St, 288 mm platana i lanroni mm currnft m ia gffl)
up decembra 1933.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XLVII
frHalt, Izvsenll ponddjek. vsak dan zWtn). Uredništvo: ulica ir F «
it 20. L nadstropje. Doptey^«« poSlljejo m-i*> v ptem m m «pwH—K rokopisi j&^jfPJfe- Iidt<* ' Antoo Oerbec. — Lastnik	'	-1
w«h M mesec L T.—, S	jE^'v/^	L tt«.
Za taocem*?« aoeseCoo 4	uredm \ u prave it 11-fT
cDINOST
___*__
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — C^Ias! se računalo v ttrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sabvale, poslanic« ia vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po -20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost!, v Trstu, ulica f» Frančiška AsiSkeg? štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in upravo 11-57,
Ob patletnlclMlovenske svobode
Dne 1. decembra je minulo, kakor smo omenili v soboto, pet let, odkar so se — po zlomu monarhije — Slovenci, Hrvati in Srbi združili v svojo narodno neodvisno suvereno državo, Jugoslovenska glasila so proslavila to zgodovinsko-znamenito obletnico, seveda vsako po svoje: primerno stališču, stremljenjem in ciljem svoj'e stranke. Eni so slavili pomembnost tega dogodka samega na sebi, drugi pa so izticali v prvi vrsti le zle posledice in sadove, ki jih je prineslo ujedinjenje.
Naj omenimo tu tudi razmotrivanja od tretje — neprizadete strani, ki opazuje dogodke bolj od daleč, oziroma z višjega vidika: brez ozira na domača prerekanja o vrednosti ali nevrednosti ustavnih podlag, na katerih sloni nova država, brez ozira na strankarsko trenje v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tem razmotri-vanjem pripisujemo tem več veljavnosti, ker prihajajo od poluradnega glasila države, ki je Jugoslaviji krvna sorodnica in zvesta politična zaveznica.
cPrager Presse» podaja najprej kratek historijat dogodkov, — na vojnem in političnem polju — ki so pripravljali in do-vedli do državnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. V onih dneh je valo-velo veliko navdušenje vsepovsod. Ko pa je bil cilj dosežen, ne le da niso izginila plemenska nasprotstva, marveč so se jela na novo pojavljati. V političnem življenju so se pojavljala nasprotna si mnenja o ustavni uredbi nove države. Razvnel se je boi med centralisti in federalisti. Vidov-danska ustava z dne 28. junija 1921. je zgrajena na centralistični, ali — točnejše rečeno — na unitaristični, na ujedinjevalni podlagi. Kajti vidovdanska ustava določa, poleg centralne oblasti, tudi precej obsežno avtonomijo, ki naj se uredi primerno naravnim, socijalnim in gospodarskim raz- J meram.
Ko se — pravi člankar v praškem listu*— i spominjamo plemenskih nasprotstvev, kij tudi po ujedinjenju niso prenehala, ne vi-j dimo nobenega razloga, da bi se morala revidirati ideja ujedinjenja« ki je tvorila smisel stremljenj po državnem ujedinjenju, j Potem pa vprašuje: aH ni morda podan! razlog, da se revidira tudi državni sestav? Odgovarja z odločnim: ne!
Ideja jugoslovenske državne svobode, ki se vleče skozi vso jugoslovensko zgodovino kot zlata nit, je danes istotako resnična, kakor je bila pred petimi leti, kakor vsekdar in v vsakem času. Večstoletna različnost usode posameznih delov jugoslo-venskega naroda je povzročila, da svojstve-o.osti in razlike niso mogle takoj izginiti.
: Posebno pri Hrvatih delujejo še nadalje j tradicionalne oblike njih državnopravnih ' bojev. Ali ta država, zgrajena na narodnem | edinstvu, ni mogla postati ne srbsko, ne hrvatsko, ne slovensko kraljestvo, pa tudi ne zvezna država, marveč je morala sprejeti obliko enotnega kraljestva Srbov, Hr-! vatov in Slovencev. Ne smemo pozabljati, da je po nemirnih vojnih časih potrebna močna centralna oblast, da se iz tolikih različnih tvorb zgradi nekaj enotnega ter da se more ta nova tvorba zavarovati na : zunaj.
Če je bil 1. decembra 1918. velik praznik ; državnega edinstva, pa naj jugoslovenski politiki sedaj svoja stremljenja usmerijo v to, da pride skoro dan tudi narodnega edinstva, ki ga bodo zavestno občutili vsi Srbi, Hrvati in Slovenci. Jugo-slovenom ne ' manjka politikov, sposobnih za to nalogo, naj že pripadajo temu ali onemu taboru. V pobudo za nadaljnje delo naj jim bo pogled na dosedaj storjeno delo, ki je dalo Jugoslaviji izvrstne podlage za gospodarsko uspevanje, kulturni razvoj in državno konsolidacijo v notranjem in na zunaj. Per ardua ad astra — z napori do višave narodnega ujedinjenja.
Praški list zaključuje: To želimo našim bratom najiskreneje. Državna svoboda in ! ujedinjenje, ki sta bili sad skupnih stremljenj in skupnih zmag, sta nam dali možnost, da smo svojemu naravnemu prijateljstvu trdna oblika zveze med aašima državama. Toda, naše razmerje ni izcrplje-no s tem. Ni dogodka, važnega za en del, i ki ne bi zanimal tudi drugi del. Zato za-; sledujemo medsebojno vse dogodke našega : narodnega življenja in reagiramo nanje ' čustveno. Geslo «zvestoba za svest obo» : se razume samo ob sebi za vsakega Če-1 hoslovaka in vsakega Jugoslo/ena, Danes moramo stremeti k novim, višjim oblikam našega zavezniškega razmerja: k poizkusom vzporejanja naših vzjemnih narodnih stremljenj in koristnega sklada kulturnih vrednosti in gospodarskih dobrin. V teh letih izvršeno delo naj bo za nas izhodišče za intenzivnejše vzporejanje jugoslovenskih in čehoslovaških narodnih stremljenj.
To je zares bratski glas, ki opozarja vse stranke v Jugoslaviji, naj primerno cenijo veliko zgodovinsko pomembnost državnega ujedinjenja Jugoslovenov in naj zastavljajo vse svoje sile v spopolnitev te nove državne tvorbe. In uvodoma smo že rekli, da ta glas prihaja od strani, ki ni nikakor interesirana na strankarskih bojih v Jugoslaviji, da je torej glas iskrenega prijatelja Jugoslovenov, ki obljublja — zvestobo za zvestobo!
Kralj pri nesrečnem prebivalstvu
poplavljene pokrajine
Strašansko groblje neurja — Izjave članov vlade o odgovornosti.
BERGAMO, 4. Po nepretrganem deževanju skozi več tednov se te danes nebo vsaj nekoliko potolažilo. Oblaki se pa Se vedno valijo nizko uad pokrajinu, ki je bila te dni pozori-šće tako strašanske nesreče, vendar pa dopušča vreme nadaljevanje iskanja trupel po blatu, ki je preplavilo vso dolino od Darfa do Lovere, in med skalami in ruševinami Corne, v motnlfl vodah Oglija ter med valovi svinčenosivega jezera d'Iseo.
