Poštnina plačana r joto rini
*«»o XXIII.
TRGOVSKI LIST
Številka 32.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/t leta 60 din, za »/« leta 45 din,
“iesečno 15 din. Tedenska
izdaja za celo leto 60 din. v	m	m	m	m	m	m	—
**!«& ta*toa sevLjubijani.	Casopl* zatrgovin o, Indust
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52, Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-01. Rokopisov ne vračamo. —•
fZhala Tsak ponedeljek,
vrnil „	 i.if
Ljubljana, oetek 15. marca 1940
Cona posamezni «tefl vernei steviIkl dln l 3Q
Zakaj je potreben zakon o tisku
?m nasb)Volu je objavil verni srbski znanstvenik Slobodan Jovanovič v »Politiki« naslednji
n^UP^\ k* ga ra,znih razlogov Ponatiskujeino tudi mi:
sta V1'0'?.?1111*1* z due 26. avgu-
se tič p bnn -eta rtva ’b‘<a = eden
Pa vse drCv 4"^°’, fUgi predvidev.m ’	.	dlugem	delu	se
na demokrJi *	vrnitev’
polEn ?. reži'"' Zaradi *<*
,n‘e l! Zak°nov J'e bb° dasti v bili	*..1)moS° Srbov, ki so
bili pnpravljeni, da gredo preko
.. • ‘Ponib, ki hi se s srbskega sialisca mogle izreci prvemu delu sporazuma.
Novi politični zakoni, ki bi morali nastati iz sporazuma, bi bili volivni zakon, zakon o zborovanjih in posvetih ter zakon o tisku. Kakor se sliši, je volivni zakon dokončam Na zakonu o zborovanjih in posvetili se še dela, zakon o tisku pa bi prišel na vrsto kot zadnji.
Ali je morda to pravi vrstni red? Volitve, če hočemo, da so svobodne, ne morejo biti, dokler se ne obnovi svobodno strankarsko življenje, eden pogojev svobodnega »bankarskega življenja pa je svoboden lisk. Samo s' svobodnim tiskom se morejo jasno postaviti in izčrpno pretresti vsa vprašanja, s katerimi bi se morale izvesti nove strankarske grupacije. Zato bi btlo napačno, če bi se puščal zakon o tisku za na zadnje.
Svobodoumen zakon o tisku bi bit posebno potreben nam Srbom. Nam se dostikrat očita, da v osnovnih političnih vprašanjih nimamo tako uravnovešenih pogledov kakor tli vati in Slovenci. To je do neke mere točno. Ali pa ne izvira to od tega, ker je srbski tisk 111110-go »olj kontroliran kakor pa hrvat-slu m slovenski? če bi se pustila srbskim listom takšna svoboda a or jo n. pr. uživajo zagrebški svv.k !IU0 Prepričani, da bi se s hm-0 n° Okusijo hitro dosegla v 'nied Srbi potrebna soglasnost ■novnih političnih vprašanjih.
mn!em-°’ da so nam bo reklo,'da
S e "miUiSVOb0da bska neprijetne posledico v sedmi,-: , i-
zunanjepolitični sitnam t i’1'
i« določena ko„Sa“ C°
|K*trcljna .	»SSed““
  :
tiV V r' Sledi’ <Ia H,‘ “»ra
kanil na* V vl)raS5anjib »<>-I, politike. Ne pozabimo, da
vladaS;^ll,;OIn."dl,e26-‘avgust boli	otvoil|a	celo	vrsto naj-
tatali tamih ko v demokratičnih državah uvideva, da je vladi tem bolj potrebna podpora javnega mnenja čim bolj je situacija težka. Ta priprosta resnica se pri nas očividno ne uvideva. Na eni strani se ne dopušča formiranje javnega
mnenja s svobodnim tiskom, na drugi strani pa se tudi ne dela na to, da bi se s propagando od zgoraj ustvarilo to javno mnenje. Kaj torej? Ali se res misli, da je v nevarnih časih najbolje, če se ima uspavano javno mnenje?
Presojajoč vse to — i skupščinske volitve v doglednem času i otvoritev vprašanj notranje politike, a tudi težko zunanjepolitično situacijo — mislimo, da se z novim zakonom o tisk« 110 sme več odlašati.
Ne odneham
Krivec za pomanikanie petroieia $e mora pokiicati na odgovornost!
bolj 7ani,.V	'' u' vrsionaj-
'Jivih vm.. -	111 naibt>li občut-
C’e io teia 1,1 notranie politike.
I ija ni o', /' zlllia»jepolitična situa-
šanja note * <la otva,‘ia ta Vpraco, d'i a,].tl,di nima več pravi-
tičim sitim 0-'10 težkp zlInai>.iepoli-
"a ° W'
zunanjep«htičnfsit^i	0
resnica, da ravno v takšnih ' T' kakor so današnji, pomeni javno mnenje silo, katere ne snie p0gre *ati niti orni vlada. Vidimo,-kako Se danes tako v demokratičnih ko v total i la rnih državah posveča po-pažnja javnemu mnenju, •rez dvoma niso načini, s kateri-
II v totalitarnih državah vpliva v.a Javno mnenje, .istovetni z na-
1,11 v demokratičnih državah, <H'a glavno je to, da se tako v
Na svetu se nič ne zgodi samo od sebe, temveč ima vsaka stvar tudi svoj razlog. Ce zmanjka naenkrat kruha, potem mora biti nekdo tega kriv. Prav tako pa tudi ni nastalo v novembru pomanjkanje petroleja samo od sebe, temveč je moral biti nekdo tega pomanjkanj« kriv. Koga zadene kriv-nadzormf S,™** ^iii ona novljena samo zalo da i'-^" pravilno oskrbo naše države ‘ tV
ceno.'1' g°nVi 1,1 “ nji" Pravilno
Stvar je torej silno enostavna 111 jasna. Kakor hitro bi se pojavilo nepravilnosti v oskrbi države s tekočimi gorivi, bi morala nastopili nadzorna oblast ter ukrenili vse potrebno, da se |0 pomanjkanje neha. Seveda pa bi morala predvsem tistega, ki je pomanjkanje zakrivil, poklicati na odgovornost. Zlasti pa bi bila ta njena dolžnost neodložljiva, če je krivec pomanjkanja užival od države posebne i„ velike privilegije, da oskrbuje državo v zadostni meri s tekočim gorivom.
Ta dolžnost nadzorne oblasti je tako jasna, da je izven vsake diskusije. Vendar ni naloga nadzorne oblasti samo ta, da ustreza željam bencinskega kartela in da vedno znova dovoljuje zvišanje bencinskih cen. Če so sporočila nadzorne oblasti o zvišanju cen za bencin in bencinsko mešanico pričala o eksistenci le oblasti, potem pač ni pretirano, če je javnost pričakovala, da bo la eksistenca vidna tudi takrat, kadar je treba braniti pravice in interese prebivalstva.
Tem bolj pa je bilo pričakovati, da spregovori nadzorna oblast, ker je bila ta naravnost pozvana, da pojasni, če so resnični očitki, ki so se javno in s polno osebno odgovornostjo objavljali proti bencinskemu kartelu. Ti očitki so bili od sile konkretni ter so med drugim trdili:
1- Da je kartel preprečil, da bi mogli trgovci nabaviti v Trstu in drugod tekoča goriva. Očitalo se je kartelu, da je plačal v ta namen tujim tvrdkam naravnost posebno nagrado, samo da niso dobavljale tekočih goriv.
2. Drugi očitek je bil, da je železnica prepovedala pošiljati cisterne v Romunijo, od koder bi se moglo dobiti tekoče gorivo. Kaj je bil pravi vzrok te prepovedi, kdo jo je povzročil, kdo je za njo odgovoren? Na vsa ta vprašanja zaideva javnost od nadzorne oblasti jasen odgovor.
3. Ko je železnica zopet dovolila pošiljati cisterne v Romunijo, pa ni dajala uprava drž. monopolov več uvoznih dovoljenj za petrolej. Zopet postavlja javnost ista vprašanja, ki naj pojasnijo, zakaj se ta dovoljenja ne bi dajala. Tudi na la vprašanja mora odgovoriti nad-zoTna oblast!
4. Posebno pa je bil potreben odgovor nadzorne oblasti na na-
slednji očitek, da se je namreč znižala monopolskn taksa za kartel za 2 din pri kg, za vse ostale tvrdke, naše domače večinoma nacionalne tvrdke pa le za 0‘25 din za kg!
Ta ugodnost ter napačne kalkulacije so povzročile — tako so se glasili konkretni očitki, da je kartel plačal skupno pri kilogramu petroleja na drž. dajatvah in to-vorninah 2‘til din manj ko trgovci s tekočimi gorivi. Ce so ti očitki resnični, potem so težko oškodovani državni interesi in naravnost neoprostljivo bi bilo, če bi nadzorna oblast gledala taksne reči mreno in s prekrižanimi rokami.
5. Očitalo pa se je nadalje — vse pod polno osebno odgovornostjo, da plačuje kartel za carino doprinos in davek samo 55'(>4 din trgovci pa 12604 din. če kje, potem se mora tu vprašati
kako je to mogoče! Javnost vsaj kaj takega ne more razumeti in zato zahteva, da ji lo razloži nadzorna oblasti
t>. Očitale pa so se kartelu tudi napačne kalkulacije, s katerimi da
je dosegel znižanje monopolne takse,
7. A še niso vsi očitki izčrpani, temveč se je očitalo kartelu tudi to, da ni hotel več dajati petroleja oz. bencina nekaterim firmam in da je v tem eden bistvenih razlogov, da je nastalo pomanjkanje petroleja!
S tem pa smo tudi že v začetku svojih vprašanj. Kdo je kriv, da je nastalo tako silno pomanjkanje petroleja, da so morali biti ljudje celo za božične praznike brez luči?
In z Gospodarskim svetom Ob-murja vprašamo še nadalje, kdo je bil kriv, če se ni mogla nuditi prva pomoč, če je doživel težke izgube naš živinorejec in če je trpelo vse naše gospodarstvo.
Kdo je vsega tega kriv?
Pozvali smo	da
na to vprašanje odgovoril Do danes je bil naš poziv zaman, upamo pa, da ne bo tudi v prihodnje, ker f? ,se za^°b tudi vplivni politični činitclji zanimati za vso zadevo.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani
ima
XIV. redni občni zbor
dne 27. marca 1940 ob pol deseti uri dopoldne v društveni sejni dvorani z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. društvenih pravil).
0. Slučajnosti.
Občni zbor je sklepčen, če je prisotna na njem vsaj tretjina društvenih članov ter odloča 7. večino glasov. Pri enakosti glasov obvelja mnenje, kateremu se pridruži predsedujoči, ki sicer ne glasuje.
Ce občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, bo pol ure kasneje nov občni zbor, ki bo sklepal o zadevah, postavljenih na dnevni red prvega občnega zbora, brez ozira na število navzočnih društvenih članov (§ 12. društvenih pravil).
Pismo iz kabineta dr. Mačka
Na svojo spomenico o bencinski zadevi, ki jo je poslala družba .Vlotoroil v Mariboru na razne vodilne politike, je prejela od tajnika kabineta podpredsednika vlade dr. Mačka naslednji odgovor:
K raljrvinn .lugo litsija •»poguul, 27. 11.11*40. tl.
Kabinet podpredsednika ministrskega svet«
»Motoroil«, družba z o. z.
Maribor Kralja Petra trg 4.
Oromr Vas izejcštnvavio u vezi Vascg cij. (lopisii od 20. 11. 19iO. o. </., da je Vašo molba upučena Kabinetu Gospodinn Ministra fi-nansija s preporukom na daljnji postupak.
S pošto vonjem
Tajnik kabineta.
