96. številka. o za petek 13« avgusta 1897. (t Trsta, t ftetrtek zvečer dne 19. avgusti 1897.) Tečaj XXII. „BDIMOBt" Uhaja po trikrat na teden v testih tadanjih ob torkih, 6«tvlklh ta aobotah. Zjntranje iidanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari veier. — Obojno ladanje stane: ■a jedra meaeo . f. 1.—, isvan Avatrija f. 1.50 •a trt mesec. . . 3.- . a .4.40 •a pol lata ... 8.— . , , ■» ve« leto . . , 12,- . .18— Naretnlie je plačevati naprej naredbe brez priložene naročnine M aprava ee ezlrn. Posamične Storilke ee dobivajo ▼ proda j ti ni oi h tobaka v Imtu po M avč. Uveu Trata po 4 nvć. EDINOST V 61 Oglasi ee raAune po tarifu ▼ petita; ft naslove i debelimi Arkaml ee plaćuje froator, kolikor obsega navadnih vratio 'oalana, osmrtnice in javne zahvale, do nafti oglasi itd. ae računajo po pogodb'. Tal dopiai naj ae potiljajo uredništvu alioa Caserma it. 13. Vsako pismo niort biti frankovnno, ker oefrankovana so a* sprejemajo. Rokopisi se ne vraftajo. Nasućniuo. reklamacije in oglasa sprejo« upravnlitvo ulica Molino pic« oolo hSt. .1, II. nadat. Narofinino in oglase jo pl&ievati loco Trst. Odprte reklaasa eije so prosta pifctnioe.____ /<»<• » ic , F «e mu je hipoma zazdelo slabeje in pretć mu zaklical besede: „Sedaj si moje!' II. Baron Dauvilliers je bil v salonu, ki mu je Blužil za delavno sobo. To je bil visok prostor stroge zunanjosti, popolnoma zavit v usnje in urejen s starinskim pohištvom. Od prejšnjega dne je bil kakor uničen vsled izpovedi gospodičine Chuin bejim tem načinom, da jih uničujejo politično, narodno in gospodarski. Od duševnega uničevanja do direktno fizičnega umora pa je samo — en korak. Ako bi naši nasprotniki ne bili držani po zakonih, prav gotovo bi se oni spozabljali nad nami poleg političnih tudi do direktno fizičnega nasilstva. Kako težko brzdajo svojo strast v tem obziru, kaže nam slednji hip. Gorjč nam, ako bi Nemcev, Italijanov in Madjarov ne držal za roko — zakoni Huda bi se nam godila 1 Vendar pa zakon ne more ubraniti političnih nasil* stev in v tem je zakon pomanjkljiv. Nemci in Italijani doprinašajo brez vse ovire politična nasilstva med nami in mi nimamo obrambe niti v državnih temeljnih zakonih; obrambe, ki bi nam zagotov-Ijala našo narodno last. Nasprotnik se naslaja na tem, da nam jemlje, kar je našega, da izpodriva nas in širi svoje. Za izgovor temu početju mu služi fraza, da smo »manje vredni", da se nas torej sme pokončati narodno in politično in da on s tem brani svojo narodnost. In zakon mu tega ne brani, — če tudi ne dovoljuje njegovega početja 1 Kakor koran pospešuje Turku fizični umor kristijana, tako ne morejo preprečiti avstrijski zakoni političnega nasilstva od strani naših nasprotnikov. Izročeni imo na milost in nemilost nasprotniku, vzlic vsem temeljnjim zakonom. Toda tu treba nekoliko pojasnila. Avstrijski temeljni zakoni so dobri. Ako trdimo torej, da poleg teh zakonov se vendar vrše politiška iu narodna nasilstva, je to razumeti tako, da zlo ne izvira iz zakonov, ampak iz žalostnega dejstva, da setizakoni — sosebno tedaj, kose dotikajo narodnega momenta — ne ! izvršujejo praktično, za vse jednako j in do skrajnih posledic. Nemci so ustva-' rili te naše ustavne zakone; postavili so vanje 1 tudi marsikatero lepo liberalno določbo, toda le v domnevanju, da bodo dobroto teh določeb uživali le — oni sami 1 In ker so imeli skoro ves čas j vio oblast v svojih rokah, vcepili so tako menenje o sramoti Flavije. Dasi je stvar uravnala prav pre ' vidno, daleč sezala nazaj, dejanja kolikor se je dalo prikazovala v prijetni luči, je starčka vendar skoro premoglo ; tolažila ga je jedina misel, da je zapeljivec pripravljen dati poslednje, neizogibno zadoščenje. Danes zjutraj čaka na obisk tega moža, katerega niti ne pozns, ki mu je ukljub temu iztrgal njegovo hčer. Pozvonil je. Josip je naročil ustopivšemu slugi, „pride mlad mož, tega pripeljite k meni... Za nikogar drugega nisem doma!' Sel je ob voglu kamina, mislil z bolestjo na usodo, ki ga je zadela- Zidarjev sin, str a daleč, ki niti službe nima. Gospodičina Chuin ga je opisovala sicer kakor moža. ki ima veliko bodočnost pred seboj; ali vendar kakšna sramota za rodovino, katere čast je neonoadeževana do sedaj. Flavija sama se je res pogumno obtožila, da zabrani najrahlejše predbacivanje svoji odgojiteljici. Po tem mukopolnem odkritju je ostala v svoji sobi, ker se je baron branil, jo videti zopet. Predno jej odpnsti, mora sam spraviti sramotno zadevo v red in je za to že storil potrebne korake. Ali njegovi lasje so popolnoma osiveli in glava se mu je tresla uprav kakor starčku. .Gospod Nantas" je naznanil