Stev. 219	Posan—
--Požav,	"-
'rihaja — javzcmii ponedeljek — vi> oTV 1	ulic« sv.
Frančiška Aiiikega Siev. 20, L nadsi	.m naj se pošiljajo ured-
uiiivu. — Nefraiikirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —
Iidajaieij in odgovorni urednik Š te ia . G ed ln a. — Lastnik konsorcij lista
Edino^L — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina inaJa :.a mcsec L ti.—, pol
leta L 32.— in celo leto L G0.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
V Trsku, v {•krtek 28. oktobra 1920
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XIV
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotiuk. — Oglasi se rsčunajo v širokosti ene kolone (72 mmi. — Oglasi trgovcev tn obrtnikov mm po 40 »tot, osmrtnice, zahvale, poslanic« in vabila po L I.—, oglasi denarni!] zavodov r. m po L 1 — Mali oglasi po 2" stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi« naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Ali je Češkoslovaška boljševiška?
(Po Češkoslovaški kore spor »de rtci.)
K propgandi nasprotniku * spada med naj-ubljeneja in — žal — tudi* naiicmkoviteja bojema sredstva, da opisujejo češkoslovaško republiko kot jx>pornom.v >-b>c4jševiz.Lrano*. Posebno so bii: Poljaki, ki so si z fetoioliko raii-oirano$4z kolikor \-znemc prU-aoevali, da so nas obkladali s ta.kim alovesoni, ki so ga vzItj ikj raiž.riajL V istem smi slu delujejo Madžari, ki snisL.rajo pohorthyziranje Srednje Evro-pe kot pr »tistrup protr polcndnjevar.iu. To po na-Crtu zasnovano očrnjevanje ni os;«do brez vtisa v nevtralnem m tudi zavezn:skeio inozemstvu. Tu pa tam te Češkoslovaška ;,natra cek> kot pravcata moskovska - depcaih!ei.oa*, t*""-3CJ da bi bilo najbolje, ako bi se }i odr >.<io vsako dalekosežne]« polrt'.čno in	pospeševanje.
To zgrešeno in krivično nazic- uje si-cer ni prodrlo v oficijelne stere, ali	— in ne
brez namena — v ze>o vp*-'vn^s	ki niso
naklonjeni demokra-tičnemu miiiieniu češkega naroda: bodi to vsJed predsodkov, ah pa korist:. Zato zamen*u"ejo — aii namenoma, ali nezavestno — poune »napredno« in »dema-goSko«, ^socijalno« in » boljše v~ško«.
Ne bo torej neumestno, ako se približamo vprašanju, je M Češkoslovaška **ultraiwv.:anna« v tem smislu, da hodi po svoje poi't:«U5 smernice v tujino, v sovje tsko Rusijo? Naravno je, če deželo, ležečo v srcu Evrope, s prebivalstvom, ki je po svoji duševni zrelosti in politični bistrosta v prednjih vrstah, sedobnv deje z.i »e:r>!)e>o z vso neposrednos-tjo ter jo z vso s!io pr,tekajo v »voijo strujo 2e to samo .porasnu.e. z<tka > da češko4o\ aška država ni ost?Ja nedo-t«ukn>ena od boljševizma, ka uveljavlja svojo ek>panzivnost Istotako na ra.padu kakor na % zhrodu.	—
Tudi ne tajimo, da so moskovski nauki tudi nas našF svojih vernikov, lci sc se nabi-v glavnem iz legijo-** je v in pristašev i.ina, povrarv&ili se Vz Rusije. To tudi pr; ni ostafk> brez r?-zkrc^evalnega učonka, kajti socLiažna demak-acija ie danes razeel^na v dva, ako ne četo v tri tav	05^ ;n*>-
b.;ay» medsebojno, s če* ^s vr V v.«s'iu;c priiletarska sposobnost za akci)o an se manjša nre bojna srla. Ukljub temu, ali pa morda ravno za~.o rw more biiti govora o kakem pre vladanju ali merod.tjnem vpl:vu moskovske smeri v notranjosti Češkoslovaške. Kojig^es nemške «.oc:ijalnc demokracije v Karlovih Varih je od-Uoni! komun zem z dvotretjinsko večino in je egiadii pot lotrsprom-rsu, ki srhi bojevito manjšino v odnehanje od ag:<tacnfe za tretjo 2ntemac*jona)e. Na konferenci češkoslovaških Itormmiatov ni^o irueH vod tehji nit-*- tciiko poguma, da bi se odlcrio prfznalj k boijše vizmu, s& Ja bi	iJ'^asovaji;« za treišo internaci-
jona!-o. Uv^eriai: sr>, da bi na kakem ropotu sodelovali Se le te^ai, če bi izbruhni hkratu po v^a) Srednji Evropi, kv pa je zelo nedoločen datum; dotlej pa da se bodo zadovoOevaH s — ptariatmeirtari-Čno opozicijo. Tore) revoluc:)a bodočnosti — prejemanje dofet. Od 74 češko-iA.'v a5k:h poslancev *e ^ih je prfidruRlo le IS potajm koimnfcjriCir' s^knpini, doč m vel-ka \re-čtoa vztraja pr( pazlm-netn parlamentari Cnem delu in si pr,t?ružuje ta'ktik.o svobodna roke napram uradaiišle vladj. ki jo tvorijo z^cCj meščanski člani. Zunaj tMrlaaaenta pa ta večtaa aa&tav1)a z ca^odvočne^ira bojem proti nea boljše viškim poizkusom, pri čemer je defaa-»ki pcdpirftfn prave delavske mase.
Tako sftote stvar v re-smei z bo?yševizmoan v sbo^šev Ceškc«lovašW, ki te s ivoio veliko ;p.diMtri.V> samo bol» pristopna skrajnim so-OfjaHstičnm idejam, nego morda agrarne država, kxkr?ne so Pevska, Madžan^ika ia Jugoma v?; a. Uld jub t ©mu pa požira lastna dimnik dfcn, klj-ub temu je proJetariiat sam ukrotil moskovske :mp'es:;e, in trkfob temu se priklrcani »ocijaMerookratični v.Tdtejj: in orifan'zaci^e »ludi glede rr/enrte^a ude*st\-<jr\'aii}a svojih Fahier/ dr te '.-etiko r»iše an^e^kega, nego pa rtsske^a uzora.
Dobro V. b-',!o če bi- hotela čitati to tuda naši »tovenslri komtjnisti. Pa hladne glav e, itt'mc kr\ i in zbranega duha.
pr
ra
U
na
Pameten in moder hodi, Mor Hoče bit! pravičen f
Na u e kdaj ponosnem cer^r^kem dvoru na Dirr.ajtt je vk*e~ano ^e-lo ce->aria Frsma I Av>tr:jskega: Ju-sbitia -*egnoi um hmdamentum — pravičnost je drŽavam v podlago.
Lep.>, zlato rfeslo, resnično In večno veljavno. Oholi vladartki red. ki je tam kraleval in gos poda ril, pa se zaSvrkneno ni ra.vnal po zapovedi te^a gevla :n je Mn v^e rrege v o vladanje !« nepretrgano zan:kan;-c te večne resnice! Nikdar nt znai bi ti pravičen, kajti vse njegavo de;rjije -n rehanje je bil;: v d^jamen-taJneni nasprotsrvu z naukom, ki ya jim je dajalo geslo vklesano na vhodu -v n^hov ponosni dvor; ta napis le bil ie slepdio za tiste, k? kakiovoeti teh kronanih mogotcev niso po-Ravrvo zato je tako pretresljdvo žalostih v rji a nfhova vladavina, V tem ie razlaga v^a neizmerne tragiko nr končno pogusbo x alčke držav« Hab&burŽanov.
(Niso znali biti pravični njim, ki 1*0 tvoril ifžavo, in zato ne le da niso utrjui 'temeljev državi in avoii vladavini, marv eč so te temelje s nerazumljivo slepoto izpodkepavait, da je »iodr.;i t morad .priti polomi! *in ;,e je morala zru-SrJj. ponosna stavba.
Tu Je uaodno in veliko vprašanje: od kod lo prihafafto, da nšso znair biu pravščnr? Gotovo v veliki meri iz n^hrove duievnosd, vz nji-l.n-vga, refldš b«i, n©razpoloženja za prav46noet, fe Je prihajalo od reda v rod. Nazivali 50 se pač h nravaki ,oče:>e» v»eh sv-o^h »nrtih« na-
• rodov, ali v sroti nilhoveni al brSo enake res-i nične ljubezni do teh narodov. Ali, da govo-! rimo konkretno: <isebno «90 se čutila Nemce ic j f" m j« bilo v grozo vse, (kar «0 nenemikl na-i rodi želeb", hoteli, eaovaJi in zahtevali. To oji-; hovo douševno razpoloženje }e mejilo celo na i mržnjo, ki je prihajala tudi do izraza ob goto-i v h prilikah. »Raje nemški knez, nego pa vladar Slovanov« — ta izjava pokornega Frana Jospa je obče znana. Kako naj bi b li ob taikeni razpoloženju pravični nenetnslchn narodom?!