Stvar se torej giblje in prepričani smo, da se bodo morali začeti tudi drugi politični delavci in či-nitelji zanimati za vso zadevo, ker vendar ne gre, da bi vsa dežela trpela, ker neka tuja družba ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Tretjina prebivalstva Slovenije brez luči skoraj skozi tri mesece, vsi šoferji ogroženi v svoji eksistenci, vsi trgovci s tekočim gorivom so ustavili obratovanje, vsi
avtomobilisti nezadovoljni, velik del trg. potnikov v nevarnosti, da izgubi ves zaslužek, vsa motorizacija države v nevarnosti — in da za vse to ne bi nihče odgovarjal?
To je nemogoče in ne le tol To je tudi popolnoma nedopustno in zato ponavljamo, da v svojem boju ne bomo odnehali, pa čeprav bi nas včasih tudi prisilili k molku!
I11 tudi no smemo odnehati, ker gre za prevelike stvari, ker bi se izneverili svoji novinarski dolžnosti, če bi molčali na stvari, na katere se ne more in ne sme molčati!
Prav tako pa tudi ne sme na vse te stvari molčati nadzorna oblast, temveč mora odkrito in pošteno povedati:
Kdo je kriv pomanjkanja petroleja?
Ko se krivci ugotove, pa se morajo tudi poklicati na odgovornost — in naj so kdor koli!
Še enkrat: Ne odnehamo in tudi ne moremo odnehati, ker hočemo imeti jamstvo, da se bo bencinska zadeva likvidirala tako, kakor zasluži!
Hočemo jamstvo, da nikdar več ne bo pomanjkanja petroleja!
a) pri predaji pošiljke za krajevni promet od 2 na 3 din, za medkrajevni promet od 3 na 4 din,
b) za mednarodni promet za Grčijo, Turčijo in Romunijo od 3 na 4, za vse druge države od 4 na 5 din,
c) po izročitvi pošiljke: za >notranji krajevni promet od 3'na i din, za medkrajevni promet od 4’50 na 5*50 din, za mednarodni promet: za Grčijo, Romunijo in Turčijo od 6 na 7 din, za vse druge države od 7 na 8 din;
4. za poizvcdnice: a) za krajevni promet od 3 na 4 din, za medkrajevni promet <xl 4 50 na 5‘50 din,
b) za mednarodni promet za države Balkanske zveze od 0 na 7 din, za druge države 8 din;
5. za zahtevo vrnitve pošiljke, spremembe naslova, zmanjšanje ali popolno odpoved odkupnega zneska v notranjem prometu od 4 50 na 5 50 din, v mednarodnem prometu pa od 8 na 9 din.
/ istim odlokom je spremenjen člen 70. pravilnika za notranjo poštno službo 1. del ter je pošiljatelju zvišana odškodnina od 50 na 200 din v primeru, da bi se priporočena pošiljka izgubila v notranjem prometu.
Zvišanie poštnih pristoibin
Z odlokom postnega ministra so spremenjene naslednje poštne takse:
I. za tiskane posetnice v odprti kuverti, s katerimi se-izrekajo čestitke, vbščila ali sožalja z največ pet besedami, se zviša taksa od 0'25 na 0*50 din;
2. za priporočene pošiljke se
zviša pristojbina a) za krajevni promet od-2 na 3 din, b) za Grčijo. Romunijo in Turčijo od 3 na 4 din in c) za vse druge države od 4 na 5 din;
.1. za povratnice in plačilna obvestila:
Anketa zaradi blokade
Zaradi vedno bolj pogostnih ovir naši zunanji trgovini po angleški blokadi je začelo zbirati trgovinsko ministrstvo konkretne podatke o teh ovirah. Zato je ministrstvo zaprosilo za naslednje podatke od firm: 1. katero blago je bilo zaplenjeno in kateri domači firmi je bilo namenjeno; 2. v kateri državi in od katere tuje firme je bilo kupljeno; 3. kdaj je bilo naloženo, v katerem tujem pristanišču in na katero ladjo; 4. kje je sedaj zaplenjeno blago; 5. kdaj je prišlo v namembno pristanišče. Poleg lega prosi trg. ministrstvo, da spo-roče naše firme tudi svoje pripombe o vseh neprijetnostih, ki so v. zvezi z blokado.
Naša vlada bo potem storila poln-Ime korake, da se odpravi škoda, ki jo ima naše gospodarstvo zaradi blokad?.
Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah
i ma
17. redno glavno skupščino
t četrtek, dne 28. marca 1940 v veliki dvorani Narodnega doma«
I. nadstr. v Celju. Pričetek ob 8. uri dopoldne.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine in določitev dveh overovatel jev zapisnika.
2. Čitanje zapisnika zadnje skupščine.
3. Poročilo predsednika.
4. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za 193!),
5. Poročilo nadzornega odbora in predlog o razrešnici.
6. Proračun za leto 1940. in določitev članskih prispevkov.
7. Samostojni predlogi uprave.
8. Poročilo predsednika o nakupu hiše.
9. Samostojni predlogi članov.
10. Slučajnosti.
Za pravnoveljavno sklepanje skupščine je po čl. 16. pravil potrebno, da je prisotna vsaj ena tretjina članov. Če ne pride ob določenem času zadostno število članov, sme skupščina sklepati o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, ne glede na število prisotnih članov.
O samostojnih predlogih elanov razpravlja skupščina le takrat, čc se prijavijo združenju vsaj tri dni pied zborovanjem.
Udeležba na zborovanju jo za člane obvezna. Upoštevajo se le nujni zadržki, ki se morajo upravi pismeno sporočiti, sicer se uvede disciplinarno postopanje po § 3(58. z. o o. in čl. 8. pravi Po 376. zakona o obrtili in Člena 21. pravil mora uprava voditi poimenski seznam udeležencev skupščine. Radi tega prosimo, da člani, ki se skupščine udeležijo, oddajo odrezek na vabilu taj niku združenja.
Člani, ki niso poravnali zdru •ženju prispevkov, nimajo na skup ščini pravice do besede, čl. 14 pravil.
Sklepni račun za leto 1939. in proračun za leto 1940. sta med uradnimi urami vsakemu članu od 10. do 25. marca v pisarni združenja na vpogled.
V Celju, dne 7. marca 1910. Ludvik Košir, predsednik. Coklin, tajnik.
Sestanek
lesnih trgovcev celjskega
okoliškega združenja
bo po sklepu predsednika združenja in sekcije lesnih trgovcev ob zasedanju glavne skupščine Združenja
v četrtek dne 28. marca. t. 1. takoj po končani skupščini združenja.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika sekcije lesnih trgovcev.
2. noročilo predsednika Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trg. združenj g
3. Razni predlogi.
4. Slučajnosti.
Kakor v splošnem za
tak' je tudi udeležba na sestanku za lesne trgovce strogo obvezna. Upoštevali se bodo le nujni zadiž-kf, ki se morajo združenju pismeno sporočiti, sicer se bo izostanek kaznoval v smislu določil člena 8 pravil.
Članom se nujno priporoča, da s< sestanka zanesljivo udeležijo.
N> irmrjJ
Jjajo in se hudujejo, ker mišljenju združenje in uprava sekcije premalo storita v prilog lesne trgovine, temveč je potreb no, da se sestanka udeležijo vsi člani ter pri lej priliki opozorijo na vse te/koče v trgovini in tudi svojimi rasveti pomagajo najti smernice, po katerih naj bi še te težkoče odpravile ali vsaj omilile. V Celju, dne 7. marca 1940. Predsednik združenja: Ludovik Košir.
Piedsednik sekcije lesnih trgovcev Ivan Veršeč
Spomenica	obmu
zaradi	pe
Gospodarski svež za sreze Dol. Lendava, Ljutomer in burska Sobota zahteva nadzorstvo
nad beminskim kartelom
Škerhca.
mpščino,
Obmorski gospodarski svet je naslovil na oblasti naslednjo spomenico, v kateri pravi:
Gospodarski svet za Obmurjo je moblaščen po vseli občinskih upravah srezov Dol. Lendava, Murska Sobota in Ljutomer, da zastoja gospodarske koristi vseh teh srezov. Ti trije srezi so imeli po zadnjem ljudskem štetju nad 132 isoč prebivalcev, danes pa je to število gotovo naraslo na 150 tisoč.
i trije okraji so obmejni ter se mora tudi zato jemali nanje poseben ozir, ker, je znano, da je zadovoljno prebivalstvo na meji najbolj trdna variiost za državo. Ta resnica pa se vse premalo upošteva in naši okraji doživljajo zapostavljanje celo tam, kjer tega ne bi nikakor mogli pričakovati. To )a rodi razne govorice, ki zelo neugodno vplivajo na prebivalstvo in ki v njem slabe državno misel.
Tako nerazumljivo zapostavljanje smo doživeli letošnjo zimo, ko smo bili uakrat brez petroleja. Pri nas ima le majhen odstotek gospodarjev napeljano elektriko, dočim je velika večina navezana na petrolej. Da potrebujeta trgo-i ina in obrt v zimskem času v svojih poslovalnicah luč, pač menda nihče ne bo zanikal. Prav tako pa potrebuje pri svojem gospodarstvu luč tudi kmetovalec. Osem ur dnevne razsvetljave nikakor ne zadostuje za redno opravo vseh del pri živini. Zlasti pa je nemogoče biti brez luči v primeru bolezni. Letošnja ostra in dolga zima pa je povzročila mnogo obolenj tako pri ljudeh ko pri živini. Kdor je zakrivil pomanjkanje petroleja, ta ima na vesti marsikatero človeško življenje, ta pa je tudi kriv občutne škode, ki so jo imeli naši “ivinorejei, ker bi se moglo marsi-atero živinče rešiti, če bi se videlo, kako naj se mu pomaga. V stiski so si ljudje pomagali s tem, da so uporabljali za luč drago jedilno olje ali svinjsko mast, ki jim bo sedaj primanjkovala pri prehrani. Toda to je bila le zasilna luč, ki je bila le slabo nadomestilo. pri tem pa še silno draga. Zaradi pomanjkanja petroleja se je napravila vsemu našemu narodnemu gospodarstvu velika in težka škoda.
Še bolj nepopravljiva pa je škoda, ki jo je imela naša prosveta. Vsa šolska vodstva tožijo o slabih šolskih uspehih. Temu se ni čuditi. Po dnevu so otroci v soli ali na poti, zvečer, ko bi se morali učiti in pisati naloge, pa so bili hi oz luči. Mnogo naše mladine obiskuje meščansko šolo v Ljutomeru in gimnazijo v Murski Soboti ter se vozi z vlakom. Mnogi morajo vstati že pred četrto uro
zjutraj, da pridejo pravočasno na vlak in potem v šolo. Če pa ni luči, je to nemogoče. Zato je tudi neizogibno, da so šolski uspehi slabi.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti, zakaj je prišlo do pomanjkanja petroleja. Pač pa pričakujemo od države, da bo nadzirala delovanje petrolejskega kartela ter da bo omogočila našim domačim trgovcem nabavo petroleja iz tujine po istih pogojih kakor jih ima kartel. Naglašamo: zaradi privilegijev kartela niso oškodovani samo naši domači trgovci, temveč tudi vse podeželsko prebivalstvo in vse naše narodno gospodarstvo, zasebno prav tako ko državno.
Zato naj se ščiti naše domače gospodarstvo, ne pa tuje tvrdke!
V Gospodarskem svetu za Ob-
murje je zastopano vse prebivalstvo brez razlike na politično prepričanje. Ljudska volja se zato zrcali v predlogih Gospodarskega sveta in v njegovi spomenici. Za-, to tudi pričakujemo, da bodo tudi naše politične stranke posvetile tej spomenici vso potrebno pažnjo.
Če je vsa dežela brez petroleja, če se zaradi tega povzroča vsemu prebivalstvu tako težka škoda, potem je pač čas, da se zganejo tudi politične stranke in da nastopijo v obrambo prebivalstva.