Josip, Baron se ni dvignil. Samo glavo je obrnil in ostro pogledal bliže stopivšega Nantaaa. Ta je bil o namenu avstrijskih zakonov tndi v one, ki so poklioani v prvi vrsti, da bi izvrševali te zakone za vse jednako — v naše državno uradnifltvo. Od todi prihaja, da se ne vrše ti zakoni in da so politiška in narodna nasilstva mogoča vzlic zakonom o ravnopravnosti. Ako se hočemo torej obdržati ob sedanjih okolnostih, boriti se moramo v prvi vrsti sami za svoj obstanek, ker toliko nam že dovoljuje zakon, da se smemo braniti. Zanašati se moramo na svojo moč, samostojno. Sklicujemo se pač lahko na ustavne zakone, ali gorjć nam, ako bi položili roke križem na hrbet in gledali odprtimi ustmi, kedaj nam prileti naša prava — od zgoraj. Sami, v prvi vrsti sami se moramo osamosvojiti in si zagotoviti svoj obstanek 1 Nam se je zanašati na svojo moč, da z isto premagamo nasprotne ovire. Kajti, kakor rečeno : zakon je sicer dober ali zadržan je na rokah in nogah. Za našo bodočnost je morda celo dobro tako, da smo prepuščeni sami sebi. To utrja značaje. In ponosni bi smeli biti, ako bi brez posebne podpore od strani zakonov dovršili veliko delo: osiguranje svojega narodnega obstanka. In to dosežemo lahko, ako nismo slepi, ako boderao iskali pravih sredstev, in ako se bodemo posluževali teh aredstev na pameten, primeren, praktičen način. Torej: pozor! Na nas samih je, da izpoznamo pravo sredstvo iu se poslužimo istega! Prva in glavna zahteva je: da ai vzgajamo narod tako, da bode znal sam zahtevati svoja prava v vseh strokah javnega življenja. Ako bode n. pr. ves narod neizprosno govoril le v svojem jeziku na vseh c. kr. uradih, ako bode neizprosno doslednostjo ulagal le slovenske spise, putem smo prepričani, da hitreje, nego bi si mislili, pridemo donarodne jednako-pravnosti, tudi če ne bi imeli niti jednega zastopnika na Dunaju. Na« pameten dovolj, da se ni udal svoji želji ter si ku-; pil novo obleko. Kupil si je dolgo suknjo in hlače, I oboje še precej črno ali že znatno ponošeno, in to j je storilo, da je zuuanjost njegova kazala ubogega, i vendar na Čistost pazljivega dijaka, ki ni prav nič i spominjal na pustolovščine. Obstal je sredi sobe, ' raven, vendar kar nič ponižen. „Vi ste torej, moj gospod", jecljal je starec. Dalje ni mogel govoriti, prevzela ga je razburjenost iu bal se je, da bi ga ta predaleč tirala. Čez nekoliko časa je dejal jednostavno: „Vi ste zlobno ravnali, moj gospod !• In ker se je hotel Nantas opravičevati, ponovil je s povdarkom: »Zlobno ste ravnali, da, tako je... Nočem vedeti prav ničesar in vas prosim, da opustite vsaki puskus, ki uaj bi razjasnil stvar. Cel6, ako bi se bila moja hči obesila vam za vrat, bi bil vaš zločin isti... Samo tatovi in roparji se na tak silovit način urivajo v družino". Nantas je povesil glavo, baron pa je nadaljeval : .Zagotovili ste si na najložji način doto, na-stavili ste past, v katero ste se morala ob jedoem ujeti oče in hči..." .Dovolite, gospod baron", ga je ustavil mladi mož, v katerem se ie začel oglašati ponos. (Pride še.) sprotno p« ostane prazen res trud poslancev, pol. društev in glasil, dokler ne bode narod sam zahteval svojih pravici Nsrod nora zaklicali: Tako koče m, tako bodil Odločnost treba vcepljati v tile naroda. Nočemo priporočati političnega in narodnega naail-stva, kakorinega zagreiajo naši nasprotniki, vendar pa bi želeli, da bi se naši ljudje malo »zgledovali na njih — odločnosti, brez obzir-n o s t i i n p o 2 r t v o v a 1 n o s t i. V tem pogleda je jako poučno poročilo, ki i je je nedavno priobčil neki avstrijski nemški list: I •Dne 14. julija 1897 po Krista je bilo t Jani, ! mestecu v nemškem cesarstvu, glavno zborovanje nemškega šulvereina, katerega se je udeležilo veliko število N e m c e v iz Avstrije. Na tem zborovanju je podal glavni tajnik društva pregled „plodonosnoga" delovanja. V tem pregledu pravi, da se je v 16 letih društvenega obstanka poslalo avstrijskim Nemcem eden in pol milijona, v zadnjem letu pa 53.000 mark, da se je to leto v Avstriji uknjižilo na šole 20.000 mark in da to društvo najveći del svojih dohodkov pošilja v A v« stri j o". Kje ho torej meje nemškemu cesarstu? Iz šulvereinovih pregledov o n d i — kjer ni več Nemcev t To je način vojevanja naših političnih nasil* nikov, ali ga je mogoče videti razločneje 1 Tu vam ni niti besedice ni o zakonih, ni o zaščiti od gori, ampak v kratkih besedah je povedano : d e 1 a li smo in dosegli vspehov. Slovenci 1 delajmo tudi mi 1 Žrtvujmo tudi mi 1 Navajajmo naše ljudstvo, da bode samo in z veseljem delalo za svojo bodočnost! Najnesrečneji politiki so oni, ki pričakujejo