Tečaj
XVII.
ffospodarsk

obertniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po
poli. Velj
tiřkarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za ćetert leta 90 ki
pošiljane po pošti pa za celo îeto 4 fi. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr
>
za
1 fl
kr. nov. dn
Ljubljani v sredo 21. septembra
59.
Ali
prav

turšici verhe porezavati
i«

Tarsici verhe porezati, ali kakor na Krajnskem pra
vimo, t
V •
o b ž e t i ali p zadnjega
to je
nje stébla
nad storžem do krajih Štajarskem sploh v navadi, kar ondašnjim kmetovavcom dvoj
kolenca prikrajšati, je v dolnjih posebno pa na dolenskem Krajnskem
dobiček
prinaša; pervič dobijo od prižete turšiee dovelj dobre sirove klaje za svojo živino, drugič jim pa koruzno zerno popred d o z razgrejejo,
?
zato ker se po porezanem perji tla bolj
in tursica potem hitreje zori!
Al čeravno donaša to ravnanje toliko očitnega dobicka
i
se ga kmetovavci vendar sploh velika škoda!
V
se
niso poprijeli
To je
Da bi jim to rec bolj pojasnili in dokazali, koliko
verhov zdá, naj jim tukaj, česar smo se po
zetev tursicnih vei obilnih skušnjah prepričali, na znanje damo sledeče
Přetečeno leto 1858 so se polovici na vertu kmetijske družbe v Gradcu posejane turšiee perve dni kimovca
(septembra)
hovi nad
Turšico s p o ž e t i m
ga m
kimovca poželi in
poželi, polov h mi smo 27. d zrelo dom
pa pustili om e nj e-
pra vili
9
una pa, kteri se niso bili verhi pořezali, je bila 8 d
poznej
dozorel
Porezanih verhov je bilo po posamnih manjših kosih
od 1T5D sežnjev svetá 7 centov in 34 funtov
klaj
9
po tej rajtengi bi je bilo na oralu pa 67 centov in 10 funtov
Ta lepi pridelek sirove klaje ne gré sicer pri turšici če se ji verhi ne porežejo, v zgubo; toda pop o Ino mi
9
suhestebla za živinsko klajo veliko manj zdajo, kakor sirove (frišne), in ravno zato bi bilo kmetovavcom sve-
tovati, da bi k
mesca vélicega s e r p
v začetku kim
turšici
ana ali pa he, potem ko je že storže
popolnoma zadělala, sploh poželi.
Tako piše vertnar kmetijske družbe listu njenega časnika.
Ki e ff er1
»
v 23
(Srov ali strohnjen gnoj
kteri je bolji?)
9
Veliko kmetovavcov je dan današnji, ki mislijo, da se mora hlevni gnoj, da je dober za pognojenje polja, zlo zgnojiti tako, da je dovelj špehast. Da je to kriva misel. se vsak kmetovavec sam lahko prepriča. Berž ko se gnoj iz hleva na kup skida, začne vreti in pri tem vrenji se sčasoma
tako spari, da na zadnje ne vrč več, ampak da se po
polnoma sožgč. V tem času se najrodovitniše gnojne reči posebno pa amonijakovec, v gnoji razkrojijo ali pa iz gnoja izpuhté. Kmetišk prigovor pravi: „Kar smerdí, Bolj pa ko je gnoj star in bolj ko je špehat, toliko menj
9
to gnoji"
smerdí. Ce pa gnoj na njivi podoran vrč, obderzi zemlja vso njegovo rodovitnost, pa tudi gorkota, ki se o gnojnem vrenji v zemlji razvije, ji močno hasne. Ta gorkota ne pri-pomore samo, da zemlja mehka in perhka ostane, ampak je tudi za rast rastlinam prav koristna. To je posebno spomladi in v jeseni veliko vredno, kadar nima zemlja veliko lastne gorkote v sebi. Cez vse to je gnojenje s pre-trohljivim gnojem silna potrata, ker se takega gnoja veliko pogubi. Kako velika je pa ta potrata, se moremo iz enega izgleda prepričati, ki ga je gospod vodja Walz v Hohen-heimu napravil. Napeljal je namreč imenovani imenitni kme tovavec 36 voz gnoja na neko njivo in ga je dal na kup na-
kidati. Ko je ta gnoj čez 7 tednov po njivah razpeljal, ga je bilo le še 24 voz. Dohtar Rauh je dal enkrat, preden je zima nastopila, 12 polnih voz gnoja v neko jamo na polji napeljati, ko ga je dal pa spomladi po njivi razpeljati ga je bilo komaj še 7 slabih voz. S tem gnojem je mogel
9
le polovico tistega zemljiša pognojiti
9
ki ga je pred
v
jeseni za celo njivo namenil. Zato pa tudi pravi, da se z gnojem, s kterim se po navadi poleti, dokler je še srov (frišen ) gnoji, bolje opravi, kakor z unim, ki tedne in tedne na kupu leži in trohni. Tisti kmetovavci tedaj, ki po
malem gnoja napravijo, naj raji s frisnim gnojem svoje polje
gnojijo
ker
kakor je bilo ravno rečeno, tak gnoj več zdá kakor tisti, ki več časa na kupu leží, in v škodo kmeto
9
Tudi mi poterdimo vse to po lastnih skusnjah na vertu vavcu trohni. Ondi pa, kjer ga delj časa na kupu ležati
Ijubljauske kmetijske družbe, kjer imamo tudi tako lepo koruzo, da jo vsak z veseljem ogleduje, zraven pa še pri stavimo to, kar nam je povedal naš vertnar Š tru kel
9
ki
nedavnej iz Laškeg
přišel
Na Laškem z velikim pridom turšici, ko je čez pol
lja iz zemlje zrasla
9
dkopljej
Ijo krog in
9
krog do korenin, in jo tako odkopáno pusté cel tedei
potem jo spet ob suj ej o. To pospešuje rast turšice, da je veselje viditi.
pusté, bi bilo prav, da bi ga saj s perstjo ali pa z gipsom potresali ; tako bi rodovitni deli se ne pogubili in gnoj bi bolj počasi vrel.
(Kdaj so koli mladim drevesom škodljivi?) Ob cestah in po sadnih vertih se pogostoma vidi, da je mlađemu drevescu pridjani kol tako dolg, da celó v verh
9
ali krono drevesno seže. To je pa drevesu močno škodljivo zato ker se veje, ki jih sapa sèm ter tjè maje in na vse kraje suce, ob kole dergnejo, se jim ljubje do drevesne beline ogoli, in iz tega se speklina ali vžig na drevesu napravi, in je uzrok, da se ogoljena veja ali še ce*o pred (Skušnje o pesi). Angleži terdijo, da je pesa, koj ali pozneje celo drevo posuši. Ce bi se pa veje ali celo ko se izkoplj e^ s 1 a b e j a klaja živini, kakor če neko- drevo ua predolg kol tako terdo privezale, da bi se na liko na kup u p o 1 ež i. Ta prikazen izhaja, kakor profesor nobeno plat ne dergnile ne golile, bi ta priveza dreves u
Gospodarske skušDje.
Vôlker terdi, od tod, ker je v pesi veliko takih drobcov, škodovala, ker bi sok zaderževala, da bi se po drevesu
ki se ne morejo hitro scukreniti.
Po tem takem ima ražlivati ne mogel, kar bi utegnilo tudi v malem času dre
pesa ravno to lastnost, kakor sadje. Sadje namreč koj z vesu enako bolezen prizadjati, od ktere je bilo ravno poprej drevesa ni nikoli tako sladko in okusno, kakor že nekoliko govorjenje. Zato naj gospodar kole k drevesom Ie tako
poležano*
dolge postavlja, da ne bodo v drevesno krono



290
segali; raji naj jih za kake 3 do 6 pavcov krajše pustí, pa mi je pravil, da takrat, ko jô lev gospodaril. je bilo vse Taki koli ne bodo drevesu v škodo, ampak le v podporo, bolje na svetu; davkov se ni placevalo celó nič, marveč so da
ga veter
ali kaj druzega ne odlomi aii
kako drugače
ne poškoduje.
Kmetijske novice.
Stevilo živine v našem cesarstvu
se Benecaiii Vegljanom dnar posiljali, kadar jim je kaka stiska prišla; zemlja je rodila vse sama? pozimi ni nikoli snega, poleti nikoli suše ali toče bilo, in rib je plavalo
toliko ob otoku, da so jih kar z roko lovili.
Tedaj
95
aurea
aetas!" Pa se je res v mestu marsikaj spremenilo, toda ne zato, ker ne stresa več stari lev z zlato
grivo.
Bogata
Po novi stetvi je bilo po avstrijanskih dežeiah v letu beneška gospoda je iz Veglie izginila; trošila je več,
kakor so ji dohodki zrnogli; bahaje se in zapravljaje po
1857: kónj 3 milijone in 530,647, kakor v letu 1851, ko so živino zadnjikrat šteli.
tedaj za 309,793 vec
Go-
ve j e živine se je redilo 14 milijonov in 727,623, med tem številom je bilo 6 milijonov 621,742 krav, 3 milijone in
263,497 pa
vol o v. Po tem takém se je število goveje živine od leta 1851 zmanjšalo za 4 milijone in 317,039.
Rimu, Milanu in Fiorenci je slednjic obozala ; svojim kmetom (kolonom) je nazadnje tudi hiše prodala. Ti nekdanji koloni
so tedaj zdaj hišni gospodarji v Veglii, pa si ne morejo na nobeno plat nič opomoči; po mestu se kaže povsod, kamor pogledaš, revščina in podertija. Zemlja se je začela
Ovác se je naštelo 17 milijonov in 84,702, tedaj več prodajati že davnej horvaškim sosedom. kupovaie hišo za
od leta 1851 670,129.
za 283,237.
Koz se je zmanjšalo za hišo Horvatje že tudi v mesto silijo. V eg lia je
tako
Prešičev se je v letu 1857 redilo 8 milij. opešala, da zdaj še kerčme nima; sreča je še. da Kerški
in 279,764

