319 To in ono, Nae slike. Na str. 280. podajamo za majnik podobo Matere Boje. Posneta je po oltarni podobi slavnega italijanskega slikarja Bellinija. Bellini je bil rojen okoli 1.1428. in je povzdignil beneansko slikarsko olo do visoke popolnosti. Na njegov razvoj sta najbolj vlivala Vivarini v Benetkah in Mantegna v Padovi Od prvega se je nauil krepke karakteristike in plastike oblik, od drugega pa ljubeznivosti in nenosti Oboje se vidi na nai sliki Njegovih velikih slik v vojvodski palai sicer ni ve, ostalo pa je od njega mnogo krasnih oltarnih podob. Kako ljubezniva je bi. Devica z Jezukom! Angelka pa svirata spodaj veselo pesem vene rajske pomladi. - Gozdnitat" (str. 312., 313.) je v hudi zimi nalomil nekaj vej, da zakuri doma sebi in svoji druini. Ej, hudo je, hudo, e malim otro-iem drhte1 udje od mraza, in e so okna prepreena z ledenimi roami! Ognjie je mrzlo, soba pusta, ena vzdihuje, otroci jokajo. Oe ne more gledati te bede. Vun gre v gozd, da prinese nekaj vej. Kaj pa je malo vej ? Grajinski gozd je poln krasnega drevja. Kaj kodi, e naseka nekaj suhih vej? ... A logar ga zasai. Tira ga pred sodnika: Glejte gozdnega tatu! Mrko gleda nesrene. Kaj bo ? . . . Upajmo, da ga ne sodijo prehudo ! ... Buri (str. 320.) znajo delati Angleem preglavico. Malo jih je, pa so pogumni in zviti. Tam za griem se blia angleki vlak, poln vojakov, smodnika in bojnega oroja. Hitro so Buri na tiru, urno vzdignejo nekaj pragov in jih poloe po strani. Nekaj minut e . . . Vlak bo pridrdral in skoil s tira. Z gorovja pa se vsujejo nanj vigajoe kroglje iz burskih puk ... V Ljubljani se je natelo 36.547 prebivalcev, med katerimi je 2592 vojakov. Mokih je 18.013 (z vojaki vred \ enskih 18.534. Obevalnijezik so Ljubljanani naznanili tako: slovenski 29.737, nemki 5418, eki 208, italijanski 150, hrvaki 63, poljski 20, rusinski 2, madjarski 1, rumunski 1. Brati in pisati zna 28.575 oseb, samo brati zna 1316, niti brati niti pisati ne zna 6656 oseb- Hi so nateli v Ljubljani 1596. Po veri je 36.159 rimskokatolikih, 236 protestantov, 95 zidov, 34 pravoslavnih, 12 grkih unijatov, 8 oseb brez veroizpo-vedanja, 1 anglikanec, 1 stari" katolian in 1 armenski unijat. Proslava saslunih mo. eko literarno drutvo Vlast'" je zaelo prirejati slavnostne in zabavne veere, posveene spominu zaslunih m6 ekega naroda. Dne" 6. prosinca je priredilo proslavo Karola Vinarickega. Ta odlini duhovnik je posebno mnogo storil kot vzgojitelj in uitelj teoretino in praktino. Kot pesnik je odlien bolj po prevodih, nego po izvirnih pesmih. Pisal je tudi arheoloke in jezikoslovne razprave. S takimi pre- davanji hoe drutvo Vlast'" zbuditi zanimanje za domao zgodovino, in vzgojiti kritinega duha v obinstvu. Kranska akademija v Pragi. Petindvajset-letnico svojega obstanka je praznovala pred kratkim Kret'anska Akademie" v Pragi. Ustanovljena je bila 1.1875. Najve zaslug za njeno ustanovitev ima dr. M. Karlach, prvi predsednik Sv. Vaclavske za-lony". Akademija ima tiri oddelke: umetniki, znanstveni, glasbeni in arheoloki oddelek. Glasilo znanstvenega oddelka je asopis katolicheho du-chovenstva", glasilo glasbenega oddelka je Cyrill", umetnikega pa Method" in Christliche Akademie". Velike zasluge ima Kret'anska Akademie" za reformo cerkvene umetnosti. Njen paramentni zavod je eden najlepih, kar jih je nasvetu. Sedanji predsednik ji je prelat Krasi. Za nagrobni spomenik Vdelava Kosmdka, slavnega pisatelja in domoljuba moravskega, so nabrali njegovi astilci 2300 K Kosmak je pokopan na brnskem pokopaliu. A. K. eller. Dne 21. listopada prolega leta je umrl v Peterburgu znameniti pisatelj ruski A. K. eller, ki je v slovstvu znan bolj po imenu Mi-hajlov. Rojen 1.1838. je po konanih srednjih olah vstopil na peterburko univerzo, katere pa ni dokonal, ker je 1.1851. prenehala za nekaj asa. L. 1863, je nastopil kot slovstvenik, najprej kot pesnik, potem pa z vejimi romani. Roman Gnilyja bolota" mu je pridobil ime, velik uspeh je imela tudi izn ukova". Oba romana sta izla v listu Sovre-menniku", katerega pa je 1 1866. vlada ustavila. Ustanovili so zato list MDloa, kateremu je bil eller glavni sotrudnik in je v njem objavil celo vrsto romanov, ki so zaradi svoje svobodomiselne tendence imeli velik vpliv na javnost. Med njimi imenujemo sledee: Gospoda Obnoskovy", V raz-brodi", Lsrubjat epkiletjat". Pozneje je spisal znanstveno - publicistine razprave : Associacii vo Francii", Obrazovanje v Evrope" i Amerike", Pro-letarijat vo Francii" in mnogo krajih spisov. Slovanski asnikarji so imeli svoj tretji sestanek dn 8. mal. travna t. 1. v Dubrovniku. Med sklepi sta najvaneja ta dva: Osnuje se naj splono drutvo slovanskih asnikarjev za njih brambo in gmotno pomo, in ustanovi se naj za urednitva dnevnih asopisov dopisovalnica, ki bi tono in nepristransko poroala o slovanskih zadevah. Katoliki misijoni. Nikjer se lepe ne kae bratovska ljubezen lovetva, kakor pri skrbi katolianov za misij one med ubogimi pogani. Seveda se trud misijonarjev ne da izraziti s tevilkami, a vsaj priblino se dajo doloiti vsote, ki so jih katoliani zbrali in izdali za razirjanje kranstva. Na shodu