Pcsairezna številka 10 vinarjev. Mev. 244. V LlobM v M. 24. окк№ 1816. Lei8 II,iV. ~ Velja po pošti: = Za oelo leto naproj . . K 26'— *a en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 20-— za o3talo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . . K 24'— za en meseo „ „ Z'— V upravi prajeman mesečno „ 1*80 = Sobotna izdajo: = za oelo leto......K 7'— za Nomčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— • Inserati: == Enostolpna [oiiivrsla [le. шш široka in Згсш visoka ali oje prostor) za enkrat . ... pa 3 v za dva- in večkrat . . i5„ pri vec lli naiocillli primeren popns. po do ovora. ■■■ Poslano:----= Enostolpna p tltvreUpo 6uvin. Izhaja vsak dan tzv omM nedelje ш praznike ob 5. uri pop. Redna letna priloga vozni red ^ Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6 Ul. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma 8« ne = sprejemajo. — Orednlškega .elelona štev. 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v dopltarjevi nlioi ši. 6. — Račun rošine uraollnioe avstrijske št. 24.7У7. ogrske .;t>.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnišaega telotoaa št 188. Zborovanje načelnikov klubov za sklicanje državnega zbora. Dunaj, 23. oktobra. (K. u.) Držav-mozborska korespodenca poroča: K ob 41/« ure popoldne zopet pod predsedstvom predsednika zbornice dr. Silvestra nadaljevanem razgovoru so prišli: zastopniki vseh treh skupin gosposke zbornice knez Furstenberg, grof Clarn-Martinic in vitez pl. Czedilt; dalje poslanci dr. Germanu, Iukel, Pernerstor-fer, Josip vitez Pogačnik, Romanczuk, dr. Ofner, vitez Wasilko, dr. Faidutti, član gosposke zbornice vitez dr. Bilin-ski, poslanci dr. Koust. Lewickyj, Si-monovici, Seitz, dr. G. Gross, Denk, Wolff, dr. Evgen Lewickyj, dr. Petrus-ziewicz, dr. K?drior, Stanek, Mastalka, dr. Trylowskyj, Stapinski, dr. Danjpa, Fink, dr. Smeral, dr. šusteršič, dr. Hru-ban. dr. Stranskv, dr- Hiibeckmann, dr. Jager, vitez Pantz, dr. Korošec, Iro Da-szinsky, vitez Abrahamowicz. Opravičila sta se: dr. Ivčević in dr. Rizzi. Ob početku posvetovanja je zastopal grof Clam-Martinic v resolucij vseh treh skupin gosposke zbornice izraženo stališče glede vpoklicanja delegacij in predpogoje zasedanja državnega zbo ra. Nato so govorili poslanci dr. Gross, 'dr. Konst. Lewickyj, Seitz, gosposko-zbornični član dr. vit. Bilinski, Schraffl, dr. šusteršič, član gosposke zbornice Czedik, dalje poslanci dr. Smeral, Da-szynski, dr. Stransky, dr .Hruban, Per-nerstorfer, dr. Ofner, dr- Jager, Stanek, dr.Korošec, dr. Trylowskyj, dr. Hitbsch-mann, vitez Pantz, Simionovici, dr. Faidutti in član gosposke zbornice grof Clam-Martinic. Govorniki poslanske zbornice so se vsi izrekli načelno za sklicanje parlamenta. Posamezni govorniki so tudi razpravljali o predpogojih za uspešno zborovanje državnega zbora. Ob zaključku je izjavil predsednik dr. Sylvester, da predloži vladi izjave zastopnikov strank. Klic po parlamentu. Dunaj, 23. oktobra. Včerajšnje konference članov gosposke zbornice, ki se je vršila pri knezu Furstenbergu, so so udeležili naj odličnejši člani plemstva. Na predlog grofa <5ylva Tarouka j«1 bilo zahtevano takojšnjo sklicanje delegacij in pa izražena želja, naj prične takoj novi ministrski predsednik vse predpriprave' za sklicanje parlamenta. Tozadevni sklepi so bili izročeni predsedniku državnega zbora dr. Svlvestru in o njih so obvesti takoj po imenovanju novi ministrski predsednik. Naši vojni ujeioikl v iiaiiji. V *Secolo'< f5, oktobra) je napisal neki Angelo Scocchi članek, v katerem razmotriva vprašanje avstrijskih vojnih ujetnikov v Italiji in daje obenem tudi nasvete, kako bi se moralo postopati z njimi. Svetuje, da bi jih razdelili po narodnostih in po teh uravnali postopanje. Pravi, da jc eden glavnih ciljev te vojske rešitev narodnostnega vprašanja. Tudi Italija sc bori zanj, ker hoče osvoboditi prebivalstvo italijanskega jezika in ker hoče doseči svoje prirodne meje. Potem razdeli vse ostale narode na svoj način, dokler mu nc ostanejo samo še Ncmci, Madjari, Hrvati in Slovenci, Njim jc posvetil Scocchi poseben odstavek tci pripoveduje, kako i,e Nemci in Madjari sovražijo. Ampak vseeno sc vsi popolnoma enako sovražno obnašajo proli nam, in tolkli so se tudi vsi z istim ogorčenjem proli nam. - V njihovo družbo bi se moralo dati tudi Hrvate., te verne služabnike cesarjeve, te sovražnike Madjarov. Te tri narodnosti, »i trije pasji bratje brez izjeme rcl-rutiia;o vse. ljudi ter jih stavijo v siti/.':o morarhijc in ccsaij.i. Neinct in Hrvati so nnsi večni, tr-idicijonalni sovražniki. V niih deželah oridigajo duhovniki sovraštvo proti Italiji raz prižnico, kakor tudi veterani iz leta 1848. in 1859. To sovraštvo se je ukoreninilo celo med otroci in ženami, in to v taki meri, da mi sploh ne moremo razumeti. V najnovejšem času so se jim pridružili tudi Madjari. S Hrvati se mora vreči v isti koš tudi Slovence s Kranjskega, ki so večinoma besni klerikalci, to je Avstrijci in italofobi, kakor so Hrvati. Za to bando (genti), ki je osorna in surova pred malimi in slabimi, ki pa se suženjsko plazi pred močnimi in energičnimi, ne bo strogost nikdar prevelika.« Poljaki: ^bi zaslužili, da jih denemo k Nemcem in Madiarom ter ostali lepi družbi. Ampak vseeno je potrebno, da jih oddelimo ter spravimo v zvezo z agi-tacijskim odborom v Milanu, ki naj vrši med njimi propagando za edinslvo Poljske, v smislu, kakor to nameravajo sile sporazuma.« O italijanskih iredentistih podaje za Italijane jako nerazveseljivo sodbo. Za nje se je treba najbolj pobrigati, ker so bodoči podaniki Italije ter so »pripravljeni se boriti za Italijo«. Ampak vseeno: »vsi ne goje, naravno, žar tacega razpoloženja. Med njimi je dosti takih, ki so mlačni, ravnodušni in celo sovražni. Med njimi je veliko takih, ki se smatrajo bolj za Avstrijce kot pa za Italijane. Z italijanstvom Istre lahko gotovo računamo; na Tržača-ne v velikem delu, ampak furlanski in trentinski kmetje, pod vplivom duhovnikov in žandarjev, niso nikdar čutili nič za italijanstvo; med njimi je Furlanov, ki se najiskrenejše smatraio za Nemce, čeprav ne razumejo niti besede nemško.« Najdaljši odstavek po posveča Scocchi »Slovencem s Krasa«, »Slovanom iz Istre« in »Hrvatom iz Dalmacije«. Pravi; »Razen italijanskega prebivalstva prebiva onstran Julijskih alp, na otokih in istočni obali Jadrana tudi še kmečko prebivalstvo slovensko v dolini Vipave in na Krasu, dalje slovanska kmečka plemena, ki so se v raznih dobah naselila, se razlila tu in tam po vaseh in raztresenih hišicah po notranjosti Istre; in nazadnje delavci in mornarji hrvaškega porekla po otokih in ob dalmatinski obali. Vsa ta plemena bodo anektirana kraljevini Italiji in postala bodo njeni podaniki. Ni li torej absurdno, ako jih mi v Italiji smatramo še dalje za Avstrijce, pa nič ne napravimo, da jih k sebi pritegnemo in zbudimo v njih ljubezen do nove domovine. Pred nekaj časa so bili nekateri ljudje v skrbeh, da ne vznikne v naši lastni hiši slovanski iredentizem. Slovanski iredentizem ne bo vplival na Slovence na Krasu, še manj na one v Istri, toda vseeno se je treba pobrigati za ie Slovane in hrvaške Dalmatin.ee, ker imamo nekaj ujetnikov teh narodnosti tudi pri nas. ; To je mnenje tega Scocchija in tudi »Secola«, ki ta članek objavlja. Toda n:ij-bolj sta prepričana in z njima vsa Italija, da si ne žele nc Kraševci. nc Istrani. ne Dalmatinci obnovitve oblasti sv. Marka. Benečani, katerih zaščitnik je biJ sv. Marka in katerega naslediti je želja Lahov, imajo na vesti, da so vse tc pokrajine siromašne. Benečani so te pokrajine oplc-nili iu oropali. Oni so tisli. ki so napravili Istro in Kras pusta, oni so tisti, ki so posekali vse gozdove na njih. Ako sc njihova oblast nad temi pokrajinami vrne, bodo odnesli še tisto malo, kar jc danes. Nikakor pa tudi ni resnica, da bi Italijani omenjenimi ujetniki kaj bolje postopali kakor z drugimi. To st tudi ni zgodilo nasproti civilnemu prebivalstvu, ki je ostalo na svojih domovih v onih delih Primorske, katere so Lahi zasedli. Italijani co sc po teh krajih tako obnašali, da ju došel lr.s'-nik Timesa< lord Nprthcli) in njegov urednik za inozemsko politiko Steed na ta del italijanske fronte pod pretvezo vojnega poročanja, a v resnici, da sc prepriča o dejanskem položaju prebivalstva, njegovih jezikovnih mejah itd, Nacionalistične liste jc sicer to silno jezilo, ampak jim ni nič pomagalo. Človeku sc zdi, ko bere italijanske časopise, da hočejo z vso silo dokazati in ubiti celemu svetu v glavo, kako so oni in cel njih ni ,-od majhni, silno majhni in nizki. Po umom ministrskega predsednika grofa Sillrgkna. Sožalno zborovanje po f groiu Stiirgkhu v parlamentu. Dunaj, 23. oktobra. Parlamentarna korespondenca poroča; Pod predsedstvom dr, Sylvestra so se zbrali danes ob 3. uri popoldne v salonu predsedništva zastopniki parlamentarnih strank državnega zbora. Predsednik dr. Sylvcster je povzel besedo k sledeči sožalni izjavi, katero so zbo-rovalci poslušali stoje. Cenjeni zborovalci! Vse obsodbe vreden zločin nam je nenadoma iztrgal našega ministr. predsednika grofa Sturgkha. Ganjeni v dno duše obžalujemo vladanje neizprosne usode, ki je zadela voditelja državnih zadev v polni moči njegovega delovanja. Ponavljati v tem trenotku še posebej življenjsko zgodovino in politično delovanje umrlega bi bilo brezpomembno, posebno ko je v teh dneh politična in zgodovinska geneza umorjenega v ustih vseh. Ob krsti molče vsa nasprotja. Zgodovina je poklicana, da izreče o njegovi politični delavnosti svojo sodbo. Grof Stiirgkh se je udejslvoval na političnem odru kot tih državnik, strani od vsakega šuma v politiki, vedno s trdno voljo, da doseže svoj cilj. Mi, ki smo bili že leta in leta v tesnem stiku ž njim in ki smo se tolikokrat ž njim razgovarjali, poznamo grofa Stiirgkha, poznamo njegovo mišljenje, njegovo čustvovanje, njegova politična načela. Imeli smo največje spoštovanje do njega, do njegove požrtvovalnosti za državo in za v njej živeče narode, do njegove zavesti do dolžnosti in skrbnosti, s katero je opravljal državne zadeve, Odli-kujoč se s posebno prijaznostjo je kazal do vsakega posameznika v osebnem občevanju ljubeznjivo in globoko čuteče srce. Notranja razburjenja co prihajala pri njemu zelo redko do izraza in so bila v vseh slučajih obvladana z mirom in preudarkom. Zunanji utis vrlin njegovega značaja bomo ohranili vedno v najtoplejšem spominu. Tudi njegovo neumorno veselje do dela, njegova trajna pridnost, njegova požrtvovalnost bodo nam vedno kot vzgled za bodočnost. Sklenimo pa v tem žalostnem slovesnem trenutku neomahljiv skico, da bomo še trdnejše se oklenili cesarja in domovine in da bomo v zvestem dolu vztra'ali do zmagoslavnega konca.