Ne gre več za pravice trgovstva, temveč že za pravice vsega prebivalstva!
Nadzorstvo nad bencinskim kartelom naj zato postane dejstvo!
Ko le
dežela brez petroleja
Svetli božični prazniki v temi
morajo ljudje prebiti brez
dovolj, da člani zabav-po njih
Spoštovani g. urednik!
V zadnji številki »Trg. lista« želite podatke o tem, kako smo bili založeni s petrolejem.
Pri nas nismo imeli petroleja že ves november. Potem nam je bila sreča mila in smo dobili meseca decembra en cel sod 200' litrov petroleja, ki smo ga prodajali 5 dni, vsaki stranki po 1 liter. To je bilo v začetku meseca. Potem smo bili zopet brez petroleja ves december tja do konca januarja.
Mislite si uboge delavske družine, ki gredo na delo ob 4. in 5. uri zjutraj, pa niso imeli petroleja in ne luči, da si skuhajo zajulrek; druga polovica delavcev se pa vrača z dela zvečer ob 7. in do 10. ure in zopet so brez luči. Da ne omenjam posebej, kje sp še potrebe kmeta za zimske večere. Zamislite si družino z otroki, a brez luči. Koliko nepotrebne jeze in tuge! Ni čuda, ako postajajo ljudje skrajno nejevoljni in če padajo vsak dan hujše besede račun odgovornih činiteljev.
Pri tem pa delajo še vico trgovcem. Po časopisih razglašajo ti gospodje, da je petroleja zadosti, kakor da je zadosti tudi vseh drugih stvari. Tako izgloda, kakor da bi bil trgovec najveeji povzročitelj pomanjkanja petroleja in sploh vseh stvari. Nedopustno je to! Ker so njih trditve napačne, trgovce pa spravljajo po največjo zadrego.
Pa da nadaljujem o pel role ju. Nismo ga imeli niti za lastno porabo ves december in januar. Mislite si klavrne božične praznike in sploh zimske večere praznikov,
na
težko k ri-
li n vici v
če jih luči.
Drugi sod petroleja smo dobili koncem januarja, a ta sod je imel le 100 litrov. Zato smo prodajali strankam po pol litra in ne več po 1 liter. Imeli smo ga cela dva dni.
Od tedaj do danes ni bilo mogoče dobiti nič petroleja ne na prošnjo in ne z mošnjo. In to navzlic pisarijam po časopisih, da je petroleja dovolj!
Pri petroleju trgovec itak dela zgubo, če si računa vse nastale roške, preden doseže kakšno malenkost. Kje je pa še trud? Pri em pa so davki iz dneva v dan ečji. Kako jih naj krije ubog po deželski trgovec? Precej na balj-em so v tem oziru mestni trgov-i, prvič, ker so lahko vsak čas, to petrolej dospe, že na mestu ter si vsaj delno krijejo svoje po-rebe. Trgovec z dežele pa n more najeti v mestu stanovanja, da bi tam čakal, kdaj da pri' petrolej. Poleg tega majhen trgo vec z dežele ni pri grosistih tako Iobro zapisan kakor mestni trgovec.
Razumljivo je, da so ljudje z dele šli v mesto kupovat vse predmete, ker so vedeli, da samega petroleja ne dobe — vsaj zado-i lie. Podeželski trgovci so zato izgubili zelo veliko svojih odjemalcev in njih promet je silno
Lesni trgovci!
Za aeroplansko industrijo iščemo boljši les •••
Interesenti naj pošljejo naslove upravi »Trgovski list", nakar bodo zvedeli natančne pogoje.
težje določbe pogodbe so, da mora odstopiti Finska Viborg, dati v zakup polotok Ilango, da mora zgraditi železnico, ki bo vezala Rusijo skozi finsko ozemlje s švedsko, da j ne sme sklepati nobenih obrambnih pogodb z drugimi državami in da imajo sovjetski državljani prost prehod skozi Finsko na Norveško. j Edina pridobitev, če se nfore tako reči, je, da ostane Pečenga Finski in da ostane Finska v svojem no- ; tranjem življenju svobodna.
Najbolj točno je označil razloge, 1 ki so prisilili Fince, da so sprejeli ] sovjetske zahteve, zun. minister : Tanner. Dejal je, da se bodo finske ; čete umaknile na svoje nove postojanke okoli 10. aprila in da ima sedaj Finska meje, kakor jih je imela 1. 1721. Finska se je odločila za mir, ker nista Norveška in švedska dovolile prehoda tujim četam skozi njih ozemlje, prostovoljcev pa je prihajalo na Finsko premalo. Finska je neprestano prosila svoje sosednje države za pomoč, toda te nam niso hotele odobriti pomoči.
Po malem oklevanju sta zapadpi demokraciji izjavile svojo pripravljenost, da nam pošljeta pomoč in 1 sta to svojo pripravljenost tudi večkrat ponovile. Finsko vrhovno vojaško poveljstvo je ugotovilo, da bi bila ta pomoč tudi zadostna, vprašanje pa je nastalo, kako bi mogla ta pomoč Finsko tudi doseči. Prost prehod skozi Norveško in švedsko kljub ponovnim prošnjam ni bil dosegljiv, ekspedicija preko Pečenge pa je preveč tvegana. Finska se je morala zato vdati. Sprejeti je morala pogoje, ki niso v skladu z uspehi sovjetske vojske. Vendar pa ni v mirovni pogodbi ilikakih političnih obveznosti in Finska je ohranila svojo svobodo, neodvisnost in suverenost. Naši zastopniki so se trudili, da bi omilili sovjetske pogoje, pa je bil ves njih napor zaman. Mir je zelo težak in vlada je le z velikim oklevanjem sprejela njegove pogoje. Ni pa bilo nobenega upanja, da bi se dosegli boljši pogoji.
Besedilo mirovne pogodbe je kot prva dobila švedska vlada, kar tudi ni brez pomena. Na švedskem niso ravno navdušeni, da so dosegli to, na kar so silili, z zasedbo Hangoja in otokov v Finskem zalivu so se sovjeti prav zelo približali tudi švedski.
Boji na Karelijski ožini so se vodili še v torek dopoldne. Prenehali so oh 10. dopoldne, ko so sovjetske čete z naskokom zavzele Vi-
taorft. Finski vojaki so bili zelo pre-
senečehi, ko so zvedeli, da je bil-' sklenjen mir. Resignivano so nekateri dejali, da se bodo mogli sedaj vsaj enkrat naspati.
Maršal Mannerheim je izdal na vojake slavne finske armade odločno in ponosno zadnje povelje, v katerem med drugim pravi: Mir med našo deželo in Sov. Rusijo je sklenjen. Težek mir. ko odstopamo zemljo, ki smo jo napojili s svojo krvjo. Nismo hoteli vojne, ki nam je bila vsiljena. Izvršili ste podvige, ki bodo za vedno zapisani v naši zgodovini. Nad 15.000 vaših tovarišev ne bo nikdar več videlo svojih ognjišč. Toda zadali ste tudi težke udarce. Okoli 200.000 ne-prljateljev leži na snegu in gleda s steklenimi očmi naše zvezdnato' nebo. Ni to vaša krivda, ker jih niste sovražili. Boril sem se že na mnogih bojiščih, nikdar pa še nisem videl vojakov vam enakih. Vsem vam se zahvaljujem za hrabrost. Uničenje 1500 bojnih voz, 700 letal priča o vašem junaštvu. Zahvaljujem se Lotam in delavcem v zaledjih. Dočim so naši hrabri vojaki branili fronto, smo skušali priskrbeti orožje in iskali
padel. Zato bi bilo treba, da sc torej pri odmeri davkov najde ne-1 pomoč, ki pa nam ni prišla. Iz tura uvidevnost in podeželskim tr- jine smo dobili le dva bataljona s
, v	1	,v	I * in lrtfoll Rrp7, nlpmf!-
govceivi davčna osnova znr/a.
Mesece dolgo smo bili na deželi brez vsakega petroleja. Prebival-tvo je zaradi tč ga silno trpelo, krivdo pa pripisovalo trgovcem, ki so sami najbolj trpeli, saj so bili ob zaslužek, nato pa še ob odjemalce. Vse to pa zato, ker se ne nastopi proti kartelom, ■ *
Ali se to res še ne bo zgodilo? Ali so karteli res tako moc-liočejo?
topništvom in .letali. Brez plem nite pomoči v orožju švedske in zapadnih sil bi bil h°j nemogoč. 2al pa se ni mogla uresničiti^ (tra-
ki so jo obljubljale za n a dne sile, ker naši zapadni sosedi. v strahu za svojo usodo, niso dovolili tein četam prehoda v našo državo. Po 16 tednih krvave borbe je naša vojska nezmagana in tudi naša notranja fronta ne-omajana. Razvaline naših mest govore o našem trpljenju. Vendar moramo biti pripravljeni, da branimo našo zmanjšano domovino z Isto odločnostjo kakor smo branili neokrnjeno. Ponosni smo na svojo zgodovinsko misijo, ki smo jo izvršili v obrambi zapadne civili-zacije.
Sovjetska vlada b» ustanovila I na ozemlju, ki ga je sedaj osvojila, finsko sovjetsko republiko, ka-Finski parlament je po dolgo- tere glavno mesto bo Viborg. trajni seji s težavo spravil skupai Takoj ko so prišle v Stockholm potrebno petšestinsko večino, da prve vesti o mirovnih pogajanjih je bila pogodba s Sovjetsko Rusijo med Sovjetsko Rusijo in Finsko, so odobrena in ~ tem stopila v ve- se dvignili tečaji vrednostnih^ pa-
-.4.	1-1- ~1	’-•*	U~"r'	121
ni, da delajo kar
Politične vesti
ljavo.
Vest o sprejemu sovjetskih pogojev je napravila na Finskem silno težak vtis, ker so bili sedanji sovjetski pogoji mnogo težji kakor pa oni v jeseni. Finski listi so objavili besedilo pogodbe črno obrobljeno, na vseh javnih poslopjih pa vise zastave na pol droga. Naj-
vrednostnih pirjev na stockholmski borzi 6 švedskih kron.
Reuter poroča, da so izgubili sovjeti po finskih cenitvah na vseh finskih frontah najmanj 300.000 mož, morda pa tudi 400.000. V zadnjih’ bojih so bile povprečne izgube sovjetskih čet od 4000 do 5000 mož na dan.
Stran 3.
Združenje trgovcev za srez Brežice
ima
8. REDNI OBČNI ZBOR
v petek dne 29. marca 1940. oh Pol 14. uri popoldne
sobi gostilne Vidmar Dnevni L Poročilo predsednika.
-• Citanje zapi občnega zbora.
Poročilo
nika.
r' ^opot!ilo nadzornega odbora Volitev uprave.
^klepanje o proračunu.
'• ^klepanje o predlogih. Slučajnosti.
v posebni v Brežicah, red: idnil snika zadnjega
tajnika in blagaj-
se
Zdru
Proračun za leto 1940. je na pogled v pisarni Združenja. Mo-c bitni predlogi naj se vlože tri cUl P".'!1 °brnim zborom. Stanov-<a c olznost vsakega člana je, da Skupščine zanesljivo udeleži. Predsednik:
• ran Vidmar s. r.
v Tajnik:
Vlado Gregl
ženje trgovcev za srez Novo mesto
ima
21. redno letno skupščino
V nedeljo 17. marca 1940. ob 10
v dvorani mestne občine v Novem mestu.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva (predsednika, tajnika, blagajnika).
3. Poročilo računskih preglednikov.
4 Odobritev računskega zaključka za preteklo poslovno leto.
5. Sklepanje o proračunu za leto 1940. in o kritju.
(i. Sklepanje o event. predlogih.
