AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., THURSDAY' MORNING, JUNE 26, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV, femci poročajo o velikih zmagah; Finska baje napovedala vojno Ru-• • • siji. Rusi so včeraj pognali svojo fačno silo proti Nemcem in jim mili udar za udarom za bom-irdiranje Leningrada in dru-'h mest. Rusi so koncentrirali *Pade predvsem na Finsko, emško Poljsko, vzhodno Prusi-, iii Romunsko. Ruski bombni-I so zažgali romunsko pristani-'f Constanto na črnfem morju 1 poljsko Waršawo. Nemci pa poročajo o zmagah, !so skoro neverjetne za tri dni ' 'ia. Nemška zračna sila popolna obvladuje fronto in nem-J 6 pancerske divizije so dose-®«velike uspehe. h Berlina poročajo, da je 'Iska napovedala vojno Rusiji, Švedska je dovolila nemškim ansportom prehod na Finsko, Ostane pri tem švedska nedo-' Wjena. Finska je, kot pravi-■ zato napovedala vojno Rusi-ker so ruska letala nepresta-1 bombardirala finska mesta. Nemška poročila zatrjujejo, 'kljub silnemu odporu, ne mo-sovjetska armada zadrževati : hških oklepnih čet, ki prodi-jjo naprej natančno po bojnem ^tu. Ruski generalni štab je ie že izgubil zvezo z nekateri-f divizijami. Nemška zračna sila pripravlja ' armadi vzdolž vse fronte s K da bombardira in obsiplje s '°jnicami ruske kolone. | 'z Turčije prihajajo poročila, i Se Rusi slabo opirajo v Be.sa-'iji in da se nemški' parašutar-j; že pripravljajo za napad na; -f^o ob črnem morju. tToročila, da so nemške bom-]|Zažgale Leningrad (bivši Pe-prad) prihajajo iz Finske in rdske. Tudi iz Londona se po-K da so izvedli Nemci zračni fad na Leningrad. W priznavajo, da niso mo-Zadržati tri močne nemške tone n sicer na osrednji in se-fli fronti. Nemci so zavzeli 'Vilo mesto Bukovine, černovi-in glavno mesto Besarabije ''sinau, kar so bili vzeli Rusi 'sko eto Romuricem. Ruska fočila trdijo, da so uničili ticem 381 letal, a sami so jih bbili 374/ • ^emci so opeftovano bombar-Mi Sebastopol na Krimu, fcsk v Beli -Rusiji, Kiev v f|ajini, Rigo v Latvijiv <, . V - ■ ■■ ■-T . Poletni koncerti kletni konc.erti, ki se vrše v lfitni dvorani ob sredah, petkih sobotah, sje y. tednu 4. julija bodo vršili. Koncert bo ta in soboto večer, potem bo J Prihodnji y sredo 9. julija. V ✓ ^k in soboto bodo gostovale: vien in Evelyn od General ^tric radijskega programa | Mary Van Kirk od Metropoli opere, ki bodo nastopile v 'h. Vstopnice so od 25c do ;°0 ter se dobe v Taylor's, B&bee's, May Co. in Bond's, ■^ko sedite tudi pri mizah, kjer ■ servira okrepčilna pijača. ■ Poroka H* soboto ob enajstih se bosta ■Nila v cerkvi sv. Kristine ■N Mary Catherine Daugherty B20601 Tracy Ave., in Mr. Al-If1 Pekol, fin Mr. in ftlrs., John ■ Pol iz 16316 Arcade Ave. Po " roki bosja živela v Detroitu, pbig-an. Obilo sreče, Ameriške ladje bodo vozile v Vladivostok Wahsington. — Kot naznanja pomožni državni tajnik Welles, predsednik Roosevelt ne namerava proglasiti nevtralno stanje Zed. držav z ozirom na nemško-rusksr vojno. Tako bodo amerk ške ladje lahko vozile blago Rusom v Vladivostok preko Tihega oceana. To bi bil isti slučaj, kot je glede vojne med Kitajci in Japonci, kamor ameriške ladje lahko plovejo, ne da bi kršile nevtralno postavo, ker ameriška vlada te kraje ne prizna za vojno zono. Ako je Hitler mislil, da bo z bando marširal preko Rusije, se je zmotil. Rusi bo do precej trd oreh. Na sliki je del ruskih napadalnih čet, ki so defilirale pred Leninovim spomenikom v Moskvi. Prihodnji torek bodo začeli zbirati poj vsej Ameriki staro aluminijevo posodo Nak, tega pa ne verjamemo V poročilih iz evropske vojne je marsikaj, Jcar je treba vzeti previdno v roke. Ampak ta, ki se zdaj poroča iz Anglije, je pa le mulo predebela. Iz angleških krajev, ki leže ob Rokuvskem prelivu namreč poročajo, da so angleški avijatičarji metali tako velike bombe na, francosko obal, da je puh teh bomb, ko so se razpoči-le, privzdigoval krila angleškim dekletom onstran preliva, 20 milj daleč- Kadar slepec slepca vodi čez cesto Newark, N. J. — Mihael La-ciopa, popolnoma slep, je stal na pločniku in čakal, da ga kaka prijazna duša popelje varno čeiz cesto. Nekdo ga potrplje po rami in ga vpraša, če bi šel rad čez cesto. Slepec mu vesel potrdi. Neznanec ga prime pod pazduho in skupaj grešta čez cesto. Na oni strani se tujec slepcu lepo zahvali. Ko ga ta vpraša, čemu se mu zahvaljuje, mu neznanec pove, da je slep in da je prav vesel, ker ga je Miha tako varno vodil skozi cestni promet. Ford bo vodil novo vladno tovarno za letala v Michiganu Washington. — Vlada bo zgradila v Ypsilanti, Mich, tovarno za izdelavo bombnnikov. Tovarna bo veljala $47,620,171 in obratovala jo bo Ford Motor Co. Načrti govorijo za izdelavo 500 bombnikov na mesec v tej tovarni. Tovarno gradijo že več mesecev, dasi ni nihče vedel, kaj bo tukaj. To bo ena največjih to-varen za letala v Ameriki in bo zaposlila 60,000 delavcev, kadar bo obratovala s polno paro. Španci bi šli radi v Moskvo Madrid. — Uniformirani fa-langisti (fašisti) so korakali po madridskih ulicah ter demonstrirali pred nemškim poslaništvom, vzklikajoč: "Naprej na Moskvo!" Demonstrantom je govoril zunanji minister, ki je rekel, da mora biti Rusija uničena. Ameriško in angleško poslan ištVo so stražile močne policijske patrulje. Zunanji- minister Suner je govoril falangi-stom, da je Rusija kriva španske civilne vojne, toda jih je tolažil, naj pustijo vladi nadaljne ukre- Amerikanci svarjeni, naj gredo iz Rusije Washington. — Ameriška vlada je še zadnji petek posvarila vse ameriške državljane, ki se nahajajo v Rusiji; -naj takoj odidejo iz dežele. To je bilo dva dni prej, predno je nemška armada napadla Rusijo. Ameriški poslanik Steinhardt je v torek ponovno pozval rojake, naj odidejo takoj. Kakih 213 Amerikan-cev je v Rusiji, največ v Moskvi. Obisk štorklje Teta štorklja se je Ustavila 8. junija tet pustila krepkega sinčka družini Mr. in Mrs. Valentin Habjan, 15621 Holmes Ave. Mlada mamica je dobro poznana Slovenka v Collinwoodu, hči Mr. in Mrs. Luka Trček. Tako so postali Habjanova mama prvič stara mama. Naše čestitke gredo vsem skupaj! Zed. države bodo dale posojilo Angliji Washington. — R. F. C. namerava dati Angliji posojilo, ki ga lahko da glasom nove posojilne postave. S tem denarjem bo Anglija lahko plačala svoje potrebščine tukaj, ne da bi ji bilo treba prodati svoje vrednostne papirje. Posojilo bo šlo v več sto milijonov dolarjev. Odprtija poslopja V soboto bo imel Mr. Rudy Božeglav odprtijo svoje moderne vinarne v novem krasnem poslopju na 6010 St. Clair Ave. Opozarjamo na tozadevni oglas v petkovi številki. PAZITE PRI HOJI ČEZ CESTO! IZMED 12 SINOV 10 ZA VOJAKE . Policijski načelnik George J. Matowitz naznanja, da bo policija izvajala kar najstrožje postavo, ki jo je nedavno sprejela mestna zbornica in ki je