« K besedi se oglasi poslanec P e r -nerstorfer (soc. dem ponr. zbornice). »Dovolite, da izpregovorim tudi jaz r. ozirom na predsednikov govor par besed v imenu mojih strankinih prijateljev: Mi smo tem bolj obdolženi, kar je stal oovzro-čilec tega žalostnega dogodka v naši stranki. Mi smo smatrali umrlega predsednika vedno ket političnega nasprotnika demokracije, njegove politike nismo odobrava'i in smo vedno vodili boj proti niemu, toda voditi boj proti osebam po teroristični metodi. to nasproiuje soc. demokratičnim načelom ia tradicijam. Odklanjamo torej zločin političen akt in izražamo nad tragično usodo moža, ki jc vedno, naj sodimo o njegovi politiki tako ali tako, po svojem prepričanju in načinu državi z vso požrtvovalnostjo zvesto služil, naše globoko in odkritosrčno obžalovanje. Naše iskreno sožalje bedi izrečeno na tem mestu tudi njegovi družini in vsem, ki so umrlemu osebno bili hližje. Zborovanje se je nadaljevalo zopet c!) pol peli uri popoldne. Stiij-gkh nc mrtvaškem odru. Dne 23. t. m. zjutraj so položili grofa Stiirgkhc nu mrtvaški oder. Truplo leži v veliki marmorni dvorani min. predsedstvo v prvem nadstropju; marmorne slopnicc so pokrite s črnimi preprogami. Nad ki sto pri glavi sc dviga visok bronasti križ. Na oder vodijo štiri stopnice; pri vznožju stoje v štirih kotih visoki srebrni svetilniki, na katerih gore električne žarnico v obliki sveč; tudi na treh stopnicah stoji enajst svetilnikov. Ob vznožju krste leže štiri baržuneste blazine; na dveh na levici leži grofovska krona in najvišji inozemski redi; ostali dve sta okrašeni / v lil.im križam Štefa- novega reda in reda železne krone I. vrste, Na vznožju krste stoji križ z dvema svetilnikoma; na strani in pred njo srebrni kro-pilnik. Oder krase cvetlice, velik šopek vijolic in šopki drugih cvetlic. Na najzgornej-ši stopnici leži črna kovinasta krsta z bronastimi okraski. Zgornja stena krste je steklena; rajnik se dobro vidi. Grof Stiirgkh je oblečen v uniformo ministrskega predsednika; okrašen s trakom k velikemu križu Štefanovega reda. Obraz ni spačen; jasno se razločujejo rane. Pol krste krasi spodaj zelo fin pajčola.i belih čipk, ki so nameščene s črnimi čipkarskimi I okraski. Na strani stoje palme do sten. Vence neprestano prinašajo. Dopoldne je bil vstop dovoljen. Grof Stiirgkh. Pogreb. Cezarja pri pogrebu 24. t. m. bo zastopal generalni polkovnik nadvojvoda Leopold Salvator. Ob tričetrt na 3. popoldne 24. t. m. bo prvič blagoslovil mrliča vrošt Dittrich. Z ga-la vozom, ki ga bo vozilo šest konj, bodo prepeljeli mrliča v cerkev sv. Mihaela, kjer bo kardinalnadškof dr- Pfiffl z veliko asistenco blagoslovil mrliča; pogreb bo šel nato na južni kolodvor. Zvečer ob 10. uri 40 minut sc bo odpeljal vlak po južni železnici v Obrajno; pokopali bodo Sturgkha jutri ob 11. dopoldne. Pogreba se bodo udeležili vsi službe prosti generali in štabni častniki na Dunaju. Dalje bo poslal vsak nadomestni bataljon armade in deželne brambe in 1. bataljon pešpolka št. 99. enega stotnika in enega subalternega časinika k pogrebu. Iz Gradca bo vozil v sredo posebni vlak v Obrajno. Odpeljal bo iz Gradca ob 9. uri zjutraj. Dohod v Spielfcld ob 9. uri 55. minut, cdhcd ob 10 uri 1 minuta, dohod v Obrajno cb 10. uri 55 minut. Odhod vlaka iz Obrainc ob 12. uri 27 minut, dohod v Spiclfcld ob 1. uri 23 minut, dcliod v Gradec ob 2. uri minut popoldne. JI t. Friderik Adler so obnaša v zaporu popolnoma mirno, tudi mod zaslišanjem jc bil miren in je stvarno odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Vtisa, da bi bil nor, nc napravi, pač pa, da jo prenapet človek. Glede na podrobnosti se obnaša tako. kakor ga vest nič ne peče. O dr. Frideriku Adler ju piše v soc. dem. »Vonviirtsu« Stamp-fer: Fric Adler ni bil nikak pobič, a bil je bolan mož, ki se jc duševno zgrudil vsled nalog političnega dela v težkem časi', ki jim ni bil kos. Znunkmo njegovo dejanje ga je izločilo iz naših vrst. Oče zaprtega dr. Friderika Adlerja dr. Viktor Adler, je prišel 22. t- m. v policijske zaporo, kjer so mu dovolili, d» jc smol govoriti s svojim sinom. Morilca boelo izročili deželnemu r.odiscii, kjer bo zaprt skupno z drugimi kaz-nenci. Dr. Adler med ruskimi socialnimi revolucionarji. Ko jc dr. Friderik Adler Študiral v Švici, jc zašel v kroge ruskih socialnih rc-voiucionarjcv. Adler sc jc sicer oženil z Rusinjo, ki je pripadala tem krogom, a pristaš te slrvjc ni bil. Politika ga jc vedno mi';p.laj ko bi bil lahko posuil docent v Švici, je popustil vedo in sc jc popolnoma posvetil politiki. Vrnil so ie na Dimni, kicr so ga pridcUli tajništvu socialno demokratke stranke. Protislovje njegovih nazorov 7. nazori stranke se je poojitrilo, ko jc izbruhnila svetovna vojska. Friderik Adler jc pripadal Zinnnervvaldovi smeri; stranki je vedno očital, ker je prevzela del odgovornosti na obrambni vojski. Posebno ni mogel preboleti, ker so se prekinile mednarodne socialnodemokraške zveze, za katere se jc toplo zavzemal. Na nekem shodu zvečer pred umorom se mu je moralo zjasniti, kako stoje stvari; a takrat pač še ni sklenil, da bo umoril Stiirgkha, ker si je kuoil še v soboto vstopnico k večerni predstavi v operi. Za umor se je odločil najbržc šele zadnji trenutek. Friderik Ad-lcr jc ojstro nasprotoval, da bi sc udeležila njegova stranka shoda glede na sklicanje parlamenta, ki je bil prepovedan, ker jc sodil, da bi bila preveč izrazila mir med strankami, katerega je sovražil. Svojo ženo in otroke v Švici je bil od. Adler obiska! šele pred nekaterimi tedni. Na Dunaju je zajtrkoval navadno dema; v svojo pisarno je šel proti 10. uri doooldne; kosil jc navadno pri sorodnikih. Tudi v soboto je dopoldne preživel ponavadi. Le opoldne po 1. uri je prišel v stanovanje svoje postrežnice, kateri je rekel, da je pozabil vzeti s seboj ključ svojega stanovanja, česar prej še ni nikdar storil. Šel je potem naravnost v hotel. Kdaj je vzel revolver s seboj ni znano. Morebiti se je šele odločil na zločin, ko je zahteval ključ. Nemiren pa ni bil nič; resen in miren je bil, kakor vselej, kadar je govoril s strežnico. Dr. Friderik Adler kot vojak. Dr. Friderik Adler jc bil pri prebiranju koncem leta 1914 potrjen. Pri posebni preiskavi, ki so jo izvedli, ker je napovedal srčno bolezen, prvotno niso našli, da bi bilo dano objektivno stanje napovedane bolezni. Pozneje so se pa pojavili znaki srčne bolezni; preiskali so ga Šc enkrat na zdravilišču docenti dr. Kaufman-na. kjer je bil dolgo časa. V zdravniškem izvidu se navaja, oa je bil vsied srčne bolezni mladi mož pred leti več časa v Nau-haimu. Vsled tega' izvida so predstavili dr. Adlerja superarbitracijski komisiji, ki je izjavila, da ni sposoben služiti pri vojakih. Pri bodočih prebiranjih glede na ta izvid ni bil več potrjen. V Švici so dr. Adlerja tako poznali, da so ga nameravali iz Švice iztiraii. Švicarska brzojavna agenti ira poroča, da je veljal dr. Adler v Curihu kot екза!--.lir^ijk in prenapet človek. Pred osmimi leti ,j£o ga nameravali zaradi njegovega dclo-.