Vendar ga prinaša jezero, ki skriva gotovo r.a slojem dnu trupla žrtev, zaenkrat le hlode na breg, izruvana drevesna debla in vsako vrsto pohištva. Medtem pa ne more posušeno blato već skrivati svojega plena. Tudi odstranjene ruševine bodo skoro osvobodile ogromne teže razmesarjena človeška trupla.
Davi ob 9. je bilo nabranih 43 mrličev v veliki ccrkvi v Lovere; pa le 30 od teh je celih, drugih 13 ni drugega nego kupi udov, trupel, sirašunske spačenih človeških teles.
Starodavna katedrala je s sočutjem sprejela pod svoje oboke tiste mrtvece ter pustila, da se je v njene ladje prikradel na mesto duha po virhu oni drugi duh, duh mrtvašnice.
V bolnišnici v Darfu — 84 mrličev. Niti ni mogoče si misliti, kako se je moglo nabrati v tej pokrajini, ki je vsa pokrita z blatom, toliko cvetic, ki obdajajo krste teh nesrečnih žrtev. iTudi kapelica Presvetega srca, kjer leži 36 mrtvih, je vsa v cvetju.
Ampak ni mogoče še postavljati kakih zaključkov. Treba je iskati, kopati, treba je še počakati. Alpinci in drugi vojaki, četniki fa-' Šistovske milicc kopajo in grebejo s pomočjo onih srečnih, ki so prestali to strašno katastrofo.
Kralj je prispel v Darfo ob 11. V drugih au-tomobiiih so mu sledili Carnazza, Finzi, Bo-.nardi, Farinacci in general Cittadini. Minister za javna dela Carnazza je že prej poročal kralju o posledicah groznega neurja. Iz Darfa se je kralj podal peš gor po dolini d'Angolo ter imel povsod za nesrečno prebivalstvo besedico tolažbe.
Odhod kralja
BERGANO, 4. Kralj je odpotoval od tu ob o. Na postaji ga je tisočglava ljudska množica • burno pozdravljala.
Poslanca prizadete pokrajine Belotti in Ca-vazzoni sta vložila na vlado interpelacijo radi vzrokov te nesreče, ki je tako kruto zadela sprednja gorovja Ber-gama.
Odmori nesreče v senata	I
RIM, 4. Senator Romanin Jacour je predložil ministru za javna dela interpelacijo radi ttr&šnih posledic neurja v Derzu. Od vlade se tu zahtevajo tudi ukrepi, ki naj v me* fab možnosti odvrnejo v bodoče take kata-*fsofe.
Odgovornosti
BERGAMO, 4. Podtajnik na vojnem ministrstvu Bonardi je izjavil novinarjem« da so bdi merodajni krogi že pred dve mi tedni opo-Jtfu-jeni na nevarnost, ki je pretila prizadetim
[občinam radi pomanjkljivih naprav ob jezeru Gleno.
Istotako je minister za javna dela potrdil, da pada za to nesrečo odgovornost tudi na pristojne činitelje, ki bi lahko vsaj deloma prihranili ljudstvu ta nepopisen udarec. Nasip ob jezeru Gleno je slonel namreč na prešibkih podlagah, da bi mogel kljubovati pritisku vode, ki se je nabirala v kotlini. Radi tega jc prebivalstvo vse dolive že večkrat dalo razumeti, da ima malo zaupanja v ta nasip, ki naj bi ga obvaroval pred silo takih nalivov, i.	So žal je pariške občine.
| PARIZ, 4. Predsednik občinskega sveta je , poslal italijanskemu poslaniku v Parizu baro-l.nu Avezzana brzojavko, kjer izraža sožalje pariškega prebivalstva radi nesreče, ki je tako , kruto zadela lepo in delavno pokrajino Italije.
Švicarsko sožalje k nesreči v Bergamu.
BERN, 4. Švicarski poslanik v Rimu Wagniere je izrazil v imenu zveznega sveta švicarskega naroda italijanski vladi sožalje k nesreči v pokrajini Ber.gamo.
Boji med italijanskimi četami ln vstaši v Libiji
BENGHASI, 4. V noči 1. t. m. so Senusi napadli italijansko postojanko Gerdes el Abid, kakih 100 km vzhodno od mesta Benghasi. Vsled nenavadne teme se je vsča-šem posrečilo priplaziti se do žičnih ovir, kjer so zagnali velikanski krik, da bi preplašili italijansko posadko. Toda posadka je odgovorila z ognjem iz pušk in strojnic. Boj je trajal celo noč. Na italijanski strani ni bilo nikakih človeških žrtev; le 3 mezgi so bili ubiti. Sodeč po mlakah krvi, ki so bile okrog žičnih ovir, so vstaši izgubili
več mož, ki pa so jih odnesli.
* « *
• Senusi so pristaši reformistične struje islama; ti reformisti hočejo iz islama izločiti vse, kar kvari prvotni čisti Mohamedov nauk ter so zagrizeni sovražniki evropske civilizacije. Strujo je ustanovil alžirski bogoslovec Sidi Mohamed 1. 1837. v MekkL	_
Prihodnja seja ministrskega sveta«
RIM, 4. Jutri ob 10. uri se bo sestal mi-nsitrski svet. Razpravljal bo o nesreči v pokrajini Bergamo.
Kako star je bil Tutankamen?
LONDON, 4. Agencija Reuter poroča, da bo raziskovalec Howard Carter, ki je odkril Tutankamenov grob, dal preiskati faraonovo mumijo z Roentgenovimi žarki
Natančno preiskavo bo izvršil angleški specijalist dr. Derry, zdravnik v mestni bolnišnici v Cairu. Howard Carter upa, da bo na ta način mogoče ugotoviti vsaj približno starost Tutankamena in mogoče tudi vzrok njegove smrti. Nekateri namreč mislijo, da je Tutankamena umoril njegov naslednik.
JMovensKa narodna - skupščina
Podpora oškodovancem po poplavah v Sloveniji - Kraljev odhod v Pariz.
BEOGRAD, 3. Pred skupščinsko sejo so imeli * načelniki skupin sejo, na kateri se sporazumno sklenilo, da se interpelacija g. dr. Šečerova o. odpravi sekvestra nad imovino grofa Cekonjiča vzame z dnevnega reda in da na dnevni red v sredo.
BEOGRAD, 4. Včeraj ob pol 11. uri do-
Eoldne je otvoril predsednik skupščine dr.
juba Jovanovič sejo narodne skupščine. Zapisnik se je preči tal in sprejel brez opombe.
Nato je predsednik prečital sledeči ukaz Nj. Vel. kralja: «Mi Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo sklenili na osnovi čl. 95 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker bomo preživeli nekaj časa izven domovine: da Nas v izvrševanju Naše ustavne kraljevske oblasti od dne odhoda pa do povratka v našo domovino zastopa v mejah ustave Naš ministrski j svet. Ministrski predsednik naj izvrši ukaz. Beograd, dne 3. decembra 1923. Aleksander I.» Nato slede podpisi vseh ministrov.