samo v korist ljudem. Ta postava se tiče ljudi, ki hodijo preko ceste in pri tem ne pazijo dovolj,na promet, kar je končno samo v njih lastno telesno škodo. Kot v vsakem večjem mestu tako je tudi v Clevelandu največ smrtnih nezgod na cestah. Do zdaj je bilo 75 odstotkov smrtnih nesreč , pešcev. Da se te^ nezgode v bodoče kolikor mogoče preprečijo ali zmanjšajo, je mestna zbornica sprejela postavo, glasom katere ima policija pravico kaznovati vsakega pešca, ki se ne ravna po prometnih postavah. Ta postava se glasi: "Nobena oseba ne sme stopiti na cesto ali iti preko nje na tak način, da bi ogrožala svoje življenje ali poškodbo, ali pa povzročila poškodbo drugi osebi, ali drugi lastnini, ki je v tem časa postavno na cesti. Vsaka oseba mora ob vsakem času skrbeti za svojo lastno varnost." Butte, Mont. — Mr. in Mrs. Daniel Parini imata 12 sinov in od teh jih je 10 registriranih za vojaško službo. Pa to še ni vsa družina. Družina ima tudi pet hčera. Father Slapšak doma Rev. Julij Slapšak, pomožni župnik pri fari sv. Lovrenca se je povrnil iz bolnišnice. Bolezen ga je precej vzela, toda počasi, upa, bo zopet nekdanji korenjak, kar mu vsi iz srca želimo. nincKloiVA DOMOVINA So 149 iusi napadajo v zračni ofenzivi na vsej fronti RUSKA ARMADA BO DALA HITLERJU OPRAVKA Angleži pripravljajo silovit zračni izpad London, 25. jun. — Danes so angleški bombniki napadli francosko obrežje in sicer rano zjutraj in tudi popoldne. To je bil že 14. zaporedni napad na nemške postojanke v okupirani Franciji. Angleži so danes uničili 13 nemških letal, a sami so jih izgubili pet. Angleški radio je danes poročal, da je ta napad angleške zračne sile na francosko obrežje samo začetek največje ofenzive, kar jih je svet še videl. "Ta zračna ofenziva je bila skrbno začrtana v zadpjih mesecih in zdaj, ko redno prihajajo letala iz Amerike, bomo v stanu udariti s silo, kot še nikdar," je poročal radio. Nemški napadi na Anglijo so bili primeroma slabi in največ so napadali pristanišče Liverpool, kjer so pa napravili malo škode. v Dr. Paul W.Welsh Znani hrvatski rojak, dr. P. Welsh, ki je bil lansko leto kandidat za državnega senatorja, naznanja, je odprl na 423 Citizens Building, 850 Euclid Ave., kliniko za nervozne in možganske bolezni, revmatizem, visok pritisk krvi, mehur, povečane žile in drugo. On rabi najmodernejše načine zdravljenja in tudi splošno znano vodno metodo. Dr. Welsh je imel zveze z bolnišnicami tukaj zadnjih 15 let. Uradne ure ima vsak dan od 1 do 5 popoldne, razen ob sredah, Drugače pa po dogovoru. Sestanek hišnih posestnikov Vsi posestniki in stanovalci v okolici Addison Rd. ste vabljeni, da se gotovo udeležite sestanka, ki se vrši v petek ob 7:30 v SND na St. Clairju v spodnji dvorani, da se bomo še enkrat pogovorili, kaj naj ukrenemo glede razbijanja tovarne, ki nam dela škodo na zdravju in posestvih. Pridite vsi brez izjeme. Seja in shod Nocoj po pobožnosti v cerkvi se vrši shod Marijine družbe za žene in obenem bo seja Oltarnega društva. Vabljene so vse žene fare sv. Vida. N NOVI GROBOVI Matija Rogel Včeraj popoldne je umrl po dolgi bolezni rojak Matija Rogel, star 65 let. Doma je bil iz vasi Veliki Lipovec, fara Ajdovec, odkoder je prišel sem pred 38 leti. Bil je član društva Warrensville, št. 31 SDZ. Poleg žalujoče soproge, Marije, rojene Dular, zapušča sinove: Vincents, Matthew in Frank ter hčere: Mary, poi-očena Bie-gacki in Antonia Perko in več vnukov in vnukinj. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, 4136 E. 102. St, (pri Miles Ave.) v soboto zjutraj ob 8:30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj počiva v miru, preostalim so-žalje. Francea Andrašič Kot amo poročali, je umrla Frances Andrašič, rojena Ster-le, stara 33 let. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočega soproga Milana, dve hčeri, Jean in Dolores, mater, dve sestri, Josephine Stanish in Louise ter brata Jacka. Stanovala je na 1114 E. 67. St. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj ji bo lahka rodna gruda, preostalim sožalje. Frances Svetonovic Včeraj popoldne ob 3:30 je umrla Frances Svetonovič, rojena Gornik, stara 62 let, stanujoča na 5705 Prosser Ave. Bila je vdova. Rojena je bila v Ljubljani in je prišla v Ameriko leta 1900. Zapušča pet' otrok: Lucy, Frances, Thoma-sina, Angela in Frank, nekje v Oregonu zapušča brata Franka in sestro Angelo Sampson v Makenin, Minn. Billa je članica podružnice št. 25 SŽZ in sv. Neže, št. 139 C. K. of O. Truplo bo ležalo doma do pogreba, ki ga ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi Pogreb bo v soboto ob 11 v cerkev sv. Vida. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Ronald Bush Včeraj zjutraj je umrl Ronald Bush, star dve leti, sin Steve in Ljubica (rojena Per-lič) Bush. Družina stanuje na 1779 E. 25. St. Pogreb bo v soboto zjutraj ob osmih iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Pjivla na 40. St. Louise Wilder Danes zjutraj je umrla v Huron Road bolnišnici Louise Wilder, stanujoča na 17915 De-lavan Ave. Truplo bo ležalo do pogreba v pogrebnem zavodu Joajp Žele in Sinovi, 458 E. 152. St. Cas ^pogreba bo naznanjen pozneje. >—-o- Pozdravi iz Nebraske Iz konvencije Woodmen Circle, ki se je vršila v Omahi, Neb. pošiljajo pozdrave: Mrs. Mary Sneider, Mrs. Anna Kumse, Mrs. Anna Hoge, Mrs. Marie Winderl. Šerif 0'Donneil je imel 1 zelo lep pogreb Včeraj so pokopali šerifa Martin L. O'Donnella ob tolikem številu ljudi, da takega pogreba še ne pomnijo v Clevelandu. V katedrali sv. Janeza, kjer so se vršili pogrebni obredi, je bilo nad 2,000 ljudi. Od vseh krajev so prihiteli k pogrebu prijatelji pokojnega šerifa. Pogrebne obrede je opravil Rev. Mulligan, župnik cerkve sv. Timoteja, kjer je bil šerif faran in katero faro je pomagal organizirati. šerif je bil vnet podpornik te cerkve. Nedolgo nazaj je s pomočjo nekaterih prijateljev zbral $25,000 za odplačila dolga te cerkve, župnik je povedal, da je šerif še zadnjo nedeljo prejel sv. obhajilo. "Njegovo dobro srce je bilo oslabljeno radi neprestane kritike," je izjavil župnik. 