Ali, poleg te prirojene iim, podedovane, or-ganične svojstvenost- je imamo še drugo razlago za njihovo kri večnost. Nedostajalo jim je pameti ha modrosti. Ka^ti. tudi človek, ki nosi mržnjo v srcu, i,e bo izogibal činov sovraštva, če mu prav. pamet, da bi <mu to škodovalo, da bi ga utegnilo .pogubiJi. Pameti in modrosti niso poznaii Habsivu^žana. In kjer n; pameti dn modrosti, ne more biti tudi poznanja »tvari in Hudi. In ikjer nJ poznavanja, ne more biti pravičnosti. Habsburžrni niso poznali svcah na-nodr.v. V svoji nespaimetnoiti, v svoji duševni omejenosti — le malo je fcčlo izjem — so, si krivo razumevajoč častni naisPov po božji milosti - — u t epa V v giavo, da le Bog ustvaril le narode I« za to, da služijo nj:m in veličani njihove -hiše«, da naredi nimajo ničesar zahtevat'., ampak le da:ati! O-b taki fc*eo>lc:<$';V je razumljivo, da j:m je b la omražena že misel sama, da bi stop i Ti v ožje stike z narodi in jih tako spoznavali. Kot zastopnike narodov &o pozinavali in prizn^.vaii le tiste, ki so se VHtk-dar do tal pripc^ibali pred njihovm ipresto-kvm, ki so le sla\fili in hvalil? vse, kar Ve ipr šlo od tam gori, pa naij je Irlo tuda največja krivica za narode, in 'ki so j^fo za bo s prestola doti rajali v na'razi?čnejšdh oib&kah. Tisti domnevani zastopniki ljudstva so bili le nj'hovi po pa-:e zvesti skage, podajači in pr>j^aiijači.
H&bsburžani niso poznali »svojih« narodov; zato ludr m'so umeK njihove duše, njihovega čutstvovanja, iLn zato tudi niso imeli razumevanja za nj:hova stremljenja, njihove potrebe, njihovo hotenje. Posledica temu je bila, da so v v sakem glasu nezadovoljiva, v visakv tožbi rn pi Ložbi, čulf le krik uspctmosftn, revolucije, nezvestobe, rušenra države. V takem razpolo^-žen'ru so — ^>viadal?«f Kako naj bi bili .potem pravičnoj Kaloo naj bi se tjH modro ravnali pc» seslu, vklesanem na svecem lastnem domu?! Kok.v moreš biti pravičen n:envu, ki ga ne poznaš, ali si pa krivo tolmačiš želje in z?!h-te^ e njegove, 6e ne razumeš mer^o^h potreb?!
f labsburžani n:so poznal? svoj'h narodov, jih n:so razumevali in zato tudi n:-so mogli bati pravični. Na tem so se pogirbil'.
Habsburžanov in nlihove drža-ve ni več. Odnese! ijih je in razbžl jo >e \-ihar nezadovoljstva Ln jeze narodo-/ na -črni- nelivaJežnost^. O-'Česnil pa »je vihar Vudi deF našega naroda od skupnosti. Zato smo naps&ili te refleflevre v pouk trs^:m, ki bodo — kakor vse kaže — ma-slednMca H?bsburŽanov za ta odcepljeni del nnšega naroda. Tem Icličemo na ves gtas: 2a-Io»*m z^ododaa zmot, drekov im končne sramotne polube HaftveburžaaoT vam bodi ▼ pouk in t svarilo!! Tudr za vas vel^a — ker jo večnoveljaven — pov/k, izražen v geslu na bivšem cesarskem dvoru na D ima Hi: pravičnost le podlaga drla?, a mati pravičnosti sta pamet hi modrosti Te dve čednost! pa se kaiefe v resne« prizadevanju po pravcat poaaavaaja I odi, ki aaf pm bodo vlade pravične! Izkustva iz dveletne zasedbene dobe pa <govore, da doslej ni trlo na odloč-'.ln:h ln odgovornih mestih prarv nikakega prizadevanja, da U prav .poznali ljudstvo na tem zasedenem ozemlju: njegovo narav, njegovo čultfvovanje, nje«Sovo dušo, nie-tjove p.otreft>e in tudi njegovo neomajno vojjo. Po^luiali 90 le glas šnelcuirntov nt taloo njiho-hovo nepoznavanje! To te zavajalo v zmote to pretšreške, ki &o "zzvale rs to razpoloženje, radi karte red a totko jadikmjeio ravno tisti či-nilelri. Ttsdl Habeburžani so iz vsakega glasu tisočkrat opravičenega nezadovH-jstva čuH le zvok upornosti in razdevanja. Njihovi nasledniki na tem zasedenem: ozemlju pa naj st zapomnijo, da se zgodovina včasih ttkK — po-
navija?
Po plebiscita no Korota
Pod peao nepri čakovanega dogodka na Koroškem bomo morebiti di\te vskEkalf: kdo je kriv- in prepričani smo, da se bo vestno vršilo vsepovsod zvonenje po toči. Nad vse pa se bolimo, da vse to zvonenje ne bo dalo glavnega, da nas vendar enkrat že privede do ipravega odločnega narodnostnega boj*.
Koroška tragedija pravi objektivnim in domovino ljubečim^ da smo več ali manj krivi vsi, ker ve ne udeležujemo narodnega boja z ono vere, z onim delom, z ono odločnostjo in nevstrašerncts-tjo, kakor treba. Krivi, poraza !$mo vsi, inteligenca, delavec in kmet. In težko je reči, kdo boltjJ
Na$a najboljša inteligenca je daleč stran od narodnega boja. Vse njeno delo Je, da poleg svojega uradnega »n osebnega dela, sedi v kavarni in gostilni in kritilcuje ter zabavlja za slavo. Njena odsotnost v centru narodnostnega boja ie dejstvo, in sicer skrajno nemoralno dejstvo. Narod plačuje in vzdržuje inteligenco ne samo. da mu je uradnik in berič, temveč da ■mu je prav v najtežjih trenutkih tskren in delaven avetovaiec.
S svojo odsotnostjo ne vrši inteligenca tega, za kar Je plačana, pa magari da more formel-no in po črki paragr. nafto trditev iszpodbttl. Ce hoče inteligenca popravili svojo zanemarjeno dolžnost, potem prenesemo tudi korožke do-godke, drugače pa moramo reči eno: pričetek končat
Naši po^.edekskit državi je kmet steber države. In na Koroškem smo boli tudi državni boj. Slep je, kdor trd*, da se )e naš kmet zavedal važnost boja, kaj šele, da se je zanimaj za bojt Zopet je krava inteligenca, ker ni kmeta prebudila. Alf tudi Jgmet ni brez krivde. Prav sedaj se organšzhra kmet samostojno f.a zahteva
»a sebe vodstvo v državi. Vodstvo v -državi pa ne daje samo pravice, temveč tudi' velike dolžnosti. S tem, da nad kmet ni ničesar storil za koroško vprašanja, -s iem, da ničesar ne de^a za pomorsko vprašanje, s tem nastopa proti sebi, ker si jemlje upravičenost do vodstva. Treba je pojmovati najprej državne na-ioge, potem se sme tudi boriti za vodstvo. Zato pravimo, naj bo v naši državi tudi 99 odstot. kanefcov, vseeno ne pridejo do vlade, če niso nosilci državne ideje. Dane. pa je državna ideja identična z narodno.