torej tudi 870,000 vec
kakor v letu 1851.
škof tù stoluje, brez njega bi nadloga še huja bila.
Vegljani govore zgolj Ie laški, čisti, beneški dialekt
i
Pijavka prerokinja vremena

tudi šole in pridige so jim laške, pa so mi pravili, da zadnje leta so jeli včasi tudi po horvaški Božjo besedo Da pijavke vreme prerokujejo, je že stara reč. Gospod oznanovati. Vse kaže, da ne bo dolgo, ko bo laščini odzvo-
W, Hooper At tree, ki je pijavke vec let zavoljo tega epazoval, naznanjuje zdaj to-le:
nilo.
Škoda ne bo velika. Čez 500 let je tù kraljevala, njeni nasledki so bili siromaštvo, sirovost, zamorjeuje vsega, Kadar ima vreme lepo jasno biti, leži pijavka mirno kar človeško serce blago, kar narod častitljiv delà. Benečan
in kakor klopcic z vita na dnu vode.
se je neprenehoma na vseh stranéh vojskoval, toda ne sam.
Ako ima dopoldne ali popoldne deževati, zleze gori	Tisoč in tisoč Horvatov je domovini upeljal, da so za-nj kri
do verha posode in ostane tù, dokler se ne naredi	prelivali. „Riva dei Schiavoni" v Benetkah priča še dan
vreme stanovitno.	današnji, od kod si je mogočna republika iunakov dobivala.
Kadar ima veter priti, pijavka po vodi hitro sèm	Prevzetno se je sopirila po morji, kraljevaje na Jadru iu
ter tj è
s v i g a
in je zlo n e p o k oj n a.
Silen vihar, grom in dež naznanuje s tem
y
da
na srednjem morji, ker je imela mnoge, hrabre, izurjene
zapusti vodo in se z vij a, kakor da bi jo kerč lomil.
mornarje
Hor va te iz primorja in z otokov. Temni vi
Ob h ud em mrazu leži kakor pri lepem vremenu morskih bregov
soki gozdi so enkrat pusti Kras zaljšali
i
segaje
notri do

al splavali so po vodi, iz njih je Be
mirno na dnu vode.
Kadar ima sneg iti, se derži zarca kakor ob deževnem vremenu.
Za vse svoje opazovanja je imel
gori
gosp
necan sebi in tujcem ladje tesaril. Kamor se ozremo, vidimo na verhu ko- smert, ki jo je laška vlada sejala. Le narod je stari ostal,
vse upiranje, mu domače navade, jezik, narodnost vzeti, je At tree pijavke bilo zastonj. Narodna omika izvira le iz naroda
v kozarcu (glažu), ki je deržal po 4 lote vode; 3 četert kozarca je bilo z vodo napolnjenega, in kozarec je bil zgorej s platneno cunjo pokrit.
od
se
drugod
V .
prinesena je kakor berslin, ki drevesu, ovivši rast zadušuje, pa ga vendar ne more pokončati. Narod na otoku Kerku je v vseh rečeh zlo zlo zaostal, toda umerl
y
Tako si tudi vsak
drug
preroka
lahko napravi vremenskega ni: v tem je tolažba in upanje, da se bo sčasoma zamuda za kratek čas. Pijavke živé v sami hladni vodi, popravila. Zunaj mesta Veglie na otoku uič Lahov ni,
da se le dvakrat v tednu jim premeni
Nai'odo- in krajopisje.
Otok Kerk.
Spisal J. T er di n a
v odgovor gospodoma Vuku in Klunu. Kerk je domače ime otoku, kteremu Lahi in po njih
ampak povsod so sami cisti Horvatje po kervi iu po jeziku. Vseh skupaj je komaj Í6000.
Grozno čudno mi se zdi, da V u k v teh krajih Serbov
V V
i8ce ;
saj mora že učenček
v drugi
šoli vediti, da je tod
okoli stara domovina Horvatov. Prepričal sem se in naj mi Vuk verjame, da na Kerku, na drugih otokih in po primorji nikjer ni ne ene serbske vasi, ne ene serbske hiše, in da je Ijudetn celó ime „Serb" popolnoma neznano, bolj neznano kakor Amerika ali Melburn. Cuique suum! Med samimi Horvati pa je poseben razloček ; nekaj jih od nekdaj tù in duš je živelo lani na tem prostoru 17,924. Kerk ima prebiva, cesar so si živo svesti; ti odvečani ali avtohtoni
starega v jeziku in
drugi Evropljani
Veglia pravijo
Kje leži, mi ni treba popisovati ; mera mu je 7
milj,
toraj med vsemi kvarnerskimi otoki največ ljudi, ker jih imajo tudi marsikaj svojega in silno Cres (Cherso), ceravno je vecji (8 □ niilj) še 8000 nima. živé razun na Kerku tudi na Cresu in po malih bližnjih
Ker kom so gospodovale do leta 1799 Benetke. Kakor otokih. Nekaj Kerčanov pa se je pozneje iz Vinodola povsod si je beneška gospoda tù prizadevala, laški jezik sèm priselilo; ti prihodniki so se v jeziku nekoliko po unih
udomaćiti, nekaj po nauku, nekaj pa z ustanovljevanjem zvergli, večidel pa so obranili svoj vinodolski dialekt. Av
tohtonov je več kakor prihodnikov; pravili so mi, da naj
laških kolonij. Ena še zdaj živi, ali prav za prav životari;
imenuje se
Veglia, kakor celi
se dan današnji poglavitno mesto. Duš ima zdaj 1800; da jih je pa nekdaj več bilo, je gotovo, ker dosti hiš stoji zdaj praznih ali pa se podira, kjer je popred gospoda stanovala. Ce človek v Veglii za imenitnosti poprašuje, mu nimajo druzega pokazati, kakor kamnitnega beneškega leva,
otok in ta Veglia mu je manj 11000, in stanujejo na severji in na severnem iztoku
premahovaje. Največje nji-
y
sem ter tje precej dalec na jug
hove mesta so Dobri nj, Verbnik in Omišalj; med
temi je Dobri nj vecji odlaske Veglie. V imenu primorci ne delajo nikakoršnega razločka, imenovaje avtohtone in prihodnike „Bodule", v Se nj i pa tudi „Cuke". Kerčanom ki še na starem mestu stoji. S prečudno pobožnostjo se pa te imeni uiste nič kaj po volji; človek jim ne sme tako
Vegljani na tega leva ozirajo. Skoraj jim več
velja, kakor
reči
i
punčica v očesu. Mlaji rod nič ne ve, kaj pomeni; starec
„Kirci",
ce jih nece razzaliti. Za povracilo pravijo Vinodolcem
ki jim pa tega ne zamerjajo. Ko sem popra