24 duhovnikov je asistiralo pri sv. maši. Cesta pred katedralo, med Rockwell in 9. cesto, je bila dve uri zaprta prometu radi pogreba. Več kot 200 avtov je šlo za pogrebom na Kalvarijo. ■.......n_ -u Hitlerja bi dela živega iz kože New York. — Mrs. Brigid Hitler, stara 49 let, je bivša žena Hitlerjevega brata Lojzeta. V Ameriko je prišla leta 1939 s svojim sinom Patrickom, ki je zdaj v kanadski armadi. Oni dan se je izjavila, da bi bila za njenega svaka Adolf a Hitlerja pre-mila kazen, če bi ga sanio obesili ali ustrelili. Deti bi ga morali iz kože pri živem telesu, ampak lepo počasi, vsak dan nekoliko, je rekla Mrs. Hitler. ---u-. Avijatičar iz Loraina v angleški službi Angleško letalsko ministrstvo | poroča, da je bil med 10 novimi ameriškimi avijatičarji, ki so bili sprejeti k zračni sili, tudi Sidney N. Muhart, star 24 let in doma iz Loraina, O. Dospel je v Anglijo 4. junija. Inšpektor Sweeney je bil imenovan novim šerifom Okrajni komisarji so izbrali za novega šerifa Cuyahoga okraju Joseph M. Sweeneya, inšpektorja detektivskega urada v Clevelandu. Urad bo nastopil v petek. Njegova plača bo $6,000 na leto, dozdaj je dobival $4,318. Sweeney je bil 38 let pri policiji in je splošno poznan kot jako strog in vesten. Novi šerif bo gotovo odslovil nekaj sedanjih deputijev, toda ni znano katere. Na obisku Mrs. Josephine Sterle-Quinn in njen sin John Joseph iz Los Angelesa, Cal. je na obisku pri svojih starših, Mr. in Mrs. Joseph Sterle, 1323 Russell Rd. želimo jima obilo zabave. Vrtni koncert V petek ob osmih zvečer priredi Ohio Music Project vrtni koncert na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vstopnina prosta. Občinstvo je prijazno vabljeno. •-c -- Fantje, zdaj pa le v vrsto! Zdaj, ko je predsednik Roosevelt izjavil, džji bo Amerika pomagala Rusiji, toda za enkrat še ne ve, v. čem bi ji mogla najia-datnejše pomagati, imamo mi zelo pripraven nasvet, yiada naj bi zbrala vse sedanje in bivše komuniste, ki jih je menda par sto tisoč v Zed. državah in jih poslala na rusko fronto. To bi bili fini in disciplinirani vojaki, ker so pokazali, kako znajo ubogati Stalinova povelja iz Moskve. Kaj pravite, koliko bi se jih priglasilo? Stavimo, da niti za eno dobro patruljo ne. Kako bi se hiteli gvišati, da niso bili nikdar, in da nikdar ne bodo komunisti, ampak da so "dobri" in "zvesti" državljani Strica Sama itd. Washington, D. C. — New-ycrški župan La Guardia, ki je bil od predsednika Roosevelta imenovan načelnikom c i v i 1 n q obrambe, je apeliral po radiu na vse ameriške hišne gospodinje, naj pregledajo vse omare, kleti in podstrešja, naj tam pobero, vso staro in nerabno posodo, ki ima količkaj aluminija v sebi in naj jo darujejo za narodno obrambo. Sprejel se bo sploh vsak predmet, ki ima v sebi aluminij. Toda La Guardia je poudarjal, naj se izroči samo take predmete, ki niso več uporabni za domačo rabo. Z nabiranjem se bo pričelo po vsej deželi prihodnji torek. V Cuyahoga okraju se je ponudila Ameriška legija, da bo pomagala pri tem s svojimi 54 podružnicami. Pomagali bodo tudi skavti in delavske unije, Rdeči križ in "podobne organizacije. La Guardia je rekel, da gre v eno bojno letalo 10,000 funtov aluminija. In ker sodijo, da ga bodo lahko nabrali po vsej Ame-. riki 20,000,000 funtov, ga bo dovolj za 2,000 letal. Star aluminij se bo zbiralo ne toliko radi tega, da bi ga že primanjkovalo, ampak zato, da se s to dragoceno kovino kolikor mogoče varčuje. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Xa Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 __Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 149 Thur., June 26, 1941 Ali se bo Rusija ubranila? Hitler pravi, da bo Rusijo premagal v 30 dneh. Če računamo, da imajo Rusi vso izvežbano rezervo 14,000,000 mož, na tisoče bojnih tankov in letal proti nemški armadi, ki šteje okrog 6,000,000, ki pa niso vsi na ruski fronti, potem Hitler pač dosti ne ceni ruske bojne sile. Zato je pa toliko bolj smešno, ko se Hitler izgovarja, da je bil prisiljen napasti Rusijo, ker mu je postajala nevarna. Podoben vzrok ima tudi ropar, ki strelja na neoboroženo žrtev. In podoben iz-govor.je imel Stalin, ko je peljal svojo mogočno armado na tistih par Fincev. Toda izgovor je dober, pa tudi če ga pes na repu prinese. Ves svet ve, da je Hitler napadel Rusijo zato, ker se mu je zahotelo ruskega žita in olja. Dasi se je že dolgo šušljalo, da se nekaj krha med Hitlerjem in Stalinom, pa se ni krhalo od strani Stalina nič, ampak te vesti so prihajale v svet le iz Berlina, ki je pripravljal svetovno! občinstvo na dramo, ki se te dni vrši na rusko-nemški meji oziroma fronti. Kljub temu, da smo pričakovali nemškega pohoda na Rusijo, pa nas je vendar vse presenetila ta bliskovita naglica, s katero je Hitler udaril. Čeprav Hitler trdi, da bo Rusijo ugonobil v enem mesecu, pa je izbral ta čas zato,, da bo imel za vsak slučaj še par mesecev, predno nastopi deževno vreme v Rusiji, ko bo voda poplavila prostrane ruske ravni, v katerih bi nemške oklepne čete obtičale. Ta čas je izbral tudi zato, ker ruska pšenica v Ukrajini še ni zrela, zato Rusi ne bodo mogli zažgati žitnih polj, da bi se Nemci zanjo obrisali pod nosom. Hitler je kar na vsem lepem obdolžil Stalina, da je v zvezi z Anglijo in da dela načrte za napad na Nemčijo. Vsak otrok pa ve, da se ni Stalin ničesar bolj bal kot vojne. Prvič zato, ker pozna slabnost rdeče armade in drugič zato, ker je politika boljševizma ta, da se pokolje ves svet, a Rusija naj ostane lepo nedotaknjena. Če bi bil Stalin v kaki zvezi z Anglijo, bi bil šel pomagat takrat, ko je bil še Balkan cel in ko so bile še cele in svobodne zahodne evropske države. Naj govori Hitler kar hoče in navaja vzroke kakršne hoče, štiri glavne stvari so, ki so napotile Hitlerja, da je udaril na Rusijo. 1. Nemški vojaški stroj ne sme biti na miru. Vedno mora biti na pohodu, tukaj ali tam, da vojakom ni dolg čas in da se ne bi izmislili kaj takega, ki bi Hitlerju ne hodilo prav. In če ni mogla nemška armada preplavati Rokavskega preliva, če ni mogla kaj posebnega pokazati v libijskih puščavah, jo je treba pognati v ruske stepe. 2. Nemški narod mora dobivati kar naprej poročila o novih zmagah, o novih osvajanjih, sicer bi postal nemški narod nestrpen. Pri tem je pa prav lahko mogofee, da so nemške zaloge živeža in olja že precej prazne, čeprav si jih je Hitler nanosil iz vse Evrope. 3. Hitler postaja vedno bolj nevorzen radi pomoči, ki jo pošilja Amerika v vedno večji meri Angliji. Odkar ameriška bojna mornarica patruljira Atlantik, nemške podmornice niso več tako aktivne in morska cesta med Ameriko in Anglijo postaja vedno varnejša. 