7. Slučajnosti.
Ako sklicana skupščina ob povedani uri ne bi bila skic sme skupščina eno ob vsakem številu nov veljavno se posvetovati sklepati o dnevnem redu.
Člani združenja so dolžni prisostvovati skupščini, in se bo onim članom, ki so brez predhodne tehtne opravičbe ne bi udeležili skupščine, naložila globa v smislu čl. 8., t. 2 pravil združenja.
Predloge j0 predložiti združenju najkasneje do 14. 111. 1940. Novo mesto, 2G. fehruflrin 1940.
nalila sklepčna, uro kasneje navzočnih čla-in
20. februarja Kobe Julij s. r. t. č. predsednik.
Za spomladanski mednarodni sejem v Beogradu
J<“ znižana najemnina za razstavišča.
Priprave za letošnji spomladanski mednarodni vzorčni sejem v leogradu so v polnem teku. V zve 21 s tem je uprava beograjskega sejma na svoji zadnji seji skleni-,’ da se zniža najemnina razsta-v*-šč na spomladanskem sejmu, kateri bo prirejen skupno z razstavo avtomobilov od 13. do 22. uprila tega iota_
To svojo odločitev je uprava Sfcjma sklenila upoštevajoč intere-j^.jvašega gospodarstva in v pre-^.'vanju, da bo beograjski vzorčni bilo'!' topilo z razstavo avtomo-norm 'p ^b°lie re5il svoi° vl°go pri ako So cii‘ našega gospodarstva, da v '• razstevljalcem da možnost, Hi večjem številu sodelujejo °l gospodarski
Občni	zbor
Ptuj-okolica
Dobro delujoče Združenje trgovcev za Ptuj-okolico je imelo svojo letno skupščino 7. marca v Narodnem domu v Ptuju. Udeležba je bila še precej dobra, mogla pa bi biti tudi boljša.
Občni zbor je otvoril predsednik Ivan llašl, ki je po uvodnih
formalnostih zlasti pozdravil zastopnika Zveze trg. združenj podpredsednika Ferda Pintcrja iz Maribora ter zastopnika Zbornice za TOI zborničnega svetnika Milka Senčarja. Nato je podal predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Poročilo predsednika Ivana Pasla
Pri
manifestaciji. y.„,	.	aie	današnje	prilike	v
'!l,Han,oin svetu se a odločila
ir v. B °
Upošteva,,
je uprava sej
za znižanje najemni-interesentov* v^e...........
na spomladanskem sejmu vijo svoje blago. Tako
razsta-
.	se	bo	v
razstavnih paviljonih zaračunaval kvadratni meter razstavne površine po din 75 —. na odprtem prostoru pa kvadratni meter zavzete razstavne površine le po 40 din. Poleg tega dobe razstavljalci, ki bodo najeli večji prostor, znaten popust.
Ze na lanskem občnem zboru sem mogel ugotoviti, da je težko občutilo posledice svetovnih zmešnjav in vojne napetosti tudi vse naše gospodarstvo. Izvozne omejitve v drugih državah so povzročile pri nas pomanjkanje surovin. Morski promet je padel in se silno podražil, zaradi pomanjkanja vagonov pa je nazadoval tudi železniški promet.
Vse te motnje v gospodarstvu so privedle našo trgovino v zelo težko stanje. Zaradi pomanjkanja surovin so morale nekatere tovarne ustaviti obratovanje, vse pa so bile prisiljene dvigniti cene svojim izdelkom. Znalcu dvig cen pa je zaznamovan tudi pri kolonialnem blagu. Nastalo je pomanjka-
• popolnoma razumljiv, nepravičen in nerazumljiv pa je dv.g cen za blago, za katero imajo monopol - razni karteli. Za trgovce je izšla protidraginjska uredba, ki pa je zelo krivična, saj ne dovoljuje trgovcu prodati blago niti jio ceni, po kateri naj bi nabavil novo tako blago. Nasprotno pa so dovo-'juje kartelom in velikim židovskim trgovinam, da neovirano Siljajo trgovcem dan za dnem nike z zvišanimi cenami.
Vojna psihoza je močno učinkovala tudi na kreditne razmere podeželskega trgovca. Podeželski trgovec, ki je še danes glavni fi-nansje kmeta, ne more izterjati svojih terjatev, d oči m njegovi dobavitelji dobavljajo blago samo noti takojšnjemu plačilu ali planin vnaprej, istočasno pa so mu odpovedani tudi vsi stari krediti. Nujno potrebno bi bilo preskrbeti malemu trgovcu kredit.
Dvig cen kmetijskih pridelkov ni koristil našemu okraju, ker je bila letina slaba. Niti krompirja se ni pridelalo zadosti.
Ugodna je bila letina le za vino, za katero pa je tako malo povpraševanja, da cena ne dosega niti pridelovalnih stroškov. Sicer pa mali vinogradnik že davno nima vina, ker je bil primoran oddati ga že od preše za dolg, ki ga je napravil med letom in to po sramotni ceni 1-75 do 2-50 din za liter.
Fiskus pa je napačno izbral onega, na katerega je zvalil glavni del bremen. Ako je danes državi potrebno, da ji prinese pridobni-na letos za 20% več, naj pristane, da gospodarske organizacije odločijo, kako se naj doseže to zvišanje.
Krošnjarstvo, šušmarstvo in na-bavljalne zadruge so na vsakem občnem zboru poglavje zase. Tudi danes se razmere v tem oziru niso zboljšale.
Izdan je bil osnutek pravilnika za krošnjarstvo, katerega pa je moralo vse trgovstvo absolutno odkloniti.
Združenje je vložilo več pred-slavk za razna oblastva. Tako predlog za postavitev sadnega silosa v Ptuju, ki je nujno jiotreben, kar je združenje tudi s številkami dokazalo.
Nadalje je zahtevalo uvedbo j>ošt-no-potniškega avtobusnega-prome-tn na krožni progi Ptuj-Sv. Andraž v Slov. goricah-Juršinci-Ptuj •n je ta promet bil tudi 1. sejitem-
bra 1939 olvorjen, dočim za progo Ptuj-Vurberg-Sv. Barbara pri Mariboru do danes še ni rešitve.
Zaradi pomanjkanja petroleja je združenje prosilo sresko načelstvo za nujno intervencijo na merodajnih mestih ter zahtevalo, da Narodna banka da za uvoz petroleja na razjiolago pravočasno potrebne devize.
Zahtevali smo, da se ves jietro-lej za podeželsko prebivalstvo pravično razdeli le trgovcem na deželi. Pri tem naj se prvenstveno upoštevajo kraji, kjer ni izvedena elektrifikacija. Z dosedanjim načinom razdeljevanja ne more hiti zadovoljen niti konsument niti podeželski trgovce.
Zasledovali smo časopisno polemiko glede petrolejskega gospodarstva in se popolnoma strinjamo z zahtevo »Trgovskega lista«, da državna nadzorna oblast razčisti zadevo.
V borbi za naše stanovske pravice nas jo vedno krepko podpiralo naše glasilo »Trgovski list«, zato tudi zasluži, da se mu naši člani oddolže s tem, da se naročc na vse tri tedenske izdaje.
Zbornici za TOI in naši Zvezi, pri katerih smo imeli naj večjo oporo, mi je čast izreči v imenu združenja najtoplejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem tudi zborničnemu svetniku gospodu Milku Senčarju.
Z odobravanjem so sprejeli zborovalci poročilo predsednika Rasla, nakar je podal
tajniško poročilo Joško Uršič,
po-
re
Življenjska ravan našega kraja je prav nizka, v Halozah naravnost beraškač Nujno potrebna bi bila javna dela, da bi dobili ljudje zaslužek. S tem bi jih odtegnili tudi odvisnosti od tujih izkoriščevalcev in njihovi protidržavni in protinarodni propagandi, ki kakor strup deluje baš pri socialno najšibkejših slojih.
Da v tako težkih razmerah našega ljudstva ne more procvitati trgovina, je jašno.
Leto za letom se zmanjšuje promet podeželskega trgovca, na drugi strani pa se kljub padanju dohodkov zvišujejo fiskalna bremena. Mnogi trgovci že jemljejo za Predpisane davščine denar od svojega prvotnega imetja, ker jih
7- letnimi dohodki ne morejo več kriti.
I riznati moramo, da potrebuje dizava danes večjih dohodkov.
ki je med drugim izvajal:
Zaradi neugodne letine, posledic vojne napetosti, fiskalne pre obremenitve ter zlasti zaradi nelegalne trgovine, vedno bolj razvitega krošujarslva in šušmarstva se položaj podeželskega trgovca ni zboljšal, temveč še poslabšal. Samo v' živinski stroki je združenje prijavilo oblastem II primerov nelegalnega šušmarstva. To zadostno dokazuje, kako silno se je razpaslo šušmarstvo. Tajnik ugotavlja nadalje, da je sresko načelstvo sicer izdalo na pobudo združenja poostrene predpise glede izdaje živinskih polnih listov, da pa se občine in javni kontrolni uradi za te prcdjiisc ne Naval krošnjarjev teklom
menijo, se tudi v pre-etu ni ustavil, obsojeni pa bili samo 4 krošnjarji z globo din. Tako nizke in redke kazni seveda ne morejo preplašiti krošnjarjev.
Tajnik Uršič je nato v svojem poročilu omenjal razne akcije združenja, tako glede predvidene gradnje silosov, glede davčne reforme, uredbe o minimalnih mezdah zn trgovsko pomožno osebje, ki bo zlasti na deželi imela le slabe. posledice in povzročila odpust pomočnikov ter akcije za obdaritve revnih obmejnih šol. Za slednjo akcijo je darovalo združenje 1000 din, člani pa še 580 din.
Združenje je vzdrževalo tečaj za vajence v dveh oddelkih, ki sta trajala po pol leta. Prvi oddelek obiskovalo 14, drugega pa 11 tečajnikov. Šolski uspeh obeh oddelkov je bil dober.
Koncem I. 1939. je štelo združenje 196 rednih in 2 prostovoljna člana. Prijavljenih je bilo na novo 8, odjavljenih pa 13 obratov. Največ je bilo trgovin z mešanim blagom (IM)), nato trgovin s svinjami in živino (3(i), z deželnimi pridelki (19) in z jajci ter perutnino (21).
Število učencev se je dvignilo od 15 na 18, učenk od 17 na 24, pomočnic od 13 na IG, dočim je ostalo število pomočnikov nespremenjeno (31).
Na »Trgovski list« je naročena polovica članov. Na koncu poročila apelira tajnik na vso člane, da redno plačujejo članarino in s tem
prihranijo združenju nepotrebne izdatke. Naj vsi ujioštevajo, da se združenje bori za pravice svojih članov in da bo združenje v tej borbi lem bolj uspešno, čim bolj ga bodo podpirali člani, čim večja bo njih stanovska zavednost. (Odo biavanje.)
Tajnik ji- nato poročal o računskem zaključku, ki izkazuje skupaj 24.718 rednih in izrednih izdatkov. čislo premoženje združenja znaša 48.338 din. Proračun izkazuje 23.800 izdatkov ter 2.600 din primanjkljaja. V imenu nadzorstva je poročal g. Danijel Šugman, ki je predlagal absolutorij upravi.
Članarina ostane ista ko leta 939. Spremene se pravila ter se zviša vpisnina v bodoče za trgovske obrate po § 19./3 obrtnega zakona od 200 na 500 din, za ostale rg. obrate od 500 na 1000 din, za trgovine na debelo ter družbe pa od 1000 din na 2000 din. Ta predlog je bil soglasno odobren, enako tudi poročilo uprave, računski zaključek, absolutorii upravi ter novi proračun.
K besedi se je nato oglasil podpredsednik Zveze trg. združenj in zbornični svetnik
Ferdo Pinter.
Pozdravlja občni zbor v imenu zveze ter tudi v imenu zadržanega predsednika št. Vidmarja ter tajnika dr. Pustiška. Nato je poročni o delu Zveze, ki je sedaj zelo živahno in intenzivno. Nato je govoril o novi davčni reformi ter zlasti nastopil proti njenim dra-kv-ičnim kazenskim določbam. Govoril je tudi o vseh drugih aktualnih vprašanjih. Njegov govor so poslušali zborovalci z velikim zanimanjem ter nagradili njegova tehtno premišljena izvajanja z glasnim odobravanjem.
Sledile so
volitve.
Za predsednika je bil soglasno in z odobravanjem izvoljen dosedanji zaslužni predsednik Ivan Kaši, za podpredsednika g. Mur-kovič, za člane uprave pa:
Ivan Trami iz Ptujske gore, Ciril Žurman iz Podhlehnika, Danijel Šugman iz Gorišnice,
Združenje trgovcev za mesto Maribor
in-ii voj redni letni občni zbor po Veliki noči, in sicer v nedeljo, dne 7. aprila ob 8. dopoldne v svoji dvorani v Jurčičevi ulici 8, z običajnim dnevnim redom. Ako skupščina ob napovedani uri ne bi bila skl pčna, bo eno uro kasneje na istem mestu drug občni zbor ne glede na število navzočnih članov.
' >*- bodo tudi volitve odbora, ker mu je že potekla triletna funkcijska doba.
Martin Korošec iz Sv. Lov renti na Dr. p.,
Jakob Krepfl iz Št. Janža na Dr. p.,
Miroslav Majerič iz Šikol, Anton žlnhtič iz Sel pri Ptuju, Franc Peršuh iz Mihovc-Cir-kovce,
Franc Žerak iz Ilajdoš, lulvard Marinič, Sv. Urban pri Ptuju,
Andrej žuran, Sv. Barbara in Karel Kotnik iz Grajenšaka.
Za namestnike so bili izvoljeni: Miloš Furek, Sv. Vid pri Ptuju, Ignac Arnuš, Tržeč,
Franjo Školiber, Hajdina,
Ivan Letonja, Ptujska gora,
Rado Kaučič, Juršinci in Vinko Zorko, Sv. Andraž v Slovenskih goricah.
V nadzorstvo so bili izvoljeni: Alojz Miki, Sv. Marko n/Ptuja, Bogomir Pernat, Skorba, Jožef Krajnc, živ. trgovec iz Pobrežja. Kot namestniki pa: Ivan Možina, Hrastovec, Viktor Stefaneiosa iz Majšperka in Martin Anzclc iz Gerečje vasi.
Kot delegat za Zvezi no skupščino je bil poleg predsednika soglasno izvoljen še Ivan Traun.
Slučajnosti
Soglasno se sprejme predlog g. Trauna, da pripravi njirava vse potrebno, da se uvedejo vajenske preizkušnje, '/.a predsednika iz-praševalne komisije se izvoli Ivan Kaši, za njegovega namestnika Martin Korošec, za prisednike pa Ivan Trauu, Ivan lieranič, Stanko Markovič, Danijel Šugman, Ciril Žurman, Stanko Keicher in Furek Miloš ter en zastopnik pomočnikov-.
Da se napravi konec nelojalni konkurenci, se sklene odprava rseh letnih nagrad. Kršitev tega iklepa se kaznuje z globo do din ItJGi) v korist šolskega fonda.
Vsi nakupovalci živine, sadja, deželnih pridelkov, lesa se morajo prijaviti združenju. Za prijavo nakupovalcu si1 plača pristojbina 50 din.
Na koncu si' je oglasil k besedi
zbornični svetnik Milko Senčar,
da sporoči zboru pozdrave zbornice. Obširno je govoril o vseh ažnejših dnevnih vprašanjih ter zlasti o najbolj akutnem pomanjkanju petroleja. To pomanjkanje je nastalo, ker ni dala Narodna banka pravočasno na razpolago potrebnih deviz. Vsaka cisterna se mora od sedaj prijaviti sreskemu načelstvu, ki vodi kontrolo o pravilni razdelitvi petroleja med trgovce.
Nadalje ju poročal o brezplačnem prevozu žita in moke ter med splošnim odobravanjem zahteval, da so razdelitev te pšenice in ko-i uze poveri v bodoče le trgovcem, ker je samo na ta način dano jamstvo, da bo to hlugo res pravilno razdeljeno.
Omenja, da poteče letos polovici zborničnih svetnikov njih funkcijska doba. Opozarja vse trgovce, da izvolijo za zborničnega svetnika moža, ki bo res znal neustrašeno braniti .interese trgovcev.
Po krajši debati, ki se je razvila o pomanjkanju petroleja ter po pojasnilih zborničnega svetnika Senčarja je predsednik llašl zaključil lepo uspeli občni zbor.
Varočajte »Trgovski list«!
štev. 32.
mmmmamamrni
k*
11
l
S
K
lj
>n
V
v!
P*
0t
Ul
4)
ki
iz
pj
n;
rc
;u
n
<fc
le
<it
ki
fcc
ax
rii
a*
j.‘ ; pv
*.a
k«
šil
Združenje trgovcev za sreza Slovenji Gradec in Dravograd
ima
XX. redno letno skupščino dne 28. marca 1910, ob 9. uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma v Slovenjem Gradcu
Dnevni red:
1. Pozdrav predsednika.
2. Otvoritev redne letne skupščine in določitev dveh overova-teljev zapisnika iz Slovenjega Gradca.
3. Poročilo predsednika o delovanju uprave Združenja trgovcev v preteklem letu 1939.
4. Poročilo delegata Zveze in Osrednje sekcijo lesnih trgovcev pri Zvezi.
5. Odobritev obračuna za leto 1939.
6. Poročilo računskih preglednikov.
7. Odobritev proračuna za leto 1040. in članarine, kakor tudi eventualno določitev posebnega prispevka večjih lesnih podjetij za Osrednji odsek lesnih trgovcev pri Zvezi za kritje izrednih stroškov,
8. Razširitev pooblastila iz leta 1937. za nakup ene hiše, parcele ali posestva zbog realizacije zamrznjenega naloženega denarja pri L. k. b. '
9. Določitev kraja redne letne skupščine v letu 1941.
10. Slučajnosti in samostojni predlogi. Samostojni predlogi članov se morejo v smislu čl. 378. zi k. o obrtih obravnavati samo tedaj, ako so bili tri dni pred skupščino upravi pismeno prijavljeni.
Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost vsaj ene tretjini članstva (čl. 374. zak. o obrtih), sicer je eno uro pozneje istotam in z istim dnevnim redom skupščina, ki pa veljavno sklepa ne glede na število navzočih elanov.
Predsedništvo vabi vse člane, da se redne letne skupščine v interesu vsega trgovstva udeleže. Zadržke članov je prijaviti pravočasno upravi. Zoper skupščinske skLpe se smejo pritoži*’- v 15. dim' '-1mo listi, ki so bili pri glasovanja na-vzočni.pl. 379. zak. o obrtih).
Opomba: Sklepni obračun za leto *°39., določen proračun za leto 10-10. in zapisnik lanskoletne skupščine so članom od 11. do 27. marca 1940, razen nedelje in praznikov med uradnimi urami od 9. do 12. ure dop. v pogled v pisarni Združenja trgovcev v Slovenjem Gradcu.
Rozman Vinko s. r., predsednik.
Voj Lukež s. r., tajnik.
Denarstvo
■II—BillIII IIII«IIIIIIHII11lllllllll■ I IH
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice z. z n. j. v Ljubljani
izplačuje od 15. marca 1940 dalje vse ' loge, ki dne 1. marca 1935 nir presegale zneska din 5.000. Vse te osvobojene in nedvignjeue vloge se bodo po 30. juniju 1940 prenesle na novi račun in se bodo obrestovale po normalni obrestni meri.
*
Delniške družbe, katerih delnice so deloma v rokah tujcev, se opozarjajo, da bo dajala Narodna banka dovoljenje za iznos dividende iz države samo družbam, ki so ji predložile natančno poročilo o stanju in številu njih delnic v tujih rokah.
V Parizu je povzročil senzacijo nenaden skok tečajev predvojnih ruskih papirjev. Ti tečaji so bili dosedaj minimalni in so beležili le še neko sentimentalno ceno. Sedaj pa so delnice industrije v Baku skočile od 15 frankov na več ko 200 fr. Posebno zanimivo je to, da so skočile tudi nekatere carske ruske rente, tako 4% carska ruska renta nominalne vrednosti 500 rubljev od 2-50 na 9 frankov. Ta skok papirjev je vzbudil na borzi živahne komentarje.
Južna Rodezija je dvignila odkupno ceno za zlato od 150 na 152 šilingov za unčo.
Občni	zbor	Zdruf
cev za ljubljansko okolico
V dvorani Trgovskega doma je bil v četrtek dopoldne občni zbor Združenja trgovcev za Ljubljano-okolico. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Jernej Logar. Po imenovanju zapisnikarja in overovateljev zapisnika je toplo pozdravil zastopnika Zbornice za TOT Albina Smrkolja in tajnika
dr. l*h >ssa, zastopnika Zveze trgovskih združenj dr. Pustiška, zastopnika "Trgovskega lista ter ostale cenjene" zastopnike dnevnega časopisja.
Posebej je pozdravil še častna člana združenja gg. Šporna in Joška Jelačina.
Poročilo predsednika Logarja
Nato je nadaljeval: Na lanski skupščini smo ob lepi udeležbi članstva slovesno praznovali dvajsetletnico stanovskega dela.
Pravi uspeh pa so dosegle naše večje akcije le, kadar so bile v okviru splošnih akcij Zbornice in Zveze. Tako je imela konferenca vseh zbornic v Ljubljani izreden pomen za gospodarske kroge pri obravnavanju novih davčnih predpisov. Nič manj važna je bila tudi seja Centralnega predstavništva vseh zvez trgovskih združenj v Beogradu.
Ostala lokalna vprašanja naše organizacije rešujemo v lastnem delokrogu ter smo povsod našli popolno razumevanje, tako pri
pri
sreskem načelstvu kakor Zbornici in Zvezi.
Nato je predsednik Logar omenjal velike zunanje dogodke v preteklem letu, zlasti prenehanje bratske češkoslovaške in Poljske. Ti dogodki nas resno opominjajo, da pomagamo dograditi trdne temelje Jugoslavije. Zaupajmo v Jugoslavijo, ker je to naša država.
Odveč bi bilo torej, če bi podrobno obravnaval vsa pereča gospodarska vprašanja. Glede novih davčnih predpisov so spregovorile naše vodilne stanovske organizacije in če bo kaj uspeha, Ivomo toga deležni vsi trgovci.
Poleg davčnega vprašanja je za nas še vedno aktualno vprašanje krešnjarstva z iuanufnkturnim blagom, ki je v ljubljanski okolici še posebno razvito. Kr. banska uprava je na pobudo Zbornice m Zveze izdala več zelo strogih navodil podrejenim organom, da se proti krošnjarjem- najstrože potopa, za kar izrekamo banski upravi najtoplejšo zahvalo. Vse te odredbe in odloki pa ne pomagajo, ker je krošnjarjev vedno več. Zahtevamo, da se z zakonom kroš-njarstvo odpravi.
Omeniti moram tudi ureditev vprašanja minimalnih mezd, pri katerem se žal interesi podeželskega trgovstva niso upoštevali, bi se morali. Za podežel-trgovca je mesečna plača
ui kor koga
pomočniku din 900'— nesprejemljiva. Da naša trditev drži, bo pokazala kmalu bodočnost, ko bo na cesti mnogo dobrih trgovskih ro-trudnikov. To vprašanje bi bilo za podeželje pravilno rešeno le, če bi se sprejeli p.edlogi Zbornice in Zveze.
Drugo važno vprašanje je tudi uredba o pobijanju draginje. Tako uredbo smo imeli že leta 1922. Na žalost je uredba v prvi vrsti naperjena proti malemu trgovcu, do-čim se karteli v septembru, ko jo nastopila draginja in pomanjkanje blaga, niso preganjali.
Ugotovili smo razveseljiv napredek v izboljšanju banovinskih in občinskih cest, zlasti v našem Pol-hovgrajskem kotu, da ne omenjam še glavno prometno cesto proti Št. Vidu in dalje. Splošno javno mnenje je: Če bi ne bilo v cestnem odboru našega tovariša Lojzeta Ambrožiča, bi se morda — po splošnem mnenju — še danes voz ib po slabih cestah.
Če pogledamo tudi na občino Rudnik, tam vidimo kot župana našega podjetnega tovariša podpredsednika Ivana Ogrina, ki je postavil vse sile za napredek svoje občine. Ravno tako vidimo v ostalih občinskih odborih naše pridne tovariše, ki delujejo za občni napredek. Mi smo zato na naše delavce in njihovo delo ponosni in jih cenimo, zato jim izrekam zahvalo in priznanje.
Preden končam svoje skromno poročilo, moram omeniti tudi vprašanje notranje konsolidacije naše države. Sporazum z brati Hrvati je dosežen in upamo, da bo imel ta sporazum blagodejne posledice za vso našo državo.
Živimo v izrednih razmerah. Vojna vihra povsod okrog nas. Spretnemu vodstvu naše državne politike se moramo zahvaliti, da smo še danes obvarovani najhujšega. Zato iskreno želimo, da bi premostili vse težave in da bi v miru mogli delati za napredek našega stanu in močne Jugoslavije. (Glasno odobravanje.)
Sledilo je
poročilo tajnika Smuča.
Za pravično ocenitev poslovne-! ga življenja trgovca v ljubljanski okolici je treba omeniti naslednje: Okraj Ljubljana-okolica je naj-obširnejši srez v dravski banovini, ki meri ca 90.000 ha ter šteje Gl .000 prebivalcev.
Avtobusnih prog, ki vežejo ljubljansko okolico z Ljubljano, imamo štiri.
Okolica ima z Ljubljano torej zelo dobre zveze, kar je precej odtujilo domače prebivalstvo domačim trgovinam, da nakupuje več ali manj svoje potrebščine v mestu. Tako je naš mali trgovec postal le še nekak posredovalec pri prodaji najpotrebnejših živ-ijenskih potrebščin, v prvi vrsti špecerijskega blaga, dočim se nakup ostalega, predvsem boljšega blaga usmerja drugam.
S pred leti izvedeno priključitvijo nekaterih večjih okoliških občin k mestu, je zelo padlo število članov. Če smo leta 1931. imeli še 847 članov, beležimo danes le 439 članov. Lani je padlo število članov zopet.
V zadnjih letih število trgovin stalno pada. To je zopet dokaz, da je okoliška trgovina le še za manjšo posredovalno kupčijo in
da trgovina na deželi v bližini mesta Ljubljane nima za bodočnost povoljnih izgledov.
To nam potrjuje tudi statistika zaposlenega pomožnega osebja. Pri vseh 439 trgovcih je zaposlenih komaj 44 trgovskih sotrudni-kov in v učni dobi je le 35 učencev. Večina članov dela torej brez pomožnega osebja.
V krajih, kjer je gozdarstvo, vidimo precejšen napredek v lesni trgovini, največ zaradi izvoza v Italijo, če se je lesna trgovina nekoliko opomogla, ne smemo pozabili, da je bila pred leti, ko so bile uvedene sankcije in druge težave, popolnoma ob tleh, da so takrat stale vse žage. 1
V zadnjem času je nastalo pomanjkanje vagonov. Združenje je vse storilo, da se te težave čim-preje odpravijo.
Ko je trgovina z lesom pred leti cvetela, so se vrgli na kupčijske posle v tej stroki tudi taki, ki o trgovini z lesom niso imeli niti pojma, fiušmarstvo v tej stroki se je tako bohotno razpaslo v škodo našega narodnega gospodarstva, da se posledice brezglavega sekanja lesa, uničevanja gozdov ter prodajanja lesa brez : sake kalku-
lacije itd., še do danes niso popravile. Lahko trdimo, da so šesmarji povzročili stomilijonske škode našemu narodnemu gospodarstvu. Zopet se poroča, da kupčujejo z lesom osebe, ki nimajo obrtnih pravic. Da jim gre delo oziroma kupčija laže izpod rok, se poslužujejo tudi imena upravičenih trgovcev. Združenje bo kakor vselej vse konkretne primere zasledovalo in ovadilo oblasti. Dolžnost lesnih trgovcev pa je, da ne dopuščajo izrabljati svojih obrtnih pravic v šušmarske namene.
Poleg omenjenih ležkoč moramo omeniti tudi občutno konkurenco nabavljalnih zadrug in konsumnih društev, ter zlasti še posebej kroš-narjev z manufakturnim blagom. Včasih je podeželski trgovec prodal tu pa tam še kak meter blaga, danes mu je tudi ta prodaja odpadla, ker je v rokah krošnjarjev.
Važno vprašanje za podeželskega trgovca je tudi preskrba občin z moko in koruzo. Gospodarske organizacije ne ugovarjajo, če se moka in koruza delita ubožnim slojem brezplačno, ne morejo pa odobravati tega, kako se ponekod oskrbuje domače prebivalstvo z moko in koruzo, namreč v odkrito škodo davkoplačevalcev.
Tudi vinska trgovina trpi mnogo zaradi šušmarstva. V nedeljskih vlakih in tudi ob praznikih je veliko izletnikov, ki imajo s seboj polne pletenke vina in žganja in vendar se kontrola nad ilegalnim trgovanjem z vinom ne poostri.
Če velja naredba o odpiranju in zapiranju trgovin za trgovske obratovalnice, ne velja za dalmatinske krošnjarje in za one, ki prodajajo manufakturno in ostalo blago od hiše do liiše. Zato ponovno apeliramo in prosimo merodajne faktorje, da izdajo krošnjarsko uredbo, ki bo enkrat držala in ki jo bodo spoštovali tudi krošnjarji.
Ker se še vedno dogaja, da člani, ki zaposlujejo svoje sinove in hčerke v trgovini, teh redno ali pa sploh ne prijavljajo Združenju, opozarjamo vse, da so dolžni tudi zaposlene svojce prijavljati združenju.
V davčnem pogledu omenjam samo to, da je pisarna združenja šla vsem onim članom, in teh ni bilo malo, ki so iskali pomoči in nasvete v davčnih vprašanjih, vse stransko na roko.
Želimo, da ostane povezanost članstva ljubljanskega okoliškega sreza z združenjem kljub veliki oddaljenosti posameznih krajev tudi v bodoče tako iskrena, kakor doslej. Združenje pa se bo vsestransko prizadevalo članstvu pomagati pri vseh vprašanjih in nasvetih. (Odobravanje.)
Predsednik trg. odseka Zbornice za T01
Nato je bila še posebna konferenca tajnikov zbornic v Ljubljani in sedaj bo v ponedeljek konferenca zastopnikov zbornic in finančnega ministrstva, na kateri se bo konkretno obravnavala vsa reforma. Upati je, da bo imela ta konferenca vsaj nekaj uspeha.
Svoj govor je zaključil predsednik Smrkolj, da morajo vsi gledati na to, da bodo vrsto trgovcev strnjene in da moramo vsi delati za blagor države in naroda. (Glasno odobravanje.)
V imenu Zveze trg. združenj se
zahvalil za pozdrave tajnik
dr. Pustišek,
Albin Smrkolj
se je nato zahvalil za pozdrave ter tudi v imenu zbornice pozdravil občni zbor z /.eljo, da bi tudi v težkih časih imelo združenje uspehe.
Živimo v izredno težkih časih, ko se gospodarski ljudje s skrbjo sprašujejo, kaj jim bo prinesla bodočnost. Nekatera teh vprašanj je že omenil predsednik v svojem poročilu. Posebej pa bi bilo omeniti še naslednja!
Davčna reforma je piinesla nova bremena, zaradi kateiih so zlasti prizadeti veletrgovci in industrialci, a ni prizanesla niti malim trgovcem, ki bodo zlasti občutili obrambni prispevek. Konferenca zbornic v Ljubljani je vso davčno novelo izčrpno obdelala, težišče vsega njenega dela pa je bilo na. tajnikih naše zbornice, zlasti gen. tajniku. Izdelana je bila nato obširna spomenica, ki je tudi že bila izročena fin. ministru.
u jo najprej opravičil zadržanega predsednika Staneta Vidmarja, ki po njem izreka svoje pozdrave občnemu zboru.
O delu Zveze ne bo obširneje poročal, ker itak o tem redno poroča »Trgovski list«.
Omenja protidraginjsko uredbo, m je povziočila nov val hujskanja proti trgovcem. Kako malo upravičena je bila ta gonja, dokazuje najbolj lo, da je bilo v vsej dravski banovini kaznovanih po tej uredbi samo 46 ljudi, med katerimi pa so bili tudi obrtniki. Poleg tega je bila večina od njih obsojena le zato, ker niso imeli označenih cen. S tem je dokazano, da ni slovenski trgovec noben navijale«* cen, temveč je treba teh iskati drugje.
Omenja delo lesnega odseka. Konjunktura za los traja še vedno. Te konjunkture pa nismo mogli posebno izkoristiti, ker nismo imeli zalog in ker manjka vagonov. Da je prišlo do konjunkture, je zasluga Italije. Ko bo Italija v glavnem svoje potrebe pokrila, je treba računati tudi s koncem konjunkture. Zato ni priporočljivo sklepati velikih zaključkov na dolgo dobo!
Posebno agilna je bila v zadnjem času Osrednja sekcija trgovcev s tekočimi gorivi. Naredba
št. 3 ni zadovoljila nikogar. Dovo- " l.jene količine bencina so premajhne. Borbo proli kartelskim družbam vodimo samo Slovenci, ker med Srbi in Hrvati sploh ni več samostojnih trgovcev s tekoči-mi gorivi, temveč so vsi le še ko-misionarji Shella ali Standarda. Absolutno se mora zahtevati, da zviša kartel zasluž«*k trgovcem, ker pri sedanji majhni porabi bencina 5°/o zaslužka absolutno ne zadostuje. Zato je tudi naravno, da so trgovci s tekočim gorivom prodajo bencinske mešanice ustavili. Vsi trgovci morajo solidarno podpreti trgovce s tekočimi gorivi v njih pravični borbi. Tajnik dr. Pustišek je še omenil odločni nastop »Trgovskega lista« proti kartelom. Tako je »Trg. list« znova dokazal, kako nujno potreben j«> vsem trgovcem. Trgovci naj podpro »Trgovski list« tudi s tem, da zahtevajo od svojih dobaviteljev, da inserirajo v »Trgovskem listu«. Zeli v imenu Zveze združenju najlepših' uspehov. (Aplavz.)
Ker je blagajnik Itant obolel, je podal računski zaključek in proračun predsednik Logar. V imenu nadzorstva je poročal Joško Jelačin ter predlagal absolutorij upravi, kar je občni zbor soglasno sprejel.
Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere pritožbe in nekatera aktualna vprašanja, od katerih S(‘ je zlasti razpravljalo o zlorabah z razdeljevanjem pšenice in koruze za pasivne kraje. Ker nimajo reveži denarja, ne morejo kupovati celih vreč in tako ne pride moka v roke onim, zaradi katerih se izdajajo brezplačne vozovnice. Splošna zahteva je, da se razdelitev te moke in koruze prepusti trgovcem, ker samo na ta način bo dano jamstvo, da pride koruza v prave roke. Združenje bo v tem smislu tudi predložilo predlog Zvezi trg. združenj.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zaključil predsednik Logar dobro uspeli občni zbor.