Zatem se čita predlog ministra pravde o izpremembi zakona o izplačilu vojne odškodnine, za katero zahteva nujnost, ki jo skupščina tudi sprejme. Nadalje predlog o razmejitvi nekih občin, ter se nato od-kaže pristojnemu odboru.
Priobči se predlog poslancev gg. Sušnika in tovarišev (SLS) o nujni pomoči poplav-I ljencem v Sloveniji in v ostalih krajih, za kateri predlog se istotako zahteva nujnost. Predsednik narodne skupščine odredi odmor, da bi se vlada natančneje seznanila s tem predlogom. Po odmoru izjavi v 1 imenu vlade minister g. Uzunovič, da jc vladi znan ta slučaj in da je voljna dati najnujnejšo pomoč, ker je to potrebno, odklanja pa nujnost iz formalnih razlogov, j Predsednik da nujnost na glasovanje ter ] izjavi po izvršenem, glasovanju, da je nuj-| nost odklonjena; nato zopet odredi odmor, med katerim so imeli načelniki skupin sestanek, na katerem se je dosegel sporazum o odložitvi interpelacij na sredo in o odložitvi volitev odbora za brodarski sindikat ter uredbe o razvrstitvi uradnikov. Nato prečita Miša Trifunović vladni predlog za podporo poplavijencem. Vlada ;e pripravljena, da stori vse potrebno čim prej, in zahteva, da se izvoli v to svrho odbor. V svojem govoru pravi, da vlada odreka predlogu posl. Sušnika nujnost, ker nujni predlog ni bil konkretno utemeljen, vendar pa je pripravljena, da priskoči povsod čimprej na pomoč, kjer koli je potrebno. Nato se priobči interpelacija poslanca Kremžarja v stvari rudarske stavke v Sloveniji.
Končno se preide na odgovor ministra Vujičića na vprašanje zemljoradnika Jo-vanoviča glede srezkega načelnika v Starem Majdanu. Pri tej priliki je nastal ponovno krik. Ko se je povrnil mir, so se čitale sporazumno liste za izvolitev odbora brodarskega sindikata in uredba za razvrstitev uradnikov. Seja se je nato ob 1.15 uri zaključila, prihodnja pa določila za danes ob 9. uri dopoldne. Njen dnevni red bo izvolitev odbora za proučevanje predloga gg. Sušnika ter tov. in današnje interpelacije.
BEOGRAD, 3. Tiskovni oddelek ministrstva zunanjih del priobčuje: Vsled naknadne potrebe za zdravljenje zob po specijalistu, ki je že prej zdravil N^. Vel. kralja Aleksandra, je Nj. Vel. odpotoval danes zjutraj v Pariz za nekaj dni. Radi tega se je moral g. Spalajkovič, ki je prišel v Beograd službeno za več dni, vrniti v Pariz.
BEOGRAD, 4. Ker se je vlada odločila, da sprejme v teku meseca decembra tri nujne zakone, in sicer zakon o oboroževanju, o brodarskem društvu in o odložitvi izplačila dolgov fondu sekvestrov, proračun ne bo mogel biti pravočasno sprejet. Ministri izjavljajo, da bodo predlagali dvanajstine.
BEOGRAD, 3. Včeraj je predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič dolgo kon-feriral s predsednikom vlade PaŠićem o delu v skupščini, nato pa je posetil ministra zunanjih del g. dr. Nančića.
Razvrstitev iugosL nrateftos se buremeni
BEOGRAD, 4. Na podlagi poročila ministra pravde g. Periča je vlada z malimi izjemami sprejela izpremembe v uredbi o razvrstitvi uradnikov, katere so zahtevale posamezne uradniške organizacije. Istočasno je vlada sklenila, da bo upoštevala opozoritve upokojencev in upokojenk, tako da se bodo njihovi dodatki povišali za 100%. Da bi dosegla efektivno zboljšanje uradniškega položaja, bo vlada izdelala nov pravilnik za pobijanje draginje, ker sedanji ni prinesel pričakovanih rezultatov. Izdelava tega pravilnika se je poverila ministru pravde. Ker niso bile predložene vladi vse zahteve uradnikov, proučava sedaj glavni uradniški savez gradivo, ki so mu ga naknadno poslale posamezne organizacije ter jih bo v kratkem izročil vladi.	______
»ia t liiUjota BBtai niti
Komunisti tiriT1! b «Zveze delovnega ljudstva*.
LJUBLJANA, 4. Sinoči se je vršil v Mestnem domu diod zaupnikov komunistične stranke, kateremu so prisostvovali vsi komunistični občinski svetniki Glavni poročevalec je -bil predsednik komunističnega občinskega kluba dr. Lemei. ki je v i
svojem govoru ugotovil — popolen krah sedanje magistralne koalicije ter označil kot neobhodno, da komunisti v občinskem svetu takoj preidejo v najstrožjo opozicijo. Lemežev govor je napravil najmučnejši vtis. Govornik je takoj uvodoma priznal, da so bili komunisti od svojih zaveznikov na vsej črti prevarani. Koalicijo je označil dr. Lemež kot usodno pomoto.
Zbor zaupnikov je soglasno odobril resolucijo, ki izjavlja, da komunistična stranka ne nosi več odgovornosti za občinsko gospodarstvo, zato izstopa iz «Zveze delovnega ljudstva«, njeni zastopniki odlagajo vse funkcije v občinskih odsekih in zavodih ter prestopajo z današnjim dnem v najstrožjo opozicijo.
Obenem s to resolucijo sta bila odobrena dopisa obema dosedaj zavezniškima kluboma, SLS in socijalističnemu, ki se z obširno utemeljitvijo obveščata o storjenem sklepu. Dopisa sta bila še nocoj odposlana
S sklepom komunistične stranke je razrušena magistratna večina in župan Perič razpolaga le še z 19 glasovi od 49. Njegova grupa, ki šteje 5 mož, je ostala v zavezništvu s klubom SLS, ki ima 14 članov. Skupaj pa sta obe skupini daleko v manjšini. Računati je torej z dejstvom, da bo župan Peric podal demisijo.
Ker je v danih okolnostih sestava nove veČine nemogoča, je pričakovati razpusta občinskega sveta. Na magistrat pride torej /;opet vladni komisar, ki bo imel nalog j pripraviti nove volitve. •
ft&laik angleške delavske sfraike
proti obdačenju kapitala
LONDON, 3. Pravilno ugotavlja «Daily Telegraph*, da nima izjava načelnika la-buristov na shodu v njegovem volilnem okraju para v zgodovini. Delavska stranka je namreč stopila v volilno borbo s programom, kjer se izreka proti obdačenju kapitala, ker ga smatra za učinkovito sredstvo proti sedanji delavski krizi. In tako je včeraj Mac Donald izrazil svoje prepričanje, da bi morala delavska stranka v svojem lastnem interesu opustiti zahtevo po obdačenju kapitala ter dati prednost ; vsakemu drugemu načinu za izhod iz sedanje krize.