4. Morda ima Hitler namen z blitzkriegom vzeti Ukrajino in Kavkaz, kjer bo dobil žito in olje. Potem bi pa odprl usta in rekel vesoljnemu svetu: "Ljudje božji, saj jaz ne maram vojne! Jaz bi rad živel v miru! Pripravljen sem dati nazaj vse, kar sem vzel v zahodni Evropi in ostanimo si prijatelji. Za nemški narod imam zdaj dovolj prostora in živeža na vzhodu. Obenem pa ne smete pozabiti, da sem stri boljševiško nevarnost." Hitler morda misli, da bi priletele te njegove vabljive besede na rodovitna tla v Londonu in Washingtonu. Toda ni verjetno, bi Anglija kdaj sklepala kako premirje s Hitlerjem ali z nazijskim režimom sploh. Angleški premier Churchill pravi, da hoče Hitler posnemati kralja Aleksandra Velikega in da hoče peljati svojo vojsko prav v Indijo in na Kitajsko. No, Aleksandra je to stalo Življenje v njegovi najlepši dobi. Toda Hitler je v tem kratkem času vladanja napravil že marsikaj, kar je sicer svetu zdelo neizvedljivo in zato tudi ni nemogoče, da ne bi marširala nemška vojska v Indijo in na 'Kitajsko. Vprašanje je samo, kdo bo ta čas branil nemške posesti v Evropi, kjer podjarmljeni narodi komaj čakajo, da bi vrgli raz sebe jarem, ki jih žuli. Pa še nekaj ima Hitler v načrtu z Rusijo, če jo bo zmagal in to je, da bo razglasil Rusijo zopet za carstvo in bo posadil na prestol ruskega nadvojvodo Cirila Romanova, katerega sestra je poročena s pruskim princem Louis Ferdinandom. Razume se, da bi bila potem Rusija popolnoma pod peto Nemčije. Ali se bo mogla ruska armada upirati Nemcem z uspehom? Vojaški strokovnjaki trdijo, da ne. Po njih mnenju bo Hitler opravil z Rusi v treh mesecih. Vse je pa seveda odvisno od Rusov, kako se bodo znali bojevati. Če bodo skušali vzdržati na celi fronti, kot so napravili napako Poljaki, bo kmalu po njih. Če se bodo pa umikali za reke in močvirja, bo imela nemška armada veliko ^opravka ž njimi. Dlje ko bodo izvabili Rusi nemško armado v notranjost Rusije, težje bo slednji vlačiti za seboj potrebščine. Hitlerjev glavni cilj je predvsem Moskva in osrčja Rusije med Moskvo in Črnim morjem. Tukaj je srce Rusije, ostalo nima dosti pomena. Ako bo Hitler osvojil glavni del Rusije v enem mesecu, bo imel še vedno čas, da še letos napade Anglijo. BESEDA IZ NARODA Vabljeni ste na sejo Vesela novica je z radostjo navdala vso faro sv. Lovrenca, da se je po tolikem trpljenju in trudu srečno vrnil iz stare domovine g. novomašnik Rev. Josip Lekan. Sprejmite v imenu Skupnih društev iskrene čestitke. Da se pa dobro pripravimo za slovesno ponovitev nove sv. maše, se v ta namen sklicuje seja Skupnih društev fare sv. Lovrenca in sicer za v soboto večer (28. junija). Seja se vrši v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na 80. cesti ob pol osmih zvečer. Pridite gotovo na to sejo vsi zastopniki in zastopnice, če pa kakšno društvo nima še izvoljenega zastopnika, pa naj pridejo na sejo: predsedniki ali tajniki društev.' Vabljeni pa ste tudi vsi drugi,i ki se res zanimate za napredek' naše fare. Vsi ste dobrodošli.; Slovesna nova maša bo v nede-', ljo, 3. avgusta, ob desetih dopoldne. Prav prijazno ste vabljena vsa društva, da sklenete na eni prihodnjih sej, da se udeležite kor. porativno sprevoda, da čim slo-vesnejše spremimo g. novomašni-ka k slovesni ponovitvi nekrvave daritve. Vsi vemo, da so starši našega novomašnika spoštovani v naši naselbini od vseh, ki jih poznamo. če, g. Jos. Lekan, je ves čas blagajnik Skupnih društev in je že res veliko storil za našo naselbino. Torej pridite na to sejo v velikem številu. Na tej seji boste slišali tudi račune od zadnje naše prireditve. Pozdrav, Louis Gliha, preds. -n- čestitke g. novomašniku Srečna hiša, srečni dom, počaščen z novomašnikom. Pa tudi srečni sosedje in vsa fara sv. Lovrenca, da je milost božja pripeljala g. novomašnika po tolikem trudu in trpljenju, po skrbeh in zaprekah srečno v svoj rojstni kraj, k ljubečim staršem, bratom in sestram ter števifriim prijateljem. Gospod novomašnik Josip Lekan se je rodil 28. julija 1910 od vseh spoštovanim staršem Mr. in Mrs. Jos. Lekan, ki stanujejo na 3568 E. 81 St. Po uspešno končani ljudski šoli pri fari sv. Lovrenca, se je vpisal v Cathedral Latin šolo in ko je tudi tukaj uspešno konšal svoje študije, pa je vstopil v red marionistov, katerih glavni stan je v Daytonu, Ohio. Tudi tam je končal študije z uspehom. Predstojniki pa so uvideli v mladem Joškotu, da je res poklican za vzvišen poklic ter so mu dali priložnost do nadaljne-ga učenja. Zato so ga poslali v Fribourg v Švico, kjer se je izpopolnil v duhovskih študijah in v nedeljo, 15, junija, pa se bli- skovito raznesla novica od hiše do hiše, da je Father Lekan srečno dospel iz stare domovine v Ameriko. Veselimo se njegovega povrat-ka. Kljub vsem zaprekam in zmešnjavam, ki vladajo danes po svetu pa je srečno potoval po raznih delih sveta in končno srečno dospel domov. Malo pred domom, v bližnjem mestu Con-neaut pa je bila mala nezgoda, ko je vlak zadel cirkuški truk, v katerem so vozili dva slona. Na mestu nesreče sta obležla mrtva voznik truka in njegov spremljevalec, oba slona, ki sta bila na truku in pes čuvaj. Res čuden slučaj. Gospod novomašnik se je vozil skoro okoli sveta, po vojskujočih se državah, pa ni videl smrtnih slučajev. V mirni Ameriki, skoro pred domom, pa je bil priča, ko sta nesrečne smr ti umrla dva njegova ameriška; rojaka, čeprav nista bila Slovenca, a bila sta Amerikanca, kakor je g. novomašnik sam. Pa tudi ta nezgoda bo šla mimo, saj smo Amerikanci navajeni na; nesreče, ki se dnevno dogajajo. Gospocl novomašnik je ostal pri svojih starših samo 24 ur. V pondeljek, 16. junija, pa se je podal takoj v glavni stan marionistov v Dayton, Ohio, kjer ostane do 2. oktobra. Ta dan pa pride zopet v Cleveland (v New-burgh), kjer bo ostal dalj časa. Za tedaj pa upam, da bom imel priliko sestati se z njim, ker vem, da mi bo lahko povedal veliko zanimivosti, katere je doživel na obisku pri stari materi na Krki. Takrat pa bom tudi vam bolj obširno opisal o dogodkih, katere je on doživel v stari domovini. V nedeljo, 3. avgusta, pa bo slovesna ponovitev nove (svete maše v cerkvi sv. Lovrenca. Upajmo, da bo dan 3. avgusta res dan veselja, dan zahvale Bogu, da smo tako srečni, ko imamo v svoji sredi našega rojaka-novomašnika, Rev. Josip Leka-na, ki je sedaj posrednik med Bogom in med nami. Vam, častiti gospod novomašnik pa želim: Bog, ki Vas je tako čudežno varoval vseh nezgod vse Vaše življenje, naj Vas še nadalje čuva. Naj bi bile vse besede, katere boste Aečtetokrat govorili nam revnim Zemljanom res v naše zveličanje in Vam v obilni meri prištete k Vašim dobrim delom. Vaše delo v vinogradu Gospodovem, naj bo obdano z božjim blagoslovom. Kadar pa bo prišla ura ločitve, ki pride prav gotovo za vsakega zemljana, pa naj bo Vaša pot v večnost lahka in posuta s številnimi dobrimi deli. Bog, v čigar službi se nahajate, pa naj Vam da zdravja, da bi v milosti božji dočakali dan zlatega jubileja mašništva. Marija Morska Zve-j zda, pa naj Vas še nadalje varu-| je vsega hudega in pripelje v pravo nebeško domovino. Vsi sosedje iz 81. ceste kliče-1 mo: "Gospod novomašnik, bodite od nas vseh prisrčno pozdravljen !" Jacob Resnik. -o- Izlet mladine V nedeljo 29. junija bo nad vse pomemben in slavnosten dan pevcev, njih staršev in prijateljev v Collinwoodu, oziroma iz Waterloo Rd. in okolice, kajti na ta dan se vrši prvi velik piknik ali izlet Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd. in sicer na prijaznih Recreation Grounds na SNPJ farmi. Pripravljalni odbor navljud-neje apelira na splošno občinstvo, naj se polnoštevilno udeleži tega pomembnega izleta, ker s tem