Delavec se »itao rad oponaša z svojo zaved-nostio. Kakor je t« ponos navadno upravičen, tako gotovo pa je tudi lainjiv, če se tiče narodnostnega :n državnega vprašanja. Doc:m je inteligent in -kmet kriv* katastrofe le vjJed svoje pasivnosti, je delavec krvv vsled aktivnosti in pasivnosti. Njegova ideologija mednarodnosti je bila efektivno 2a najs vedno največja škoda. V Trstu je pripravljala da laškemu^re-negatstvo, na severu pa nemškemu. Poleg tega pa je i de no naipačnai. Ker za nas, ki nimamo istega položaja, ikoc vefek'j narodi zapada, očetje -te ideje, roc.-e veleti šele takrat, ko 'borno imelr utrjen svoj obstof na zvrnaq. Tu ne pomaga nobeno slepomSenje. Tudi d&lav^ci uživajo dobrote našega narodnega bo^a, tudi oroi so zategadelj dolžni nas podpirati. V odloči inih trenotkih pomeni nepodpora, budi pri vser pa-sivnostu izdajstvo. Konstatiramo samo dvoje. »Arbeiterw:4!e« je p'sai tako za nemško stvar, da ga je vlada moraJa prepovedati pri nas. »Naprej« pa je napisai dva članka. Ali >*Napraj« je tudi dej?il, da naj vodijo ipo pravici in ne da morajo voliti za nas. »Rdeči prapor«, glasilo ide ni h izgubljencev pa ni napi&al niti črke o koroškem prfebisc:tu, dočćm ima ccle .kolone prostora za oklice raznih Zinov^evov in dru^jh. Z ozircdn na to pravimo: Uscdno je za nas, da grade državo vst, seimo rodoljubi ne, ki so jo ustvaril'-. Zato žive? boj patriotov, ki da rodoljubom oni vprv »n moč. da ozdravio nas vse in Ttzčistijo iz našvh vrst vse, <kar je škodljivo narodu in državi. — - Slov. Narod«.
iogotiovini se Kortike ne adrekb
ZAGREB, 27. TukalSaji listi prinašajo iz Bel-gradar »Jugoslovcnske čete zapuščajo pas A na Koroškem. Jagoslovenaka vlada zahteva, d* ss priklopi Jugoslaviji vse ozemlje jaz no od Drave brezpogojno in brez plebiscita, ker }e bila ▼ tej pokrajini oddana pretežna večina glasov za Jugo-slavjcu«
Jadransko vprašanje
Umiral KlHo v Rima
RIM, 26. Dalmatinski guverner admiral Millo je dospel davi ob 3. in pol v Rim. Ob prihodu ga je množica burno pozdravljala in vzklikala italijanski Dalmaciji in Reki.
Po razgovoru z ministrom vojne mornarice, senatorjem Sechijem, se je podal admiral Millo v palačo Vtminala, kjer se je sestal s ministrskim predsednikom Giolittijem in vodnim ministrom Bo-nomijem.
Samoobtebi umevno je, da ostanejo sklepi, ki so zaključili ta sestanek med miaietrskim predsednikom Giolittijem ln" dalmatinskim guvernerjem v tesni zvezi s predstojećim! jadranskimi pogajanji, se lahko sklepa is uradne izjave, Id poda sledeča pojasnila:
Znano je. da )e italijanska vlada pripravljena dati Jugoslaviji koncesij* ▼ Dalmaciji, da pride do sporazuma med državama. Pri tea pa zadeva na odpor italijanske voljs dalmatinskega prebivalstva in pooovnokrat vzdignjenih prelogov admirala Mills, naj se na noben načia as zapusti Dalmacija. Potrebne fe torej, da ti sago to vi italijanska vlada, predao se pričnejo pogajanja, moč—t sdej* stitvs morebitnih s Jngeslevsnl sporsznmljenih do-ločeb, ki bi imele zs posledico, da morajo Italijani zasedene pokrajine deloma zapustiti. Giolitti upa, da prepriča admirala MiHa, da js nov poskus, rešiti jadransko vprašanje potom sporazums, potreben, is da je tudi nsisogibso, da se pri udej-stitvi sporazuma izvrše do pćčice tudi vse tozadevne točke.
Ministrski predsednik bo poročal svojim kolegom o tej konferenci.
Tudi general Caviglia j« doiel danes v Rim, da se udeleži razgovorov, ki se tičejo pogajanj v jadranskem vprašanja.
Stališče italijanski* socAjaUstev glede mej s Jugoslavijo. — SsHJaHsHPai »Avsati« ia črnogorski »ssrsd ,
MILAN, 27. SocijaUstaons dasvnik »AvantK se peča s prihodnjimi jugoslovansko-italijanskimi pogajanji, in pravi, da bi bila, ako si Italijani na bodočem sestanku pribore mogočno mejo Črez Snežnik, vrata Italije popolnoma zaprta, in bi bil stem napočil pravi trenutek, da se izpolnijo obljube ia se izvrši demobilizacija v resnem pomenu besede. Prav po3cbno zato, ker hočemo biti pravični, moramo želeti da 9e sporazum doseže, ne da bi se mu žrtvovalo tujega ozemlja. Mi smo ie ob drugih prilikah opossriH italijanski proletarijat aa msče-sifttvo črnogorskega proletarijata. Ta aarsd ve, da fe kupčija sklenjena In prodana afegevn domovinn In si bo moral Iskali ne*o onkrsf sesses. O test smo danes penčenl ed rnzHčnik straaL Čast našs dobe zakteva, da se le ae zgodi. Predao se snidejo italijanski delegati z jugoslovanskimi, moramo delovati na to, da ae pestaae Italija sokrira pri
Rusija gospodarsko prenovila in *zopet sodelovala v »kupnem razvoju. Na vprašanje, kaj misli Srb rta o Sahmu, je jpasJemk odgovoril, da ups, da pride do sporazuma med Italijo in Srbijo in da dobi Srbija gospodarski izhod na Reko. Na vsaik način pa se lahko sporazumele z Grško o Solunu, (ker je Grška lahko .gotova, da Srbiija nuna drugih zahtev ob Egejskem morju. (Ta vest nam je sporočila agencija Štefani. Značilno je vsekakor, da brzojavka govori dosledno le o »srbskem« poslaniku in »Srbiji* in se izogifclje imena Jugoslavija.)
Ratilskacija rusko-poljskegn miru.
VARŠAVA, 27. V radiobrzojavki iz Moskve javlja Čičerin, da so se ratilicirali mirovni pogoji, sklenjeni v Rigi. Nato je odgovoril poljski minister za vaanje posle princ Sapicha, da je od svoje strani tudi Poljska ratificirala sklenjene pogoje.
Poljsko-litvinski spor glede Viine ia predlog sveta Zveze narodov.
BRUSELJ, 27. Svet Zveze narodov »e je pečal s poljsko-litvinskim sporom glede Vilne, in predlagal plebiscit za mesto Vilno in sporno ozemlje, ki bi se imel vršiti pod nadzorstvom Zveze narodov. Litv:nski delegat je sprejel predlog. Poljski delegat se je izrazil, da je s predlogom zadovoljen, da si pa pridržuje pravico, vprašati prej svojo vlado, ali pristane v plebiscit.
Apostolski nuncij za Poljsko.
VARŠAVA, 27. Apostolski nuncij msgr. Ratti je došel na Poznanjsko. Tukaj se pričakuje, da dospo poljski polnopooblašćencL Minister pri Vatikanu jutri.
SLOVANSKI SVET
Baločtt o MaM emtemtt
RIM, 27. Posebni poročevalec agencije Štefani javlja !b Aten: Srfcold poslanik Balučič iafavija v nekem raafDvoiv o čečko - jugoslo-venski ivszt da MaH anten* 6m se n 2veza ustvarite samo proti boijteviitf nevarnosti in za ohranitev sedanjega stanja. N» friHo Se do pisane pogodbe s Romunijo, Grftko ia Poljsko, toda, ako te države z nami sodelujejo, ee uspehi tega delovanja im čutijo. Mala enfcenta hoče varovati sur. Poslanik izfegttčuje, da bi pristopila Boćarska, ki koče izpremendtt mirovno pogodbo v Neidtf. Mala eatenta ni pradsfeavl-tdva ne ipangermanirme, na psenstavizma. Sfbtjs in Romunka ne morata (hocabii koliko eahvaJe s*e dolin«	zato želite, da t? so
Razne brzojavne vesti
VOLITEV GRŠKEGA REGENTA
ATENE, 25. Ministrski svet Je sklen i, da se fcw> pogreb umrlega kra^a vrši v petek ipo-pciludne. Zborn:ca je sJdicana za v četrtek dne 28. t. m. Po ustavi ima pravico do nastedstrva princ Pavel, ml&jii brat umrlega krslja. Toda, radi odsotinos'i iprinca ln razmer, ki vl-adajo med narodom družino brvSega kralja Konstantina, se je vlada požurila sklicati razpuščeno zl .~ rnico, da se do prihoda nevera kralja oz voli regent. Medtem časom bo vodil, kakor določa ustava, ustavne tposle ministrski svet.
PARIZ, 26. Agenctfa Havas javlja iz Aten, da >>e izvolitve admirala -Kondurioti-s za regenta lkra!evslva gotova stvar.
Rudarji in an£lcika vlada
LONDON, 26. Predno se povzamejo pokajanja med zastopniki rudarjev m zastopniki vlade, je posvetoval ministrski svet r uradnimi izvedenci. Nova ponudba bi zagotovila rudarjem povijan)«; mezde za dva šilinga, kakor so zahtevali, in bi obenem zajamčila izdatno zvišanje produkcije.
"LONDON, 26. Izvrševalni odbor rudareke zveze se je sestal, da proučuje uspeh, ki so ga imela pogajanja med rudarskimi voditelji in Lloyd Geor gem. Ob zaključku sestanka je izjavil tajnik rudarske zveze Hodge, da se ni zgodilo ničesar takega. kar bi lahko prekinilo nadaljevanje razgovorov.
