarljive. V naslednjem komentarju pa sledijo še konkretne izkušnje »iz terena« na to temo. VValter Vatovec _____C LIGA / 2E DRUGO NEUSPEŠNO GOSTOVANJE_ Za Jadran usodne prve minute drugega polčasa Delnega izida 10:2 naši niso več uspeli nadoknaditi, saj ni bilo prave reakcije - Slabi odstotki in veliko izgubljenih žog Gifiex Roncade-Ja-dran Nuova Kreditna 73:55 (34:32) Roncade: Marascal-chi 6 (1:1; 1:2; 1:1), Va-nin 2 (-; 1:1; -), Borin 6 (-; 3:6; 0:1), Torresan 3 (1:2; 1:1; -j, Bizzetto (-; 0:2; 0:1), Biasin 14 (4:10; 5:11; -), Costanti-ni 14 (2:3; 6:10; -), Za-marin (-; 0:1; -), Olme-sini 28 (2:2; 7:10; 4:6), Cavaldoro n.v. Trener: Gambarotto. SON:15 Za dve točki: 24:44 Za tri točke: 5:9 PM: 10:18 TRI TOČKE: Olme-sini 4, Marascalchi 1 Jadran: Arena 11, Černe 13, Pregare 5, Valente, Slavec 3, Guštin n.v., Franco 4, Rau-ber 6, Grbec 11, Hmeljak 2. Trener: Vatovec SODNIKA: Pozzi in Meggiato (Mestre) V 3.kolu so jadranov-ci na gostovanju v Ron-cadah utrpeli težek poraz, ki je bil sad zlasti slabe igre v drugem delu tekme. Za Vatovčevo ekipo je bil to že drugi neuspeh na tujem, kar potrjuje kakovost prvenstva, pa tudi težave, ki jih predstavlja vsako srečanje izven domače dvorane. Nuova Kreditna je stopila v tekmo z zgrešenim korakom, saj so domačini takoj povedli z izidom 12:3. K sreči so naši kmalu vzpostavili izenačen izid (12:12 v 9’). Dobra obramba jim je nadalje dovolila tudi preiti v vodstvo (21:27 v 14’), gostitelji pa so v zadnjih minutah prvega polčasa izkoristili nekaj pogrešenih izbir pri metu naših in povedli s tesno razliko 2 točk. Po odmoru so Jadra-novi nasprotniki postavili delni izid 10:2, ta »break« pa se je ob koncu izkazal za odločilnega, saj naši v nadaljevanju niso več uspeli reagirati. Tekma se je tako zaključila že dolgo pred efektivnim iztekom, saj so domačini do konca tekme le še polnili Jadra-nov koš, »plavi« pa so kopičili napake in izgubljene žoge ter tako visoko izgubili. Pri domačinih je bilo zaslediti zelo dobre odstotke pri metu, najboljši pa je bil Olmesini, ki je prispeval kar 28 točk. V Jadranovem taboru pa gre beležiti z vseh vidikov nezadosten učinek in še najbolje sta se odrezala Černe in Grbec, medtem ko vsi ostali niso dali zadostnega doprinosa. V prihodnjem kolu bodo Pregare in soigralci igrali na domačih tleh proti ekipi Verdeta Gallo, ki je doslej zbrala 4 točke, je pa med nespornimi kandidati za višja mesta na lestvici. (Kaf) Michel Grbec kljub vsemu med boljšimi OKNO V PRVENSTVA / V C2 IN D LIGI Kljub centrom še brez zmage Bor Radenska in Dom Kmečka Banka bosta spet igrala že jutri V C2 in D ligi se nadaljuje črna serija naših ekip, ki še niso okusile slasti zmage. V soboto sta Bor Radenska in Dom Kmečka Banka spet naletela na premočna tekmeca, v D ligi pa po dveh kolih položaj ni nič kaj boljši. 0:10... To je odstotek zmag naših predstavnikov v nižjih prvenstvih. V C2 ligi so Goričani in Svetoivančani v treh kolih vedno ostali praznih rok, v D ligi pa sta 4 poraze dodala Cicibona Prefabbricati Marsich in Kontovel Nord Est. 6+4=10. Enačba je žal pravilna. Visoki, a maloštevilni, toda najuspešnejši... V zamejstvu se večkrat pritožujemo, da pri nas ne zrastejo visoki igralci, zgleda pa, da so naše ekipe šibke ravno kar se tiče zunanjih igralcev. V nižjih ligah so se na primer ta teden še najbolje odrezali sami centri oziroma višji košarkarji, kot so Jarc, Perčič, Rasman, Križmančič in Turk, tudi pri Jadranu pa sta glavna nosilca Arena in Rauber. Kje se torej skriva armada »malčkov«? C2 že jutri... V tem prvenstvu bodo že jutri odigrali tekme 4.kola. Bor Radenska bo igral na domačem igrišču proti San Danieleju (Stadion »l.Maj« ob 21.uri), Dom Kmečka Banka pa prav tako pred domačim občinstvom proti tržaški peterki Barcolane (Kulturni dom ob 20.uri). Upajmo, da bomo končno lahko poročali o uspešnih nastopih, saj sta jutrišnja nasprotnika gotovo v dometu naših dveh moštev. Najboljši strelci naših ekip C LIGA Sandi Rauber 37, Christian Arena 32, Massimiliano Čeme 29 C2MGA Vasja Jarc (Dom) 42. Ivan Perčič (Bor) 40, Fabrizio Cam-panello (Dom) 35, Marko Cor-si in Renzo Di Cecco (oba Dom) 34 D LIGA Marko Debeljuh (Cicibana) 36, Štefan Persi (Cicibona) 35, Štefan Turk (Kontovel) 20, Marko Križmančič (Cicibona) 17, Marko Possega (Cicibona) 13 DRŽAVNI KADETI Niko Stokelj (Bor) 71, Danijel Šušteršič (Kontovel) 63, Emanuel Lovriha (Bor) 62, Alen Jemec (Kontovel) 58, Diego Posar (Bor) 46 C2LIGA SKUPINA A IZIDI 3. KOLA Codroipese ■ Gemona 59:87, Cento Sedla - intermek 66:61, Pagnacco - Dom Kmečka Banka 75:56, Porda - Intermug-gia 52:51, Barcolana - Staranzano 79:82, Adi Ronchi ni igral. LESTVICA Staranzano Cento Sedla Adi Ronchi Porcia Pagnacco Barcolana Gemona Codroipese Intermek Intermuggia 3 3 0 3 3 0 2 2 0 2 2 0 3 2 1 3 1 2 3 1 2 3 2 255:203 227:180 149:142 126:122 187:189 217213 215:212 1 2 206:236 0 2 135:142 3 0 3 157:181 Dom Kmečka B.3 0 3 175:229 PRIHODNJE KOLO Gemona - Pagnacco, Intermek - Codroipese, Staranzano - Porda, Dom - Barcolana, Adi Ronchi - Centra Sedla, Intermuggia ne igra. D LIGA SKUPINA A IZIDI 2. KOLA Inter - Cus 56:65, Duke Pub - Cidbona Marsich 82:67, Soul Team - Romans 77:68, Goriziana - Libertas 89:71. LESTVICA Goriziana CusTs Soul Team Duke Pub Romans Inter Cicibona Marsic2 0 Libertas 2 - 0 2 0 170:142 2 0 140:117 2 0 142:130 1 1 0 144:132 133:140 119:130 138:163 132:164 PRIHODNJE KOLO Libertas - Soul Team, Cus - Romans, Cidbona Marsich - Inter, Goriziana - Duke Pub. C LIGA IZIDI 3. KOLA Roncade - Jadran N.Kreditna 73:55, Arniči Basket - Rovigo 71:73, Gasparini - Casteifranco 81:88, Italmonfakone - Ardita 83:82, Reyer - Caorie 69:64, Conegliano - Verdeta 95:72, Don Bosco - Bassano 67:61. LESTVICA Rovigo 3 3 0 252228 6 Roncade 3 2 1 213:191 4 Amid Basket 3 2 1 206:188 4 Italmontalcone 3 2 1 205:197 4 Verdeta Gallo 3 2 1 245:249 4 Reyer Mestre 3 2 1 194202 4 Don Bosco 3 2 1 194:202 4 Conegliano 3 1 2 249:233 2 Gasparini 3 1 2 237:230 2 Casteifranco 3 1 2 209:205 2 Ardita Go 3 1 2 222:229 2 Caorie 3 1 2 183217 2 Jadran N.Kred. 3 1 2 183:217 2 Bassano 3 0 3 215:230 0 PRIHODNJE KOLO Caorie - Gasparini, Casteifranco - Reyer, Bassano - Amid Basket, Italmonfakone -Roncade, Rovigo - Conegliano, Jadran -Verdeta Gallo, Ardita - Don Bosco. 02 LIGA SKUPINA B IZIDI 3. KOLA Santos - Vis 78:62, Tagliamento - Porto-gruaro 80:67, Libertas - Arte 85:73, Pom - Bor Radenska 75:63, Servolana - Ro-bur 87:76, Itala S.Marco ni igrala. LESTVICA Pom Servolana Tagliamento Itala S. Marco Libertas Adi Santos Portograaro Robur Vis Arte Bor Radenska 3 0 225:182 3 0 243203 3 0 226211 2 0 173:135 2 1 225:211 1 1 153:138 1 2 206215 2 0 2 148:172 3 0 3 194227 3 0 3 196241 3 0 3 185:239 PRIHODNJE KOLO Bor Radenska- Libertas Adi, Arte - Tagliamento, Portogruaro - Santos, itala S.Marco - Servolana, Robur - Pom, Pall. Vis ne igra. D LIGA SKUPINA B IZIDI 2. KOLA Scoglietto - Drago 69:82, Lega Nazionale - La Gradese 70:77, Kontovel - Chiarbola 69:76, Fanin-lsonzo 59:61. LESTVICA Drago 2 2 0 144:115 4 Isonzo 2 2 0 134:126 4 Fanin 2 1 1 139:130 2 Gradese 1 1 0 77:70 2 Chiarbola 2 1 1 145:149 2 Kontovel 1 0 1 69:76 0 Scoglietto 2 0 2 136:155 0 LNazionale 2 0 2 116:139 0 PRIHODNJE KOLO Isonzo - L.Nazionale, Gradese - Fanin, Drago - Kontovel, Chiarbola - Scoglietto. Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgublj. Prid. ARENA 11 2:5(40%) 1:4 (25%) 3:9 (33%) 4:4(100%) 6 1 6 6 1 17 4-5 39 ČERNE 13 4:8 (50%) 1:2 (50%) 5:10(50%) 2:2(100%) 1 0 2 4 2 14 2-3 34 PREGARC 5 1:7(14%) / 1:7(14%) 3:4 (87%) 0 1 1 1 0 -1 4-3 23 VALENTE 0 0:1 (0%) / 0:1 (0%) / 0 0 1 1 0 -1 M 5 SLAVEC 3 0:1 (0%) 1:2(50%) 1:3 (33%) / 0 0 2 0 0 -2 2-1 13 GUŠTIN NV / / / / 0 0 0 0 0 0 00 / FRANCO 4 2:3 (66%) 0:1 (0%) 2:4(50%) / 1 1 1 1 0 5 2-0 18 RAUBER 6 0:2 (0%) 2:4(50%) 2:6 (33%) / 1 1 1 1 0 3 2-0 23 GRBEC 11 4:8 (50%) 1:3 (33%) 5:11 (45%) / 3 1 1 0 0 8 M 24 HMELJAK 2 1:5(20%) / 1:5 (20%) / 2 2 4 2 0 0 2-2 24 SKUPNO 55 14:40(35%) 6:16(37%) 20:56 (36%) 9:10(90%) 14 7 19 16 3 43 18-15 200 Roncade 73 24:44 (54%) 5:9 (55%) 29:53 (55%) 10:18(55%) 17 7 11 17 6 83 15.18 200 ŠPORT Torek, 27. oktobra 1998 ■ NAMIZNI TENIS / DEŽELNI KVALIFIKACIJSKI TURNIR ATLETIKA / LEP USPEH MLADE BISERKE CESAR Absolutna premoč Krasa v mladinskih kategorijah Med dekleti so bile med prvimi štirimi nagrajenimi skoraj izključno mlade igralke Krasa Telital -V 3. kategoriji 1 J. Kralj »Gojim vse discipline, a se bom verjetno opredelila za kopje« V Palermu druga z osebnim rekordom V soboto in nedeljo se je v organizaciji društev San Giovanni in Libertas Latisa-na v Cintu Caumaggiore odvijala prva deželna preizkušnja, veljavna za uvrstitrev na državna prvenstva. Zgonisko društvo je na prizorišče poslalo vse svoje razpoložljive ping-pongaske sile. Turnir je bil namenjen dvema kategorijama, starostni in jakostni (združeni tretja in Četrta kategorija). Prvi dan turnirja je bil namenjen mladinskim kategorijam, med dvanajstimi prisotnimi društvi iz FJK je na mladinskem sektorju s svojo prodornostjo in Številčnostjo Kras Telital daleč prednjačil pred drugimi. To je bilo zlasti opazno pri dekletih, kjer so bile med prvimi Štirimi nagrajenimi skoraj izključno mlade igralke Krasa Telital. Ce začnemo pri najm-lajsih, moramo najprej omeniti Matejo Crismanci-ch, ki se je pretekli teden proslavila na podobnem državnem turnirju, na sobotnem turnirju pa je bila dvakratna zmagovalka: v svoji starostni kategoriji mlajših deklic in za tem Se pri deklicah. Dve medalji je spravil v žep tudi edini moški predstavnik Matija Micheli: pri najmlajsih najžlahtnejše odličje in pri dečkih bron. Zmagovalna podija pri najmlajsih deklicah so si v celoti prisvojile mlade igralke Krasa Tehtala. Poleg že omenjene Mateje je osvojila Se dvakratno srebro Lisa Ridolfi, Paola Zavadlal je bila tretja (najm-lajse) in Četrta (deklice), Eva Carli pa tretja v isti kategoriji. Pri kadetinjah so kra-sovke igralke med seboj in so dosegle naslednje uvrstitve: 1. Martina Tretjak, 2. Alessia Gerebizza, 3. ex equo Roberta Zavadlal in GiadaVidoni. Pri desetih mladinkah le dve igralki nista bili iz vrst Krasa Telital. Zmagala je DaSa Bresciani pred Nino Milic. Tretje mesto pa sta si razdelili Giulia Buttazzoni (Sistiana) in Jasmin Kralj. Odsotna je bila Martina Milič, ki je doma pestovala poškodovano nogo. Pri nogometu, najbolj priljubljeni igri na ponedeljkovem treningu, si je nategnila kite, sicer bi tudi na zmagovalnem odru mladink popolnoma gospodarile barve Krasa Tehtal. Trener Ge Ke je zelo pohvalil Bojana Si-moneto (prvo mesto pri mladincih) in zmagovalca med kadeti Uroša Fabianija. Zlasti Bojan je pokazal velik tehnični in taktični napreden, saj je slavil nad večnim nasprotnikom Da-riom Mucignatom (San Giovanni). Fabiani je bil se tretji pri mladincih, torej v višji starostni skupini od svoje. Nehvaležno nalogo je moral opraviti Boštjan Mihe, ker se je v obeh kategorijah sreCal s Fabianijem. Zelo lepo jo je izpeljal v fi- nalu pri kadetih (drugo mesto) in v Četrtini finala pri mladincih, kjer se je tudi Jurij Vere vpisal med prvo osmerico. V nedeljo, drugi dan tekmovanja, so si kvalifikacijske točke za pristop na državno prvenstvo nabirah tretje in Cetrtokatgorniki, združeni v enotnem tekmovanju. V ženski konkurenci med dvanajstimi igralkami je slavila Jasmin Kralj, druga je bila Martina Tretjak, tretja pa Giada Vidoni, ki je slavila pomembno zmago nad igralko videmskega Čuša Francesco Gambini. Leta nosi Številko 85 na državnih lestvicah tretje kategorije, medtem ko je Vi-donijeva po jakosti za razred nižje. Na tretje mesto ex equo se je uvrstila igralka Sistiane Buttazzonijeva, z njo je v Četrtini finala nesrečno izgubila Krasova tretjekategomica Irena Rusija, ki je s tem dosegla uvrstitev od petega do osmega mesta. V moški konkurenci je bilo kar trinajst skupin s po Štirimi igralci. V njih pa je tekmovalo osem Krasovih predstavnikov. Bojan Simo-neta je nadaljeval svojo dobro igro iz prejšnjega dne in zasedel odlično tretje mesto. Zmagal je Carlo Rosset-ti (Latisana), s katerim je Si-moneta izgubil 2:1 v setih. V Četrtini finala je Simone-ta izločil iz igre svojega klubskega tovariša Andreo Bertolottija (-21, -12). Med Šestnajsterico sta se uvrstila Edi Bole (Frediani, Udine 2000) in Marjan Mihe (Le-ghissa, Azzurra), med dvaintrideseterico pa pri-bežnik iz propadlega tržaškega Chiadina Vinicio Divo. Za kadete Uroša, Boštjan in Jurija je bila konkruenca med »odraslimi« prevelika ovira, vendar so svoje naredili že v svoji starostni skupini. Krasovi pingpongasi so torej dosegli zavidljive rezultate na prvem deželnem turnirju, ki so alterntivna pot za pristop na državni finale. VeCji pomen (tudi kvaliteta) se daje državnim turnirjem - iz njih se jih uvrsti tudi veC, medtem ko je izbor iz deželnih turnirjev skrCen na zelo majhno število kandidatov. (J.J.) Mlada atletinja Biserka Cesar je minuli teden v Palermu na državnem tekmovanju za kategorijo kadetov osvojila srebrno kolajno v metu kopija. Na tem tekmovanju je imel pravico nastopati le najboljši atlet oziroma atletinja iz vsake italijanske dežele. Nedvomno je to velik uspeh za mlado slovensko atletinjo. Doseženi rezultat je Biserka takole ocenila: »Zelo sem bila presenečena nad drugim mestom in obenem tudi nad rezultatom, saj sem izboljšala svoj osebni rekord (40, 35 m). Srebrna medalja pa me je zelo razve-selila.« Po dobrem nastopu v Palermu so Biserko vključili v državno reprezentanco, s katero, kot nam je sama povedala, bo trenirala med letom, seveda pa bo vse odvisno od Časa in rezultatov, ki jih bo dosegla na naslednjih tekmovanjih. Ob tem odličnem dosežku smo Biserko malo povprašali o njeni Športni karieri in bodočih nastopih. Preden si se odločala za atletiko si bila plavalka pri Plavalnem klubu Bor. Kako in zakaj si se odločila, da zamenjaš športno panogo? »Predno sem se zaCela resno ukvarjati z atletiko sem deset let plavala. Pred letom dni približno pa sem se navdušila nad atle- tiko, saj sem občasno že trenirala, poleg tega pa sem spoznala veliko prijateljev, kar me je prepričalo, da se resneje spoprija-mem z atletiko.« Ali sta na tvojo izbiro vplivala starsa, saj vemo da je tvoj oCe Vojko Cesar bil odličen atlet in trener, tvoja mama Loredana Kralj pa naša odlična metalka? »Starša sta me le vpeljala v svet atletike, izbira pa je bila popolnoma samostojna.« Mar se boš tudi ti, kot tvoja mama, opredelila za met krogle? »Trenutno gojim vse discipline, mečem namreč kopije, kroglo, disk, kladivo, preizkusila pa sem se tudi v mnogoboju. Mislim pa da se bom opredelila za kopje in da ne bom sledila materinim stopinjam, saj mi to orodje najbolj leži pri srcu.« Kako to da braniš barve italijanskega društva ACT? »Pravega vzroka za to ne bi vedela povedati, po vsej verjetnosti sem se odločila za italijansko društvo ACT ker je moj oCe trener v tem društvu. Vsekakor je moj trener Slovenec, in sicer Ivo Gherlani iz Barkovelj in Čeprav je društvo italijansko treniram v slovenskem okolju.« Kaj pa te Čaka sedaj? »Do zaključka letošnje sezone manjkata samo Se dve tekmi, in sicer pokrajinsko zaključno tekmovanje ter deželno tekmovanje društev. Takoj po sklepu sezone pa bom začela s pri pravami za tekmovalno sezono 98/99.