se odzovete vaši želji za obstoj in nadaljno razvijanje naše prelepe slovenske pesmi, katera mora in bo še živela tukaj v tej naši" novi svobodni domovini. Vsaj taka je želja tu rojene mladine, katera hoče imeti nekaj, kar lahko reče s ponosom: to je naša last. Gotovo vam ni treba opisati pomembne organizacije, saj sem prepričana, da vam je njih delovanje in zmožnost znana po njih številnih prireditvah. Rezervirajte ta dan in pridružite se jim. Na programa bodo dirke in druge igre za vašo zabavo. Pijače in jedače bo obilo, za tiste, ki se radi zavrte, bodo igrali prijazni Krištof bratje. S seboj pa pripeljite svoje veselo razpoloženje. Oni, kateri žele, se pa lahko pdpeljejo ob 1:30 izpred Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., kjer bo truk na razpolago. Torej na svidenje v nedeljo 29. junija na SNPJ farmi. Jennie Sever, zapisnikarica. EDINA. SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ JA Slovenska moika jjgi zveza v Ameriki Ustano/ljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACUIA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskav® Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do t1®0 pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsedn'k: PRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W.. Barberton, O. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O. Drugi podpredsednik: FRANK BENČINA, 930 Alhambra Rd.. Cleveland,10-Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 201th St., Euclid, O. i r • Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: ' Predsednik in prvi nadzornik: JOHN UNTOL, ?08—23rd St. N. W., Btf * berton, O. DruPi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cleveland,v-Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR: . Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152nd St-Cleveland, O. Drugi odbornik: FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., Cleveland, O. Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, O. Za pojasnila se obrnite na, glavnega tajnika Slovenske Moške Zvez« 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Cenjeni sodelavci! Samo še par dni in naša kampanja bo zaključena. Ne ^ | rem še sedaj natančno poročati o uspehu, kako se je naša panja iztekla, vendar pa upam, da bom tekom prihodnjih P® ?! dni dobil točna in končna poročila od vseh podružnic in va ' bom tako mogel podati natančno poročilo te naše kampanje- .j t V začetku je kampanja zelo dobro obetala. Člani so ^ ^ obljubili zelo velik porast v članstvu. Upam, da se boste te j obljub tudi držali ter da nas boste v glavnem uradu sedaj Prj ^ senetili z res velikim številom novega članstva. Vsaj tako ^ mo in pričakujemo. J, Vsi tisti, ki do sedaj še niste, pridobili nobenega Člana } našo organizacijo, potrudite se vsaj zadnjih par dni, da g tako storili svojo člansko dolžnost napram svoji podružflif1 . . naši Slovenski moški) zvezi, kajti čim več bomo pridobili jj. članov, tem močnejši bomo, močnejša' bo naša Slovenska Dj j zveza. ' j L Vem, da se vas je lepo število res potrudilo in ste vse, kar ste mogli, da gre vsa stvar lepo v redu naprej, do^'jj ^ nas je, ki samo obljubljamo in vedno odlašamo ter že P** f ' kar naprej presodimo človeka, ali bo pristopil ali ne. To P® sj prav, dragi bratje. Najprej se mora Človeka vprašati in V°% se šele lahko sodi. Torej, če imate katerega v mislih, sto^ \ takoj danes k njemu, takoj na delo, ker le na ta način !>' pričakujemo zaželjenega uspeha. { jj. Ob tej priliki pa se tudi najjprsrčnejše zahvalim ^ ^ uradnikom in posameznim članom naših podružnic za ve delo, katerega vršite v napredek in korist Slovenske moškeZve . Z bratskim pozdravom, L _VINCENT H. LAUTER, glavni tajnik SM^— , žuželke so se spravile nad kable Dostikrat se je že zgodilo, da so razne žuželke poškodovale kable. Zlasti veliko škodo povzročajo po južnih, vročih deželah, kjer so se še dosti bolj razpasle kot drugod. S svojimi ostrimi rilčki načno gumijasto oblogo kablov in na ta način povzročijo, da voda najde pot do kablove žice same in jo začne (razjedati. Zelo pogosti so v takšnih primerih kratki stiki. Posebno velika škoda lahko nastane tam, kjer je kabel napet med lesenimi drogovi. Nič drugače se ne da to doseči, kakor na ta način, da se tem zajedalcem prepreči pot skozi gumijasto oblogo do kovinskega kablovega jedra. Kabel je treba zavarovati s takšno snovjo, da je razni hrošči in črvi ne bodo mogli navrtati. Izkazalo se je kot brezpomembno, če kable prevlečemo s kakšno strupeno snovjo, kajti vsem ži-valicafn strup tudi ne škoduje. Zdaj se t Nemčiji prizadevajo, da bi našli takšno snov, ki bi bila tem malim škodljivcem in njihovi nagajivosti tudi, pri kablih enkrat za vselej kos. -tO- Električne večne luči SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA ft Ker je Vedno večje pomanjkanje olja, se je milanski kardinal Schuster, sicer s težkim secern, odločil in dovolil, da smejo imeti v revnih župnijah, ki si potrebnega olja res ne morejo nabaviti, električne svetilke za večno luč. Dovoljenje pa je dano z izrečno pripombo, da naj se tega dovoljenja poslužujejo res samo tiste fare, kjer so res v stiski. Iz urada predsednika Slo venske lovske zveze Cenjeni solovci: Na podlagi sklepa zastopnikov lovskih klubov, spadaj očih k Slovenski lovski zvezi se imata vršiti letos dve strelski tekmi in sicer prva pri Barbertonskem klubu, druga pa Euclid Rifle and Hunting klubu. Na seji zastopnikov se je bilo sklenilo, da čas oziroma dan tekme določi klub, pri katerem rSe vrši tekma, na podlagi tega uradno naznanjam vsem klubom, spadajočim k Slovenski lovski zvezi, da je Barbertonski lovski klub določil- dan za strelsko tekmo na tretjo nedeljo v mesecu juliju, to je 20. julija, na strelišču kluba v Rittman, O. Vse člane klubov se prosi, da so zadnji čas na strelišču ob 12:30, zakaj streljati za tekmo j se bo začelo točno ob dveh po- !Pridite na letni farni , ,a(roV< n . poldne. Torej prosim, p lite to vpoštevati. ^fl i Tekma pri Euclid Rifle jj i Hunting klubu se vrši P® ^ ^ avgusta na imenovanem * ^ | vem strelišču ob enakem {| ^ kakor je določen pri bai""c p ^ skem lovskem klubu, slfe 0j ^ bo glede zadnje tekme se | ne j še natančno poročano- ^ Kakor se do sedaj jj( bodo letošnje strelske ^ ^ precej zanimive. Zgled* ^ ^ da letos se bodo fantje V r ^ j ci zgrabili za prvenstvo, * ^ l?