rešitve le od zgoraj. Sami si moramo pomagati. Ako bodo videli gori, da ne klonemo, da hočemo živeti, potem bodo tudi oni drugače sodili o nas in potem se bodo izvajali tudi za nas — temeljni zakoni avstrijski. DOPISI. Iz krogov poštnih ekspeditorje v. (Izv. dop.) [Zvisetfk.] Tako je nakopičil gospod dopisnik še polno drugih čisto neosnovanih in naravnost smešnih natolcevanj, ali nočem se ukvarjati podrobuiše a tako drob .arijo, če tudi je dopisnik pokazni očitno, kako rad bi mi kaj škodil na ta način. Morda me ima še bolj v želodcu, nego reorganizacijo samo. Toda spravil je vse pod vabljivo firmo »postna reorganizacija". Bog nas varuj takih reorganizatorjev. Nr>, kako si misli on reorganizacijo in kako skrbi po .očetovsko" za nas, izrazil i se je nekotč bolj jasno, nego je hotel najbrže, ko J pravi: ,Ce se torej potezajo poštarji za svoje ko- j risti, torej se gotovo tudi za ekspeditorje (sedaj i čujte!) kakor poznejše poštarje44. Torej za nas ekspeditorje vendar le ničesur. Naj ostanemo torej i vedno pri starem, stari sužnji. Sedaj naj se pa še j pomisli, kdo in kdaj postane pii nas pri teh raz j merah poštar, ako ga poprej ne — ugonobijo. ' Hvala vam lepa, g. poštar, na vaši velikodušaosti i in dobrosrčnosti, ki jo čutit.j do na*! Suvč, kdor j postane po kaki mili osodi gg. poštarjev kolega, temu naj se tak• ij odpre nebo, naj postaue naenkrat iz sužnja gospod. Wste, da rayno isti so potem navadno najhujši okrutneži; to čujete povsod ; ■ed priprostim ljudstvom. In ravno to naj prena- j redi reorganizacija! Reorganizacija nai da vsakemu i samostojnost in naj uvede v našem delu natančno : določen red. Potem bode konec tudi vsake okrut- 1 vesti. Če nam pa skupno priborite nekaj veče plače, nego so odmerjene do sedaj, potem pa tudi j zaslužite častno diplomo. Druge naprave pa le pustite pri miru! Jih imajo že drugi mojstri v i rokah, uego sva mi dva! In ravno zato, ker je to j orjaško delo, ne potrebuje krparjev. Tudi o tistih preklicanih jednotah se ne bo- j deva mnogo pričkala. Če tudi bi utegnil imeti kdo i to točko v vašem dopisu za jako važno in stvarno. Jaz sem navajal že zadnjikrat le nekako satirično iste pikantne številke. Sevć, g. dopisnik se mora poprej vsaj toliko sprijazniti z reorganizacijo, da i vse naredbe prečita vsaj jedenkrat in vsaj nekoliko pazno, kar gotovo še ni storil do sedaj. Kako tudi, ko mu vsa stvar tako mrzi 1 Dragi g. poštar, reorganizacija skrbela bode in mora (ne pa, kakor si želite vi in tovariši), da bodo moči sistemizirane po delu. Delali boderao vbi, zapamtite si : vsi po redu. Kakor se vidi iz vašega članka, tudi Vam plača ni zadaja reč, dasi očitate meni — ko vam zopet nisem dal povoda sa toni nstmeno in pismeno — da „takim ni nikoli dovolj plačila*. Ker vam ni zadaja skrb, kakor sem rekel, plača, imeli bodete po reorganizaciji odprto mnogo lepšo karijero, uego jo imamo sedaj. Zakaj bode pa uveden avancement? Vidite, kakor marljiv in vnet poštni organ postanete lahko ie kedaj takozvani visi poštar! In Če vam ne bode všeč na jednem kraju, pomagali si bodete lahko na kako drago boljše mesto. Toda, sprijazniti se morate poprej a 'premestitvijo. No, vi kakor ven in ven trezen in razumen mož, se vendar ne bodete bali bolj §. suspenzije in disciplinarne komisije, nego pa današnje službene pogodbe (Dienstvertrag), s katero ste tako rekoč dušo in telo zapisali si. direkciji. Strogo pa pravično, to je po mojem menenja čisto prav. Torej clara pacta boni amici I A ue mislite, da vam bodem se katerikrat odgovarjal na take lapalije ter nadlegoval cenjene čitRtelje tega uglednega lista. Oprostite še za danes, g. urednik 1 Iz vipavsko doline. (Izv. dop.) Bralno in pevsko društvo ua Brjah je imelo due 8. t. m. svojo prvo veselico, katere se je udeležilo okoli 1500 oseb. Kolikor je nam znano, ni bilo do sedaj nikjer na Goriškem veselice, ki bi bila obiskana tako mnogobrojno kakor omenjena. Za reklamo je bil poskrbel nekdo iz Rihembeiga, ki se je po svoje goreče spominjal novoustanovljenega društva. Treba bi bilo mu poslati venec z napisom: .Priznanje zaslugi" in se mu priporočiti za nadaljno reklamo. Med veselico in na plesu je svirala vrla prvaška godba ; pel je pa mešani zbor iz sv. Križa pod vodstvom svojega neutrudnega in vsestransko delavnega pevovodje, g. Petra Medvedščeka. Vse pesmi so se pele v popolno zadovoljnost občinstva, ki je prav živahno ploskalo. V pozdravnem govoru je govornik slikal z živimi besedami potrebo in veliko korist društev, v katerih se izobražujemo in napredujemo. Rekel je, da moramo goreče ljubiti svoj narod, se boriti za njegove pravice ter pridobljene varovati; ne