ševal, kaj te imena pomenijo, so mi razlagali, da je Bodul	za Kerk najsrečneji dnevi: kmet je délai za se, ne za
to kar Podolec, Kirec pa to kar Gorenec, eni pa	druge; soseske so bile svobodné, da so si celó postave
tudi, da so Boduli po vodi to ime dobili, ker so otočani.	same volile; Frankopani so zidali lepe cerkve, pa znali
Toda mi to modrovanje ni preveč se prilegalo. Morebiti je	tudi meč sukati, v miru in v vojski so bili narodu dobrot-
Kirec to kar krajec „Uferbewohner" ; Bodul pa je niki in pomocniki. Zato pravijo, da so Kerčani, ko je njihov vsakako temna beseda; da je konec ul slovenski, nam je rod pomerl, bele in pisane oblačila pustili in se še dan da-
55
H u c u l iu.
Za
na pričo ime nekih karpatskih Poljakov ime „Ćuk i" pa pripovedujejo Senjani, da je prišlo od raz
našnji v černo oblačijo.
Zrak je v Bodulii zdrav in cist, tudi ljudje so zdravi, bojnih Uskokov, ki so se bili 16. in 17. stoletja v Senji pa moćnih in velikih sem malo vidil. V Evropi se bo našel utaborili, padaje na Turke in Benečane. Ker je Kerk be- pač težko kraj, da bi se bila stara poštenost tako lepo nešk bil, so ga hotli Uskoki opleniti; zbravši se ponoći ohranila kakor na Kerku. Hiše se malo zapirajo in vendar
ker mislijo je tatvina skoraj popolnoma neznana. Za razbojnike se še
nadjaje se obilnega dobicka,
ne ve
po 15 in še več let preteče, da se kak poboj pri
pridejo natihoma,
ljudi spijoče najti. Toda Kerčani so imeli pažljive straže pa so Uskoke dobro otepli in odpodili ; zavolj tega so jim meri; koga prekaniti ali v škodo pripraviti, je Bodulu ne nek ti ime vidijoče lice dali.
Toliko o imenih.
da
mogoce, zato se ljudje malokdaj tožujejo. Dosti jih je, za posojeni dnar nikakoršnih obresti nečejo. Čudno mi se
V nošnji, navadah. in tudi v pesmih in pripovedkah pa je vedno zdelo, da Vinodolci Kerčanov
nič
so se avtohtoni s prihodniki popolnoma zenačili, zato se nimajo; pravijo, da Bodul ni za nobeno rabo, da je len tujcu vsi enaki zde; razloćek v jeziku sem že omenil in
terdovraten, okoren, nemařen,
5
da mu celó zmoznosti manjka. Res je, da ima, na svojem otoku zapert, z drugim svetom malo se pečaje, marsikaj svojih term; tudi ni tako snažen
?
pozneje bom obsirneje o tem govoril.
Najpred nekoliko o življ enj i kerških otočanov.
Izmed vseh kvarnerskih otokov je Kerk za kmetijo kakor Vinodolec in tudi ne tako terden delavec, že zavolj najbolj pripraven, toraj se ljudje najbolj ž njo pečajo. Orodje slabega trupla; ali sploh je vendar le debela laž, kar jim jim je prosto in starodavno, kakor je bilo pred 1000 leti; se očita. Kar jez Bodulov poznam, imajo vsi prebrisane za umetno obdelovanje se nihče ne meni in ga tudi nihče glave; tudi v naših šolah se Boduli bolje ponašajo, kakor ne pozná; vse iznajdbe in vede pridna roka nadomestuje in
vsi njihovi gerdivci in ocitarji. Nezmožni niso, le treba jih
sploh se Kerčanom kmetija res dobro ponaša. Zemlja je	je zbuditi. Komu pa je bilo to mar? Laška vlada jih je
rodovitna, le sèm ter tjè preplitva, da ji je dosti dežja treba,	nalašč zanemarjala, domaće šole so se še le zadnjih deset
Olja in vina na otoku ne raste preveč; kar sem vina po-	let ustanovile in prav dobro jih je bil šolski ogleda Volarié
kusil, mi se nič kaj ui prijetno zdelo; to je za to čudno,	uredil. Al zadnje dve leti se je zopet tista nesrečna meša-
ker v Vinodolu precej unkraj morske soteske najžlahneja	rija dveh jezikov začela, s ktero se na kmečkih in sploh
pravo gosposko vino, ktero se peni	ljudskih šolah še nikjer in nikoli ni napredovalo.
kapljica dozreva, samo po sebi brez začimbe in přiklade. Velika nadloga za otočane in dostikrat škodljiva za sadež je silna senjska
(Dalje sledi.")
burja. Velika nesreča je
tudi toča, ki
se pogostoma na otok
Glasi
cesarskem ukazu
usiplje. Poleg kmetijstva imajo Boduli velike čede lepih ovac; pod južnim nebom in blagim zrakom zori najslajša trava; zato pa je tudi ovčje meso tu prava slastica, da ga
9
ljudje nad vse drugo
čislajo; tudi
jez nisem se nikjer tacega
jedel.
ki določuje ucbeni jezik v različnih deželah
našega cesarstva.
i	- • - IIT* vk $ ''no
V predzadnjem listu „Novic" je menda gosp. vrednik
Med mornarje pa ne hodijo dosti Kerčani, pa tudi sam z ozirom na novo postavo dokazal zmožnost slo
ne drugi otočani iz Kvarnera, razun Ložinjanov (Lussin	venskega jezika in njega pripravnost za učbeni
piccolo). Z ribštvom se nekaj ubijajo; večkrat sem jih	jezik sploh. Ker se tudi meni ta nova postava zeló ime-
gledal in se njihovi poterpežljivosti čudil. Po celo popoldne	nitna zdi, naj tedaj tudi jez odkrijem svoje misli o nji. stoji Bodul kraj morja kakor přibit, upiraje oči v vodo
in lova, marsikdaj zastonj
i
pričakovaje. Vselej mi se je
Najpred bom omenil nauk, kterega se prav za prav nova postava celó nič ne tiče, ker je zastran njega že
j
zdelo, da Kerčani nic kaj izurjeni ribci niso. Pa jih je y prejnih postavah dovelj jasno na vse strani ustanovljeno tudi ta nadloga pritiskala, da več let zaporedoma ni skoraj kako se je ž njim pečati, to je: slovenski jezik. Ven-
ko je bolezen na terto in sèm ter dar mi se ne zdí odveč, par besedic spregovoriti, že zato
ker je to národna reč sploh, zlasti pa, ker se po sedanji
nic rib bilo.
Ob
tjè
enem,
tudi na murbe in olike padla, so tudi ribe někam po-begnile. Še le lánsko jesen so se spet vernile in nekaj časa jih je bilo toliko, da so v resnici pod preobilnim lovom se mreže tergale. Pač se boste začudili, če Vam povem, da se je tù na Reki za funt najslajih sardel po 3 in celó
poti namèn cesarske postave nikakor dosegel ni, da poka
, kake so bile o ve re boljemu napredovanju v sloven in kako naj se te overe o dp ra vij o.
žem
v v# •
scini
5
Kar se tedaj tiče slovenskega jezika, kakor nauka samo po dva krajcarja plačevalo. — Z ovčjim mesom se za-se (Lehrgegenstand), zapoveduje postava, da se ga
Kerčani najraji in najbolj hranijo, sicer pa jim je v jedi	m0ra naučiti učenec tako, da ga popolnoma pravilno
ta-le red: Za kosilo imajo kašo iz turšice, zabeljeno s	govoriti in pisati zná. Ta postava že precej let velja,
svinjskim lojem, le malokje z maslom; za j uži no zelje in	jn ona ni kriva, če je sadje, ki gaje rodila, grozno grozno
krompir z ovčjim mesom, za večer jo ravno to, pa tudi	piclo in ubožno ostalo. Naj povem, kaj sem skusil in do-
krompir s salato in svinjskim mesom. Tudi močnate jedi	živel. V Varaždin in v Reko, kjer sem vsega skupaj šest
• â * « # « é â i i l • « • • • i v • • ____ . _ _ _ ^ « . «
radi jedó, posebno si ob nedeljah z njimi strežejo; imenu- ]et služil, so nam pogostoma slovenski učenci iz raznih do jejo se praščići, ki so najprosteja mocnata jed, maka- mačih gimnazij prihajali, včasi slaběji, včasi pa tudi prav
sabo přinesli. Izmed
roni
>
ki so jih od Lahov dobili in pa surlice, ki so tudi dobre srlave
•	•	«• 1	V •	I«	ilt	___• A___I •	_	_	^
nekaki makaroni
pa
zgolj domaći, v sredi
votli, znani
tudi
?
?
ki so „erste mit Vorzug
u
vseh teh učencov pa ni le enega bilo, ki bi bil znal ruskim kmetom. Polento nekteri jedó, pa sploh jim ne diši. svoj jezik zares dobro govoriti ali celó pisati. Vsak mi je
-	#	m M	« «	a	V	*	^	A	1 • V 1	V. — ^ __«
Potíc pekó pridne in umetne Kercanke vec verst; slisai rekel, da se na to reč
nič
gledalo ni.
Čudil sem se m
sem imena: kolač, paprenjak, presnac, povitica. popraševal, da izvem, kako se hvale vredna postava z res
nico ujema, in marsikaj sem slišal od učencov pa tudi od
Nošnja je vsem Kercanom cerna, pravijo
da iz
----- J - J — -------------------------	7 A	«/ /	JL1AVV/ u J VU1W ^ ili 11IU1 MillWJ MV»«l	v vm	» 1	--------~ —
žalosti za zadnjim Frankopanom. Frankopani so bili učiteljev, kako se slovenščini godi. Ker je meni le za rec
ne pa da komu zabavljam, bo moje govorjenje zgolj
blez kerške kervi, gospodovaje tudi po Vinodolu in se dalje.
mar
- --------• - 7 © I—— "j * ---- i— --------- — — niai , nu jj