« (RAS) KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI Bor in Kontovel pokazala svojo najslabšo stran Italmonfalcone in Chiorbola sto bila vse prej kot nepremagljivo tekmeca - V nedeljo derbi na »l.Maju« Alloys Italmonfalcone-Bor Friulexport 73:62 (29:35) Bor: Posar 14 (8:9; 3:7; 0:1), Floridan 6 (2:3; 2:5; -), Miloševič 5 (1:3; 2:6; 0:1), Ga-burro (-; 0:3; 0:3), Stokelj 20 (8:9; 6:7; 0:2), Jevnikar, Prem-ru 1 (1:2; 0:1; -), Družina 1 (1:2; 0:2; -), Krmec, Sunjerga (0:2; -; -), Lovriha 13 (2:5; 4:12; 1:4), Romano 2 (0:2; 1:1; -). Trener: Martini PON: Ga-burro (26), Stokelj (29) in Miloševič (37) SON: 28 Za dve točki: 18:44 Za tri točke: 1:12 PM: 23:35 TRI TOČKE: Lo-'" vriha 1 Nasi so v Tržiču po nepotrebnem 'zamudili priložnost za zanesljiv uspeh, prikazana igra pa po pravici povedano ni zasluzila boljšega razpleta. Po obetavnem začetku (14:5 v 5’) so naši po nekaterih menjavah v postavi popustili bodisi v obrambi bodisi v napadu, skromni gostitelji pa so z vrsto učinkovitih protinapadov znižali razliko, predvsem pa so pridobili na samozavesti, kar jim je odločilno pomagalo v ključnih trenutkih tekme. Zaradi medle igre naših je bil drugi polčas izenačen, v zadnji četrtini tekme pa so domači košarkarji povedli tudi z 10 točkami prednosti. Naši so se tri minute pred koncem srečanja z odločno reakcijo uspeli približati nasprotnikom na sami dve točki (61:59), veC pa niso zmogli, tako da so z nekaj lahkimi zadetki domačini zapečatili izid v lastno korist. Borova ekipa je pokazala običajne hibe tako pri metu kot v obrambi in pri skoku pod lastnim kosem, majhen napredek pa so mogoče pokazali le v na trenutke bolje organizirani igri v napadu in v požrtvovalnosti, (nš) Chiarbola-Kontovel La nuova edile 60:54 (27:24) Kontovel: Sibelja n.v., Šušteršič 16 (4:9; 6:15; 0:1), Do-glia 12 (4:5; 4:10; -), Hrovatin n.v., KocjanCiC (-; 0:3; -), Nabergoj n.v., Rogelja n.v., Budin 2 (2:2; 0:2; -), Semec 12 (0:1; 6:11; 0:4), Žagar, Gregori 12 (-; 3:5; 2:4). Trener: Vatovec PON: Doglia (37) SON: 22 Za dve točki: 19:46 Za tri točke: 2:9 PM: 10:17 TRI TOČKE: Gregori 2 Kontovelci so po prepričljivem nastopu iz prejšnjega kola žal opravili korak nazaj in v gosteh nepričakovano klonili pred »pe-pelko« prvenstva, mlajšo in fizično šibkejšo ekipo Chiar-bole. Za visok poraz ni prave razlage, saj bi Kontovelci take priložnosti proti dostopnemu tekmecu ne smeli zapraviti. Srečanje je bilo vseskozi neodločeno. V igri naših so se spet ponovile običajne naivne napake, poleg slabega meta pa je bil tokrat težaven celo prenos žoge v napad, saj so jim domačini onemogočili protinapade. Košarkarji Chiarbole so s svoje strani zadeli »pravi dan«, zaigrali so dobro in se izkazali zlasti pri metu iz razdalje. Kljub nerazpoloženi igri so naši po odmoru vsekakor uspeli pridobiti nekaj točk naskoka, ki pa jih je domača vrsta prav kmalu izničila. Tako se je tekma do konca vlekla po izenačenih tirih, domačini pa so ob koncu tesno, a zasluzeno prevladali. Tokrat je odpovedala prav vsa Vatovčeva posadka, ki je naletela na resnično Crn dan in v splošnem zapustila negativen vtis. Naj omenimo, da bo v prihodnjem kolu na sporedu pričakovan slovenski derbi med Borom Friulexport in Kontovelom La nuova edile. Srečanje se bo vršilo na Stadionu »l.Maj« v Trstu, v nedeljo, 1.novembra, s pričetkom ob 18.uri. OSTALI IZIDI: UBC Vi-dem-Pall. TS 84:66, Arniči del Basket PN-Fiumicello 102:72, Intermuggia-Santa-maria Dentesano 51:97, Pall. GO-Vis Spilimbergo-80:45, Portogruaro-Don Bosco 77:97. VRSTNI RED: UBC Videm, Santamaria Dentesano in Don Bosco 8, Arniči del Basket PN, Intermuggia, Alloys Italmonfalcone, Pall. GO, Pall. TS in Portogruaro 4, Bor Friulexport, Kontovel La nuova edile, Chiarbola in Fiumicello 2, Vis Spilimbergo 0. Doglia in Šušteršič med ponesrečenim nastopom v Istrski ulici TORKOV POGOVOR Gorazd Bajc: Košarka, kot skupinski šport, me je naučila, da je mogoče s skupnimi močmi marsikaj ustvariti Bojan Pavletič ■■■■■■■■M . . Ni dovolj, Ce znaš košarko le igrati. Za polno doživetje te igre jo je treba znati tudi notranje doživeti, začutiti njen ritem in polnost njene športne konstrukcije. Med tistimi (ne ravno mnogimi), ki so tako dojeli to igro in se ji igralsko povsem predali (pri Čemer sploh ni pomembno, da postaneš kak reprezentant ali podobno) je bil gotovo tržaški slovenski košarkar Gorazd Bajc. Tej igri ste se zapisali v celoti, je res? »Da, v glavnem je tako. Razen zelo kratkega nogometnega intermezza pri Bregu sem se povsem posvetil košarki. Najprej me je že kot otroka osvojil minibasket pri Boru, ki je nekako moje matično društvo, Čeprav sem dve leti igral tudi pri Poletu in pol manj pri Sokolu. No, bil sem tudi cicibonaš, kar pa spet sodi v okvir Borovega združenja.« Športnemu udejstvovanju ste posvečali mnogo svojega prostega Časa Ali lahko mlad človek ob tem sploh pomisli še na kako drugo dejavnost? »Menim, da je ukvarjanje le s športom -ob poklicnem delu ali študiju - za mladega človeka premalo. Njegovo življenjsko obzorje, ki se oblikuje v tej dobi, terja od njega širši stik z družbo in z njenimi vrednotami.« Kako ste sami ukrepali v tem primem? »No, Ce bi tako naštel nekaj teh dejavnosti, potem bi dal na prvo mesto svojo vlogo skavtskega organizatorja. Sem namreč eden izmed voditeljev najmlajše veje veveric in volčičev. Ob tem se ukvarjam tudi s Časnikarstvom. Sem publicist in sodelujem s športno redakciji Radia Trst A, občasno z Novim glasom, pa tudi pri oddajah alternativne glasbe Radia Opčine sem pomagal.« In pri vsem tem še uspešno študiral. »Da. Po dijaških letih na realni gimnaziji v Trstu sem dokončal študij zgodovine na tržaški univerzi, trenutno pa sem vpisan še na ljubljanski univerzi, kjer se pripravljam na magisterij.« Čeprav ste še mladi ste javnost že opozorili z nekaterimi svojimi zgodovinskimi raziskavami. Je na vidiku tudi doktorat? »Obvezno!« Študij zgodovine ni ravno tisto, za kar bi se zamejska mladina vidneje zavzemala. Kaj je vas privlačilo pri tem predmetu? »V zadnjih letih je sicer nekaj veC zanimanja za zgodovinsko vedo, vendar naše srednje šole posredujejo o zgodovini - pa tudi o večini drugih predmetov - premalo tistih informacij, ki bi mladega človeka pritegnile. Terjajo le suhoparno znanje. To se v zadnjih letih sicer nekoliko izboljšuje, toda vpetost v italijanski šolski sistem ne dovoljuje večjih premikov v tej smeri. Naša šola bi morala biti bolj samostojna. VeC poudarka bi moralo biti na kakovosti, ne le na količini znanja.« Niste še povedali, kaj je vas usmerilo na študij zgodovine? »Pritegovala me je Ze od otroških let in to je bilo odločilno. Vzpodbuda je prišla tudi iz narodnostnega vzroka. Ljudstvo, ki ne pozna in ne ceni svoje preteklosti je izgubljeno. Slovenci, tudi na Primorskem, pa moramo na področju svoje zgodovine še marsikaj razkriti. Prav ta Čarobna vloga nekakega zgodovinarskega Sherlocka Holmesa me je močno pritegovala.« Vedno več mladih zavraCa mednarodno-stna in podobna nasilja, Slovenci pa se prav v zadnjih letih polemično spoprijemamo z dogajanji med drugo svetovno vojno. Ali kot zgodovinar lahko zavzamete stališče do tega pojava? »Zgodovinar predvsem ne sme nikoli uporabiti besedice CE, ki je v teh besednih dvobojih zelo opazno‘strelivo.’ Upoštevati mora dokumentacijo, tedanji Cas, razloge in posledice, ne pa lastnih Čustev. Kar se nasilja tiCe, s katerim se nekdo brani pred drugim nasiljem iz, recimo, domoljubnih vzrokov, potem mislim, da lahko to opravičimo tudi zgodovinarji. Toda tudi v takem primeru je treba dogajanja celovito zgodovinsko raziskati, noben podatek ne sme v koš, zgodovinar sam pa v svoji stroki ne sme biti opredeljen. Res pa je, da je o do-ganju med drugo svetovno vojno, tudi na Primorskem, treba še marsikaj raziskati.« Vrniva se k vaši osebi. Mnogi zamejski abiturienti noCejo na študij v Ljubljano. Kako ste se vi znašli? Kakšna je razlika med tržaškim in ljubljanskim študentskim življenjem? »Zamejski študentje študij v Ljubljani podcenjujejo, kar je zgrešeno. Ljubljana je središče naroda, študij nudi veCje možnosti, kot v Trstu in sploh je življenje tamkajšnjih univerzitetnikov bolj pestro. Predvsem so bolj vezani na študij, imajo mnogo veC ugodnosti kot pri nas, poleg tega pa pogoji za obiskovanje predavanj zahtevajo večjo učno resnost.« Doslej sva bolj malo govorila o vašem odnosu do športa. Kaj vam pomeni? »Marsikaj. Recimo veselje, prijetno družbo. Pa tudi marsikaj koristnega: košarka, kot skupinski šport, me je naučila da je mogoče s skupnimi močmi marsikaj ustvariti, da si je treba medsebojno pomagati, altruizma, sprejemanja ne le zmag. ampak tudi porazov in še marsičesa.« Menite, da je vsekakor vplivala na razvoj vaše osebnosti? »Vsekakor!« Ali občutite kako razliko med slovenskim in italijanskim športom v zamejstvu? »Gotovo. Poleg vseh tradicionalnih vrednot ki jih vsebuje ta dejavnost je pri našem športniku prisoten tudi narodnostni moment. Nanj sicer radi včasih pozabimo, a primarno bi moral naš šport nuditi mlademu zamejcu optimalne pogoje za to, da se lahko razvija v zdravem, slovenskem am-bientu. Ocividno pa je tu prišlo do težav, ker določeni krogi niso pravočasno skrbeli za kadre, ki bi bili usposobljeni za tako usmerjanje našega športa, saj ocividno niso razumeli pomena te dejavnosti.« Ce se včasih srečata slovenski ekipi iz Trsta in Ljubljane neredko zapišemo‘medna-rodno srečanje’... »Absurd, saj obe sodita v isti slovenski kulturni prostor.« Ali sodijo zamejski športniki o gostih, ki pridejo iz Slovenije, da pripadajo istemu narodu ali drugi državi? »Starejši vsekakor optirajo za prvo varianto, mlajši pa, se bojim...so bolj lokalistic- ni.« Lahko' pričakujemo, da se boste kdaj kasneje kot zgodovinar lotili tudi naše športne preteklosti? »O, vsekakor radevolje!« ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR Gibalne potrebe s polnoletnostjo ne prenehajo Od prvih dni do visoke starosti življenja se človek nenehno razvija in spreminja. V mladosti raste ter se umsko 1^^ * "de sko in telesno izpopoljnuje, v starosti peša in stopa po zakonitosti involucije ^ navzdol. V glavnem razlikujemo tri velika obdobja: mladost, zrelost in starost. Vsako obdobje ima svoje značilnosti in svoje zahteve tudi v gibalnih potrebah. V današnji modemi družbi velja načelo: telesna vadba, seveda v ustrezni obliki vse od detinstva do visoke starosti. Da bi lahko odgovorili na vprašanje, kakšna naj bo vadba v raznih obdobjih življenja, moramo vedeti kaj več o spreminjajočih se gibalnih potrebah in tudi o zakonitostih učinkovanja na organizem. Med splošno znane organske potrebe človeka sodijo zrak, toplota, hrana, pijača, spanje itd., med specifične organske potrebe pa tudi gibanje, igra, težnja po se razodeva že pri otrocih, zlasti v njihovi igri. Z leti se dejavnosti, Id so izraz prekipevajočih moCi spreminjajo: pride cas, ko fantje in dekleta radi plešejo, hodijo na izlete in imajo veselje s športnim tekmovanjem. Ugotoviti pa je treba, da gibalne potrebe človeka s polnoletnostjo ah telesno zrelostjo nikakor ne prenehajo, vsaj ne popolnoma. Motivacija ni veC predvsem biološkega ampak psihološkega izvora. Človek ima veselje s potrjevanjem samega sebe, rad se izkaže, da je močan, hiter, spreten. Vrh tega se pa kot inteh-gentno bitje zaveda, da se mora vaditi, Ce hoče ostati pri močeh. Sodobna generacija, izobražena in vzgojena v športu, se Ze zaveda, da se v mladostnem obdobju življenja vadimo, da bi se razvih in okrepiti, v odbobju staranja pa, da ne bi prezgodaj opešali. Stoletja dolgo niso poznali nadtne telesne vzgoje, športnega treniranja in rekreacijskega delovanja. Ljudje so se razvijali, kakor je pac življenje naneslo, otroci predvsem z igrami, odrasti z delom. In ko so v preteklem stoletju uvedli gimnastiko in šport, je bila dejavnost namenjena najprej samo mladim moškim. Polagoma pa se je telesnovzgojna, športna in rekreacijska aktivnost razširila na oba spola in na vsa starostna odbobja. V težnji, da bi vaditi pravilno, zlasti ne preveč in ne premalo, nas zanimajo odgovori na naslednja vprašanja: Kako dolgo je možno mišice krepiti? Kdaj je telesni razvoj končan? V katerih letih se človek najlažje naud športnih panog? Kdaj je človek najhitrejši, kdaj najmočnejši? Kdaj začenjajo postajati sklepi manj gibljivi? Kdaj se začne doba »varčevanja« s telesnimi silami? Kako je možno zavirati procese staranja in pešanja? Na ta in podobna vprašanja bomo skušati odgovoriti v naslednjih poglavijih, ko bomo razpravljati o primernih športnih in primernih fizioloških obremenitvah v raznih obdobjih življenja. Franko DrasiC Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja zimovanje v kraju Caprile na smučarskem območju Civette od 26.12.1998 do 2.1.1999. Prireja tudi smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v PodkloStru (Arnoldstein). Vpisovanje v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavunu pri Divači. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). Zaradi rezervacije se vpisovanje zaključi 2. novembra. SD MLADINA obvešča, da je Se nekaj prostih mest za zimovanje, ki bo v Val di Sole na smučarskem območju Folgarida-Marilleva od 22. 12. do 29. 12. Informacije dobite na tel. St. 040-213518, 040-220718 in 0347-4291620. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 5., 6., 7. in 8. novembra, v Domu Brdina na Opčinah. Informacije na tel. St. 040-212859 ali 040-299573. SD BREG - OTROŠKA TELOVADBA se bo pričela 7. novembra in bo potekala ob sobotah zjutraj. Otroci bodo razdeljeni v dve skupini in sicer mlajši (vrtec) in Starejši (osnovna šola). SK DEVIN priredi beli smučarski teden v Dolini Fassa (Val Di Fassa) od 23. do 30. januarja 1999. Nastanitev primerna tudi za družine. Javite se odgovornemu na tel. 040-200950 ali 0336-8416657 v večernih urah. V teku so tudi rezervajcije novoletnega zimovanja v srediSCu Falcade od 26.12. do 1.1 on d 1:1 do 6.1. SK DEVIN priredi sejem rabljene smučarske opreme od 16. do 22. novembra. Informacije v tajništvu, tel. 040-2916004, v večernih urah. SPECIALNA OLIMPIADA SLOVENIJE / NA DVEH TEKMAH Predstavniki VZS Sklad Mitja Čuk so se v Dornavi in Celju zelo dobro izkazali S Patrikom Rebulo so tudi osvojili dve prvi mesti - Družabnost in prijateljsko vzdušje Od leve: Sandro Schergna, Darko Comari, Patri k Rebula in Stojan Jelenič Pri Vzgojnen zaposlitvenem središču Sklada Mitja Cuk so Se kako aktivni tudi na športnem področju. VeC njegovih tekmovalcev in tekmovalk se namreč udeležuje raznih športnih prireditvah. Pred kratkim so naši predstavniki nastopiti, v okviru specialne olimpiade Slovenije, na dveh tekmovanjih. Na kolesarskem mitingu, ki je bil v Dornavi pri Maribora, sta nastopila tudi dva predstavnika VZS Sklad Mitja Cuk. Patrik Rebula je v 4. skupini celo osvojil prvo mesto na 1.000 m s Časom 2:05, 98. Stojan Jelenič pa je bil na 5.000 m med kar 89 kolesarji peti s Časom 12:38, 38. Tekmovanje se je odvijalo ob lepem vremenu in v taboru VZS Sklad Mitja Cuk so biti vsi zadovoljni, Čeprav je bilo gostovanje v Maribor kar precej naporno. Izkupiček na tem tekmovanju pa je bil zelo dober in je tako poplačal ves trud vzgojiteljev našega centra. Za to tekmovanje sta se oba naša predstavnika temeljito pripravljala. Pod vodstvom požrtvovalne vzgojiteljice Melite Malalan sta trenirala dvakrat tedensko in prekolesarila veC kilometrov od OpCin do Saleža. Prejšnji teden pa se je sedem gojencev našega centra udeležilo v Celju košarkarskega turnirja v posameznih košarkarskih elementih. Vsi naši posamezniki so se dobro izkazati in Patrik Rebula je v 4. skupini z 59 točkami celo osvojiti prvo mesto. V skupini je Stojan Jelenič z 69 točkami osvojil drago mesto, Luigi Claudio pa je bil s 54 točkami peti. Zelo dober je bil tudi Roberto Sancin v 5. skupini, saj je s 27 točkami osvojil 3. mesto. Naš vzgojni center je bil dokaj uspeSen tudi v Zenski konkurenci: Gra-ziella Destradi je s 60 točkami dosegla 2. mesto, s točko manj je bila Rita Terrac-cijo tretja, z 58 točkami pa si je Barbara Jugovac priisluzila 4. mesto. Za ta turnir so naši predstavniki vadili v domu »Ervatti« in na odprtem igrišču na Colu. Za zelo dobre rezultate je treba pohvaliti vodjo skupine Sandija Stefančiča in tudi drage vzgojitelje. Po obeh tekmovanjih, tako v Dornavi kot v Celju, je bilo na sporedu nagrajevanje. Sledila je družabnost s plesom in zabavo, saj je cilj te olimpiade, kot drugih športnih tekmovanj, prav ta, da se tekmovalci in tudi vzogjitelji med seboj spoznajo in spoprijteljijo. MOTOCIKLIZEM / KONČANO SVETOVNO PRVENSTVO NOVICE Loris Capirossi do naslova s hazardnim prehitevanjem Bes njegovega tekmeca Harade - Capirossi pravi, da ima čisto vest BUENOS AIRES - Zadnja dirka letošnjega svetovnega prvenstva v motociklizmu, VN Argentine v Buenos Airesu, je postregla z dvema izjemno razburljivima preizkušnjama v nižjih razredih ter potrditvijo naslova