Tn to ni še zadosti. Načelnik delavske stranke je tudi zatrdil, da bi ta davek ne zmanjšal brezposelnosti. Še nikoli se ni zgodilo, da bi načelnik kake stranke skuša! tekom volilne borbe zavreči glavno točko programa svoje stranke. Sicer je stranka izdala takoj uradno poročilo, da se ni še opustila misel na obdačenje .kapitala, ampak vtis izjave Mac Donalda jc ostal in konservativni in liberalni listi so vzcfgnili seveda velik hrup trac( te izpovedi.	_
Senzacionalen umor v Parizu
PARIZ, 3. Veliko senzacijo je vzbudila v pariških krogih vest, da je nenadoma izginil 15-letni sin znanega rojalističnega poslanca in voditelja lista «Action Fran-^aise* Leona Daudet. Pogrešanega mladeniča so našli mrtvega. Nekateri zatrjujejo, da je bil mladenič pristaš anarhistične struje in da je radi konfliktov z očetom izvršil samomor. V «Action Fran^aise* pa je oče izjavil, da je bil sin umorjen. Tudi razkritja, ki jih je izvršila policija, potrjujejo njegovo naziranje.
«Petit Parisien* objavlja razgovor z anarhistom Fidalom, katerega je bil Filip Daudet pred svojo smrtjo obiskal. Fidal je izrazil prepričanje, da je 15-letnega Filipa Daudet odvrnil od izvršitve strašnega hudodelstva. Glasom navedbe «Matina» je Fidal na vprašanje izjavil, da se je v razgovoru s Filipom, kateri razgovor je bil političnega značaja, imenovalo ime Leona Daudeta. Fidal je mnenja, da je Filip izvršil samomor, ko se je zavedel svojega 71-	naklepa. V krogih lista
«Action Fran9aise» se zatrjuje, da je bil tiiip zaprt in da se je vršil nanj pritisk, s čimer bi se tudi dalo razlagati pismo na njegovo mater in njegovo dejanje v obupu, r:Journal» objavlja intervijev z nekim roja-listorn, v katerem se povdarja, da je krogla, ki je usmrtila Filipa, vdrla v glavo od leve strani in izstopila na desnem sencu kljub temu, da Filip ni bil levičnik. «Echo de Pariš» javlja, da bo Leon Daudet danes vložil ovadbo proti neznanim storilcem radi odvedbe mladoletnega sina in umora.
Filip Daudet je torej umrl pod tajinstve-nimi okoliščinami, ki jih dozdevno nekoliko osvetljuje «Le Libertaire:>. Zasluga za odkritja gre nekemu anarhistu, ki je pripovedoval, da je prišel zadnji čas k njemu neki mladenič, ki se je predstavil za Filipa in pripadnika anarhistov. Izročil mu je pismo s prošnjo, da ga izroči materi za slučaj, da bi se mu kaj pripetilo. Kmalu nato je anarhist čital v listih o samomoru mladeniča, ki se mu je predstavil za Filipa Daudeta.
Z druge strani poročajo listi, da je zaslišal šofer avtomobila strel in ko je odprl vrata, je našel neznanega mladeniča in ga odpeljal v bolnico, kjer je policija ugotovila samomor. Črez par dni je prišel v bolnico njegov oče in v njem spoznat svojega sina.
Da je oče trdno uverjen o zločinu priča tudi dejstvo, da omenja pismo samo mater in trdovratno molči o očetu.
Parlamentarno delo v Švici
BERN, 4. Pričelo se je redno zimsko zasedanje zbornic zaveznih držav. Narodni svet izvolil za predsednika konservativca Etequoza, svet zaveznih držav na Simona iz kantona Vanda-	'
Mmm kabinetu se ebelala dolgega življeiqa
BERLIN, 4. Bernhard, ki je bil najboljši Stresemannov zagovornik smatra novi kabinet za verno sliko svojega prednika. Obžaluje samo, da je potrebovala ta rešitev 8 pogajanj in zavlačevanja. Namera socijalistov, da bi spravili nemške -nacijonaJce na vlado samo, da bi jih kom-primitirali, se je izjalovila. Nemško-nacijo-nalci so vendar nekaj dosegli. Kabinet si je postavil omejen delovni 'načrt in tudi njegovo življenje bo kratko. Ko bo odobri! nove fiskalne zakone, bo njegova misija končana. Z novim letom bo novo ministrstvo v večni nevarnosti, da pade. Možno je, da se bo vzdržal do konca sedanje le-gislature. Lahko dodamo, da ni Bernhard edini politični pisatelj, ki govori o kratki življenski zmožnosti sedanjega kabineta. Odreka mu tudi vsaki vpliv na rešilev sedanje nemške krize.
Marx za tesno sodelovanje z zavezniini državami.
BERLIN, 4. Kancler Marx se jc predstavil državnemu zboru z daljšim govorom, naglašu-joč, da želi tesnega sodelovanja s predstavniki ■ zaveznih držav. Odpraviti bo skušal razliko »med *rajhom» in posameznimi državami in vzbuditi medsebojno zaupanje. V imenu državnega sveta mu je odgovoril ruski predstavnik, da ima popolno zaupanje v novega kanclerja in povdari! posebno njegovo izjavo glede tesnega sodelovanja med državo in zaveznim: državami.
Nemška vlada za rcdukcijo uradništra.
BERLIN, 4. Kabinet jc odobril poročilo, finančnega komisarja in komisarja za prihranke glede uradov odvisnih od njih. Kabinet je nadalje odobril poročilo finančnega ministra glede zmanjšanja izdatkov. Deloval bo ludi na to, da se izvede redukcija uradniŠtva.
Zavezniška nota Nemčiji radi lipskega dogodka.
PARIZ, 4. Kakor smo že poročali, sta bila neki belgijski častnik in francoski podčastnik žaljena od nemške državne brambe. Radi tega je poslala poslaniška konferenca Nemčiji noto, ki zahteva primerno opravičbo.
Pogajanja za ustanovitev porenjsie drŽave. Socijalisti za zvestobo napram nemški državi.
PARIZ. 4. Listi poročajo iz Diisscidorfa, da nadaljujejo predstavniki zasedenih pokrajin svoja pogajanja za ustanovitev porenjske države. Izredni kongres socijalistične stranke, ki se je vršil včeraj, se jc izrekel za zvestobo napram državi in Prusiji, središču nemške skupnosti, vendar pa se je pridružil resoluciji za ustanovitev porenjske države.
Železnice v Pcrenju prevzame mednarodna družba?
PARIZ, 4. List poročajo iz Diisseldorfa: Ravnatelj francosko-belgijske režije Bre-and je izrazil, da so v stanu železnice v francosko-belgijskih rokah sprejeti 7» normalnega prometa. Dobiček, ki ga je prinašal normalni promet, je znašal letno 400 milijonov frankov. Izjavil je dalje, da bo bržkone v kratkem prevzela porenske železnice kaka mednarodna družba.