£varjja izgnati iz Švice, a so pozneje izgon •jjpreJfJicali. , 0 Dr. Fric Adler v Gradca. m * Kakor poroča »Tagespost« je bi! na-0|paqalec dr. Adler 16, oktobra v Gradcu "'in jc imel v krogu radikalne sccijaldemo-kraške struje znanstveno predavanje o do-"'gođlfih v soc. dem. stranki na Nemškem in o vojski. Preiskavo proti dr. Fric« AdJsrju '4'odi voditelj državne policije policijski 'svcBiik Schober. V ponedeljek so policii-' ski uradniki, ki so izvedli v napadalčevem ■'"staTfbvanju hišno preiskavo, pregledali zapl?r/ien materijah Drugo Adlerjevo aslišanje, Dunaj, 23. oktobra. t'K- u.) Danes večer je v varnostnem oddelku zaslišal deželno sodni svetnik dr. Jakob drugič dr. Friderika -Adlerja. Najbrže jutri bodo izročiii dr. Adlerja deželnemu sodišču. Zaslišanja v Švici radi Slurgkhovega umora. Dunaj, 23. oktobra. Avslro=ogrska vlada bo naprosila švicarske oblast!, na; zaslišijo liste oseke, s kaierirai je obcevai dr, Adler svojžas v »vini. svojo službo, sem vzel pritrjujoč na znanje in odvežem istočasno zgornjeavstrijskega namestnika tajnega svetnika Erazma barona pl. Handla od vodstva Mojega notranjega ministrstva za čas Vašega dopusta, izražajoč mu popolno priznanje za njegove zasluge na tem mestu. Dunaj, 23. oktobra 1916. Franc Jožef I. r. Hohenlohe 1. r. X X X Odmevi ob smrti groia Stiirgkha. Vse časopisje se dalje bavi z umorom grofa Stiirgkha in obsoja najodločnejše umor. "Narodni Listy«: Gotovo cela Avstrija — češko ljudstvo ne manje kot drugi — obsoja najodločnejše umor groia Stiirgkha in pred mrtvim truplom umorjenega državnika pravičnega nemškega grofa Stiirgkha klanja v znak resničnega, globokega spoštovanja in prave hvaležnosti za vse, kar je plemenitega in zaslužnega storil za državo in njene narode. •Čeh* piše: Globoki vtis bo vzbudila v inozemstvu novica o smrti grofa Stiir-ghka, mogoče bo vzbudila tudi gotove upe. Toda nai sc sovražno inozemstvo ne moti. Ravnotako kot je strašni umor v Sarajevu vzbudil enotnost skupnosti vseh narodov na preje nepoznan način, tako bo vplival tudi uvnor groia Stiirgkha. Poljski vGlos Narodu« piše; Mi Poljaki in naša dežela zgubimo s Stiirgkhom dobrega prijatelja. Cel čas njegovega delovanja na ministrski klopi je obstojalo dobro razmerje med njim iu našim zastopstvom glede koristi dežele in države, kakor tudi glede razumevanja naših potreb in narodnih stremljenj. Dokazov njegove dobrohotnosti imamo veliko. In ravno v dneh, ko najbolj potrebujemo nam dobro mislečih ljudi, ki razumevajo nace bolesti, našo preteklost in naše uoe, vzbuja njegova tragična smrt v naših srcih globok odmev. Lahi o Stfirgkhovero umoru. Laško časopisje ne prikriva svoje radosti vsied Stiirgkbovega umora. -»Giorna-le d' ItaHa« pravi: Drgodek odkriva raara-zem, v katerem se zdaj krčevito zvija av-stri:ska država. »Popolo d* Italia« pravi: V Avstriji umirajo lakote, veselin-o se tega; v Avstriji znajo izvrstno usmrtiti svojega ministrskega predsednika, medtem pa vlivamo topove za našo zmago. »Avanfci« objavlja daljšo, proti avstrijski vladi naperjeno spomenico Friderika Adlerja, da bi spravil v osoredie njegove baje idea'ne povode za иглог. Spomenica obsega s'ec'eči stavek: >Mi riS'"o pacifisti (miroliubi), marveč socialisti. Kot trki nismo pristaši sile, a jo tudi ne izključujemo,« (»N. Fr, Pr.«) Danci o 'jmorc Stiirgkha. Kopani. ?A. oktobra. (Kor. ur,l >Potiti-ken -j piše: Niso nam če ziv-ni n?gibi, zt kaj jc bil umorjen grof Stiirgkh; sploh nam ni veliko znanega o avstrijskih razmerah med vojsko. Posebnih posledic najbržc umor ne bo imel. Dimenzije vojske so Irko strašne, da posamezni izginejo. Niti Kitohener ni zapustil nobene vrzeli. National Tidende* pite: Sodimo, ds žalostna dunajska drama ne bo izpremenila politike monarhije, Čvica in Siiirgkhov umor. Bern, 24. oktobra. »Švicarska brzojavna agentura« javlja: Švicarskemu poslaništvu na Dunaju se je naročilo, naj povodom žalostne smrti inki. preds. izrazi najgloblje obžalovanje in prisrčno sočustvo. Zvezni predsednik in načelnik oddelka zunanjega urada sta izrazila sožalje avstrijskemu poslaniku. v v / /4 X Stiirpkhovo nasledstvo, S Uhr Blatt ■ piše, da se bo odločilo vprašanje o bodočem ministrskemu ^redsoda ku Selo po j ognbu. Pred vsem se imenujejo imena dr. Korber, Beck in princ Hohenlohe. Cesar je dozdaj zaslišal skupnega finančnega ministra dr. Korber jo v daljši avdienci; daljo je sprejel tudi 22- t. m. princa Hohcnloha, ki ga je zaslišal tudi 2-3. t. m. Elirbcr bodoči mož? Еп.пај, 23. oktobra. V porl.imontar-nih krogih so trdi, da bo imenovan Sturgkhov naslednik šele potem, ko bodo grofa Sttirgklia prkopali. Skupni finančni minister dr. pl. Korber je bil pozvan danes na avdienco v SchOnbrun-nu; zdi sr, da so misli nanj. Baron p!. Beck, ki ga tudi imenujejo, ni na Dunaju in bo prišel sele jutri tja. Hohenlohe zopet nastopil svoj« mesto. Dunaj, 23. oktobra. (K. u.) Wiener Zeitung« bo jutri objavila sledeče ccsarjc-vo lastnoročno pismo: Ljubi princ Hohcnlohc Schillingsfurstl ■t'uručilo, da ste -zopet ozdraveli, da ste se Trnih z dopusta in nastopili zopet jilUinl 1 Prejeli snii: Ravnokar je ped lam. naslovom izšlo delo, ki bo v visoki meri zanimalo vsakega resnega domoljubnega politika, kakor sploh vsakega izobraženega patriota. Delo, katero je izdsl podjetni mesečnik Das Neye Osterrciche, noče biii kažipot v bodočnost Avstrije. Če te pomisli, kakšna zmeda tn nejasnost vlada glede javnega življenja ravno v našem času, ko je svetovna vojna pomedla z množico predsodkov in odprla čisto nove politične možnosti ln gospodarske perspektivo, nam postane vrednost predležeče velepomebne knjige tem jasnejša, in to tembolj, ker s c. odlikuje z globokim svetovnim naziranjem, redko izvedenostjo in blagodejno jasnostjo v sodbi. Smer in srrno dela je kne^ Ferdinand Zdenko Lo'o-ko'vitz v predgovoru jasno označil z naslednjimi stavki: • Pri Ju ječa zbirka hoče flimci kol vodnik posebno vsem tistim, ki rtnje na tleh krščanskega svetovnega na-ziranji ter si prizadevajo sodelovali pri uresničenju vzvišene državne misli Avstrije, ki naj bo varno zavetišče pravičnosti^ vsem fivojlm narodom. To je bilo t:m važnejše in nujnejsc, kr:r je izredno težko, za mnoge morda docelu nemogoče, da bi ■-e spoznali \ obilUi razpiat, spisov in knjig, ki so nastal« ji potrebe Velikega časa z njogo\imi. mnogokrat docela aovi- mi nalogami.« — Bogata vsebina knjige se deU v štiri glavne skupine: Prvih šest razprav jo posvečenih temeljnim državnim in socialnim vprašanjem, naslednji štirje prispevki so gospodarskega značaja in razpravljajo o agrarni preosnovi, trgovinski in prometni politiki in obrtnih stvareh; trije nadaljni prispevki govore o upravnih oblikah; predmet zadnjim petim razpravam so splošna kulturna vprašanja, med drugim visokošobko, žensko, tiskovno vprašanje itd. Izmed sotrudnikov naj posebno omenimo dr. Riharda pl. Kralika, dvornega svetnika Lammascha, znanega narodnega gospodarja Pcscha, ekscelenco Schonborna, tajnega svetnika pl. Witleka, barona dr. Friderika Weichsa, vladnega svetnika dr. Hornicha, Ludvika grofa Crcnneville-a, škofa dr. Waitza, poslanca Schopferja in celo vrsio vseučiliških profesorjev. — Tudi zunanja oprema pri Viljemu Braumiillerju, c. kr. vseučiliškem zatožnem knjigotržcu na Dunaju in v L>p-skem izišlega dela je vseskozi odlična. Vsittoie skrili. Prod kratkim objavljene statistike kažejo, da sc jo vsakdanji živež v primeri s sosednjimi deželami uajbolj podražil ravno v naši državi. Bridko občutimo danes vsi, ker se je svojčas delalo toliko ovir in ni bilo pravega smisla za kmetijstvo. Prava centrala za prehrano ljudstva je še vedno domača zemlja. Danes io vemo vsi, ko so meje zaprte. Jemo samo to, kar imamo doma. Naravno je, da vsled pomanjkanja delavnih sil in živine tudi domača zemlja v vojnem času ne more dati živd v izobilju. Uradne izjave, posebno Tiszovc besede v ogrskem državnem zboru, so nam povedale vsaj to, da lanska, letina nikakor ni bila sijajna. Prehraniti bo treba armado in zaledje pač s tem, kar imamo na razpolago. Po vsej pravici sc jc očitalo, da se s krepko roko ni prijelo velikih dražilcev in oderuhov z živili. Na stotine gre število takih nepoklicanih, ki so si iz ljudske stiske napravili milijone okrvavljenega premoženja. Lastnina je nekaj svetega; zato se pač finančni minister lc z neko bojazljivostjo bliža velikim zaslužkom in premoženju; toda nič raanj sveta je bila lastnina ubogih in srednjih slojev, ki so morali plačevati neopravičene ccr.e za vsakdanje potrebščine. Maksimalne cene se niso obneslo, ker so bile določene samo za nekatere stvari, in ponavadi dosii prepozno. Potem ni bilo čudno, da so druge stvari lahko skakale v ceni in nujno potegnile s seboj tudi cc.no blagu, za katero so bile določene maksimalne cene. Vojska traja že tretje leto, in v tem času se je zgodilo veliko napak v organizaciji in tehniki ljudske prehrane. Vlada je imela pač dobre namene, Sdj gre število njenih naredb, ukazov in navodil v tisoče; toda marsikaj jc ostalo zgolj na papirju. Vendar smo pred kratkim dobili posebni »državni urad za prehrano,:, ki bo enotno vodil vso ljudsko prehrano, zboijšal dosedanjo organizacijo in strogo pazil na natančno izpolnjevanje vseh neštetih predpisov, ki. se tičejo pri-delovanja, izdelovanja, prometa, razdelitve in porabe živil po mestih in na deželi. Silo razmer čutijo posebna mesta in naše alpske dežele, ker pri nas ni pridelkov, kolikor bi jih rabili. Najhujše je pač na Dun; ;ju in v industrijskih krajih, kjer ljudje nimajo prav nič doma in morajo sproti kupovati. Tudi Ogrska se jc odločila, da bo bolj strogo uredila svojo prehrano. Dve leti smo precej zavidljivo gledali čez ogrsko mejo, ker smo pač mislili, da je ogrska tudi naša žitnica. Tam so bili glede prehrane in vsakdanje množine bolj darežljivi; siccr nam Avstrijccm nič ne škodi, da smo nekoliko prej spoznali, da so časi resni in da se jc treba privaditi strogo in pičlo odmerjeni porciji. Ogri pridejo šele zdaj pod boij trdo mero. Niso pač postavili diktatorja za živila«, toda predsednik državnega urada za prehrano« je izjavil, da ho z vso odločnostjo in brezobzirnostjo rekviriral moko, krompir in koruzo in da bo enakomerno delil med meščane in dc-želane. Razen skrbi za vsakdanjo hrano je vse