svetovnega prvaka Michaela Doohana v kraljevskem razredu z osmo zmago v sezoni. Svetovni prvak v razredu do 250 ccm je po spornem prehitevanju v zadnjem ovinku postal Loris Capirossi, v najsibkejsem pa (zaenkrat še neuradno) Japonec Manako. Dirka v razredu do 250 ccm je imela »nadaljevanje« po koncu dirke, ko je mednarodna motociklistična zveza FIM diskvalificirala Capirossija, ki je sicer skozi cilj zapeljal kot drugi. Toda pri FIM so menili, da je Capirossi nepravilno »spravil« s proge Japonca Harado, ki bi mu edini Se lahko ogrozil svetovni naslov. V zadnjem ovinku je namreč tvegano prehiteval takrat drugouvrščenega Japonca Harado, ki je pri tem padel in odstopil, s tem pa izgubil tudi drugo mesto v skupnem seštevku, ki mu ga je prevzel zmagovalec Valentino Rossi. Harada je bil po tekmi izredno jezen na klubskega kolego, ki pa se na to ni oziral. Dejal je, da je bilo njegovo prehitevanje povsem regularno in tudi pričakovano, saj je slo za naslov svetovnega prvaka. Zato je tudi vložil pritožbo na diskvalifikacijo, la mu je odvzela drugo mesto na dirki, obdržal pa je svetovni naslov. V najsibkejsem razredu bo prvak znan Sele po zasedanju komisije mednarodne motociklistične zveze (FTM). Japonec Tomomi Manako je z nedeljsko zmago namreč zbral 217 točk ter prehitel rojaka Kazuta Sakato (216). Toda Sakata - v Argentini je bil peti - se je pritožil na odločitev FIM, da mu zaradi uporabe nedovoljenega goriva odvzame 13 točk, ki jih je dobil za Četrto mesto na predzadnji dirki za VN Avstralije. Komisija FIM bo vzorec spornega bencina se enkrat analizirala; Ce se bo izkazalo, da je Sakata res uporabljal prepovedano gorivo, bo seveda ostal na drugem mestu v SP, v nasprotnem primeru pa bo z 229 točkami prvak. IZIDI 125 ccm (100, 05 km); 1. Tomomi Manako (Jap/Honda) 42:43, 976 (povp. hitrost: 140, 5 km/h); 2. Marco Melandri (Ita/Honda) 42:44, 542; 3. Lucio Cecchinello (Ita/Honda) 42:45, 113 itd. KONČNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Manako 217; 2. Sakata 216 *; 3. Melandri 202; 4. Azuma 135; 5. Cecchinello 130 itd. (* dlocitev FIM o pritožbi Sakate bo znana prihodnji teden), 250 ccm (108, 75 km); 1. Valentino Rossi (Ita/Apri-lia) 44:26, 581 (povp. hitrost 146, 8 km/h); 2. Olivier Jacque (Fra/Honda) 44:53, 677; 3. Toru Ukava (Jap/Honda) 44:54, 032; 4. Roberto Rolfo (Ita/Honda) 44:57, 401; 5. Jeremy McVVilliams (VBr/Honda) 45:08, 397; 6.. Norij asu Numata (Jap/Suzuki) 45:09, 136 itd. KONČNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Capirossi 204; 2. Rossi 201; 3. Harada 200; 4. Ukava 145; 5. Jacque 112 itd. 500 ccm (117, 45 km): 1. Michael Doohan (Avs/Hon-da) 47:07, 332 (povp. hitrost: 149, 5 km/h), 2. Tadajuki Okada (Jap/Honda) 47:12, 094; 3. Alex Barros (Bra/Hon-da) 47:12, 922; 4. Norifumi Abe (Jap/Yamaha) 47:35, 017; 5. Max Biaggi (Ita/Honda) 47:37, 586; 6. Regis Baconi (Fra/Yamaha) 47:37, 773 itd. KONČNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Doohan 260; 2. Biaggi 208; 3. Alex Criville (Spa/Honda) 198; 4. Checa 139; 5. Barros 138 itd. Kosmač in Zenič: »Na zadnji dirki daš vedno vse od sebe« TRST - Na zaključni tekmi letošnje motociklistične sezone v Cetrtliterskem razredu se je ponovilo to, kar se je pred letom dni pripetilo na zadnji tekmi svetovnega prvenstva formule 1, ko sta trčila Schumacher in pa Villeneuve. Tako kot Schumacher je Capirossi vodil na skupni lestvici za svetovno prvenstvo in tako kot Schumacher je hotel na vse načine obdržati prednost pred drugouvrščenim Harado. Ali je Capirossi kriv ali ne, smo povprašali dva naSa bivSa motociklista, in sicer Andreja Kosmača (slika desno) in Alberta Zenica (slika levo). Andrej KosmaC: »Mislim, da Capirossi ni kriv, saj je bilo iz upočasnjenih posnetkov razvidno, da je bil že s celim motorjem mimo Harade, ko se ga je ta dotaknil. Japonski motociklist je zgrešil, ker je v trenutku nezbranosti pustil glavnemu tekmecu za svetovni naslov preveč prostora. Tekma ni bila običajna tekma, saj se je odločalo o naslovu svetovnega prvaka ter o celotni sezoni in zaradi tega je Capirossi skuSal na vse načine prehiteti Harado. Verjetno bi sam, Ce bi bil na njegovem mestu, napravil popolnoma isto potezo. Kar se pa tiče diskvalifikacije Capirossija, je bila nesmiselna, saj ni spremenila skupne lestvice.« Alberto Zenic: »Moram priznati da tekme nisem videl, ker sem bil v Maggio-neju na zadnji tekmi italijanskega prvenstva formule 3, vendar sem o omenjenem dogodku bral v Časopisju. Nedvomno je Capirossi ravnal predrzno, toda bila je zadnja dirka prvenstva in odločalo se je o prvaku. V tistem trenutku ravnaš nepremišljeno in daš vse od sebe, saj se odloča o celi sezoni, poleg tega pa nimaS popravnega izpita. Mislim pa da Capirossi ni ravnal namerno, saj je dobro vedel, da je bilo pri tisti hitrosti tvegano prehitevanje nevarno za oba in bi se lahko končalo veliko slabše. Sodniki pa bodo sedaj morali dvakrat premisliti in se pogovoriti z obema motociklistoma, kajti stvar je zelo pekoča in vemo da so sodniki že večkrat prenaglo odločili, zadnjic prav z diskvalifikacije Maxa Biaggija.« (RAS) Italijanski pokal: danes Juventus - Venezia TURIN - S tekmo med Juventusom in Venezio se bodo danes zaCela srečanja osmine finala italijanskega nogometnega pokala. Jutri bodo na sporedu tekme Sampdoria - Bologna, Fiorentina - Lecce, Atalanta - Roma, Udinese - Vicenza, Bari - Parma in hiter Castelsangro, najzanimivejši par pa je nedvomno Lazio - Milan, ki se bosta pomerila v Četrtek. Povratne tekme bodo 11. novembra. Motthdus kaznovan zaradi smučanja MUNCHEN - Uprava miinchenskega Bajrama je svojega nogometaša Lotharja Matthaeusa kaznovala s plačilom 10.000 mark globe, ker je namesto na terapijo po poškodbi odšel v Solden, kjer je za eno od nemšldh televizij pomagal pri komentiranju uvodne tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju. Bajram ima v zadnjem času kar precej težav z nediscipliniranimi igralci. Se pred Matthausom sta bila kaznovana tudi Stefan Effenberg in Mario Basler. Prvi ima na vesti vožnjo pod vplivom alkohola, drugi pa prepogosto obiskovanje znanega bavarskega pivskega festivala - Oktoberfesta. Agassi peti, Piercova med deseterico HAMBURG - Na najnovejših teniških jakostnih lestvicah ATP in WTA na samem vrhu ni prišlo do sprememb. V moški konkurenci vodi American Pete Sampras pred Čilencem Marcelom Riosom in Avstralcem Patrickom Rafterjem, v ženski pa Američanka Lindsay Davenport pred Švicarko Martino Hingis in Čehinjo Jana Novotno. V moški konkurenci je do prve spremembe prišlo na petem mestu, kjer je po zmagi na turnirju v Ostravi American Andre Agassi. V ženski konkurenci pa se je Francozinja Mary Pierce po zmagi na turnirju v Moskvi povzpela z 11. na 8. mesto. VRSTNI RED ATP: 1. Pete Sampras (ZDA) 4.344 točk; 2. Marcelo Rios (Čile) 3.651; 3. Patrick Rafter (Avs) 3.489; 4. Carlos Moya (Spa) 2.959; 5. Andre Agassi (ZDA) 2.867; 6. Alex Corretja (Spa) 2.832; 7. Karol Kucera (Sik) 2.620; 8. Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2.463; 9. Tim Henman (VBr) 2 452; 10. Petr Korda (Ceš) 2 327; VRSTNI RED VVTA: 1. Lindsay Davenport (ZDA) 5.677 točk; 2. Martina Hingis (Svi) 5.202; 3. Jana Novotna (Ceš) 4.723; 4. Arantxa Sanchez-Vicario (Spa) 3.768; 5. Venus VVilliams (ZDA) 3.353; 6. Monika Seleš (ZDA) 3 110; 7. Conchita Martinez (Spa) 2.530; 8. Mary Pierce (Fra) 2 520; 9. Nathahe Tau-ziat (Fra) 2.249; 10. Patty Schnyder (Svi) 2.191. Novo točkovanje v odbojki? TOKIO - Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) želi do olimpijskega turnirja v Sydneyju uvesti novo točkovanje. Po novem predlogu naj bi se točke moštvoma delile ob vsaki uspeSni akciji, kot je to zdaj pravilo v podaljšanem petem nizu in ne veC le, ko ima moštvo servis. Po novem naj bi se zato namesto do 15 igralo do 25 točk, le v petem nizu bi ostalo pravilo igranja do 15 točk. FIVB želi na ta način skrajšati dolžino odbojkarskih srečanj.• O predlogu bo konec tedna odločal 217 delegatov na kongresu FIVB v Tokiu. Nov sistem je bil po besedah predsednika FIVB Mehičana Rubena Acoste že večkrat uspešno preiskušen. Med drugim se je po novem sistemu igralo na pokalu Amerike v Argentini in v brazilskem državnem prvenstvu. r ALPSKO SMUČANJE / PRVA TEKMA V SOLONU JE POKAZALA, DA BODO AVSTRIJCI TUDI LETOS SKORAJ NEPREMAGLJIVI n »Herminator« tako pokazal mišice strah v kosti m vsem nagna Ali ga lahko sploh kdo premoga? - Slovenci zadovoljni, Italijani manj SOLDEN - Avstrijski smučarski superšampion Hermann Maier tudi v novi sezoni ne namerava predati prestola najboljšega smučarja. Na uvodnem veleslalomu v Soldnu, kjer so bili Avstrijci spet razred zase, saj so zasedli vsa mesta na'stopničkah, je drugouvrščenega Stephana Eberharterja premagal kar za sekundo in 60 stotink, tretji Heinz Schil-chegger pa je zaostal dve sekundi in 34 stotink. Od Slovencev se je do točk dokopal le Mitja Kunc, ki je z zaostankom treh sekund in 78 stotink zasedel 18. mesto. Jure Košir se ni uvrstil v drugo vožnjo (37. Cas prve), Jernej Koblar in Drago Grubelnik pa sta na prvi progi odstopila. Malo razlogov za zadovoljstvo imajo tudi Italijani, kjer je prijetno presenetil le Giorgio Rocca, ki je zasedel 14. mesto, Patrick Holzer pa je po izvrstnem petem mestu po prvem teku vdrugo vozil precej slabše in zdrsnil na 16. mesto. Kdaj se bo končalo obdobje premoči olimpijskega prvaka Hermanna Maierja, ki so ga v lanski sezoni, v kateri je blestel praktično v vseh disciplinah, zaceh klicati kar "Herminator". To je vprašanje, na katerega bo treba počakati vsaj Se slab mesec, ko se bodo tekmovanja nadaljevala v ZDA. Po smučanju Avstrijca v Soldnu pa je za pričakovati, da bo 25-let-ni nekdanji zidar iz Flachaua prevladoval tudi v letošnji sezoni, ki bo imela svoj višek februarja, ko bo v Vailu svetovno prvenstvo. Maier je bil najhitrejši na obeh progah, že na prvi si je prismuCal nedoknadljivo prednost, na drugi, na kateri je imel že moCno uničeno progo, pa se ni dal motiti in je bil hitrejši tudi od rojaka, la nastopa pod nemško zastavo, Markuša Eberleja, ki je Startal s številko ena (30 po prvi vožnji) in se je z drugim Časom druge vožnje prebil kar na Šesto mesto. »Moje smučanje je bilo tehnično zelo dobro, a ga Se ne morem primerjati z lanskim. Manjka mi predvsem moči in prav na tem bom delal -v naslednjih tednih,« je dejal Maier in dodal, da imajo Avstrijci tako dobro moštvo, da prav vsak njihov trening pomeni kvalifikacije za uvrstitev v ekipo, kar samo dodatno povečuje njihovo kakovost V slovenskem taboru so se pred tekmo spraševali, ali se lahko vsaj delno približajo kolegicam, ki so dan prej nastopila odlično. To jim ni uspelo, vendar zaradi tega ni pretiranega razočaranja. Glavni cilj, da osvojijo točke, so izpolnili in so v novo sezono vstopiti bolje kot lani, ko so na ledeniški tekmi v Tignesu ostali povsem praznih rok. Kunc se je po sušnih dveh letih spet uvrstil med najboljših 20, kar je sam označil kot presenečenje: »Upal sem na finale, a take uvrstitve nisem pričakoval. Po vsem, kar se je dogajalo v lanski sezoni, sem bil obupan in sem razmišljal o koncu kariere. Ko pa sem izvedel, da se v strokovnem vodstvu obetajo spremembe, sem se vendarle odločil za nadaljevanje. Zamenjal sem smuCi, v pripravljalnem obdobju trdo delal in rezultat je tu. Moram pa reci, da moje smučanje v Soldnu ni bilo optimalno. Na treningih so mi uspevale boljše vožnje in upam, da mi bo to v nadaljevanju sezone uspelo dokazati. Vsekakor sem za tekmi in trenig v ZDA zelo motiviran,« je bil na cilju zgovoren Črnjan. Izidi: 1. Hermann Maier (Avt) 2:10, 74 (1:05, 12-1:05, 62); 2. Stephan Eberharter (Avt) 2:12, 34 (1:05, 99-1:06, 35); 3. Heinz Schil-chegger (Avt) 2:13, 08 (1:06,14-1:06, 94); 4. Christian Mayer (Avt) 2:13,13 (1:06, 64-1:06, 49); 5. Michael Von Gruenigen(Svi) 2:13, 28 (1:06, 48-1:06, 80); 6. Markuš Eberle (Nem) 2:13, 35 (1:07, 51-1:05, 84); 6. Hans Knauss (Avt) 2:13, 35 +2, 61 (1:06, 70-1:06, 65); 8. Benjamin Raich (Avt) 2:13, 58 (1:06, 94-1:06, 64); 9. Lasse Kjus (Nor) 2:13, 67 (1:06, 51-1:07, 16); 10. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 2:13, 73 (1:07,10-1:06, 63);...14. Giorgio Rocca (Ita) 2:14,13 (1:07,12-1:07, 01); 16. Patrick Holzer (Ita) 2:14, 25 (1:06, 25-1:08, 00); 18. Mitja Kunc (Slo) 2:14,32 (1:06,97-1:07,35) itd. ZOI 2006 / KOMISIJA MOK OBISKALA MOŽNA PRIZORIŠČA IGER BREZ MEJA Za uspeh kandidature bo potrebna tudi sreča Prvi vtisi so bili ugodni - Danes v Celovcu tiskovna konferenca CELOVEC - Od petka do danes je bila na obisku pri kandidatih za skupno organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 Koroški, Furlaniji Julijski krajini in Sloveniji posebna ocenjevalna komisija Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki jo vodi Japonec Ciharu Igaja, nekdanji športnik, ki je na OI leta 1956 v Gortini d‘Ampezzo osvojil srebro v slalomu, ki si je ogledala vsa možna prizorišča olimpijskih tekem v vseh treh državah, danes pa bo v Celovcu o svojem obisku poročala na priložnostni tiskovni konferenci. Kašne so možnosti, da bi Koroška kot nosilec kandidature, Slovenija in Furlanija Julijska krajina dobile organizacijo ZOI leta 2006, je zdaj še nemogoče govoriti. Vendar pa so vtisi z večdnevnega obiska pozitivni, morda pa je dodaten adut skupne kandidature tudi v tem, da Igaja še ni pozabil na Gortino, kjer je osvojil kolajno. Prav Gortina bi namreč v primeru, da skupna kandidatura uspe, gostila tekme v bobu in sankanju. Komisija je bila v nedeljo in včeraj gost v Trbižu, nato pa si je ogledala možna olimpijska prizorišča v Sloveniji. Tako si je ogledala hokejsko dvorano v Tivoliju in nekatere druge objekte v Ljubljani, kjer je predviden moški hokejski turnir, Planico (smučarski skoki in skoki za nordijsko kombinacijo) ter Kranjsko Goro (moški slalom, veleslalom in kombinacijski slalom). V Trbižu so predstavnike MOK vCeraj dočakali »legendami« Mau-rizio De Zolt, tvorec uspehov Manuele Di Centa, Benito Marconi, nekdanji direktor smučarske reprezentance Italije Helmut Schmalzl in trener reprezentance za free-style Freddy Romano, ki so gostom pojasnili tehnično plat kandidature za »Igre brez meja« in pojasnili, kakšni posegi so predvideni, da bi prizorišča v FJK, kjer bodo na sporedu nordijske discipline, ženske tehnične discipline v alspkem smučanju in tekme v Free-styleu, pripravljena dočakala morebitne igre. MOK bo o prireditelju iger leta 2006 odloCal 19. junija 1999 na 108. rednem zasedanju v Seulu. Poleg Celovca (OI brez meja) kandidirajo še Turin in Sion (Svi) ter Helsinki (Finska), Poprad (Slovaška) in Zakopani (Poljska). »Komisija MOK je že obiskala Sion, ki je dobil dobre ocene in Torino, ki pa je ni povsem zadovoljil. Ti dve kandidaturi sta tudi naši največji tekmici,« je povedal predsednik slovenskega dela kandidacijskega odbora in podpredsednik skupnega odbora OI brez meja leta 2006 Ernest Petrič, ki je nanizal nekatere prednosti in slabosti za izvedbo OI. »Švica od leta 1948, ko so bile OI v St. Moritzu, ni organizirala olimpiade, kot uveljavljen športni narod z bogato tradicijo predvsem v zimskih športih, pa pričakujejo ugoden izid. Poleg tega je v Švici tudi sedež MOK, ki je bil od švicarske vlade je že deležen nekaterih uslug. Naša prednost je v skupni kandidaturi treh narodov kot vzorec sodelovanja za prihodnje, odlična organizacija številnih vrhunskih športnih prireditev na tem območju, s čimer se ne more ponašati noben drug kandidat,« je pojasnil Petrič in dodal:«Smo resni kandidati, za uspeh pa bomo potrebovali tudi sreCo.