Pasivni odpor bo prenehal, ko bo delo vzpostavljeno.
PARIZ, 4. Ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo sledečo noto: -Francoska in belgijska vlada sla sklenili podvzeti upravne mere in jamstvo v korist oseb izgnanih iz zasedenega ozemlja in obsojenih radi političnih prestopkov. General Degoulte smatra, da bo pasivni odpor dejansko prenehal. ko bo vzpostavljeno delo v rudnikih in ko bo nemška vlada ratificirala dogovor glede izkoriščanja železniškega omrežja v Porenju in Porurju in bo dogovor ludi dejansko izveden. Razvrstitev čet, da se zmanjša stik z narodom je že pričela in se stopnjema nadaljuje.
Zajedanja sveta Društva narodov
Na dnevnem reda vprašanje Javorine in gospodarska obnovitev Ogrske.
Posojilo Ogrski.
ŽENEVA, 4. S vet Društva narodov se bo sestal 10. t. m. v Parizu. Med drugimi se bo svet bavil tudi z vprašanjem Javorine in gospodarsko obnovitvijo Ogrske.
BUDIMPEŠTA, 4. Finannčni minister Keallay se je vrnil iz Londona. Minister ie izjavil zastopnikom tiska, da jc finančna komisija predlagala posojilo 250 milijonov zlatih kron. Komisija bo poleg tega proučila možnost še nadaljnih posojil, ki bodo investirana v državne tvornice.
Obnovitveno delo v Avstriji,
DUNAJ, 4. Glavni komisar Društva narodov za Avstrijo Zimmermann se bo podal 11. t. m. v Pariz, ter bo poročal svetu Društva narodov o napredovanju obnovitvenega dela v Avstriji.
Povratek španske kraljevske dvojice v Madrid. Prvi nastop Španske narodne milice.
MADRID, 4. Kralj in kraljica sta se vrnila v Madrid. Mesto je bilo okrašeno z zastavami in številna rrnožica ju je navdušeno pozdravljala. Značilno je, da je prvič nastopilo 1500
ruoi španske narodne milice «somatov».
Ameriška viada se ne more odločiti za udeležbo pri odboru izvedencev.
WASHINGTON, 4. Doznava se iz uradnih virov, da se Zedinjene države ne bodo protivile raziskovanju odškodninskega vprašanja. Do sedaj niso Še prejele nikakega uradnega povabila. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo prišlo do ugodnega uspeha. Ameriška vlada se sicer ne more Še odločiti za svojo udeležbo, dokler ni določen obseg raziskovanj.
DNEVNE VESTI
OLAS LJUDSTVA •
Glas protesta užaljenega narodnega ponosa tašega ljudstva proti poitalijančenju naših judskih šol in odrekanju najelementarnejših *ravic, ki nam gredo po božji in naravni poštari, se širi od vasi do vasi, od kraja do kraja Slovanskega dela naše Julijske Krajine. Očitao je, da naše ljudstvo noče zaostati za svojimi nemškimi sousodniki v Gornjem Poadižju, ki fudi vodijo v tem hipu srdito borbo za izpre-membo kr. odloka od 1. oktobra 1923., s katerim so bile poiialijančene slovanske in nem-ike ljudske šole v Italiji- Saj so poslale nera-|ke matere v Rim posebno odposlanstvo, ki je bilo pri naučnem ministru in pri papežu. Prefekturi v Tridentu so poslali svoje proteste tudi vsi nemški župani. Vemo, da so tudi naši Župani prežeti z istimi čustvi kakor nemški tovariši, čeprav si vsled raznih pritiskov ne tipajo posnemati njihovega zgleda. Ako pa je kdo med njimi, ki drugače misli, potem gotovo hi tolmač volje našega ljudstva. Na razna vpra-lanja, kakršni naj bodo protesti, odgovarjamo, da odločni, toda zmerni in dostojanstveni, brez vsake preostre besede. Izogibati se je izrazov, ki bi jih občutljivost oblastev mogla smatrati za razžaljive. Vprašanje, ali bodo naši protesti kaj zalegli ali ne, naj nas ne moti. Vsakdo med nami dob ro ve, da si ne domišljamo. da bi se vlada premislila iz strahu pred našimi protesti. Kar zahtevamo je samo to, da zmagaj zdravi razum nad krivico, Oblastvo, ki se popne do takega koraka, ne kapitulira, temveč doseže eno največjih moralnih zmag. Ce pa ostane vlada gluha in zakrknjena, bodo naši protesti dokaz, da je zanemarjala glas ljudstva, ki se v polnem obsegu zaveda krivice, ki se mu je zgodila. Toliko v odgovor na fazna vprašanja, ki nam prihajajo.
V naslednjem objavljamo nadaljnje proteste:
Protest vasi Slope (občina Materija}: Podpisani posestniki vasi Slope, občina Materija, odločno zahtevamo za naše otroke pouk v šoli Brezovica v našem slovenskem jeziku.
Izjavljamo, da nimamo nič zoper to, če se v višjem letniku poučuje tudi italijanski jezik; nikoli pa ne bomo zadovoljni, da bi se naši otroci poučevali izključno v italijanskem jezik n, ki je otrokom popolnoma nepoznan.
Prosimo ioraj in zahtevamo, da za naše otroke ostane slovenska šcla v Brezovici kot do sedaj,
(Sledi 33 podpisov družinskih očetov).
Protest vasi Brezovice in Gradišča (Materija): Podpisani posestniki vasi Brezovica in Gradišča, občina Materija, odločno zahtevamo za naše otroke pouk v šo!i Brezovica v nakm slovenskem jeziku.
Izjavljamo, da nismo nikakor nasprotni, če sc v šoli pcučajs tudi italijanski jezik; nikoli pa ne bomo privolili v to, da bi se naši otroci učiii v izključno italijanskem jeziku, ki je { otrokom popolnoma nepoznan. Čc bi privolili, j bi storili dejanje nasprotno vsaki pravičnosti in naravi sami.
Prosimo in zahtevamo, da za naše otroke ostane .slovenska šola kot do sedaj.
(Sledi 43 podpisov družinskih očetov).
Protest Drage in Gročane: Podpisani družina ki poglavarji davčnih, občin Drage in Gročane protestiramo proti šolski politiki, ki ji je namen uvesti v naše šole izključno italijcuski pouk. Zahtevamo, naj se spoštuje cajelemenlamejii naravni zakon, po katerem se imajo in morajo vzgajati naši otroci v slovenskem jeziku. Nismo nikakor nasprotni uvedbi italijanščine kot obveznega predmeta, toda z vso svojo dušo, ki je posvečena vzvi-Seni ljubezni do naših otrok, protestiramo proti dejanjem, ki žalijo najvišje pravo civilizacije in človečanstva.
(Sledi 120 podpisov).
Susoslovcnskl kardinal ?