Sl ran 5.
 in po sveti
SSEnBMnffSBaaEBB
Oporoko Ljabc Davidoviča so oct-Prji v sredo na sodišču. Kar je ve-ael ves svet, to je oporoka potrdila, uavidone Je umrl brez premože.
Nic japusca 1® skromno hišico v «°SčakuCi- ZaPUSUI j° jC SV0’
senator*^ • ™inistpl' je obvesti! da znm ro’ ‘zdelovM lanCS ^ drUSe’ koear “vn;“„ne.more sprejemati ni-
’najstin
-r/ vrTi!? ,uraclnih osebnosti skupščino delegatov za glavno 1 o 7rjr .4	a to vs k e	skladnice že-
‘' vouivah delegat
sciiio Bratovske
vnrID na Jesen^an valo ]o°o n“ih J'Pravičenccv
pomoč odklonila. V februarju je Finska Franciji sporočila, da brez pomoči v ljudeh ne bo mogla zadržati sovjetskih napadov. Francija je takoj nato začela reševati to vprašanje in 26. februarja sporočila, da je ta pomoč pripravljena. Finska naj samo za to pomoč zaprosi. Tega pa Finska ni storila, ker je stališče Norveške in švedske onemogočilo, da bi mogle priti zavezniške čete na Finsko.
Švedska in Norveška sta sedaj izjavile svojo pripravljenost, da skleneta vojaško zvezo s Finsko. Malo pozno!
Praška .iuridična fakulteta, ki je bila — kakor vse češke praške vi-
soke šole — zaprta za tri leta, je sedaj spremenjena v vojašnico.
Štirje italijanski parniki, ki so že naložili v Rotterdamu nemški premog, so ta preinog zopet raztovorili in bo premog poslan po železnici v Italijo.
Neki 4000tonski ameriški parnik je bil po vesti praškega »Der neue Tag« prodan neki jugoslovanski paroplovni družbi.
Grški parnik »Alexandras«, ki ima 4500 rgt, je bil torpediran ob južni obali Portugalske ter se jo potopil. Posadka je bila rešena.
V švedski tvornici orožja v Hu-skvarni je nastal velik požar, ki je napravil zelo veliko škodo.
lezarn
3730
žeje oc glaso-
falskih md5ika0bl“ s°:	n“'
strokovna zveza 429
432 glasov Y Zagrebu
madžarskega	šte,vilka
glasilo madžarski >>A*eP«. ki je vaškem Ske mai)Jšine na Hr-
Velika opora naših gospodarstvenikov
| Občni zbor Trgovske in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru
la tednik >>Srnsk rR‘- " Je Usta" P«d kratkim Pz^aR?c<<- k* -le šele le bil ekstremnn L lzhajati. List Panska oblastVrbski-sedništvo, uprav«? l'azpustila pred l’°r »Merkur ia« h-u* .?.adzorni od-
hrv. zasebnih nameš^f bIaSaJ'ne imela več st0 č£ S en/ev' k* ie mji. Za komism , Ladi. v Slove-Ante Javk ki mm-a i1 lmenovan
,cih Preiskati delovanie^M fesf' m nato sklicat Ses.Merl!urla lzv»lil novo upravo 2b°r’ ki bo n^iSk^^Ltrijf:.ka. družba
mVpn4faniV °koirci S3S. leŽ1SČa|KO}etni predsednik Villio WeixT.
sHb»»''o**"
odkupila velika v okolici Čačka prasanje prevzema beograisk«. Ijske postaje po	grajske
ni rešeno, ker je komisija drugače precenila „w-nost Postaje. Ocene se gibljejo med 9 m 19 milijoni din.
Beograjska občina je bila pri otvoritvi dunajskega spomladanskega velesejma zastopana po dveh občinskih svetnikih.
Veliko razstavo tiska prirede letos v Zagrebu v okviru Zagrebškega zbora in v proslavo 5001etnicc Gutenbergove iznajdbe.
Med, zagrebško družbo Prcdovie in Gospodarsko slogo v Zagrebu te
“,o zrr *
- GosPodarska slopa bo delkl* ZaC8la izvažati mesne iz-
ta^“zba silo.s J® razpisala lici-racije za postavitev strojnih naprav silosov: v Petrov gradu za 21. aprila m v Mostarju za 30. aprila. V kratkem pa bodo razpisane licitacije še za Gospič, Nikšič, Niš, Kumanovo in Zaječar,
V dravski dolini namerava ustanoviti emigrant R. Deutsch tvor-nico celuloze, ki bi oskrbovala s I celulozo tvormco umetne svile industrialca Hutterja, ki io ta na
mCena	v	Ruaab-
skočna S Ju zad».ie š^ri dni
re^ptaca p-o 150 din.
rtan Hitlerja je izdal G°iing oklic na prebival-
?iiJfiaiVsliZa™ zbirati kovine zrasti baker, bron, železo itd.
Sumncr Welles se bo sestal v
Važna institucija gospodarskih krogov v Mariboru in okolici je Trgovska in obrtniška bolniška blagajna, ki posluje že 13 let v splošno zadovoljnost. Prvotno omejena le na' samostojne trgovce, se je pred par leti razširila tudi ha obrtnike in industrijce, s čimer ji je začrtan širši in plodovitejši delokrog. Bolniška blagajna je imela v sredo zvečer dne 13. t. m. v gre-mialni dvorani svoj letni občni jel zbor, ki ga je vodil zaslužni in dol-
s,e vedno Jstvovania ki m, i i dose da j vsaka Njivi tajnik ki	P 11,ar
necemla vred- | da je Trgovska k Posnemamo niška blagajna
govska i„ obrtniška bol V Mariboru edina
laka socialna in humanitarna stitucija v naših krajih, ki samostojnim
m-nudi
gospodarstvenikom
zavarovanje za primer bolezni Tu institucija je izplačala za razne račune zdravnikov, bolnice, sanatorjev, zdravilišč itd, v svojem Izletnem poslovanju skupaj 1 nii-ijon 782.900 dinarjev, s čimer je dovolj nazorno dokazano, da je uprava te bolniške blagajne v polmeri storila svojo dolžnost in poslovala točno po predpisih. Njeno poslovanje je tesno v skladu s svojim bistvenim namenom in smotrom, ki se opira na socialno m Humanitarno delovanje.
Članstvo se vodi v treh skupinah, ki se dele po višini prispevkov. V I. kategoriji se plača 65, vil. kategoriji 45 in v 111. kategoriji 25 dinarjev mesečno. Na ta na-
čin je tudi manj imovitim trgovcem in obrtnikom omogočeno, da pristopijo k tej humanitarni instituciji, ki sprejema prijavljence z ozemlja bivše mariborske oblasti, torej severne Slovenije.
Po statistiki je znašalo število članov konec 1. 1939. v I. skupini 163, v II. skupini 116 in v 111. skupini 65 zavarovancev, skupaj torej 346.
Kar se tiče premoženjskega stanja, so po bilanci znašala aktiva dne 31. decembra p. 1. 257.388 dinarjev. Ta znesek odpade na bolniški sklad, večinoma pa na rezervni sklad in nekaj na inventa
Bolniški sklad izkazuje za prete kl° leto: Dohodki na članarin 187.144, izdatki za zdravnike71.908, za zdravila 31.605, za bolnico tisoč 278 in upravni stroški 33.467, skupaj 154.258 dinarjev.
pravni odbor Trgovske in obi ">*ke bolniške b sestavljen takole Vilko \Veixl, podpredsednik Nin ko Sax, odborniki: Albert Vin Anton Linzner, .Slavko Vidmar Slavko Markovič, Branko Sučcvič "man Ilich in Vid Murko; namest niki so Miroslav France, magiste Franc II c m s, Lojze Strašnik, P ra Lepoša in Alojz Kuhar.
Nadzorni odbor.: Zdravko Ander-le, Marjan Jarc io Viktor Verdnik namestnika Anton Marun in Lovrenc Širec.
Razsodišče: zdravnik Jurečko in kot Kravos.
Izšla je dopolnitev k na-redbi št. 3
V »Službenih riovinah« je izšla včeraj dopolnitev naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočih goriv, ki dodaje tri člene in dovoljuje zvišanj' določenih količin v izrednih primerih. Zvišbe bo dovoljeval poseben odbor. Vse vloge v tem vprašanju so oproščene taks.
lagajne je seda
predsednik
dr. namestnik
Iv:
Ivan
Seia akcijskega za zimsko pomot
SuoČi ob pol sedmih se je se stal akcijski odbor zimske pomo-
T -----..................uo	sesuu	V|či	nasvojo	če!rt0 fei°; Seia ie bila
Londonu, kakor se poroča, tudi v ve^^ posvetovalnici ljubljanske-* dr. Bcneščm. čeprav washington- ga magistrata in jo je vodil tajnik
^ D,;rmat-; Vse toeke dnevm>-
Britanski minister za gospodar- g° reda bile namenjene obrav-sko vojno Cross je izjavil pred navi na.lvazneJS1^ dosedanjih pred-kratkini v spodnji zbornici, da do- logov. Poročal je načelnik social-RuaI3a U. S. A. | nega oddelka v. svetnik H. Svetel.
v Vladivostok kavčuk, baker, molibden in kositer. To blago je prosto od angleške kontrole, ker ni
britanske kontrole v Tihem oceanu. Sedaj bodo Angleži baje tudi M1 ustanovili svojo kontrolo.
člani znamenitega francoskega eiedališča Comedic Fran?aise, ki so g^phkim uspehom gostovali v Za-peš?jU> sp nato gostovali v Buda-žii 4/jer se je predstave udele-Ye_.1 državni upravitelj IIorthy. Svedslu,a cvropskega tiska dolži je itinrA da je edino
Uspeh zbirke za zimsko pomoč je bil doslej odvisen od načina ter se vidi, da je bilo bolj pravilno že vnaprej določili neke zneske, čeprav se proti temu mnogi pritožujejo. še boljše uspehe pa so dosegli predsednikovi in drugih odličnih sodelavcev obiski pri tvrdkah. Zbralo se je doslej nad 373 tisoč dinarjev. Upati je, da se vsota poveča nad pol milijona, s či-
sLm°rala Finska^reim^soviet-1lner se bo da,° nekaj slo,,iti-stiti Pn°,g0je’ ke»: ni hotela dopu- Odbor je zato že konkretno ob-ni sani eV°Za zavszniških čet niti ravnaval začetni seznamek javnih moči. MnmM' Finslci zadostne po- j del. Tlakovanje cestišča pred to-
S vrs^. jC	Psedajdlšwwfska	‘ vorniin kolodvorom se ne bo mo-
tmfS^^bor« P® štelo
glo izvesti,
da je prišla
ker ni priporočljivo načrt za preureditev |kolodvora. Tudi upa železniška direkcija, da je dovolj, če zdaj pro-I stor	nivelira in	posuje	s tolčen
cem	ter pozneje	tlakuje	iz svojih
rila Francija v polni meri ^	V	debato	so posegli gg.
dolžnost do	Finske.	V	decembru	je	I •' ,	. Meden	111 "iz.	(.jud,
Zaprašila Finska	Francijo	prvič	za	Me daial tehnična	pojasnila.
material. Francija je tej Ostali predlogi obsegajo nekako
stregla. Za pomoč 25 raznih	, i i . h •	■ i
v vo in št vn ni Rineto	1	del, od katerih je bila
o'* 80.000 prebWahevPmdiRVOv!r '
eno glavnih pristanišč v Fin?k™
zalivu. Iz Karelijske ožine izselilo okoli 250.000 finskega nrc bivalstva.	p
Iz Francije se poreča, da je sto-
ki
Vojni
Prošnji takoj ustregla.
Y vojaštvu ni Finska zaprosila, ker IoT:!"" utl’ .lcaIonl’ Je 3e takrat še računala na to, da bo ^J^pnporocemh ena tretjina dala to pomoč švedska. Toda kljub \ w ‘»kojšno izvedbo, ker je — ka-Ponovnim prošnjam je švedska to I kor je g. referent naglasit — zdaj
vedno večji naval brezposelnih. Dela so večinoma prometna in so izbrana v raznih delih mesta. Predloge so podprli gg. Pavlin, nač. Jančigaj, Gaber i. dr. ter predsedujoči sam s tehtnimi pri pombami. Za ostala dela se sezna mek spopolni in razpošlje odbornikom. Določitev mezde in posamezna vprašanja izvedbe se jire-puste eksekutivi.
Nato je seja uredila še vprašanja nekaterih društvenih vlog oziroma prošenj. Vzporedne zbiralne akcije bodo dovoljene samo izjemoma, n. pr. za Družbo sv. Cirila in Metoda. Simpatično je bila sprejeta tudi ideja, da se priredi večji koncert v prid zimske zbirke.
Slavnostna otvoritev Jugoslov.-romunske trgovinske zbornice
V nedeljo 17. marca bo v Beogradu v navzočnosti romunskega in jugoslovanskega trgovinskega ministra slavnostna otvoritev Jugoslovansko-romunske trgovinske zbornice, katere naloga bo, da doseže povečanje trgovine med obema državama. Nova zbornica bo tudi skrbela za zbiranje vseh potrebnih statističnih in drugih podatkov, ki morejo koristiti trgovini med obema državama. Zbornica bo v ta namen odprla tudi posebno centralo, ki naj pospešuje trgovinsko poslovanje med Romunijo in Jugoslavijo.
Kako bi sc organiziral naš lesni izvoz v Anglijo
Pred kratkim je bila seja Stalnega lesnega odbora, na kateri se je razpravljalo tudi o našem lesnem izvozu v Anglijo. V debati, se je ugotovilo, da bi bil lesni izvoz v Anglijo mogoč na podlagi kompenzacij. Kajti cene, ki jih plačuje Anglija, so mnogo nižje, kakor pa jih dobivamo na drugih tržiščih, zlasti pa na nemških in italijanskih. Po mnenju lesnih izvoznikov bi se kompenzacije izvedle na ta način, da bi se za les nabavile na angleškem trgu surovine in drugi proizvodi ter izdelki, ki jih danes na drugih trgih ne moremo dobiti. S tem bi bilo tudi pomagano naši industriji.
Na seji se je tudi poudarjalo, da je sicer treba pričakovati, da bo sedanja lesna konjunktura trajala še nekaj časa. da pa bi bilo zelo neprevidno sklepati velike pogodbe in prevzemati velika naročila za daljšo dobo. Danes so umestne samo manjše dobave na krajše roke.
Novi državni proračun
V lin. ministrstvu se živo deluje na izdelavi proračunskih predlogov za 1. 1940./41. Ker ne deluje skupščina, se bodo uvedle dvanajstine, ki se bodo najprej izdale za 4 mesece, t. j. od 1. aprila do 31 julija 1940.
Ker so državne potrebe zaradi izrednih razmer mnogo večje ko druga leta, treba pričakovati zvišanje drž. izdatkov. Zaradi tega s< bodo povišali proračunski rezerv ni krediti.
Posebne težave povzroča tud vprašanje finansiranja banovine Hrvafske, ki še vedno ni rešeno t ofrebe banovine so znatno večje, kakor se je pričakovalo.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaško mineralne vodo!
Ona Vani na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
t
Trgovinska pogodba med Veliko Britanijo in Norveško je bila podpisana. Podrobnosti o pogodbi pa se še niso objavile. Zatrjuje pa se, da si je Vel. Britanija zagotovila zelo velike norveške dobave.
Med Nemčijo in Italijo je bil sklenjen dogovor, po katerem bo pošiljala Nemčija Italiji vsak dan po 1500 vagonov premoga.
Sovjetsko-iranska trgovinska pogodba je bila parafirana v Moskvi in bo podpisana v Teheranu.
Davčni svetovalec
Drž. dohodki manjši od preračunanih
Po uradnih podatkih so znašali v januarju drž. dohodki 1072-5 mi-ijona din, za 6'4 milij. din manj, kakor pa so bili preračunani.
Manj so dali splošni neposredni davki za 54-5, izredni davki za 16, carine za 14-4, monopoli za 21'4 n gozdovi za 8 milijonov din.
Več pa so dali:	posebni	davki
za 12-7, trošarine za 19-8, takse za 2H'8 in železnice za 80'3 milijona dinarjev.
Drž. izdatki so znašali v janu-rju 950-9 milijona din, za 861 milijona din manj, kakor so bili preračunani. Višek dohodkov nad izdatki je znašal v januarju 121'G lilijona din.
V času od 1. aprila 1939. pa do t. januarja 1940., torej v prvih
ll) mesecih proračunskega leta so nasuli vsi državni dohodki 10 tisoč 522-3 milijona din, za 266-8 milijona manj kakor je bilo pro-ačunano.
V tem času pa so znašati drž. zdatki 9.759-9 milijona din, t. j.
> 861'6 milijona din manj, kakor
bilo preračunano.
Višek dohodkov nad izdatki je iašal z upoštevanjem neplačanih obveznosti 762-4 milijona din.
Zunanja trievina
Viceguverner Narodne banke doktor Belin odpotuje v kratkem v London, kjer bo skušal urediti razna vprašanja, ki se tičejo nase trgovine z Anglijo.
Kontrola nad izvozom se je z 12. t. m, razširila tudi na predmete po car. tar. post. 382, na izdelke krzna, na izdelano ali neizdelano krzno.
Davčne glavne knjige — vpogled
G. F. K. v T. — Vprašanja: Pogledal sem v davčne knjige, pa sem videl v njej vpise v različnih barvah. Vem sicer, da se odpisi rnjižijo z rdečilom, nisem si bil pa na jasnem, kaj pomenijo druge barve. Ali obstoji v tem pogledu kak predpis?-Odgovor; Za vknjiževanje neposrednih davkov obstoji poseben pravilnik. Po tem pravilniku se morajo odpisi izknjižiti v glavni knjigi z rdečo tinto. Poraba drugih barv ni predpisana, uporablja pa se, kadar nima davčna uprava v knjigi na razpolago zadosti raz-predelkov in porablja eden in isti razpredelek za to, da vanj vpiše predpisane podatke o dveh ali več vrstah davka, n. pr. razne prirastke. Pri različnih davčnih upravah se različno postopa in ni v tem nobene normo.
Davčnih knjig vpogledati nimate pravice, nko Vam jili davčna uprava sama no pokaže. Pač pa imajo davčne uprave nalog (razpis ministrstva financ od 20. VI. 1935, (»r. 44RS1 IH), da mora biti davčna knjižica, ki Vam služi za dokaz plačila davka, izpolnjena povsem v soglasju z davčnimi glavnimi knjigarni. Na podlagi davčne knjižice morete torej vedno kontrolirati, ali so davčne glavne knjige pravilne tako, da vpogled v same glavne knjige ni potreben. Navedeni razpis se doslovno glasi: »Davčne uprave morajo, kadar se nanje obrnejo davčni zavezanci, z največjo uslužnostjo in najtočneje dati pojasnila o stanju njihovega dolga. Pa tudi takrat, kadar davčne glavne knjige še niso v redu, njihova dolžnost, da vsakemu davčnemu zavezancu, ki jih za to naprosi, z individualno likvidacijo davčnega računa ugotove točno anje dolga.<
Obdačenje družb a ome jeno zavezo za 1.1940.
Pojasnilo: Mnogim interesentom, ki so nas obveščali, da finančna uprava glede družb z omejeno za-ezo ne postopa tako, kakor smo vprašanje pojasnili v številki 3z d n e23. februarja 1940., spo-ocamo, da je v »FinaČnem zbor-iku< z dne 7. marca 1910 objav-< n razpis ministrstva za finance dne 5. marca 1940. br. 15254/III, i izrečno določa, da je določila azpisa z dne 17. januarja 1940, r. 4253.111 (Finansijski zbornik t 4), ki se tičejo poslovnih naprav inozemskih pravnih oseb, inalogiio uporabljati tudi za druž-z omejeno zavezo, ki so do zdaj plačevale pridobnino, od dne 1. ja-uarja 1940 dalje pa pridejo pod ružbeni davek. Naše pojasnilo, ki * zdaj podkrepljeno še s citiranim razpisom ministrstva financ, zdržujemo zato v polnem obsegu.
to
Novo
BOK
pivo
PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI
KBBSNOBHi
nm
je od sjucjlj^ssjs» naprej
v prometu
A.ŠARABON SCO.
LJUBLJANA
Uvoz koionijalne robe
Veletrgovina s špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini za dišave
Glavna zaloga rudninskih vodd
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon *t. 26-66
Na Bledu so naprodaj stavbne parcele z razgledom na jezero in lepe vile. — Pojasnila daje Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Sejmi
17. marca: Trbovlje, Podčetrtek, 1’c Lica v Sav. dolini, Mengeš, Škofja Loka, Žužemberk, Frankolovo.
18. marca: Št. Vid/Bloke, Semič, Poljčane, Krško, Stari trg pri Črnomlju, Višnji gora, Štrigova.
19. marca: Ormož, Ptuj, Vulired, Dobrovnik, Črnomelj, Podčetrtek.
20. marca: Dravograd, Šmarje pri Jelšah, Ljubljana, Ig, Kočevje, Celje, Ptuj, Trbovlje, Bogojina.
1 93 0 — 1 9 4 0
UAPTOTEUAtSt
KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO
LJUBLJANA. TYRSEVA 15/11.
Telefon 33-38
CENEJŠE KOI NEPRIKLADNE TRGOVSKE KiJIGE - PRIHRANEK MA ČASU - VEČJI PREGLED NA STOTINE REFERENC
21.	marca: Šmifiel-Stopiče, Per-novo, S". Krištof, Zigarski vrh nad Sevnico, Laško, Cistercijanski sa-r. ta n v Stični, Turnišče, Dolnja Lendava.
marca: Maribor, Šmartno ob
Paki.
28. marca: Brežice, Cc’je, Trbovlje.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
9 reg. zadr. z o. zav. B
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*.
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, iournale, šolske zvezke, mape, o d 1 e ni n 1 n c knjižice, risalne bloke itd.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Carinski dohodki
glavne carinarnice v Mariboru so znašali v mesecu februarju 9 milijonov 090.299 dinarjev, od katerih odpade na izvoz le 97.294 dinarjev. Depozitov je bilo 945.533 dinarjev.
vsi nadomestni deli
Trgovci pooust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
TyrSeva cesta 33
barva. plcsira in kemično snažl obleko, klobuko itd. Skrobi in svetlolika srnice, ovratnike in manšete. Pere, suši. tnnngn in lika domače perilo
Ze v 24 urah
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelcnburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. iD"WWHWHHWWra3WBKN
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Od 13. do 22. aprila 1940
BEOGRAJSKI POMLADNI
VELESEJEM in salon avtomobilov in motociklov
Popust 50 % na železnicah in ladjah Pojasnila: Uprava Beogradskog sajma, Sajmište, pošt. pretinac538, telefoni: 28-526 in 28-802
Avtomobili, motorna kolesa, kolesa — tekstilije, galanterija, pohištvo, kovčegi, taške, obutev — kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, hladilniki, kemija, stiskalnice, poljedelski stroji, stavbarstvo, barve, umetna gnojila — elektrotehnika, optika, kovinska galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo — steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika — papir, glasbila, knjige, radio-aparati, kinematografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama — prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdelki
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aloksandor Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Milialek, vsi v Ljubljani.