« Ocenjevalna komisija MOK bo imela pomembno vlogo pri izbiri organizatorja, vendar pa njeno mnenje za približno 120 elanov MOK ni obvezujoče. »Vsi elani ne bodo videli prizorišč. Zelo pomemben del po obisku ocenjevalne komisije MOK bo lobiranje,« je ocenil Petrič. Ena od ključnih letošnjih tovrstnih aktivnosti bo praznovanje stoletnice najstarejšega olimpionika na svetu Leona Štuklja. Osrednje slovesnosti 12. novembra v Novem mestu se bo udeležil tudi predsednik MOK Juan Antonio Samaranch. V lobiranje so se vključili tudi nekateri slovenski funkcionarji, med njimi Tjaša An-dree Prosenc, ki je članica IO Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in Članica predsedstva arbitražne komisije MOK. Ta komisija bo imela od 25. do 28. maja 1999 deveto zasedanje na Bledu, kjer bo mogoče nekatere elane MOK še zadnjic opozoriti na prednosti kandidature treh dežel. Prva kandidatura za skupno izvedbo OI Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine za leto 2002 je bila neuspešna, saj je MOK izbral ameriški S alt Lake City. Ker pa obstaja možnost, da bodo OI leta 2006 po daljšem obdobju znova v srednji Evropi, in ker prvič vsak kandidat po nenapisanem pravilu izgubi, so se odločili, da s prizadevanji za organizacijo OI nadaljujejo. V Celovcu je bila tretjega julija 1997 podpisana izjava, v kateri so mesta Celovec, Trbiž in Kranjska Gora izrazila željo, da skupaj pripravijo OI 2006. Ustanovljena je bila družba z omejeno odgovornostjo in promocijski odbori. Zamisel je doživela svoj prvi večji uspeh decembra 1997. Večina Članov avstrijskega olimpijskega komiteja je namreč tedaj glasovala za kandidaturo avstrijske Koroške oz. Celovca kot nosilca kandidature. Tedaj sta iz igre izpadla Kitzbuhl in Salzburg skupaj z Bavarsko. Italijanski olimpijski komite je 28. februarja 1998 za svojega kandidata določil Turin, Trbiža kot italijanskega nosilca kandidature treh dežel pa niso obravnavali. Kljub temu pa je CONI v primeru MOK-ove nezadostne podpore Torinu napovedal podporo tej pobudi. OKS je uradno podprl kandidaturo za OI 2006 17. decembra 1997. V Sloveniji ni bilo protikandidatov. Konec januarja letos je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek na srečanju z avstrijskim zunanjim ministrom VVolfgan-gom Schuesslom v Ljubljani podprl kandidaturo. Vlada je sprejela tudi fb nančno obveznost, da bo zagotovila 128 milijonov SIT kot vložek v skupno promocijo kandidature, od katerih bo sama zagotovila 70 odstotkov sredstev, ostalo pa naj bi Gorenjska interesna skupnost in partnerji. KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Tržačana De Pol in Pozecco spravila Kinder na kolena Najboljša letošnja igra Rali. TS KINDER KO - Vareseju Tržačanov Pozzecca (19 točk) in De Pola (15) je uspel podvig: premagal je Kinder in ob presenetljivem porazu Pompee Rim ostal sam s TeamsySternom na vrhu razpredelnice s polnim številom točk. Tako ostaja boj za vrh le nekoliko bolj zanimiv. GORICA - Goričani so doživeli nov poraz in to ponovno z neposrednim tekmecem za obstanek ter tako ostajajo zadnji brez točke skupno z Mabom iz Pistoie, s katerim se bodo verjetno borili za predzadnje mesto. Pozitivna je edino uveljavitev mladega Pecileja, ki je bil v nedeljo med boljšimi na igrišCu, Čeprav je minuto in pol pred iztekom zapravil odločilno žogo. Ta teden napovedujejo v Gorici novega sponzorja: ali bo prinesel tudi kako okrepitev? NEPREMAGANIH NI - V A2 ligi po petih kolih ni veC nepremaganih ekip, saj je Maričev Livorno klonil v Montecatiniju. Sedaj vodijo kar štiri ekipe: Reggio Cala-bria, Livorno, Montecatini in presenetljivi novinec Ro-seto. Ta teden bosta na sporedu kar dve koli (v Četrtek in v nedeljo), na sporedu pa je tudi več dvobojev med boljše uvrščenimi ekipami. TRST - Tržačani so odigrali svojo najboljšo prvenstveno tekmo in prepričljivo premagali favorizirani Scavolini. Pancottova ekipa je v obrambi izvrstno krila nasprotnike, ki so bili prisiljeni izvajati mete iz težkih položajev, v napadu pa diktirala zdaj počasen, zdaj hiter ritem. Odločilne koše je dosegel Bullara, ki igra iz tekme v tekmo bolje, v obrambi pa je Ansaloni odlično kril Davvsona. Ekipa odhaja torej na gostovanji v Livorno in Montecatini z večjim zaupanjem v lastne moči. STRELCI - V Al ligi še vedno vodi na lestvici najboljših strelcev bivši Cici-bonin igralec Mršiti (Vare-se, 123 točk), sledita pa mu Esposito (Imola, 116 točk) in Myers (Teamsystem, 113 toCk). V A2 ligi je TržaCan VVilliams izgubil vodstvo (122 toCk). Dohitel ga je Scott (Reggio Calabria, 122 toCk), prehitel pa VVilson (Ragusa, 130 toCk). LOKAR - Marko Lokar je v svoji prvi tekmi z dresom Jesija dosegel 8 točk, kar pa ni bilo dovolj za zmago proti Reggio Calabrii. Ta je zmagala tudi zaradi spornih sodniških odločitev,-zaradi tega je sponzor Jesija celo napovedal svoj umik. SLOVENCI - Tokrat je najboljše zaigral Tušek, ki je bil odločilen za zmago Pepsija proti Pistoii (16 točk), medtem ko Gorenc (9 toCk) ni blestel. NesteroviC (Kinder) je dobro kril Mršiča in dosegel 13 točk, med tem ko sta FuCka in Chiacig prispevala k zmagi Teamsystema deset oz. dve točki. Marko Oblak Neoeum m meim m neDeum m nmim m Neoeusia m Veliki derbi dobil Juventus IZIDI 6. KOLA V NOGOMETNI A LIGI: Bologna -Piacenza 3:1, Cagliari - Bari 3:3, Fiorentina - Sa-lemitana 4:0, Juventus - Inter 1:0, Lazio - Vicenza 1:1, Milan - Roma 3:2, Perugia - Parma 2:1, Samp-doria - Empoli 3:0, Udinese - Venezia 1:1. VRSTNI RED: Fiorentina 15, Juventus 13, Milan 12, Lazio, Roma in Inter 10, Udinese in Parma 9, Cagliari, Perugia in Sampdoria 8, Piacenza in Bari 7, Vicenza in Bologna 6, Empoli 3, Venezia 3, Sa-lemitana 1. PRIHODNJE KOLO: Parma - Fiorentina, Venezia - Bologna, Roma - Udinese (vse tri tekme bodo v soboto), Empoli -Perugia, Inter - Bari, Juventus -Sampdoria, Piacenza - Milan, Salemitana - Lazio, Vicenza - Cagliari. Remi Triestine v C2 ligi Triestina - Sassuolo 1:1 (1:1) Strelca: Ramacciotti v 26. za Rimini, Criniti v 54. minuti za Triestino. TRIESTINA: Vinti, Manni (od 68. Beltrame), Gambaro (od 46. Goti), Bordin, Zola, Sala, Teodoram, Casalini, Tomassini, Criniti, Gallicchio (od 86. Loprieno). OSTALI IZIDI 8. KOLA: Baracca - Teramo 2:0, Castel S. P. - Fano 2:2, Faenza - Sandona 0:0, Gubbio - Giurgione 2:0, Maceratese - Tempio 1:0, Torres - Mestre 1:0, Trento - Viterbese 0:3, Vis Pe-saro - Rimini 0:0. VRSTNI RED: Torres 16, Mestre 14, Rimini, Viterbese, Triestina in sassuolo 13, Sandona 12, Vis Pesaro, Gubbio, Baracca, Maceratese in Faenza 11, Teramo 10, Castel S. P. 8, Fano 6, Trento, Tempio in Gioigione 5. PRIHODNJE KOLO: Tempio - Triestina. Totocaldo PRAVILNA NAPOVED: 1X1 1X1 11X XlXX; DOBITKI: 13 (192 dobitnikov) 37.066.000 lir; 12 (4807 dobitnikov) 1.477.400 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 6-7-10-17-19-21-23-27; DOBITKI: 8 (18 dobitnikov) 447.002.000 lir; 7 (2497 dobitnikov) 1.239.600 lir; 6 (90.443 dobitnikov) 33.900 lir Totosei PRAVILNA NAPOVED: M-M, M-0, M-2, 2-1, M-0, 1-1; DOBITKI: 6 (ni dobitnikov, jackpot 754.742.915 lir); 5 (6 dobitnikov) 52.775.800 lir; 4 (371 dobitnikov) 851.500 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 2X 12 21 2X IX X2; DODATNA DIRKA: 1-2; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, jackpot 2.144.976.767 lir); 12 (9 dobitnikov) 35.838.000 lir; 11 (252 dobitnikov) 1.279.000 lir; 10 (2930 dobitnikov) 110.000 lir. V košarkarski Al ligi Goričani še brez zmage PalL Go - Ducato Siena 74:79 (35:45) GORICA: Pecile 10 (3:6, 0:1), Tonut (0:2, 0:0), Spangaro 2 (0:0, 0:1), Timinskas 9 (1:4, 2:5), Sta-ziC 2 (0:0, 0:1), Nobile 8 (1:2, 0:0), Mian 24 (5:9, 3:6), Payne 14 (7:12, 0:0), Pol Bodetto 5 (2:2, 0:0), Bellina. DUCATO: Rossetti 2 (1:1, 0:0), Bryant 2 (1:2, 0:1), Corchiani 13 (4:8,1:1), Turner 17 (8:14, 0:1), Middleton 10 (2:8, 1:3), Minto 14 (2:4, 2:4), Larsen 9 (2:2, 0:0), Ovvers 12 (6:7, 0:3), VVnght, Misounof SODNIKA: Cazzaro (Benetke), Turri (Milan) PM: Gorica 21:27, Ducato 11:16; PON: Timinskas (40.); SKOKI: Gorica 30, Ducato 31; MET ZA 3T: Gorica 5:14, Ducato 4:13; GLEDALCEV: 1.647 IZIDI 5. KOLA: TeamSystem Bologna - Zucchetti Reggio Emiha 83:73 (47:34), Varese - Kinder Bologna 84:80 (36:43), Benetton Treviso - Termal Imola 90:73 (48:28), Pompea Roma - Sony Milan 81:85 (31:36), Pepsi Rimini - Mabo Pistoia 74:64 (40:32), Polti Cantu - Muller Verona 65:51 (30:30) Pall.Gorica - Ducato Siena 74:79 (35:45) VRSTNI RED: Varese in TeamSystem 10, Kinder in Pompea 8, Benetton in Zucchetti 6, Polti, Termal, Pepsi, Sony in Ducato 4, Muller 2, Gorica in Mabo 0. PRIHODNJE KOLO (29:10): Kinder - Pepsi, Zuc- chetti - Polti, Ducato - Varese, Muller - Pompea, Sony - Gorica, Mabo - Benetton, Termal - Team-System. V A2 ligi Tržačani gladko odpravili Scavolini Pallacanestro TS - Scavolini Pesaro 70:57 (38:28) PALLACANESTRO TS: Laso 4, Laezza 9, Bullara 18, VVilliams 14, Ansaloni 6, Vianini 6, Shorter 13, Ogrisek, Spigaglia. SCAVOLINI: Magnifico 7, Conti 7, Dawson 17, Attruia 10, Brovvn 9, Guarasci 5, Moltedo 2, Ma-laventura. Sodnika: Grossi in Monizza (Rim) PM: Pallacanestro Trieste 14:22, Scavolini Pesaro 16:21; MET ZA 3T: Pallacanestro Trieste 8:18 (Laso 0:2, Laezza 1:3, Bullara 4:8, VVilliams 2:4, Shorter 1:1); Scavolini Pesaro 3:10 (Magnifico 0:1, Dawson 1:2, Attruia 1:3, Brovvn 1:3, Moltedo 0:1); GLEDALCEV 3.946. IZIDI 5. KOLA: Pall.TS - Scavolini Pesaro 70:57 (38:28), Snai Montecatini - Bini, Livorno 70:67 (37:31), Montana Forli - Select Avellino 91:75 (48:31), Sicc Jesi - Viola '98 Reggio Calabria 86:88 (48:48), Banca Popolare Ragusa - Žara Fabriano 91:101 pp (45:44, 82:82), Cordivari Roseto - Ban-co di Sardegna Sassari 70:63 (25:27), Fila Biella -Serapide Pozzuoli 91:81 (54:35) VRSTNI RED: Viola, Bini, Snai in Cordivari 8, Scavolini, Pall.TS in Žara 6, Montana, Fila, Serapide, Banca Popolare in Banco Sardegna 4, Sicc in Select 0. PRIHODNJE KOLO (29.10.): Scavolini - B.Popolare, Viola '98 - Snai, Bini - Trst, B.Sardegna - Fila, Žara - Montana, Select - Cordivari, Serapide -Sicc. Prepričljiv krst Adrievolley v odbojkarski BI ligi IZIDI 1. KOLA: Sillvolley Pd - Bellaria 3:0 (15:4, 15:8,15:10), Lae Oderzo - Lupi Pi 0:3 (12:15,4:15, 8:15), Rimini - Adriavolley 0:3 (7:15, 3:15, 6:15), Sestese FI - Valdagno 3:2 (15:5,15:4,10:15,12:15, 18:16), Isola D/Scala vr - Prato 2:3 (15:13, 11:15, 15:4,10:15,11:15), Schio - Laguna Light 3:0 (15:2, 17:15, 15:9), Mantova - Madel Lugo 2:3 (16:14, 1:15, 8:15,16:14,11:15). VRSTNI RED: Adriavolley Tržič, Sillvolley Pd, Lupi Pi in Schio 3, Madel Lugo, Sestese Fi in Prato 2, Isola D/Scala Vr, Valdagno in Mantova 1, Laguna Light Paese, Lae Oderzo, Bellaria in Rimini 0. Slovenski šport Nogomet: v goriškem derbiju HTT boljši od Primorja IZIDI 11. KOLA SNL: Publikum - Rudar 0:0, Mura - Potrošnik 3:0, Korotan - Maribor Teatanic 1:4, Živila Triglav - SCT Olimpija 2:2, Primorje - HIT Gorica 0:2, BS Tehnik - Koper 4:0. VRSTNI RED: Maribor Teatanic 28, HIT Gorica 25, Mura 18, SCT 01impijal7, Potrošnik 16, Publikum 14, Primorje, Rudar, BS Tehnik in Korotan 12, Živila Triglav in Koper 8. PRIHODNJE KOLO (31.10): Publikum - Koper (v petek, 30. 10.), Potrošnik - Rudar, BS Tehnik -HIT, Primorje - SCT Olimpija, Živila Triglav -Maribor Teatanic, Korotan - Mura. Odbojka: Kamničani presenetili Mariborčane IZIDI 3. KOLA: Titan Kamnik - Stavbar IGM Maribor 3:2, Krka Novo mesto - Fužinar Ravne 1:3, Žužemberk - Pomgrad Murska Sobota 0:3, ELVO Bled - Salonit Anhovo 1:3, Olimpija Ljubljana -Šoštanj Topolšica 3:0. VRSTNI RED: Fužinar in Titan 6, Stavbar IGM, Salonit, Pomgrad in Olimpija 4, ELVO Bled 2, Šoštanj, Krka in Žužemberk 0. Pri ženskah goriški HTT še neporažen IZIDI 3. KOLA: Infond Metal Maribor - Kemiplas Koper 3:0, HTT Nova Gorica - Marsel Ptuj 3:0, Špecerija Bled - Ljutomer ZMB 3:2, Šentvid Ljubljana - Krim Ljubljana 3:2, TPV Novo mesto prost VRSTNI RED: HIT 6, Infond Metal in TPV Novo mesto 4, Ljutomer ZMB, Šentvid, Špecerija, kem-pilas in Marsel 2, Krim 0. GORICA / 13. FILM VIDEO MONITOR TRŽIČ / GLASBENA SEZONA Se največ zanimanja za animirani film Po Gorici bo festival zaživel na Koroškem in Videmskem Z nastankom slovenske države so bili prireditelji goriskega Film Video Monitor-ja nekje primorani ponovno razmisliti o vlogi, ki naj bi jo ta obmejni festival imel v bodoče. Nadaljnje vztrajanje pri “agentu slovenske kinematografije na zahodu” bi bilo nesmiselno. Med rezultate tedanje prenove spadata tudi odločitev za postopno razselitev filmske prireditve v sirsi teritorij, kot tudi večja vsebinska pestrost. Nov izziv predstavlja organizatorjem danes načrt o postopni nadgraditvi tega obmejnega festivala s srednjeevropskim Mittelmoni-torjem, ki ga je bil izdelal in politično zagovarjal že senator Bratina. Drugače pa FilmVideo Monitor lahko išče tudi znotraj samega sebe vzgibe za nadaljno delovanje. Ena izbira pa pravzaprav ne izključuje druge in idej za prihodnost je prav gotovo veliko. Težko je podati obračun predstavljenih filmskih del na festivalu, ki se je zaključil v soboto. Z lanskoletnim priljubljenim sklopom (“Stereotip”, “Outsider”, “Ekspres Ekspres”), ki je privabil v gorišpki Kulturnim dom Številno občinstvo, ni namreč možna nikakršna primerjava. Z vsebinskega vidika je tokratna izvedba žal bila že apriorno okrnjena, ker ni mogla pač zajeti filmske ponudbe, ki je nastala v tekočem letu. Prikazana umetniška dela namreč ponujajo premalo elementov za oceno sedanjega slovenskega filmskega ustvarjanja. Ob tem naj omenimo, da bo pa slednjesko-raj v celoti predstavljeno že čez dva tedna v okviru Ljubljanjskega Filmskega Festivala, kjer bodo vrteli JurjaSevičev film “Blues za Saro” kot “Patriot-Rodoljub” Tuga Štiglica. Nadvse pričakovano filmsko delo perspektivnega režiserja Sasa Podgorska pa ne Bo predstavljeno v okviru te. ugledne filmske manifestacije. Se največjo pozornost je v go-riskem Kulturnem domu občinstvo namenilo pregledu slovenske animirane filmske produkcije. Celovečerni film Socializacija bika (Coh in Erič) je bil prvič prikazan na letošnjem portoroškem festivalu. Delo, ki je nastajalo kar dvanajst let in bo v kinodvorane prišlo naslednjega februarja, je Se predvsem zanimivo zaradi tehničnih izbir. Avtorja sta za izdelavo projekta narisala kar petindvajset tisoč risb ter jih z gibalnega vidika neoporečno povezala v celoto. Zanimiv je bil tudi otvoritveni avstralski film “The sound of one hand clapping”, ki se nadalje potuje po festivalih (na sliki prizor iz filma). Prisoten bo tudi na sko- rajšnjem ljubljanjskem filmskem soočanju, katerega se bo udeležil tudi sam avtor - Richard Flanagan, ki spada med najpomembnejše avstralske književnike. Nekakšno presenečenje je na festivalu predstavljalo predvajanje filma “Kam plove ta ladja”, ki ga je režiral Zeli-mir Zilnik. Ob tej priložnosti je bil v dvorani prisoten tudi filmski glavni junak, ki sicer izhaja iz vasi na Tržiškem, a že nekaj let živi in dela v Srbiji. Ta koprodukcijski film bo pa prišel v slovenske kinodvorane marca naslednjega leta. Se prej pa ga bodo predstavili na Berlinskem festivalu. V sklopu jutranjega in popoldanskega sporeda, ki si ga ponavadi skoraj izključno ogledajo festivalski gostje, je pri italijanskih filmskih delavcih vžgala “Maša za moje ustreljene”(Filip Robar Dorin), ki govori o ofenzivi italijanske vojske na slovenskih tleh 1942. leta. Delo je Se posebej pomembno zaradi današnjih revizionističnih teženj, saj prikazuje, da niso Italijani za časa vojne bili nič kaj različni od drugih okupatorskih sil. Ob koncu pa velja Se povedati, da je letošnji festival skoraj izključno predstavil dela, ki spadajo k tradicionalnim oblikam vizualne kulture (film in televizija). Prireditelji pa zagotavljajo, da bodo videu in računalniški umetnosti odmerili več prostora že naslednje leto. Prav gotovo pa bi tudi vključitev reklamnih spotov in plakatov predstavljala dodaten priboljšek, ki bi ga zaradi vse večje dodelanosti tovrstnih proizvodov na slovenskem tržišču, veljalo vzeti v poštev. Matej Caharija Car domiselne sodobne glasbene govorice S. Reicha Na razprostranem obzorju sodobne umetniške ustvarjalnosti se med raznolikimi gibanji zaradi svojega značilnega izražanja odkriva minimalizem, čigar najbolj čislani zastopnik na glasbenem področju je (poleg Terryja Rileya in Philippa Glassa) skladatelj Steve Reich (New York, 1936). S svojo skupino Steve Reich and Musicians je ameriški avtor med svojo že petindvajseto svetovno turnejo pristal tudi v naši deželi. Njihov petkov koncert v Občinskem gledališču v Tržiču, ki je sodil v tekočo glasbeno