smemo pa sovražiti ljudij diuzih narodov zaradi njih nam ptujega jezika in žnjirai pretrgati vsako skupno in združeno delovanje. Vsi narodi imajo nekatere skupue potrebe in nadloge, za katerih odstranitev ti\iba se boriti združeno. Narodi naj postanejo bratje, ki si v nobenem obziru ne kratijo pravic in lastnine ter pomagajo drug druzemu. Naloga prihodnjega stoletja bodi, delati na to, da se narodi pobratijo. Govoru je sledilo živahno odobrovanje. Igri: „Berite uovice" iu „Pravo janaštvo6 ste se prav dobro predstavljali; le*škoda, da se je govor preveč izgubljal v ozadju odra, prepre-ženega samo s tanko tkaniuo in vsled tega celo bližnji poslušalci niso razumeli vsega. Igralci naših narodnih društbv naj posebno pazijo, da igrajo kolikor je mogoče spredaj odra in da glasno govor6. Posebno zanimive so bile redne in proste telovadne vaje prvaškega .Sokola*. Kaj lepo je bilo videti, kako so ti dobro izučeni možje in mladeniči telovadili po taktu godbe. Take vaje res budijo in večajo spretno in lahkotuo kretanje , one krepčajo telo, navdihujejo pogum io zavest telesnih močij; one vzbujajo in krepijo zavest, da je treba delati se združeni ca i močmi in da je v združenem delu velikanska moč. Posamezen, sam za se živeči človek je podoben kapljici vode. Kakor pa iz po-samčnih kapljic nastajajo studenci, potoki, reke in veletoki, ki gonijo mlino, razne stroje, nosijo ladije itd., tako je tudi s posamičnim človekom in z organizovauo človeško družbo Sokolska društva so re-i vredna naše posebne dohroliotnosti. Želeti je, da bi vrli Sokoli večkrat nastopali na veselicah in tako gojili ljubezen do res lepe sokolske telovadbe. Sa nekaj je iznenadilo nas udeležence omenjene veselice. Čudili smo se izvrstni postrežbi, kakoršne ni^mo pričakovali o toliki množici, ko se ni moglo vedeti naprej, da pride toliko ljudij. Take skrbne postrežbe ne dobimo niti v mestu. Hvaležni smo vrlim in izglednim brejskim rodoljubom, pa tudi zavednim Križanom in prvaSkim Sokolom, da so nam priredili tako izborno veselico; posebno hvaležni smo pa tudi velespoštovani gospi udovi Vin-cer»ci Terpin v Kasovljah, ki je odstopila svoje prostore za to krsmo veselico. Če pomislimo, da je nekdo zelo majal jezik in trgal poplate v namen, da bi se ne dali društvu prostori za namero vano veselico, izreči smemo tej značajni gospej svojo popolno spoštovanje, dotičnemu pa nekaj popolnoma nasprotnega. Dobro naj pazi, kaj dela. Če bode sejal veter, bode žel vihar. Mi smo svobodni ljudje, ki se oe pustimo voditi na vrvi od nikogar. Mi oe potrebujemo iu aočemo varuhov v naših lastnih stvareh, posebno takih ne, ki ovirajo narodni napredek! Politiftke vesti. V TRSTU, dne 12 »vgusta 1897. No, torej ? 1 „Triester Zeitung" od mino-lega torka piše zopet — kakor vsako toliko —o položaju v Avstriji. Dandanes seveda ni mogoče pisati o notranji politiki avstrijski, ne da bi govorili o prepiru med Nemci in Čehi. Člankar „Trie-steričin" se veseli na novem posknsu za spravo in pristavlja povsem umestno, da nsoda vsacega poskusa za spravo je odvisna od tega, kako sti razpoloženi dotični dve stranki, kateri naj bi se sporazumeli. In tudi to je gola resnica, kar pravi „Triesterica": da je sleherni tak poskus smatrati ponesrečeni«, ako jedna ali druga obeh strank zahteva to in ono že v naprej ter izjavlja, da drugače ne stopi v razpravo. Gotovo je tako. No, torej? Kdo je obsojen s tem ?! Mar ne Nemci, ki zahtevajo, da se odpravijo jezikovne naredbe, predno se prično pogajanja?! Ako hočemo prav presoditi, kako krivična je ta zahteva, moramo pomisliti tudi na možnost, da se razbijejo tudi bodoča pogajanja. — V lep položaj bi zašli Čehi, ako bi se poprej odpravile jezikovne naredbe! Zapravili bi na lahkomiselni način še to pridobitev, ne da bi dobili kako nadomestilo. Zato je zahteva Nemcev taka, da Čehi ne morejo privoliti v isto. Kdor Btavi take zahteve za spravo, ta kaže le, da sprave — noče! Nadejamo se torej, da je tudi „Triesterica" uverjena sedaj, kje da ni prave, ali prav za prav nikake ,dispoz!e,ije za spravo". O tej dispoziciji Nemcev govori nadalje dejstvo, ki je navaja tudi „Triesterica" v istem Članku: dogodbica z onim Rodnim adjunktom Mal-^j^m, ki je o zadnji vodnji katastrofi v Trutnovu rešil nič manje nego 33 — nemških življenj ? Ker pa je Maliy Čeh, so ga — tako pripoveduje namreč naš nemški list — razni nemško - nacijonalni list ometavali — z gnilimi jajci neslanih dovtipov, so ga zasramovali za njegovo velikansko delo v službi, človekoljubja..... No, torej?! Do kakega zaključka moramo priti ? Menda le do tega, da le Nemci nočejo mira in sprave, in da le fanatično nemško