ljudstvo najbolj prijela tudi stiska za obleko in čevlje. Tudi v tem oziru se sliši, da mislita obe vladi nekaj storiti, kajti ubožni sloji imajo veliko otrok, ne preveč zaslužka, a izdatkov za hrano, obleko in obuvalo toliko, da ne morejo zmagovati. Država bo morala res z vso odločnostjo nastopiti proti tistim, ki živijo preko mere, Id zadržujejo ali navijajo potrebne stvari. Kdor noče videti, da danes ni sam na svetu, ampak da je zelo dosti takih okoli njega, ki nimajo niti za danes nič, takemu bo treba, to pač s silo pokazati. Ne sme se zgoditi, da bi gotovi notranji sovražniki, zavarovani od hrabre armade na fronti, v zaledju uničili ljudsko zdravje in premoženje z oderuštvom iu prekomernim živežem. Pred novo Dlo na Krosa. Zdi se, da so vsa italijanska prizadevanja v tirolskem ozemlju, v prvi vrsti na Pasubiju, pridobiti si še pred zimo nove boljše postojanke, definitivno zlomljena. Naše uradno poročilo poroča, da 50 boji na Tirolskem ponehali. Tudi Cadorna ne ve za nobene pozitivne uspehe. Toda na Krnu se je pričela, kakor vse kaže, že in-trodukcija nove bitke za našo Goriško. Topovi so začeli zopet z vso silo grmeti. AVSTRIJSKO URADNO P0R06IL0. Dunaj, 23. oktobra. Uradno se poroča: Ne primorski bojni črti Je postal italijanski topovski ogenj včeraj ropot besnejši. Na Tirolskem in na Koroškem eo se le malo bojevali. Namestnik načelnika generalnega štaba! pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. Rim, 21. oktobra, V dolini Coacei (Ledro-dolina) so napadli v noči dne 18. do 19. t. m. sovražni oddelki naše naprej potisnjene postojanke severo-vjphodno Lemzumo. Bili so odbiti. Na Pasubiju sc nadaljuje hud krvavi boj za posest višine. Sovražnik je poskušal brez ozira na žrtve štiri ljute napade z gostimi množicami cesarskih lovcev, vmes katerih je povzročil naš natančen ogenj vsakikrat velike vrzeli. Po večkratnem menjanju je ostala utrjena postojanka po večini v naši posesti. Prizadeli smo sovražniku velikanske izgube in ujeli smo 107 mož, med temi 10 častnikov. Na ostali bojni črti delovanje topništva, ki je postalo vzhodno Go-ricc in na Krasu živahnejše. Sovražni letalci so poskušali obmetavati most čez Bul pri Tolmezzu z bombami, toda ni se jim posrečilo. Izgube italijansxoga častniškega zbora. Dunaj, 23. oktobra. Zasebno se poroča: Italijani so izgubili, odkar je izbruhnila vojska, 11 generalov, 112 polkovnikov in podpolkovnikov, 180 majorjev, 056 stotnikov, 819 nadporočni-kov in 3058 poročnikov. Razne laške vesti. Lugano, 23. oktobra. »Secolo« poroča: Z italijanske Švicarske meje je došlo poročilo o dohodu 10.000 italijanskih žena. otrok in starih mož, ki se / Nemčije vračajo v Italijo. Milan, 23. oktobra. (K. u.) Kakor »Avanti« z občudovanjem potrjuje, je sklenil milanski mestni svet imenovati tri milanske ceste po padlem inter-vencijonistu Corridoni, po Battistiju in Oherdanku. Lagano, 23. oktobra. (K. u.) KoueČ-no je došlo v Italijo iz Londona uradno poročilo, cla je sklenjen dogovor glede dobave premoga v laska sredozemska pristanišča. Giolitti se bo izrazil za vojsko. durih, '23. oktobra. Iz Rima: Giolitti so I10 udeležil zopetne otvoritve italijanske zbornice ln se določno izrazil za vojsko. ШШ тичшцтвмт iiiMii ичlin K raoiii v Dobradži, Knez Biilow v Lugano, Berlin, 23. oktobra. »Neue Ziirichcr Nachrichten« poročajo, da bo prihodnje dni došel nez Biilovv v Lugano, kjer bo ostal delj časa. Meri vzeli fonštico. V Dobrudži jc maršal Mackenson dobil prodiralno bitko po zgledu pri Gorlicah. S pomočjo svojih vrlih bolgarskih, turških in nemških čet jo prebil Trajanov nasip, ki je bil že v mirnih časih močno utrjen, v zadnjem času pa znatno zboljšan, ter je vrgel sovražnika na celi črti med Donavo in Črnim morjem nazaj. Sedaj z-ostrini zasledovanjem izkorišča zmago; njegovo desno krilo jc že v nedeljo prekoračilo železniško progo Konstanca--Murfatlai. Bolgari so v nedeljo popoldne ob 1. uri zasedli Konštanco, važno točko za rusko dovoze, opirališče za ruske pomožno silo in edino rumunsko pristanišče, ki jc z železnico zvezano z notranjostjo dežele. Preskrba rumunske dobruške armade jc postala zelo težavna, ker je promet čez Črnovodo žc nekaj časa prekinjen in je železnica v Tulceo le deloma izdelana. Poročilo o zavzetju velikega rumunskega morskega pristanišča Konštanco bo povzročilo v Bukareštu veliko pobitost in ne bo ostalo brez v lisa na razpoloženje v enientinih deželah. Ce so tam zasmehovali osrednjo sile, ker so jim iztrgali vousivo in jm prisilili k obrambi, .je severno od Donave na Sedmograškem in južno od Donave v Dobrudži brez dvoma vodstvo pri generalnih štabih osrednjih sil. .S priklopitvijo Rumunije ententi naj bi sc dosegla odločitev v vojski. Lspeh je, da ententa ttumunije niti na Sedmograškem, niti v Dobrudži, niti v lastni deželi ne more varovati, in da jc Rumunija vsa v strahu radi usode, ki si jo je sama nakopala. Kak polom za pred nekaj mesecev tako cvetočo deželo! Medtem ko so bile rumunske armade kljub pomoči ruskih čet v Dobrudži poražene, postopa ruski zaveznik z deželo zelo prezirljivo, jo gospodarsko izkorišča in zlorabi kot osvojeno ozemlje. Moldavija je že sedaj za Rusijo razširjena Besarabija. Vse jc prišlo, kot je priti moralo. Osvojitev Konštanco pomeni politično, da je načrt, vpasti čez Rumunijo v Bolgarijo in zagotoviti rusko go-spodstvo nad Turčijo po poti na suhem, padel v vodo. Zmaga pri Ivon-štanci jc povzročila, da je eden najvažnejših vojnih ciljev Rusije in entente postal nedosegljiv. Ta zmaga dokazuje, da- so osrednjo sile na višini moči, s katero ententa ni računala iu o kateri bo sedaj piorala biti prepričana. Tudi s severnega bojišča so prišle razveseljivo vesti. Razbremenitev Bru-silove genzive se je popolnoma izjalovila. Maršalu Leopoldu Bavarskemu podrejene vojne skupine generalov Bohm-Ermolli, Linsingen in Woyrsch so iz bojev zadnjih dni prišle kot zmagovalke. Poveljstvu generala konjenice prestolonaslednika nadvojvode Karla med južno sedmograško mejo in Dnje-stroni podrejene armade Falkonhay-na, Arza, Kirehbaclia in Kovesza stoje v dobrih izpadalnih postojankah. Bojna č 11 a maršala princa Leopolda Bavarskega. Zahodni breg Narajovke smo popolnoma očistili Rusov, ko smo jim vzeli še ocl njih zasedeni mali kos ozemlja. Na ostalih delih bojne črte Izvzemši topovskega ognja, ki je bil mestoma zelo živahen, nobenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. oktobra. Veliki glavni stan: R n j n a črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Izvzemši topovskega ognja zahodno od Lučka, ki je bil od časa do časa zelo živahen, in da smo popolnoma pregnali Ruse s zahodnega brega Narajovke, nobenih posebnih dogodkov. Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Splošen položaj se ni izpremenil. V Predealskem prelazu smo ujeli C60 Ru> munov, med njimi 6 častnikov. Bojna črta marššala pl. Mackensena. Dasi so bila tla vsled trajnega deževja mehka, so zvezne čete biSro predirajoč v Dobrudži, ko so zlomile osamljen odpor, prekoračile daleč železniško progo vzhodno cd Martlatlarja. Konštanco so nemške in bolgarske čete vzele naiančno osem tednov potem, ko je napovedala Rumunija vojsko. Na levem krilu se bližamo črni vodi. Neko mornariško legalo se jo izkrcalo daleč za hrbtom sovražnika, ki beži; uničilo :'e dve letali na tleh iu sc jo vrn'Io nepoškodovano. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO, Sofija, 23. oktobra. Uradno: Ob Donavi je mirno. V Dobrudži so nadaljevale zvezne čete 22. oktobra zasledovanje sovražnika. Ob i. uri popoldne jc prijezdila naša konjenica v Konštanco. Oddelki desnega krila so desegli zvečer črto Islam - Tope (15 km severnozrkedno od Kcnšiance —- ves Alacap pri železniški črti), čete levega krila so pa zasedle med tem črto Idria - Cuius — kota 127 (6 km južno od Medžidje) — višine 5 km sever-' no od Cuius - Mamut — keta 138, Ofe obali Črnega morja sc je umaknilo ичко rusko brodovje, ki &c je udeleževalo s topništvom bojev; izginilo je v severni smevi. Neko nemško povodno letalo se ;e izkrcalo za sovražno bojno čr-o na letališču pri vasi Karakšum; uniči'o jo dve letali, ko so ubili vojak® scvrflšne straže. Pomorsko lcialo s© je vr«?Jo c^eško:? šivano. TURŠKO URADNO POROČILO. Cargrad. 23. oktobra. Glavni stan po- Mnrčal pl. Mackensen. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. . Dunaj, 23. oktobra. Uradno se poroča : Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla. V bojih pri Predeni« smo ujeli 16 runranskih častnikov in 555 mož." Splo-5an položaj se ni izpremenil. Bolgarski general Žekcv. žita in 579.000 petroleja. Petrolej so Rumuni sploh izvažali skozi Konštanco. roca: Naše čete, ki so z zavezniškimi četami prekoračile čito Komtanr.e—Mcdžidje, s uspehom zasledujejo bežečega sovražnika. МагЗа! Мапкбпззп je Njeg. Veličanstvu sultana poslal čestitke k junaško pribor-jenim uspehom v Dobrudži, Naši podmorski čolni so sndnje oni ob rumunsk' meji potopili več psrnikov. naloženih z živili za Konštanco L*i ;n velik prevozni pr.rnik g 3090 tonami. Kako so Nemci in Bolgari vzeli Konstar.co. Berlin; 23. oktobra. Konštanco so vzele bolgarske čete in cd nemški balaiion, ki so vkorakale v mesto. Zadnje dni r,o sc operacijo v Dobrudži takole razvijale: Rumuni in Rusi so, kakor znano, držali utrjeno črto Rašova—Kobadiiiu—Tuzla. Dne 18. in 19. so vzeli utrjene predpostejanke, nato so vdrli v glavno postojanko pri Tuzli. Dne 22. t. m. je padla Konstanca. Na vzhodnem delu umikajoče ce bojne črte sovražnika preganjajo; pregleda o plenu za to tudi šc ni bilo mogoče podati. Konsianca. Nemška morska letalu so že 5. septembra uspešno obstreljevala veliko važno trgovsko mesto Konstanca, ki je padlo ravno S t "nov po vojni napovedi Rumunije. V Konstanci s..