sezono pod umetniškim vodstvom kreativnega muzikologa Carla de Incontrere, nam je v živo in s pravim filološkim pristopom razodel zvočni čar ene izmed najvidnejših osebnosti sodobne glasbe. Reichov minimalističen način komponiranja je prišel do izraza že v prvem delu na petkovem sporedu. V skladbi »Dmmming Part One« (1971) za osem bobenčkov je bila glasbena tkanina sestavljena iz krajših ritmičnih celic, ki so se iz začetnega enoglasja nenehno pretvarjale v poliritmijo preko lastnega obnavljanja in ponavljanja. Kombinacija celic je tvorila izredno zapleteni ritem, ki so ga bobnarji Frank Cassara, Garry Kvstad, James Preiss in Thad VVheeler zaigrali z izredno tehnično natančnostjo. Na to Reichovo skladbo so vplivala pojmovanja neprekinjenega tempa in stalnega glasbenega obtoka, ki jih je v šestdesetih letih razvil ameriški skladatelj Terry Ri-ley (1935). Podobne skladateljske prijeme je bilo opaziti v skladbi »Nagoya Marim-bas« (1994) za dve marimbi, pri čemer se je poliritmija pretvarjala v blagoglasne harmonije, v neke vrste kanon. Ob ritmičnem raziskovanju se je v kompoziciji »Sextet« (1985) za tolkala in kla- viature pridružilo Raichovo poglabljanje barvnega spektra. Na pozornost do izkoriščanja barv pri tolkalih je vplival študij azijske tradicije »gamela-na«, ki ga je Steve Reich opravil v Gani in VVashingtonu. V bogato poliritmijo tolkal se ubrano vključujejo sintetizatorja in klavirja, na katere sta igrala Ed-mund Niemann in Nurit Tilles. Novejše prijeme Reichovega komponiranja pa smo z občudovanjem poslušali v zadnji skladbi na sporedu. To je bila prekrasna »Different Trains« (1988) za godalni kvartet in magnetofonski trak, za katero so ameriškemu skladatelju leta 1990 dodelili nagrado Grammy Avvard za najboljšo sodobno kompozicijo. V njej predstavlja novo raziskovalno stopnjo glasbena analiza človekovega načina govorjenja. Na podlago dirjanja vlaka je Reich posnel in zvočno obdelal izgovorjene stavke, ki so jih godala (igrali so Elizabeth Lim, Rodd Reynolds, Scott Ravvles in Jeanne LeBlanc) posnemala - bi lahko rekli - onomatopeično. Minimalizem je dosegel višek v dodatku, ki sta ga Reichova glasbenika izvedla po navdušenih aplavzih številne tržiške publike, ki je zapolnila Občinsko gledališče. Skladba »Clapping Hands« (1972) je slonela izključno na ritmičnem ploskanju dveh izvajalcev, kar je nedvomno skrajno minimalistično glasbeno izražanje. Izredno domiselna Reichova glasbena govorica je popolnoma pritegnila pozornost in zanimanje poslušalcev, ki so ob tako široki zvočni paleti lahko dostopno obudili različne občutke. Reichove umetnine so se tako izkazale (če je bilo sploh potrebno) kot odličen primer inteligentne sodobne glasbene govorice. AJ STALNO GLEDALIŠČE FJK LJUBLJANA / MESTO 2ENSK Nekonvencionalna prestava VVilsonova stvaritev Wings on Rock ni pritegnila občinstva Kot drugo predstavo letošnje sezone je Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine v Rossettijevi dvorani ponudilo tržaškim abonentom predstavo VVings on Rock (Perutnice na skali), novo stvaritev Boba VVilso-na, enega najslovitejših svetovnih protagonistov eksperimentalnega gledališča. V Texasu rojeni umetnik se je najprej ukvarjal s slikarstvom in arhitekturo, prvič se je spoprijel z gledališčem leta 1971 s predstavo A Deafman Glance, ki je navdušila znanega francoskega nadrealista Luisa Aragona. Za VVilsonovo najpomembnejšo odrsko postavitev pa velja Einstein on the Beach, ki jo je predstavil leta 1976 za beneški Bienale in pri kateri je sodeloval skladatelj Philip Glass. Poleg tega je Bob VVilson cenjen tudi kot operni režiser. V tem obdobju gostujeta v Italiji dve njegovi postavitvi: VVings on Rock in Monsters of Grace, spet na glasbo Philipa Glassa. VVings in Rock je predstava brez besed, celo brez zgodbe, plesno gledališče, nizanje gibov, zvokov, različnih vtisov, ki jim gledalec sam najde pomen. Delo sloni na bežnih sugestijah iz Saint-Exuperyjevega Malega princa, iz legende indijanskega plemena Sioux o iskanju resnice in iz Parsifala. Dogajanje je zaobjeto v kletko iz belega tila, v kateri živi mladenič. Njegovo spoznavanje sveta spremlja ženska (vila rojenica, demon), ki mu podari čarobni škatli, najprej rdečo v obliki srca, nato rumeno v obliki polmeseca. Iz njih mladenič začudeno jemlje različne predmete - stolček, cvet, letalce - in z njimi spreminja okolje okoli sebe. Neme besede, ki jih z usti oblikuje mladenič, se spreminjajo v na trak posnete živalske krike, hupanje avtomobilov, rjovenje viharja, nežno zvončkljanje v sugestivni glasbeni kulisi skladatelja Pascala Comelada. V dovršeno postavljeni predstavi nastopata Frangois Chat in Elisabet-ta Ross. Prevzemajočo vizualno sugestivnost postavitve dopolnjujejo izredno lepi kostumi pariškega modnega kreatorja japonskega rodu Kenza. VVings on Rock je vsekakor nenavadna gledališka predstava za gledalce, ki so odprti novostim in nekonvencionalnostim, ali pa vsaj nekoliko radovedni; to žal ne velja za dobršen del abonentov deželnega stalnega gledališča FJK, ki so zdolgočaseni zapustili dvorano. (hov) Utrinka 'a letošnjega dogajanja Ustvarjalnost, delavnost in predvsem enakopravnost, se kaže na srečanju z Zensko umetnostjo na mednarodnem festivalu »Mesto žensk - City of vvomen«, ki se letos že četrto leto zapored predstavlja v Ljubljani. Festival se je letos vrstil od 10. do 21 oktobra, občinstvu pa je - kot že tradicija - ponudil izredno kakovostne predstave in razprave na žensko tematiko. Prisostvovali smo dvema koncertoma, ki se po žanru izredno razlikujeta. Prvi je bil nastop transilvanske pevke Erzi Lunka »Ikola« v spremstvu lautar-skega orkestra Szaszcavas banda, ki je v sklopu tega festivala v Sloveniji imel tri koncerte, drugi pe je bila multimedijska predstava »Simfonija ubranosti nebeških razodetij«, sklop misli in glasbe sveta Hildegard von Bingen. Romski pevki Erzi Lunka in vir-tuozističnemu bandu iz transilvanske vasi Szaszcqvas, smo sledili na njenem zadnjem nastopu v Sloveniji, v izolskemu kulturnemu domu namreč. Na žalost koncert ni bil v dvorani, temveč kar v foyerju, kar je med drugim pomenilo, da so ljudje med koncertom kadili, se razgo-varjali, deloval pa je tudi bar. Medklici so izdali, da je bilo med publiko kar nekaj gledalcev iz Italije, navdušeni nad koncertom pa so bili prav vsi, saj so se romski glasbeniki izkazali v vsem možnem virtuoznem igranju, petju in celo plesu. Člani ansambla, pevki Erzi Lunka in Etus Mezei, violinista Istvan Jambor in Karolj Mezei, kontrist Ferenc Mezei (kontra je posebna tri strunska viola, uglašena G-D-A) in kontrabasist Matyos Czanti so očarali občinstvo s tradicionalno glasbo iz transilvanske pokrajine. Čardaši, doine, hore, sirbe in drugi plesi iz te glasbeno bogate dežele ter pesmi v romunščini so se vrstili, izvedli so celo splet nemških valčkov, ki je edini preostali znak bivših prebivalcev transilvanskega okraja, ki so bili po rodu Sasi. Celotni nastop pa je odlikovala pristnosti izvajanja, ker ni bilo prostora za nobeno izumet-ničenje. Drugi nastop je imel za vezno nit sveto Hildegardo iz Bingna. Multimedijska predstava (glasba, recitacija diafilmov) je bila preteklo nedeljo v prijetni cerkvici sv. Frančiška v Ljubljani. Angleška Sinfonye in članice oxfordskega dekliškega pevskega zbora so predstavile »Sinfonijo ubranosti nebeških razodetij«, bralne točke pa je pododala igralka Nataša Matjašec. Nasplošno bi lahko označili prestavo za atmosfersko, a nekoliko preveč statično, preveč liturgično, saj teksti niso bili strogo religiozne narave. Tudi izvedba Angležinj ni bila v celoti prepričjiva, na določenih točkah je bila intonančno nestabilna in z »angleško« latinščino. Letos poteka 900-letnica rojstva blažene Hildegarde iz Bingna (do-slaj je še niso razglasili za svetnico), zato po celem svetu prirejajo koncerte, razpave in druge predstave v čast izredni umetnici in filozofinji iz srednjega veka. Hildegard se je rodila leta 1098 kot deseti otrok plemiške družine in ob rojstvu so ji starši dosodili samostansko življenje. Pri njenem tretjem letu življenja so se mali Hildegardi prvič prikazali bleščeči predmeti. Ko je bila stara osem let, so jo starši dali v šolanje samotarki Jutti, ki je Hilde- gard nudila osnove latinščine, teologije in drugih predmetov, kar pa nikakor ni bilo primemo šolanje za nadpovrečno inteligentno deklico. Občutek nepripravljenosti je Hildegardo spremljal čez celo življenje, čeprav se je prav zahvaljujoč svoji bistrosti odlično izkazala v spisib, razpravah in skladbah. Po Juttovi smrti so Hildagardo pri 38 letih določili za najvišjo redovnico samostana v Disibodenbergu, ki se je komaj pričel ustanavljati. Njene vizije so se z leti množile, do leta 1141 pa so za te vedeli le Jutta in redovnik Volmar, ki je postal Hildegardin tajnik. Leto 1141 je mejnik v življenju Hildegarde: prikazal se ji je Boga, ki ji je velel, naj začne pisati o vizijah, ki jih je in jih še bo doživela. To je tudi začela delati, vendar ji je spolna pripadnost (ženske se niso smele ubadati s filozofskimi temami) povzročila težave.. Pisala je sv. Ber-nardinu in ga prosila za pomoč in za razumevanje Cerkve. Ta je njene vizije posredoval takratnemu papežu Eugeniusu (1145-53), ki je redovnico zaprosil, naj nadaljuje s pisanjem. Od takrat je Hildegardino delo postalo znano po Nemčiji in drugod. V tem obodbju je postal upoštevana oseba, ki je imela za sogovornike papeže, škofe, filozofe in umetnike. Okrog leta 1150 se je Hildegard iz samostana v Disibodenbergu preselila v samostan v Bingen pri Renu. Kasneje je ustanovila drag samostan blizu Bingna, Eibingen, kjer je obširno pisala in ustvarjala do smrti leta 1179. Pisala je od reli-goiznih do filozfoskih del, od glasbe do zdravstvenih spisov o zdravilnih moči raznih naravnih sredstev. Pan NOVICE Niz liturgičnih skladb Zbori Ars Musiča iz Gorice, Vox Julia iz Ronk in Audite Nova iz Starancana so pripravili zanimiv spored liturgičnih skladb, ki jih bodo izvajali do začetka decembra. Zbor Audite nova je naštudiral Brucknerjevo mašo in je s tem programom nastopil prejšnjo nedeljo v cerkvi sv. Lovrenca v Romjanu, 1. novembra pa bo pel ob 10. uri pri maši v cerkvi sv. Roka v Podturnu. Zbor Ars mušica bo z »Missa brevis« G.P. da Palestine nastopil 8. in 15. novembra v Ronkah in Starancanu, zbor Vox Juha pa 22. novembra in 6. decembra z Mašo W.A. Mozarta v cerkvi v Potumu v Gorici in v Starancanu. ■ ■ H ■ 111 ■I lil Predavanje o varnosti Na obisk v Gorico prihaja danes prof. Stan Sloan, ameriški strokovnjak s področja vamosh in s posebnim poznavanjem razmer v atlatskem zavezništvu. Na Univerzi v ul. Alviano bo ob 18. uri govoril na temo ZDA in varnost v Sredozemlju. Predavanje bo v angleščini. Pred tem bo prof. Sloan obiskal sedež instituta ISIG. Seminar o psihičnem zdravju V socialnem centru v Ul. Baiamonti bodo juti ob 18. iti predstavili seminar »Le magie delTanima« (Čudesa duše). Gre za niz predavanj s področja psihiatrije. Srečanja bodo enkrat mesečno v popoldanskem Času. Prvo bo že novembra, zatem pa se bodo odvijala vsak mesec do junija. Seminar bo vodil psihiater Marco Bertah. Občinski svet v števerjanu Drevi bo spet zasedal občinski svet v Števerjanu, ki bo tokrat razpravljal o občinskem regulacijskem načrtu. To je zadnji akt v sicer dolgotrajnem postopku. Seja je napovedana ob 20.30. Samotna smrt zaradi mamila? Karabinjerji vodijo preiskavo v zvezi s smrtjo 38-letnega Giuseppeja Sobertija iz Gorice, ki so ga našli mrtvega v stanovanju v Ul. Sile v Stražicah. Veliko indicov kaže na to, da je Soberti, ki je živel sam, žrtev mamila. Neznanec je telefonsko poklical službo za hitro pomoč in dežurne obvestil o tragičnem dogodku. Nekdanji župan oproščen Na prizivnem sodišču v Trstu so včeraj povsem oprostili 47-letnega Lorenza Papapisa, nekdanjega župana v Starancanu. Januarja leta 1994 je bil pogojno obsojen na šest mesecev zaporne kazni, ker je leta 1990 dovolil realizacijo novih napeljav za javno razsvetljavo, ne da bi zaprosil za dovoljenje nekega perifernega organa ministrstva za telekomunikacije. A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD /\ ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1998/99 naslednje tečaje: ■ začetniški tečaj angleščine (80 ur) ■ fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur) ■ uvod v PC (50 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. del la Croce 3, tel. 0481/81826 vsak dan razen sobote, od 9.00 do 13.00 SDZPI/05 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA Šolsko leto 1998/99 Tečaji, ki jih je odobril Deželni odbor in jih finansirajo: Evropska komisija Evropski socialni sklad |||| Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo J..j I Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina [$} Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje za brezposelne absolvente višjih srednjih šol do 25. leta starosti; □ UPRAVLJANJE PODJETJA (730 ur) □ TURISTIČNI OPERATER (400 ur) za brezposelne ženske; □ URADNICA V INFORMATIZIRANEM OKOLJU (650 ur) za brezposelne z opravljeno nižjo srednjo šolo nad 18. letom starosti; □ OFFICE AUTOMATION (400 ur) • obiskovanje in didaktični material sta brezplačna • predvidena je štipendija • v sklopu teCajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826 vsak dan razen sobote, od 9.00 do 13.00 JAMUE / POHOD BREZ MEJA ŠTMAVER / KD SABOTIN IN RAJONSKI SVET Kljub dežju več kol 250 udeležencev Uspel 9. jesenski pohod na Sabotin Na "domačo" goro se je povzpelo okrog 300 pohodnikov - Slikarsko razstavo Albine Pintar Kljub neugodnemu vremenu se je nedeljskega pohoda brez meja med Selami in Jamljami udeležilo 250 pohodnikov, kar je za prireditelja, KSD Kremenjak in KS Sela spodbuda, da se bodo tovrstne prireditve s ciljem zbliževanja in poglabljanja prijateljstva in sodelovanja med ljudmi ob meji, nadaljevali. Udeležence pohoda so vrh Kremenjaka pozdravili predstavniki slovenskih in italijanskih mejnih organov in policije ter župana Marušič in Lavrenčič. Zal je zaradi neprimernih vremenskih razmer odpadel drugi del prireditve. Na Kr’žadi v Jamljah je bila namreč za 13. uro napovedana slovesnost, uro zatem pa stare igre ter družabnost. Pohodniki so se namesto na Kr’žadi zbrali v gostilni Pahor, kjer se je manifestacija tudi sklenila. V krajšem priložnostnem nagovoru je Silvano Semolič podčrtal pomen pobude, letošnji pohod je bil že tretji, ki želi zbližati predvsem prebivalce dveh sosednjih krajev, ki ju je meja ločila, pa tudi vse ljudi ob italijansko-slovenski meji, italijanske in slovenske narodnosti. Pravzaprav bi morali zapisati, da se je izvajanje programa le prekinilo, oziroma odgo-dilo. Prireditelja sta se se namreč že v nedeljo dogovorila, da bodo srečanje ob starih igrah vsekakor priredili in to drugo nedeljo v novembru, ko bodo v Jamljah priredili martinovanje in bo Kr’žada ob tej prilož- nosti spet zaživela. ”V naSi vasi smo se zelo dobro pripravljali na srečanje, Skoda bi bilo, Ce bi vse padlo v vodo”. Podobno ugotavljajo tudi v Selih in dogovor je bil kaj kmalu dorečen. Sicer pa prireditelja letos nista imele sreče z vremenom. Že 18. oktobra, ko je bila pohod prvič najavljen, je lilo kot iz škafa in so se zato odločili za odgodi-tev. Društvo Kremenjak načrtuje v prihodnjih tednih Se nekaj pobud. Poleg že omenjenega martinovanja in srečanja ob starih igrah, bodo člani sodelovali na občinski akciji, skupaj z drugimi društvi, čiščenja okolja. S sončno uro tudi zimski umik trgovin S sonCno uro je zaCel veljati zimski urnik trgovin. Na to opozarja združenje trgovcev ASCOM, ki pa dodaja, da so deželni predpisi glede odpiranja in zapiranja trgovin elastični in v bistvu omogočajo, da vsakdo urnik prikroji svojim potrebam. Nujno je le spoštovanje osnovnih določil: da se trgovine odpirajo in zapirajo med 7. in 21. uro in da se ne presega 44 ur tedensko. ASCOM priporoča elanom, da se držijo okvirnega urnika. Za sektor jestvin, trgovin z zelenjavo, samopostrežnih trgovin je okvirni urnik naslednji: 8.20-13.00 in 16.00-19.00. Mesnice naj bi