„ popolnoma prav. Fantje* rajžo! pit Z solovskim pozdravom^ na svidenje v Rittmanu. ^ Joseph Leksan, predse«1 _o___»Je 'Sveže mastne madeže ^ Jji nimo, če jih nemudoma* j, ii ^ stanejo na obleki ali SP g0|ji i blagu, posujemo z drobno , ] ki iz blaga izsrka maščobo. % NA BASTA GROVE, TURKEY RD, GARFIELD HEIGHTS, 0. Lepenagrade. . .GLAVNA NAGRADA l^41 PLYMOUTH AVTO.,, najboljša postrežba . • ' fina domača godba in sploh zabava za staro in mlado! PRIDITE OD BLIZU IN DALEČ! ^ PIKNIK fare sv. Lovrenca v nedeljo 29. junija popoldne »83 Pravljica o mescih I' Obrnil se je napol k ogledni-i: 'Poglavar Yumov naj pride! ■ moremo mu zabraniti tabori-i ob vodi. Ne smemo mu pa do-liti, da bi prišel na to stran je. v naš tabor. Razdelili bomo dolino jezera v a dela. Tisti del, ki leži proti črnemu solncu, tisti naj bo i. tisti, ki leži proti jutranje-I solncu, pa bo naš. In tale bu-f, izza katere si stopil, naj bo ®ja. Zakurite poglavarju Yu->v ogenj, da bo videl, kje se I te utaboriti! Govoril sem. /fwgh!" I Zelo pametno je odločil. In f0čilo glede ognja je bila zvi-ki nam je mnogo koristila ta noč. Sivta kača je še dal svoja nalila ogledniku ih ga poslal na-k Yumam. Nam pa je zatr- Naj ukrene Vete ja kakor ho-iaz vam ostanem zvest!" "Kaj pa tvoji bojevniki?" ^omislil je. Dobra polovica mi je Jbrezpo-J too vdana. Branili vas bomo, Vas napade Vete ja." 'Sklici svoje ljudi pa jih rašaj za njihovo mnenje! Pa 0 ! Zvedeti moramo, kako n Wlo odločili." Položaj je bil zanimiv, obenem rt lapet in zamotan. Mislite si jezerce, ki ima kail ' dve sto korakov premera, el ^ove obraščene z goščavo, za •e 1 pa trate, zelo primerne za li tašče. Na južnem koncu je-f& stoji bukev, ki jo je \Vinne-]' določil za mejnik med nami it Vumami. Na vzhodnem bre- 1 »mo taborili mi, zapadni breg i je Apač odkazal Yumam. k "rt tja še je podal Zvita kača s 'iimi ljudmi, mi, to'je, Wirtne-< jaz, izseljenci in Mimbre-3 i ki so' nas spremljali, pa smo i Mi tostran. Pri nas je taboril'ogenj dogoreval. Yume pa i) si zakurili velik ogenj, da bi, t w je pravil Winnetou, "Vete 3a videl, kje se sme utabori- Hf^aš položaj ni bil brez nevar-ti. Onstran jezerca je bilo s1 sto štirideset Yumov, kate-& bi se kmalu pridružili tudi fte ,a in njegovi bojevniki, \ 8 pa je bila peščica Mimbre-|p in kup izsel^ncev, slabo Roženih, pa še žene in otroci i bili med njimi —. Poda pomoč nam je bila bližaj prvo smo spravili na var-ftaše konje, ki so se raztrese-Pasli ob jezeru. Izseljenci so ' brez njih, Yume so vzeli ko-' na drugo stran jezera, tudi ta, ki jih je Zvita kača poso-izseljencem. Vsak je stopil Svojega konja in ko smo jih friali v goščavo za našim tatom, je odločil Apač: 'Old Shatterhand si naj izbe-fcekaj Mimbrenjev in naj od-njimi konje v dolino k ^nemu bivolu! V četrt ure 'ahko vrne." 'In če prispe medtem Vete "Ne bo še prišel. Četrt ure je ^njegovega tabora." 'In Močni bivol naj pride k 't)a. Seveda peš in z vsemi 'tavniki. Konje naj pusti v ^ni v varstvu straž. PQslal 'to sela k Mimbrenjem, ki ča-za Yumami v severni doli-' Pomakniti se morajo za Yu-c jezeru. Obe četi Mim-6njev se naj strneta severno jezera, Mimbrenji iz severne "'ine bodo dali konje stražam v ftodni dolini. In nato obkolji °Čni bivol zapadni breg jeze-* ter čaka, skrit v zasedi. Ako se bo Vete ja branil skle-^mir, damo Mimbrenjem znanje, recimo bojni klic Siou-nakar se približa jezeru in " Pokaže Yumam. Ko bo Vete , videl, da je obkoljen od vseh *itf, se "bo morebiti le vdal brez boja. Ako ne, pa bodo planili Mimbrenji nad Yume, spopadli se bomo če pa bojnega klica ne bo, je to znamenje, da je Vete ja sklenil mir. Pa Mimbrenji morajo ostati do zore na svojih mestih. Kaj pravi Old Shatterhand k temu bojnemu načrtu?" "Najboljši je, ki si ga moremo izmisliti. Ako ho Mo&ni bivol neopaženo obkoljil Yutae, bomo, upam, opravili brez prelivanja krvi in brez boja." Izbral sem si šest Mimbrenjev, odgnali smo konje. Tudi sinova Močnega bivola sem vzel s seboj, veselo sta bila presenečena, ko sta čula, da je njun oče v bližini. Razume se, da ju je bil vesel tudi oče po dolgi ločitvi, le da ni smel svojega veselja kazati. Kar pri konjih ju je hotel pustiti, pa ponosno sta ugovarjala, češ, drugi se bodo borili, midva pa bi naj izza varnega kotička gledala —. Nič ni pomagalo, vzeti ju je moral s seboj. Vse se je vršilo tiho in mirno, da Yume naših "strategičnih potez" niti opazili niso. Velik ogenj so kurili na svoji strani, naš ogenj pa je ugašal, dobro smo jih videli, sami pa smo bili skoraj v temi. Napeto smo čakali na razvoj dogodkov. Ako je uspelo selu, ki ga je poslal Winnetou v severno dolino, da se je neopazen splazil mimo Yumov, in ako sta se obe četi Mimbrenjev neopaženo strnili, je bila bitka dobljena brez boja. Winnetou je šel ob jezeru navzgor na prežo. Vete j a si je utegnil namisliti pa bi nas vkljub dogovoru napadel od severa sem. Pripravljeni smo morali biti, Apač bi nas pravočasno opdzoril na nevarnost. II. Dvojni dvo'boj. Dolgo smo čakali. Iz teme so zapela konjska kopita, glasove smo čuli. Winnetou je prišel in povedal: Vete ja je prispel. Storil je, kakor mu je naročil Zvita kača. Kmalu ga bomo videli, njega in njegove ljudi, onstran pri ognju." Hrup na zapadnem bregu je ponehal, Yume so razjahali in oskrbeli konje. In nato je zago-mazelo rdečkarjev ob ognju. Vete ja je stopil izza goščave in Zvita kača ga je pozdravil. Dobro smo ju videli v svitu plapo-lajočega ognja, nas pa vobče niso mogli videti, naš ogenj je ugasnil in stali smo med drevjem. Vrhovni poglavar Yumov je bil očividno zelo slabe volje in razburjen, čuli smo njegov jezni glas črez jezero, kregal se je nad Zvito kačo, svojim podrejenim poglavarjem. Pa tudi glas Zvite kače smo čuli, branil se je, krepko, odločno je govoril in s poudarkom, Medtem se je vrnil Winnetou-ov sel. Yume ga niso opazili, našel je Mimbrenje v severni dolini, neopaženo so prišli za Yumami in se združili z Močnim bivolom. Poglavar jih je razpostavil krog tabora Yumov. Yume so bili obkoljeni —. Vete j a je zbral stare j šine, sedli so z Zvito kačo k posvetovanju, No, lahko smo čakali, ni še nam mudilo. Le Močni bivol ni utegnil čakati. Radoveden je bil, pustil je svoje ljudi in se priplazil k nam, da zve, ali bo mir ali boj. Pošteno sem ga skregal in ga nagnal nazaj. Yume so poznali njegovo mogočno postavo in njegov obraz, spoznali bi ga bili in koj uganili, da nismo sami. Dve uri so se posvetovali. In burno je bilo posvetovanje. Končno je vstal Zvita kača in prišel k nam. Miren je bil in hladen, ni hotel kazati, da se je razburil, pa oči so se mu bliskale. (Po slovanskem narodnem motivu.) živela je mati, ki je imela dvanajst otrok in vsi so bili sinovi. Ko se ji je rodil prvi, je bila narava vsa v zelenju: obilno deževje in toplo sonce sta izvabila iz zemlj 11a milijone novih bilk in cvetov. Iz dreves, ki so imela že zdavnaj napeto in pripravljeno popje, je pognalo brez števila lističev, ponekod pa so pognali kar cveti brez listov. Otrokovemu rojstvu je botrovalo nebesno znamenje v podobi bika. To ni bilo nič čudnega, saj je po zemlji od časa do časa divjalo neurje z dežjem in mrzlo sapo, včasih je pobelil polja še sneg, imenovan siromakov gnoj. Ljudje so rekali, da je