> se nahajale glavne zaloge sovražnih čet v Dobrudži. Staro angleško železnico Kon-s.tanca-Črnn voda je svojčus odkupila rumunska vlada; nato so zgradili most čez Donnvo pri Črni vodi. Konstanca jo bila tako naravnost zvezami z Rumunijo. Za pristanišča in skladišča, .io izdala rumunska vlada 1. 1912 70 milijo; lovov, za podobne stvari v Galacu pa io 30 milijonov levov. Rumunska trgovina jo bila osredotočena v Konstanci; priprave so bile vse zelo moderne. Kako jo Konsianca napredovala, dokazuje okol-nost. da sr> lola 1К7П pripeljali in izpeljali v Konstanči 72.000 ton, a 1- 191 i. 12 t 300.000 ton blaga in sicer 500,000 ton pesimistično presoja vojni položaj Rumunije. Razbremenilna ofenziva zaveznikov je Rumuniji le malo pomagala, Rumunija je zdaj slabejša, kot jc bila. Rumunski armadi se mora proti Falkenhaynu naravnost pomagati, da ne bo v Transsilvaniji, težišču sedanjega položaja, popolnoma uničena. Če se bo rumunska armada vrgla, lahko sovražnik razvije celo vzhodno bojno črto; če pa bodo Rusi premagani, bodo tudi zavezniki le malo opravili. Francosko-angle-ška ofenziva vpliva zelo malo na rusko bojno črto; njeni uspehi so tako malenkostni, da Nemci tam niti nc zbirajo večjih čet Rusi se boje za Bukov'no. Baselj, 23. oktobra. »Rusko Slovo* javlja iz Brusilovega glavnega slana: Sovražnik zopet ogroža z močnimi armadami Bukovino. Guverner zasedenih delov Galicije. Petrograd, 23. oktobra. (Kor, ur.) Član državnega sveta generalni pobočnik Tre-pov je imenovan za vojaikega generalnega guvernerja zasedenih delov Galicije in Bukovir.e. Vojaška in politična važnost Konstance. Berlin, 23. oktobra. (Kor. ur.) Listi slave osvojitev Konstancc kot velik vojaški in političen uspeh Nemčije in njenih zaveznikov, kot težak udarec Rumuniji in velesilam sporazuma. v.Vojs, Ztg.« piše: Konstanca je bliskovit udarec, ki bo ohromil Rumune. Konstanca je maščevalni žarek njih politične podlosti zadnjih let. Cospo-darsko, politično in vojaško tvori Kcnstan-ca obratno središče Rumunije; ponos in veselje vsakega Rumuna. Konstanca je zdaj padla. S carjem so slavili slavlje v Konstanci; a nebo je visoko in car jc daleč. Čim bolj sc nebo oblači, tim dlje car. Kakor pesek v morju, tako razblincjo sanje Rumunije. »Tageblatt« pravi: Padec Konstancc je velik uspeh hrabrih Mackensenovih čet; Nemčija s svojimi zavezniki si lahko čestita. »Lokalanzeiger izvaja: Bratianu in njegov kralj zdaj lahko vidita, kako strašno hitro zore sadovi izdajalstva. V dneh odločitve &e jim je dovolj nujno povedalo, da bo Slo za obstoj dežele, če bodo slušali vabe ali grožnje sporazuma. Danes bodo pač žc drugače sedili o sklepu, ki so ga storili, dasi se jim je odsvetovalo. Posledice padca Konstance, Berite, 24. oktobra, (K. u.) Wolif poroča: Z osvojitvijo Konstance so zadale nemško-bolgarsko-turške čete pod maršalom pl. Mackensenom Rumuniji dozdaj najtežji udarec. Odrezali so žito Rumunije. Njih veliko pomorsko pristanišče, svetovnega pomena radi žita in petroleja, ki ga tam izvažajo, je v-.eto. S Konštanco so izgubili Rumuni glavno zvezo z Rusijo preko Črnega morja, kar mora povzročiti vojskovanju Rumunije najdalekosežneiše posledice. Rusija je z velikimi prekmorskimi parniki poviljaln lahko svojemu zavezniku i blago, ki se je na dobri železnici Kon-' stanca-Bukarei't vozilo v notranjo Rumu-! nijo. Parniki bodo zdaj navezani na Suli-no in na donavska pristanišča, kjer morejo izkrcuvati in nalagali le male parnikc. A neglede nr. vpliv na vse vojskovanje Rumunije jc izguba Konstance glede na vojaški poloi-.aj v Dobrudži odločilne važnosti. Železniška črta Črna voda jc že deloma. v rokah Nemcev, Bolgarov in Turkov, Vzhodno od Murfatlarja so napadalci že prekoračili to črto; Mackensenovo levo krilo sc žc bliža Črni vodi; malo pomembna bo zato pač tudi železniška proga Mur-fatlar-Črna ve'-. Vojakov in topov na posebno nevarne točke bojne črte v Dobrudži nc bodo mogli pošiljati; dobra operacijska baza in železniška proga sta vzeti Rumu-nom. Kakor je izpremenila obkolitev Brašcva erdeljeko pustolovstvo hitro v popoln poraz Rumunov, tako pomenjata tudi padec Konstance in prekinjenje železniške proge odločilen udarcc na bojišču v Dobrudži. Preprečen je sunek, ki so ga nameravali. Rumuni in Rusi v Dobrudži proti Bolgarom za zvezo Sofija-Carigrad. Giiiieral Perapergescu padel. Lugano, 23. oktobra. Lyonski listi poročajo, da jo padel na zahodnem bojišču zborni poveljnik general Peraper-gescu v zadnjih bojih na Erdeljskem. F'lipescu žrtev Zeppelinovega napada. Meliro 23. oktobra. >Odeski Novosti« poročajo i:- Jassija, da jc postal Fiiipescu neposredno žrtev Zeppelinovega napada. Bukarešt jc namreč napadel 16. septembra Zeppelin, ki je metal bembe. Ena bomba je padla na tiskarno »Epoca<' in jo močno opustošila. En urednik Epoce« je bil nevarno ranjen: prepeljali so ga morali v bolnišnico. Fiiipescu, ki izdaja -Epococ:. sc. jc nahajal v stranski sobi uredništva; reo-I čan zračni pritisk ga jc vrgel proti steni. Onesvestil sc je; spravili so ga v njegovo stanovanje. Fiiipescu, ki je že dolgo bolehal na. srčni bolezni, je moral na lo obležali; tresla ga je mrzlica, dokler ni umrl. Rusi o vojnem položaju Rumunije, Stockhclm, 23. oktobra. Pclrograjska Borsenzeitung« objavlja članek, ki zelo 14 000 otrok odvedli Rusi. Poznanj, 23. oktobra. *Kuryer Poznan-ski« poroča, da so odvedli Rusi med svojim umikanjem 14.000 poljskih otrok, ki so vsi brez staršev, ker so jim umrli med potjo radi bolezni ali vsled pomanjkanja. Moskovski mestni svet pripravlja demobili-zacijo. Bern, 23. oktobra. /Utro Rosij« poroča. da jc sklenil moskovski mestni svet vse potrebno ukreniti za slučaj demobilizacije. Na obširnem Hodinskcm polju grade velikanska skladišča, v katera bodo spravili velikanski inventar, ki se je nabavil med vojsko. Izjalovljena ruska mobilizacija v Turke-stanu in v Perziji. Stockholm, 23. oktobra. Ruska mobilizacija v Turkestanu in v Perziji se je klavrno izjalovila. Po dolgih piipravah so sc zbrale prve rezerve in so se pričele vaje. Nato so prileteli letalci, ki so poizvedovali in metali окЧсе. Vpoklicanci so pobegnili s puškami in z uniformo. Generala Bara-tova, ki vodi tam višje poveljstvo, so odstavili. Angleže skrbi Rusija. London, 23. oktobra. (K. u.) Edvard Carson je vprašal v poslaniški zbornici: Kdaj smemo pričakovati informacij ifiMizjav vlade o Rusiji glede na splošno skrb, ki nas navdaja? Minister Bonar Law je odgovoril, da ne želi podati izjave o tem, kftr se je vojaško zgodilo, a vlada se bo prej ho mogoče izjavila. Hunt jc vprašal: Nam li more minister zagotoviti, da ne bomo prišli, kakor je žc navada, prepozno1? Minister Bonar Law ni odgovoril. Boji v MoceUonljf. Tfr V Makedoniji je nastal močan preobrat. Zahodno krilo Sarradove armade, ki jc bilo že tri tedne v ofenzivi, so v soboto in nedeljo napadle bolgarsko-nemške čete in jc vrgle nazaj v defenzivo. NEMŠKO URADNO POROČILO. Eerlin, 23. oktobra. Veliki glavni stan: V ovinku Črne so nemške in bolgarske četo z napadom prisilile sovražnika v obrambo. Vzhodno od Vardarja se je izjalovil nočni napad na nemške postojanke. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo. Soiija, 23. oktobra. Uradno: Med Prespa jezerom in črno je nekoliko delovalo topništvo. V ovinku Črne se se boji niso končali. Na2e čete, ki so jih ojačili nemški bataljoni, so prodirale proti vasema Brod in Slivica, V Mogleniški dolini in zahodno od Vardarja živahen topovski ogenj. Močan nočni napad sovražnika nn vas Bogorodica smo odbili z ognjem, mestoma pa v pobližnjem ognju. Na vznožju Belašice planine je mirno. Na bojni črti ob Strumi ie obstreljevalo sovražno topništvo več obljudenih krajev pred našimi postojankami. Ob egej- obali je bilo mirno. Francosko uraclno poročilo . 22. oktobra, ob 3. uri popoldne. Na fronti ob Sommi nobenega delovanja pehote Tekom noči sc je artiljerijski boj v okolici Sai!ly—Saillizel in v odseku Bel-ley—Вегпу živahno nadaljeval. V Lotarin-giji so Francozi z lahkoto odbili presenetljiv napad na eno njihovih malih stražnih postojank v okolici Rczangc. Na osta'i fronti jc bila noč mirna. Angleško uradno poročilo. Lcndon, 20. oktobra. Uradno vojno poročilo iz Soluna: Na fronti ob Strumi smo ujeli dve sovražni patrulji. Severno od Ncchori je naš ogenj poškodoval sovražno postojanko. Na nekaterih točkah aojranskc fronte artiijerijsko delovanje. Laško uradno poročilo. A! b a n r k a bojna črta. Na hribovju Dekeria, vzhodno Premeti, ie zasedel nek iii.ši odd-le k Ljagkoviki na poti iz Janin'", v Kcrico. Laski alpird v Solunu. Solun 2oktobra. (Kor. ur.) V Solun je prišel oddelek laških alpinov. Začasna vlada je sklenila, da mobilizira letnika 191;; in 1514 v Novi Macedoniji, na Kreti iu otokih Arhipela; vpoklicani bodo tudi rekruti letnika 1916. Kljub terorizmu lig rezervistov in Gun&ristov sc revolucija zmerno :';iri tudi v Tcsaliji, kjer so brez dvoma Venizclovl pristaši v večini. Zlile шмм zelileve no ШШ Lugano. 