Bila je to blaga rodovina, ob njenih časih tekli so je splošno.
298
a) Žalostna resnica je, da slovenščina ni v eni versti
velja
y
je jasno, pa ne zato, ker se nemški jezik pritika
z drugimi nauki stala. Iz nje dvojko (2. Classe) dobiti, marvec je prav in koristno, da en jezik drugega razjasnuje.
ali pa le toliko, da je učencu Ni mi treba dokazovali, da omenjeno prestavljanje ne bo
%	+	m m	• 1	V am	m	% V #	■	•	V v .	__
ali celó n i č škodovalo ni
ki je v nji zaostal in še kje drugej slabo opravil, tudi pospešiio slovenščine, ampak le nemščino. Tako naj se zaostanek v slovenščini se zarajtal. Sploh pa se je pervi prestavlja, kadar se nemški jezik razlaga. Velik dobiček
red iz slovenščine kaj lahko dobil.
pa bo
y
če dajete i z
ms k
&
na slovenski jezik pre
Učili so sem ter tje slovenscino mozje, ki je sami stavljati. Ucenec bo moral nekoliko misliti, kako bi nem-niso razumeli ali pa se iz nje celó norca delali. Vem za ško frazo po domaće povedal; zavedel se bo smisla ali duha
moža, ki je prikoračil dostikrat v šolo in se posmehovaje
pred
svojega, ob enem pa tudi nemškega jezika
ucenci pačil:
„No,
no
y
kaj bomo pa danes naprej nosili: bote na
b
plati
pomagali mu
Take prestave so dostikrat več vredne
ali svovenščino ali kranjščino? Pa saj vem, da to že vse kakor cele ure učencom kako tanko, malo znano grama
y
Ta reč ne tično formo ali sintaktično skrivnost razkladati
znate, bomo pa raji vzeli kaj iz latinskega . potřebuje komentara. Take ljudi bileprašal: Ali res mislijo,	h) Postava zapoveduje, da mora učenec tudi po pra-
da se s takim razžaljevanjem slovenskega jezika in naroda vilih svoj jezik govoriti znati. Na to se do zdaj ni dosti
vladi prikupijo, zatajevaje njene nogo taptaje.
postave, svetost postav
z
gledalo
to mi bo tudi vsak učitelj rad poterdil in ta reč
žive jezike
razlasrati zopet v ravno tistih živih jezikih, tedaj nemščino
Vsakod poterjena, najbolja metoda je
y
se res ne da tako lahkoma dognati. Treba je učence mnogo mnogo v govorjenji vaditi, o raznih rečeh, o domaćih in
y
fs
učenih se z njimi pogovarjati, jih popraševati, kako se to
po nemški, slovenščino po slovenski i. t. d. Ali se to pri ali to imenuje, jim mànj znane reči in besede o p
priložnosti po domaće
V •
telj sam jezik dobro zuati
nas godi? Le v Terstu vein, da se v 3. tečaji (ondi se děli ta nauk v 3 tečaje) slovenski jezik po slovenski uči; drugej pa povsod po nemški. Zastran tega sem govoril z nekterimi učitelji, pa so mi rekli, da to ne more drugač biti, ker je med učenci vedno dosti Nemcov,
skega razlaganja ne razumeli. Al dragi moji! to je pražen krajih četerta ura odločila
dopovedovati, pa se ve. da mora
Ucenci se imajo dan današnji dosti več učiti, kakor
_____ —nekdaj. Včasi smo imeli zjutraj samo po dve uri. zdaj se
ki bi sloven- sem ter tje tudi po štiri poté. Slovenščini se je na nekterih
zoper to se ne da dosti go-
izgovor; rojením Nemcom je treba slovenscino sploh vse drugač razkladati kakor rojením Slovencom. Naj se
voriti
en nauk mora najzadnj
biti
Res pa je, da so
denejo, kakor
Němci	4. uro ucenci že tako spehani, da jim uk ne tekne dosti
se sem ter tje že prav godi	Ali bi se ne dalo to tako poravnati, da bi 3. uro nemški
V^^BHHHH	potem
razlaga. V Avstrii to nič novega ni, na Hrovaškem, Oger-	bi dokaj lagljeje bilo; ta dva jezika bi se eden drugega
skem, v Galicii in tudi v nekterih čeških gimnazijah je to	razjasnovala — obema na korist, in ucenci bi se dosti
v poseben tečaj
in potem naj se jim po nemški, Slovencom pa po domaće ali slovenski, 4. pa slovenski ali nemški jezik bil
ze od leta 1848 v navadi, če ravno je tudi v teh deželah manj utrudili precej nemških učencov.
Izvedil in skusil sem, da po vseh teh overah
Po postavi bi morali vsi rojeni Slovenci, to je na ko iz 8. sole pridejo, ne znajo tako slovenski, kakor p
• ••	« • •	i	• i	vv#	_	Y • a •	___ i Y _	tr • i_______ t • •	•	.	-
y
Slovenskem rojeni in odrejeni otroci slovenscine se uciti. st
hoce
V s
lemenatarji, vsi mladi duhovni, s kte
Ali se je to povsod natanko spolnovalo? Za tri gimnazije rimi koli sem govoril, so mi rekli
da
jim je neizrečeno
se je
koli
vein, da ne. V enem so menda vsakega osvobodili, kteri
osvoboditi hotel; v nekem drugem je ucenec slab klas iz slovenščine dobil in zato se mu je pristudila, in kaj se zgodi? oprostili so ga! Pozneje pride ta mládenec je najtežeja reč dob
y
tezko slovensko pridigo sostaviti. Prisiljeni so večidel naj pred nemški tekst spisati ali pa nemški tekst vzeti in po njem z velikim trudom prestavljati. Će človek pomisli, da
ača prestava, da je treba
y
dom
v
Reko, kjer
se na zrelotni skušnji od Slovencov tudi zna nje slovenskega jezika imeti hoče, in prav terdo je šlo re
obeh jezikov do dobrega znati, da se kaj prida napravi, se lahko o škodi
vežu. Pomagati mu nismo postave deržati.
dosti mogli ;
bilo se nam je tudi rec
prepriča, ki je ne terpi le jezik, temuč kerščanski nauk. Pridigar mora iz serca v serca
Vidil
e) Za nektere učitelje slovenščine vein, ki so celo leto
ucencom komaj dve nalogi
dali.
Kako se bodo z dvema
govoriti; najpred pa je treba se ve da jezik znati, sem, da se dobro slovenski v gimnazijah le tisti ucenci na-
tedaj
učé
y
ki imajo za to reč posebno veselje. ..passion
£4
y
nalogama pisati naučili? Iz hrovaškega jezika smo jih imeli po eden ali dva izmed 30 ali 40. in vendar bi se morali v Reki vsak mesec po dve naj manj, včasi tudi po tri, po postavi vsi naučiti.
in še je bilo veliko veliko truda, preden so učenci kaj ve-čjega po vseh pravilih spisati znali; v eno mer se jim je
Kaj sledi iz tega? Lahko je odgovoriti. Deržimo se naredbe, kakor jo veleva „Organisationsentwurf". Slo ven-
vdiralo v provincializme ali pa v Iaščino. V teh rečeh je séina se m
v V «
tm
in pi s m
popolnom
treba dolge, resnične, vestne v a j e ; slovenščino pa
V v •
nekteri
nati. Ta zapoved mora nam učiteljem sveta biti, kakor
imajo za nekako sinekuro; marsikdaj sem ostermel viditi vse druge solske zapovedi
Kaj
postavi
slovenske učence iz pete in šeste šole, ki niso ne le nič gramatike razumeli, še celó našega pravopisa poznali niso!
f) Poznam več prav marljivih, domorodnih učiteljev, kterim je bilo mar za postavo in tedaj tudi za slovenščino.
V • t •
p r o t uj
sem omenil
kako se da spo lnit
y
sem po svojem pre
pricanji in svojih skusnjah tudi povedal. Rodimo
t
v vseh rečeh; vestni, če učimo nemški ali latinski jezik
vestni pa tudi, ce učimo slovenscino. Razžaliti nisem ni-tJčili so učence po vsi svoji vesti, in napredek bi ne bil kogar hotel. Saj poznam dosti neutrudljivih domorodcov in izostal
y
al kaj
ko so komaj eno, k večjemu dve leti učiteljev sam, kterim pošten človek ne trohice očitati ne
učence v svoji šoli imeli. Prišli so k drugim, mànj mar- more
J. Terdina
y
ljivim in manj izvedenim učiteljem, in ti so zopet poderli kar so uni sozidali. Vedna sprememba slovenskih učni kov je bila ena največjih zaprek, da se nič pravega dognati ni moglo. Naj se v tem posnemajo druge dežele. Na Hrovaškem, Ogerskem, Gališkem in Českem je domaći jezik ali v en i h rokah, ali
Kratkočasno berilo.
pa ga
Bramba ženskih obročev ali krinolin.
. _
Nismo mislili, ko smo zadnjič nedolžni pretres „ženskih k večjemu po dva uči- obročev" v „Novice" djali, da se bomo našim dragim roja-
telja v enem duhu, v eni misli opravljata, in ucenci, kon
Marsiktero grenjko smo mo
»
za
čavši latinske šole
ga znajo
g) Da se ucenci v slovenščini vadijo, jo prestavljalo iz slovenskega na nemški jezik. Da ta metoda ne
kinjam tako zlo zamei
tega del že požreti. Pa tolažimo se z domaćim pregovorom,
da^^H	Ul^M ■ HBH I ■
u
»
resnica oči kolje Ker pa vendar nismo radi v zameri z našimi Sloven
t
299
kami
>
in ker se tudi o tej pravdi deržimo svojega starega cnnah viseti, se je berž spomnil enakosti, ki jo imajo a
vodila „audiatur et altera pars
u