bile odprte med 7.30 in 13. uro (ob sobotah in pred prazniki tudi od 16. do 19. ure. Prodajalne kruha in mleka: 7.30-12.30 in 16.00-18.30. Trgovine s tehničnim blagom: 8.30-12.30 in 15.30-19.30. Krošnjarji naj bi upoštevali urnik, ki velja za trgovine, ki prodajajo enako ali podobno vrsto blaga. Krošnjarji prisotni na sejmih: 8.00-13.30. Javni lokali: morajo biti obvezno odprti od 7. do 21. ure, vendar pa predpisi dovoljujejo tudi dokajšnja odstopanja. V Stmavru so v soboto in nedeljo pripravili na pobudo KD Sabotin, v sodelovanju z rajonskim svetom, župnijo in Goriškim centrom za arheološke in zgodovinske raziskave, kar nekaj prireditev. Tako so v društvenih prostorih odprli razstavo krajin Albine Pintar, prisluhnili nastopu domačega zbora pod vodstvom Nadje Kovic in si ogledali zanimiv filmski zapis Stmaver, moja vas. Film je posnela ekipa TV Koper letos spomladi, ko so v Stmavru pripravljali praznik sv. Valentina in knjigo o ledinskih imenih. Pintarjevo je v gbliki intervjuja predstavil župnik Vojko Makuc. V nedeljo dopoldne pa se je okrog tisto udeležencev (260 jih je bilo prijavljenih na startu, nekateri so na vrh krenili iz Solkana, nekaj je bilo tudi zamudnikov) podalo na Sabotin. Pri razvalinah nekdanje cerkvice sv. Va- lentina je bil verski obred, pel je zbor iz Stmavra, srečanje se je sklenilo s pesmijo Oj Triglav moj dom. Pohodniki so se nato kljub nic kaj obetavnemu vremenu, saj so zaCele že padati prve kaplje, odpravili po grebenu do najvišje točke gore, ki Brda varuje pred ledenimi sapami s severa in vzhoda, kakor je pred skoraj sto leti zapisal učitelj Kutin v drobni knjižici o Stmavru. Jesenski pohod na Sabotin se je sklenil v dolini, kjer je bila na sedežu društva družabnost in kjer so udeležencem postregli s toplim obrokom. Naj povemo Se, da si bo mogoče slike Albine Pintarjeve (razstavo so poimenovali Iz Gorice do Podgo-re) mogoCe ogledati tudi 8., 15. in 22. novembra. Stma-vrci namreč pripravljajo običajno hvaležnico, pa tudi na martivovanje niso pozabili. Na sliki (foto Bumbaca) s sobotne prireditve GORICA / TRAGIČNA USODA SOLNIKA IN ALPINISTA V steni nad Sesljanskim zalivom umrl prof. Ivan Sirk Dogodek se je zgodil včeraj no začetku Rilkejeve poti V Sesljanskem zalivu je včeraj okrog 11.30 preminil profesor Ivan Sirk. Padel je preko stene, na začetku Rilkejeve steze, kakih 50 metrov globoko. Dogodku sta po do zdaj razpoložljivih informacijah prisostvovala dva mlajša plezalca, ki sta obvestila policijo. Reševalci, ki so približno pol ure po tragičnem dogodku prihiteli na kraj, ponesrečencu niso mogli vec pomagati. Nesreča se je zgodila na začetku Rilkejeve steze. Vest o tragičnem dogodku se je že v prvih popoldanskih urah bliskovito razširila na Goriškem, saj je bil profesor Ivan Sirk zelo poznan v krogu šolnikov - dolgo let je bil namreč v vodstvu Sindikata slovenske Sole - zaradi svoje angažiranosti v mladinskem delovanju in na področju kulture pa tudi zaradi poklicnega dela profesorja slovenščine, zgodovine in zemljepisa. Zadnja leta je poučeval v oddeljenih razredih nižje srednje šole Ivana Trinka v Doberdobu. Tudi v šolskem letu 1998/99 je bil nameščen na tej Soli, vendar pa ni poučeval, ker je medtem dobil štipendijo za spopolnjevanje na Univerzi v Ljubljani, kjer je prav prejšnji teden začel lekcije in kamor bi se moral odpeljati tudi včeraj. Ivan Sirk se je rodil v Gorici, 15. avgusta 1959 v družini profesorja, ravnatelja in dolgoletnega predsednika Sindikata slovenske Sole, Albina Sirka. V Gorici je opravil klasični licej, Univerzo pa v Trstu. Posvetil se je poučevanju na slovenskih šolah. Ivanova velika ljubezen so bile gore, oziroma plezanje in je tej dejavnosti namenjal veliko svojega prostega Časa. Pogosto- ma sam, pa tudi v družbi z ozko skupino prijateljev s podobnimi zanimanji. Zanimanje za gore ga je v prejšnjih letih vodilo tudi v dalnje dežele in celo v Južno Ameriko. Kot soustanovitelj in dolgoletni predsednik kljuba SMReKK si je veliko prizadeval, da je pred nekaj leti izšel italijanski prevod Tumovih spisov. Z Ivanom smo na Goriškem in v zamejstvu zgubili človeka, ki je veliko prispeval k uveljavljanju naše skupnosti na različnih področjih. Zato je njegova tragična smrt, v marsičem nedojemljiva, toliko bolj boleCa. Ne samo za svojce, starše in sestri Ileano in Natašo ter brata Andreja, ampak za nas vse. Pevski zbor Sedej nastopil v Sacileju Mešani pevski zbor F.B. Sedej, se je prejšnjo soboto udeležil 12. pevskega srečanja v Sacileju. Koncert je bil v tamkajšnji stolnici, v veCernem Času. Nastopili so trije zbori. Kot prvi je pel gostitelj, zbor Contra Ca-molli z dirigentom Carlom Berlesejem. Drugi je bil na vrsti polifonski zbor Du-rantino, kot zadnji pa je nastopil zbor F.B. Sedej iz Steverjana, pod vodstvom Bogdana Kralja. Predstavil je pester program pesmi in ga sklenil z znano »Signore delle cime«B. D. Marzija in bil deležen res toplega sprejema. POKRAJINA / PRVI SESTANEK KONFERENCE O SOLSTVU RAZSTAVA / TEDEN EKOLOŠKE VZGOJE Začetek načrtovanja nove šolske mreže D/ Dato: O slovenski šoli naj se izrečejo slovenski predstavniki Slovenske šole na razstavi o ekologiji OŠ Oton Župančiča predstavlja video, višje srednje šole pa načrt botaničnega vrta Včeraj se je sestala pokrajinska konferenca, ki bo odločala o reorganizaciji šolske mreže na Goriškem in ki jo sestavljajo predstavniki pokrajinske uprave, občin, gorskih skupnosti, šolski skrbnik in predsednik pokrajinskega šolskega sveta. Konferenca je po zakonu 57 iz leta 1997 poklicana, da do konca tega leta izoblikuje predlog o reorganizaciji šolske mreže. Med pogoji za pridobitev pravne osebnosti in šolske avtonomije bo poslej večja številčnost šol, ki je po zakonu predvidena med 500 in 900 dijakov. Sole, ki ne dosegajo tega števila, se bodo pac morale združiti. Ob horizontalnem (med šolami iste stopnje) je možno tudi vertikalno združe- vanje med šolami obveznega ciklusa (od vrtcev do nižje srednje). Glede na splošne pogoje so predvidene izjeme. Za nas najpomembnejša je ta, da številčni kriteriji ne veljajo za slovenske šole, kar pa še ne pomeni, da bo zanje ostalo vse po starem: prilagajanje novim pogojem šolske avtonomije bo namreč tako ali drugače terjalo sblidnejšo organizacijsko strukturo. Pokrajinska odbornica za šolstvo Rosaria Di Dato, ki bo koordinirala delovanje konference, nam je pred včerajšnjim zasedanjem predstavila program dela. Konferenca naj bi predhodno sprejela svoj pravilnik in imenovala delovne skupine za šolske stopnje in geografska območja. Komisije bodo nato poglobile specifična vprašanja in predloge, ki naj bi jih sredi decembra dokončno sprejela konferenca. Pred tem bodo imeli tudi sestanke s šolskimi in družbenimi komponentami, sindikalnimi in go- spodarskimi organizacijami, ki bodo lahko povedale svoje mnenje, Četudi formalno niso Članice konference. Reorganizacija bo verjetno terjala precej boleče ukrepe za italijanske šole. Kaj pa slovenske? Odbornica Di Datova meni, da se bodo morali o tem na konferenci izreci predvsem slovenski upravitelji, konferenca pa naj bi sprejela predloge, ki jih bodo izdelale slovenske komponente. Odbornica s svoje strani pozitivno ocenjuje zamisel o dveh polih za višje srednje šole in prav tako dveh enotah, ki naj bi z vertikalizacijo zajele obvezne šole od vrtca do nižje srednje šole na go-riškem oziroma dober-dobskem območju. KONCERT / V OKVIRU GLASBENEGA SPOREDA »SOUARCI« Karibska glasba orkestra »Ocho Rios« Naslednji koncert sporeda bo 20. novembra na grada z večerom antične glasbe Kljub zamenjavi izvajalcev, s katero so se morali organizatorji soočiti zaradi prometne nesreče, v kateri je bil soudeležen najavljeni koncertist Andrea Pozzoli, je petkovo prvo srečanje koncertnega sporeda »Squarci« bilo uspešno in na povsem zadovoljivi kakovostni ravni. Člani združenja CSCI, ki prireja koncertni spored skupaj s pokrajinskim odbomištvom za mladinska vprašanja in s pokroviteljstvom Kmečke banke, so povabili na oder Deželnega avditorija v Ul. Roma skupino»Orquesta salsa Ocho Rios«. Desetčlanski orkester, ki ga sestavljajo solidni glasbeniki iz raznih držav, izvaja glasbo in srednjeameriškega prostora, zlasti značilno kubansko salso, ob njej pa smo na petkovem koncertu lahko prisluhnih tudi drugim latinskoameriškim ritmom, predvsem iz karibskega okolja. Naslednji koncert ciklusa bo 20. novembra ob 21. uri v dvorani pokrajinskih muzejev na goriškem gradu, kjer bo ansambel»Janus ensemble trio«predstavil spored antične glasbe. Na sliki (foto Bumbaca) ansambel Ocho Rios na koncertu V razstavnih prostorih večnamenskega središča v ul. Baiamonti v Gorici so v nedeljo v okviru Drugega državnega tedna ekološke vzgoje odprli razstavo izdelkov dijakov goriških šol vseh stopenj na tematiko vzgajanja in prizadevanja za okolje. Problematika okolja v Italiji prodira v okorno šolsko strukturo z veliko zamudo glede na druge evropske države in je naj-veckrat prepuščena dobri volji posameznikov. K sreCi si mora ob prehajanju pod skupno evropsko streho tudi italijansko šolstvo bolj zavihati rokave tudi pa tem področju. Izobraževanje o ekoloških tematikah bo bistvenega pomena za generacije 21 stoletja, v katerem bo odgovornejši odnos do okolja odločal o kvaliteti življenja. Izziv je za šolnike in vzgojne organizacije velik. V sklop teh prizadevanj sodi tudi omenjena razstava, ki bo na ogled do sobote, 31. oktobra, vsak dan med 8. in 20. uro. Razstavljeni izdelki odražajo ustvarjalnost, tenkočutnost in dokajšnjo ekološko zrelost dijakov in njihovih mentorjev. Na razstavi so prisotne tudi slovenske šole. Osnovna šola Otona Zupančiča iz Gorice, je posredovala videoposnetek o endemični vrsti v soških vodah, soški postrvi, ki je nastal kot delo dijakov petega razreda. Solški center slovenskih višjih srednjih šol pa se predstavlja z večletnim interdisciplinarnim projektom botaničnega vrta na zelenih površinah okoli šolskih stavb. Gre za zahtevno GORICA / NA OSLAVJU IN DEBELI GRIZI GORICA / V PETEK Obisk slovenskih zgodovinarjev S problematiko Slovencev jih je seznanil Marko VValtritsch Simpozij o misijonih in misijonarjih v 18. stoletju V soboto je s tremi avtobusi pripotovalo na ekskurzijo na Tržaško in Goriško veC kot 150 slovenskih zgodovinarjev, udeležencev 29. srečanja slovenskih zgodovinarjev v Izoli. Ker je bilo letošnje zborovanje namenjeno preučevanju množičnih smrti na Slovenskem in ker se je to dogajalo na Soški fronti med 1. svetovno vojno, so si ogledali Debelo grižo pri Vrhu, od koder so Italijani v prvem letu vojne streljali na Gorico. Ekskurzija se je nadaljevala z obi- skom na Oslavju, kjer je monumentalna kostnica italijanskih vojakov, padlih na goriškem odseku fronte. O poteku Soške fronte sta spregovorila novogoriška zgodovinarja Nataša Nemec in Branko Marušič, o nekdanjem in sedanjem stanju Slovencev na Goriškem pa je govoril novinar Marko VValtritsch (na sliki - foto Bumbaca). Slovenske zgodovinarje je na ekskurziji vodil Stane Granda, predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Institut za versko in družbeno zgodovino je v sodelovanju s Tržaško univerzo, nadškofijskim misijonskim centrom in Koprsko škofijo priredil prejšnji petek zanimivo celodnevno srečanje o vlogi misijonov v prejšnjem stoletju, s posebnim ozirom na go-riško, slovensko in furlansko stvarnost. Na simpoziju so s prispevki z različnih področij sodelovali univerzitetni profesorji, zgodovinarji in raziskovalci italijanske in slovenske narodnosti. Govor je bil o delovanju misijonov in misijonarjev na Goriškem, pa tudi o vlogi nekaterih posameznikov, obravnavana pa so bila vprašanja odnosov (občasno tudi konfliktov) s pojavom Sirjenja kolonializma it(l. Sočasno s simpozijem je bila predstavljena slika goriškega misijonarja Janeza Krstnika Mesarja (sliko hrani pokrajinski muzej) jezuita, ki je umrl muCeniške smrti na Kitajskem leta 1723. Na simpoziju je bilo veliko pozornosti namenjene tudi obravnavi dveh znanih slovenskih misijonarjev: Friderika Barage, ki je deloval med severnoameriškimi Indijanci in jim je poleg uveljavljanja katoliške vere, pomagal z opismenjevanjem, Z izrazito odkriteljsko žilico pa je v Afriki deloval misijonar Ignacij Knoblehar. O Baragi je govoril Maksimiljan Jezernik s Papeškega zavoda Sloveni-cum, Giampaolo Roma-nato pa je predstavil Ignacija Knobleharja. pobudo, ki se je lani porodila kot konkreten odgovor na spodbudo ministrstva za šolstvo, na »Prvi državni teden ekološke vzgoje«. Projekt je izjemen, ker je presegel Cas enega samega tedna in meje slovenskega ožjega prostora, saj bo vrt zanimiv in na razpolago tudi italijanskim šolam in skupinam. Šolsko središče razstavlja tloris stavb in rastlinskih vrst, ki ga je v okviru načrta botaničnega vrta izdelal lanski prvi razred Državnega industrijskega tehničnega zavoda - oddelek za informatiko, dve analitični shedi posajenih vrst s fotokopijami živih rastlinskih delov kot primera spremnega kataloga, ki je v pripravi na klasičnem KINO GORICA vnroRiA 1 17.45-20.10- 22.30 »Tutti pazzi per Mary«. L Cameron Diaz. VITTORIA 3 18.30-21.-30 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«. I. Robert Redford. CORSO Modra dvorana: 20.00-22.15»Sliding doors«. I. Gvvineth Paltrovv. Rdeča dvorana: 20.00-22.15»Small soldiers«. S. Spielberg. J PRIREDITVE KD BRIŠKI GRIČ vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v domu na Bukovju. Vpisovanje pri Ma-nueli JuretiC, tel. 81163. KSD KRAS DOL-POLJA-NE vabi v petek, 30. t.m., ob 20.30 na predavanje o gobah. Govoril bo mikolog Milko Cebulec. Večer z diapozitivi bo v šoli na PalkišCu. KD SOVODNJE in DRUŠTVO KRVODAJALCEV bosta 15. novembra priredili razstavo ročnih del, risb, vezenin in drobnih domačih izdelkov. Krajani, ki bi radi pokazali, kaj znajo narediti, ali vedo za soseda, ki ima spretne roke, naj se oglasijo Zlatki tel. 0481/882032 ali Marinki tel. 0481/882043. KRUT priredi v Gorici ciklus predavanj in vaj proti bolečinam v hrbtenici in osteoporozi. Začetek v četrtek, 12. novembra. Prijave pri Anamariji, tel. 531644. KD DANICA vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v gostilni pri Drejce-tu v Doberdobu. Prijave pri Dolores (tel. 882222) in Kristini (tel. 882195) do 5. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja Martinovo večerjo z divjačino 15. novembra v restavraciji Al fogolar v Gaglia-nu pri Čedadu. Prijave do 28. oktobra na sedežu in pri poverjenikih. SPDG prireja 15. novembra tradicionalno martinovanje v Kobaridu. Dopoldne ogled zgodovinskih in naravnih znamenitosti. Ob zadostnem številu prijav bo avtobusni prevoz. Prijave na sedežu društva. liceju, fotografske posnetke praktičnega dela na terenu v lanski jeseni, pri katerem so sodelovali dijaki vseh zavodov, in seznam 118 rastlinskih vrst, ki so jih zasadili do junija letos. V okviru tedna ekološke vzgoje bodo lahko dijaki zadnjih dveh razredov višjih šol sodelovali pri sreCanju-debati na temo »V prihodnosti je okolje: perspektive in ideje med scenariji okolja in novimi profesionalnimi poklici«. Srečanje bo jutri od 9. do 12. ure v dvorani UGG v Ul. Ri-smondo 2, popoldne od 15. do 17.30 pa bo v večnamenskem središču v ul. Baiamonti informativno srečanje za ravnatelje in referente za okolje goriških Sol. H3 OBVESTILA SPDG-SMUČARSKI ODSEK naproša udeležence zimo vanj a na Južnem Tirolskem, da jutri med 11. in 12. uro ah v Četrtek med 19. in 20. uro na sedežu društva poravnajo akontacijo. KD BRIŠKI GRIČ obvešča, da je teCaj sprostilne telovadbe v teku v domu na Bukovju vsak ponedeljek in Četrtek ob 20.30. Vpisovanje pri Maji, tel. 884187. KD SKALA GABRJE in fotoklub Skupina 75 prirejata fotografski tečaj. Prijave na sedežu društva ob predavanju v Četrtek, 5. nov., ob 20.30. Informacije: tel. 882119 (Ladi). KD DANICA organizira tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 2. nov., ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. Informacije: Kristina (882195) in Dolores (882222). DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Doberdoba obvešča, da bo društvena večerja v soboto, 14. novembra, ob 19.30 v agriturizmu pri Ambrožiču v Dolenjah. Prijave do 31. oktobra v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000. g,____________IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL - sekcija Doberdob prireja 7. novembra izlet v Caorle. Informacije pri Mih, tel. 78398. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. N1COLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI DANES - Iz Gorice: 12.30, Giuseppina Tabaj iz splošne bolnišnice v Standrež; 10.55 Vittorina Martelossi vd. Me-non iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. V Tržiču: 9.40, Aldo Ber-nes na glavnem pokopališču; 10.40, Ezio Quarantotto iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. KOSOVO / PO PRITISKU NATO BASKOVSKA DEŽELA / NEDELJSKE DEŽELNE VOLITVE Miloševič umika vojsko s Kosova Danes ponoči zapade rok za odpoklic - V Bruslju izrazili »zmerno zadovoljstvo« Okrepitev skrajne HB in Aznarove stranke Splošno oceno, do volilci podpirojo mirovni proces Thieise načelu nemškega gang Thierse, novoizvoljeni predsednik Bundestaga, je prvi Nemec iz vzhodnega predela države, ki je po združitvi prišel na eno najvišjih mest v republiki. Vendar pa gre za splošno priljubljeno politično osebnost, ki je bil med nasprotniki oblasti v tedanji NDR Leta’89 je bil v vrstah gibanja Neues Forum, januarja ’90 je vstopil v vzhodno vejo SPD, nakar se je njegova pobtiCna kariera začela utrjevati s podpredsedstvom SPD. PRIŠTINA, BRUSELJ - Jugoslovanske vojaške in paravojaške sile so zaCele včeraj množično zapuščati zahodne predele Kosova. Tanki in druga oklopna vozila so zapustila kraje Dulje, Volujak, Carevo Cešmo. Številne enote so se vrnile v matične kasarne. Miloševič skuša tako dan pred iztekom zadnjega roka, spoštovati dogovor 'o odpoklicu vojske iz Kosova, ki ga je bil podpisal pretekli teden, da bi se izognil letalskim napadom oboroženih sil zveze NATO. V Bruslju so zavezniki izrazili zmerno zadovoljstvo nad potekom dogajanj na Kosovu. Miloševič se je v nedeljo dogovoril o odpoklicu vojske z vrhovnim poveljnikom oboroženih sil zveze NATO Wesleyem Clarkom. »Ce bo Beograd izpolnil dogovor, se bo lahko Miloševič izognil vojaškim posegom,« so menili v Bruslju, medtem ko je britanski zunanji minister Robin Cook na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije v Luksemburgu opozoril, da so letala NATO pakta pripravljene na vzlet. Beograd mora odstraniti vse svoje vojaške enote do danes ponoči. Jutri zjutraj bi morali na Kosovu vzpostaviti stanje, ki je vladalo pred šestimi meseci, letos spomladi, to je pred uporabo jugoslovanskih vojaških enot proti enotam albanskega osvobodilnega gibanja in kosovskemu prebivalstvu. Sile NATO pa so opozorile tudi pripadnike albanskega odporniškega gibanja, naj ne izzivajo, sicer bi lahko mednarodna skupnost spremenila svoje stališče do kosovskih Albancev. V zvezi z vrnitvijo tankovskih in oklepnih enot v kasarne je včeraj odgovorni za policijsko varnost na Kosovu, general Vlastimir Djordjevič beograjskemu vladnemu dnevniku Politiki izjavil, da se bil »albanski terorizem poražen in da so se vse oborožene protiteroristične dejavnosti zaključile 28. septembra«. Djordjevič je v nedeljo sodeloval na srečanju med Miloševičem in Wesleyem Clarkom. Voditelja baskovske nacionalistične stranke PNV Xa-bier Arzalluz in Juan Jose Ibarrebce (AP) BILBAO - Baskovska nacionalistična stranka PNV bo imela po nedeljskih volitvah še vedno ključno vlogo pri vodenju avtonomne baskovske vlade, vendar pa bo v prihodnje bolj odvisna od partnerjev; možno je celo, da se bo nova vlada oprla na skrajno nacionalistično stranko Henri batasuna, kateri so volilci v nedeljo izrekli večjo zaupanje kot kdajkoli prej, saj se je zanjo izreklo 18 odstotkov volilcev, kar bo tej stranki zagotovilo 14 mest v baskovskem parlamentu. Pred vohtvami so vlado sestavljali PNV (21 poslancev), baskovska sredinska stranka Eusko Alkartasuna EA (8 poslancev) in baskovska socialistična stranka PSE (12 poslancev. Henri Batasuna je bila v opoziciji sz 11 poslanci. V opoziciji je bila tudi Aznarova ljudska stranka (11 poslancev), komunistična združena levica (6 poslancev) in avtonomistična Unidad Alaves z dvema poslancema. Na nedeljskih volitvah so slavile zmago tri stranke: poleg že omenjene Herri Batasuna sta to socialistična stranka, ki je pridobila 2 poslanca in predvsem ljudska stranka, ki je sedaj z 20 odstotki in 16 poslanci druda stranka v deželi. PNV je izgubila eno mesto, njena vladna zaveznica pa dve mesti. Na levici so komunisti doživeti katastrofo in imajo sedaj le dva poslanca, prav tako dva poslanca ima tudi avtonomistična Unidad Alavesa. Skratka, med baskovskimi strankami je prišlo do pretiva v korist skrajne HB, ki si je po proglastivi premirja s strani teroristične organizacije Eta očitno pridobila novih simpatij; na levici so se glasovi pretiti iz komunistične v socialistično stranko, desna opozicija pa se je strnila okoli Aznarove stranke. Sestava nove baskovske vlade je zaenkrat negotova; še zlasti med »španskimi« strankami obstaja bojazen, da bo PNV sprejela zunanjo podporo skrajne HB, ki bo tako prvič postala relevanten politični dejavnik v deželi. Vsi pa soglašajo v ugotovitvi, da so nedeljske volitve pokazale, da volilci podpirajo prizadevanja za pomiritev v deželi. AVSTRIJA / VODITELJI PETNAJSTERICE SO V NEDELJO NA POREČAH ON VRBSKEM JEZERU KONČALI NEURADNO ZASEDANJE Obveze vrha EU: boj proti brezposelnosti, ter skupna zunanja in obrambna politika CELOVEC - Brez konkretnih sklepov, toda z obvezo za skupno prizadevanje za odločnejši boj proti brezposelnosti v Evropski uniji, za večjo notranjo varnost ter za bolj usklajeno skupno zunanjo in vamostnosto politiko se je v nedeljo v Porečah ob Vrbskem jezeru na Koroškem končal dvodnevni neformalni vrh vladnih šefov Evropske unije. Predsedujoči, avstrijski zvezni kancler Viktor Klima in predsednik Evropske komisije Jaques San-ter sta na zaključni tiskovni konferenci pred več kot 1.000 novinarji z vsega sveta poudarila, da so državni in vladni predsedniki 15 držav Članic izrecno poudarili pomen odločnih ukrepov na področju zaposlovalne politike in napovedala, da bo v bodočnosti na področju gospodarske politike potrebno tesnejše sodelovanje in usklajeno ukrepanje. S skupno strategijo naj bi omejevali tveganja mednarodnih finančnih kriz (npr. v Rusiji), za kar pa so seveda potrebni tudi ukrepi mednarodnih finančnih ustanov. Kancler Klima in socialdemokratski predsedniki držav-cla-nic Unije so se ob tem posredno zavzeli za nižanje obrestne mere na mednarodni ravni. Nižje obresti so, glede na zgodovinsko nizko inflacijo v državah članicah EU, ugodna osnova za pospeševanje gospodarstva, pri Čemer ohranitev oz. pospeševanje gospodarstva nikakor ni v nasprotju z doseženo gospodarsko stabilnostjo, je dejal Klima. V razpravo o gospodarski oziroma monetarni politiki Unije je na vrhu posegel tudi novi italijanski premier Massimo Dilema. Poudaril je, da bi bilo sicer napačno postavljati pod vprašaj stabilizacijski paket o skupnem denarnem sistemu, napačno pa da bi bilo tudi, Ce se bi na tem področju uveljavil » fundamentalizem «. Glede zunanje in varnostne politike Evropske unije je Klima poudaril, da so si bili udeleženci vrha edini v oceni, da mora Evropa kot celota postati močnejši dejavnik v mednarodni politiki. Zato so se v Porečah dogovoriti za »močnejšo skupno zunanjo in varnostno politiko Unije«. Tako Klima kot tudi Santer sta se ob tem izrekla za Čimprejšnjo imenovanje »moCnega in profiliranega zunanjega ministra Evropske unije«, po možnosti že na zaključnem vrhu avstrijskega predsedstva sredi decembra letos na Dunaju. Za moCno skupno zunanjo in varnostno politiko se je zavzel tudi britanski premier Blair, ki je menil, da je za to skrajni Cas. Glede varnostne poti- RUSIJA / ŠEF KREMLJA SE NE BO MOGEL UDELEŽITI VRHA Z EU Boris Jelcin spet zbolel Danes ga ne bo na Dunaj Po uradnih virih noj bi trpel za »astenijo«, sumi po so hujši MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se ne bo mogel udeležiti vrha Rusija-Evropska unija, ki bo danes na Dunaju. Kot je sporočila moskovska tiskovna agencija Interfax, so zdravniki Jelcinu prepovedati potovanje v avstrijsko prestolnico zaradi »astenije«, ki ga prizadeva. Seveda to meCe nove težke sence na šefa Kremlja, ki ga politični nasprotniki v zadnjih Časih že tako vse vztrajneje pozivajo, naj odstopi, Ceš da tudi zaradi zdravstzvenih težav ni veC v stanju opravljati svoje funkcije. V resnici se Jelcin že dalj Časa spopada s hudimi zdravstvenimi problemi. Spomnimo naj, da je pred dvema letoma imel zelo resno operacijo na srcu (vsaditi so mu kar 5 by-passov) in da je tudi po okrevanju moral večkrat prekiniti svojo dejav- nost zaradi raznih zdravstvenih »nevšečnosti«, kot so jih označili uradni viri. Zadnjic se je to zgodilo pred dobrima dvema tednoma, ko je moral prekiniti obisk v bivši sovjetski republiki Uzbekistan. Iz Kremlja so sporočiti, da naj bi Jelcina prizadel bronhitis, toda marsikdo je v Rusiji in po svetu posumil, da je šlo za resnejše težave. S podobnimi pridržki so vCeraj mnogi sprejeti tudi vest, da Jelcina danes ne bo na Dunaj zaradi »astenije«. S tem izrazom zdravniki označujejo stanje slabotnosti ter zmanjšane psihične in fizične moči, značilno pri depresiji. Izraz je pre-splošen, da bi jasneje razumeli, s kakšnimi težavami se ruski predsednik v resnici spopada. Da je stvar vsekakor resna, izhaja že iz uradne- ga sporočila iz Kremlja, da bo Jelcin odšel na dvotedenske počitnice. Kljub Jecinovi odsotnosti vrha Rusija-Evropska unija niso odpovedati. Moskvo bodo zastopati premier Jev-genij Primakov, zunanji minister Igor Ivanov, minister za gospodarstvo Andrej Sapovaljanc in minister za finance Mihail Sadornov. Pogovarjali se bodo z avstrijskim predsednikom Viktorjem Klimo, ki je začasni predsednik EU, predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem in drugimi visokimi funkcionarji iz Bruslja. Vest o novih Jelcinovih zdravstvenih težavah je seveda odjeknila tudi v ZDA. Glasnik Bele Hiše Joe Lockhart je izrazil prepričanje, da omenjene težave ne bodo vplivale na zaCeto sanacijo ruskega gospodarstva. tike je britanski premier vnesel predlog bolj samostojne evropske varnostne politike, ki se pa ne bi odpovedala sodelovanju v Atlantskemu zavezništvu oz. vojaškemu paktu NATO. Glede vloge nevtralnih držav znotraj Unije v takšnem novem konceptu je Blair dejal, »da njihov status nikakor ni nobena ovira ter da je tudi za njih dovolj prostora«. Klima je se povedal, da so državniki razpravljali tudi o predlogih, ki jih je pred vrhom v okviru svojih potovanj v glavna mesta Unije zbral v pogovorih s vladnimi predsedniki in s kateremi naj bi znotraj skupnosti dosegli izboljšanje notranje koordinacije, večjo učinkovitost sklepov, uveljavitev principa subsidiarnosti ter krepitev demokratične legitimnosti posameznih ustanov Evropske unije. Vprašanje širitve Evropske unije na vzhod in jugovzhod v Porečah očitno ni bila tema pogovorov. Klima in Santer na tiskovni konferenci tega vprašanja nista omenila niti z besedico, prav tako se novinarjem - vsaj tistim, ki so v kratko odmerjenem Času lahko postaviti vprašanje - ta temo očitno ni zdela aktualna. Državniki se tudi niso odzvali pozivu Združenja za ogrožene narode, ki je zahtevala korekture maastrichtske pogodbe glede zaščite manjšin. V izjavi za tisk je za organizacija poudarila, da gre za pravice za približno 40 milijonov državljanov Evropske unije. Doslej te nacionalne manjšine in narodi čakajo na decentralizacijo, krepitev regij ter posebnih avtonomij. Tako kot mora postati Odbor regij »tretja raven Evropske unije«, naj bi morale države Članice Unije obvezno spoštovati in pospeševati manjšine in manjšinske jezike. Organizacija, katere glavni sedež je v Nemčiji, deluje pa še v drugih državah EU, ob tem opozarja na študijo Komisije Evropske unije z naslovom »Euro-mosaic« po kateri jo od 48 manjšinkih jezikov, ki se govorijo v državah Unije 23 močno ogroženih. Prvi dan neformalnega vrha Evropske unije v turističnem kraju PoreCe ob Vrbskem jezeru je - kot smo obširno poročali - potekal skoraj izključno v znamenju palestinskega predsednika Jaserja Arafata. Slednji je tik po povratku iz ZDA zbranim predsednikom vlad držav-članic unije obrazložil sporazum, ki ga je v petek v Beli hiši v Wa-shingtonu podpisal z izraelskim ministrskim predsednikom Benjaminom Natanjahujem in s katerim naj bi pospešili mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Ivan Lukan Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 MALPENSA 2000 / PO NEDELJSKEM ZAGONU NOVEGA LOMBARDSKEGA LETALIŠČA NOVICE Dva dni popolne zmešnjave in težav za potnike, zaposlene in letalski promet Vzrok je premajhna pripravljenost in improvizacija - Bruselj ni presenečen MALPENSA - Uštel se je tisti, ki je misli, da se bodo razmere na novem milanskem letališču na Malpensi po dramatičnem prvem dnevu popoldne zmešnjave, drugi dan kolikor toliko uredile. Po kaosu, ki se je nadaljeval vso noc in ki jo je približno tisoč potnikov preživelo kar na letališču in brez hrane zaradi povsem izpraznjenih barov in restavracij, se je zmešnjava včeraj nemoteno nadaljevala. Do 16. ure je bilo ukinjneno 40 poletov, na tleh pa sta ostali približno dve tretjini prtljage, ker bi sicer letala morala predolgo čakati na natovarjanje. Povrhu so morali terminal zaradi prenasiCenosti za eno uro zapreti, posledice zamujanja vseh poletov pa so seveda utrpela tudi ostala nacionalna in mednarodna letališča, zaradi Cesar so se vnele ostre polemike. Podjetje Sea, ki upravlja letališče Malpen-sa, se na vse kriplje brani pred neštetimi kritikami, pri Čemer se poslužuje tudi primerjav s težavami, ki so jih imela druga velika letališča po svetu. Vendar to veliko ne pomaga, kajti ostaja dejstvo, da je bil zagon tako ogromne strukture, kot je Malpensa 2000, premalo pripravljen. Na to opozarjajo - poleg razjarjenih potnikov - v prvi vrsti sindikati, ki ocenjujejo, da je bila v nasprotju z zagotovili družbe Sea, da je vse nared, pripravljena le improvizacija. Vztrajati pri odprtju 25. oktobra je bila torej zgolj pustolovščina na škodo potnikov in zaposlenih, dodaja sindikat Pit Cisl in poCrtuje, da parkirišča za taksije ne obstajajo, da so tarife zaradi prometnega kaosa zrasle do nezaslišane mere, da o rent-a-caru na letališču še ni niti sledu, da večnadstropno parkirišče še ni odprto in da so avtobusne povezave z Milanom popolnoma nezadostne. Po drugi strani pa je primerjava z letališčema v Hongkongu in Denverju popolnoma nesprejemljiva, kajti eno je odpreti popolnoma novo letališče za 50 milijonov potnikov letno, drugo pa je - kot je primer Malpense - odpreti letališče za 15 milijonov potnikov, ki pa se naslanja na delno že obstoječe strukture in na popolnoma utečene postopke. Če je novopečeni minister za prevoze Treu skušal pomiriti duhove z obljubo o prizadevanjih za Čimprejšnje dokončanje povezav letališča z zaledjem, je bila Alitalia prisiljena izdati tiskovno noto, v kateri priznava, da je položaj na letališču nepričakovano hud in da povzroča velike težave tudi v operativnem izvajanju programa njenih poletov doma in po svetu. Nobenega presenečenja zaradi dogajanja na Malpensi pa ni v Bruslju, kjer so krogi okrog Evropske komisije vCeraj komentirali, da je bila nepripravljenost na odprtje že zdavnaj predvidena in da je bila rimska vlada na to velikokrat opozorjena, tako pisno kot ustno. Sodelavci komisarja za prevoze Kinnocka ob tem le dodajajo, da bi bilo problemov nedvomno manj, Ce se Rimu ne bi tako zelo mudilo z odprtjem letališča. Italija seveda s tem zapletom ne utrjuje svojega ugleda v svetu, za primer pa naj navedemo včerajšnji Wall Street Journal, ki je zapisal, da je ob zagonu Malpense šlo slabo prav vse, kar je moglo iti, in to v veliko veselje nasprotnikov tega letališča. Kot reCeno, so težave Malpense moCno zaostrile tudi razmere na ostalih evropskih in italijanskih