23. oktobra. Secolo poroča j7. Aten z dne 21. i. m. zvečer: Zadnje zahteve entente so: Skrčenje armr.de-r.a mirovno stanje, ves vojni materijal se mora •■brati na kraju kier ga lahko nadzorujejo zavezniki. Kralj si je pridržal odgovor. — Glede na cenzuro admiral Fournet zahteval, da sc ustavijo časopisi,, ki vsak dan osujejo eatcnio, medtem ko i--' grška vlada lc to, dr. sc dciične lisic postavi pred sodišče. Ministrstvo itn a dolge in pogoste seje v nad:, d;; bo omililo resne zahteve entente. Prebivalstvo v Atenah in Plveju je mirno. Amsterdam, 22. oktobra. (Kor. urad.) Glasom poročila Reuterjevega urada iz \tcn jc francoski vojaški ataše popoldne izročil zahtevo entente, da naj Grčija celokupno vojno moč prepelje iz Tesal i je na Peloponez in izroči zaveznikom ;-.a čete v Tesaliji določen-' vojni material. Ost3ie zahteve so neznane. Amsterdam. 23. oktobra. Reuter poroča iz Aleh'; Francoski vojaški ataše je popoldne izročil kralju ententine zahteve, da sc morajo prepeljali vse grške čete Tesalije na Peloponez, vojni materijal pa Grški J-.ralj noče umakni-:! tesalskih izročiti ententi. čet u?. Feicponez. London, 21 oktobra. (K. u.'- R:utcr pproča 'iz Aten zelo zanesljive stvari, (ia jc kralj pritrdil vse ukreniti, kar j« potrebno! da sc zavaruje Sarrailovo opiral iščo, -ia n<> smatra potrebno, da l i moral zato umakniti tesalske čelo na Peloponez. Francoski poslanik na ;o umaknil svojo noto, da obvesti merodajne oblasti o ugovorih kralja; Lambros pii admirala Fournet. Bern, 23. oktobra. Francoski listi poročajo, da ic grški ministrski predsednik Larnfcros vrnil admiralu Fournct obisk. * ~ancoski oddelek ga jo pri tem vojaško pozdravil. Admiral Fournet je obvestil grško vlado, da sprejme prepustitev 30 železniških voz na železnici Larisa. Potem ko je grška vlada zagotovila, da bo sama skr-be-a za vzdrževanje miru, jc Fournet privolil, da ne bo več postavil patrulj, če ga , to ne bedo prisilili nemiri. Soji m iiei, Izgube Angležev. London, 21. oktobra. (K. u.) Seznami izgub 20. in 21. ». m. obsegata imena Ido čtu tnikov (78 jih je parilo) in ■Ш0 mož; oziroma 215 častnikov (77 jih j" padlo- in 2000 mož. Portugalci pri Somme. Haag,. 23. oktobra. Na pritisk sporazuma jc portugalska vlada 3klcni!n, da pošlje čete na zahodno bojišče. Zaenkrat bodo poslali Portugalci iri divizije po 1.8,000 mož. Francozi opustili naknadno prebiranje. Geni, '-Z. oktobra. PavjSki listi javljajo: Francoska vlada je sklenila, da ne bo pozvala nt.poirjer.ih na naknadno prebivanje. Škot — vitez častne legije. Pariz, 22. oktobra. -Havas« poroča: Monsignor Loocdey, tke I v Arrasu, je , imenovan za viteza častne legije v priznanje sijajnega zgleda miru, hladnokrvno-j s ti, odločnosti in izpolnjevanja dolžnosti v neposredni bližini sovražnika, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, : oktobra. Veliki glav:.: slan: B o j r. c črta kralje " i č a R !.i p r c t a Bavarskcg a. Z nezmanjšano silo ;.e je nadaljeval včeraj krvavi topovski hc ua sfernem bregu Sosnme. Od popoldneva c;? v temno доб so napadali Angleži ravjil I,a Sars in Los Boeufs, tik njih do Ran-ccurta pa Francozi z zelo močnimi silami. Naša 'fczabra pehota, kate.ro je iz-borno podpirala artlljerlja Ja letalci, je v svojih seiiiseijenili jostojankeh krvavo odfcjla vse napade. Le severozahodno o d Sa>.Hy je "drl Francoz ponotri / napadom v czsk ostanek jarka naj-sprednejsc črte. Južno od Soaima se je p osvežil do-poldne "saš sunek v severnem delu tjo-г-ia ^a'đM severno oa Gh9.nlr.vB. Depeš pene H se je naša iaia nahajajoča obramba r. a povelje amnkmla v vzhodno otl gozda ^г-.ртаччјппо postojanko, ne lic bi bi?. . ;vrnžnlc nastopal. B o;s a č : i a n e m S k e g a cesarjevi č a, Živaheii topovski ogenj mer? Argo« ni in Woevre, Blizu ?oks. Napad ni uspel; škode ni povzročil nsbene. i. Naše mornaaiško letalo je metalo dne 22. oktobra popoldne na kole-dvor ?n na ladjedelnice pri Sfeeerp.essu oh izlivu Temze usnešco bombe. Načelnik admiral noga ftaba mornarice. Eds-cžene dr2avc preži vojni podmorskih Souicv v bh/'ni ameriških voda. Be:n, 22, oktobra. (Kor. ur.) Glasom brzojavke agenture Havas v Peti t Parisien- namerava wushingtonska vlada glede podmorniške "ojr.e v bližini ameriških veda poslati ca.ako g!aic«lo se noto osrednjima veleiii&ma in ententi, \ kateri bo izjavila, da bodo Združene države smatrale take vojne čine za sovražna dejanja, pa j naj tudi nc vsebujejo odkrito krSitve med-1 narodnega prava. V tem oziru obstaja pre-| cedenčni slučaj, namreč no ta, ki jo bila )e-• poslana "rauciji radi francoskih j ladij, ki so takrat nadzorovale ameriško j obal. Potopljeni pazniki. London, ki- oktobra. (K. u.) Danski J i-arnik > Hei-.v..- se jt potopil.-daljo' so je { potopil angleški parnik »CttKatiacf. -ojns'iozdam, Ч-. oktobra. (K. u.) ^Reuter« poroča, da sa jo potopil niso-7 mski parnik »Fcrtina-;, ki je za vozil na mino. složna perncis. Avstrijski general pr.Uleljen cesarja. Bunaj, -3. oktobra. (K. u.) Iz voj-lii.ga tiskovnega stana: Cesar je pri-delil nemškemu cesarju c. in kr. generalnega majorja Klep^ch-Kloi pl. Roden. NemSk: cesar pri kaacZorju. Berlin. 23. oktobra. Co?f?r Viljem jo poslušal vč Časa poročilo kanclerja. Pri kanclerju so. jc nahajal od poli 11. do 12. opoldne. II Goriški deželni od«or je imel dne. 23. t. m. v parlamentu sojo. Deželni glavar dr. Faidutti jo sklenit izraziti vladi, svojo . ■ '>.al,)f- na ararri Šturgkhcvi in da m lvdo kor;:ul i--ao udeležili pogrebu. Pioo.:-- - vu .• -i? oiske zbornice se Lo korporativno udeležilo pogreba. i- ■ snovanja rjoriške bcgur.cc iščeva kot pooblaščenca c. kr. okrajnega glavar-' .-'.va goriškega ter .-vaupnika odbora za begunce z juga Dunaju Ivan j-molje načelnik Gospodarske zadruge za gcr. okolico ter '"rane Čcraic; župan iz Petra pri Gorici. Oba stanujeva v Tacnu pri Ljubljani, železniška postaje Vižmarjc. Tcčf.sno je na razpolago vet', stanov;: n j na kmetih v stranskih ia nekaterih hribovitih krajih. Stanovanja so samostojna nc med družino ter so že •:'•::!-.\-;sne pogodbe -.r. najemnino. One družir.c iz izpraznjenih krajev goriške, iti gostujejo v ozadju pri drugih ljudeh, naj re obrnejo do r,as dopošljc: se jim naslov stanovanja ter pogojem cena. Oglašajo pa naj se res !e taki. ki se morajo, ec !.reba, za dolgo dobo samostojno vzdrževati. Skoro p ovsa e! bo dobiti kaj zemljišča v najem za katero pa rc ni pogojeno. Ne daniti se. pri drugih re svetujeva preveč; bolje jc imeti svoje itanovanje ter hoditi ocl tam k posameznim kmetom na delo. Tako io vod svobode o imeli določen termin. Onim strankam, ki so prosile, da bi se jim dovolilo imeti pralne kotle clo nadomestila, jih ni potreba sedaj oddati, marveč šele, kadar nadomestilo dobe. lj V Ljukljaničmo strugo blizu prisilne delavnice je skočila včeraj neka Frančiška Kipovšek, ki je v nedeljo prišla v Ljubljano i z Zgor. Tuhinja, baje da obišče neko teto. Ženska je stara okoli 30 let ter po stanu poljska dninarica, Predno je skočila v vodo, si je dala venec na glavo. Rešili so jo iz vode vojaki ter prenesli v deželno bolnišnico. lj Druga oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Danes je bila končana prva oddaja krompirja za vse ljubljanske okraje. Za vsako osebo in krompirjevo nakaznico je vsakdo lahko dobil 20 kg krompirja, s katero množina jc preskrbljen približno za dva meseca. Prihodnje dni se prične druga oddaja, pri kateri dobe stranke ves ostanek krompirja, ki jim g^e po krompirjevih nakaznicah. Tudi to po( sc bodo polagoma vrstili okraji in stranke po številkah. V lastnem interesu in iz czirov do drugih se stranke opozarjajo, da pridejo o?, vrsto le tisto uro, kadar pride vrsta nanje. Pri tako obsežni organizaciji kot je oddaja krompirja za celo mesto, je nemogoče ozirati se na želic in razmere vsakega posameznika. Tem se po možnosti ustreza s tem. da se bo že naprej iz skladišča Pri ; Muhleisnu bddajal vsak dan od pol j d v c h d n dveh popoldne krom-! p i r n silo ter da dobfe zamudniki se I оозеНпс dneve, V prav posebno ozira posebne dneve. — Izjemoma, zlasti čc ni pri oddaji navala, ec pa itak lahko napravi vedno izjema. Umevno ne smejo postati izjeme splošna navada! — Druga oddaja prične v sredo. Na vrsto pride Šiška, in sicer po tem vsporedu: V sredo, dne 25. oktobra: od 8. do 9. dopoldne št. I do 120, » 9. » 10. » » 121 * 210, a 10. Л U, » » 241 » 360, » 2. :> 3. popoldne :> 361 v 480, v> 3. » 4, » » 481 ;> 600, » 4. » 5. » » 601 » 720, v četrtek, dne 26, oktobra: od 8. do 9. dopoldne št. 721 do 840, » 9. » 10. » » 841 » 960, » 10. v 11. » » 961 » 10S0, » 2. » 3. popoldne » 1051 » 1200, •-> 3, » 4. » » 1201 » 1350, •> 4. » 5. » zamudniki VI. okraja, — Za Šiško зе bo oddajal krompir v sredo in četrtek iz skladišča v pivovarni Union. Stranke naj prinesejo s seboj vreče in drobiž. Cena do,-sedanja (14 vinarjev za 1 kg). — Drugi okraji pridejo na vrsto pozneje. lj umrli so v Ljubljani: Fran Derenčin, sin vdove, 4 leta. — Fran Korenčič, občinski ubožec, 77 let. — Peter Alt, honvedski pešec. —- Ivan Eder, lovec. — Crecsun Po-peka, pešec. — Andruch Lupenas, pešcc. —- Kalman Ferencz, črnovojniški pešec. — Herbert Posch, praporščak, — Edmund Li-povSelc, sin železniškega poduradnika, pot tednov. — Matija Rus, občinski ubožec-hiralec, 38 let. — Matija Japelj, krojaški