ali po nase:
Da se resníca prav spozná,
rekel
lj

v ktereh ribči ribe imajo. Ravšelj, narn je
postavimo odkritoserčno v
Je ćuti treba dva zvoná
„Novice",
i
je pravo ime za krinol
Ergo ad notam go
i
kar se nam je za
brambo „obročnega stoletja" pisalo ali z besedo povedalo.
• Evo zagovore! Neka gospá nam je pisala brez imena pa z ljubljansko postno marko sledeče slovensko pisemce:
Hudi vrednik! Vaš zadnji list je nam ženskam prav do kože segel. Ne vem, ali se spodobi ženske krila pre-
spodje slovnikarji!
Ravno ko smo hotli te verstice poslati v natis, nam prinese pismonos pismo iz K., v kterem gosp. pisatelj J. L.
zagovarja
' S
čedno nošo Kropenčank, ter pravi

da ni res
i
da
bi v Kropi se zvirale ženske tako, razun e n e.
Na to memogredé odgovorimo: Pismo zastran krinolin
v
je res iz Krop
al
voljo ne zadeva le Kropenčank
tresati. Pa ker se s takimi zabavljicami po svojih mislih poganjate za dober cilj in konec, Vam ne morem tega ravno očitati. Al čudno se mi zdi, da Vi , ki se poganjate vse-skozi tako iskreno za prid kmetijstva, ste to tabart v nemar pustili in jo ravno v napčno pot zavozili! „Novice"
obroče"
Ako
se to tako zatolmačilo. bi človek
i
ki kaj
graja, se
mogel vselej preseliti na Grintovec, da bi mu ne očitali osebnosti. Krinoline tù, krinoline tam; povsod, kjer so prenapete, naj jih kerči oster nož ocitne zabavljice — pa
brez zamere! Saj pomagalo tako
ne bo dosti
iz kmetijskega obzira ne smele biti zoper
« n
j
ampak zagovarjati bi jih se mogle in za-nje se potego-vati. Al ste pozabili, da ste enkrat grajali nam, da toliko štirke potratimo za svoje kiklje, in da ste nam celó na drobno nasteli, koliko k r om pirja, ki nam ga je Bog le za živež ustvaril, gré po ženskih kikljah v škodo? Krompir je nek zdaj že po poldrugi goldinar mernik, — ali niso tedaj krinoline ali „obroci" kakor jih Vi imenujete, člo-veštvu velika dobrota, ker nam sedaj več štirke treba ni za-nje, tedaj se veliko dražega krompirja prihrani ljudém! Vidite tedaj, da „Novice", ako ne prezrejo kmetijskega
Dopisi

Iz Maribora 14. sept. Nikoli ni bilo veselejše, nikdar imenitnejše novine za nas, kor ta, ki vam jo danes na-znanjam. Kar se je celih 50 let snovalo in dělalo, je dovr-
česar se je dosti rojakov učakati želelo
seno; doziveli smo,
pa bela zena jim je přeřezala pozemeljski žitek ; vidimo kar jih je mnogo viditi hrepenelo, pa — ni jih; pod hladno
>
namena, morajo še le zagovarjati „obroče". Pa še vec „Novice" tudi rade grajajo nepotrebno potrato v oblek i. Ce pomislite, da je ženska, če je hotla dosti široka biti,
grudo pocivajo. Dobro se se spominjam gosp. K. A., verlega in marljivega pisavca, ki je nekekrati zdihoval: „Gospod daj mi doživeti slovenskega vladika, potle pa se rad pre-selim odtod"

>
al Božja modrost je
inači
naravnala.
mogla popred flanelovko, čez to pa še tri kiklje imeti, bote
vendar spoznali, da se z edino krinolino veliko manj dnarja Sekovščani temoč v štacuno znosi. Po tem takem je tedaj dobra gospo-
Nismo več pasterki; dobili smo tudi mi podravski in po murski Slovenci domaćega vladika, združili se s so
rodnimi bratci labodskimi; tudi od 1. kimovca nismo več
naš duhovni glavar, la-
„Labodscani" ;
dinja ste
y
ktera namesto deset kikelj le eno krinolino ima. Ce
, dragi vrednik,
mož
ki dá
komur pravica gré
, «c pravico, bote tudi te moje besede djali v „Novice". Z Bogom.

Da
smo mož, ki dá pravico, komur pravica gré,
Krinolinka.
vidite
bodski vladika, prečastiti in prezvišeni gosp. Slomšekov Anton Martin; njegova pastirska palica bo vračala slovensko čredico; on bode nas vodil, da omikamo narod v veri, vedah in umah. Tedaj Bog pomozi! — 1. kimovca
i
ljubeznjiva Krinolinka! iz tega, da je pisemce Vaše natis-njeno od konca do kraja, kakor ste nam ga poslali. Skor da ste nas iz kmetijskega obzira v kozji rog vgnali;
al reči moramo

m m
da oni sostavek „iz Krope" niste, dra?a
1859 je svetli domaći vladika labodski prevzel uredno deset dekanij slovenskih, s kterimi so prek šest stoletij vladali tuji pastirji, namreč: marberžko, mariborsko, jare-ninsko, sv. lenartsko, sv. jurjevsko (pred lutomersko), ptujsko, veliko nedeljsko, zavračko, fravheimsko (pred slivniško) in

moja

prav razumela
y 0
ne

da bi branil Vam Evinim
hčerkam spodobno širokim biti, je
gr a jal je
le, kar je
ocital „obroče", ampak od sile. Če se nam ženska v obročih
naproti přivalí kakor lajta
i
če meri okoli krila 7
8
hocko, ter pridruzil 14 dekanijam, ki so ze prvlje labodske bile. Taisti den je bil novi red za Božjo službo določen po kterem bode odsihmal v Alojzijevi crkvi (dijački) po rani
?
meši
vatlov, je vendar to presilno, ker svet nam bi bil kmali
premajhen, ako bi
vse ženstvo se tako raztegnilo!
Neka druga gospá nam je rekla, da ne ženstvu naj se očituje ta obročarska šega, ampak le mož kim, to je, očetom, ki imajo take hčere, in pa mož em, ki imajo take žene. Nje zadene sramota, ako kraljuje taka moda, ker oni bi
slovenska propoved vsako nedeljo in svetek in kršćanski nauk slovenski po nedeljah, kar bodo viši semi-niški gospodje opravljali. Bogme, tega je bilo treba kor ribi bistre vode! V Magdalenski naši crkvi bode tudi pozna slovenska propoved odsihdob. Vsako nedeljo in praznik nemška propoved ob ednajstih v slovenski crkvi kor
nekda za Ligurjanov.
V saboto 3. kimovca se je obhajala
io mog
li z oštro prepovedjo berž odpraviti.
ob treh svetečna večernica ; od šestih do sedmih se je
Tako nam gospá pšice, ki smo jih nad ženske spustili, pošilja možkim nazaj. Al —če bomo v tej pomoci zdravila iskali zoper krinolinino kugo, težko da ga bomo našli. Zenstvo se je v modah svojih tako izvilo, ali kakor se sicer pravi, tako emancipiralo iz gospodstva možkega, da v tem pač možki nimajo nič govoriti. Ženske so v tem popolnoma samovladarice če bi mož tudi hotel braniti to tište ženske umetnosti na dan, s kterimi zmagajo vse overe
zvonilo po vseh
cerkvah celega novega
delà
i
da bi se
ljudstvo opominjalo tolike sreče ter goreče molilo, da Bog novo delo blagoslovi ; ob devetih zvečer je sijala bakljada po ulicah in prepéval se vladiki pozdrav. V nedeljo 4. kimovca je že okoli štirih mestna godba z zvonika stolne
j
če mož tudi misli, da je on. In
in uno, saj
pridejo berž vse
î
in ki so: ali kisli obraz („kaj ti je mar za to?")
ali dobre besede in prilizovanje („kaj ne, Ijubček, da
nisi hud?u) ali jok in stok
privošišl")
(„ne
najmanjega veselja mi ne
crkve ugodne glasove posiljala po mestu in okolici, zmes je véliki zvon brněl in možnarji pokali ljudstvo budé in vabé na preserčno slovesnost. Ob sedmih so že prihajali ljudje v redu od sv. Petra, Kamce, sv. Magdalene in slovenske župe prepevaje milostivému očetu slavo in hvalo; množica je vrela od ranega jutra, da se skoro ni moči bilo po ulicah ogibati.
ali pa kujanje brez konca in kraja in ropo
Ob osmih je prezvišenik stopivši v Aloj-zijevo crkev bil sprejet od duhovništva, potem posvětivši
. na
tanje po hiši od zora do mraka. In kaj ne stori mož le zavoljo ljubega mirú v hiši!
Zdaj pa še nekaj od krinolin za naš slovnik.
Neki
novi oltarski kip sv. Alojzija je ostal pri tihi sv. mesi to pa se začel gibati dolgi obhod, kder je razne množíce in drugih dostojnosti bilo 109 duhovnikov, mimo vladike še trije imenitniki z visokimi kapami, gledavcov pa toliko iz
C4 Vi Vij UU UV UVI1 MJ \J \m fit l&IUIIU iiM I1UU kJ 1 U ▼ U I n«	XI VU1	llljv	ti« VUitUlllK li T	ft BAI 1 UM UM ftiJ I ^	« V V« M w W f	f^	% V * » w *
gospod nam je rekel, ko je pervikrat vidil krinoline pri šta- raznih krajev Stirskega, da se je vse ušibavalo, in gotovo
300
se Maribor nikdar ni imel toliko ljudi po ulicah in trgovih, kor ta dva dneva. Tudi iz Gradca so nam pomagali nekteri
5
P
dn Robič, dr. Muršec itd. sve
visji slovenski gospodje tečnost povekšati. Ulične okna so bile, kodar smo hodili, s cvetlicami, kipovi ter pogrinali zadosti čedno ozaljšane razve nekterih. — Do vrat stolne crkve přišedši je vladika crkveni ključ sprejel in potem veličanstno stopal k oltarju, kder
bode odšle bogoslovce posveceval in je posiljal po lokah in hribih domaćih, da širijo nauk Rešnikov in ljudstvo učijo v vsem kar jim je koristno in potrebno; ondi je zapel Bogu hvalo, da je težko delo srečno dognano. Po zahvalnici je čast. gospod župnik sloveče župe v Mariboru pozdravil latinski govore višjega pastirja v imenu duhovništva in vseh novih vladiščanov, vladika pa prvokrat z novega vladiškega prestola duhovništvu razkrivši tudi želje, namene in naro
y I .	«A *	m	^ m	m	m	•	a	•	•	V •
čila, ki je naj spolnjujo. Potem je sam prvokrat stopivsi na
novo sosesko nagovoril prav iskreno in Po propovedi je tudi veliko mešo prepeval. Potle
govonsce svojo goreče.
naša
eo ga duhovniki v poslopje sprevodili, se mu priklonili po korščino mu obećavši in pri tej priliki sta zastopuika mu podarila v imenu podravskih in pomurskih Slovencov pozdrav, ki je zdolej natisnjen. Tako je bila dokončana pre-imenitna svetečnost, po kteri smo dolgo in dolgo let hlepeli. Vse duhovnike so pogostili nekaj v vladikovem poslopji,
nekaj v semenišči,
píjalo
y
kjer se je itak samo po nemškem na čeravno so sami domaći gospodje bili; skoro
Sekolovski.
nas tega slobodno sram bilo!
podravski in pomurski
pozdravljaj o
novega višega pastirja
prečastitega
Slomšekovega Antona Martina
kimovca 1859.
Temo dnevov
bila
zemlja slovenska