časopisje noče, da bi človekoljubje moglo slaviti svoje triumfe. Kajti to rečemo lahko, da med nami ni ljudij, ki bi še zasramovali onega — in naj je Turek ali Kitajec — ki je z nevarnostjo za lastno življenje rešil toliko in toliko človeških življenj! Vojaško posvetovanje. Na Dunaju bode pred odhod ni Nj. Veličanstva, kakor se od tam poroča, vojaško posvetovanje, h kateremu je pova« bljenih več vojaških poveljnikov. Cesar Viljelm na Ruskem. |Danes je cesarska dvojica nemška ostavila ruska tla. Včeraj so bile v Krasnojem selu velike vaje ruske konjice. Potem je bil sijajen obed v Petrovem dvoru. Car Nikolaj je v nemškem jeziku napil časnikom nemške vojne mornarnice, c^sav Viljelm pa ruski mor-narnici. Na večer je bila zopet sijajoa razsvetljava v Petrovem dvoru. Na st.otisoče ljudi je prišlo gledat ta k asni prizor. Niti gibati se ni bilo mogoče na vrtu. Različne vesti. Odbor polit, društva .Edinost" bode imel svojo sejo jutri zvečer ob 7. uri. Ker bode sklepati o stvareh, ki se tičejo vseslovenskega shoda v Ljubljani, prosimo odbornike, da se polno-številno udeležć te seje. Pro domo. Nekdo nam je odgovoril te dni ozirom na naše tožbe da slovensko občinstvo vse prerado čita .Piccolo44. Ljubi prijatelj nam je poslal jako jednostaven in priprost nasvet, kako od-pomoči temu zlu. Pravi namreč: „pišite tudi Vi kakor .Piccolou 1 Poročajte o vsem, kar sa je i zgodilo*. * Lep in — o tem smo uverjeni — tudi dobro miiljen nasvet to, vendar ga moramo odkloniti. Gospod prijatelj in svetovalec naš je menda pozabil na razliko v namenik „Edinosti* in .Piccola*. Ta poslednji liat je zasnavan v umazano židovsko Ipekulacijo, kajti njega gospodar je pravi Žid in zato mu tudi najbolj prijajo umazana sredstva in zato prinaša tudi — vse 1 Čim bolj nmazano je, kar se je „zgodilo', tem hlastneje skoči po njem „Piccolo* ; kolikor bolj nmazano je perilo, tem rajši je pere na javni ulici .Piccolo'. To se pravi vzbnjati v ljudstvu slabe nagone in kvariti ljudstvo. In de posebno tista drobna poročila o pikantnih sodnih razpravah, v katerih nastopajo življi, ka korinim se pošten človek izogiblje že od daleč t To je strup. In gola resnica je, da taka poročila pogubno uplivajo v nravstvenem oiiru, zlasti na mladino; gola resnica je, da je — sosebno po velikih mastili — marsikdo postal zločinec le vsied takega berila. .Piccolu" ni de tega. Vzgojil si je svoje občinstvo s pokvarjenim nkusom. On ve, kaj u-gaja terru občinstvu. To prinaša, ker ve, da tako najlepše vspeva njegova židovska špekulacija. Špekulacija s pokvarjenostjo. Na tako nižino ne sme zlezti „Edinost*. Ta list ima druge namene. „Edinost" se ni zasnovala iz špekulacije, da bi gojenjem škandalne kronike delala dobre dobičke, ampak zasnovala se je, da vzbuja narodni čut med ljudstvom, da poučuje ljudstvo in je pripravlja na vspešno borbo za pravice naroiia. Ta cilj nam je pred očmijr prvi vrsti. Seveda je še mnogo ntdostatkuv. Mi smo zadnji, ki bi hoteli tajiti to. Tudi mi se motimo lahko, kakor vsakdo drugi, ker urno — ljudje. Ali, ako kedaj zgrešimo pravo pot, zgodilo se je to le v dobri veri Namen pa je vsikdar le ta, da služimo glavnemu cilju, radi katerega je bil zasnovan ta list. Žal nam je — odkrito žal — ako ta ali oni ni zadovoljen z našim listom. Hvaležni smo tudi vsa« komor, ki natn prihaja dobrini nasveti. Ako le mogoče, se bodeno ozirali na iste. Toda to bodi povedano odkrito in lojalno: tako, kakor piše „Piccolo", ne bodemo pisali nikdar! To je, dokler sedanjo uredništvo nosi odgovornost pred slovenskim svetom za to, kar je v listu. Nikdar! Kajti uverjeni smo, da slovenstvo tržaško bi bilo kmalu kraj narodnega propada, ako bi mu dajali .Piccolo ve" hrane. Kdor si želi fitiva, ki bi mu sege-talo živce, dobro, pa naj čita — „Piccolo", Nam )d sicer odkrito žal, ako smo Čuli, da nam je odpadel le ie len sam čitatelj ali ni to obžalovanje ne moje premeniti naših utrjenih nazorov o tem, kakovo gradivo naj prinaša slovenski list v Trstu. Še nekaj nam je opomniti. Nekateri naši ljudje govore radi: liat naj se bolj razširi, da bode imet već gradiva, potem ga bodemo že podpirali radi Paidon, to se nam zdi tako, kakor bi kdo pri repu naprezal konja. To ui piava pot. Povsem krivo je zahtevanje, da naj se list razširi poprej iu potem da ga bo !e že polpiralo ljudstvo; ampak jediiio prav» pot je ta: ljudstvo nuj podpira list, da se bode mogel razširiti! 