letališčih, med katerimi je tudi deželno letališče Furlanije - Julijske krajine na Ronkah. Poleg večurnih zamud vCeraj in v nedeljo je bilo nekaj poletov ukinjenih, potniki pa so ostali brez 32 kovčkov. SLOVENIJA / S PREHODOM NA ZIMSKI URNIK Adria Aiiways: kar 22 rednih poletov več LJUBLJANA- Slovenski letalski prevoznik Adria Airways (AA) je preteklo nedeljo, tako kot drugi letalski prevozniki, prešel na zimski vozni red. Značilnost novega voznega reda, ki bo trajal do 27. marca prihodnje leto, so predvsem povečane tedenske in dnevne frekvence letov na posameznih progah, kar omogoča Adriinim potnikom dobre povezave s poleti drugih letalskih prevoznikov. Z nedeljo je slovenski letalski prevoznik tudi v celoti ukinil kajenje na vseh rednih in Carter poletih, s Čimer sledi trendu večine evropskih in ameriških letalskih prevoznikov ter priporočilom mednarodnih organizacij. Kot je znano, so v Adrii jeseni 1996 ukinili kajenje na večini svojih prog, nekaj vrst za kadilce pa je ostalo le na določenih progah. V Evropski uniji se na letih, ki so krajši od dveh ur, ne kadi, na daljših potovanjih pa glede kajenja odloča letalski prevoznik. AA s svojimi rednimi leti povezuje Ljubljano s 17 evropskimi mesti in opravlja šest Čarterskih linij. V skladu z novim voznim redom se je število letov na rednih progah glede na lansko zimo povečalo za 22 poletov oziroma za petino. Sicer pa so novosti zimskega reda zlasti v tem, da so na rednih progah trem poletom v Bruselj dodali še dva, tako da povezujejo prestolnico EU z Ljubljano vsak dan od ponedeljka do petka. Dvem dnevnim poletom v Miinchen so dodali tretjega sredi dneva, vsakodnevnim poletom v Sarajevo pa so ob ponedeljkih, sredah in nedeljah dodali večerne polete z vrnitvami v Ljubljano naslednji dan zjutraj. Poletom v Split ob ponedeljkih, sredah, petkih in nedeljah so dodali večerne polete ob torkih, petkih in nedeljah z vrnitvami naslednje jutro. Na rednih Carter poletih v Barcelono, Dubrovnik, Hurgado, Istanbul, na Tenerife in Las Palmas latiko potniki kupijo letalsko vozdvnico brez turističnega aranžmaja. Poleg omenjenih rednih prog pa Adria Airways leti še enkrat tedensko v Tel Aviv in Manchester, dvakrat tedensko v Amsterdam, Kopenhagen in Ohrid, trikrat v Moskvo, šestkrat v London, Pariz in Tirano ter vsak dan v Frankfurt, Skopje, Ziirich in na Dunaj. (STA) Koroška: Slovenska gospodarska zveza praznovala 1 Metnico CELOVEC - Slovenska gospodarska zveza (SGZ) je konec tedna praznovala 10-letnico svojega delovanja s slovesnim sprejemom v centru koroške prestolnice. Njen predsednik Matevž Grilc je ob jubileju organizacije poudaril, da je cilj Slovenske gospodarske zveze in slovenskih gospodarstvenikov na Koroškem izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja južnokoroškega prebivalstva. Ob tem je dejal, da je prav od tega odvisen tudi nadaljnji obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, saj je bistvenega pomena, da imajo pripadniki manjšine delavna mesta tam kjer živijo in se jim ni trebra odseljevati, kar bi pomenilo njihovo narodno odtujitev. Grilc je v svojem govoru tudi izrazil pričakovanje po čimprejšnjem pristopu Slovenije k Evropski uniji. S tem se bodo koroški Slovenci znašli v pogojih, ki jim bodo omogočali internivnejše-gospo-darsko življenje. Medtem storjeno ustanovitev medresorske komisije pri vladi R Slovenije za razvoj gospodarstva v zamejstvu je Grilc ocenil za bistven napredek, saj se bo ta komisija v glavnem nakazala možnosti njihove gospodarske prosperitete v spremenjenih okoliščinah. Na slavnostnem sprejemu ob 10-letnici zveze je spregovoril tudi državni poslanec in soustanovitelj zveze Karel Smolle, sprejema pa so se udeležili predstavniki gospodarskih zbornic Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, med njimi tudi zastopnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu Robert Vidoni. (I.L.) Industrijci: dežela FJK odrezana od ostale države TRST - Predsednik deželne organizacije industrij-cev FJK Andrea Pittini je vCeraj naslovil na deželno upravo, na Državne železnice in na upravo deželnega letališča v Ronkah odprto pismo, v katerem še enkrat opozarja na pereč problem nezadostnih prometnih povezav Furlanije - Julijske krajine z ostalo državo. Ob tem Pittini še posebej opozarja na letalsko zvezo z Milanom, nevralgičnim centrom ita-lijanskega gospodarskega sistrma, ki se je po preselitvi z Linat na Malpenso močno poslabšala. »Položaj, ki je bil že doslej kritičen zaradi absurdnih urnikov poletov in neprestanega prometnega kaosa na obvoznici v Mestrah, se je z začetkom obratovanja Malpense še poslabšal, zato je potreben odločen poseg Dežele, ki jo bodo zanesljivo podprle vse gospodarske in socialne sile, da ne bo za poslovni opravek v Milanu treba izgubiti vsega dneva, ko bi zadostovala že polovica,« je zapisal Pittini. Predsednik industrijcev FJK predlaga za povezavo z Milanom uvedbo intercityja z redkimi vmesnimi postajami in ohranitev letalske zveze z letališčem Linate vse dotlej, dokler Malpensa ne bo ustrezno povezana z Milanom. Obvestilo vladnega komisariata za podjetja TRST - Vladni komisariat Furlanije - Julijske krajine obvešCa podjetja, da se 30. novembra izteče rok za vložitev prošenj za prispevke, o katerih govori 1. Člen zakona št. 26 z dne 29. januarja 1986 (paket za Trst). Zanje lahko zaprosijo podjetja, ki so v le-C' tošnjem letu izvedla naložbe na ozemlju tržaške pokrajine za izgradnjo novih ah razširitev obstoječih proizvodnih naprav. Prošnje morajo podjetja nasloviti na Vladni komisariat (Commissariato del Govemo - Divisione Attri-buzioni Amministrative, Trg Unita 8) do 13. ure v ponedeljek, 30. novembra 1998 (soba št. 21). 26. OKTOBER 1998 v LIRAH Ud valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1615,00 1641,00 00 N nemška marka 981,00 997,00 funt sterling 2715,00 2770,00 d švicarski frank 1196,00 1221,00 ITALIA 1 Slovenija 1 {f* Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Zingara, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik nrffl Aktualno: Forum Dnevnik mm Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze H Film: Contro spionaggio (krim., ZDA ’54) D Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Dokumenti: Spie come noi - Vohuni (vodita E. Fede in A. Appiano) ■ Film: La conversazione (dram., ZDA ’74, r. F.F. Coppola, i. G. Hackman) Pregled tiska Film: 11 tu o piacere e il mio (kom., It. ’72) 8 CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.30 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.35 21.00 23.00 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Kviz: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Quante volte an-cora 1’ amore (dram., ZDA ’96, i. Gorbin bern-sen, Teri Polo) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: merlino (pust., ZDA ’98, r. S. Barron, i. Sam Neill, L Rossellini, M. Richardson) Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nočni dnevnik Striscia la notizia Variete: Laboratorio 5 -Videoaspiranti Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Alta marea Film: L’ ammiraglio e uno strano pešce (fant., ZDA ’64, i. Don Knotts) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Kviz: Caccia alla frase Risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch - Zaradi vetra sv. Ane Odprti studio, 18.55 Šport studio Risanke Nan.: La Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Bad Boys (krim., ZDA ‘95, i. Will Smith, M. Lavvrence, T. Leoni) Film: La ragazza della porta accanto (thriller, ZDA ’93, i. C, Elvves) Odprti studio, 1.10 Fatti e misfatti, 1.20 Šport Variete: Fuego! # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka Film: I ragazzi della Ca-lifomia Konjske dirke Zoom Gorica Film: Delitto in silenzio Automobilissima M Vremenska panorama 3 Napovedniki M TV prodaja ESI Tedenski izbor: Radovedni TaCek: Oglje, 9.20 nan. Pustolovščine (Nova Zelandija, 7, epizoda) Nad.: Car nevidnosti Recept za zdravo življenje Po domače Nan.: Komisar Rex (Avstrija, i. Tobias Moretti, 8. epizoda) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Dokumentarna oddaja: Odstiranje Oddaja TV Koper: Brez meje - Moja vas Prisluhnimo tišini Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Živalske pravljice: Gepard Kalim Nna.: Waynove dogodivščine (Avstral., 22.) Srečko Kosovel: V meni prevrat Risanka TV dnevnik Vreme, šport, oglasi Nan.: Učitelj (Fr., r. Di-dier Cohen, i. Gerard Klein, 1. ep.) Oglasi Dobro je vedeti Mednarodna obzorja Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Kontrapunkt: Omizje o kulturi Srečko Kosovel: V meni prevrat Napovedniki 9.45 10.15 11.05 12.05 13.00 13.10 15.00 15.50 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 17.45 18.35 19.10 19.30 19.50 20.05 20.55 21.00 21.05 22.00 22.40 22.50 0.00 0.35 TV PRIMORKA MONTECARLO BUJ 16.30 Videostrani Videospot dneva 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- Športni ponedeljek nik, 13.00,19.50 Šport Nogomet: Primorje - Hit Specialmente Tu Gorica Nan.: Quincy Videostrani Film: Tutte le ragazze lo Dnevnik, vreme sanno (kom., ZDA '59) Klepet o glasbi z J. Svete: Variete: Tappeto volante Duo Kivado Nan.: Stric Buck HJPij Pogovor z: D. Tadič Nogomet: Juventus - Ve- Nad.: Sosedje (86. del) nezia (pokal Italije) Oddaja za zamejce v Ita- Šport: Crono liji: Med Sočo in Nadižo Film: Rubare alla mafia e un suicidio (i. A. Quinn) Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 9.30 10.00 10.25 10.50 11.40 12.35 14.35 16.00 16.30 18.05 18.55 19.00 19.30 19.55 20.00 20.55 22.30 23.00 23.30 0.20 0.25 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Vprašanje zakonitosti (VB, 4. ep.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel., 29. ep.) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 85. ep.) Tedenski izbor. Nan.: Okus po zločinu (VB, zadnja epizoda) Studio City Sobotna noC: Sheryl Crow in rock OtoCec (7. del) Euronevvs TV prodaja Film: Zaheksan (ZDA 1993, r. Alan Spencer, i. Arye Gross, C. Christian) Nanizanka: Gospod in gospa Smith (ZDA, 6.) Oglasi TV igrica: Kolo sreče Videoring Najstniške viže s Tanjo Oglasi Osamljeni planet: Zahodna Afrika Film: Zgodbe iz Kronena (Španija 1996, r. Momcto Armendariz, i. Juan Diego, Botto, Jordi Molla) Svet poroča NoCni pridih. Nanizanka; Maldostniške izpovedi (Brazilija, 6. ep.) Nan.: Lazar (ZDA, i. Robert urich, Natalija Nogu-lich, Wayne Grace, 17.) Napovedniki S8 Koper Euronevvs Risanke: Mala Neli Vatikanski muzeji Na naslovni strani: Osebnosti našega Časa (pogovor vodi T. Juratovec) Evropski kulturni magazin; Aliča Program v slovenskem jeziku: Evropa in mi Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport TV šola- Igre naših babic in dedkov Globus Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Košarka: Pallacanestro Gorizia - Ducato Siena Vsedanes - Tv Dnevnik Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pop spozna moje straše; 8.50 New Age; 9,15 Odprta knjiga: Pot v Trento (K. Kovič, prip. A, Valič, r. M. Sosič, 21. del); 9.30 Revival; 10.00 Poročila, nato koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (pripr. A. Lupine); 12.40 Dvojezični zbor iz Celovca; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi. Ob ognjišču (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val: Rock obrok -Slov.-eter; 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Nad.: Franc in njegovi (M. Uršič); 18.45 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 0 manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole-\dar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.30 O jeziku; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Mednarodna tribuna mladih interpretov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Orna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG /■ r . SREDISCE 28 Torek, 27. oktobra 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER - _. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.00. Dolžina dneva 10.23. PLIMOVANJE Danes: ob 2.13 najvišje 13 cm, ob 6.40 najnižje 4 cm, ob 12.04 najvišje 18 cm, ob 20.06 najnižje -28 cm. Jutri: ob 4.26 najvišje 16 cm, ob 10.24 majnižje 4 cm, ob 14.06 najvišje 8 cm, ob 21.55 najnižje -26 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije} TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 12 2000 m -1 1000 m 7 2500 m -4 1500 m 2 2864 m -6 VB / NOVA BIOGRAFIJA Ali je Diana prva varala svojega moža Charlesa? LONDON - Na dan Charlesovega rojstnega dne (14. novembra) bo Penny Junor objavila novo biogravijo »Lady D« s provokativnim naslovom Charles: žrtev ali krivec? V njem pisateljica razvija tezo, da ni Charles prvi varal svoje žene, temveC da je to prva storila Dina s s šefom svoje varnostne službe Barryjem Man-nakeejem, ki je leto kasneje umrl v prometni nesreči. Junorjova pa se ne omejuje samo na to tezo, tamveC trdi, da je Diana Camilli grozila s smrtjo. Prestolonaslednik Chrales in njegova ljubica Ca-milla sta takoj demantirala, da bi bila tako ali drugače vpletena v objavo te nove biografije, ki meče temne sence na Dianino preteklost. Pokojna Diana je v televizijskem intervjuju leta 1995 priznala, da je imela razmerje z nekim vojaškim stotnikov, a je krivdo za svoj zakonski neuspeh pripisala Camilli s trditvijo, da so bile v njenem zakonu »vedno prisotne tri osebe«. Ob njej in Charlesu tudi Camillla. Junorjova v svoji biografiji o žalostni princesi navaja tudi mrzlična posvetovanja v krogih kraljeve družine po Dianini smrti. Kraljica naj bi pristala, da so truplo njene snahe pripeljali z letalom iz Pariza šele potem, ko je eden od služabnikov poudaril, ali si morda želi, da se Dianino truplo vrne s kombijem družbe Harrods, ki je last očeta Dianinega zaročenca Dodyja al Fayeda. Turistični film Hitlerjevega biska v Rimu leta 1938 BONN - Na filmskem traku o obisku Adolfa Hitlerja v Rimu leta 1938 in ki so ga predkratkem odkrili, je snemalec Hans Baur filmal diktatorjevo snidenje s kraljem Viktorjem Emanuelom IH., gredico v obliki kljukastega križa in dvorane polne stebrišč. 40-minutni film v Cr-nobeh in barvni tehniki je neobičajni turistični film takratnega obdobja. Zakaj ženske ne znajo parkirati in brati zemljevidov LONDON - Neznanje ni krivo, da ženske ne znajo parkirati. Ta njihova nesposobnost je genetsko prirojena, saj ne uspejo določati razdalje in prostora, prav tako se slabo znajdejo, ko morajo kaj poiskati na avtomobilskih kartah. To ge-netko pomanjkljivost ima kar devet od desetih preiskovanih in testiranih žensk. Hrvaško bo na natečaju najlepše miss zastopala katoliška Ivana Petkovič in ne muslimanka Lejla ZAGREB - PredsinoCnjim so dokončno izbra- na natečaju za najlepšo v svetu zastopala musli- li hrvaško miss, ki je 17-letna Ivana Petkovič, manka. Organizatorji so predsinočnjim »popra- dekle, ki se je na izbiri najlepše Hrvatice 11. ok- vili« to za katoliško Hrvaško bogokletno izbiro, tobra druga uvrstila pred 22-letno Lejlo Sehovič. Petkovičeva je tako prejela 12 od 17 glasov, Lejla Vlogo najlepše Hrvatice so Sehovičevi odvzeli pa je v joku zbežala iz hotela, kjer je čakala na 16. oktobra zaradi domnevnih nepravilnosti, v izid glasovanja. Zaman se je za Lejlo zavzel hr- resnici pa je bilo žrtev svoje veroizpovedi, saj je vaški odsek helsinškega odbora za človekove Lejla Sehovič pripadnica muslimanske verske pravice, v petek je v Zagreb prišla celo britanska manjšine. Sam predsednik Franjo Tudman ni fimska igralka Vanessa Redgrave, da bi lepi Lejli skrival svojega nezadovoljstva, da bo Hrvaško izrazila vso svojo solidarnost. Del hrvaškega jav- nega mnenja je organizatorje obtožil, da so podlegli rasističnim in versko integralističnimi pritiskom. Izjava ni iz trte zvita, saj je lahko vsakomur jasno,, da so bile domnevne nepravilnosti ob Leijlovi izvolitvi 11. oktobra le pretveza, ki meče temno luč na Hrvaško. Tudmanov režim se je torej ponovno proslavil in tokrat za neko politično nebitveno zadevo, ki pa je v očeh zgo-vomikov katoliškega hrvaštva in še kako važna. Vsa zadeva pa bo bržkone imela sodni epilog.