y
y
V	crni obleč noči neverske, časov poganskih; Ljudstvo ni poznalo resnice svetih dolžnosti, Kor zverjad je besnelo po lepih lokah domaćih Še nikaka vladarska oblast ni znala ravnati Da slavili Boga bi rojaki, srečno živeli. Dokler ni Gospod jim poslal učnikov s Primorj Kder je Oglej slovel, kršćanskih zibel očakov. Toti sveti možje so kazali narodu světlost Ktera premore privesti zemljake v srečno domovj Teh glasovi nebeski doneli so v naših krajevih, In blagó prinašali sadje božjih čednosti.
V	Ptuji starinskem bili so vredni viši pastirje Božji nauk širé u tretjem in štrtem stoletji Na Podravji, Pomurji za nevemih Rimljanovj Spletali so mučénske si vence po trudih težavnih
Žezlo rimljansko jim je zatrlo setev preblago.
Pa v poznejsih se dneh so naključile huj Privihrali so grdi divjaki iz vzhodnih pokraj
dogodbe
Strašno požgavši in pomorivši blago in ljudstvo Atila bil je na čelu take grozne derhali, Ki spremenila lepó je selišče v divje pustinje,
In z nedolžno krvj
polil
rodne polj
Naglo podrla drevó kršćansko krasno cvetoče, Ter ljudí pogreznola pridne v prepad nesrečno Kder težkó zdihavala dolgo je revna družina Ker znebila se vere, rojakov in blaga
y
y
vsega
Solnee rumeno je neko spomlad ogrevalo zemljo Kar prisveti s krajev večernih lučica verska, Ki nekoliko našim prededom sleparstva přežene.
y
Niso umeli poslani
duhovni govora
Ki ga je narod imel, da daval bi Stvarniku slavo. Kako bi bila přijela se klica jihove setve? Kako ne bi po malem slabela v persih slovenskih? Vendar, o blagi spomin! prisvetile jasno od vzhoda
Zvezdi Brata < Ta sta
ste, tekla ko let je deveta stotina.
sta bila sveti Ciril
Metod ij
zasejala vero srečivno v narod sorodni
Dobro misli umé ter sladké glasove slovenske
Polna daru nebeske modrosti, polna resnice; Sre je gorečih narod poslušal uke medene, Misli, delo, govor po njih marljivo ravnáje. Vnuki predavni še zdaj iskreno hvalijo Boga, Ki poslal toliko dobroto je nekda prededom.
Naj si ravno so hudi sovražniki pačili rastek,
Mlado krepko je brstje razvil,
Gospod ga je branil.
Dosti po letih odsle je dobila drugo podobo Naša krajina po svetnih in crkvenih vladarjih. Mile ovčice naše so pasli taji pastirji. Niso umeli glasu slovenskega šest stoletij,
Ovce pa jih ne
>
kajti beseda bila je tuja.
Milo, pobožno, gorkó so Slovenci prosili, molili Leta in leta, da bi nebeški Vladar nam pomagal In bi vendar poslal pastirja domaćega ljudstvu , Ki bi privajal duše kršćanske v rajsko veselje, Ki bi umevnih glasov uglajal narod slovenski; Krepko naj napreduje v veri in vedah in umah, Naj med ljudmi cvetó telesne, dušne blagosti. Glej! nebeški Vladar je razgrnoî roko darivno, Nam poslal pastirja, ki mila mati slovenska Ga je gojila skrbnó, da vzraste na zemljici naši. Sladkih domaćih besed pozná premile glasove Kraje pozná in ljudi in navade jihove dobro. Delo težavno sadů prinašalo bode obilo, Vrlim Slovencom kazalo pot v nebeške višine
y
y
y
ln dajalo moci krepivne obćnoj omiki. Čest Bogii Ocetu, Sinu ter svetemu Duhu Hvalo neskončno zdaj davaj vemo ljudstvo podravsko; Nikdar ne zabi, srce, pohlevno čestiti, moliti Večne modrosti, ki vse in povsod najboljše naravna. Hvala in slava in čest tedaj milostivim nebesam! Ti pa premili pastir stopivši prvić med svojce Sprejmi darove, daruje jih Tebi srčna Ijubezen, Sprejmi darove, ki pravi se jim: zvestoba, pokornost; V venec darilni zapletamo je današnjega goda $ Le nikolj ne poveni, venec črstev ostani l To trdnó ti obeća prihodna Tvoja detčica. Božji poslanec! vodnik nam bodi po stezah težavnih Da se sovražnih ognemo sil, steptamo napade. Večni nebeški Gospod! goreče te prosimo danes: Rosi z darivnih nebes blagoslov obilo pastirju, Ki prevzel je sedaj pastirstvo novega delà, Da češtil, slavil, molil bo tebe brezkončno, Sebe in nas tukej ter onkraj groba posrećil.	R. B.
Iz Ljubljane« Od preteklega Ijubljanskega sejma
imamo le to povedati, da se sicer že od nekdaj „češpljev sejm
lepih je bilo 6, k većemu 8 za star krajcar;
y
tt
imenuje, da pa letos skor nič češpelj ni bilo viditi;
nasproti pa
je na živinskem sejmu sila veliko govedine bilo, in posebno lepih volov, kupca pa nikoli tako malo; celó mladih oger s kih krav so pripeljali, ki jih je neki mesar pokupil, ker so lepo mesnate bile
y
dokaj iz Serbije po Horvatih prignanih prešičev je ceno svinine za par krajcarjev zni-žalo; telečje meso pa je vseskoz tako drago (po 16 in
y
se
celó po 18 star. krajc. funt), da bo telečja pečenka
kmali bela vrana na mizi
y
štacunarji so po navadi tožili
čez slabi sejm, pa je tudi skor celi čas tako deževalo
je zdaj vode
y
V
ze
y
dosti preveč za vse.
da
Se zmiraj vozijo
obilo bolnih in ranjenih vojakov iz Laškega.
Iz Ljubljane.
Naj
povej 0
tudi
»
Novice" svojim
bravcom serčnost mlađega fanta, ki je življenje rešil uto-njencu. Bilo je to tako-le: 4. dan avgusta zjutraj ob osmih se je 10 let stari Karl Puher, učenec v 2. razredu normalnih šol, kopal v Ljubljanici blizo mesarskega mosta in
bi ga ne bil otel pogumni Jožef
bil ondi utonil
V
ce
Hamperl, 13 let stari sin mašinarja tukajšne sladkornice. Slavno c. k. deželno poglavarstvo je serčnemu fantiču Ham-perlnovemu za to rešitev, ker je svoje lastno življenje vagal postavno dařilo (otetníno ali taglio) podělilo.
t
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Presvitli Cesar in Cesarica sta se 17. dan t. m. iz Laksenburga v Schonbrunn preselila, odtod pa se bota kmali vernila v mesto.
Ukaz ministerstva bogočastja in nauka od
y
določuje namestništvo in gospodarstvo cerkvenih
301
dev lut
kal vinsk
Ogerskem, Hor
da
bili zajci in jerebice tako po ceni kakor letos
9
vaškem, Slavonskem in vseh tistih dežeiah, za ktere novi zajec v koži veljá 70, jerebica 12 do 15 novih krajc. Po
cesarski patent od 1. t. m. veljá
Kakor se v vseh čas- gostoma se nahajajo otroci po ulicah s polovico pečene je
nikih bere, so protestanti močno zadovoljni s to novo po- rebice v rokah namesto kosa cernega kruha.
st^yo
9
ker pravijo