Radarji se vrnejo i. novembra na delo
LONDON, 27. »Manehester Guardian« poroča: Rudarska stavka je po možnost* razrešena, "n se vrnejo rudarji 1. novembra na delo. Vlada je donroHla ipov-šanj« mezde za 2 » dinga. IzvrSevaku odbor rudarske zveze je od svoj« strani .prevzel odgovornost tn jamstvo za to, •da se dvigne produkcija.
LONDON, 27. Agencija K enter Javija: Zp-stopniJki -lastnikov premogakicrpov so se danes oglasil) v Dorning Street, tkjer so frn ministri? naznanili pogoje, pod katerimi be »pora-i z um mc-Ien. ZasSoptanlri lastnikov premogoko-:pov so <pogo:e sprejeJ?. Ctemi tivrievalnega odbora rmdairske zveze -90 se razgovanjali z ministri od poldne do 2 in ped. Po dveumem odmoru so se pocLalg znova v Dom'mig Street. Ka-; (kor <poroča>o 5istK. načelno so^laiati stranki v tam, da se takoj zviJa rudarjem dne\^na mezda za 'dva 3'lraga pod pmrgojem. da se dvigne produkcija. Razgovori se <seda^ peča«o s pcndrob-nostmi. Vl?da sto)? na stalisču, da se dovcSi mezdni po višek za pcsku&nro za roffc enega meseca dokler ne bo vpraSainje glede produkcije končno-, eljavno rešeno, -rudarji pa zahtevajo, da se ta rok podaljša na tri mesece.
LONDON, 27. Konferenca med zastopniki rudarjev in Lloyd Georgem, ki se }e imela vršiti danes, se }e predložila na jutri opoldan.
Aagteika vlada ia Ranija
PARIZ, 26. Agencija Ha vas brzajavl ja iz Londona: Z oztrom na krizo, povzročeno po zastoju dela. smatra angleška vlada, da }e vsposrarvitev trgovskih stakov z Rusijo potrebno kakor še nikoli, poj pogojem seveda, da se izpuste angleški utetnikl.
Pogreb župana mesta Cork
LONDON, 26. Dovršene so v«e priprave za •pogreb Župana mesta Conk. Trupk> txo svečano izpostavljeno v katedrali Svsdwark, .kjer se bodio vrši!i cerkveni oferedi; na to se prenese truplo na kolodvor. Podžupan mesta Cork, 21 mestnih svetovalcev in deset upravitel ev pristanišča v Cork-u )e prrftlo v London, da pri-j .sostvuje>o pogrebu.	»
1
Aktima rogaška služba aa Francoskem
PARIZ, 27. Najvišji svet za narodno obrambo fe vmel danes z putra j pod predsedstvom Mil-leranda sejo. Ker nš uradnih poročil, se z gotovostjo ne da povedati, kakšna vprašanja so bila na dnevnem redu. Domneva se pa, da e bilo na iseK rešeno 'vprašanje, koliko čada naj traja aktKna vojaška shiiba.
Belgijsko mlaistrstvo podalo ostavko
BRUSELJ, 27, Đavi so ss sestali ministri šn podpisali skupno ostavko« ti bo vročena kralju taflcoj, ko se vrat t BruseU, 4. J, 3. novembra.
BRUSELJ, 27- Predsednik eveU Zvese narodov, Huyaoans. je izjavil česalksrfem, ia proučevanja poljske-litvinskegav prsianfa ie al laoačeao. Nsm-čtia, da do danas le ai pdglaslU svofefa pristopa k Zvezi narodov. V|irslss|i C4»milugi se bo sne. va pretrsllow Hnysmane |e assnsnil, da se usla-novi pravfeoriCsn fiaaašaS odbor, ki ko fane! na«
logo, proučevati sklepe bruseljske finančne konference. Konečno je izrazil upanje, da pristopi A-merika v Zvezo narodov.
Mestni fttatat za G dansko.
PARIZ. 26. Poslaniika. konfercnca nadaljuje proučevanje tfdamkega mestnega Statuta. Do d^nes pa ni mogta ugotoviti drugega, nego da mestni delegati nočejo spremeniti svojih predlogov in Lako dokazati epravljivega razpoloženja.
Vojni ujetniki ss vračajo Iz Rusije.
HELSINGFORS, 26, Na Finsko je došlo 72 voi-nih ujetnikov, ki *e vračajo iz Rusije, m»?d njimi 14 Italijanov.
Karabini rji streljajo na volilce — demonstrante
FIRENZE, 26. V nedeljo zvečer Je pjriMo v San Roccu o prilJki ohčin&kih vohtev do krvavega spopada med socijalisti, ki so prepevale svoje pesmi proslavljal zmago nad !rbe-raloi, in ikairabinir^i, kš,- so hoieli preprečite ma-nlfestacijo in -razgnat:> moafestance. Obležali so trije mrtvi tu več raaijervih. Karabiniirji trde, da so pad?l prvi sirel-s tz mncžacej socijalsti? pa, da so rahtevati karab:n!rji, naj vzdigne o -incnsrranti: roloo, in da so, fcadccr Kitro >e «e to igodilo, karabimrji otvorili r>genf. Poa^eijek zjutraj 00 razglasih socialisti 24urno protestno stavko. Žrtve so se včeraj ob 5 p-c,p. 11a ^lo-vest-n način pokopale.
73. god italijanskega ministrskega predsednika Giolittija,
RIM, 27. Ko je davi ob devetih in p»l priSel ministrski predsednik Giolitti v palačo Vimminale, ga je tam čalcalo veliko itevilo javnih predstavi-teijev in čusnikarjev, da čestitajo za god predsedniku, ki je dopolnil danes 78. leto. Mirtistrskega predsednika, ki }e krepkega zdravja in dobrega razpoloženja, so voščila vidno razveselila.
Ogrska sprejela mirovno pogodbo
BUDIMPEŠTA, 21. Ministrski .predsedn-k grof Telelci je izjavil, da je kraljeva ogre&a vlada po skrbnem proučevanju, četudi s pofcrtim srcem, <»klen la, da s-prerne m:rovno pogodbo; vendar pa se čuti cdve&nc od neizvrSene naloge, da bi motivirala mirovne pogoje, v^ionc ogrski državi.
Madžarska zbornica pojde na počitnice.
BUDIMPEŠTA, 27. Ogrski ministrski predsednik groi Teleki jc nn vpraSanje ča.*.nikirskih poročevalcev izjavit, da ptekino narodna zbornica uvojc delo v četrtek za dobo 14 dni. Med tem časom bodo komisije zaključile proučevanje zakonskrjs načrta glede ratifikacij mirovne pogodbe. Ministrski predsednik se je bridko pritoževal, da reparacijah« komisije Sc nI v Budimpešto.
Izvoz iz Madžarske.
BUDIMPEŠTA, 27. Finančno ministrstvo je preložilo narodnemu predstavništvu zakonski načrt, ki bi omejeval izvoz iz Madžarske. Za kakorSnokof izvažanje premetov, katerih vrednost prekaia avo^ to 500 K, bi po t eni načrtu bilo potrebno po-sebn*. izvozno dovoljenj?, ki bi ga pa dobili damo pot* riki in trgovci.
Domafe vesti
Nnjen apel na nsle ečiteljstvo! Nedavr.o sme priobčili oglas okrajnega komisarijata v Kopru, 1 katerim eo razpisana, sledeča definitivna mesta slo> renskih in hrvatskih učiteljev;
1.)	Mesto nadučitelja II. kategorije: Boljune, Borit, Korte pri Izoli, Dekani, Predloka, Marez^*. Oap, Ricmanje, Sv. Anton, Spodnje Škofije, Truaka. Lanišče, Vrh.
2.)	Mesto voditelja III. kategorije: CerootJč, Ku-bed, Klanec, Morrai, Bo«t« pri Marezigah, Rakito-vič, Trojan, Podgorje, PreSnica, Hrastovlje. Sv. Barbara pri Miljah, Sovin jak, Dane, Sv. Doaaf, Crnica, Trstenik, Brgudac Grimalds.
3.)	Mesto učitelja H. kategorije: Dolini. 9uw<.
4.)	Mesto učiteljice III. kategorije: BorM, De kanf, Krvavipotok, Lazaret, Predloka-Riian, 0»p. Spodnje Škofje, Trulkc, Pomjan; Lupoglsvs, L»-n:5če Slum, Br-st, Vrh.
9.) Mesto podučiteljs: Dekani, Lazaret, Msrsilge, Spodnje Škofije; Lanilčs, Roč.
6.1 Meeto podučiteljics; Dolrnai Buzet.
Opozarjamo nadalje na objavo v vierajtnH »F. dinosti« M. 218 o razpisu učiteljskih služb v Go-rifikem okraju.