vreme te dobe takšno kot bik, ki ga okrog Jurjevega prvič spuste na pašo. Otrok, rojen v tem času, pa se je izneveril nebesnemu znamenju, kajti bil je prvenec, nežno in občutljivo dete. Mati, ki je sama bila še vsa nežna in mlada in je šele prihajala v dobo razcveta, ga je imenovala Mali traven, kajti rodil se je v času nizke zelene trave ... Ko se ji je čez dobro leto rodil drugi sin, je bilo na zemlji vse v cvetju: češnje, breskve in marelice so skoraj že ocvetele, sedaj pa so se po gričkih in sadovnjakih belile od samega snega cvetoče slive vseh vrst, vmes pa so žarele krvave kaplje jab-Ijaninega cveta — takšna belo-rdeča lica je imel tudi drugoro-jenček in obdržal jih je vse življenje. Krstili so ga na ime Veliki traven, kajti trava je zrasla že do pasu in kosec je že kle-pal jekleno koso, da jo pokosi. Ob istem času so krstili sosedovo deklico Vesno, s katero sta si bila po modrih očeh in zdravih, okroglih ličkih tako podobna, da sq jima vzdeli pridevek dvojčka. In tako je rodna mati vsako leto znova rodila po enega sinčka. Tretji sin, rojen v tretjem letu, Rožnik ali Rožencvet, je ves zdrav prikričal na svet v času, ko je na gmajni zadehtel divji šipek, na gredah pa njena plemenita sorodnica vrtna roža. Sonce tačas doseže najvišjo točko in sončni junak Kresnik ob kresih svečano praznuje svoj praznik, že zorijo tudi prvi plodovi in sončna češnja kot kri rdeča otroška usta. Otroci se nehajo mučiti s šolo in so podnevi in v sanjah ponoči samo sredi igre. Na nebu vlada rak — tam za mlinom v strugi pa se škarjač obeša otrokom na prstke. Vse to je tako ugodno vplivalo na deč-xa, da je postal pravi veseljaček. Mali srpan je prinesel na svet na hrbtu drobno liso, materino znamenje, če si ga z roko potrep-ljal po zavaljenem teleščku in ga pogledal skozi priprte oči, se ti je zazdelo, da ima ona lisa obliko srpa. Zato so nebogljen-čka tudi tako čudno krstili. Pri tem otroku pa se sojenice in preroki niso zmotili: rojen v znamenju leva je postal krepak in močan kot lev v puščavi — čim bolj je doraščal, tem bolj je stra-hoval svoje starejše bratce. Ti so že toliko doraščali, da je ta shodil, drugi začel govoriti, tretji pa že tekal naokrog — in te je moral tudi že paziti na četrtega novorojenčka. Mati je bila v zenitu svojega življenja in je mogla dete dovolj nahraniti. Dete je dobilo lica maka, ki so se zlivala v ubranost z očmi plavi-ce in z lasmi pšenice, tačas zoreče. Naslednji sinko je" bil zopet nežen kot devičica, poleg tega pa nekam potegnjen in dolg. Nekaj posebnega je bil njegov nosek, ki je bil tako usločen, da je bila krivina izredno poudarjena. Najstarejši otrok, ki je moral spet paziti na novorojenčka, ga je v porednosti imenoval Srpan Ker pa je že prejšnji otrok bil Mali srpan, so morali petemu dodati Veliki, to je naslednji. Ko je dorastel, je postal krasnoslo-vec, poet, in mati se je trpko-sladko spominjala na čas njegovega rojstva: njegova beseda je bila namreč sladka kot med ajde, ki je v onem času cvetela in so jo medečo obiskovale tenkokrile čebele . . . šesti, Kimovček, se je rodi jeseni, zato so ga klical tudi Je-zušček. Ta čas hite po kolovozih s plodovi zemlje obloženi vozovi in tehtnica se voljno nagiba pod težo darov. Pastirček pase živino, prosto spuščeno, po vseh travnikih. Ob ognju sedi in vonj pečenega krompirja ga omamlja. Včasih tudi malo za-dremlje in glava mu kima na prsi. Kima in kinka kot zrel sad na veji. Ko se zbudi, pogleda za živino in mimogrede otrese ali pobere zaostalo jabolko na drevesu. Rad paberkuje, zato mu gospodar daje ime Poberuh. Ko za to zvedo njegovi neugnani to^ variši, ga odslej vedno zasmehujejo: lenuh-poberuh. Ta priimek se je prijel tudi našega malčka. Sedmi otrok, Vinotok, se je rodil v dnevih, ko je na nebu vladal škorpijon, na zemlji pa zorela žlahtna grozdna jagoda, osmi, Listopad — kot beseda pove —, v času uvelega listja in poslednjega cveta na grobu, deveti, Gruden, pa takrat, ko zemlja zmrzuje v trde grude in nale-tava prvi sneg — bil je vse življenje zmrzlikovec in bi rad samo za pečjo sedel. V tem času stoji sonce najnižje in ne daje'nobene toplote, komaj nekaj svetlobe. Potem pa začne dan počasi spet rasti, sonce >osije za palčikovo imoč močneje, sicer pa svet pokriva še visoka snežna odeja in v ledenem mrazu pozmrznejo vsi studenci tako, da morajo dekle — vodnj^rji — daleč v reko hoditi po vodo. . . . In v takem času se je v desetem letu rodil srečni materi deseti sin Prosinec. >d matere znali starejši bratci Resno se je pri tem držal in s svojim visokim ovnovim čelom pod kodrastimi laski je bil vide ti pravi modrijan, šel je na poje, kjer so ravno silile iz zemlje prve trave in cvetovi: beli zvončki so bingljali v vetru, ze-lenorumenem telohu je pokalo popje, majale so se leskove klo-basice in na vrbi srebrile kosmate mačice. Breza je napenjala svoje popje, v soncu in vetru se je prašila suha zemlja za kmetom, ki je oral jarino, naš fantek pa je trgal bledordečkasti žafran, piskal na trobentice in iskal za mater zdravilno zel. In ko ga je stara, bolna mati zaužila, je v hipu ozdravela. Začutila je v sebi novo moč in že kmalu nato vstala in se je grela pred oknom na sončku, kjer ni vetra. Odkar je použila zel nove rasti, so demoni zime in smr ti zgubili nad njo svo'jo moč in od takrat se stara mati, vsako le to, vedno znova pomlaja, četudi je že silno stara, s prvo pomladansko zeljo. Mladoletje prinaša njen najmlajši sin, prvi mesec vesne, zato ga pa ima tudi naj rajša in ga imenuje otroka vi-gredi . . . L. St. -o- Jedel je miši, da bi ozdravel Dvajsetletni kmečki fant Vi-cenzo Faccioli je zbolel na neki aolezni, zoper katero je iskal rešitve pri nekem mazaču. Ta ga je zdravil s svojimi "zdravili" in mu svetoval, naj poleg drugega je miši. Nesrečnež ga je ubogal in se celi teden hranil z mišmi. Namesto da bi ozdravel, je lahkoverni mladenič tako zbolel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico kjer se sedaj zdravniki rudijo, da bi mu rešili življenje. Ko se je rodil enajsti v enajstem letu, je bil tudi izreden mraz. Zmanjkalo je drv v ubo-žni slamnati kočici in mati je poslala prve tri sinove, ki so se že okrepili ob trdem delu in črnem kruhu, v gozd sekat drva. Otrok pa, ki ga je kopala in grela ob toploti novo nasekanih drv, je dobil ime Svečan. Ker pa mu je iz noska kar naprej silila svečka, so ga starejši bratci hudo-mošno klicali Svečan . . . Številni otroci so materi sko-1-0 izčrpali njene moči, postala je stara, onemogla, zgrbljena in v obraz so se ji začrtale ostre poteze. Ko je povila dvanajstega, je obležala in*ni več vstala štiri leta. Dojenčka nikoli ni mogla pošteno podojiti, kajti njeno mleko je bilo že izsušeno; zato pa je najmlajši bil in ostal drobcen, majčken in suhljat, pravi suhec, in zasmehovali so ga s Sušcem. Otrok