pomočnik, 45 let, — Ivana Zrimšek, čev-Ijarjcva hči, 2 leti, — Ivan Laecz, pešec. — Neža ICnific, mestna uboga, 65 let. — Fer-rucio Knific, pekov sin, 1 leto, Ij Pozcr pri shranjevanju krompirja! Letos menda krompir rad gnije. Da so po nepotrebnem ne skvari to pre-potrebno živilo, jo treba, da stranke shranjevanju krompirja posvečajo največjo pažnjo. Neobhodno potrebno' je, da se krompir, prodno se ga vloži, posuši in skrbno prebere. Gnjilega, obje-denega ali sicer ranjenega jo do zadnjega odbrali od zdravega. Zlasti skrbno jo treba postopati pri krompirju, ki ga oddaia mestna aprovizacija. Izvoz krompirja ter ravnanje ž njim po izko-panju je namreč pri tem krompirju neznan. Dasi je večina krompirja, ki ga prejme mestna aprovizacija od »Ziino-prometnega zavoda« dobra in lepa, vendar se ue more trditi, da bi oddajali producenlje v splošnem prebran krompir. Neredki so slučaji, da posamezni producenlje nabašejo v vročo odbran krompir, t. j. povečini gnjilega, objede-nega ali sicer skvarjenega. Poštenost posameznikov gre celo tako daleč, da zamenja za krompir debelo kamne. — Mestna aprovizacija tudi ne meg-.e prebrali vsega krompirja, vsled česar vedno zamenja slab krompir, če ga kaka stranka dobi. Vzlic temu pa je nujno, da stranke krompir doma preberejo ter slabejšega porabijo takoj, dobrega pa. shranijo. lj Izgubil« sc ie v soboto, dne 21. oktobra na poti od trafike v Prešernovi ulici preti Prešernoveaiu spomeniku črna usnjala ročna torbica, v kateri je bila zlata zapestnica z zlatim obeskom- — Najditelj se naproša, naj omenjeno odda proti primerni nagradi v upravništvu »Slovenca«. Шш novice. — 38% dividenda. Praska industrijska družba je napravila lani 15,767.347 K dobička. Sklenili so, da bodo izplačali 38% dividendo. Železniški vojni davek dobimo v Avstriji, Zadel bo enakomerno vse državne in zasebne železnice ter bo znašal približno 20?,;. Turški državljani v Besni, katerih živi tamkaj okoli 80.000, so pozvani, da tisti, ki so stari cd 18—42 let, odidejo v Turčijo in nastopijo vojaško službo. Prvi transport vojaški službi podvrženih turških državljanov je žc odšel iz Sarajeva v Turčijo, Ameriški delavci — milijonarji. V Ameriki je nastal novi tip milijonarjev. Listi poročajo, da je postalo 186 delavcev milijonarjev. Ko se je pričela vojsl-.a, so se ti delavci s pravo ameriško drznostjo popri-jcli vojnih de! in ker so bili posebno spretni, so kmalu pridobili veliko premoženje, NsjbojjatejSi od teh ljudi je John Timmy Piipcr. Pred vojsko je bil delavec v neki tovarni za čevlje. Kakor hitro se je pričela vojska je organiziral nekoliko tovarišev .'n pričel iz.delovf.ti vojaške čevlje. Bil je zelo spreten lu jc dobil naročilo od ruske vlade in v nadaljnih šestih mesecih je zaslužil — pel milijonov dolarjev. Danes ima prekrasno vilo v BroocIynu. Lepo je, da niso r.iti n»Mi*\«j*« рлмит j ntiT-j /ТИГ.У* пг/-<пк«зг| гмтмшп ЈЈ.-Л«*.^ muaratuC {runajii Јидц—цУ kimaJ hicitiuJI t*a>-v*.-i! a ..urim! 'uucnuil V. )1; v r. . C1 naiB.aliB .rMOvBBCa. аааааасзп drugi dclavci, kateri so na podoben nač'n obogateli, pozabili svojih bivših tovarišev, ampak je vsak izmed njih daroval večje vsote delavskim izobraževalnim in dobrodelnim organizacijam. Prot! razširjanju spolne kuge. •»Berliner Tageblatt« poroča, da namerava nemška vlada predložili državnemu zboru zakonski r.ačrt proti prenašanju spolnih bolezni po vojakih, ko se bedo vrnili na svoje domove. Spolno bolne vojake bodo ob sklepu miru pridržali v zdraviliščih. Vojno razstavo na Dunaju zaključijo koncem oktobra. Razstavo je obiskalo okroglo milijon oseb, kar jc: ob danih razmerah pač izredno lep uspeh. Tobačni delavec postal minister. Zastopniki danske socijalno demokratične stranke so sklenili, da vstopi njih načelnik Teodor Stauning v ministrtvo, Ta sklep je bil sprejet z 293 proti 32 glasovom. Ime-novani načelnik je bil v svojih mladih letih delavec v tobačni tovarni. Sedaj je star 43 let. Pokolenjc Bolgarov. Panoff iz Sofije piše v »Nord und Sud« pod naslovom Dic Abstammung eler Bulgaren von den Hun-nen« o pokolenju Bolgarov, Do sedaj imamo tri teorije o pokolenju Bolgarov: 1. slovansko pokolenje, 2. fjnsko-uralsko, 3. turško-tatarsko. Nasproti temu pa trdi Panoff, da so Bolgari potomci starih Hu-nov, ki so prišli v Evropo, in da so edini njihovi sorodniki v Evropi Madjari in Finci. Seveda pa ni nikjer mogoče govoriti o čistih plemenih. Po žilah Bolgarov se pretaka kri starih Tračanov, Slovanov, turško-tatarskih narodov, ICumanov itd. Bolgari so pa tucli do danes ohranili glavne poteze hunskega značaja in njihove fizične konstrukcije. Slovani, so zmožni razširjati se, so sanjavi, odkriti, nestanovitni, leni in nženergični, Bolgari so pa hladnokrvni, tihi, trmasti, delavni in energični. Pruski kralj Friderik Viljem IV. io njegovi telesni zdravniki. Ta kralj ie težko zbolel in je imel pri sebi svojega telesnega zdravnika, ki sc je imenoval Schonlein. Schonlein si je izbral za posvetovanje dr. Weissa, ki je bil priznan strokovnjak. Kraljica pa jc želela, da bi se pozval še drugi strokovnjak iz Monakovega, po imenu Nix. Imeli so skupno podpisovati kraljeve buljetlne (dnevna poročila), čemur je pa dr. Schonlein ugovarjal, rekoč: Menda vendar ce bom izdajal dnevnih razglasov o kraljevi bolezni s podpisom: Schonlein. Weiss. Nix. Bajna hotelska palača v Londonu. V poslednjih dneh so otvorili v Londo-donu v Oksfordski ulici nov hotel, ki po svojem luksusu prekaša doslej vse, kar se je v tem pogledu podobnega zgradilo. Na dan otvoritve jo bila polovica dohodkov darovana invalidom. Damo najvišjih londonskih krogov in umetniškega svela je biio tisti dan videti v vrsti natakaric, in vsled tega bili dohodki naravnost bajni. Ob otvoritvi je obiskalo hotelske dvorane 15 tisoč; ljudi. Poslopje, je sezidano iz belega marmorja ter tvori sedem nadstropij. Pritličje služi za prodajalnice čokolade, ameriškega sladkornega in potratnega počiva. Zgrajen je tam tudi po newyorškem vzorcu vodnjak, znamenitost. ker si Londončani lahko na-ločijo mineralne vodo, kakršne ravno želijo. Stavbeniki so sc potrudili, da bi ustregli vsakršni volji vseh gostov. Bela dvorana je določena za luneh (izgovori lonč), t. j. predjužnik, po preskrbljenem nakupu ima služiti prijetni sivi salon za čajevnico, dočim bo dine (južina ali kosilo) in večerna obod ser-viran v rdeči dvorani, katero rdeča barva ima zbuditi željo sladke brozdcl-nosti po večerji. V Angliji popularna virtuozinja na gosli. Margareta Ilolla-wayeva prireja velik in jako dober damski orkester, a tudi drugi odlični umetniki bodo tu sleherni dan pri obedih koncertovali. (Koliko stane tako »kosilo z godbo«, poročila ne povedo.) »In to v času, ko sc vidi angleški narod pred tretjo zimsko vojsko,« jo pripomnil list, iz katerega jo to poročilo posneto. Hvaležnost, kje si? Ni jo večjo knjižnice, v kateri bi ne bilo nekaj zvezkov broječega dola »Bibliotheka prompta«, ki jo jo spisal Lucius Ferra-ris. Delo je izšlo selo leta 1746., torej pred 150 leti. Izšlo je v mnogoštevilni izdaji, dandanes so prodaja po antikvariatih dosti drago, namreč po G0 K. — Rečeno delo jo na književnem trgu dokaj znano, a vendar se o tem tako pro-sluhm pisatelju skoraj ničesar ne ve, razen, kar sc bore na nasrlovni strani ln pa v predgovoru. Zadnja izdaja jo izšla v Parizu 1. 1834. v o-mih zvezkih. Vclečok Donava dajo vodo v dve uttcrli: v Črno mor j o in v Severno morje. Nedaleč od mesta Jmniendingen iz-gine volile del vode iz Donave v zemljo in prihaja na dan pri mestecu Anch kot silili potok, ki sc po kratkem toku izliva v Bodem-ko jezero, skoz katerega t oče slavna Rena. Torej tci:e del Donavo v Črno morje, drugi do! pa v Severno morje. Uspeh hrvatskega umetnika na Nem-škem. V Draždanih je nastopil v Flotowi operi »Martha« zadrski Hrvat Tino Pa-tiera ter dosegel sijajen uspeh. Draždanci so vsi navdušeni zanj. Najden star denar. Iz Kotora poročajo j Narodnemu Listu«: Pri kopanju mestnega vodovoda so nedavno našli približno 100 m od mestnega zidu žaro, napolnjeno s srebrnimi novci Uroša II. Bilo je približno 100 komadov. Čudno je, da je denar popolnoma nov in svetal, kakor bi bil shranjen v kakem muzeju ne pa pod zemljo. Izporočilo pravi, da je stal na tistem mestu benediktinski samostan, katerega so dali Benečani o priliki, ko je Barbarossa oblegal Kotor, podreti, da bi mu ne služil za opirališče. Najbrže je bil tpdaj zakopan najdeni denar. Še sedaj je najti temelje samostana. Benediktinci so kasneje dobili cerkev sv. Duha, ki se nahaja v sredini mesta, poleg škofijskega semenišča; v času miru je tu seme-niška kapela in gimnazijska cerkev. Najdeni denar so pobrali delavci ter je bilo komaj mogoče dobiti dva komada, katerih enega so poslali msgru. Buliču, drugega pa shranili v kotorskem mestnem muzeju. Kako živi cesar Viljem v glavnem stanu. Ogrski poslanec Henrik Bela, ki je nedavno obiskal nemški glavni stan, piše v /Budapeti Hirlap« o življenju cesarja Viljema v glavnem* stanu: Cesar celi dan posvečuje resnemu j^elu-Rešuje akte, posluša poročila ministrov ali njihovih pooblaščencev, sprejema prihajajoče nemške kneze in ča->ih tudi vladne člane in merodajne či-nitelje zaveznikov. Točno ob 12. uri je skupna avdienca s Hinderburgom in Ludendorffom. ki podasta dnevna poročila o vojnih dogodkih. Kadar se vozijo mimo čete, veli cesar ustaviti vlake, vojaki izstopijo in ob zvokih godbe korakajo mimo cesarja, ki jim govori .. navdušenih besedah. Cesar živi osamljen brez družine. V glavnem stanu sploh ni žensk. Popoldne med 3. in 5. uro gre cesar Viljem v spremstvu po-bočnika ali gostov na daljši izprehod. Nekaj časa ostane v družbi svojih gostov, nato se pa poslovi in hodi sam po drevoredih obsežnega parka. Cesar je nekoliko shujšal. To je posledica vojne hrane, kajti tudi cesar ima na teden po štiri brezmene dni. Posnemanja vredno! »Kartner Tag-blatt« piše: »Na nemalo jezo konsu-mentov so pri nas zmanjšali količino moke, zvišali cene sladkorju, mesu in pivu, ne da bi govorili o drugih nedo-statkih. Sedaj smo pa čitali, da so na Nemškem znižali ceno moki, kruhu in ješprenčku: pol litra piva stane na Bavarskem 26 vin., pri nas več nego še enkrat toliko. Dalje so na Nemškem mnogim ljudem zvišali količino kruha; sedaj govore že tudi o znižanju mesnih cen. Državni prehranjevalni urad na Dunaju bi imel zelo hvaležno nalogo, ako bi se pečal z vprašanjem: »Kako bi mogli v tem Nemce ponemati?