Te dni so prinesli listi vest, da utegne na prihodnjem papeškem konsistoriju biti tudi kak jugoslovenski cerkveni dostojanstvenik imenovan za kardinala. Predpogoj za tako imenovanje pa da je sklep konkordata med Vatikanom in Jugoslavijo. Nedavno so tudi poročali listi, da je sporazum glede osnovnih | temeljev za to pogodbo že dosežen in da čaka ! le še končne rcdakcije in podpisa. Ta vest je j kila menda preuranjena. Vsekako pa mislimo, j da se dogovori nadaljujejo. Imenovanje jugo- j slovenskega kardinala bi mi pozdravljali ne le ! kot znak dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Vatikanom, ampak tudi kot znak boljšanja razmerja med katoliško in pravoslavno cerkvijo, kot korak k cilju, za katerega sc je ob zatonu svojega življenja Živo zavzemal tako odločen katolik, kakršen je bil pokojni krški škof dr. A. Mahnič. Ravno zato so bili prava senzacija članki, ki jih je priobčil v nekem zagrebškem listu škot Mahnič, kjer je dokazoval, da bi bilo zbližanje v interesu obeh cerkva. Tedaj so tudi posvetni jugoslovenski krogi izrekali pokojnemu škofu iskreno in globoko hvaležnost za njegov nastop. Prilika je bila nanesla, da je bii tedanji glavni urednik in sedanji ravnatelj našega lista g. Makso Cotič — ko je škof dr. Mahnič bival v Goričanah pri Medvodah ha oddihu — predstavljen škofu. Med razgovorom o onih člankih je tudi naš urednik nagiaial hvaležnost jugoslovenske javnosti. Nepozabne so mu ostale v spominu besede, ki jih je izustil na to pokojni škof: «Jaz se ne vtikam rad v vsakdanje politične dogodke, ali prišel je čas, ko moramo tudi mi škoije kaj storiti za — svoj narod!» To so bile njegove lastne besede, ki si jih je naš urednik globoko vtisnil v spomin. Tolmačil pa si jih je v zmi-slu, da jc hotel škof reči, da je zbližanje cerkva ■— govoril jc v zvezi s tem vprašanjem — potrebno v cerkvenem in v narodnem interesu našega naroda! Zato bi smeli pričakovati upravičeno, da se bodo razprave o razmerju med katoliško in pravoslavno cerkvijo vršile v nekoliko drugačni obliki od vseh strani, ki jim jc korist cerkve in naroda res na srcu, nego se jc to vršilo doslej — tu pa tam!
Polom triaSke banke
Včeraj se je raznesel po našem mestu glas, da je banka «Credito Generale*, ki ima uradne prostore v ul. Mazzini št. 44, ustavila izplačevanje. Banka se je nahajala že kako leto časa v finančnih stiskah ter je že večkrat odslovila upnike, ki so hoteli dvigniti denar. Tako je hotel predvčerajšnjim nekdo dvigniti vlogo za večjo svoto denarja; poslujoči uradnik ga je odslovil. Nato se je upnik obrnil do svojega odvetnika, ki je zahteval stečaj (konkurz) banke.
Upravni svet je sklenil predložiti sodišču knjige ter ponuditi poravnavo na podlagi 20%. Sodišče je imenovalo za sodnij-
skega upravitelja dr.ja Giulio Paolina. Pasiva banke znaša okoli 3 milijone lir. Med člani upravnega sveta so bili admiral Fava (predsednik), brodolastnik Premuda ter grof Amati. Banka «Credito Generale* je nastala vsled fuzije bančnega zavoda «Banco Operaio di Mutui Prestiti» z novimi kapitali. _
Druitvene vesti
SVETOIVANSKA podružnica «cŠolsk. društva => je prejela pismo od sv. Miklavža, da bo posetil otroški vrtec v nedeljo S. t. m. ob 3. uri popoldne in obdaroval otroke. Zvečer ob 7. uri pa odrasle in pridne.
Darovi se sprejemajo v Narodnem domu v nedelje dopoid&e.
* * *
Sv. Miklavž pride v četrtek 6. t. m. ob 2.
uri pop. v otroški vrtec pri Sv. Jakobu.
Stariši, ki nameravajo podariti kaj gojencem otroškega vrtca, naj pošljejo darove do četrtka dopoldne v otroški vrtec.
♦ * *
Miklavž pri Sv. Jakobu. V nedeljo 9. t. m. pride Miklavž v dvorano DKD pri Sv. Jakobu.
Popoldne se bo vršila predstava z Miklavževim nastopom za otroke, zvečer za odrasle.
Darovi sc sprejemajo v nedeljo od 9. do 1. ure popoldne proti pristojbini od L l.—r za komad. Opozarjamo, da se slabo vezani paketi v izogib raznim potežkočam in neugodnostim nc sprejemajo. — Podrobnosti jutri.
Plesne vaje. Kakor lani, tako priredijo tudi letos člani slov. akad. fer. društva «Balkan» s slov. plan. klubom plesne vaje. Člani in prija- ; telji obeh društev so vabljeni, da sc jih udele- j žijo. Prva vaja bo danes ob 20. uri v istih pro- ! štorih kakor lani. Posebna vabila se nc razpo- \ siljajo. — Prireditelji.
M. D. P.; Nocoj točno ob 20.30 odborova seja. — Predsednik..
Iz tržaškega življenja
Aretacija čednega parčka. Tržaška kvestu: je pred kratkim prejela od varnostnih oblastev mesta Monteleone v Apuljski pokrajini tiralico
za 30-letno -Marijo Riccio, ki je zbežala iz Monteleone s svojim ljubimcem, zapustivši štiri nepreskrbljene otroke v nežni starosti. Ženska sc jc baje polastila tudi zneska 20.000 lir, ki je bil last njenega moža, ki se nahaja v Ameriki.
Tukajšnje varnostno oblastvo je sumilo, da, se grešni parček najbrž skriva v našem mestu; ?; ni se motilo. Včeraj predpoldne se je dvem policijskim agentom posrečilo odkriti gnezdeče 1 dveh golobčkov. Riccio in njen ljubimec sta,
j Za svetoiransko podružnico «5ol. druSiva* s? je zdražjlo v padričah za sporni rižot L 33.65.
Darovi za šolsko refekcfjo pri Sv. Jakobu: Omizje pri dragem teranu L 13.—. Odlična tvrdka daruje L 400 plačljivih v obrokih po L 100.— vsake tri mesece. G. Cergol L 10.—. Ker Šorn odklonil neko provizijo darujeta Fe-gič <5t Markon L 70.—. G. Grgič 2eIjko L 5.—. Odbor izreka vsem zahvalo!
PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno via Gia-clnto G a Uma 2 (nasproti hotela Monceni-sio). Velika izbera predmetov za darove. Popravila. Cene nizke.	25/2
Borni a poročila.