1 Seveda jako ko-modno je to: zahtevati Ie od drugih, da bi delali čudeže 1 To nam je bilo na srcu že dlje časa. Žaliti nismo hoteli nikogar. In verujejo naj uam naši čestiti čitatelji, da nisuio pisali tega radi sebe, ampak le radi sivari, svete slovenske stvari. Tem nazorom ostanemo zvesti. Ako pa meni sloveu*ko ljudstvo v Trstu, da je potrebno, da krene naš list na druga pota, potem bodemo vedeli, kaj nam veleva dolžnost, in čitali uodemo potem kar uouo pisali — d rug il Mastni svet tržaški ima nocoj s?oio XX. javno a^jo. Na dnevnem redu je med drugim zahteva delegacije po dodatnem kredilu v conto corrente za leto 1897. Potovanje našega cesarja. Naš cesar biva zopet v Išlu. I*. Išla nameravata cesar in cesarica odpotovati na karsko jezero v južnem Tirolskem. Dne 31. t. m. se Nj, Veličanstvo vrne zopet na Dunaj in se poda takoj na velike orožne vaje, najprtj v Bistrico, potem v Totis Nato bodo sledili lovi v baraoskem komitatu v družbi nemškega cesarja. Dne 20. septembra pride cesar v Budimpešto. Rumunska kraljeva dvojica dospe dne 12. ali 13. t. ra. na Dunaj poaetit našega vladarja. Nadvojvodlnja Štefanija prišla je mino'.o soboto v Meran, kamor je njena hči nadvojvodinja Elizabeta došla Že dan poprej od karskega jezera. V nedeljo •ti odpotovali nadvojvodinji v trafojski hotel, kjer ostaneta več tednov. Najvišja zahvala. Presvetli c«sar je dal drnžbi sv. Cirila in Metoda sporočiti Svojo najvišjo zahvale na izrazu udanosti povodom občnega zbora. Doneski za moiko podružnico drulbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Veleitovani rodoljub g. M. V. Živic, inženir v Trstu, je daroval 100 kron, to je polovico odmerjene mu nagrade za inženirska dela na družbinem poslopju pri Sv. Jakobu. Go?p. Josip Weutz je daroval po g. dr. Ji. Pretneiiu iztirjano tirjatev v znesku 49 kon 20 stot. Na izrek sodnega omizja je plačal narodni grešnik v Lukševi gostilni za besedo, ki mu je .ušla" 1 Kr. Slovenke iz cerkve starega sv. Antona so darovale 4 krone 10 stot g. D. Godina je nabral o otvoritvi „Čitalnice* v Škednji S gld, O biškupu Stro8smayerju Iz Rogatca na Štajerskem, kjer se mudi sedaj Strossmayer, prihajajo vesti o slovečem škofu, ki navdajajo z radostjo vsacega Slovana, ki jih daje. Piše se, da je najpopularnija oseba med rogaškimi gosti dijakov-ski biskup, ta veliki dobrotnik človeštva iti osobito naroda hrvatskega. Starost 88 let da ni pustila na njem skoro nobenih sledi. Zdrav je in čil in kdor gs vidi, kako koraka možko in vznešeno, misliti si mora, da je biskup star komaj petdeset let. Njegovo duševno obzorje, njegov spomin in njegov zdravi humor pa briše celo od petdesetih mnogo strani. V družbi je StrossmMyer linbeznjiv in zgovoren ; vsakdo si le želi jedenkrat govoriti ž njim, ali ga slišati — čaroba njegovega orjaškega duha je tako velika, da drži vse v svojem močnem objemu. Bog ga obrani tega velikega Slovana še dolgo let v tolažbo narodu hrvatskemu in slovenskemu t Oko za ok6, zob za zob! „Slovenski Narod" z dne 11. t. m. jako krepko izraža načelo, da je političnemu nasprotniku treba pokazati, da se ga ne bojimo. Celjski prireditelji da so se vedli vse preveč plaho, kar je vzbujalo v nasprotnikih še več poguma. To je resnica, ki se že kaže pri psih. Ako pes vidi, da se ga bojiš, prav gotovo te popade ; nasprotno je, ako se ga ne bojiš. To leži že v naravi. Da bi mi pokaaa'i nasprotnikom zobč, pri tem pa bi se vedli, da on vidi, da spoštujemo svojo narodnost, tedaj bi bilo vso drugače. Ako pa nasprotnik vidi le premnogokrat. da nam ni na naši narodnosti kdo ve kako ležeče, tedaj on smatra vse naše prizadevanje za komedijo in bije šale z nami. Zato moramo reči, da več škodujejo naši stvari oni ljudje, ki se iz „posebnih ozirov" na nasprotnika ved6 bojazljivo, ali li še cel6 prezirajo svojo narodnost, nego pa najhujši politični fanatik z nasprotne strani. Zatorej proč z bojaznijo! Nastopaj;*o pogumno, a dostojno! Dosledno, a nikogar žaljivo. Le tako more dobiti nasprotnik pred nami rešpekt in se umikati v svoj šotor nazaj. Ta nasvet pa ne velja samo za periferije, temveč ne malo tudi za središče 1 Svetovati je vedno lože, nego izvajati praktično dani nasvet. Povsodi nas zasramujejo. Minole sobote se je peljalo nekaj Barkovljanov v čoluu mimo kopelji „Excel.