pa je ob skrbi starejših bratcev, v žilavem tekmovanju z njimi in posnemanju neverjetno hitro napredoval. Skoro vedno je tako, da je naj zadnji med otroki najpametnejši in najsposobnejši, posebno še, kjer je številna družina. In res, shodil je že pred prvim letom, preje kot vsi drugi. Kar gledali so ga, kako se je to šibko telesce naprezalo in stavilo na noge. Več mesecev se je ripsal po ilovnatih tleh koče, vstajal s poprijemom stola ali noge pri mizi — nekega dne pa je obstal, ne da bi se držal. Kmalu nato se mu je posrečil prvi korak in od takrat ni nehal hoditi od peči do mize — noben športnik in tako vztrajen v vaji! Bilo je še sicer mnogo padcev, a ukrotiti se ni več dal — okusil je praslast hdje po dveh. . . . Mati pa je ležala na peči in grenkosladak je bil njen smehljaj, ko je gledala svojega mi-ljenčka, kateremu jfe mogla sama žrtvovati le malo skrbi.. Ko je bil otrok štiri leta star in še mati .ni vstala, ji je nekoč v svojem otroškem čebljanju obljubil, da ji bo on prinesel zdravilno zel ali korenino, kakor je to slišal v pravljicah, ki so jih Delo dobi Takoj se sprejme razvažalca mleka. Mora biti .0 ž e n j e n Vprašajte pri Ideal Dairy, 1365 Addison Rd. (149) RABLJENE kuhinjske peči, v dobrem stanju, od $5 naprej. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. MALI OGLASI Sobe se oddajo Odda se 3 čedne sobe, spodaj, zadej;, kopalnica. Poizve se na 6408 St. Clair Ave., Suite 1. <(1*50) Službo dobi Išče se dekle, ki je šole prosta, da bi varovala dva otroka, in 6 let stara. Oglasite se na 17202 Grovewood Ave. (149) Stanovanje se odda "Odda se stanovanje 5 čednih sob, kopalnica, vse ugodnosti, na novo dekorirano - Vpraša se na 1281V2 E. 55. St., zadej; telefon HEnderson 8162. (Jun. 24, 26, 28) Hiša naprodaj Proda se 6 sob bungalow, za eno družino, 2 garaži, vse v dobrem stanju, izgleda kot nova. Hiša se nahaja na 1568 E. 254. St., v Euclidu, blizu Euclid Ave. Lastnik se nahaja istotam, kjer dobite nadaljne informacije. (June 24, 26, 28, Jul. 3. 5.) Denary Italijo •II.. Illllil Ml IB M—— Popiljanje denarja v Italijo, ki je bilo en teden prekinjeno, je zopet odprto in sicer se more poslati le potom brzojava. Tako naročilo je navadno izplačano v osmih dnevih. V Jugoslavijo pa še vedno ni mogoče poslati denarja, toda kakor hitro bodo to< zadevne zveze urejene, bo sporočeno. Oddajte; vaja naročila pri: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. KOLLANDER vam izdela tudi prošnje Za državljanske papirje, izpolni vsake druge listine, ki jih sami ne morete izpolniti ter opravlja vse notarske posle. Ako ste namenjeni potovati v Kanado ali kam drugam na počitnice, bodisi z vlakom, busom, par-nikcm aH zrakoplovom, se zglasite pri Kollanderju za pojasnila in cene. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEender8on 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO.' 878 East 152nd St. Popravimo vaS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830._ FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj ............................................................................................ 1 Jos. Zele io Sinovi M POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniSkl voz redno ln ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = = 6502 ST. CLAIK AVENUE TeL: ENdicott 0583 = COLLINWOODSKI URAD: 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore Sili SLOVENIAN GROCERS ASSOCIATION Prices Effective June 26 to July 1, 1941 a SPRY RINS0 IB LUX ■LIFEBUOY HEALTH SOAP uixr 3 lbs. for 53c 1 lb. for 19c large 21c small 2 for 19c large 23c small 10c 3 for 17c 3 for 19c NEW! SILVER DUST SAFE, SUDSY SOAP SWMTsoap] 9f-fS CUBE . WHITE . H0ATIM S^vr^S WAYS BETTER iSX, Try it! with towel—23c large 2 for 19c small 2 for 13c NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da nas jc nanagloma za vedno zapustil prel.iubljenl ln nikdar pozabljeni soprog in oče Stanley Kromar ki .jc tako nepričakovano zatLsnil svoje blage oči in zaspal večno spanje dne 30. maja, 1941 v starosti 33 let. Rojen je bil v Cleve-landu. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida, smo ga položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče dne 3. junija, 1941. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter\ s<\ udeležili svete maše in pogreba, posebno pa še1 onim, ki/ so prišli izven mesta ter se udeležili pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojnemu položili krasne1 vence ob krsti kakor tudi vsem, ki so darovali za svete maše ter vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Obenem tudi iskrena hvala onim, ki so darovali v gotovini kakor tudi vsem ,kl so nam poslali telegram*, pisma ali sožalne karte v izraz sožalja. Iskrena hvala članom društva sv. Vida, št. 2S KSKJ za lepo udeležbo pri pogrebu in ki so nosili krsto ter jra spremili in položili k preranem večnemu počitku, ravno tako tudi za hitro izplačilo posmrtnine. Naša prisrčna zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Anton Grdina ip Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. • PreljuM.ieni in nikdar poazbljeni soprog in oče, Bog Ti jc uro odločil ln moral si nas zapustiti, toda ostal nam boš vedno v sladkem spominu. Nanagloma je prišla nemila smrt in odvzela od nas najdražje, namreč ljubljenega soproga in očeta in v globoki žalcsti Ti želimo, da počivaš sedaj mirno v prezgodnjem grobu in naj Ti bo Bog pravičen sodnik in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: JOSEPHINE KKOMAR, soproga. JOAN in GAIL, hčerki. Zapušča tudi žalujoča brata ANTHONY in EDWARD KROMAR in sestre JEAN McCLELLAND in MARY DI'BELLO. Cleveland, O., 26. junija. 1941. SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika K. Maya če je njih ime pomotoma v zahvali izostalo. Končno hvala vsem za vse, kar nam ali blagopokojni dobrega storili med časom bolezni in žalosti. Draga in ljubljena soproga ter dobra in skrbna mati. S težkim srcem »n žgočo solzo na očesu sano Vas izročili materi zemlji v naročje, kjer snivate spa" nje večnega izpočitka med angeljskimi kori neminljivega veselja. Odstavili ste nas močno žalostne — od vsega odstal nam je le sveži grob, v katerem je pokopano plemenito srce nezabne soproge in d.obre matere. Ob sveži gomili kleči užaloščen soprog, ljubeči otroci, vnuki in vnukinje v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj blagopokojni mirni počitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: JAKOB MAROLT, soprog BLAŽ, JACK, JOHN, FELIX, VICTOR EDWARD in ANTHONY, sinovi MARGARET por. Krolnik, in JOSEPHINE, por. Corilla, hčeri DELLA, ROSE, ANNA, MARY FRANCES, snahe FRANK KROLNIK in NICK CORILLA, zeta MILDRED, SHIRLEY, GERALDINE, BETTY ANN, CAROL PATSY, JOHN JIMMY, vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 26. junija 1941.