Ker »e naie Sole otvorijo le tedaj, ako bodo n> raspoLago učne moči, apeliramo na r.afa ucitelietvo, da ae udeleli natečaja in naj ne zaničuje tudi manjših maj vabljivih krajev. Ker imamo zagotovilo od merodajne oblasti, da m bodo ▼ tir oki »eri upoštevale tudi proftnfe tistih učiteljev, ki moasa-taao prebiva|o izven pre mirne črte, gre a al poss-ben apel tudi onim aEttelfem la ečitelficasa, Id co pristopal v zasedeoo ozemlje In Id so |s Is bodisi kakega razlog« zapustili, da val vložijo evo je prs* inje ter se povrnejo. Rok ca proSnje je do 15. nov. t. 1. Učitelji ln učiteljice! Narod Idšče po »olah V v asih rokah so, dajte mi jih.
Liste v Jugoslaviji prosimo, da to objavo potu • tisnejo.
Skrb za italijansko Šolstvo v — inozemstvu.
»Piccolo« prmaSa kratek dopis iz Rima, ki pripoveduje, da se je tam prvikrat po vojni sedtsl o. srednji odbor za Šolstvo v inozemstvu pod predsedstvom državnega podtajnika za vnanje »tvari Marchese de Saluzzo. Ta ve<)t sama na sebi n» vzbuja nobeno pozornosti. Saj je vsakemu narod.i v pravico fn dolžnoet, da «kii>i za kulturno hrano svojcev, ki žive v inozemstvu. Nafta posornost • ». vzbuja vendar-le, ako jo vsporejamo • »talilJen. ki je zavzemljejo it^ljjan&ki nacijonaliati napran zahtevam naiega ljudstva ot tem zasedenem ozerr* lju na polju aolstva. V skrbeh 50 za Solatvo svojcev med tujerodnim prebivalstvom ia v tujih državah, nalemu ljudstvu tu pa ne bi hoteli na njega lastnem ozemlja privoJČatl Šolstva — vsaj v zadostni raert ne — s poukom v materinem jezikut* In nota bensi na oaemlju. ki je hočejo priključiti k svoji driavL Torej: lastnim sodržavljanom 11 čudno se sučejo misli v teh glavah in prečudno je nil. hovo umevanje n enaki pravici. Njim vi« in povsod, nam pa nič niti na na£i lastni zemlji!
Prolnja do gospoda delegata Jugoslavije. Prejeli smo: .ugoelorenski delegat v Trstu je dobil od svoje vlade nova navodila glede znižan [a. oziroAia oprostitve pristojbine za vidiranje potnih listov in lo s o žirom na d«$stvo, da so v zadnjem Času dobivali brezplačen vizum tudi premožni, ki so se 1?. kaaaB s ubožaim listom, do katerega »o prilH u<t eden ali dragi način. Odslej bo moral vsak plačali •J liri L« v uvažtvanje vrednih sluča|th more de-legat znižati ali spregledati to pristojbino. Do tu IM prav? — Sedaj pa čujte, kako s« utemeljuj s opravičenost do cnitanjs! — Kdor se fekaie, da
»EfMMOST« Mm. 111
V Trstu, du 26. oktobra 1*2*
ni premožen ki če gr« prvič r Jugoslavijo, U dobi vieom brezplačno, ali pa za 12 L. Kdor pa. je bil tam Tcfckrat, (štcfcfo se namreč pečati na potnem listu) ta je po njegovem naziranju premožen, ta lahko plača malenkost 62 L, čeprav sc t listinami izkaže. da je uboga parat — Na podlagi takega tolmačenja so morali te dni plačati polno pristojbino nepremo^ni učitelji« učiteljice, uradniki in celo sluge, ker imajo v Jugoslaviji s\ojc ž<ene, o-troke. odnosno družine rjdi šol. Nt torej nikak !uksu*. čc več ne£o enkrat v letu zahajajo v Ju-jjoalavijo. Ne v zabavo — ponavljamo — aoipak pod g;lo razmer. Taki slučaji so gotovo vse^a ozira vredni. Prosimo torei gospoda delegata, naj uposluje, da »c g^ri omenjena ^uputa« primemo izprenivni, da ne bodo občutno zadeti tudi taki, ki so v resnici firomaki.
Ceboslovaki ali čehoslovenci? Prejeli smo: Sprehajajoč se po Miramarski ulici, sem slučajno ozrl na napi* na Čchoslovaškeni konzulatu in tu čital: »Konsulat Replik)- Čekoalovenske«. Zanimal sem «e dalje za stvar in doznal. da se ta republika naziva uradno čehoslovenska in narod nje: čeho-slovenski. (To po Slovakih, ki imenujejo sebe: Slovenci). Stavi! bi vam tore? g. urednik, ?n preko vas vse naJi javnosti to-le vprašanje v raamolri-tev: Četnu naj bi mi Imenovali Cehoslovniko. Če-hoslovake, one	brate, ki se sami nazivajo Će-
hoslovcnc«? Ne bi-li bilo bolje, da jih imenujemo čehoslovcnce, ali, analogno Jugcslovcnom. Čeho« &lovene in njih državo Cehoslovcniio. uli čehosla-vija? S tem bi ne dokiuneniirali le svojega krvnega, ampak tudi jezikovno ♦orodstvo, a našemu ljudstvu W dali zavest, da tlvi na severu močan, begat, na najviši »top rji kulture stoječ braiski narod, ki tudi nosi blagoglasno ime slovensko.
Gradivo za krajevna imena. Kob-glava, kob-rt-usta, kob-dilj; dilj-navzded. Naš pregovor: April, orfj navdiljl Navdil) govoriti pomenja: brezobzirno govoriti. V hrvaičini čitamo: tvsecdiljna borba«, kar pomenja vsestranska borba. — Se pridružujemo mnenju, da »kob« pomenja hrib ali grič.
Druftvtn« vMti
Telovadno druitvo »Sokol« v Vrdeli ima danes,
točno ob 9. uri zvečer, odborovo sejo v svetiv.
Narodnem domu.« Vsi odborniki so raprošeni. da se je gotovo udeleže, ker je sklepati o jako važnih zadevah.	_
Iz triaSkega iivlienia
Tatvina v stanovanju. Preteklo noč so neznani tatovi vdrli v stanovanje Marije Lucer v Skorkiji .t. 499 Odnesli so raznega perila in denarja v kupni vrednosti 3500 lir. Tatvina je bila nazna-r jena oblastim.
Padla po stopnicah. Včeraj zjutraj okoli 10. ure je padla zasebnica Marija Penso. 38 let stara, stanujoča v ulici della Scalefta 2 po stopnicah. Padla je tako nesrečno, da je zadobila težke notranje potkodbe. Zdravnik reiilne postaje ji je dal prvo pomoč, nato je pa morala v bolnico.
Nesreča z avtomobilom- Včeraj popoldne sc je zgodila v ulici Broletto zopet nesreča z avtomobilom. Dan za dnem beleži kronika nesreče z avtomobil: in dosledno je vzrok nezgode prehitra vožnja. Učcnec Angel Scapint, 6 let star. stanujoč v Chiarboli Spodnji 5t. 5. se je vTačal včeraj okoli 1 u^c popoldne iz šole domov. Scapin hoče ulico Brclctto prekoračiti. Komaj Sitopi iz tlaka na ces*o. Že je nesrečni otrok pod avtomobilom. Avtomobil je drvel t. velikansko hitrostjo. Šofer ni mogel več voza ustavili, kakor se Scapin ni utegnil več u-makniti. Ubogr deček je zadobil te"" e notranje in zunnnje telesne poškodbe, kakor tudi pretre-cnje možganov. Pripeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer <»e nahaja v IV*. oddelku v jako opastem stanju.
Poizkuien samomor. Včeraj dopoldne, okoli 9. ure, je bi! zdravnik rešilne postaie telefonično pozvan v ulico Solitario -t. 13. V drugem nadstropju v«te hiše je stanovala že deli času 36letna dnina-rica Marija Pejan. Omenjena Pejan je popila v samomorilnem namenu precej veliko količino kar-holne kiccline. Zdravnik )i je izpral želodec, nato *o jo odpeljali v bolnišnico v VIII. oddelek. Njeno stanje je opasno. Vzrok poizkušenega samomora Te premajhen zaslužek, ft katerim ot mogla preživljati svoju ftlevilne družice.
da bodo morali bili cnani Dieadfcvi motorji * tovarni uničeni, da Nemčiji ne bo omogočeno staviti podmorskih čolnov. Tudi druga podjetja. Id imajo montirane te motorje, bodo morala motorja odstraniti in uničiti. Listi zatrjujejo, da je ta namen nov udarec za nemško industrijo ta da pomeni popolno gospodarsko katastrofo. Posebna deputacija je odpotovala v Berlin, da to namero prepreči.
>Balkaa« v Ljubljani. Kakor javljajo »Službene Novine«, je ministrstvo za trgovino in industrijo dovolilo Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, ustanovitev delniška družbe pod imenom »Balkan«, delniška družba za mednarodne transporte s sedežem v Ljubljani.« Namen družbe je, prevzetje Špedicij skih poslov ljubijanske in mariborske podružnice dosedanje tvrdke »Trg. spedicijske in komisijske delniikc družbe »Balkan« s sedežem v Trstu« ter izvrševanje vseh v spcdicijsko stroko spa-dajočih poslov. Osnovna delniška glavnica znaša 4 milijone kron, ki sc sme po sklepu občnega zbora zvišati na 24 milijonov kron.
Dopisi
Iz Ve!, žabelj. Notico v >E<jinosti* od 21, okt. št. 213 pod naslovom: »Dogodek na vlaku« dovoljuje si podpisano županstvo, v obrambo časti svojih občanov, pojasniti v toliko, da velikožabeljska občina ne vzgoiuje takih elementov, ki bi sc tako obnalali kakor se je oni orožnik na vlaku. Omenjeni orožnik ni iz Velikih Žabelj, temveč iz Štc-\erjana. — Županstvo občino VeJ. žablje, dne 24. okt. 1920. — Župan.
Gospodarstvo
Zakon o varstvu tujih upnikov namerava izdati Čchcslovaška republik?.. Ta zakon ima namen ščititi na eni strani češko industrijo, na drugi stran! pa fnozemske upnike, ki so oddali češki industriji surovine v predelavo, a ri obdržali lastninsko pravico za celi čas produkcijskega procesa do gotovega produkt?. Ker je dobava surovin za gotovi de-rar ali z=. kredit zvezana z velikimi težkoČami, ]e industrija segla po drugem sredstva. Ona si nabavi surovine brez denarja v namen, da jih v svojili tvornicah predela in produkt — ki jc last inozemskega prodajalca — zopet odpošlje onemu, ki je dal surovine. Novi zakon hoče ščititi ta produkt, ker drugače je industriji nabava surovin otežko-t ena.
Uničenj« Diesel-motorjev. Nemško časopise prinaša alarmantne vesti, da je ententina komisija izjavila upravi strojne tovarne Augsburg-Niimberg.
To in ono
500.000 novih stanovanj v Parizu. Francoskemu parlamentu je bil pred kratkim predložen načrt zakona o gradnji 500.000 novih stanovanj v Parizu. Ta stanovanja bi «e morala dograditi do- leta 1930. V svrho zagotovitve stavbenega kapitala se izdajajo obligacije, od katerih naj bi polovico vzela država, druga polovica pa se prepusti privatnemu kapitalu. Stroški so preračunjeni na sedem in pol milijarde frankov.
Iz življenja 1301etsega moža. »Rcvue Mondiale« objavlja zanimive podatke iz življenja 130 let starega Amerikanca John Schella v Grcasy Creek v državi Kentucky. Rojen je bil leta 178S. Ko je bil star 19 let, s« je oženil ter je živel v srečnem zakonu 89 let. Imel je 29 otrok. Najstarejši sin, ki še živi, je star 100 let. Ko je dovriil 125. leto, se je v drugič oženil in se smatra sedaj za očeta Šestletnega dečka. Stointridesetletni mož ie zleze sam na konja, vidi še dobro in je tudi duševno Še tako svež, da se je v dolgem govoru zahvalil za čestitke povodom svojega stoir.tridesctcga godu.
Dober plen. Iz Budimpešte poročajo, da sc je policiji posrečilo te dni aretirati ženo privatnega uradnika Hala*yja, ki je kol dekla v raznih službah pokradla denarja in draguljev v vrednosti petih milijonov kron.
Največja gledališč« v čeSkoslovaiki republiki bo novo gledališče v Olomucu, katero se prične v kratkem graditi. Poslopje bo večje nego Narodni divadlo v Pragi in bo v njem prostora za 2500 gledalcev.
Film in gramofon T službi volilne agitacije. Pri prihodnjih volitvah na Angleškem pripade filmu važna vloga. Cela vrsta kandidatov si hoče volilno delo razširiti s tem. da se dajo filmovati in se tako predstavijo v filmu svojim volilcem. Volilni govori pa se bodo mogli slišati iz gramofonov po vsej Angleški.
Elektrika iz zraka. Italijanski lisi »Epocu« naznanja, Ua je Gustave Lcutner, široko poznani inženir. iznašel sistem, potom katerega se bo dalo dobivati elektriko naravnost iz zraka, in jo pre-meniti v dinamični tok. To se bo izvrševala s pomočjo posebnega aparata, o katerega podrobnostih se fte ne ve mnogo. Če fe na tej stvari kaj resnice, tedaj se lahko odvali debel kamen od srca onim, ki so bili v strahu, kaj se bo godiio s svetom, ko bo zmanjkalo premega. Najbrž se bo zgodilo, da svet ne bo potreboval premoga mnogo prej, kot bodo izčrpani njegovi skladi.
Zdravljenj« potom brezžičnega brzojava. Ko je plul p&rnik :>Sv. Pavel« iz Amerike proti Evropi, je dobil na parniku se nahajajoči zdravnik brzojavko, da je na trgovskemu parniku »Schroiu«. ki se ravno tako nahaja na oceanu lm na isti poti, obolel mornar. Impl je bolečine v levem boku in mrzlico. Zdravnik je brezžično vprašal o podrobnih okoliščinah bolnikovih, nakar je dognal, da }e mornar zbolel na vnetju slepiča. Dal je navodila za zdravljenje. Oba parnika sta ostala v brzojavni zvezi Štiri dni. Po štirih dneh pa je zdravnk dobil sporočilo, da «e je njegovemu več sto in sto milj oddaljenemu pacijentu obrnilo na bolje.
Rojstni kraj modernega telefona. V Boetonu v Ameriki sc vidi na neki hiši z zlatimi Črkami napisano: Tu se jc rodil dne 2. junija, leta 1875, modemi telefon. V omenjeni hiši je bila delavnica za popravljanje brzojavnih aparatov, last A. Wat-sona. Ko je Walson poizkušal nov brzoiavni aparat, se mu j c po naključju nudila prilika, da jc opazil, kako melodično brnenje povzioča ozka in vc''a palica neposredno nad elektromagnetom. Začel je študirati in konečno iznašel aparat, s katerim je napravil prve poizkuse. Govor' je po-lom teh aparatov iz svojega stanovanja v delavnico. Njegov izum je bil sijajen. Ko je nato Watson svojo iznajdbo hotel prodali, se mu ni to posrečilo, ker je zahteval vel'kansko svoto lOfl.OOO dolnri.^v. Konečno je prodal svoj izum American-Beli-Tele-phone-Company. V Ameriki je nad 12 milijonov telefonov njegovega sistema v rabi. Watson je sedaj 73 let star.
ae je nabralo po zaslugi krepeljskega Gašperja pri prosti zabavi »Venčka« v Doto vijah 135 L. (Darovali so: prof. H. Sonc 10 L, trije krokarji L s. Jovo, Hinko is Matek 6 L; po 5 L: Leopold Sirca, Viktor Sirca, cai ottir Z vab, fletna kelnarca Cikna Francka, dutovski zet MiirL njegova zgovorna Zorka, njena sestra Viktorija, Janez Ukmar-jev, ker ima smolo v ženi t vi, Janez Minken, ker je popravljal Ukmarjvee špampete. Stanko Koren-čan iz Vrhnike, Zorko od zida, ker je Ukmarju dobro vino vozil. Mirče od zida, da bo Francko Cikno snubil, Reškičev, kovajki mojster, in Se 5 so dali skupaj vsi snbuači in zetje pri Ciknih, pa zraven zgovorfea Zorka z Murlem, Mirče od zida, Ninče z mesnice, in pa ie nai vrli Gašpar povrhu; po 4 L: dva potnika iz Vidma in trije Stoki; po 3 L: Trojka iz Krepelj, mladi fantje od fare, voditelj Kenda, Tone od Lukatov« hiše, Janko in njegova Marica. Ciken zet; po 2 L: ubogi Gašpar za vzgled, Rože, Minken, Jože Verčcv, Tišler Lojze, koprivski zet Matek, Tavčer, ker mu je ostala zvesta in Ferdo Lahova zguba; po 1 L: Pavle, ker je postal zopet kompare, Gomezel, Pepi Rožen. Kjuder £., Cesarjev zet. fant od zajcev in IdruSka sama. n« da bi jo druge posnemale. Denar hrani uprava.
IVAN KACIN« Gorica, via S. Antonio 24, izdeluje j harmonije ameriškega zistema, uglašuje in pre-f navija ortflj«. glasovir je itd. Piščalke za orgije,' strune za glaaprirje vedno v zalogi Kupuje gla- ( sovirje, harmonije, vijoline itd.	>■ 448 j
KUPUJEM srebrn denar po najvišjih cenah. Alojzij Povh, Piazza Garibaldi št. 3.	449
MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. LTlica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
IŠČE SE nemeblirana, ali le malo meblirana soba: v novem mestu ali v novi barrieri. Ponudbe oa
upravo pod v G. M.«
417
KROJAĆNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco! D'Assisi št. 34. III. nad. je edina dobroznaua kroja čaica v Trstu.	395
:: ZOBOZDRAVNIKU ::
AMBULATOMJ
o Sežani štev, 47,1 n.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da ostane od danes naprej kabinet odprt
vsaki dan od 9 zjutraj do 6 pop.
Brezbolestuo izdiranje zob. Izvršujejo se \sa dela po naj modernejši tehniki ter sc popolnoma jamčijo (212) Najzmernejše cene
GUIDO PLONER izdeluje in popravlja harmo-j nikc \sakega zistema. Via della Fornace št. 3.
418
FOTOGRAF A. JERKIČ, Trst, si. Roma 24. Gorica it. 36 na droriiču.	P 711
Borsim porodila
Jadranska banka
Cosulich
Dalmatin
Gcrolimich
Libera Trieetina
LJoyd
Lussino
Martmolkh
Ocean ia
Premuda
Tripcovich
Ampelea
Cement Dalmatla Cement Spalato Krka
Ttfaji:	j
V Trstu, 27 oktobra 1920.
465 502 j 36U 1900} 690 J 1985 j 23001 345 464 505 £33! 620 j 362 J 410 502
TAMBURICE kupim za vsako ceno. Ponudbe na Terčič, Steverjan pri Gorici.	424
SODE, petroljeve. oljeve. kupujem vsako množino. Kuret. Settefontane 1.	419
ZASTOPSTVO JIIŽHE ŽĐIZH1CE
Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", SocietA Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje.
<!W)
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belili in pisanih, žepnih robcev, možkiit nogavic itd.
R. ML. Tisi, im !. E UL itei. 24.
Tuja valuta na trialkem frj£u:
V Trstu,
Ncprcpečatene krone avstrijako-nemike krone češkoslovaike krone
dinarji marke dolarji
francoski franka švicarski Iranki angleški funti, papirnati angle£ki funti, alati
rublji
napoleoni
leji
27 oktobra 1920. !
T- 7 50
6'50— T—
32'- 33'—
75'- 76 —
3875— 39*25 26*20— 26 30 170*75—17 f—
416*-420'—
92'- 92'20
109'-HO — ,
24*- 25'—
88-- 90'—
ERNA AUSP1TZ
zobozdravnica
at)
ravnanja slav. občinstvu, tfa izvršuje svojo
prakso na Opčinah 174. Izvršuje v to t ok spadajoča dela, kakor plombe v porcelanu, zlatu in srebru, poteze v kavčuku in zobovje v zlatu po najnižjih cenah. — Sprejema od 0-12-14-16
A. De Masi & G. Sferza
Mavrlcija ttackvitia nasledniki
Trst, ui. Tirre ima 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoiičaili in železnih peči znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, raznjev in cevi za peči.
Cene zmerne.
(24
PFJIFF
45'-
46'-
MALI OGLUŠI
s« račnnafo po ZZ stotiak beaed«. — N^jiancjia, pristojbina L 2.—. Debele črke 40 slotiok beseda j Najmtapa pristojbina L 4.-, Kdor UČe službo plača polovično ceno.
I Begata za'.02t vuh pcLrcb^iu. j Mchantin d*!«<rnic« vuko poprtvluo-«.
Sfrtj za i\ut]i Is mm Rf.nJki »srci Seidel & Neumann (n »Singer1 Gasi & Gatser
T"--rdt« u$taajvljcr« t.
FRftfiCESCO BEDSES
Trtst, ul Oamp^ti.la
BRINJEVO zrnje kupi Ivan Tavčar. Hcrpalje 28, p. Divača.	472
PRODA SE higa radi odhoda v Jugostavijo. Na-lančnefša pojasnila pri Alojziju Rebcc v Divači.
473
LIRI plačam za vsako srebrno krono. S. Fran-cesco 15, IL nad str.	474
DVE SAMOSTOJNI GOSPODIČNI z dežele, sred. njih let, želita znanja z izobraženim gospodom v starosti 35—45 let Le resne ponudbe na naslov, c Resnica« — »Značaj«.	412
JOSIP STS8CKEL
Trst, vo jel Via Nuovs ■ S. Catsrina.
Vel k a izbtra vsakovrstnega blaga, za molku In fcenak*. B rjo za ?HKnje# žamet, ba h^.nt, s ile. atainin tor r^znia pr«cimetov xa okras obit k. V«a po z.niž»a h koakareučnih c«na!i.
7« tiskovni sklad „Edinosti14
Josip Lavrenčič. Postojna 100 L. Terezija Grmek p L. Odkupnina za ženina g. Ognjcslava Lazar iz Sedla od strani neveste g. Rozalije Miklavifi iz j Kobarida, poklonjena dekletom v Sedlu, katere jo i darujejo »Tiskovnemu skladu Edinosti*, ter istočasno želijo novoporočencema obilo sreče: L 50'—, Ivo $epič nabral med prijatelji v Opatiji 60 L. Maks L) km ar. župan v Avberju, 10 L. Dosedaj izkazanih L 18.938*24; v današnjem izkazu L 225'—. Skupno L 19.163*24.
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE-2ANL Ribje olj« prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup K. za iibke in malokrvne otroke.
—	Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, [specijaliteta.] — Praika mast. — Tink tara in obl:2 za kurja očesa.
—	Fluid za Sivino. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi m Živino vedno v zalogi. — Poitne poiiljatve.	434;
SREBRNE KRONE kupujem po najvišjih cenah, j Sprejemam popravila vsake vrste. Velk:tvrh, urar ' v Sežani.	438 j
VEČ zasebnih vil in trgovskih hi5 se proda v Ka-stvu, Matuljah in OpatijL Pojasnila daje posre-1 dovalec A. Pegan. Matulje ali kavarna Europa v Opatiji.	470
PRODAM okna s Sipami, vrata, ubedna vrata, parkete, omrežje za okna, irte, stopnice, orodie za kamnolome in druge potrebščine vsake mere. Lovrenčič Alojzij. Vrdela-Frnetič 1183. -165
113 V
registrov^na zadr. z neomejenim jamstvom
ul. Pier Lui^i da Paiestrina št. 4, I. n.
xrP2jema hranilna vbge od L 1 daje.
Navadne \loge obrestuje po
1; O
Of večje po dosoDoru.
Trgovcem otvjuja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Reutni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na oseono poroStvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzemaj nedelj in praznikov od b >'o 1.
JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 3'.000.000. Rezerve !< lO.OHJtOO Belgrad. Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, V.arlbor, Metković. Opatija, Sarajeva. SpiU. Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v ba;>čno strogo (padajoče posle
Spr«|tma vlog«
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3l V 0. a v baneogiro prometu po 4 /,.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posebno ugodnih pogojih, Ki se pogodijo od slučija do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (v.fes) Bančni prostori v Trstu sc nalia|ajo : ul. Cassa di Risoarmto, ul. S. NKolo
Teleron : Stev. HH3, 170 2676 Blagajna posluje od 9 do 13
LlumiansKakreiiitniiMal
Podružnica v Trstu. 1
Centrala v Ljubljani.
Po dru I niče:
Ulje, Beroilje. Gorica. \ml Solit. In!. Maribor Ptaj.
Mika ?!a?ai'i X 50.600.603. Rssoiva K 45.006
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 ,m*j „^{».Mnii na žiro-raeune proti 3™ill«JI Za na odpoved vezane vlo^e placa obresti po dogovoru. Izvršuj borzne naJcge in daje v najem varnostne celice.
I Tel ?t. 5 Blagaj, a je odprta od 9-13.


AVTOMAT z 2 valjarjenui se proda na Kontovelju, restavracija in kavama.	459
ZLATO in srebrne krone plačam po najvišjih ce- j nah. Albert Povh, urar. ulica Mazzini 46 (blizu drveneja trga).	45d
(2 8)
z malim posestvom ali tudi brez '•ga. prip avno za !rjo ino, f»n četrt ur» od po .taje Fre-stranek v Slavini prt Postojni prodam — Pojasnila daje Jernej Fatur, Selce št. 2 poŠta Prestranek Pita stoil zraven f^rne cerkve in trirazredne 5oie.
IT
Jusoslooenl, zbirajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti" I
V IOkUI se proda takoj lepa hUa s fotografskim ateljem na dobrem prometnem prostoru. Ekzi-stenca zajamčena. Mesto Šteje 6.000 prebivalcev. Edini fotografski atelje v mestu. Z malo Spremembo Jc hUa primerna tudi za trgovca. Cenjene ponudb« na Josipa Pelikan, fotograf v| Celju. Jugoslavija.	449
Riunlone Adrlatlcs dl Slcurtd v Trstu
(Lastna palači.'.	UstanovIKoa leta 1S3S.
Zavoro v. nrot! 5ko d:, povzročeni po osnju. streli !a eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploič proti razbitlu. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSHjatev na morlu In po suhem. 2i-vllenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In va2ne<-5!h krajih.
ienl
Zavarovalna zatfrusa v Zagrebu.
Ustanovljena leta tbH4.
Podružnica v Trstu uLlavaloiol.iI.il.
prevzema z a varovanja stavb, premičnin, poljskili pndelkov, sena, slair.e in živine proti škodi po požarju in streli In zavaruje stekl. Sipe proti škod! po razbitlu.
Sposobni krajevni zastopniki in akvlza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.

.J
PODLISTEK
Branka.
A^nst S«ao«— Post. M. C—5.
(71)
TcdfKO da &isea> placi:*, AAi ptcma^ala sem gvo$o jero ier mu odvrn-ta. naciit-: .
»Hva.'a vam lepa, fjospod Maričl Obžak^em, da ste se raxk te ah.ari potrudili v JaiSevo. Tisto mesto mS je bilo ie pre-i dlje č«sa ponuđeno povsem za golov o po dobroti cCeta moje prijateljic« Hermkie, ali, jaz sem enosta\Tio cdb'ia to ponudbo.«
. - - • ^
' Ker .r-tanem v Jalievuf-s
»A mofa reka?«
bd j«	tudi Ce b« postala zmgrmb-
bkm u»fci čca. 2« sem vwn povedb^a crro>e cm«* nja o tem. Vi ms:« Čk»ek Mm«.«
»Torej «iik«tk<or. goap'ca?«
^^aicr, foapod moj «
Mamf 9« td proti vrstam.	s levico s*
Idjuko, položU fckouk na tflavo in r«kW % Jd-
dim cbrtuu^m :
mš i«, ^ospica, ali vam ho ie M hA
Hot«i sem vam dati sv-o/c jx>žleao ime, rešdii ras pc^ube. Ka^unkecn, zakaj mt vaja je Jal-levo tako omililo. Ne <samo JaKevčanr, ampak tudi vrabci po surehah si že prijK?ve>du]eio to Grof JaBevaiti platu;e ^c tov o bolGe svo/o ljubico, ne^o-I-? zagrebška občana svojo uččteijico. Z Bogom! Z Bogom!«
Rekla to fe odSel. Hcrmina! Oh! Bito mi ]e kaitor da mi je tf^er iztrgaj sroe. V tistem hipu sem pozabčla, da sem iea^a, da iem dekJe, vspela sem se srdito, Sk?6kmle, »koč!la n za-frabiia s svoj« pisalne mize not, se zaletela za tfistim zletrorem; afi umdknđ se je b3 aa vrata ob grohot nem »mehu, zmnegteio ie ni je — padla sem---
Prebudfv« ae, sem se naiia v svoji postelji. Pred menoj je stala matfa dobra babica, za-skrblienega obraza Šepetaj« molrtvsce in ena-lajoi z glavo. No, ni ms Čuvala *aroo babica. Kraj postelje ^e sedel tudS cCcrajnl »dravnik. Prodala sem ga začudeno, a on, a*utae. ka| mhfnj. fe rekel:
»Kako vam fe, fosfrica? Dovolite, da vidim *afco Ijr^e fc'Ja7 No. no! Nt hudefa, tu nevar-oosti. A glava? Nckcffco. aeiuiiiio mCa. Zelo ate ae nsbrtll To ni prav, nUmlror aa. Prostns. da rcttaaela sa sada) wimo v »ostali.
Jutri pridem xopet. Stara mama vam bo poi.i-gala aa gUvo Madbe obldadke, a bele nicdic:-bo, fci sem 90 prcc|pasal, boste' jemali redno vsake tri ura po eno ISšco; pred vsem pa pirosini, držite sc morao, pepokveroa mSrno. Sluga po-koren!«
Stari Eskulap ie v kratkem dovriil «vojo nalogo. Močna moja narav i« izvojevala zorano. Silnemu potresu aojefa srca in flvcev se a! •pn-idrutla n&aka nevarna, dugotrajna bolezen, kakor se )e zdraveak «am bal iz početka. Črez nekoliko dni sam safeab celo le vstajali« Prebolela sem, iivci ao se mi pomiriti od doktor-leve bele tponade, ohladilo se xnl je 6ek> vsled mrzBh obuLdkov skrbne babice, sit duia — dute. Hcrmina I Ta mi fli prebolela boli, duša moja i* obup a vala. Kaj — Đeizarjcva ljubica, učitebicaf Satanska auself Sem X> mogia bita mJrna ie aa en fctp, ali sem mogia, da ne bi jokala?
A& H traka povedati, iedo da mi fe aamasil U stranem fcoiaC? SajjeU Martć a	in
taindoom Miiadlam vao aoi. Celo aagtanil se fm Mara« pri Kltfevlfc. Vradaa polovica ućite-lieva )e bWi od Ui« da kata. da prišepne temo Ja oaeaea bajko • gmlovi %vhtd. omeaja-kako da H videla aa tvoje ofi§ Hubavno
pismo, p:?ano 7. grofovo roko uthicljici Branki, d to pismo je prinesvci v ?o!o idvrirani siuga grofov*. Prekleta Jvleveta. vzmkla iz usi gospe Šilićke, K: i tlela dalje in daJie po lc:a<ra^ dokler ni izbruhnila v plamen- Da, <dve, ali tri starke, ki jih je moja dobra babica često pogostila s kavo, a tudi vinom, so .prišle >0 svaril, naj me za božjo voljo odvrne cd škandala, ki sem ga nedavno počela z grotom. Moja babica, sicer povsem mirna duš«, je pograbila ineifo, da požene klepetulje iz hiie.
Naslednjega dne, ko sem ležala v postelji, me je obeskal župnik, moj pravi dobrotnik. Izredno resno me je gtedal skrbnim očesom.
»Kaj se je dogodilo, Branka?« me je vprašal ostrim gasom, spusti v to: se na stolico kraj moje postelje, »govorite iskreno.«
Izpovedala sem vse, kakor da bi klečala pred njim v »povednici: kako se je Marti že v Zagrebu motal okel u mene, kaJoo <ind je zagrozil, ko aem ga odbila aa kaflgo me j« siednfefi osramotil. Ko sem mu opisala ves ta prizor, skočila vrednemu starcu kit v obraz. Hotela «em mu dal;e pripovedk)vsiti o groiu, ali on je mrhM a noito:
>Aarvok}! Za to vam,« mi je rekel, poiožrvii roko na j£avo, -o tem bora govorita dru^kret,
dra^a Branka Mirnite se-da], čuvajte j.e; k3 bo čas, povrnem se k^ia Bog vas blagoslovi in oi&či, Ivči niiuja.i
Babica ga jc spiem-la do vrat ter gleda-La za n>am. Tedai sem ćuL* s hotfriikn župnikov jfus-aii nisem vedela, koanu da	afi psrav za
prav kriči. Sršala pa je ba-blca. Zvprtk «re-ćai na boJn tka ftiJsćko. Raz&r^en V Je ta6el groziti s p^iioo in i« rekd:
»Al? »le ĆuK, š:lička, v* »it.e ku^«, vi ste «Se-itij^. Vas rVada vrarf po dnevi ;n ponočf. Kaj ste zopet skovali z Mari će m proti n^tk ipčč-t-efvcr, jc obtcleVo«, \'i zl<.i>ru» Va6a, vi! Mo4-črte, molčrtcl« )e kričal župn-jk udarti dvm-trikrat z iu jjo, ko je bedni ca ho teta hpreijo-vx*r tt, »poznam v.v« fntv, iiivaut v \-<se vaie denunctia»ciTe. Molčite ia p<»te^n ;e gnetno duio vase, Ver -drugače ne -p^J^ste mnogo &o]E v Jalievu. Recite ttacH s>'oiemru m-ofeu od mu« shrani, iiaf se ne igra g svojo ^larvo.« S'feićka te !« cdlplaz la kakor da đ Vj oparil.
Sledrječ je	čas. prHkrl "« tudi stari
župnik.	na ptA r<v/>a vrata, je faomiolil
sivo ^Vavo Im cekel:
»Branka, vzemite robec, prfiJ't«. da se malo izpreh^fvs. Lepo je, čas te prišel «
(Dails.)