*.Ko so jih ugledali kopajoči se Ital., po velikem delu Čifuterija — jeli so vsklikati naj-grše psovke za siro». okoličani. Tako delajo pri vsaki priliki in povsodi, ako se le čutijo varne, da jih ne more doseči roka naših. To je pravo junaštvo I Ali vedeti bi hoteli, kdo — ki nepristransko sodi in reisli — bi mogel pobrati kamen in zalučati na naše okoličane, ako se tudi spozabijo iu malo raz^r^jejo ob tem večnem izzivanju ! Nemška korajža. Vse nemško junaštvo kaže se v metanju jajc, pobijanju šip in tulenju ,heul!' Čini, kakoršne zamore počeujtt; vsaki pobalin. Toda jajca, katere so metali na Slovence v Celji in na njihov .Narodni dom", padla so nnzaj na —nemško čast. Ne mi — Vi ste se omazali s temi jajci! Vi si domišljate v svoji germanski oholosti, da se na Slovana sme metati vse, ker je baje Vaminferijo-ren, toda mi menimo, da je inferljoren oni, ki se ne sramuje takega početja. Kajti Vaša sodba raz-aodenemu svetu ni merodajna, ker Vas vodi blazna strast. Ves Vaš pogum se izraža v metanju jajc in pobijanju sip, ki Vam niso storile nič žalega. Ko pa je imelo slovensko Celje svoj slovanski dan. ni?te npali Slovencem v bližino. Ako imaste zares kaj poguma, kažite ga na drug način, — metanjem jajc (mai bi si jih dali o c r e t i. bi jim več ko-ristile I — Stavec.) in pobijanjem šip a^ samo maže in diskreditira vaša nemška stvar. — Daleč sta zašli 1 — Za ušitalja, risar)« (oziroma arhitekte, inženirje ali druge strokovnjake) Na strokovni obrtno-nadaljevalni šoli za klesarje (kamenoseke) v Na-brežini je razpisano učiteljsko mesto za geometrijo, geomet. in prostoročno risanje in nank o projekciji z 6 urnim podukom na teden. Vse ure so v jednem dnevu. Prošnje je doposlati šolskemu odborn do 15. t. m. Opaža se, da ozirom na ugodne železniške zveze lahko tudi oni, ki stanujejo po mestih, prevzamejo to slnžbo, kakor 'postranski posel, ker ne zgube mnogo časa in se dobro plačujejo učne nagrade. Izlet „Slovanskega pevskega društva* v Vipavo. Te dni se vrše pridno vaje. Sosebno pa v cerkvenem retjo, kaiti cerkveni kompoziciji sti precej težavni. Izletnike opozarjamo, da točno pridejo na mesto sestanka, da bode odhod pravočasen. Sicer ne bi mogli priti v Log o določeni uri. Kolesarski klub .Sokol" v Trstu priredi prihodnjo nedeljo izlet v Vipavo. Odhod iz kavarne Commercio v dveh oddelkih in sicer točno ob 57« uri zjutraj in točno ob 1. uri popoludne. Rednik prvemu oddelku Anton Mnha, in drugemu Nazarij Grižon. K obilni udeležbi vabi odbor. Štrajki. Včeraj popolndne so imeli svoj shod štrajkujoči pekovski pomočniki. Kakor dobro znamenje nastopajočega spoznanja beležimo, da so pekovski pomočniki nekoliko ublažili svojo zahteve, stavljene pred začetkom štrajka. Popred so se menda upirali temu, da bi se plačila delavcev določala po kategoriji dela. No, sinoči so pristali na to, da se določijo tri kategorije: z 14, 13 in 19 gld. na teden, za pomožne moči pa 9, 8 in 7 gl. Nadalje zahtevajo, da one pekarne, v katerih se dela po noči, ostanejo odprte vso noč. To pa zato, da bode loža rešitev v slučaju ognja ali druge nesreče. Za Božiče in Veliko noč zahtevajo počitka 36 ur, ki naj se prične na predvečer ob 6. uri. Izredna dela je plačati še enkrat toliko. Gospodarji se snidejo nocoj v posvetovanje o teh novih predlogih. Tudi štrajk mizarskih pomočnikov utegne nehati kmalu. Diferenca med gospodarji in delavci je ta, da so prvi privolili v poboljšek mezde za 10 nČ. na dan za vsaki goldinar, dočim zahtevajo delavci, da se poboljša plačilo -/.a 10 od sto dosedanjega plačila. Več gospodarjev je baje pri volji privoliti v to zahtevo delavcev. Ali bode vojna ali ie bode? ljudje na vasi se povprašujejo: ,feaj, ali bode vojna, aH je ne bode?" Od v*eh strani se sliši to ali ono, tu kriče, tam se tep6, vojne pa le ni. Morda pa nam časniki nočejo ničesar povedati, ker se bojć, da bi nas ne vznemirili itd. Ti šmentani časniki! No, ! bodimo hvaležni časnikom, dokler nam nimajo ! poročati o evropski vojni in dokler nas zabavajo j samo s poročili o naskokih nemških obstrukcijoni-: stov na slovansko večino prebivalstva v Avstriji, t Se nahajajo sicer tudi časniki, ki radi pošiljajo v 1 svet vznemirjujoče vesti, ki radi objavljajo reči, ki ' dražijo živce. In reči moramo, da je tudi ljudij, ki j radi čitajo take prismodarije. O vojni pa jim ven-i dar le ne morejo povedati ničesar, ker vojue ni in ' je ne bode tako kmalu. Sicer se o vojni nekako rado sli ji, ako je ista daleč stran od naših uše* in le po časnikih poslušamo nje grom. Ako pa bi prihrumela z : vso svojo nesrečo nad nas, ako bi požigala naše I domove, teptala naša polja in nam uničila vse, kar imamo, tedaj bi se nam zdela vse nekako najiskrenejšo zabvalo vsem onim ki so pnH m^ii, da &e je IX. skupščina »Zaveze slov. učitfljskili društev" v Celju zvršila tako sijajno. Posebnu se pa zahvaljuje : Vrlemu krajevnemu odboru v Olju za obiln t ud, ki ga je imel za prireditev glavne skupščine; slavnemu posojilnič-nemu ravnateljstvu, na čelu mu namestniku deželnega glavarja štajerskega, pret.lagorodnerau gospodu dr S b r n e c a za prepustitev vseh prostorov v ponosni palači, v krasnem „Narodnem domu" ; pieblagoro-.inenu gospodu dr. V red k o tu, ki j'e se, da biva v duhu tega kralja precej svetske filozofije. Naj bi bilo njegovo evropsko potovanje plodonosno za njegovo državo, ko se zopet vrne v domovino. Na zdravniško postajo so priveli včeraj 20letno Josipino Z., ker jo je nekdo ugriznil v nos. Pravijo, da je bila to najbrže kaka dobra prijateljica. Poezija in proza. Neki sloveči francozki bi-jograf je dejal, da je pesnik podooeu kresnici. Kakor je ona lepa v svojem tajnostnem svitu, a je po svojem tt-le.sn neznatna muha, tako je s pesnikom. Pesnik iznenadja le, kadar se pokaže v svojem pravem elementu poezije, sicer pa je skoro pomilovanja vreden človek. Tako je uienda tudi mislil glavni urednik nekega angleškega lista, ki je svojega uredniškega tovariša trpinčil z izbruhi svojega skozi in skozi prozaiftnegi bitja tako dolgo, da je poetični tovariš ostavil nekega dne uredniško sobo in raje poginil bede, nego pa da bi pu-bode I stil še dalje teptati svoj pesniški ponos od domi-vjno ! šljavega šefa. Loterijske številko izžrebane dne 11. t. m.: Brno 26, 48, 90, 29, 28. rejie vesti* Petrograd 12. »Novoje Vreraja" ima iz Be-rolina zasebno brzojavko, v katerei se naglaša, da je prijazni sprejem uemškega cesarja na Petrovem dvoru napravil na Nemškem globok utis. Liberalni časopisi smatrajo ta dogodek za veselo znamenje, da Nemčija in Rusija saatrata nj liovo prijateljstvo za potrebno. Kronitat 12. Včeraj okolo jedne ure dospeli sti ruska in nemška carska dvojica tu sem. Po prisrčnem slovesu od princ* Henrika pruskega podali so se cesarji in cesarice na krov ot-sarske iadije „Hohenzollern", kjer so -e oaiprisrčniše poslovili. C-sarja sta se objela in poljubila, istotako cesarici. NeStevilna množica ljudstva prirejala je povsodi c»riu in njegovim gostom burne ovacije. Carigrad 12. Sultan je podaril knezu Kerdi nandu dragoceni pretar, uro ia verižico, a bolgarskemu ministerskemu predsedniku Stojlovemu Iftiharjev red v briliantih, vojnemu ministru Ivanove u O^manijev red. Knez Ferdinand je imel včeiaj dve uri tra j*jo<*i pogovor sž snltanom ; k drugemu pogovora je bil povabljen tudi Stojlov. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katere ho bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. C. in k. Vis prejaeno gospe preBtolonaslednico-udovo nadvojvodinje mr Štefanije IN _Steklenica vel)n 'JO kr. !>|{ov>nettn braoJ^vHe ii< v ta«A. Bml-V^ta. Pfioiuon, v*jesen 11 34 11 35 P&enioa i» spomlad lsf8 11'13 do 11.15 Oves aa jesen 6.06 6 09. — h/, -'.u jesen 8.65 8 57. Koruza z* september 18W7. 5.01' 502 Punica nova od 78 kil. f. 12.15-12.23 od 7» kilo. 12 2& 12 80 od 80 kil f. 12-30—12 25., o7 60 London 10 Ut. , ......119.56 TTapo'.poni .,...., , , 9.62 »O mark .......11.74 UIO itali Hr . . 45.26 -ZAHVALA, Pevsko društvo „Kolt>" se prav vcerai 102.86 102.35 123.75 101.55 367.60 119 66 9.62 11.74 45.2IS iskreno zahvaljuje: gosp. pevovodju Pižonu, g. Gaspiruziju na posojilu desk za oder, „Tržaškemu Sokoln* na istem, „Delavskemu podpornemu društvu* na posojilu svetilk in zastav, podružnici sv. Cirila in Metoda na prepusčenju vrta, gospodom Kukanju, Skrinjarju in Tavčerju na blagohotnem pomaganju pri blagajni, potem igralcem Ant. Sošiču. Pinterju, Golencu in Šmidu, ter ig-al ama Peniževi in N. Istotako se izreka zahvala si pevskim in drugim druStvom, slavnemu občinstvu in vsem, ki so blagovolili kaj pripomoči k naši veselici. Slednjič posebno zahvalo vsem onim, ki so nam naklonili pteplačila. Za pevsko društvo „Kolo* : Dolenc, predsednik. Vatovec Anton, tajnik. Špiritu* sinapis compositui ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nč. ter se dobiva jedino le v lekarni Praxmarer (Ai due Mori.) TRST - Piazza grande — TRST. Paziti na ponarejanje. R- OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOr OGOOOCOOOO OCOCOCCCOCOOOO5 ■ni il> ZL 18 Tiskarna Gutenberg i S c! flljalUa ccn. kralj. univerMitotno tiokarne „ Mtyria *.* 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVAKNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicapjo" Raztrirnl zavod — Knjigovezstvo. priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov? rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov* cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debltoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjlčnih, časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrimega (Črtarega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz olnka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika Trst, Acquedotto 35 — ARNOLDO COEN — Acquedotto 35 Trst g Lastnik konsorcij uata .Edinost''. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. ~ Tiskarna Dolenc v Trstu.