da
v
se
v protestan ti ških
lah
Iz Tiroljskega. Med prošnjami, ki jih je odbor de
ufmajo protestanti takih p
kakor so te, ki so želnih stanov v prevdark dobil, je tudi ta nekterih kmetov
9
jih cesar protestantom našega cesarstva dodeliti blagovolili. kteri pravijo, naj bi deželni odbor od pravil tele
Kakor se sliši, je nova postava zavolj
tneg
graf
9
davka i Verzehrungssteuergesetz), ki je imela v vseh priproščina!!
ker on je kriv tert ne bolezui.
uedolžna
Svetih
moč
zadobiti, za nekoliko časa
V
se
d
Ko
9
Iz Laškega. „Moniteur-ov" razglas o laških zadevah je te dni deputacija štajarske kmetijske družbe na Dunaj ki ga je nek cesar Napoleon sam spisal, še zmiraj zvonec šla k cesarju, prosit jih. naj bi se p reki i cal a ta postava nosi po vseh časnikih. Kako nek
ga sprejemajo?
Lahi in
saj zavolj mošta in vina
9
so
^ 9
J1
ekli
»
V tolažbo zlasti Sardinci. zvite
Vam povem, da je nova vžitninska postava za zdaj d
1
glave,
so kaj zadovoljni, kažejo z Moniteur-ovim očitnim oklicom, da se jim prejšni vladarji
odložena". — Ravno ko ne bojo s silo vrinili, ter pravijo, da je Napoleon vse bolje smo přejeli dunajski vradni govoril z laškimi deputacijami kakor je v „Moniteur-ju
a
majnika prihodnjega leti je bila ta novica že natisnjena,
časnik in v njem razglas c. k. ministerstva, kteri oklicuje, pisal. Večji del francozkih časnikov ne pravi ne bev ne 4a za\
olj obilnih davšin, ki jih je poslednja vojska priza- mev, ker drugač ne sme. Angležki razun enega
našega
■■ WĚĚĚ^M
cesarstva, so presvitli cesar merston-Napoleonovega, se čudijo in godernajo, nad ome
djala mnogim deželam
15. dan t. m. sklenili. da se ima da vek, ki je po novi njenim razglasom. Dunajski časnik „Wiener postavi na povžitek vina in m
Zeitg."
je
do 1
maj ni La prihodnj
leta
esa nalozeu, noter zadovoljin s svetom, ki ga cesar Napoleon daje Lahom, naj d loži ti. Ta odložek se radovoljni vernejo pod krilo svojih prejšnih vladarjev.
veljá za vse dežele avstrijanskega cesarstva, le za Dalma- Sicer je na Laškem vse pri starem. Puntarski narodni zbori
cijo
9
Beneško in vojaško Granico ne.
v Toskani, Modeni in Parmi napredujejo v svojem početji;
N
P
ki jih imamo nek kmali dobiti, ravno taka se godi v tistih 4 dežeiah ( legacijah), ki so se
so
naprava m i r i v n i h
nova postava :
nava in
d n ij
b e r tn i št
i
l
pravd
zad nj
or
rav- odcepile od papeževe vlade, namreč: v Bolonii, Ferari,
Raveni in Forli. Sveti oče so zatega voljo v toliko dnega posojila je za zadregi, ker ni nobena skrivnost več, da je francozki
in
ko dels t
hujši
Azijo za kupone naro
kvatre tega leta, to je, za mesec oktober, november poslanec Grammont papežu brez vseh ovinkov rekel, naj
in december na 15 od 100 dolocen.
Učiteljem ljudskih šol je zaukazano
9
nai
9
ako
dovoli legacijam sa m ost oj no vladařstvo,
V
ce
ue
9
o veliki
noči
francozka vlada zapustila Rim in rimske
jim je mogoče, hodijo poslušat konecletue preskušnje so- dežele prepustila svoji lastni osodi. Govori se
i
da
sv.
V
oce
9
sednih šol, da vidijo in slisijo, kako se drugod uci in ravna, ako se kaj takega zgodi, mislijo Rim zapustiti in v Španii in kar zapazijo dobrega, po tem posnemajo.	pribežališča iskati. Zastran Toskane, Modene itd. pa so
n
Oest. Corr." piše: „Zavoljo tega, ker so peti batali-	spet začeli veliko govoriti, da se bo iz vseh vstajinih laških
joni razpušeni, se je poslednje dni dokaj urlavbarjev po želez-	dežel vstvarilo novo kraljestvo pod imenom „kraljestva
nici transportiralo. Odtod je postala misel, da iznova grejo	etrurskega", kteremu kralj ima princ Napoleon biti;
vojaki na Laško. Za gotovo moramo reci, da to ni res.	nekteri celó hočejo vediti, da cesar Napoleon hoče francozko
naši
Stevilo pravdarskih dohtarjev na Dunaji je Korsiko pridružiti laški zvezi, da bo potem tudi on de
za 15 pomnoženo; namesto 85 jih bo vprihodnje 100.
ležnik te zveze. Al vse to so dozdaj le govorice, ki pa se
Za tukajšne muzeje je prišlo nekoliko zlatega čedelje bolj ponavljajo. Iz vsega pa se vidi, da iz tega
Zbor v Ziirich-u počiva;
prah a iz Kalifornije; ta prah je podoben modro-černikasti meha se dolgo ne bo kruha, sipi iu se sveti in bliši, da je kaj; zlate zernja v njem so kakor šivankina bodíca, podol
vsega
sveta
oči
• V
goma spicasta.
so obernjene sedaj v Biaric, kjer stanujé sedaj cesar Napoleon in kamor je imel 14. dan t. m.
Iz Tersta. Kako malo je sedaj pri nas takih ljudi
9
kralj
bel^riški
to
priti, ki je nek posrednik dogovorov zavolj
imajo dnarja in se upajo za velike
reči
kaj vagati
9
pri
laških homatij; pa tudi avstrijanski poslanec knez Metternih
čuje tudi to, da unidan pri licitaci! vin skega daca se ni je šel v ta imenitni zbor. V Biaricu se bojo po vsem tem nob eden oglasil; mestna gosposka bo po tem takem mogla sklenile važne
reči.
to rec v svoje roke vzeti. Grojzdje, ki je spomladi tako
Iz Hilana. V vsem in povsod se čedalje bolj vidi
V
se
lepo kazalo, daje sedaj tertna bolezen spet v okolici kar je
mauj vina kot lani, ker je da se Francoz hoče tù tako terdno vseliti kakor v Rimu
9 9
naši
or ©
veliko škodo napravila; francozki ofícirji si najemajo prebivališca za leto in dan in
Ze ta teden se bo spet
rojzdja nižje pri tleh, je dobro, vse višje pa je bo- jemljejo svojo družiuo le-sem.
lezen vzela.
vožnja po železnici, ki jo je vojska razderla, na Beneško
Iz Salcburga 16. sept. Strašen ogenj je žugal začela.
naši veliki cerkvi. Včeraj ponoči ob treh je začelo na več
Iz Rusije. Iz Petrograda je prinesel 13. t. m.
krajih pod streho goreti; pomoči za streho ui bilo, tudi telegraf važno novico iz Kavkaza od 26. avgusta, da so strehe čuda lepo obokane kuplje ni bilo mogoče rešiti; po- Rusi zajeli terdnjavo Gunib, Sa myla ujeli in ga v Pe-
gorelo je vse; turna pa so
oteli in tudi odznotraj ni velike trograd tirali. Sa myl je bil hraber vojskovodja gorjancov škode. 0 300 letih, kar cerkev stoji, se ne pomni še noben sila velike Kavkazije v Azii; z junaštvom svojim in bistro-
tako deleč prinesel, da
so ga ti narodi,
požar v tej krasni cerkvi. Popravljali so jo že več tednov,	umnostjo svojo jo je
in 15. oktobra bi bila imela slovesno blagoslovljena biti, kar	ki so nedavnej turško vero sprejeli, za svojega kralja in
se prigodi ta nesreča berž ko ne po nemarnosti delavcov	profeta imeli. 25 let so prelivali Rusi kri v hudih vojskah
pod streho. Sreča le, da ni bilo vetra, sicer bi bil ogenj	zoper te hribovske narode; po 10,000 vojakov so imeli
tudi bližnje poslopje cesarice Karoline in deželuega pogla- zadnje leta v teh hribih in vso svojo moc napeojali,^ da bi varstva, pa morebiti še celo mesto pokončal.	si prisvojili oblast med černim in kaspiškim morjem. Sa myl
Iz Ceskega. Iz P rage. Te dni je tukaj 26 let s svojimi četami jim je kljuboval veliko let
star skerjanček svoje življenje sklenil v tičnici neke premagali
9
ujeli, in
s tem si se vec
pridobili, kar
sedaj so ga so v Se-
rodovine, ki ga je 26 let pri hiši imela. Ta starček je bil vastopolji zgubili; zapodeni po vojski v Krimu iz prednje gotovo starašina vseh krilatih pevalic.	strani turškega carstva, so se po zmagi na Kavkaza
lz Kralj evega gradca. 20 let že ne pomnimo, vstopili sedaj za h erb et Turcii.