Valuta na tržaškem trga,
ogrske krone	0-11	OL2
avstrijske krone.....• « . . 0.03i.j	6.0330
češkoslovaške krone ••••••• 67.15 67.65
dinarji	........... 26.15 26 30
leji • ..............11.50 12.—
marke	——	——
dolarji .............28.07 23.17
francoski franki .........124.15	124.65
švicarski franki	403,—	406.—
angleški funti papirnati •••••• 106.—	10*.—
Mali oglasi
OSKRBNIK, izobražen, išče primerno službo. Podrobnosti daje upravništvo.	1691
KDOR IMA na prodaj hišo z enim ali dvema stanovanjima, (dve ali več sob) v bližini Scorcole, via Rotsetti, via Picardi ali San Vito, naj se oglasi pri vratarju v via Cesare
. Battisti št. 7, prej Stadion.	1692
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem, Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cenc. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29.	1677
KDOR HOĆE kupiti posestvo v Jugoslaviji, obrni se name in priloži 1 1. Sedaj sta na prodaj hiša z vrtom in njivo za 12.000 1. in veliki valjčni mlin z mnogimi poslopji in zemljiščem za 100.000 1. F. Cvek - Kamnik Jugoslavija.	1678
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23.	1679
t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, ateljem in zaancem, da je nsš prodr&sri oČ€
Štefan Stupar
stanovala v nekem stanovanju v ulici Udinc št. 5. Oba sta bila aretirana in odvedena na kvesturo. Pri ljubimcu, ki se jc izkazal za 19-letncga vseučiiiščnega študenta Mihaela Mor-sillo, doma iz Monteleone, so našli znesek 12.500 lir. Mladenič je izjavil, da je ta denar njegova last; služil mu je za nadaljevanje študij. Dodal jc še, da se jc do blaznosti zaljubil! v Marijo Riccio in da ga je ta pregovorila, da je obesil vseučilišče na klin ter zbežal z njo. Riccio je potrdila mladeničevo izjavo ter I odločno zanikala, da bi bil denar, ki ga je imel I njen ljubimcc pri sebi, last njenega moža.
Golobčka sta bila pridržana v zaporu; v (
v 61. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni, danes, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se bo vršil v četrtek, 6. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti pri Sv. M. Magdaleni zg. št. 677, na pokopališče k sv. Ani.
TRST. 4. decembra 1923.
Žalujoči: Ivani Just, Justina, Ane( otroci,
kratkem bosta spremljena v Monteleone, kjer * se bodeta morala zagovarjati pred sodiščem.
Dve nesreči pri delu. Včeraj zjutraj se je v j tovarni olja ponesrečil delavec Ivan Otta, star 30 let, stanujoč v Dolini. Pri delu rau je padla na levo nogo železna plošča ter mu zmečkala palec. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
— Na parniku »Iskra« v stari prosti luki se je včeraj predpoldne utrgala jeklena vrv ter oplazila 41-lcinega težaka Jerneja Tuntar-ja, stanujočega v ulici del Volto Št. 2, ki je delal na -krovu, po levi roki. Mož jc zadobil več precej hudih poškodb. Dobil jc prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje.
Vez podrl noža ter ga težko poč kodo vaL Snoči okoli 19. ure je nek dvorvprežni tovorni voz drvel s tako naglico po ulici Arcata, da so se mu ljudje s težavo izogibali. Voznikova neprevidnost pa bi skoro zahtevala človeško žrtev. Ko je voz privazfl v uKco Carducci, so konji podrli na tla 46-letnega kovača Josipa Bogmc, stanujočega v Skednju« ki se ni utegnil pravočasno umakniti v stran. Voznik je sicer takoj ustavil voz, a kljub temu je Bogme, ki je prišel pod konjska kopita, zadobil številne poškodbe po glavi, veliko btaJco na desni rami, ter si poleg tega tudi zlomil Irvo nogo nad gležnjem.
V istem času je slučajno privozil tam mimo automobil rešilne postaje. Zdravnik je izstopil ter podal ponesrečencu prvo pomoč, nato jc bil Bogme prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 6 tednih.
Aretiran slepar. Predvšeršnjim so policijski agenti aretirali v našem mestu 33-letnega Antona Vecchi, doma iz Madene, katerega so varnostna oblastva tistega mesta že deij časa iskala; Vecchi je namreč tam osleparil • neko tvrdko za znesek 12.000 lir. Aretiranec je imel pri sebi znesek 25.000 lir. Oči vidno je poleg omenjene sleparije še kako drugo debelo skuhal. Nahaja se začasno v zaporu v ulici Coro-neo.
Vesti z GoriSkega
Slavnostna otvoritev kr, slovenskega nižjega tehničnega zavoda v Vidmu. V prisotnosti državnih, pokrajinskih in mestnih oblastev se je dne 3. t. m. ob 14. uri na slovesen način otvo-ril kr. slovenski nižji tehnični zavod, prideljen kr. tehničnemu zavodu «A. Zanon» v Vidmu. V imenu ravnateljstva idrijskega tehničnega zavoda je prol. dr. A. Budal predstavil obla-stvom slovenske dijake, katerim je v državnem in v našem jeziku očrtal važnost te nove srednje šole v Vidmu. Ravnatelj novega zavoda, prol. Jacopo Tivaroni, je v vznesenih besedah izrekel našim dijakom dobrodošlico tudi v našem jeziku ter obljubil, da bo po očetovsko skrbel za našo mladino. V županovem imenu je prof. Ant. Del. Piero pozdravil slovenske dijake in profesorje ter jim zatrdil, da jim bo mesto z veseljem izkazovalo svoje gostoljubje.
DAROVI
Vitez, učenec VI. razreda šentjakobske zasebne Šole daruje L 10.— «Šolskemu društvu*.
V veseli družbi pri Sv. Ivanu se je nabralo v soboto 16. novembra t. L za svetoivansko podružnico »šolskega društva« L 33.— Za «dešpet» Placerju dodal Baris L 5.— Vsem darovalcem srčna hvala.
Svatje Fagancii — Žvokelj in Pavletič Tu-rel v Mirnu darujejo L 150. — »Šolskemu društvu« za kar jim bodi izrečena srčna zahvala.
Dr. Leopold M raček
in	637
Dr. Jan Linka
zobozdravnika
sprejemata od 9*1 in od 3-7. Trst, Corso Vi H. Em. III. štev. 24.
Rntonio Cerneca
— LIVARNICA železa in kovin. —
V skladiščil Via Enrico Toti št- 4, tel. 438
vedno v zalogi: Plošče za štedilnike, ražnji in pečice, zaklop-nice za lijake, bronasti drogi, podgrednjaki in medeni drogi za zavese. Sprejemajo se vsakovrstna naročila.
655
DELNICE
po 250 Dinarjev do Četrtka zvečer.
naslov pose uprsonlštuo Edinost!
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in na zobeh
sprejema za m zsbszdravntška in ZobctehnisTia opravila.
v Gorici, na Travniku 20 (Plaziš tm Kittoria 20)
od 9-12 in od 3-5.	(63;
Najvišje cene plačujem za
v
k»»9 zlatic, lisic,
dihurjev, vider, Jazbece v5 mačk, veveric, kptcj, divjih in domačih zajcev.
D. WENDSP&€H
Trs«, Via Cesaro Battisti št. 10 II. nadst., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
35
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je včeraj, po dolgi in mučni bolezni, v 65. letu, previđena s sv. zakramenti, v Gospodu zaspala naša ljuba teta in tašča
Terezijo Renče!] (Halalanovc)
Pogreb pokojne se bo vršil danes, ob 4. uri popoldne. SEŽANA, 5. decembra 1923. (657)	Žalujoča družinn in ostali sorodniki.
0
3S
2£
3 OS
'-&

tik glavnega kolodvora v Ljubljani (Resljeva cesta št. 22) obstoječa iz velike enonad-stropne stanovanjske hiše s kletmi, 3 samostojnih stavb na dvorišča, ki služijo za skladišča in pisarne, obširnega dvorišča in vrta (celokupna površina realiteta cca 3000 m1) se proda najboljšemu ponudniku potom pismene ponudbene licitacije v smislu pogojev,
ki so v pisarni podpisane družbe na vpogled in, ki se na zalitevo upošljejo. Vse ponudbe morajo biti vložene do 15. decembra 1923 in obvezne do 15. januarja 1924
ter mora vsak ponudnik tudi sočasno podpisati prodajne pogoje. Vsi trgovski, tako skladiščni, kakor tudi p sarniški lokali so kupcu takoj na razpolago. Ponudbe je nasloviti zapečateno z označbo „Ponudba za hišo" na Slovensko trgovsko
delniško družbo v likvidaciji, Ljubljana.	(654)
Ustanovljena leta 19D5. Delniška stavnica Už. f5.OQO.OOC*- pop^sMua vpfašsna. Glavni sedež: Trst, Via S. Nicold 9 (LasSna psfaca). — Podružnici: ASSAZta, ZSfiA.
Olajšuje ¥sak© trgovsko
z Jygos!aw!i©
potom saveznega zavoda
Jadranska Banka v Beogradu Ljubljani in Zagrebu
in nfenlli podružnic v glavnih mestih Jugoslavije.
Daj« hridlit m nilmp btoflSi subvencije na bi a 90. Infeasi efektov H» rakunov. Informacije. Kupuje in predaja dinarje D In đrw|t valute. Jamstvena pisma in druge operacije po najugoditelUh pogojih.	' □
□ □ □ □ □ □ □ □
D □
□
□ □ □ a
□ □ o □ □ □ o aaaoooooooooo o annaaaoannoaan □□□□□□□□□
podlistek
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL "
7. Božič.	, j
Bliža sc nam božič, ki je predmet vsakdanjega razgovora. Nobena ne dvomi, da ostanemo preko božiča tukaj. Tudi jaz sem glede sebe prepričana, zlasti po auditorjevem izreku: «Jch Iasse Dinen Bedenkzeit*. Kavno-tako je rekel pred 3 meseci Madiarki njen sodnik, od onega časa je pa ni več klical. Ali bo meni tudi trajalo tri mesece in šc vec?
Glede očeta me je pomirila Madžarka, češ, da je v vojaškem zaporu mnogo bolje. Uh-cirjem baje ničesar ne nedostaje.
Zavoji g. ChmeKka prihajajo praviln^ in točno vasi teden. Vsaki pošiljatvi prilaga listič, na katerem nastava, kaj poiflja, m običajno pripisuje i« eden ali dva stavka. Paznica mi je dajala predmete, listić pa vrgla v stran. Prosila sem jo, naj mi da seznam je-stvin, ker ga moram iiaati( da poravnam račune. Prvič me je pogledala in mi ni niti odgovorila, drugič je pa odtrgala pripis in mi vrgla sezname k k jestvinam. Da mi je bilo baS do pripisanih poročil največ, ni treba omenjati.
Ko bi tega božiča ne bilo! Ali če bi mogla vsaj prespali ta dan! A vendar ni možno.
Živeti moraš v spominih, kako pripravljaš vsako leto darove, v spominih na kuhinjske priprave. — Dnevi so sivi, kratki, mrzli, neprijazni. Vemo, da bo sveti večer tudi takšen.
Božični zavoj sem prejela že v soboto, božični kolač in jabolčni svitek, a zavila sem si v prt in shranila za praznike.
dede svoje dece se ustavljam pri misli na otroške dušice, ki nagibajo k sebičnosti. Babica jim pripravi nekako radost in otroci se bodo radovali. Sreča je, da ne umevajo dalekosežnosti in teže našega položaja. Babici bo pa hudo in očetu tudi. Ela se pa razjoče — tu ni pomoči — in zopet bomo za dan bliže osvoboditvi.
Rada živim v veliki poeziji biblijskega in evangeljskega pripovedovanja ob Kristovem rojstvu. Paznico sem prosila, naj nas vzame v kapelo, ko bo popoldne pobožnost mesto polnoč ni cc. Veselila sem se, da bom slišala petje in ofgle.
Po obedu začenjajo deliti darove na hodniku. Dolgo izklicujejo in napeto poslušamo številke celic. Pri nas Čaka baronica svoj paket. Baronica kleči aa videč mirna pri svofrun molitveniku, nato vstaja m hodi po sobi. Vidi se ji« da te nervozna. Isklicali so vse, a baronica ni dobila ničesar. Ne more se obvladati m se razburja, CeS, da jI paznice najbrž nalašč nočejo izročiti pošiljatve. Na vrsta tolče In tpiaiufr paznico, ali j« že vse razdeljeno. V okna se fe pajsvfl Škodoželjen obraz smehljajoče se paznice: «14», za vas nI
bilo ničesar.» Žalosten pogled. Baronica, ki dobiva inače toliko delikatesnih jedi, bo morala o praznikih živeti ob kruhu in tukajšnji hrani. Ob pra7nikih vlada v kriminalu popoln mir. Nikogar nc kličejo, niti pisem ne raznašajo. Pondeljek, torek, sreda — mir! Selc v četrtek bodo zopet delili pošiljatve. Uradne počitnice pa trajajo preko novega leta, torej ni za to dobo nikake nade, da se kaj izpreraeni. Vse čutimo baroničino pobitost. Ona je zopet pokleknila in plače.
Naglo se mreči. Sedimo vsaka v svojem kotu sključena v mislih. Tišina in mrak in pomen tega dne nam legajo na duše. V to tišino je zadonel glas orgel in pesem iz mnogih grl, živahna, kakor sc poje božična pesem. -Stille Nacht, hcilige Nacht!® Kakor na povelje smo pokleknile vse pri oknu in brez sape poslušale pesem. Plakale smo. In ko so dospeli, vstajamo v zavesti, da je sveti večer.
Srečna sem, da lahko obdarim one, ki nima-) jo ničesar. Kolač, orehe in jabolka sem raz-defila na štiri enake dele in dodala vsakemu kupu nekoliko bonbonov.
♦Vzemite, kakor bi vam dajala siromašna. mama!»
Hermina in Madžarska sta snedli v blažen nosil vse, baronica si je pa ulomila kos leolača.
Večerno juho nam prinašajo kakor običajno« mi d pa takoj nato grejemo vodo in ča> in odhajamo spat. —.