« in bi to vprašanje rešil v korist konsumentom. Nova slovaška tiskarna. »Narodni Noviny« poročajo, da se je v Ružem-bergu na ogrskem Slovaškem ustanovila nova tiskarna iu založniško učiteljsko društvo z akcijsko glavnico 200.000 K. V upravni svet so bili izvoljeni: Andrej Hlinka, ,an Vojtašak, dr. Karel Kmetko, Ignacij Panak, Stepan Mnohel, Jožef Hor in Dušan Fr. Šulc. To podjetje je v rokah slovaških katoliških duhovnikov; na čelu novi tiskarni stoje predbojevniki slovaške katoliške stranke. Kojizevnosi. »Večno življenje« v novem natisu je izšlo. Med stranjo 240. in 241. je vmes stavljenih 8 strani, kjer so dodane še Kratke obhajilne molitve« in pesem prvoobhajan-cev. Ker so nove strani posebej označene z 240 a do g, se molitvenik v novi izdaji na vseh straneh ujema s prejšnjim natisom. Oblika in velikost je ostala. Posrečilo sc nam je še za ta natis dobiti dober in vendar dovolj tenak papir, ki ni predrag; tudi knjigovez nam je postavil nizke cene, da je zvišanje prodajne cene še dosti zmerno. Molitvenik (ki ima 36 pol!) stane zdai v trpežni rdeči obrezi 1 K 60 vin. (V zlati obrezi bo stal 2 K, v šagrinu še več. a teb vezav še dolgo ne bo; cenejšc vezavs v platnu pa sploh ne bo več, ker je platno za knjigo dolgotrajne vrednosti premalo trpežno). Kdor naroči najmanj 10 izvodov skupaj in takoj plača, dobi pri tej knjigi in pri Šolskem molitveniku popusta 154. — Ne želimo, da bi novi natis Večnega življenja'« hitro pokupili, ker bo v tej draginji težko natisniti novega; zato prosimo, naj počaka »Šolskega molitvenika«, kdor pač more. Novi »Šolski molitvenik«: bo imel nekoliko slabši papir, cene pa sc obetajo po sedanjih računih naslednje? Molitvenik v platnu 1 K; v rdtči trpežni vezavi 1 K 20 vin.; v zlati obrezi 1 K 70 vin. Upamo, da bo tiskan in vezan v šestih mesecih, goto- vo pa seveda ni. — Ponavljamo: zdaj s c dobi le Večno življenje« z rdečo obrezo po 1 K 60 vinarjev. V Devio. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) (Konec.) Povzpel sem se zopet na skalo, na katere strmem odrastku, kot bi stala kopajoča deklica se v vodi, držeča se z roko brega in noseča na plečih sivo razvalino, umrlega starca — je stal star grad. Veličastnejši je novi grad, lepši, bolj romanatičen, bolj vreden tega imena je stari grad, ki je pravzaprav samo razvalina, podobna drznemu orlovskemu gnezdu na pečini. Grad je bil majhen, s strmim vhodom, drzno izpeljanim, del ga je bilo že posutega, da se je videlo v notranji prostor, neznaten in ozek. Na razvalinah je že vzrastlo drevo in pozabnost ga je pogrnila popolnoma. Le človek, ki ga je gledal tako kot jaz, je vprašal: Kateri vitez je bival v njem? Kdo ga je sezidal, ali svobodnjak ali suženj? Kaj je videl ta grad, kaj se je vršilo krog njega? Če-gavo je od nekdaj to morje, ta breg. ki seže do njega? Razvalina je molčala, molčala vsakteremu, naj si jo je izpra-ševalo do večera, da jc zatonila rdeča krogla solnca čez valove do brega. Slišal sem, da je ta razvalina razdrta, ubita zadnja priča, ki bi znala mnogo povedati, mnogo govoriti. Zakaj ste ubili to zadnjo, če tudi nemo pričo, zakaj upanje je bilo o njej, da odpre usta in pove... Radi te razvaline se spomnim Devina neštetokrat. Zdaj je ni več, ne bom je več zrl, ne spraševal, ko je za vedno izginila v mrak... Iz Trsta pa so zasijale luči v dolgi vrsti, v globini je šumelo temno morje ... Ne, ko ni te zadnje priče, pa govori naše srce, naša sila, ki je v svoji ljubezni in prepričanju, da je morje naše, nepremagljivo. —ck— Cerkveno omeloosl. Nova tabernakeljska vratica za Ribnico. V izložbenem oknu Katoliške bukvar-ne (nasproti stolnični zakristiji) so razstavljena te dni nova tabernakeljska vratica, ki jih je izdelal pasarski mojster gospod Ivan Kregar v Ljubljani za župnb cerkev v Ribnici. — Vratica so dvodelna, vispka 67 cm, široka 44 cm. Načrt zanje je izvršil arhitekt Ivan Vurnik, ki je zdaj kot ing. poročnik v vojni službi. Načrt je izredno krasen. Razdelitev pioskve in or-namentiranje je v vseh posameznostih dovršeno. Zunanji rob vratic tvori lepo pro-filirana srebrna polovična okrožica. Obrobne ploskve so okrašene s temnovišnje-vim emajlom. Te ploščice so deloma cele, deloma ob robeh emajliranc. Glavna ploskev vsakega krila ima po dva velika ovalna figuralna cmajla (email cha.mple-ve). Ti emajli predstavljajo: Rojstvo Jezusovo, zadnjo večerjo, Kristusa na križu, kronanje Marijino. V teh slikah naj se izražajo besede cerkvene cvharistične himne: Se nascens dedit socium, convcscens in edulium, se moriens in pretium, se reg-nans dat in praemium (Kristus naš drug, naša jed, naše odkupilo, naše plačilo). Slike, ki so po njih narejeni emajli, je izvršila slikarka g. Helena Vurnik, soproga arhitekta Vurnika. Tako po kompoziciji kakor v barvah so silno ljubke, tudi v tehniki se povsem prilegajo za emajl. Plastični ornamenti na vratlcah kažejo kro-gljčaste in lilijaste motive. Zaporna letva (Anschlagleiste), ki se končuje na vrhu z lepim kipom Matere božje z Jezusom, nosi kronogram: FRINCIPI PACIS PRO-PTJIO MARIE BELLANTE GRATI D'CA-VERE Plf. Na zadnji strani vratic je vgra-virana med črtastimi ornamenti vsa evha-ristična himna Pange lingua-. Toliko v popis vratic, v ostalem jih je treba videti. Iz tega kratkega popisa pa je že razvidno, da je arhitekta pri komponiranju načrta vodiia res misel, napraviti za tabernakelj vratica. ki žk po vsebini dekorja kažejo ћа namen. Tu ni nič neizrazite vsakdanjosti, šablone. Vse do zadnjega je premišljeno. Vratica imajo v vsem značaj pravega umotvora.: novo, izrazitost in zanimivost, Lahko celo rečemo, da so to najlepša tabernakeljska vratica novejše dobe daleč naokrog. Izvršitev dela vso čast delavnici Ivana Kregarja. Pohvaliti je treba tudi izvršitev einajlov. Župni cerkvi v Ribnici pa jc častitali, da sme tako krasno delo imenovati svojo last, D. Kupi se dobro oliranien Pismene ponudbe z navedbo cene na ! upravo lista pod ..D1VAN". Orehov les v Моаш, Kostanjev les MS kupim 2407 vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Stonovonje za 4 osebe, s kuhinjo, išče v Ljubljani za takoj trgov, rodbina. Ponudbe upravi SLOVENCA pod: 2499 Učenke iz boljše hiše vstopi v trgovino z mešanim blagom na deželi ali v mestu. Zeli se dobra, poštena, vzgojevalna trgovina. Ponudbe sprejema uprava lista pod „št. 2506". Uradnik Ш sobo :: s celo postrežbo. :: Naslov pove uprava 1.1. pod štev. 2497. Proda se v Pulju v Istri na lepem prostoru stavbišče '.2474 v izmeri 14.000 m3 po 5 IC za m2, drugo slavlilSče v Umeri 3000 m' po 0 K za m-. Olie stavlilšfl sta oddaljeni samo '/« ure od središča mesta. 1'onudbo sprejema Jos p Kovačić, Pulj, ul. Cerere 125. Razklani ln razrezani fournier iz listnatega lesa želi kopiti v već'i množini. Ponudlie pod »Fournier 73.287« n» anončno pisarno Schalett, Dunaj I. Wollzeile 11. 2487 mašk© nove in stare vsako množin tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija pro'ikovih zamaškov. аг Glasovire, pianine, Phonola, tjl W ' električna glasovirje, Orchestiione i. t. d. S. KMETETZ Ljubljana Kolodvorska ul. 26. Ivan Gričar Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga izg o t ovij enih obte1 za gospode in dečke 21M Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube našega srčno ljubljenega, dobrega soproga oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda izrekamo tem potom našo globoko čutečo, srčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo č. oo. frančiškanom, slavnemu trgovskemu društvu „Merkur", gg. trgovcem iz Ljubljane, šefu tvrdke I. (ilobotschnigg, blag. g. tovarnarju in c.in kr. nadporoč-niku Egerju s soprogo, si. uradništvu tvrdke I. Globotschnigg, darovateljem krasnega cvet.ia ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Globoko žalujoči ostali. 2475 m Deželni odbor kranjski razpisuje službo za zdravstveno okrožje Višnjagora. S to službo je združena letna plača 1-100 K, aktivit.ctna doklada letnih 200 K in pravica do dveh v pokojnino vštetih starostnih doklad po 100 K. • Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje kranjskemu deželnemu odboru do 15. novembra 1916 in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega ininemškega jezika. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 17. oktobra 1916.