302
Pravijo
i
da
nasi
vladi ni nič kaj po volji, da sta
se francozki in avstrijanski cesar
kot katoliška
Brat sestro najde

vladarja
sprijaznila.
Slovenska národna pesem. Zapisal J. Levičnik.
več
Iz Nemškega. lz Berolina. Znano je, da se po krajih Nemčije nekteri zlo poganjajo, za prekucijo
Romarce gredó na romanje, V Golicjo k sveťmu Jakopu.
Pa nimam
matere
Pa drnz'ga tud noben'ga
sedanjega nemškega „Bund-a". Pruska vlada je na Se so zašle v zeleni log,
Tam pa zgubile pravi pot.
pismo, ki ga je v tem obzira poklonila stetinska depu-
da spozná potrebo prenaredbe nemske
tacija
?
odgovorila
zveze, da bo pa ze sama ob pravem
času
Tako romarce govore
na kteri se blagor Nemčije in Prusije s zapovedjo dolžnosti
pot najti znala, Romarce přežalostné:
5
Le en'ga brata se imam
Pa še za tega nio ne vem
Segel je v aržet zidani, Dal ji je belih toljarjev.
in vesti ujema. To je po pruski rečeno
»
es
jienge
wohl

aber es jeht nicht".
Tudi od avstrijanske vlade se
Da bi en človek přišel od kod Da bi pokazal pravi pot.
?
Le
na! sestrica moj
>
Za cerengo, za dotico
sliši, da je 6. dan t. m. v posebnem okoljnem pismu o tej Se komaj to izgovore, zadevi ostro besedo spregovorila, rekši, da nikdar ne bo Ze se zaslišijo stopnje.
terpela prekucijskega početja, ki je sicer še le male cimice poganjati začelo, pa bi vendar po tem takem kadaj utegnilo iz malega zrasti veliko.
Iz Rajna. Kako dobre vinske letine pričakujejo letos ob Rajnu, nam priča to, da je imenitni vinorejec Gerold 20 veder rajnskega vina stavil, da bo letošnje vino še bolje memo vina od leta 1834.
Po gojzdu pride jager zelen Jager zelen, lepo storjen.
Kaj delate tu deklice, Da ste tako preplašene?

Segel je v arzet zidani, Dal ji je zlatih rumenih.
Le, le, na! sestrica moja
Za cereDgo, za dotico!
#
Ti si sestrićica moja. Doma spod ^rada Belega.
i
Iz Angležkega. Iz Londona. Sliši se, da ste se
Me pa gremo na romanje,
V	Golicjo k sveťmu Jakopu.
Pa smo zgnbile pravi pot
V	Golicjo k sveťmu Jakopu.
Preteklo je
dvajset let
i
Kar sem bil jaz od doma vzet
angležka in francozka vlada porazumile zastran kongresa
o zadevah laških. AI laške homatije so se pri nas zdaj skrile pred tem, kar se nam je v Kini sramotnega zgodilo. Tako je rekel jager zelen,
Jager zelen, lepo storjen:
K' je bil Turk Beligrad razdjal, Je mlade nas seboj pobral.
?
(Poglej spis iz Kine).
Neka komisija je
več
časa preudarjala: kako v o
Dajte mi mlajšo romarco
jake zdrave ohraniti? in določila je, naj se vojaki vadijo Da vzamem jo seboj,

plesati, zogobiti, biljar igrati in pa druzih telesnih vaj. Srečni angležki vojaki! kaj hoče vaša duša se boljega?
Vam pa pokažem pravi pot, V Golicjo k sveťmu Jakopu
Od tistihmal več slišať ni Kako da se domá godi.
Ves čas se dobro mi godi, Le Tark domu me ne pusti.
Mol' ti za mé, jaz pa za té Pa tuď za stariše ljubé!
?
Iz Turškega. Iz Li bana se slišijo žalostné
reči.
Med Druzi in kristjani se je hud boj unel. Kaj je k
temu priložnost dalo, se
v
se
ne more za gotovo povedati. V
začetku boja se je zdelo, da bodo kristjani premagali, ko so pa Druzi od vseh straní moč dobivali, so kristjane v beg zapodili. Ostalo je obojih najmenj 20 mertvih. Hiše Evro-pcjcov so razrušili Druzi, kteri so se zvečer, ko je prišlo kerdelo turških vojakov, za selo Bet-Meri umaknili.
Iz Kine. Zlo se goljufa, kdor Kitajcom kaj verjame.
kar smo slišali, da se po prizadevanji angležke
Kje si pa deklica doma. K' si tak obraza lepega?
Jaz sem spod grada Belega Iz ene male kaj žice.
?
?
Ne bova več se vidila U pesmih le se slišala.
Sestrica žalosti omedli, Nikolj već bratca vidla ni
V
Ni
Vag
dolgo
banaske 5 fl. 33
Žitna cena
v Ljubljani 17. septembra'* 1859. (Metzen) v novem dnaiji: pšenice domaće 5 fl. 33.
turšice 3 fl. 86
sorsice 4 fl.
in francozke vlade veselejša příhodnost bliža misijonarjem
i
9
ki bojo prišli v te dezele kristjansko vero oznanovat sedaj pa nam je telegraf iz Aleksandrije 3. dan t. m. oznanil, da še celó na angležkega in francozkega poslanca so Kitajci na poti v Peking na reki Peiho s kanonami streljali; tri angležke ladije so pokončali, 16 oíicirjev vstřelili in angležkega admirala ranili. Poslanca sta se mogla verniti, ki sta berž pisala v Pariz in London, kaj imate angležka in francozka vlade od prijaznosti kitajske pričakovati.
Kitajcom se huda šiba namaka po tem, kar se je grozovitega zgodilo 20. junija angležkemu in fran coz-kemu poslanstvu na reki Peiho. To je pa bilo tako-le: Lani 27. junija so Angleži in Francozi sklenili s Kitajci
3 fl. 18.
ovsa 2 fl. 10
rezi
jećmena 3 fl. 6
prosa 3 fl. 40.
ajde 3 fl. 40.
17. septembra 1859.
Karsi na Dunaji
v novem denarji
Deržavni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami.
5% obligacije od leta 1859
5
o
v novem dnar. po 100 g. g. 68.50 nar. posojilo od 1.1854 „ 77.60
0
5°/0 metalike
± % \ 4°/
0
3%
2 'A V,
l°/o
rt
n
r>
V)
r>
yy
r> v v>
99
r> r>
Kreditni lozi po g. 100 4 % % Teržaški lozi po 100 5% Donavske parabrod-73.901 ske po g. 100 . . . 64.251 Knez Esterhazy. po g. 40 57.—I Knez Salmove po g. 40
ë
rt
96.25 124.
99
r>
99
102. 81. 40.
43.501 Knez Palfyove po g. 40 „ 35.50 36.501 Knez Claryove po g. 40 „ 37.25
14.
Knez St. Genoisove po g.40
99
v> v
36.
kupcijsko pogodbo in še več drugih reči. Po preteku enega Obligacije zemlisn. odkupa. I KnezWindischgràz.po g.20„ 24.25 leta so se imele poterdne pisma med angležko-fran-	^	^ "
(po 100 gold.)
co z ko in kitajsko vlado zmenjati. S tema pismama sta 5% dolnjo - avstrijanske g. 94.
šla letos angležki in francozki poslanec v Kino; ko pa prideta s svojimi ladijami na iztok reke Peiho 20. dan junija, začnó Kitajci iz terdnjave poleg imenovane reke
5°/0 ogerske.
• . . . „ 5% horvaškein slavonske „
72. 70.
5% krajnske, stajarske , koroške, istrijanske . „
Deržavni zajemi z lotrijami ISouvraindori
84.
nenadoma tako strašno na nje stre lj at i, da so
postřelili 478 angležkih oíicirjev in mornarjev, 14 pa fran- Zájem od leta 1834 po 250
1834petink. 1839. . . 1839 petink.
Grof Waldsteinove po g.20 „	26.50
Grof Keglevičeve po g. 10 „	14.50
Denarji.
Cesarske krone . . . Cesarski cekini . . . Napoleondori (20frankov)
cozkih. Poslancoma ni druzega kazalo kot se verniti, če , bi bili po vsem. Poslanca sta berž po telegrafu pisala
ne
svojima vladama, ktere se že pripravljate z vojsko napasti kovárně Kitajce in jih ojstro ojstro pokoriti za njih grozo vi tost.	řt
v>
99
99
99
r> 99
n
r>
99
»
r>
V)
n
r>
298. 298.
Ruski imperiali Pruski Fridrikdori
4% narodni od leta 1854 Dohodkine oblig, iz Komo „ 15.50
116.501 Angleěki souvraindori
_jLouisdori (nemški)
109.251 Srebro (ažijo) . . ,
S
j?
5? «
7i »
V
V
n
16.45 5.67 9.62 16.45 9.80 10. 11.95 9.80 19.50
Odgovorni vrednik: Dr* Janez 3ieÍW6Í8. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznife.