Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Ulo Vlil. st. 18-19 KOČEVJE, 27. aprila 1963 (ena 20 din P ■ isati — ali govoriti — o tako velikem dnevu kot je 1. maj, je zelo težko; to se pravi, pisati o človeku, njegovem notranjem bogastvu, njegovih hotenjih, bojih in dosežkih, o poletu in mladosti človekovi, o zelenju in cvetju, ki daje prazniku poseben poudarek, o mraku preteklosti, zapostavljanju in zaničevanju in o svetlem, sončnem dnevu današnjem, o vsem slabem in dobrem. Povsod ga praznujejo. Povsod, kjer prevladuje dobro ali zlo. Tam za prostranim morjem, na bogatem zahodu in po širnih stepah na vzhodu, tam, kjer sonce vzhaja; praznujejo ga na visokem severu in v mejah črnega kontinenta, kjerkoli so ubogi, izkoriščani in brezpravni. Povsod tam postaja to simbol dobrega, del njihovega človeškega poslanstva, postaja za svet pretresljivo dejanje, podira vse staro in zastarelo, odstranjuje poslednje ovire in gradi lepši, novi JUTRI. To je ČLOVEK in njegova ZAVEST, njegovo zavestno predajanje nenehni borbi za uresničevanje, očlovečenje naprednega, humanega, za svobodo človekove biti, človeškega uma in volje ... zgodovini mednarodnega delav-skega gibanja je prvi maj dan w množičnih demonstracij proletariata za pridobitev osnovnih človečanskih in delavskih pravic. Proletarci vseh dežel ga praznujejo že od leta 1889, ko so na drugem kongresu Druge internacionale proglasili 1. maj za delavski praznik v spomin na veliko stavko delavcev v Chicagu leta 1886 in na številne žrtve med stavkajočimi delavci. Praznovanje 1. maja v naši domovini moramo povezovati z velikim, revolucionarnim preobratom v našem družbenem sistemu, z uvedbo delavskega samoupravljanja. Prvič na svetu je postal jugoslovanski proizvajalec resnični, edini lastnik proizvajalnih sredstev, upravljalec z njimi in s proizvodi svojega dela. Delavec-proizvajalec pa odloča o vsem, predvsem pa o gospodarskem razvoju in napredku podjetja. Ij etošnji prvi maj praznujemo skupno z 20-letnico 2. zasedanja AVNOJ, pri nas na Kočevskem pa tudi z 20-letnico Kočevskega zbora, zametka slovenske državnosti in nacionalnosti v okviru jugoslovanstva. Prvi maj, mednarodni praznik dela, iz leta v leto spreminja svojo osnovno obliko; vedno manj je praznik zatiranih, brezpravnih in vse bolj praznik graditeljev svobodnega, novega sveta in novih odnosov med ljudmi... L Priprave na volitve Od temeljitih, poglobljenih predvolilnih priprav je odvisna udeležba na volitvah, predvsem pa izbira kandidatov in sestav bodoče občinske skupščine. Občina namreč v zadnjem času prevzema vse večje odgovornosti, vse večje kompetence, ki jih je doslej imel okraj, razvija gospodarstvo in vzporedno s tem tudi družbene službe. Prav zaradi te- Kandidati v republiško in zvezno skupščino Za volitve v republiško skupščino je kočevska komuna samostojna volilna enota, za zvezno skupščino pa je v sklopu občin Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Trebnje, Grosuplje, Ribnica in Cerknica. Na dosedanjih zborih volilcev v kočevski občini so volilci predlagali za kandidate v republiško skupščino naslednje tovariše: za republiški zbor Ivana Mačka-Ma-tijo, v gospodarski zbor Ignaca Karničnika, v socialno-zdravstve-ni zbor Vladimirja Planinca, v prosvetno kulturni zbor Borisa Mikoša in v organizacijsko politični zbor Mira Heglerja. Za kandidata v zvezni zbor zvezne ljudske skupščine Pepco Perovšek, v gospodarski zbor ing. Cirila Mravljo, socialno zdravstveni zbor Ignaca Nagodeta, pro-svetno-kultumi zbor Mitja Mejaka in v organizacijsko politični zbor Bojana Ljubeja. Kandidati v ribniški občini Ribniška komuna tvori volilno enoto za volitve v republiško skupščino z občino Cerknica. Na dosedanjih zborih volilcev v ribniški občini so volilci predlagali za poslanca v republiški zbor Matijo Maležiča, ki je bil tudi v sedanji mandatni dobi poslanec ribniške občine v republiškem zboru. Za kandidata v gospodarski zbor republiške skupščine so določili Matijo Plosa, predsednika DS v Kovinoplastiki v Ložu, za organizacijsko politični zbor pa Vilija Levstika, predsednika DS INLES. Ribniška občina bo imela svojega poslanca v repub- ga je potrebno izvoliti v občinsko skupščino take ljudi, ki bodo s svojim aktivnim delom in splošno razgledanostjo čimveč prispevali k uspešnemu delu ljudskega odbora. Pri izbiri kandidatov je treba paziti predvsem na te stvari! V kočevski občini je zaposlenih okrog 2000 žensk, kar predstavlja 30 odstotkov vseh zaposlenih, v Na zborih volilcev za volitve v splošni zbor so občani razpravljali o perspektivnem razvoju komune, o liku bodočih odbornikov in poslancev, o ureditvi Kočevja in drugih naselij predvsem v zvezi s proslavo 20-letnice Kočevskega zbora, ponekod pa tudi o občinskem statutu. Na zborih v mestu in na Rudniku so razpravljali predvsem o ureditvi tega področja; o vodovodu oziroma oskrbi z vodo so razpravljali na zborih na Trati, v Koblarjih, Stari cerkvi (kjer so se pogovorili še o javni razsvetljavi in kanalizaciji); o trgovini in gostinstvu, ki sta v mestu v glavnem urejena, ponekod na podeželju pa še ne, so razpravljali v Kočevju, na Rudniku, v Koprivniku in še ponekod; o ureditvi Rinže so razpravljali v Kočevju in na Rudniku; ponekod, na primer v Koprivniku so razpravljali o javnem prevozu in zobozdravstveni službi, povsod pa so razpravljali tudi o ostalih svojih posebnih komunalnih problemih. Na zborih v delovnih organizacijah so volilci razpravljali predvsem o perspektivi komune in svojih delovnih organizacij, o izpolnjevanju letnega proizvodnega plana in morebitnih težavah, o izkoriščanju sredstev za proizvodnjo, o obsegu proizvodnje in kvaliteti proizvodov, o standardu zaposlenih, delitvi dohodka, delavskem samoupravljanju, notranjih odnosih in drugem. liškem zboru, medtem ko jih bo imela v ostalih zborih skupaj z občino Cerknica. dosedanjem ljudskem odboru pa so le tri ženske. V občinski skupščini naj bi bilo v prihodnje več žensk in mlajših ljudi. O vseh teh stvareh, predvsem o pripravah na volitve je prejšnji petek razpravljal v Kočevju širši politični aktiv, v soboto pa občinski odbor SZDL, ki je sprejel tudi volilni proglas. Po doslej znanih podatkih so se volivci odločili za naslednje kandidate za občinsko skupščino: Kočevje — Bračičev teren (del Trga svobode) za Arko Andreja, uslužbenca pri Zidarju; Kočevje — Trg svobode Zalka Knavs, učiteljica; Koblarji Jožef Furlan, kmetijski tehnik; Trata Franc Cimprič, gozdni tehnik; Dolga vas Ivan Grajš, lovec pri KGP; Slovenska vas Alojz Bartol j, mizar; Kočevje-Rudnik Branko Marinčič, Stara cerkev Franc Menart, gozdarski tehnik; Koprivnik Franc Les; Kočevje — Trg 3. oktobra ing. Savo Vovk, direktor KGP; Kočevje - Ljubljanska cesta Drago Benčina, predsednik ObLO; Kočevje — Roška c. Marjan Mrvar, rudar; Koprivnik Janez Oven; kolektiv zdravstvenih delavcev (3 volivne enote) dr. Miran Cilenšek, Vinko Hren in Hedvika Zakošek; Kočevje - Cankarjev teren Rudi Zbačnik, direktor KB; GU Mozelj ing. Zdravko Saubah; GU Stara cerkev Stanko Levstik, gozdni tehnik; šola Mirka Bračiča Danica Kaplan, učiteljica; šola Fara Slavica Sneler, učiteljica; Mahovnik Tone Levstik, direktor Tekstilane; ObLO -uprava Ivan Vesel, organizacijski sekretar obč. komiteja ZK in družbeno politične organizacije za Zvoneta Žagarja, sekretarja ZMS Kočevje. Na zborih volivcev so razpravljali tudi o kandidatih za republiške in zvezne poslance ter predlagali iste, kot jih je predvidel občinski oziroma medobčinski politični aktiv SZDL. 1. MAJ V PREDGRADU (jš )— V Predgradu se z vso vnemo pripravljamo na proslavo 1. maja. Nastopila bo godba na pihala, mešani pevski zbor in šolski otroci. Proslava bo v zadružnem domu. DO VČERAJ 50 ZBOROV VOLILCEV V kočevski občini so se začeli zbori volilcev 23. aprila, zaključeni pa bodo predvidoma 5. maja. Do včeraj je bilo skupno 50 zborov — od tega 21 za volitve v splošni zbor in 29 za zbor delovnih skupnosti. Po doslej zbranih podatkih so bili v glavnem vsi zbori volivcev dobro obiskani, čeprav je večkrat nagajalo vreme. Tudi v Dobrepoljski dolini s vso resnostjo in vnemo Priprajn ljajo na bližnje zbore volikeV volitve. Pri krajevni organizaciji SZ je formiran politični aktiv, ka rega naloga je, da pripravi potrebno, da bodo zbori v(ruVra in volitve čimbolje uspeli-zadnji razširjeni seji je aktiv P ^ tresal najvažnejša vprašani3 zvezi z volitvami. Seje se je 3 ležil tudi član političnega aktiv občinskega zbora SZDL Grosw lje tov. Perovšek. Na seji so bili navzoči sezn njeni z odlokom o določitvi vo nih enot in z odlokom o določi območij zborov volilcev za vo ve odbornikov občinske skuP=cl . Grosuplje in za volitve odbor kov v zbor delovnih skupnosti- Za Dobrepoljsko dolino so dolo- čene sledeče volilne enote za litve odbornikov v občinsko sk r ščino: Volilna enota 12 obsega van Mala vas, Cesta, Zdenska vas Ponikve; Volilna enota 14 obsega v Videm, Podpeč, Podgorica in gorica; Vfltera Volilna enota št. 15 — kate obsega vasi: Kompolje, Bruhanj vas in Podgora. aa Vsaka volilna enota voli en B odbornika v občinsko skupsti ’ postavljena pa bosta po dva k didata. .. Zbori volilcev v teh voliln*^ enotah bodo za volilno enoto in volilno enoto 14 v nedeljo, aprila ob 8. uri zjutraj v ki dvorani na Vidmu. Istega u bo še zbori volilcev v Kompoti in Ponikvah. Med tednom Pa j, do zbori volilcev v Predstrug in Hočevju. * Za volitve odbornikov v f^e delovnih skupnosti pa so doloo sledeče volilne enote:' na„ Volilna enota 14: »Stola , Dobre polj e, poslovalnice v V^po-skega podjetja Tabor v ljah, na Vidmu, v Ponikva , Predstrugah, »Apnenica« tJ r8t polje, tovarna »Iskra« Dobrepolje, pošta Videm-k p polje, Gostišče Dobrepolje, .,e Kočevje — skladišče DobrePj^,, ter obrtniki z območja kr nega urada Dobrepolje. _ Volilna enota 22: Kmetijska cgV druga Dobrepolje. Zbor v^|0ijo, za to volilno enoto bo v ne".. (Nadalj. na 3. str OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SV£rU ZASTRAŠEVANJE NA PACIFIKU. — Ladje ameriškega sedmega ladjevja, na katerih so enote ameriške mornariške pehote, plujejo ob obalah Južnega Vietnama. Poročajo, da se ne ve, če bodo ladje zaplule v Siamski zaliv, pač pa da se bodo lahko mornariške enote lahko izkrcale v nekaj urah, »če bo nastala potreba«. Premik ladjevja je »varnostni ukrep« — kot trdi agencija Reuter — zaradi položaja v Laosu (ali pa vmešavanje v notranje zadeve druge države). O položaju v Laosu sta izdelala osnutka poslanic oba predsednika (britanski in sovjetski) ženevske konference o Laosu. Načrt sovjetske poslanice med drugim pravi, da so za sedanjo napetost v Laosu krive ZDA in politične sile, ki jih te podpirajo. S tem delom poslanice pa se ne strinja Britanija, vendar ZSSR tega odstavka noče izpustiti. Obe strani pa se strinjata z delom poslanice, ki poziva predstavnike treh političnih skupin v Laosu, naj ukažejo svojim enotam ustavitev akcij, ki ne soglašajo z lanskimi ženevskimi sporazumi. POSREDNA PODPORA IZRAELA JORDANSKI VLADI. Ko SO se začeli pogovori o federaciji med ZAR, Sirijo in Irakom, je začelo vreti tudi v Jordaniji. Demonstracija skupine ljudi, ki so nosili zastavo ZAR s štirimi (še »jordansko«) zvezdami in hoteli zasesti radijsko postajo Jeruza- lem, se je končala tako, da so vojaške čete začele streljati in ubile tri ljudi. Trgovine v državi so v glavnem zaprte (kakor tudi nekaj oseb, ki so bile osumljene vodenja teh demonstracij), v državi pa velja policijska ura. Izraelske najodgovornejše osebnosti pa so povedale, da bi sleherna radikalna sprememba v Jordaniji bila zanje vzrok za vojaško akcijo proti tem novim silam v Jordanu. SVETOVNA JAVNOST OBSOJA UMOR GRIMAUJA. Demokratična svetovna javnost ogorčeno protestira proti usmrtitvi španskega komunista, domoljuba Gri-mauja. Vse napredne sile obsoja- jo barbarski umor in hkra 1 žajo solidarnost z bojen1 kega ljudstva za svobodo 1 ^ lokracijo ter pozivajo rui ,u ik.r.iin nrnti Frnnrnvi ,irrm 1 U TANT NA AFRIŠKE^ £/ HU. Generalni sekretar ^0 Tant sprejel povabilo eu°p cesarja Haile Selassia, noj reA-obišče Adis Abebo. Ker1 ^a)a, viden obisk za 22. do %>•,, pj/P se bo U Tant lahko ud?et„l,niK„ ference najvišjih predst v afriških držav, ria katen^ o razpravljali o dekoloniad* zboljševanju gospodarske* gpi» voja nerazvitih držav, ° jctis°/v za opustitev atomskih P in razorožitvi ter drugem- Posvet o kadrovskih službah Pred kratkim je bil v Ribnici posvet predstavnikov gospodarskih organizacij o vprašanjih organiziranja kadrovskkih služb in 0 vodenju kadrovske politike v gospodarskih organizacijah. Posve-k so se udeležili tudi zastopniki okrajne gospodarske zbornice. gospodarskih organizacijah "Janjkuje sposobnih strokov-cm« urov- To prihaja do izraza lošjf- n° sec^aj> ko zahteva tehno-Proces dela na odgovornih IKrr ri. ^rokovno sposobne ljudi. v-LT5® kot največje podjetje v štipendira lepo število šoltv na srednjih in višjih l vendar pa bo ta kader, ko Prišel iz šol, zadostil le naj-J,ne®m potrebam. Zato se nji-y * kadrovska komisija inten-iNtvcukvarja s temi vprašanji, ljud' ’■ kier ie zaposlenih 1152 (nJ~> ima tri lesnoindustrijske eko lr^e' eneSa gozdnega, enega stri'1?rtli*sta in sedem lesnoindu-fcWh tehnikov. Štipendirajo 28 Z n6?tov srednjih in višjih šol. načrtno štipendijsko politiko si <,«„ ? 2 leti ustvarili potreben strokovni kader... predvolilna aktivnost V DOBREPOLJU 28. °n'?ran* na Vidmu. Delovne organizacije, ki ^ijo606 v v°kino enoto 14, Posvetovanje je bilo sklicano predvsem za direktorje podjetij in predsednike delavskih svetov, vendar je bil odziv zelo slab, kar lahko smatramo kot nezanimanje za tako nomembno vprašanje kot je problem kadrov. Kadrovske službe manjša podjetja zanemarjajo, kar se je videlo tudi po tem, da je imel na posvetu podrobne analize le zastopnik Inlesa. Po drugi strani pa podjetja vedno tarnajo, da jim primanjkuje spo- sobnih strokovnjakov. Kako se bodo znašli v situaciji, če npr, odide direktor v pokoj ali kam drugam? Kako bodo potem reševali kadrovsko 'politiko? In to predvsem v manjših podjetjih ... Z razvojem podjetij in perspektivnim planom je potreben tudi plan kadrov. Ni namreč mogoče dvigati proizvodnjo brez strokovnjakov, brez sposobnih ljudi, ki bodo organizirali in vodili proizvodnjo! Tako pa proizvodna sredstva niso dovoj izkoriščena, delajo le v eni izmeni, kar se seveda pozna tudi na realizaciji. Gradimo nove delovne prostore, nove hale, nabavljamo stroje, prosimo za kredite, vse to pa je potem iz- koriščeno le osem ur na dan, le eno izmeno! Vsako podjetje mora v najkrajšem času pripraviti plan kadra, ki ga bodo potrebovali (v zvezi s pripravami sedemletnega plana razvoja podjetij). Povsod morajo biti tudi ljudje, ki odgovarjajo za kadrovsko politiko, občinska kadrovska komisija pa jim bo pomagala. V ta namen bodo organizirali tudi seminarje in predavanja oz. posvetovanja. Odnos, kakršnega so nekatera podjetja pokazala do zadnjega posveta, ki ga je sklical predsednik občine, je nepravilen. Razgovori s podobno vsebino pa so vsekakor nujni in bi jih bilo treba (ne le zaradi premajhne udeležbe na zadnjem posvetu) ponoviti. Tedaj se bodo pogovorili tudi o fluktuaciji. Ribniška mladina pred volitvami j 2. strani) • ob 10. uri dopoldne v ki- so se bo^!v nn dva zbora volilcev in p° v »Štolami« in »Apnenici«. So ? gospodarskih organizacijah tih tu<^ Prvi sestanki sindikalen ■ k°r°v, ki so pretresali vpra-LJ?. .volitev in predlagali tudi padate. Soij'Rusije okrog volitev so do fwK! Pokazale zainteresiranost p’^tlstva za volitve, o^. utičnd aktiv pri krajevnem s Sv ru SZDL poziva vse volilce območja, da se polno-in ° udeleže zborov volilcev izberejo za bodoče pred-del0viv občinski zbor in zbor ki jo ^upnosti res 'tiste ljudi, iti j® svojim dosedanjim delom Žiij lzadevnostjo to tudi zaslu- Volitve se bližajo Tudi mladina se zaveda velikega pomena te akcije in je zastavila vse sile, da bo istopdl pred volilno skrinjico sleherni mladinec. Na zadnjem sestanku občinskega komiteja ZMS so obravnavali prav način dela mladine pred volitvami. Mladina naj bd se seznanila z novo jugoslovansko ustavo, s pomenom volitev in problemi današnjega družbenega dogajanja. Na teh mladinskih sčstankih bodo dajali poudarek predvsem mladini, ki bo letos prvič stopila na volišče. Mladinska organizacija dobiva vse večji pomen med ostalimi organizacijami, dobila pa bo svoje mesto tudi v novi občinski skupščini. Če bo organizacija dosegla, da bo vsak mladinec prišel na volišče, bo to njen poseben uspeh in afirmacija. Na sestanku smo obravnavali tudi ustanovitev mladinskega aktiva v sod,raški Torbici in aktiva trgovskih delavcev. Mladina iz »Politika je podobna šahu. Prva poteza navadno odloča o zadnji.« Amintore Fanfani trgovine in gostinstva doslej ni bila v nobenem aktivu. V organizacijo bo treba sprejeti tudi mladino iz osemletk, ki je že prestara za pionirsko organizacijo. Pogovorili smo se tudi o družabnem življenju mladine. Sklenili smo, da bomo pripravili igro, pri kateri nam bo pomagala Svoboda ... (15) Pred kratkim je začela kočevska Komunala prenavljati Prešernovo cesto. Obnovljena cesta bo široka 5 m (kot sedanja), bo asfaltirana, imela bo robnike, bo brez pločnikov, na desni strani bo imela 3 m širok zelen pas, v katerem bodo tudi vse napeljave (cevovod, električni kabel in ostali priključki). Cesta bo predvidoma dokončana do 1. avgusta letos. O obrekovalcih bo marsikdo dejal: »V$er/etno S7no tisočkrat slišali.« 'lice, r. ^navijanje ne kvari res-je J20 stvar je slišati — dru-"i j0 ''ozumeti, si jo zapomniti Sijati *ivVeniu razumno upo- *ifei °d obrekovanja h kri-d k newj podobnega kot pre-i oJ!°^ v dan. Obrekovanje heo7p5ne manjvredno opravi-'froviin- na to’ ali posameznik c'a«a an -ln o^ekuje iz dolgega F®jj m hudobije (teh je pre-VQhje zato, ker mu je oprav-'P°rt kartanja najljubši Jfiu, foil ZaPoslitev v prostem J1, p« že drugega ne more ?Jf>Šnp P°,če privoščiti zavoljo eyrze onemoglosti. Ob-Do ž iz s.e v naj obilnejši meri &am da ima obrekljl- oLbi napak čez glavo, a“>lLiJad Prekričal prav z jwJ® sani^l klePetanjem, iz nje-da je sam ne-Vqc se « Skoraj vsak obrek-navadno zelo boji, da bi ga kdo v veljavi prekosil, zato blati tistega, ki odkriva njegove napake. Obrekljivci zelo radi vlečejo na dan svoje zasluge. Vse, kar so naredili, čeprav so bili za svoje delo debelo plačani, radi ponavljajo kot svoje zasluge. Ob vsaki priliki jih ponavljajo, da bi postalo njihovo okolje slepo do napak, ki jih delajo, če so opozorjeni zaradi slabega in grobega odnosa do delavcev, nespoštovanja sklepov samoupravnih organov, nedelavnosti v družbenih funkcijah, kritiko skesano sprejmejo in obljubijo, da se bodo popravili, ČC so člani organizacije ZK, sprejmejo tudi kazen, nanjo se ne pritožijo, poslužijo se celo visoko humanega opravila kot je samokritika. Dobro si zapomnijo tudi tistega, ki jih je kritiziral na pravem mestu v njihovi prisotnosti. Zelo rado se zgodi, da začne njihov spomin ognjevito delovati na cestah, v raznih lokalih, kvartopirskih družbah, skratka povsod, kjer se končajo stečišča obrekljivcev. če je obrekovalec v družbi, je mojster vljudnosti, ker čez nikogar ne zabavlja, pač pa kulturno čaka, da se bo kdo, ki ga smatra sebi za nezanesljivega, odstranil. Sele potem se začne njegova obrekovalna gostija. Primerov obrekljivcev z opisano fizionomijo v naši družbi sicer ni veliko. So pa zelo škodljivi, posebno še tedaj, kadar se tovrstne metode poslužujejo tudi ljudje, ki jim pravijo aktivisti. Taki se navadno skrivajo za rdečo legitimacijo ZK. čas je že, da se o takih primerih resno in ne-odlagajoče pogovorimo. Zveza komunistov ne le pričakuje, ampak zahteva od vsakega člana, da je iskren, pošten, da govori resnico. da razpravlja tam. kjer je mesto za to, da ne naseda vsem mogočim in nemogočim spletka-rijam ipd. škodljivstvo, ki ga delajo naši družbi razni obrekovalci, lizuni, komolčarji itd., se v naši družbi ne more skriti delovnim množicam. V praksi družbenega upravljanja delovni ljudje čutijo, da se prav ti postavljajo razvoju na pot. Borbene izjave zoper škod- ljivstvo te vrste slišimo na raznih sestankih. Tako tudi mora biti v družbi, v kateri je delovno ljudstvo zakoniti gospodar in vnaša v graditev družbe vso svojo moč razuma, domiselnosti in nadarjenosti. Tudi naša ustavna ureditev postavlja smoter, narediti iz vseh poštenih članov naše družbe socialno enakopravne, enako močne in enakovredne ljudi, ne da bi bil oviran razvoj svojstvenih sposobnosti vsakega posameznika, temveč mu hoče pomagati pri tem. S tem dobiva človekovo življenje popolnejšo življenjsko vsebino in pomen. Pot nazaj je zaprta. Tisti, ki se bo vrtel na enem mestu med preteklostjo in bodočnostjo, na široko razglašal le svoje zasluge in tarnal, kako je narobe, ker zanj vodilen položaj na delovnem mestu ni dosmrten, ne bo dosegel nič drugega kot vrtoglavico. Prav bi bilo, da si vsak zapomni, še posebej pa člani ZK, da je pravo ime naši stvarnosti revolucija. ki se razvija vedno hitreje ter lahko prehiti zamišljene ljudi in jih pusti za seboj. LUDVIK GOLOB OBISK PRI PREDSEDNIKIH DELAVSKIH SVETOV Življenje je šola Včasih še glasujejo, ne da bi vedeli za kaj © Enoten in razgledan kolektiv lahko reši vse © Do nedavnega smo mislili, da je glavni direktor © Predvsem v začetku težave z birokracijo © Delavci se zavestno odrekajo večjim osebnim dohodkom, da jim ostane več za razvoj podjetja in stanovanja © Predlogi za pametnejši izvoz in za cenejšo proizvodnjo @ Proti integraciji — za integracijo © Najvažnejša proizvodnja skupno s skrbjo za delovnega človeka ® Pred prvim majem smo obiskali več predsednikov delavskih svetov kočevskih delovnih organizacij in se z njimi pogovorili o dosedanjih uspehih in neuspehih delavskega samoupravljanja, o pomembnih sklepih organov delavskega samoupravljanja in o nalogah, ki so najpomembnejše za posamezno delovno organizacijo v prihodnje. Iz razgovorov se da sklepati, da je bilo delavsko samoupravljanje od začetka (v letu 1950) nekje manj drugje dlje časa na bolj šibkih nogah, da se je z razgledanostjo članov delovnih kolektivov in z materialno osnovo za gospodarjenje močno okrepilo, kar je imelo odraz po eni strani v povečani proizvodnji, po drugi pa v boljšem standardu zaposlenih. RUDNIK — ODREKLI SMO SE VRSTI STVARI... Predsednik delavskega sveta Rudnika rjavega premoga Kočevje Franc Oberč je o razvoju delavskega samoupravljanja pri njih povedal takole: — Že prvi delavski svet in upravni odbor sta opravila svoje poslanstvo za takratne čase (1950 in 1951) kar dobro, čeprav nista imela posebnega vpliva na gospodarjenje. V začetku se je predvsem izoblikoval nov odnos de-lavca-proizvajalca in upravljalca do orodja 'in strojev, nato pa postopoma do ostalih oblik gospodarjenja in upravljanja. Prav na pobudo predvsem mladih proizvajalcev in upravljalcev smo začeli že leta 1951/52 uvajati mehanizacijo in smo prešli od prečnih odkopov na širokočelna. V začetku so imeli organi tudi manj pooblastil, nemalokrat pa so naleteli na birokratske težave. Za rudnik in organe upravljanja je bilo posebno težko lani in predlanskim, ko je Rudniku pretila nevarnost, da bo zaprt. Potem smo izpeljali nekatere kadrovske spremembe in podvzeli še nekatere druge ukrepe, na podlagi katerih se je položaj tako spremenil, da smo za rešitev dobili že več priznanj. Lani so se nam občutno povečali osebni dohodki, hkrati pa smo ustvarili nad 8 krat več sredstev za sklade, ki so bili v letu 1961 res malenkostni (okoli 5 milijonov din). Vzporedno je delavski svet rešil zelo težko vprašanje zaposlitve, prekvalifikacije ali upokojitve invalidov in onemoglih članov kolektiva (kar je bilo posebno nujno zaradi občutnega znižanja števila zaposlenih). Lani je delovni kolektiv sklenil tudi dajati več za sklade (predvsem za stanovanja) pa čeprav bodo zato morda počasneje rasli osebni dohodki. Prihodnje naloge organov sa-moupravljaja bodo še nadaljnja skrb za stanovanja, izobraževanje delavcev in tehničnega kadra, izpopolnjevanje jamske mehanizacije (če hočemo biti konkurenčni na trgu), predvsem pa je nujno še naprej skrbno gospodariti s sredstvi in še naprej skrbeti za delovnega človeka, se pravi za vse člane kolektiva, skratka: zase. Pa še nekaj je na vidiku, za kar se posebno ne navdušujemo, namreč integracija z nekim sosednim slabše organiziranim rudnikom. Naš kolektiv se je namreč doslej odrekal vrsti stvari, da smo nekako uredili podjetje, da žanjemo, kar smo sejali, zato se ne bi najbolj radi združili z nekom, pri katerem je nujno spet začeti reorganizirati pri koreninah in kar bi spet od našega kolektiva zahtevalo novih velikih žrtev. © ITAS - PRVI KORAKI Miro Vukelja, predsednik delavskega sveta podjetja ITAS: — Prei. slabim letom, 25. maja lani, smo izvolili pri nas prvi »legalni« delavski svet, ker smo bili prej podjetje v izgradnji. Kljub mladosti delavskega sveta in tudi mladosti članov našega kolektiva se je DS le uveljavil. Doslej smo imeli že 9 sej, na katerih smo sprejeli razna pravila in pravilnike, razpravljali o gospodarjenju, pa tudi delo komisij delavskega sveta je bilo plodno. Čutimo pa, da morajo biti člani našega kolektiva, posebno pa člani delavskega sveta, še bolj seznanjeni z gospodarjenjem na sploh in še posebej v našem podjetju. Zgodi se še včasih, da glasujemo za kakšno stvar, ne da bi imeli o njej popolnoma razčiščene pojme. Prav zaradi tega pripravljamo zdaj s pomočjo Delavske univerze več predavanj za gospodarsko in politično izobraževanje članov kolektiva, ki bo za člane samoupravnih organov obvezno. Pri delu napravimo včasih tudi kakšno napako, vendar menim, da je najbolje, da take stvari rešimo sami v podjetju, ker bi s širšim razglašanjem lahko zadevo le poslabšali. Prepričan sem namreč, da enoten in razgledan delovni kolektiv lahko reši vse svoje probleme sam. Naše sedanje in bodoče naloge so izvrševanje plana, urediti kadrovsko vprašanje, izboljšati or- devize, res pa je, da mi prodam v inozemstvo tudi za devize končne izdelke. Se marsikaj bo trem* ukreniti, pri čemer bo odigral pomembno vlogo naš delavski sve • Pred kratkim »mo tudi sklenili; da se bomo odpovedali vsakem morebitnemu letošnjemu ku« in s tem denarjem ter krc®' tom, ki ga bomo najeli, kupili P® za plastificiranje, ki bo stala t milijonov dinarjev. Predlanski smo na podoben način opremi ^ brusilnico, se pravi, da smo se doslej že marsičemu odrekli da kasneje dobili seveda vse to obrestmi povrnjeno. Pri dosedanjem delu nismo Popravili večjih napak. Večina cWr nov DS je delavcev, M pa so zel razgledani in vedno vedo o cfc odločajo in zakaj glasujejo. @ AVTO — VČASIH SE SPOPRIMEMO Govori Franc Skrabcc, predsed' nik delavskega sveta podjetJ »Avto«: — V začetnih letih delavske#® samoupravljanja, ko se delavs sveti še niso utrdili, jc bila P nas tudi tu pa tam diktatura P sameznikov. Danes se na sej včasih kar dobro spoprimemo, P govorimo, potem pa sklenemo * ko, kakor jc zakonito in za P° jetje najbolj koristno. ITASOV PROIZVOD . . . ganizacijo proizvodnje (preiti na serijsko proizvodnjo, kjer jc mogoče), izdelati statut in seveda aktivno sodelovati pri volitvah. © INKOP - TEŽAVE Z DOBAVITELJI IN KOOPERANTI Nikolaj Pertinač je predsednik delavskega sveta v INKOP. O delu samoupravnih organov v zadnjem obdobju je dejal: — Najvažnejše delo delavskega sveta je bilo: ureditev stimulativnega načina nagrajevanja. Predvsem smo določili pravične razpone. O proizvodnji nismo dosti razpravljali, ker je urejena. Pač pa imamo težave z dobavitelji in V zadnjem letu smo in!- ■*■ jjj sej delavskega sveta, na kat smo obravnavali predvsem P ‘ in gospodarjenje, sprejeli pa kooperanti, katere pa si bomo prizadevali čimprej odpraviti. Zaradi nepravočasnih dobav (cevi, lak) imamo tudi zastoje v proizvodnji. Naš dobavitelj aluminijastih cevi na primer lahko proda takoj vse cevi v Inozemstvo za tudi več poslovnikov in ProciaV' kov ter spremenili stare" goP1*' ski svet ima enajst stalni*1 sij, ki pridno delajo in svetu predloge, o katerih n sklepa in odloča. Imamo tll rjt»v ekonomski enoti, ki g°sP°ve sidf' glavnem samostojno, n jih® pod' pe, tiste ki so pomembni ■ ,c i® jetje kot celoto, pa preg*6 oral*11 o njih dokončno odloča c® delavski svet. . .jih t®® Kakor pri drugih podjeU O' pri nas lahko v delavsken (Konec na A ** Drw) 140 se ie spreminjala tudi a s« je spreminjalo h0 .. so?lcc. Ko je vzšlo izza Po-re-.ja’ je bilo podobno veliki, žabi^ •z°6V’ P0,1®111 Pa je postajalo ie 0hJiSe 'n mar|jše. Nazadnje sc bil b”al° z močnim vencem, ki je din SVe*,lejši kakor njegova sre-jSet.a‘./z tcsa venca so potem za-kra r*taU na vse strani daljši in žariv zarka> ki so bili podobni več lm s*'re,aJT1- Kmalu ni bilo krogim°80Če P°sledati v sončno vsta**^ me ^ zjutraj, ko sem ffreri - ’ skrašno imelo in sem še siln °ti na Pušo včasih spal, tako vsbr fat* sem gledal jutro, ki je Vstv ■ llret* mojimi očmi. Tega nari™ja sc nisem mogel nikoli 0,^11. Vedno sem pri njem sebn1 ka' novega in lepšega. Po-Vrhu° i,akrat’ kadar sem pasel Na tjla ‘ Tam me paša ni veliko mo-Uš p cr ^ je žival pasla kakor Po seh^C<^ z vrIia Je bil že sam Toda * .*CP *n za oči prava paša. Zravn bil° j® še nekaj drugega jm . ’ kar je delalo vstajenje JUtr* lePše. Naš vrh se je ob tanM, svitu za nekaj ur poki ''If1 v sodbo tisočerih glasov, "ečo 86 zlivali v veličastno, br-Xa ’ Pvečudno pesem ali godbo. Ptičtin ba jc Prihajala iz neštetih ve 'P*1 grl in je donela iz brezo-•Uar Srmovja in z vej visokih 1an,vSn°v’ Prihajala je iz vlažne, jala Jbn<; zemlje in trave, priha-bfP Je s tankih macesnovih in Pa^V*b vej’ Ej so bile neslišno S*bii v Jutranjem zraku in se Da * razkošno roso, čeznje jutra* ..^rS®tal nevidni lok prvili todnjih vetričev. In ta mogočna 0ekai! mi je prevzela srce, da sem Hi k<> onemel strmel raz ta čud-le^J r«so v topljeni vrh. Vse tc tt)en e’ ki se je razprostirala okrog Del-0, *n vse te godbe, ki je br-se v mojem mladem telesu, pa Zav *Sem zavedal, kakor se tega sluj, kdo, ki jo opazuje ali pobij j' Pr* Polni zavesti, ampak sem je 0h?n° Povezan z vsem, kar me da . "P'julo in kar sem občutil, ko bitja ^sc to del mojega lastnega Sled' *delo se mi je, da včasih ni samega sebe. Sopju misli me je vedno prebudil iai težak glas, ki je priha- vaj daleč po zraku in je odme-bad P® brezovju in maccsnovju težkih0'0 glavo. To je bil glas doli v’ J?arn*h kladiv, ki so butala tovan dolini, kjer je stala velika Uikdara; ^ tovarni še nisem bil leč n, . !n sem jo mogel le od da-seip edati, To sem mogel le, če "a (j® bapotil čez brezov pašnik Pi ipp 60 stran našega vrha. Toda dobi , Preveč vleklo k njeni poje črpa .zame ni bila lepa. Bila Zapla m sajasta, en sam kup l^elov ?tavb> iznad katerih je k*h (jj kakih šest ali osem viso-j® Hcp,. nik°v. Iz teh dimnikov sfe dlkast ry®tano valil masten in čr-a®vern a,m, ki jc zasmrajal celo Pa i? t,.L®°lino- Vedel sem tudi, semeni Umnikov ponoči švigajo ,®kajkj.’ kcr sem šel z očetom i sap, . Ponoči v mlin in sem t bii0 ^‘del. Od tistega časa me r*»a t0varne skoraj strah. Ta o 6 sla^ ■*c bila tudi še dru-,**■ T0 °° zapisana v mojem srečal ,„m imel od očeta, ki ni vfav U s'arniSkih delavcev, četo .‘'’iški a tut,i sam delavec. Toly1 Cowl... iavci so se ob nedeljah srebrnimi tolarji na ia*iK*2w P°stavljali s Ikičih ,z velikimi iikJmi i-, lepimi oblekami, z zc-lb‘li eaobuki, za katerimi so se ^sovt repi. Moj oče teh ljudi ni maral tudi zato, kor so večinoma koj začeli nemškutariti, brž ko so povohali tovarno. Vse to ga je odbijalo od njih, čeprav je bilo znano, da so fužinarji veliki reveži. Toda moj oče je bil takrat gotovo še večji in še bolj zapuščen revež, kakor so bili fužinski delavci, ker je bil poljski delavec. Ko s.';m tega jutra začul butanje tovarniških kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega sveta. Prenehal sem biti del narave, ki me je obdajala, postal sem to, kar sem bil: pastirček, ki je zgodaj zjutraj pasel bičke nekje na zapuščenem vrhu. Lepa, harmonična godba, ki je še malo prej zvenela skozi macesnovje nad mojo glavo, jc zdaj prenehala, ker jo je razsekal odmev parnih kladiv. Celo jutranji zvon, ki se jc glasil iz druge doline pod menoj, ni mogel več priklicati prejšnje zamaknjenosti. N * Nenadoma sem od nekod začul človeške glasove. Začel sem oprezati naokrog, toda nikjer nisem mogel opaziti živega bitja razen mojih ovčk. ki so mulite travo tam med brezami. Ccz naš hrib je šla gozdna vozna pot, ki jc vodila iz doline, kjer je stala tovarna. Ta pot je bila samotna i’’ le redkokdaj so po njej hodili ljudje, nikdar pa še nisem videl tod koga ob tako zgodnji uri. Brez dvoma je šel nekdo na vrh. Kdo je bil, še ni bilo videti, ker so pot zakrivale breze. Meni to ni bilo v gumbnicah zataknjene tepe rdeče nageljne. Vsi so žareli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav pot ni bila naporna in je ob tej jutranji uri na vrhu celo prijetno hladno. Ženske, ki so šle z družbo, so se smejale tako razposajeno, kakor se smejijo dekleta, kadar gredo ob lepih nedeljah v cerkev. v w se to ni slabo vplivalo name, toda kmalu jc padla vsem temna senca, ki je na mah vse pokvarila. Zapazil sem, da imajo moški po vrsti vsi Velike, srebrne verižice in svetle tolarje na lajbičih. To me je prepričalo, da so to ljudje iz tovarne, ki sopiha v dolini, in postal sem slabe volje. Mislil sem, kakor je mislil moj oče, da so to slabi ljudje. Zdaj sem se še tesneje skril za macesnovo deblo. »Oh, bičke, bičke, kako je to lepo...!« Skupina ljudi sc je ustavila in nekaj žensk je z iztegnjenimi, golimi rokami, v katerih so držale kruh in žemlje, začtelo korakati proti moji majhni čredi. Čreda pa, ki ni bila vajena ljudi, se je odmikala nazaj v goščavo, medtem ko se ženske niso dale odgnati in so še dalje silile za ovcami. Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah in mi pri tem prišla že za hrbet, pa me še ni opazila. Deklica je bila malo večja od mene in je imela gole, bleščeče lakti. Na prsih je nosila velik, rdeč nagelj. Ko sem jo tako videl Prežihov Voranc: PRVI MAJ Odlomek povšcei. Bil sem samotarske narave in sploh nisem rad srečaval ljudi. Na tihem sem se tujih ljudi bal ali pa sem jih celo sovražil. Kdo bi neki hodil tod ob taki uri, sem si mislil in stegoval vrat proti tisti strani, od koder so prihajali glasovi? Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Šli so počasi, moški in ženske pomešane in celo nekaj otrok jc bilo poleg. Vse je bilo praznično oblečeno in vse veselo razpoloženo. To je bilo videti že od daleč. Poznalo se je tudi, da je družba zatopljena v živahen pogovor, ker so nekateri mahali z rokami, nekateri pa so mrmrali neko pesem. Bili so še tako daleč, da nisem mogel razločiti, kaj in kak jezik govorijo. Toda zdaj jih nisem utegnil več poslušati, ker so se vedno bolj bližali. Zvest svoji nezaupljivosti sem hitro skočil v grmovje in se potuhnil za debeli macesen, ki je zakrival celo mojo postavo. Iz tega skrivališča se je dalo nemoteno gledati družbo, ki jc prihajala vedno bliže. Ovce me niso skrbele, ker so se mirno pasle nedaleč med brezami. Skupina ljudi se je ž'e tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaz sem se prilepil tesno k macesnovemu deblu, da me ne bi nikakor mogli odkriti. Sedaj sem že razločil posamezne besede, toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nekaj pa me je pri njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnjega in celo tista dva ali trije otroci, ki so šli zraven, so imeli stati med belimi brezami, se mi je zdela čudno lepa. Tedaj me je deklica nenadoma opazila. »Poglejte, pastir!« je zaklicala vzradoščena proti skupini. Na njene besede se je vsa skupina obrnila proti meni in od zadrege mi je udarila vsa kri v glavo. Nekdo je vzkliknil: »Poglejte, tako majhen pobič, pa že pase!« Jaz sem nemo strmel v belo deklico, ki jc stala pred menoj. Ker se nisem ganil izza macesna, se mi je dekle začelo približevati. Njen obraz se je veselo smejal in kazala mi je dve vrsti prednjih zob. Napadala me je volja, da bi pobegnil izpred nje in se skril v goščavi, toda neka topla notranja moč me ni pustila z mesta. Dekle sc je tedaj približalo macesnu in obstalo korak pred menoj. Strmelo jc nekaj časa vame s svojimi velikimi ogljenimi očmi, potem pa mi jc nenadoma reklo: »Zakaj se bojiš?« Hotel sem ji odgovoriti, da sc ne bojim in da me je le sram mojih bosih nog in moje revščine, pa nisem mogel spraviti besedice iz ust. N ekaj časa sva si tako stala naproti in molčala. Skupina ljudi, kateri so se spet pridružile ženske, ki so prej iskale ovce, je na gozdni poti tudi obstala in gledala vame in v deklico. To je trajalo mogoče precej časa, toda zame je bilo to soočenje le kratek KOVAČI SMO IN NASA SILA ... Foto ing. Briški blisk. Tedaj je na poti rekel ženki glas: »Sram ga je, ker ni vajen toliko ljudi.« Neki drugi glas pa je rekel: »Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj ...!« Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko. Njenle oči so pri tem globoko žarele in se zasadile v moje oči. Jaz sem počasi vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nageljnom v roki zdirjal v goščavo ter se tako skril dekletu in skupini ljudi na cesti. Se zahvalil se nisem dekletu za prekrasni dar. Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil, m'e je skoraj postalo sram tega, kar sem storil. Toda družbi z deklici je menda to zelo ugajalo, zakaj slišal sem prešeren smeh. Nato je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki je nisem razumel, in ki sem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila visoko pod vedrim nebom tega zgodnjega dne. Potem je skupina izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti stem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« jc bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj. T * akrat vsega tega še nisem razumel, ker sem bil še premajhen. Bilo jc še v stari Avstriji. Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga mi danes praznujemo. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje. In med njimi je bila tista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le ubog pastirček, ki je bičke pasel. Od tistega jutra se ljudi iz črne tovarne v dolini in tudi same tovarne nisem več bal. To je bil moj prvi Prvi maj. premiera »Težka ura« Postala je že hvalevredna tradicija, da četrti letnik gimnazije v Kočevju proti koncu šolskega leta naštudira primemo dramsko delo, ga uprizori na domačem odru, nato pa z njim nastopa tudi na okoliških odrih. Članii MK UD »Matej Bor« na gimnaziji v Kočevju se tudi letos niso izneverili tej tradiciji. V soboto, 20. aprila, so v Seškovem domu uprizorili igro Mateja Bora »Težka ura«, v ponedeljek, 22. aprila, pa je bila repriza za učence vseh naših mestnih šol. Če bi pisali oceno te uprizoritve z uporabo močnega povečevalnega stekla gledališkega kritika, ocenjevali umetniške dosežke posameznih igralcev in celotnega ansambla, zlasti pa uspehe ali težave režije, pri tem pa ne napisali precej dolge opombe o nastanku, pomenu in takratnem namenu te Borove igre, bi nam vsakdo, ki se razume na odrsko ustvarjanje, upravičeno zameril talko početje. Da so se mlada odra in igranja nevajeni študentje lotili prav te igre, kaže na dokajšnjo mero poguma in samozavesti, kar prištejemo mladim igralcem v dobro. Nič manj poguma in velike prizadevnosti pa ne odrekamo tudi režiserju (prof. R. Puhar), ki je iz igre, ki je pravzaprav le zametek za tiste čase zelo aktualne drame, režijsko izčrpal vse, kar se je le dalo. Če bi krepko črtal še recitacije deklice za zaslonom, bi storil dobro delo in bi igra le pridobila. Daši moramo odrske dosežke mladih ustvarjalcev zaradi že omenjenih razlogov ocenjevati kompleksno, je pa le treba omeniti nekatere igralce, ki so s svojo kreacijo poverjenih jim vlog ali zaradi 'boljšega poznavanja odra in njegovih zahtev izstopali očitneje. To so bili zlasti Matoh (P. Frangež), Matjaž (T. Einsiedler), Rado, delavec (M. Ogrinc) in Manja, študentka (V. čolnar). Vsi ostali pa so tudi prispevali po svojih močeh. Dr. Jeriša, zdravnik (L. Novak) je imel odločno pre-mladostno masko in ga bodo morali pri reprizah postarati. Le tako bi nas prepričal, da je oče odraslih sinov. Za učinkovito sceno sta poskrbela Z. Jerše in C. Arko, za razsvetljavo (bolje: zatemnitve) pa I. Kotar in I. Gačnik. Deklamacije: P. Sevšek. Glasbeno vodstvo (D. Rifelj) se je malce borilo s prehlajenim magnetofonom in upamo, da ga bo za ponovne nastope že ozdravilo. Glasbeni vložki harmonike (S, Kosi) so bili prav dobri in so poslušalce zelo zadovoljili. Suflerk (M. Smodiš in N. Marinič) nismo slišali, kar je mlademu gled. ansamblu le v čast! Občinstvo, ki je kljub grdemu vremenu in razkopani cesti prišlo v lepem številu na to že priljubljeno manifestacijo naših gimnazijcev, je odhajalo s predstave zadovoljeno. Fr. Cankar Čeprav so Slemena precej oddaljena od večjih krajev in prometnih poti, je kulturno življenje močno razgibano. Zadnjo nedeljo Jc KUD nastopilo z lepo igro. To je že druga v tej sezoni Foto Moha Klub SZDL v Kočevju, njegov namen in pomen Svobode in prosvetna društva so ustanovili doslej preko dve sto klubov. V Kočevju ima patronat nad klubom SZDL nekaj tudi Delavska univerza. Hiter razmah klubske dejavnosti tudi v kočevski komuni ustvarja pestre in bogate oblike dela, dasi je bila večina klubov ustanovljena šele pred dobrim letom. Klub pomeni na vasi včasih edino kulturno institucijo, seveda poleg dejavnosti Svobod in prosvetnih društev, ki pa tudi v najboljšem primeru dajo na leto le nekaj .gledaliških predstav, akademiji ali proslav. Zato pomeni klub ljudem na vasi gledališko dvorano, kinematograf, predavalnico in središče, kjer jih obveščajo o zanimivih dogodkih doma in po svetu. Televizor je v takih klubih najbolj privlačen in skoraj nepogrešljiv. Največ klubskih prostorov so zgradili, adaptirali in opremili vaščani sami. Drugače pa je v mestih in indu-trijskih središčih. Za najbližji primer vzemimo kar naše Kočevje. Tu imamo že nekaj kulturnih institucij: močno Svobodo z njenimi sekcijami, trden pevski zbor »Jakob Gallus«, glasbeno šolo, veliko gledališko dvorano, kinematografe, muzej, bogato javno knjižnico, nekaj dobrih glasbenih ansamblov, nov dom za telesno kulturo, velik stadion z vsemi potrebnimi stranskimi napravami, sposobnimi tudi za velika tekmovanja in nastope. Res je, vse to imamo! Drži pa tudi trditev, da imamo premalo (bolje: nič) družabnih prostorov, ni- Pod okencem mojim češnja raste, edini znak je to življenja, Jože Moškrič: ki z naravo me jesensko veže še umirajočo. VLfl-GL Z listjem rumenim se vetrc igra, ' da drug za drugim odpada, le nekaj še dni ji namenjeno je in stala bo mrtva in gola. Gola bo res, a umrla ne bo, moči si bo novih nabrala. Spomladi, ko sonce spet sok ji ogreje, z novo močjo bo odgnala. Kdo gledal jo bo, ko bo zelenela? Kdo srkal njen vonj, ko bo cvetela? Kdo sad si želel, ko bo zorela in kdo na oknu bo tu, ko bo rumenela? Vprašanja so to, ki nanje težko je danes odgovoriti. Eno pa lahko že danes-povem: z jetniki bom mogel čutiti! mamo solidne in udobne kavarne, nimamo plesne dvorane, pogrešamo prijetno opremljenih družbenih prostorov, kjer bi lahko v miru šahirali, brali revije in časopise, igrali namizni tenis, poslušali gramofonske plošče in gledali poučne filme in se o vsem slišanem in gledanem tudi dodobra porazgovorili. Ko se je naši največji množični organizaciji posrečilo dobiti za klub prostore bivšega Steklarstva in jih opremiti, so se odprla vrata klubski dejavnosti tudi v Kočevju. Klub ima že dosti sred■ štev za razvedrilo in zabavo: te levizor (odstopil ga je »Parti zan«), radio, več šahovskih gar nitur, Del. univerza skrbi za fil me. V klubu so že takoj spočet ka začeli uvajati komentarje k televizijskim oddajam za mlajše člane kluba in pionirje, razgovore po filmskih predstavah s starejšimi člani, zlasti onimi od filmskih krožkov. Vsa ta moderna klubska sredstva pa ne služijo samo razvedrilu in zabavi, ampak so postala sredstvo za spoznavanje in razumevanje kulturnih in umetniških vrednot, so vir kulturne bogatitve mlajših in starejših obiskovalcev. Po skrbno izbranem tedenskem programu se je že začel tudi v našem klubu zbirati vedno širši krog mladih ljudi z istimi interesi: ljubitelji filma, glasbe, športa, gospodarstva. V sproščenem, tovariškem razgovoru se poglabljajo v posamezna področja in pri tem ustvarjajo nove odnose med seboj. Naš klub ima v oskrbi tehnični vodja, ki je odgovoren za skrbno poslovanje, za tehnična sredstva in klubsko literaturo, za čistočo in mirno, prijetno sožitje obiskovalcev. Zato je stalno prisoten v času, ko je klub odprt, se pravi od 16. do 19. ure in še čez. Najmlajši ga, pravi, imajo najrajši. Zanje je enostavno »stric«! Nimamo pa še programskega vodje, ki bi izvrševal sklepe programskega odbora in vsklajal delo posameznih krožkov in sekcij v klubu ter skrbel zlasti za vsebinsko in metodološko stran dela v klubu. Mladi ljudje so najbolj zvesti obiskovalci v vseh klubih in tudi v našem. Treba bo le premisliti, če programi, ki jih sestavljamo, ustrezajo mladini? Treba bo misliti na to, kako jih vključiti v odločanje o vsem, kar se v našem klubu dogaja, da se bodo počutili pri tem enakopravne. Dvoranica, ki ima prostora le za 60 ljudi, je skoraj vedno polna. Stiska za prostor nam naka?uL potrebo odpreti poseben k^tbs/c prostor za pionirje. Pionirjev j dosti in stalno napolnjujejo kiu ■ ski prostor, tako da odrasle skoraj odvračajo, ker zmanjkuj, prostora. Kakor je v drugih Ki' bih, tako je tudi v našem: P* nirji želijo biti v klubu pri te} vizijskih oddajah ali predavanji , čeprav imamo zanje določene P sebne dneve. To pa ni nere.nn problem. Z malo dobre volje g bomo že v bližnji prihodnost* lahko saj delno rešili. Fr. Cankar V počastitev 20. obletnice Te dni je poslalo časopisno založniško podjetje »Kočevski tisk« na knjižni trg knjižic? pesmi Jožeta Moškriča, pesni-ka-samouka, grafičarja, prvoborca in narodnega heroja. Knjigo so izdali v počastitev 20-letnice pesnikove smrti f*-februarja 1943 in 20-letmca Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Večino v knjižici objavljenih pesmi je pesnik napisal ječi, »borbene« pa na °sV,' bojenem ozemlju in na P°L žajih leta 1942—1943. Ohranje ne so na majhnih listkih, k kor jih je sproti zapisoval. Izdajo te drobne knjišice’!! katero se je kolektiv ČZP »(Yr čevski tisk« oddolžil Pes11lhen lahko imenujemo pomemo kulturni dogodek pri ,nasnn. Kočevju. Pesmi je z veliKo P sluha izbral, uredil in sPr?sai no besedo o pesniku napi France Cankar, opremil P Janko Novak. »Blažen je tisti, ki/^gO-o vojni in ne ve, o cem vori. Nikita Hruščev razlik* »Filmske zvezde se ra p0 jejo od drugih žen sam 2 maharadža pa se odpove *v°jemu bogastvu zaradi neuslišane Jdbezni in odide med puščavnike. Vlogo Seethe je odigrala ameriška filmska igralka Debra Paget (videli smo jo že v vlogi Indijanke v filmu »Belo pero«). Mlada francoska filmska igralka Mylene Demongeot, ki smo jo videli tudi že pri nas MAIGRET NASTAVLJA PAST Francoski film »Maigret nastavlja past«, ki bo na sporedu v kinu Kočevje, 29. in 30. aprila, je kriminalka, ki so jo posneli po delu znanega pisca kriminalk Georges Simenona. Zgodba o zločincu, ki ubija neznane ženske, ni vselej psihološko prepričljiva, ker je prav malo verjetno, da bi kar dve ženski, mati in žena, ščitili duševno in telesno zaostalega moškega, za katerega vesta, da mori nedolžne žrtve. Detektiva Maigreta je na platnu izvrstno podal znani francoski igralec Jean Gabin. Politična šola zaključena t. teden so bili zaključni izpi-š na. Politični šoli v Kočevju, j. la je trajala 5 mesecev, redno ly le obiskovalo 22 slušateljev, y tudi uspešno opravili izpit. jy°dstvo šole je bilo z uspehom, š0iSo. Sa dosegli slušatelji med 10 n in na zaključnem izpitu, ze-zadovoljno, saj povprečna oce-.^naša okoli 3,4. šolo je organiziral občinski komite ZK s pomočjo Delavske univerze. Delovne organizacije in ustanove so tako spet dobile nekaj gospodarsko in politično širše razgledanih ljudi, katerim bodo delovni kolektivi lahko zaupali odgovornejša mesta v delavskem samoupravljanju, družbenem upravljanju in vodstvih svojih organizacij. PISMO IZ FRANCLJE Lažna propaganda F. U. iz Kočevja je lani poleti odpotovala za dalj časa v Francijo, kjer namerava študirati. Pred odhodom nam je obljubila, da bo poslala nekaj vtisov, nekaj bežnih opažanj o življenju v tej zahodni deželi. Pred kratkim je obljubo izpolnila ... Dijon, 30. marca Včasih si selo želim, da bi vam posredovala drobne vtise, ki jih dobim tu in tam, čisto mimogrede. Ne bi vam govorila o življenju Francozov, ki se mi zdi včasih tako nenavadno, kajti leto lahko več ali manj spoznamo v filmih, revijah in časopisih... V začetku si res želiš biti v okolju domačinov, da bi čimbolje spoznal njihovo življenje, navade. Zanima te vse, kar je tuje, toda čez čas te prevzame domotožje in nehote te pritegne vse, kar je v zvezi z domom. Nedavno sem gledala televizijski dnevnik. Prikazoval je posnetke iz Alžirije, Španije, Sovjetske zveze... Rekla bi, da je bil posvečen revščini po svetu. Nenadoma zaslišim: »Les Emigrants Yougoslaves«. Nekaj me je presunilo in postala sem pozorna. Videla sem družine, katerih beda je vzbujala sočutje. Ne vem, kje so našli te izseljence!? Težko mi je bilo, ko sem gledala te izčrpane postave. Potem sem videla iste ljudi čez nekaj časa, ko so si v Franciji že »nekoliko opomogli«; sedemleten otrok je odgovoril reporterju, da je lepše v Franciji kot doma! Čeprav sem videla otroka, ki je to rekel, sem čutila, da mu je pred nekaj trenutki reporter rekel, kaj naj odgovori in mu mogoče za to dal čokolado ali kaj drugega. Le kdo bi verjel, da je to rekel otrok sam, ko se domovine niti ne more spomniti?! Potem je reporter še enkrat poudaril, da so to izseljenci iz Jugoslavije, kjer je bil po vojni vzpostavljen kamunizem! česa vse se ne poslužujejo v obrambi pred »komunizmom«! Menda še isti teden sem videla na velikem plakatu seznam dežel, kjer ljudje umirajo od lakote. Med njimi je bila tudi naša de- žela! Po vsem tem sem se upret-vičeno vprašala, čemu še lahko verjamemo, koliko resnice je v zgodbah in reportažah iz drugih dežel! Vse to je prišlo tako nenadoma, da sem bila užaljena za vse tiste, ki tega ne vidijo. Srečala pa sem tudi mnogo ljudi, ki so bili pri nas na počitnicah in so bili vsi navdušeni nad našo deželo in ljudmi. To je pravo, sicer neuradno, vendar resnično, nezla-gano mnenje in poznavanje naše domovine. Zadnjič sem poslušala neko študentko, ki je opisovala popotovanje po Jugoslaviji. Bila je navdušena in letošnje poletje spet namerava k nam na počitnice. Potem je še povedala, kako se je spoznala z našimi ljudmi. 1959. leta je folklorna skupina iz Skopja prvič prišla na mednarodno tekmovanje v Dijon. Povedala je, da so bili na pripravljalnem odboru mnenja, da so ju-goslovani zamazani in so jim zato dodelili za stanovanje staro kasarno. Bila je vsa zamazana in vse ostale skupine so bile bolje nameščene. Ko so naši plesalci vprašali za kopalnico, so bili vsi presenečeni, saj kaj takega res niso pričakovali. Naši fantje so se potem vsak dan umivali z vodo — iz steklenic! če pogledamo povprečen standard v Franciji, je treba priznati, da je tako ravnanje več kot sramotno... Končno so »umazani« Jugoslovani odnesli s tekmovanja zlato medaljo! Nazadnje je Dominique rekla: Sedaj razumem, zakaj so se tako umivali; ko sem bila v Skopju, dva meseca ni bilo dežja! In spomnila sem se, kako smo jih mi sprejeli, pri vas pa so za tujce rezervirani najboljši prostori. Kljub vsemu so še vedno izseljenci, ki od tujine pričakujejo vse najboljše, česar doma ne najdejo, potem pa jim je težko priznati, da so razočarani... To so drobne stvari, ki jih navadno ne opaziš takoj, potem pa tem bolj, ker porušijo prve vtise, ki so bili tako lepi, vendar varljivi... F. U. OBRAZI: Računovodja in vzgojitelj Na zunaj, po nastopu in resnem, preudarnem govoru je podoben vojaku. To je tudi bil od osvoboditve do 1956. leta, ko 'Prišel v Dobrepolje in se zaposlil na občini. TOMAŽ LENDE-le rojen Ljubljančan (1923); tu je živel do 1944, ko so ga JLalCi odpeljali v internacijo. Internacija, partizani in služba v Sg .■ Končno občina in po reorganizaciji eno leto učitelj, nato pa le zaposlil v dobrepoljski Štolami kot računovodja... ZoJ^a^° vas ie življenjska pot esla v Dobrepolje? raj6 3e.na je od tu doma. Tudi lvun na deželi kot v mestu. krafu?'0 sie se vrveli v lem V°ljeP°bro’ ni bilo težko. Zadoni j^. sem, in to je glavno. Dela be S1 ybh ne zmanjka; poleg red-blQih „Se rad ukvarjam s fil- ' šoli vodim filmski kro- žek (od šestega razreda naprej). Menim, da je v današnjem času zelo pomembna filmska vzgoja, kajti le človek, ki bo poznal del filmske teorije, bo znal pravilno vrednotiti film. Tega pa je pri nas še malo, zato so tudi napol prazne dvorane, kadar kje predvajajo res dober, umetniški film. Krožek obiskuje prostovoljno 15 učencev, ki se zelo zanimajo za snov. Da bi znali ceniti filme z umetniškimi kvalitetami, si skupaj ogledamo precej filmov, ki jim jih sproti razlagam. Pri pouku mi je v veliko pomoč nova slovenska filmska revija Ekran... Mislim, da so prvi uspehi mojega dela pri nas že vidni. — Kako je pa z ostalim kulturnim življenjem v vašem kraju? — Včasih smo imeli močno prosvetno društvo, v katerem je sodelovalo nad 300 članov, žal pa je zamrlo. Knjižnica je zaprta že dve ali tri leta, ker ni pravega prostora. Imamo 25 prijav za pevski zbor, vendar ga ne moremo spraviti skupaj. Precej krivde je na občinskem svetu Svobod (nimamo dotacije). Kar zadeva publiko, lahko rečem, da je dobra, da rada sprejme vse, kar je le v zvezi s kulturo,.. Sklenili smo, da bomo navezali stike s kakšnim gledališčem v Ljubljani, da bi vsaj oni včasih prišli k nam ... Lahko povem še to, da je na šoli kvaliteten pevski zbor, ki je prejel že nekaj nagrad. Pomemben kulturni dogodek v Dobrepolju bo vsekakor tudi občinska pevska revija 26. maja... F. Grivec Marjan Tratar: Pot za bodeče žice Osmi julij 1942 je bil za našo vas usoden. Medtem ko smo se še prejšnji dan razgovarjali o našem delu ter o umiku moških v gozdove, smo se zjutraj že znašli obkoljeni od Italijanov, ki so že zganjali k pokopališču vaščane. Ravno sem prebiral ciklostilno številko Poročevalca, ko sem zaslišal hrup. Ko je žena odpirala vrata, sem časipos skril; kmalu nato so me zvezali in odpeljali na konec vasi. Tu so bili že vsi iz naše vasi, pa tudi iz Mlake, Grčaric in Rakitnice. Ko nas je kolonelo še ozmerjal z ribeli, so nam dali v roke vrvi z živino, pokradeno po vasi, in pričela se je žalostna pot proti Kočevju. Mimogrede so nas imeli nekaj dni zaprte v Kočevski Reki; tu sem tudi zvedel, da so nas Italijani zajeli v gozdu, v boju...! Nadaljevali smo proti Stalcarjem, kjer so nas med potjo, seveda dobro zastražene, fotografirali. V Kočevje so nas pripeljali z avtomobili in nas zaprli v dijaški dom. Ležali smo na trdih tleh in čakali... Nekajkrat so prišli v sobe vojaki in nekaj ljudi odbrali, češ da jih bodo poslali v Italijo, v resnici pa smo naslednje jutro zaslišali strele. Dobro se še spominjam, ko so nekega popoldneva izbrali tri brate Pirnate, ki so jih prignali od Ortneka in jih naslednje jutro ustrelili. Takrat je kot talec padel tudi sekretar OF iz naše vasi Ivan Prosenc, doma iz Ljubljane. Sredi avgusta so nas zgodaj zjutraj odgnali proti kolodvoru in nas naložili v močno zaprte živinske vagone. Težko je bilo slovo; skozi zamrežene line smo se z očmi poslavljali od kočevskih gozdov, medtem ko se je v vagonu porodila pesem: Oj zdaj gremo, nazaj še pridemo...! Vendar so nam petje kmalu prepovedali ... Naprej smo si dajali pogum le še s tiho pesmijo. V Ljubljani so priključili še nekaj vagonov internirancev in transport se je oddaljil proti Postojni. Tu smo spraševali železničarje, kam nas peljejo, toda nihče nam ni hotel povedati. Ko smo zaprosili malo vode, je nekdo zabrusil: »Za ribele nič!« V daljavi smo zagledali Trst. Kopal se je v popoldanskem soncu; nas so odpeljali dalje proti Tržiču in Mestri ter naprej proti Padovi. Proti večeru so nas iztovorili, postrojili in krenili smo proti Chiesi nuovi, kjer je že bilo zgrajeno taborišče. Ob poti so stali ljudje in nas zmerjali in pljuvali... Najprej so nam pobrali vse, kar je bilo kaj vrednega, nato pa nas razporedili v tri barake, imenovane File; legli smo na pograde s ščepcem slame... Taborišče se je iz dneva v dan bolj polnilo, da nas je bilo v treh barakah kmalu že nad 3000. Posebno Dolenjska je bila dobro zastopana. Od ljudi, ki so prišli na novo, smo zvedeli, kako dobro že delajo naši partizani in kaj počno Italijani po naših vaseh. V sosedno barako so naselili celo nekaj oficirjev bivše jugoslovan. vojske in jo ogradili z bodečo žico, češ da jih bodo zaščitili pred nami. V resnici pa so se jih bali, bali so se, da bi nas organizirali za odpor... Vendar so na njihov protest žico kmalu odstranili. Med njimi je bilo precej častnikov, ki so po internaciji odšli v partizane, nekateri pa so končali kot plavogardisti v Grčaricah. Tam sta bila tudi Rupnikov svak in sin, ki sta pridno novačila za belo in plavo gardo, vendar se večina ljudi ni zmenila zanju. Včasih so nam vesti z jugoslovanskih bojišč prinesle nekaj upanja in ko smo zvedeli, da je skupina naših izseljencev v nekem taborišču ušla po izkopanem rovu, smo o tem precej govorili. Naša vera je bila vedno močnejša in ko smo zvedeli, da so sovjetski vojaki januarja 1943 ustavili nemški prodor in da so Nemci doživeli velik poraz pri Stalingradu, smo bili silno veseli. Dobro je bilo organizirano tudi zbiranje hrane iz paketov, s čimer je bil marsikateri interniranec rešen, ker je bila taboriščna hrana kaj pičla. Vsak dan je omagal kak tovariš in za vedno ostal na tujem. Zelo so nas pretresli pravi živi okostnjaki, ki so prišli z Raba; ti so nam povedali, da postaja Rab slovenski grob! Poskrbeli smo tudi za kulturno življenje; organiziran je bil zelo dober moški pevski zbor, ki je večkrat nastopil. Nekoč je zapel vrsto narodnih pesmi, med njimi tudi črnogorsko o boju za svobodo. Italijani so hoteli vedeti, kakšna je vsebina, pa smo povedali, da pripoveduje o boju Črnogorcev proti Turkom. Zapeti so jo morali dvakrat. Z nami je bil tedaj zaprt tudi operni basist Friderik Lupša, ki je večkrat zapel kakšno arijo... Ob večerih smo včasih stopili na prostor med barake in zapeli, da so še stražarji posedli okrog nas, civilisti pa so nas poslušali za žico in nam ploskali. Proti koncu marca so nas določili za povratek v domovino in zelo težko smo se poslovili od tovarišev, ki smo jih pustili še v taborišču... Pot nas je vodila skozi Trst, ki se nam je zdel sedaj veliko lepši, prav tako pa tudi vse, kar smo videli na povratku v domovino. Onstran Postojne smo že videli prve belogardiste in spet nam je bilo težko. 26. marca so nas izpustili iz Ljubljane in sedli smo na Kočevarja. Med potjo smo zvedeli, da se bijejo težki boji med partizani in Italijani nekje nad Ribnico, žato smo raje izstopili v Lipovcu, da bi se izognili Italijanom in belčkom. Vendar so nas v Dolenji vasi beli ustavili in zahtevali, da tudi v naši vasi ustanovimo belo gardo, čemur pa smo se uprli. Zaprli so nas v nek hlev, ker pa ni bilo straže, smo ušli. Nato smo opazovali klavrni sprevod Italijanov proti Ribnici; zvedeli smo, da so jih naši pošteno naklestili pri Jelenovem žlebu... Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA RIBNIŠKIH LOVCEV Dobri čuvarji divjadi V nedeljo, 14. aprila, je bil v Ribnici redni letni občni ribniških lovcev. Člani Lovske družine so se pomenili o \ein v preteklem letu ter nakazali, oziroma sprejeli sklepe o bodoč delu. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Lovske & Kočevje Tone Ožbolt. Lovska družina Ribnica je štela v začetku preteklega leta petinštirideset članov, vendar je to leto za vedno zapustil njene vrste dolgoletni član Silverij Pakiž, katerega spomin so počastili z enominutnim molkom. Iz obširnega poročila starešine Janeza Picka je razvidno', da so lovci dosegli v preteklem obdobju znatne uspehe. Večina je izpolnjevala pravila humanosti do divjadi in le redki so bili, ki so se sem in tja poskusili preti pri kreditiranju ObLO. dar je 'bilo od nekaterih P11,. ^ nih slišati mnenja, da bi &a . lovci in ribiči skupen dom, J . bi imeli sestanke in bi se še _ utrjevali odnosi med obema ^ žinama, kakor tudi z gozdarji Ribnica. kri- Na območju lovišča družine y vega lova ni bilo. Družina J preteklem letu kupila tudi v CLCUVitill 1CUU A-UjJlia vlO' število fazanov (140) ter jih žila v lovišče. Hoteli so kupiti Ribniški lovci med občnim zborom Foto Mohar izogniti raznim dolžnostim. Vsak lovec je namreč dolžan, da pomaga po svojih močeh v družini pri upravljanju z loviščem, pri gojenju divjadi ter da tej pomaga v stiski. Tov. Picek je omenil tudi »neti e lej ske lovce«, ki niso skrbeli za nadzorstvo v lovišču, niso ugotavljali staleža divjadi, posvetili premalo pozornosti pokončevamju roparic ter niso sodelovali pri drugih delih. Vsekakor je potrebno, da taki člani v letošnjem letu spremenijo svoje stališče do družine, v nasprotnem primeru pa prepustijo mesto v družini drugemu, ki je željan postati lovec, vendar se ne more vključiti, ker je število mest omejeno. Tudi za strokovnost kažejo nekateri člani premajhno zanimanja in bi bilo izobraževanje v tej smeri nujno potrebno. Lovski izpiti dajo res nekomu priznanje in pravico, da je lovec, vendar za gojitev in skrb za divjad ne dajo dovolj. Prav zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da se člani sproti seznanjajo z ustrezno literaturo in potem steče o teh stvareh med njimi tudi pogovor. Predvsem pa naj bi tudi starejši člani prenašali svoje bogate izkušnje na mlajše ter s tem pripomogli k splošni razgledanosti slehernega člana družine. Lovska družina je mislila že v preteklem letu graditi ali pa odkupiti primerno stavbo za lovski dom. Vendar do realizacije načrta ni prišlo, ker jih ni mogel pod- ŽELEZNIŠKA NEMEC: »Pri nas vlaki tako hitro vozijo, da se vidi ob progi en sam brzojavni drog!« I tab jan: »To nii nič; pri nas se vidi ena sama čuvajnica!« Ljubljančan: »Tudi to ni nič! Jaz sem ob odhodu vlaka z ljubljanskega kolodvora hotel skozi okno nekomu pomazati zaušnico, pa sem zadel prometnika v Zidanem mostu ...« di jerebice, toda teh niso hi nikjer dobiti. na- S prostovoljnim delom so pravili novo kočo na Ostrem y hu, izdelati nove, visoke Pre'~. Mati gori, nova krmišča za P01 s ko perjad itd. Člani družin6 vložiti nad 1600 prostovoljnih lovnih ur. . -a- Pri ocenitvi škode, ki j° lenapravila divjad, je prišlo do n ,a terih napak in dva taka P1"1 sta' prišla celo pred Okrajno ^ šče v Ljubljani. Nekateri clam . z veliko neodgovornostjo P1 a, vali škodo, ki ni bila ^ zato bi bilo potrebno, da se d oče pravično in objektivno ta vi j a storjeno škodo, ki J® V pravi divjad pri kmetovale - ^ ta namen bodo tudi organi seminar za ocenjevanje rali škode, katerega se bodo ^aI)j poleg cenilcev udeležiti tudi družine. ^la Letošnja huda zima Je jCev 6 jelenov, 29 srnjakov, 11 ,jvjad*-in preko 80 glav pernate jxjl Lovci so skupno z oTnei°’ Ribnica podrti več jelk z 0ga trepetlik in drugo drevje. tfi). krmišča so oskrbeli tudi s Če ne bi v tej zimi tako pb K°nC žine v preteklem letu. ^,-už1 je podelil tajniku Lovsk odlikuj-tov. Vaniču diplomo in o nje za njegovo nesebie goletno delo v družin1- jyj, #*■ Andrej Tomšič: Uporna kri t , »Poznam, gospod poročnik!« Bežno je pogledal Sonjo in aKoj nadaljeval besno: »Poznam jo že od mladih nog. Njen . e je bil komunist še pred vojno in hči prav gotovo ni u8ačna kot je bil on. Tudi dva brata sta pri banditih.« Petino3 Vi Poznate?<< Je vPrašal oficir in z glavo pokazal na vi »Ne, ne poznam ga«, je odgovorila z najbolj prepričlji-m glasom, kar ga je premogla, ie gospod vodnik, pomagajte ji osvežiti spomin!« uklonU.Zal poro®nik besno> ko J® uvidel, da dekleta ne bo oči Petina j® Prijel njeno glavo in se ji zazrl naravnost v raz >>I^e P°znaš me, kaj, kurba partizanska? Jaz pa te in zvezal bom tvoj prekleti jezik, pa če bi ti ga moral s kle-anu Potegniti iz ust!« čafUdarec j® Prišel iznenada in jo podrl na tla. Niti zakrila* ni utegnila. Pobrala se je molče, iz ust pa ji je tekla »Ne poznam vas, nikoli vas nisem videla,« je trmasto Ogovorila. .Udarec na drugo lice jo je zopet podrl. V ustih se ji je ®rala kri, izbiti zob ji je zaškrtal v ustih, še vedno leže je hnt i a. Petino. Sedaj je vedela, da jo bodo še tepli, toda lela je vztrajati, dokler se bo dalo. »Vstani, banditka!« Vo' v-Ca s čevljem v rebra jo je prisilila, da se je pobrala. Pad-' ^ so bili v sobi, so gledali pretepanje, kot da ne Vitp>° udarci po mladem dekletu. Tisočkrat spomin j ano °braz’ k*- 80 ga razglašali Nemci, je tu pokazalo svoj pravi Ved ^b1®8 minuto časa, da premisliš in priznaš. Potem, če še lesa?° ne boš govorila, te bomo tepli, da ti bo meso viselo s te-Sa a,l< je zagrozil oficir in pokimal vojakom. Ti kot da so čakali 1110 to znamenje, so začeli snemati pasove. sgfj ®°nja je njihovo početje z grozo opazovala. Spoznanje, da gre Nar1 zares in da jo bodo tepli brez usmiljenja, ji je dalo misliti. z ^.Prizna? če prizna, kaj bodo hoteli vse vedeti? Kaj bo potem Podil® Kaj naj prizna, da ne bo izdala tovarišev? Misli so se ji n0sn Po glavi. Odsotno se je zagledala v steno sobe in kri iz born lri d8* j® barvala njeno obleko. »Ne bom priznala, vzdržala m,<< je sklenila in ponosno vzravnala glavo. rjj »-Ničesar ne vem. Povedala sem vam resnico. Kaj hočete od vern i® bruhnilo iz nje. »Naj vam priznam nekaj; česar ne n’ česar nisem kriva?« je vprašala oficirja. v°ja>ko°rej s* trmasta,« je hladno ugotovil oficir in namignil je »^bstopiii so jo s pasovi v rokah in jo grozeče gledali. Molčala »aču Ciarct so začeli padati v pravilnem zaporedju. Hladno in pre-V te^an° 80 udarjali, kjer je najbolj bolelo. Bili so strokovnjaki T*rvi^°-nja je še vedno molčala. Le sem in tja ji je ušel vzdih Se /g J® zakričala, ko jo je udarec zadel v štrcelj roke. Pretepanje je q sPremenilo v besnost in udarci so deževali z vseh strani, da kdo | Kovala, med njimi. Niso več čakali zaporedja, kdaj jo bo krilo fari1, temveč mlatili vse križem, dokler ni padla. Bluza in sta visela z nje in bila je vsa krvava. Vestna t se j® Pretepanje končalo, Sonja ni vedela. Bila je neza-Za cert •*? 80 j° prenesli v avto in odpeljali v začasni zapor nekje kvijo. Vrgli so jo na otep slame v kotu in odšli, skozi ^Uila se je, ker jo je nekdo polival z vodo. Nejasno, kot ^tela 8l-° j® zagledala dve postavi, ki sta se sklanjali nad njo. boig^j™ Se Je dvigniti, toda moči so jo izdale. Telo ji je prešinjala iiTie].,1- Hotela je govoriti, pa ni spravila besede iz sebe, ker je a usta polna krvi. kleti hfri-J?2*’ n® Premikaj se. Grozovito so te zmrcvarili, ti presne. Ucllci.« je rekla starejša ženska, ki ie močila krpo in izpirala 12 ^očg6 1Ci sta bili dve ženski — mati in hči. Bili sta domačinki ZaPor kJa’ ki so ju aretirali ob prihodu in ju zaprli v ta zasilni Vedho’ k®r so bile baraka pri železniški postaji prenapolnjene, še Kl.0lhili a .čaksili na zaslišanje in izdajalci so, misleč da ju bodo Pila serjUfdbesli Sonjo v njuno celico. Pogled na Sonjo tako kot je kjer bj aj je bil grozen. Na njenem šibkem telesu ni bilo mesta, Ob • padali udarci in pustili za seboj sled. j6 tla tanili..8ta Sonjo na stran, da jo je čim manj bolelo, ker se J®!esa. t,bačin naslanjala na trdo površino tal z najmanjšim delom Paflla k p JUb temu pa je Sonjo zabolelo, da je zavpila. Iz ust ji je Pa sesirjene krvi in na slami je izgledala kot rdeč cvet. )(y° i><( je komaj izdavila iz sebe. hA?° in1?’ pa. ti ne morem pomagati, ker nimam drugega kot ci| j0 , ® te je malo,« ji je pritrdila starejša, Katja. Majda, njena 2 .Je sa-mo gledala in hlipala skozi solze. j čiru r?nim r°bcem sta ji izmili rane, povezati pa je nista imeli °ko, "iy . spodnjega perila sta napravili obvezo, da sta ji previli Je krvavela, saj so tolkli tudi po njej. (Nadaljevanje) Rifinišfc Ljubljanski dnevnik »Delo« ugotavlja, da ne moremo pri nas priti s turističnimi spominki na zeleno vejo. Na našem turističnem trgu primanjkuje izbira lepih in privlačnih spominkov. Medtem ko dobi sosedna Italija za prodane spominke letno povprečno 200 milijonov dolarjev, smo pri nas samo v letu 1962 na naših obmejnih prehodih vrnili inozemskim turistom pri povratku v njihovo domovino preko 42 milijonov deviznih dinarjev v njihovo valuto, ker jim nismo znali nuditi razen prehrane in stanovanja ničesar drugega, na primer turističnih spominkov. Prebivalci Ribniške doline se vse premalo zavedamo, kakšno vrednost predstavljajo naši spominki. Še mnogo je takih, ki gledajo v njih samo navadne otroške igrače brez kakršnekoli druge vrednosti. Po prvi razstavi slovenskih spominkov leta 1961 v Ljubljani so o spominkih mnogo spominki TD Ribnica. Na sejmu je bilo prodanih skoraj za pol milijona dinarjev spominkov, naročil pa je bilo sprejetih do bližajoče ve turistične sezone za nekaj milijonov. Turistična in gostinska podjetja iz vseh delov države, predvsem iz obalnih mest, dobro poznajo naše spominke in jih hočejo imeti v turistični sezoni na zalogi. Istočasno smo dobili naročila za stalno prodajo spominkov na važnih turističnih postojankah in za nadaljnjo udeležbo na večjih prireditvah v letošnjem letu. Ali bomo kos vsem tem nalogam, ki stoje pred nami? Najresneje se moramo zavedati, da so ribniški spominki veliko turistično bogastvo. Ribnica postaja vsak dan bolj znana v turistični literaturi po svojih izvirnih in lepih turističnih spominkih, ki so po obliki in ornamentiki zaščiteni pri zveznem zavodu za patente v Beogradu. Društvu so potrebni le sodelavci, strugarji in obdeloval- Ribniški spominki na razstavi v Mariboru pisali umetnostni -.zgodovinarji in drugi strokovnjaki. Vsi so -postavljali ribniške spominke na prvo mesto in kot primer prave ljudske umetnosti. Priznali so jih za izvirne domače spominke. Za letošnje novoletne praznike je prišlo na krajše dopuste veliko naših sezonskih delavcev iz Zahodne Nemčije. Ko so se vračali, so se vsi zatekali v ribniško »Spo-minkarstvo« z izjavami, da so veseli, ker bodo lahko odnesli nekaj izvirno domačega, kar ni mogoče dobiti nikjer drugje. Mnogo ribniških šopkov in drugih spominkov je odšlo z njimi v tujino. Veliko zanimanje so pokazali za ribniške spominke domači in tuji obiskovalci tretjega mednarodnega sejma gostinske opreme in turizma v Mariboru od 29. 3. do 7. 4. 1963. Med 62. domačimi in tujimi razstavljale! je bilo tudi ti. Vsi, ki čutijo veselje za krasitev in ki imajo smisel za risanje brez razlike na izobrazbo, poklic in starost, naj se prijavijo v Spomin karstvu. Za mladino se bo v kratkem začel tečaj za ožiganje, barvanje in dokončno izdelavo spominkov. Turizem zavzema v zadnjem razdobju pri nas močan razmah. Turistični in drugi kraji, ki imajo turistične dobrine v kakršnikoli obliki, bodo lahko v veliki meri deležni tega razmaha. Zaradi slabih cest in ostalih prometnih zvez je ostala zahodna Dolenjska turistom »nepoznana zemlja«. Ko bo gotova avtomobilska cesta, bodo tudi naši kraji v večji meri deležni turističnih dobrot. Ribniško spominkarstvo pa lahko daje prebivalcem in skupnosti precejšen del teh dobrot. F. M. 2,8 milijona za PTT Letos je bila v Ribnici dograjena nova pošta, ki jo je poleg občine financiralo tudi podjetje PTT iz Ljubljane. Za nadaljnjo usposobitev, to je za montiranje avtomatične telefonske centrale, pa so potrebna še precejšnja sredstva, ki jih bo v glavnem krilo podjetje. Ker pa le-to nima zadostnih sredstev (avtomatična te- lefonska centrala pa bi bila za Ribnico velika pridobitev), bi morala pri financiranju sodelovati tudi občina. Občinski ljudski odbor naj bi prispeval za montažo centrale dva milijona 800 tisoč dinarjev iz investicijskega sklada, razpoložljivega v letu 1964. Predlog sta oba zbora OibLO na zadnji seji potrdila. STRAH poapni žile... NOVE UGOTOVITVE O ARTERIOSKLEROZI ____Z novejšimi raziskovanji in poizkusi so zdravniki ugotovili, od kod izhajajo vzroki za poapnenje žil pri tako velikem številu ljudi, in to ne samo starejših, temveč sorazmerno mladih. Ameriški in francoski znanstveniki, ki so se s tem največ ukvarjali, so ugotovili: poapnenje žil ne nastopi v tolikšni meri zaradi premastne hrane, temveč so glavni vzroki strah, živčna napetost in razbur- jenje. Starejši zdravniki trdijo, da je bilo v letih pred prvo svetovno vojno zelo težko najti človeka — mlajšega od šestdeset let, ki bi imel poapnenje žil. Presenetljivi pa so bili rezultati, ki so jih dobili pri pregledu mrtvih vojakov — ubitih v korejski vojni. 77 odstotkov jih je imelo bolne žile. Danes ima arteriosklerozo že veliko ljudi, ki so mlajši od trideset let. STEWARDOVA TRDITEV Doktor Steward, zdravnik na neki univerzi v Južni Afriki, je leta 1961 dokazal, da se količina holesterola — glavnega povzročitelja arterioskleroze — naglo dvigne po zavžitju hrane, ki vsebuje veliko masti ali masla. Nasprotno pa se količina holesterola naglo zmanjša, če so v hrani olja rastlinskega izvora. Strah pred holesterolom je tega leta dosegel vrhunec in po vsem svetu, posebno pa še v Ameriki, se je občutno zmanjšala potrošnja masti in masla, obenem pa je skokoma porasla potrošnja jedilnih olj. Od 2000 ton je leta 1961 poskočila potrošnja na 75.000 ton. Vendar naj nas to ne začudi, saj je bil tedaj holesterol proglašen za ubijalca številka 1 modernega človeka. STRAH PRED INJEKCIJO Nekateri poskusi so prav nazorno pokazali, da glavni vzrok ne tiči v hrani, temveč je za uravnavanje holesterola v krvi odločilno človekovo duševno stanje. V inštitutu za srčna obolenja blizu Washingtona so prišli zdravniki v bolniško sobo »oboroženi« z injekcijskimi brizgalkami, na katerih so se bleščale ogromne igle. Ko so bolnikom odvzeli kri, so ugotovi- li, da je količina holesterola naglo rasla in se celo ravnala po debelini igle. Najmanjša je bila takrat, ko je potekal odvzem v mirnem prijetnem vzdušju. Da je psihološki činitelj tako zelo odločujoč, zdravniki zato niso mogli zapaziti, ker krvi niso nikoli analizirali večkrat zaporedoma. — Dr. Wolf in njegovi kolegi v centru za medicinske raziskave v Oklahomi so raziskovali prav na tem področju. Skupini bolnikov so analizirali kri vsako uro. Krivulja holesterola se je pri enem izmed bolnikov naglo dvignila od 3,2 do 4,5 grama (in sicer zaradi razburjenja pri neki razprtiji s kartami). Pri drugem so zaznali porast holesterola zaradi razžalitve. Obratno pa so opazili padec holesterola pri štiridesetletnem moškem vselej, kadar ga je obiskala njegova prijateljica. ZARADI SKRBI Do podobnih zaključkov so prišli tudi drugi, ne samo v bolnišnicah. Vojaški zdravniki ameriškega letastva so potrdili te do- mneve, saj se je količina holesterola povečala pri poskusnih pilotih vedno takrat, kadar so morali opraviti svojo nalogo. — Podobno je bilo tudi s padalci. Pri nekem oficirju so ugotovili porast za 2 grama, ko je prejel slabo novico od doma. V San Franciscu so eksperimentirali na dveh skupinah zdravih ljudi. V prvih so bili ljudje z mirnimi pisarniškimi službami, brez družinskih ali družbenih težav, v drugi pa izraziti poslovni ljudje s stalno živčno napetostjo in družbeno aktivnostjo. Obe skupini sta se enako hranili. Po določenem obdobju so ugotovili, da je v krvi drugih znatno več holesterola. Med interniranci, ki so bili za- Plenum občinske gasilske zveze Kočevje in tudi nedavni zaključeni občni zbori gasilskih društev na območju kočevske občine so pokazali, da so gasilska društva ob podpori vsega članstva, zlasti pa operativnega in ob pomoči gasilske zveze dosegla pri svojem delu zadovoljive uspehe. Preteklo delovno obdobje, zlasti pa leto 1962, so gasilci v naši občini zaključili z zelo dobro bilanco. Bilo je 16 požarov, ki so povzročili nekaj nad tri milijone dinarjev škode. S pravočasnim posegom pa so gasilci uspeli ohraniti za okoli 9 milijonov din. To je vsekakor lep uspeh gasilcev. Za zmanjšanje števila požarov pa je nedvomno zasluga uspešne preventivne dejavnosti, ki jo društva izvajajo na svojih območjih in uspešno delo upravne službe za gasilstvo. Gasilci se v celoti zavedajo, da postaja v sedanjih pogojih našega družbenega razvoja tudi gasilstvo pomembna vrste službe, ki je dolžna ob tesnem sodelovanju vseh občanov in delovnih organizacij ter ustanov podvzemati vse ukrepe, da bo požarov manj in da bodo požari in ostale tovrstne elementarne nezgode povzročili čimmanj škode posameznikom in STROGA Veterinar: Roji mušic so se pojavili v vaši shrambi zato, ker se sedaj ženijo. To je nevaren pojav. Gospodinja: Dajte mi sredstvo, da jih preženem, v moji shrambi se ne bodo ženili. O ZGODOVINAR V ORDINACIJI — Katerega leto ste prvič začutili zbadanje v desni rami? — Ali mislite pred našim štetjem ali po našem štetju? prti v nemških koncentracijskih taboriščih, jih je bilo 39 odstotkov skleroznih, čeprav je bila njihova hrana popolnoma brez masti. Trdijo, da je to posledica avitaminoze in pa stalne živčne napetosti ter strahu, v katerem so živeli. Da ni toliko važen fizični položaj kolikor živčna napetost, nam kažejo tudi poskusi, ki so jih v Ameriki naredili na osmih študentih. — Dva izmed njih so na primer zaprli v zelo mrzlo sobo. Ko so jima čez pol uro analizirali kri, so ugotovili izreden dvig holesterola. Drugim študentom pa so 2 uri prej povedali o poskusu. Pol ure nato se jim je zaradi strahu in živčne napetosti količina holesterola dvignila, ko pa so jih zaprli, je njihova notranja napetost padla, kar se je poznalo tudi na holesterolu. Vplival torej ni občutek mraza, temveč le misel nanj. NASVET -TELESNA AKTIVNOST Pri velikih fizičnih naporih, tako trdijo zdravniki, zahteva naše telo veliko energije, ki jo črpa iz sladkorja, rezerv maščobe itd. — družbeni lastnini. Zaradi tega so se zavzeli za to, da bo ena izmed pomembnih nalog vseh društev v občini ta, da bodo v svoje vrste vključili čimveč novih članov iz vrst mladine - in več ženske mladine. Nadalje se naj bi vlagalo več skrbi za vzgojo članstva, kajti poročilo o operativni dejavnosti je pokazalo, da so kos nalogam med požari in ostalimi elementarnimi nezgodami le sposobni in prizadevni gasilci. Sredstva, ki jih dobivajo gasilska društva, so prenizka in prav zaradi tega si mnogokrat ne morejo društva nabaviti potrebne gasilske opreme. Po mnenju udeležencev plenuma bi bilo povsem prav, da bi se v prihodnje za namene gasilstva dajalo več sredstev, kar bi vsaj v neki meri prispevalo, da bi vsaj društva v večjih središčih in centrih imela boljšo opremo, ki jo nulno potrebujejo. Pri vsem tem pa naj bi se upoštevalo. da občani, ki delujejo v Naš živčni sistem poskuša akti zirati čimveč telesnih zalog za nalogo. — To se zgodi tudi P poslovnem človeku, človeku z ' liko miselno aktivnostjo in žive napetostjo. Ker pa le sedi in lefonira, njegovo telo nima ta možnosti, da bi zbrano cnergn uporabilo, pa se maščobni e menti v krvi zbirajo okoli artt’\,J0 Zato imajo svojo realno osno« trditve, da se bolniki P da povečana količina še ne n znanja, da smo ali da bomo slo rotični, ker se ta lahko dvigne zaradi same misli ali strahu P1 tem. Da bi se žile ohranile pred apnenjem, nam zdravniki svete jejo: izogibajmo se hrane, v k teri je veliko maščob, če Pa veliko jemo, potem zbrano en gijo z aktivnim delom in telesni gibanjem tudi porabimo; P° , . potrebnem nikar ne obremeni J mo svojih živcev s skrbmi in kar svojega gneva ne zadržuj a temveč ga bruhnimo iz sebe. bo sprostilo našo živčno napete’ ’ koristili pa bomo tudi svoje telesu. škoda gasilskih društvih, opravljajo sv^ je delo brezplačno, čeprav 90 naloge mnogokrat življenjsko t varne. Navzlic temu, da požarov zadnja leta pada, h ^ gasilci na območju občine tum prihodnje vložili vse napore uspešno preventivno in ostalo ^ javnost, -kajti njihov cilj ie> ^ bi bilo požarov čim manj .-, bi bila požarna varnost čim o° ša. O Na zadnji seji operativnega ba Gasilskega društva K°e_ so sprejeli sklep, da bodo P"^, mezne komisije v kratkem gledale posamezne stanovanj stavbe v Kočevju in okohci ^ ob teh pregledih ugotovili, . jj, sikrbe stanovalci v stanovanj in ostalih zgradbah za P°’ nevarnost. Komisija, ki bo P1 nimam drugih slabosti, razen te, biip rr]^rn zelo rad lepe in dobre avtomo-Pa ,Vako vsaj razumem avtomobilizem! »n’ se ne navdušuješ za avtomobile?« bvn • seveda, ampak nimam avtomo-“ • •.« no y° ni- nožno; človek ne more imeti ved-npb,^a> kar si želi. že samo navdušenje Pomeni!« Vej.,a dni kasneje sem prečkal cesto pri irne^ern trgu, ko me ie nekdo poklical po krasn' GZas je prihajal iz nekega odprtega dej ne9a avtomobila. Za volanom ie se-Afi hooj ‘neriot z meoj na izlet?« s sem, na moč začuden, vendar »i delit}0 lohkoto, da bi mimoidoči lahko in rnxi aJco izkušeno vstopam v tako lep ■»^Z.šen avtomobil... »Ja ?-e tvof?<< Sa vprašam. u°er?"Cerajšnjega prodal? Kaj ni bil do- avtomobila. Za volanom je se-rumenolasi prijatelj Napoleon e”« ''% ne! Bil je izvrsten, ampak, veš, minute. Vzemimo, da se odpravim vedno z zamudo. Tedaj moram imeti tako hiter avtomobil, da pridem na sestanek točno.« »Tako je. Ampak poslušaj, vsi ti avtomobili te veliko stanejo!?« »Kje pa!« Moj rumenolasi prijatelj je malo zmanjšal hitrost in mi pogledal v oči. »Nič me ne stanejo!« je dejal, »človek jih mora samo znati kupiti!« Priznam, da sem bil iznenaden in radoveden. Toda prijatelj Napoleon je molčal. Nič ni pojasnjeval. Včeraj sem ga ponovno videl in, naravno, sedel je za volanom novega avtomobila, modre barve, čudovit avtomobil, dvanajst cilindrov, po šest na vsaki strani. Zavore na vsa štiri kolesa! Kakor vedno, me je povabil. Karoserija prostrana in bogato okrašena, motor pa tih in brezhiben! Onemel sem in kot vedno, kadar človeku zmanjka besed, pričel govoriti: »čudovito!« »Ali ni moj avtomobil čudovit?« »Hotel sem reči, da si ti čudovit?« »Zakaj?« »Zaradi tistega, kar si mi rekel pred tednom dni in kar me že vse noči muči. Dejal si, da taki avtomobili nič ne stanejo. Kaj je to mogoče? Lahko si misliš, kako me to zanima, ker bi za tako ceno lahko tudi jaz, mogoče...« Nisem imel poguma, da bi dokončal stavek, toda prijatelj je, ne da bi se raz- buril — menjal hitrost in dejal: »Znaš molčati?« »Nikjer nimam toliko uspeha, kakor pri tem...« »Dobro, pojdi z menoj.« •m^rišla sva do njegove hiše. Zavrl je, ugasnil motor in vstopila sva v sta- ■ novanje. Bilo je okusno opremljeno; v preprostosti se je odražalo bogastvo. »Kako elegantna oprema... kakšen okus...« »Vse to bo treba plačati,« je odvrnil. »Kako?« »Da, prodajalci pohištva mi zaupajo, ker imam toliko avtomobilov.« »Tako je, prav imajo.« »Seveda. Prodajalci avtomobilov mi zaupajo, ker vedo, da imam razkošno hišo.« »Kaj praviš?« »Trenutek, prosim, telefonirati moram.« Stopil je k telefonu in zavrtel neko številko. »Halo, oprostite, prosim vas, oh... dober dan. Hvala, dobro... Prav zaradi tega vam telefoniram. Avtomobil, ki ste mi ga včeraj poslali za poskušnjo, je izvrsten, samo neke vibracije ima... Seveda, to bi se dalo odpraviti. Ampak, pomislite, tu je neka prav smešna nezgoda... avtomobil ne more v mojo garažo. Kako, garažo naj razširim? Ne morem, ker hiša ni moja, garažo pa imam v najemu. Verjemite mi, da sem precej razočaran... Imate mogoče kak manjši tip, vendar z dvanajstimi cilindri? Aha, razumem, samo osem ... Bomo videli... Medtem vas prosim, da mi pošljete nekoga, da bo odpeljal avtomobil. In, prosim vas, naj mi mehanik prinese račun za bencin in olje, ker nimam rad dolgov... To je moj sistem. Prosim lepo ... Ni za kaj ...Na svidenje!« Prijatelj je odložil slušalko in me vprašal: »Si razumel?« »Ne popolnoma.« »Torej vračam avtomobil, s katerim sva se pripeljala. Imel sem ga na preizkušnji tri dni, vozil sem ga od jutra do večera in zdaj ga vračam.« »Razumem, zadostujejo ti tudi oni trije avtomobili, ki jih še imaš... »Kakšni avtomobili! Nimam jih! Tudi te avtomobile sem imel na poizkušnji dva, tri dni. Vozil sem se z njimi, nato pa sem jih vrnil z nekim majhnim izgovorom. Avtomobile samo preizkušam, vsake dva, tri dni pa imam novega. Plačam bencin in olje, nato pa se obrnem k neki drugi tvrdki, k nekemu drugemu predstavništvu in polnih devet mesecev v letu imam najlepši avtomobil, ki si ga je sploh mogoče zamisliti. Pozimi raje potujem z vlakom ...« »Kaj vedno najdeš koga, ki ti verjame?« Tvrdk in predstavništev je veliko! Seveda mora biti ta sistem skrivnost, ker v nasprotnem primeru ne bi imel uspeha.« Gledal me je in užival ob moji pre-padenosti. Prižgal je cigareto in z očitnim zadovoljstvom spustil oblak dima ter dejal: »Veš, ni mi zaman ime Napoleon...« :‘^a. se je zdrznila. Pogledi J .Niansi, ki je brezbrižno c^arpt„ Pji- V motnem odsevu Merip 6 J6 videla le tesno stisko jamice, ki so stiskale cigaro Lf °^> ki so jo zdolgoča-9a je 'Vazovale. Ne, ni mogoče, ^ot; *__nec med njima. Ona se le Živo" Sal to ne sme biti res! čaju 0Se -1® spomnila na prvo ,, eFai Milanom. Kot bi bilo ir,’ je turoben jesenski &konto°4efl1Pvil^ef- Kina je k ^iil Jec- /al ljudi jo je po-,,r?z pjP sabo, potem pa se je ^cah spustila po mestnih v'a ry',, je otožna in niti sa- tau^a spv.laL zakaJ- Vedno se je vicil?bote- danes pa bi naj-Pri sVOinela- da bi bila v tovarni Jem delu. Pri delu je tako hitro minil čas. Prijateljic ni imela, pa tudi s fanti se ni družila, Mislila je na dom in na domače, ki so sedaj verjetno zbrani v kuhinji. »Gospodična! Je to vaše?« Za njo je stal moški in držal v roki njeno torbico. Spomnila se je, da je sedel poleg nje v kinu. Le kako jo je mogla pozabiti? Vsa rdeča se mu je zahvaljevala in sama ni vedela, zakaj ji je tako nerodno in obenem lepo pri srcu. Kmalu pa je pred njim izgubila vso zadrego. Znal je tako lepo pripovedovati o sebi in o svojem študiju ter o bodočih načrtih, da se ni niti zavedala, kdaj sta se začela tikati in klicati po imenu. Bil je že trden mrak, ko sta se razšla in je prišla vsa raz- igrana v svojo sobico. Tisto noč še dolgo ni mogla zaspati. Čeprav si je z vso silo prizadevala, da bi pozabila na to srečanje in mislila na kaj drugega, se ni mogla otresti Milanove podobe. SPOZNANJE Sedaj pa leži tukaj ob njej in jo tako brezbrižno gleda. »Le zakaj si tak, Milan?« Proseče ga je prijela za roko. »Ko bi ti vedel, kako te imam rada!« »Tak, daj že enkrat mir! Nikar ne bodi tako sitna, Martina. Poglej enkrat stvarno okrog sebe, pa boš videla, da imam prav. Saj vidiš, da je brezsmiselno, da bi še naprej hodila skupaj. Saj je še dovolj moških, ki so lepši od mene!« živčno ji je odtegnil roko in vrgel dogorelo cigareto v kot sobe. Takoj je prižgal drugo. Ob svitu vžigalice je zamižala. Ni mu hotela videti v obraz, ki je verjetno drugačen, kot je bil nekoč. Spet se je spomnila večera, ko je prvič prišel k njej. Poprosil jo je, če bi hotela z njim na ples. Branila se je. Bala se je, da jo ne bi kdo videl in povedal doma, (Konec na 18. strani) I v I' l' I' I' 1» E V \ 1! \) j l! H S 1 j ! i I Ljudje so se jeli zbirati. Že je stala v bližini trojica in s kar moči živim zanimanjem sledila razvoju spopada. Tedaj sta se oba oprezno ozrla okoli, potem pa, ne da bi spustila stol iz rok, brž krenila dalje, ko da ni nič. »Kaj je vendar to?« je z obupom pomislil Hipolit Matvejevič. Kaj je mislil neznanec, ni bilo moč razbrati, stopal pa je z naj večjo odločnostjo. Vedno bolj sta hitela in ko sta v slepi ulici zagledala nezazidan prostor, zasut z gramozom in gradbenim materialom, sta kot na ukaz zavila tja. Zdaj so se moči Hi polita Matvejeviča početverile. »Spustite vendar!« je brez strahu zarjul. »Straža!« je komaj slišno vzkliknil neznanec. Ker so bile roke zaposlene s stolom, sta se jela obdelovati z nogami. Neznanec je imel na škornjih podkvice, tako je Hipolitu spočetka kaj trda predla. Pa se je hitro privadil, se s skoki v desno in levo — ko da bi plesal kra-kovjak — izogibal nasprotnikovim udarcem in ga skušal zadeti v trebuh. To mu ni uspelo, ker je bil napoti stol, pa je zato pogodil nasprotnika v pogačico, da je le-ta mogel brcati le še z levo nogo. »Sveta nebesa!« je zašepetal neznanec. Tedaj je Hipolit Matvejevič uvidel, da ni neznanec, ki je na kar se da ne- ILF IN PETROV »Da, da podržavljeno!« Govorila sta tako naglo, da so se besede križale. »Kdo ga je podržavil?« »Sovjetska oblast! Sovjetska oblast!« »Katera oblast?« »Oblast delovnega ljudstva.« »A-a-a!« je zazijal Hipolit in otrdel. »Oblast delavcev in kmetov?« »Da—a—a!« »Mhm! Tedaj ste vi, oče, morebiti partijec?« »Zakaj pa ne?« Tedaj Hipolit ni več zdržal. S klicem »Zakaj pa ne« je z užitkom pljunil v dobri obraz očeta Fedorja. Ta je brez obotavljanja pljunil v obraz Hipolita Matvejeviča in ga tudi zadel. Pljunka ni bilo moči obrisati: roke so bile zaposlene s stolom. Hipolit Matvejevič je zaškripal ko vrata in z vso močjo sunil nasprotnika s stolom. Ta je padel in potegnil za seboj zasoplega Vorobjani-nova. Boj se je nadaljeval na tleh. Na vsem lepem je zaškripalo in obe prednji nogi sta se hkrati odlomili. Nasprotnika sta pozabila drug na drugega in začela trgati orehovo zakladnico. Rožnati angleški katun se je pretrgal z otožnim vikom galeba. Naslonjalo je ob silnem sunku odletelo. Iskalca zlata sta odtrgala rogoznico skupno z medenimi gumbi in zagrebla prste v volneno vsebino. Pri tem sta se ranila ob vzmeteh, ki so vznemirljivo pele. V petih minutah je bil stol razdejan. Dvanajst stolov sramen način ugrabil njegov stol, nihče drug ko duhovnik cerkve Frola in Lavra — oče Fedor Vostrikov. Hipolit je osupnil. »Oče!« je vzkliknil in od začudenja izpustil stol. Oče Fedor je postal ves lisast in tedaj je razklenil prste. Stola ni nihče več držal, pa je zgrmel na razbito opeko. »Kje pa imate brke, spoštovani Hipolit Matvejevič?« je kar moči strupeno vprašal duhovni oče. »In vi vaše kodre? Saj ste jih imeli, ne?« Iz besed Hipolita Matvejeviča je vel neizprosen prezir. Oplazil je očeta Fedorja s pogledom nenavadne vzvišenosti, vtaknil stol pod pazduho in se obrnil, da bi odšel. Toda oče Fedor je že prišel do sape, pa ni dal Vorobj aninovu tako poceni zmagati. S krikom: »Ne, prosim vas!« je spet zagrabil stol. Ponovil se je prejšnji prizor. Nasprotnika sta s postavila ko mačka ali boksarja, se zagrizla v noge stola in se merila s pogledi, pri tem pa se prestopala zdaj sem zdaj tja. Premor je trajal celo minuto, da je človeka stiskalo pri srcu. »Tak torej vi, sveti oče, ste stegnili kremplje po mojem premoženju?« je zaškrtal Hipolit Matvejevič. S temi besedami je usekal svetega očeta z nogo v bedro. Oče Fedor je izrabil ugodni trenutek in zlobno brcnil prvaka plemstva v dimlje, da se je kar zvil. »Tu imate svoje premoženje!« »Čigavo pa je?« »Vaše ne!« »Čigavo pa?« »Vaše ne, vaše ne!« »Čigavo pa, čigavo?« »Vaše ne!« Tako sta sikala in se besno obdelovala z nogami. »Čigavo pa je to premoženje?« je zarjul prvak plemstva in potisnil noge svetemu očetu v trebuh. Sveti oče je stisnil zobe in pribil: »Podržavljeno!« »Podržavljeno?« Ostali so sami kosci. Vzmeti so letele na vse strani. Veter je nosil gnilo volno po zemljišču. Upognjene noge so ležale v jami. Briljantov ni bilo nikjer. »No, kaj, ste našli?« je vprašal Hipolit ves zasopel. Oče Fedor je, ves pokrit s kosmi volne, hropel in molčal. »Slepar ste« je zarjul Hipolit. »Gobec vam razbijem, oče Fedor.« »Prekratke roke imate,« je odgovoril oče. »Kam se boste deli, ves v kosmih?« »Kaj vam mar?« »Sram vas bodi, oče! Cisto navaden tat ste!« »Vam nisem ničesar ukradel.« »Kako ste izvedeli za to? Zlorabili ste spovedno molčečnost. Na moč lepo! Kar se da čedno!« Hipolit Matvejevič je z zaničljivim »fej!« zapustil zemljišče, si med potjo čistil rokave in se namenil domov Na voglu Ulice lenskih dogodkov in Jero-fejevske ulice je Vorobjaninov ugledal svojega družabnika. Tehnični direktor in glavni vodja podjetja je bil na pol obrnjen proti njemu. Levo nogo je imel privzdignjeno: čevlje iz jelenje kože so mu mazali z rumeno pasto. Hipolit je pohitel k njemu. Direktor je brezskrbno brundal popevko »Šimi«: »Popred tako kamele so skakljale, prej Batakudi so tako plesali, zdaj »širni« pleše ves že svet.« »No, kako kaj stanovanjski odsek?« je resno vprašal. Takoj nato je dostavil: »Počakajte! Ne pripovedujte, preveč ste vznemirjeni! Pomirite se.« Ko je dal čistilcu sedem kopejk, je prijel Vorobj aninova pod roko in ga peljal po ulici. Vse, kar je povedal razburjeni Hipolit Matvejevič, je Ostap zelo pazljivo poslušal. »Aha! Majhna črna brada? Prav! Plašč s krzenim ovratnikom? Razumem. To je bil stol iz ubožnice, kupljen davi za tri rublje,« »Da, počakajte ...« In Hipolit Matvejevič je poročal glavnemu družabniku o vsej podlosti očeta Fedorja. Ostapa je zaskrbelo. BRANKO COPIC: Oslovska leta — Kaj pa, če nas je izdal, pa ga zdaj P^e vest? — se spomni eden Mandičev. — Ne bi rekel, — zmaje De-De-Ha z glavo. — Vidva sta še novinca in Baja dobro ne P°" znata, jaz pa sem z njim že tri leta. — Ali pa je zbolel kdo njegovih, morda nj®" gova tetka? — zanima občutljivega H amida Rusa. 1 — Kje neki, trdnejša je od bihaške Kule! — vzklikne De-De-Ha. — Kaj pa... no, kdo že plačuje Baju in' temat? — Cerkvena bratovščina. — Mogoče pa je zbolela tista njegova cerkvena bratovščina? — spet vpraša dobri Hamid. — Hodi k vragu! — zavpije De-De-Ha. ke kako naj cerkvena bratovščina zboli! — Kaj jaz vem, jaz sem musliman, — ®e opravičuje Hamid. — Eh, kaj pa ti veš, — godrnja De-De-Ha. " To je, kakor bi rekel, da je zbolela uprava biha-škega vodovoda. — In je namesto vode začelo teči žganje! " doda Krsto. • — Eh, kam smo zašli? — se oglasi eden Mandičev. — Začeli smo z Bajem, končali Pa v žganju. Poglejmo raje, kaj mu je, sicer nam bo tole s črno knjigo šlo po vodi. — Da se ni zbal in bi se rad izmuznil? " vpraša Hamid Rus. — Misliš, da je to mogoče? — reče eden od Mandičev. —Ne vem, — zmigne De-De-Ha z rameni. •— Vsakdo se lahko zboji. — In kaj naj storimo? — je zaskrbelo Hamid® Rusa. — Brez Baja se ni dobro lotevati tako nevarnega posla. —Pa tudi z njim ne, dokler ne vemo, kaj misli, — reče oprezni De-De-Ha. — Tako je! — sta .potrdila oba Mandiča. — Veste kaj! — poskoči živahni Krsto Bolha-— Nekaj dni bi skrivaj sledili Baju in u gotovih, kaj počne in s kom se sestaja. Šaj sami veste, da se vsak dan popoldne nekam izgubi. — Res, kot da bi se v tla udrl, šele zdaj sem se spomnil, — reče De-De-Ha. — Hm, pravzaprav mi ni čisto po okusu vohljati za prijateljem, — se namrši Hamid. — Ce baranta za naše glave, ni več naš P11 jatelj, — razloži eden od Mandičev. — Zasledujemo ga zato, da zvemo, ali je na^ prijatelj ali ni. — Ce je, bomo prenehali, — predlaga drugi Mandič. — To pa že, — pristane Hamid Rus. — Samo da me ne boste klicali za Krsia »Vohuna«? — se je zbal Krsto. — Ne boj se, ne bomo, — smo zavpili v cri glas. — Prav, potem velja. Še isti dan po kosilu, ko je Baja odšel za jim skrivnostnim poslom, je zmanjkalo t -Krsta Bolhe. Sedel je z nami, govoričil kot navadi, ko pa se je De-De-Ha obrnil k njr da bi ga nekaj povprašal, mu je beseda obtič‘.n na jeziku in je obstal z odprtimi usti bedast nem ko kaka velika riba. — Glej, ni ga! Ozrli smo se proti Krstovemu mestu na klopi in se začudeno spogledali. Njegov zaV ^.)d nos in vesele oči so še vedno sijale v zraku njegovim prostorom toda njega ni bilo. — Res ga ni, — reče eden od Mandiče^ neverno s prstom potipa prazno Krstovo m65 — Zdaj je, zdaj ga ni!? (Nadaljevan*’’ j; 11 Občinski ljudski odbor JCacwfe VSEM OBČANOM, GOSPODARSKIM IN DRUGIM ORGANIZACIJAM ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN PRIJETNO PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZROP OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA OBČINSKA ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO DRUŠTVO UPOKOJENCEV KMETIJSKA PANOGA: % O snovna dejavnost: — Kmetijski obrat Cvišlerji — Kmetijski obrat Koprivnik — Kmetijski obrat Livold — Kmetijski obrat Mlaka — Kmetijski obrat Stari log — Kmetijski obrat Draga — Mlekarna Kočevje % P omožna dejavnost: — Delavnice Breg — Avtopark — Skladišče in prodajalna Zagreb — Mešalnica močnih krmil — Uprava podjetja s centralnim skladiščem GOZDARSKA PANOGA: Q Osnovna dejavnost: — Gozdni obrat Kočevje — Gozdni obrat Mozelj — Gozdni obrat Stara cerkev — Gozdni obrat Grčarice Kočevje pozdravlja 08 1 maju mednarodnem prazniku dela, delovne kolektive in vse delovne ljudi ter poslovne prijatelje, ki se jim kkrati priporoča za nadaljnje sodelovanje % Pomožna dejavnost: — špedicija Kočevje — špedicija Ribnica — Obrat gozdne mehanizacije — Oddelek za urejanje gozdov — Gozdni obrat Podpreska — Gozdni obrat Velike Lašče — Uprava gojitvenega lovišča Rog # MESARIJA IN KLAVNICA • REŽIJSKA GRADBENA SKUPINA ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ : ★ ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV OB MEDNARODNEM PRAZNIKU Hi O 5 m 1. maju SE PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE »INLES« RIBNICA O _fi -o v> "D V) C >u _Q O Z ORGANIZACIJAMI: OBČINSKI ODBOR SZDL, ★ OBČINSKI KOMITE ZKS, ★ OBČINSKI SINDIKALNI SVET, * OBČINSKI ODBOR ZB, ★ OBČINSKI ODBOR ZVVI, ★ OBČINSKI KOMITE ZMS, -K OBČINSKI ODBOR RK, OBČINSKA GASILSKA ZVEZA toplo čestita občanom ribniške komune in vsem delovnim ljudem ob delavskem prazniku — /. maju ♦ ♦ ♦ DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TOPLO ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA 1. maju j- KOVINAR KOČEVJE APNENICA se* pridružuje čestitkam za 1. MAJ! Dobrepolje Zadružnikom, kooperantom in ostalim občanom čestitamo za delavski praznik ra O) 3 u -o ra N ra w 1 Videm-Dobrepolje Vsem sodelavcem toplo čestitamo za 1. map KMETIJSKA ZADRUGA j2^o$ki potok. POSLOVNA ENOTA Kočevje pošilja tople čestitke ob 1. MAJU Za veliki delavski praznik čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Kovinsko podjetje ★ RIBNICA KINO JADRAN > Ul >U O n * Vsem obiskovalcem čestitamo za 1. maj in se priporočamo! s u k n a tovarna ZA MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK ČESTITAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM kočevje JCmelifska zadwqa KOČEVJE DELOVNI KOLEKTIV čestita zadružnikom, kooperantom in poslovnim prijateljem ob 1. maj U Industrija transportnih sredstev KOČEVJE in jim želi še veliko delovnih uspehov TOPLO ČESTITA OB MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU Obrati • Struge % Predgrad S Banja loka • Osilnica % Fara VSEM KOLEKTIVOM, DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE JIM PRIPOROČA O O) o E o PRAZNIKU — fiimm mufa KUPCEM SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAMO ODJEMALCEM PREMOGA IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB DELAVSKEM ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ * 4 4 ♦ Trgovsko podjetje na drobno in debelo Trgopromet želi poslovnim prijateljem, potrošnikom in vsem delovnim ljudem prijetno prvomajsko praznovanje GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED KOČEVJE WM S POSLOVALNICAMI ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA! TRGOVSKO PODJETJE Suha roba SODRAŽICA TOPLO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! Kolektiv podjetja AVTO Splošno ovtoprevozništvo KOČEVJ E z ekonomskimi enotami uprava, komerciala in tovorni promet, potniški promet, mehanična in servisna delavnica ter s poslovalnicami Reka, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Beograd, želi vsem občanom prijetno praznovanje mednarodnega praznika dela — 1. MAJA! Plelilnica žičnih mrež u ►—r >N < CK Q O CZ) iišiifi z ekonomsko enoto RIBNICA ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 1. MAJU I ♦ ♦ čestitkam ob 1. MAJU se pridružuje tudi kolektiv Komunale KOČEVJE Wk ' m KOLEKTIV GOSTIŠČA z uredništvom in upravo NOVIC KOČEVJE Podjetje za promet z odpadki Glavna odkupna postaja KOČEVJE — LJUBLJANA toplo čestita za praznik dela 1. MAJ TOPLO ČESTITA ZA PRAZNIK DELA l . mai M >o POSLOVNIM PRIJATELJEM BRALCEM »NOVIC« IN VSEM DELOVNIM LJUDEM! STANOVANJSKA SKUPNOST KOČEVJE-RUDNIK ČESTITA OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA — 1. maju. GOSTILNA JCacen J,ož& GRČARICE čestita gostom za 1. MAJ in se priporoča za obisk ****** DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM TOPLO ČESTITAMO OB DELAVSKEM PRAZNIKU POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE , IN JIM ŽELIMO ENERGIJE ŽELI PRIJETNO \ SE VELIKO USPEHOV PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA, PRAZNIKA DELA elekfro kočevje VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM ŽELIMO PRI NJIHOVEM DELU SE VELIKO USPEHOV SGP ZIDAR KOČEVJE POZDRAVOM IN ČESTITKAM OB 1. MAJU SE PRIDRUŽUJE TUDI Opwma ■ Kočevje Vsem delovnim ljudem toplo čestitamo ob delavskem prazniku — 1. maju KOMUNALNA BANKA Kočevje VELIKO ZDRAVJA IN PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA VAM ŽELI Zdravstveni dom ■ Kočevje Vodna skupnost Kočevje za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice žeii občanom obeh komun prijetno praznovanje mednarodnega praznika dela *♦♦♦♦ Delovni kolektiv podjetja I N KO P 1 KOČEVJE čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ill! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦* Križanka »1. MAJ« V odoravno: 1. in 73. parola ob praznovanju 1. maja; 14. vrsta pluga; 15. kratica za Mestni odbor; 16. vpogled, u viden je; 17. igralna karta; 18. elan, polet; 20. vrsta hladnega orožja; 23. dolžinske mere; 24. znano mesto na Aljaski v zalivu Norton; 30. začetnici imena in priimka slovenskega mladinskega pesnika; 31. bolezen pri vnetju grla; 32. samoglasnik in soglasnik; 33. žensko ime; 34. priimek slovenskega pisatelja (Slavko); 35. kratica za Zvezo republik; 36. prebrisane ženske, navihanke; 38. Rusija; 39, dva samoglasnika; 40. vrsta žuželke z bolečim pikom; 41. znani slovenski grafik; 44. kratica za Cankarjevo založbo; 45. dvo- v sestavi; 46. ogrnjen; 49. kratica za eno jugoslovanskih republik; 51. neumen, trapast; 54. oranje; 56. premiki nekega predmeta; 57. medmet bolečine; 59. velik jadranski otok; 60. alkaloid v tobaku, po učenjaku Nicotu; 63. arabski žrebec; 64. človek, ki strelja; 67. član katoliške cerkve; 68. dva enaka soglasnika; 70. prebivalec velikega kontinenta; 71. teža embalaže. Navpično: 2. naprava za zbiranje in shranjevanje električnega toka; 3. rimski pesnik; 4. izdelovalka žlic; 5. kratica pri naštevanju; 6. osebni zaimek; 7. žensko ime; 8. del ženske ali moške obleke; 9. skrajni konec suhe zemlje; 10. vozilo; 11. pogostno ameriško moško ime; 12. odplačevanje, poravnavanje dolga; 13. predsednik socialistične republike Jugoslavije, ki je pred nedavnim obiskal tudi Kočevje; 19. predlog; 21. poškodba; 22. del noge ali obuvala; 25. del obraza; 26. kratica za utežno mero; 27. lijak; 28. znameniti nemški matematik, ki slovi po svoji teoriji; 29. avtomobilska oznaka za Trst; 37. kazalni zaimek; 41. skrajšana vprašalnica; 42. začetnici imena in priimka slovenskega slikarja; 43. razpored dela; 45. brivski pripomoček ; 47. dva različna soglasnika; 48. egipčansko božanstvo; 49. moški glas, vrsta instrumenta; 50. staro glasbilo na strune; 52. poškodovati z vročino; 53. domača pernata žival; 54. osebni zaimek; 55. veliko grško mesto; 58. vrstica, stih; 61. časovni ali primerjalni veznik; 62. kazalni zaimek; 65. mestece v Istri; 66. albansko mesto ob Ohridskem jezeru; 68. mlad gozd; 69. glas grlice; 71. dva različna soglasnika; 72. kratica za Anno Domini (v piše Dragi stric urednik! Bliža se praznik prvi maj. Naš ata je rekel, da letos za prvega maja ne bomo imeli nič praznika, ker bo mama doma. Mama je pa rekla atu, da s tistimi fičenki, ki jih prinese prvega, res ne bo praznika. S tem je bil dan povod, da jih je naš ata spet slišal od naše mame. Rekla mu je, da ni za nobeno rabo (namreč ata), da se na nobeno stvar ne zastopi, od ljubezni pa da sploh pojma nima. Ata je nato bolj potiho (iz pre- letu Gospodovem). Nagrade: 1. 3000 din, 2. 2000 din, 3. 1000 din, 4. brezplačna naročnina za pol Jožek vidnosti) rekel, da se s takim zmajem, kot je naša mama, res ne gre igrati ljubezen. Nato je mama rekla, da je ata star tepec in da samo za mladimi frkljami gleda. Ata je potem dejal, da je danes v modi taka frizura, da je visoko nekaj las, potem prazen prostor in šele nato pride glava, babje kiklje in čevlji pa so nekaj obupnega in sploh ne vidiš več čedno oblečenega dekleta. Mama je na to atovo izvajanje menila, da naj on (ata) gleda, da bo več zaslužil, ker imajo druge vse, kar želijo, (Nadaljevanje s str, 11) pa tudi malo sram jo je bilo, da bi sama z moškim prišla pred ljudi. Pa vendar ji je bilo tako lepo pri srcu. Končno je le privolila. Do polnoči sta bila tam. Plesala sta, med odmorom pa sta si imela toliko povedati. Tudi sram je ni bilo več. Večkrat sta trčila s kozarčki na zdravje in bila je srečna, da ga je spoznala — Milana. Ko jo je spremljal domov, sta se držala za roke. Takrat jo je tudi poljubil. Bil je to prvi poljub. Prvi poljub od prvega moškega, ki ga je vzljubila. Od čudnega občutka sreče in sramu se ji je kar zvrtelo v glavi. Milan pa ji je šepetal tako lepe besede o ljubezni, da jo je vso prevzelo. Takrat je vso noč sanjala o Milanu m zjutraj je s takim veseljem hitela na delo! Počutila se je srečno in lahko, da bi kar vzle- tela. Sedaj pa je prišlo, česar se je že dolgo skrivaj bala. Saj si niti sama ni hotela priznati, da se česa boji, pa vseeno je imela tako boleč občutek. Začelo se je takrat — tistega dne, ki ga ne bo nikoli pozabila. Takrat, ko se je Milanu vsa prepustila. Dala mu Spoznanje je največ, kar je imela — dala mu je sebe! Da, takoj po tistem takrat se ji je vrinil v zavest mučni občutek: »Kaj pa, če me pusti? Sedaj je dobil, kar je iskal!« Kljub temu, da je bil Milan do nje še bolj ljubeč, tega občutka mogla pregnati. In zdaj je prišlo! Seveda ni prišlo iznenada. Prihajalo je počasi! že dva meseca je čutila, da se je misli Milan znebiti. To ji je dovolj jasno pričalo tudi njegovo vedenje, ki je postalo naenkrat tako hladno, še vedno je upala, da bo še vse dobro — do nocojšnjega večera. Nocoj pa je pogledala resnici v obraz. »Saj vidiš Martina, da res nima smisla, da bi še hodila skupaj,« jo je iz premišljevanja zbudil Milanov glas. »Jaz se tako in tako še ne mislim poročiti, dokler ne končam študija. Ne zameri, toda bolje je za oba, da s tem končava.« Toda Martina ga ni več slišala. Zarila je glavo v blazine, iz oči pa so ji vrele solze. Zavedala se je samo tega, da je prevarana — grdo prevarana in da življenje vseeno ni tako lepo, kot si ga je zamišljala. Norbert Čeme leta, 5.-7. knjige. n Pri žrebanju bomo uP0®O,„)0 vse pravilne rešitve, ki jih ? oV .prejeli do ponedeljka, 6. maja 10. ure. Izid žrebanja bomo vili v številki z dne 10. maja. on pa prinese tistih nekaj pa amen. Potem je ata voril o najtežjih delih v Pjp o ljudeh, ki nosijo lepe ot«®" «0l pridejo v podjetje le po vendar mama tega ni razu*1 ker je takoj pričela govorit*0 ^ kakšnih nadurah, terenskih, , datkih, dnevnicah, ki lome je Konec koncev je izjavila, ° -g naš ata velik butec, ker sc ne nikamor prisliniti. Meni pa, dragi stric ure d n*k. deni pa, dragi stric ure j« to, kdo je plačan za sV0',e./r)iKl in kdo ne, meni je le za PJ'a <^3 ko ni šole. Sosedovega F-e ^0 sem nagovoril, da greva V,verc4li ribe lovit, kar tako, na ajo saj jih drugi tudi, čeprav h dovoljenja. Renči pa je de) > ^ z ribolovom ne bo nič, vali njih ne bo praznika; Prazn peso že veliko noč in so že vs p3 tiče pojedli. Renčitov ata J vč, njemu rekel, naj nikjer ne da so pri njih jajca farbal*- ^ Pa pridi ti, dragi stric u* -* kaj k meni na Trato, •H b0*" pa *3*5 pokazal tisto veliko hišo, s M6ti ’u rhi h* opeka na glavo, ker na shj\. ^i- ti lahko v lepem varovalne mreže, hiša pa 9 sto poleg ceste. Naš ata ie v0K°' da ni to nič hudega, ker Je . ge pališče takoj zraven. Zato v nič ne bojim! , Tvoj 30 ■, POJASNILO Nekega obrtnika so zakaj je zatajil v davčn* v ppr za leto 1962 pet milijo«" meta, ko mu pa vendar & dobro? »Ravno zato mi pa S1"® ,e pr®" ker nisem vsega prijavil/ J prosto obrazložil. VISOKOSOLEC VRNJENI UGLED f Sc malo nas loči do trenutka, ko se bodo zaprla vrata šol in »kul tet. Vsak se bo vračal domov z izkupičkom svojega truda. Pri ”®katerih bo ta bolj izdaten, pri drugih manj. Vsak, prav vsak pa if V* ob uspehu ali morda neuspehu svojega dela izpraševal, kako p uelal in kaj bi se še dalo storiti, da bi bil drugo leto boljši, u ?v tako kot posameznik pa bi se moral tudi klub ozreti na pre-_ ° Jeno pot, pregledati uspehe, neuspehe in mogoče že sedaj dati ekatere misli za delo v naslednjem letu. ill sse 0,a7° slušatelji v prvem letniku prve stopnje skupno dija faovne predmete, ki so potrebni za nadaljevanje štu-*a ,.’/e v drugem letu skupen le še del predmetov, predmeti lajanje pa so že ločeni. na, Lhfatelji tretjega letnika imajo vsa predavanja skup-nd dveh, ki ju izbere slušatelj po svoji presoji glede ttorria^fap študij, ki se bo po novi učni reformi predvi-rii^m na tri smeri: energetsko (pogonski stroji in ter-khn . naprave), delovni stroji in transportne naprave ter Qpredj-0- To se pravi, da se študent že v drugem letniku ktmi.f. za tehnološko oziroma energetsko smer, v četrtem Delo Kluba š teden tov Kočevske se je v letošnjem letu zelo razmahnilo in dalo nekatere dobre rezultate. Kljub temu, da se je boril z materialnimi težavami, je bil eden najbolj delavnih med vsemi pokrajinskimi klubi in je bil prav zaradi tega tudi pohvaljen od UO Zveze študentov. Obširni program, ki smo si ga ribniški in kočevski študentje zadali, sicer nismo izvedli v celoti toda prav gotovo je, da bi klub z malo več razumevanja in s skromno denarno pomočjo izpolnil tudi ta program. Že skromen pogled v tisto, kar je klub na,pravil v letošnjem letu, nam da dokaj jasno podobo dela kluba. Prav gotovo so pomoč študentov najbolj občutili letošnji maturantje (in na novo pečeni bruci), katere so v marcu obiskali nekateri člani kluba, jih seznanili s študijem na fakultetah ter marsikomu pomagali do končne odločitve. Prav tako je klub priskrbel gimnazijcem plesnega učitelja, ki je imel enkrat na teden plesne vaje. Marsikomu pa bo prav gotovo ostalo v spominu dobro pripravljeno brucovanje, ki je zadovoljilo še tako razvajenega obiskovalca podobnih prireditev. Studentje-športniki so se udeležili več tekmovanj, med katerimi bi predvsem omenil srečanje v odbojki s kočevskim Partizanom in gimnazijo ter sodelovanje na tekmovanju med pokrajinskimi klubi v namiznem tenisu. Klub pa ni mogel v letošnjem letu najti skupne rešitve za povezavo med štipenditorji in štipendisti ter mogoče kolikor toliko vplivati na boljšo politiko štipendiranja. Slaba je bila tudi povezava med delavsko mladino in študenti. Klub bi se moral tem problemom drugo leto, bolj posvetiti in skupaj z mladinskimi aktivi delati za zbil žanje, kajti le skupno delo bi lahko rodilo bogate sadove. Počitek pred študijem Vendar že iz teh skromnih, majhnih stvari je razvidno, da Klub ribniških in kočevskih študentov dela, da živi in da bo drugo leto njegovo delo še bolj uspešno. Toda treba je bilo le začeti in to prav vse znova, kajti le to nam je lahko tudi zagotovilo, da bo klub dobil nazaj spet tisti ugled, ki ga je nekoč imel. S takim ugledom pa bo lahko v ponos študentom, kakor tudi družbi. Upamo, da nas v tem ne bo razočaral! -tč Srednjetehnična šola v Ljubljani ° Aškerčevi cesti 16. M. M. Nasproti filozofske fakultete na Aškerčevi cesti se dviga s svojimi štirimi etažami poslopje srednje-tehnične šole. V njenih prostorih se zberejo iz vseh predelov Slovenije fantje in dekleta in postanejo po štirih letih tehniki Do sedaj je bila vzgoja mladih kadrov usmerjena predvsem na tehnični pouk. Z novo reformo pa bo dijak tu pridobil splošno znanje. Seveda to znanje ne more biti tako popolno, kot ga doseže dijak gimnazije. Tej nepopolnosti je treba iskati vzroka predvsem pri obremenitvi s strokovnimi predmeti. Prvi letnik je zelo pomemben in je verjetno najtežji (vsaj za nekatere). Predvsem so opazne razlike med učenci različnih šol, kljub temu, da se pedagogi različnih šol držijo istih učnih načrtov. Sprejemanje snovi v višjih letnikih je veliko lažje, ker dobi dijak že nekakšen občutek za tehniko, tehnično risanje, matematiko in opisno geometrijo. Tudi politično in kulturno življenje je med gojenci zelo razgibano. S pomočjo mladinskega aktiva se dijaki seznanjajo s pro- blemi domače in svetovne politike. Po novem učnem načrtu so uvedli v redni pouk tudi politične ure. Gojenci šole se udeležujejo raznih predavanj o novi ustavi, o mednarodnih problemih itd. Diskusije, ki so sledile po teh predavanjih, so pokazale, da se dijaki za te probleme zelo zanimajo. Kulturno izobraževanje dijakov sloni ,predvsem na njih samih. Tako npr. dijaki sami organizirajo razne ekskurzije, ki pa niso samo strokovne, temveč tudi splošne. Posebni razredni komisiji je poverjena naloga organizacije ogleda umetniških razstav v vseh ljubljanskih galerijah, ogled razstav na Gospodarskem razstavišču, preskrba vstopnic itd. Dijaki imajo tudi mladinski abonma v mestnem gledališču, drami in operi. Zgostitev kulturnega in strokovnega življenja se kaže v zborniku »Naši kadri«, ki je začel izhajati pred kratkim. V tem zborniku objavljajo svoje misli, kritike, strokovna razglabljanja in drugo dijaki in profesorji. Ta zbornik je veren odraz življenja na srednjetehnični šoli. Janez Pugelj Majhne slvari c *«* tal sem pod napuščem velike trgovine in premišljeval. Mrzla burja mi je bičala obraz in me spominjala na moje ne preveč toplo stanovanje. Obrnil sem se k izložbi in tok misli so pretrgale drobne stvari v njej, ki so se mi zdele neokusno razstavljene. Bili so majhni rdeči pajaci, načičkani z vsemi mogočimi odtenki barv, potem drobne svetlolase punčke, konjiči, domine, svinčeni vojaki in še nešteto drugih majhnih, drobcenih stvari. Semenj želja marsikaterega malčka. V izložbi so bila skrita brezskrbna otroška leta, preprežena z nešteto čudovitimi stvarmi, iz katerih si se lahko spomnil na toplo materino besedo, na strog očetov obraz, na misli na mrzlo, nezakurjeno sobo me je stresel mraz in prav to je dokončno odločilo moj sklep. Kljub temu, da sem že čutil lakoto, sem se odločil za film. Mislil sem si vsaj malo odtrgati noč v mrzli, nezakurjeni sobi. Bil sem potolažen, toda s to mojo mislijo se ni hotel sprijazniti želodec, ki me je neprestano silil, da bi zavila v kakšno ceneno restavracijo. Danes mu nisem mogel ustreči, pa čeprav bi bilo mogoče bolje, da bi ga poslušal. Film in večerja, to bi bilo preveč za en sam ubogi večer, poleg tega pa je tudi moja denarnica zadnje čase postala zelo ohlapna in ni dovolila takega razkošja. Slike so se vrstile druga za drugo. Sedel sem v sprednjih vrstah, prav v tistih, kot smo si študentje večkrat dejali, da si tako blizu filmskim igralkam, da jim vidiš lahko pod krilo. Toda to me ni motilo. Zadovoljen sem bil, da sem na toplem in gledam film. In glej ..., bil je film o otroških norčijah, z vsemi doorimi in slabimi lastnostmi naših otrok. Gledal sem ga z veselim obrazom in se spomnil mojega današnjega snidenja z majhnimi, nametanimi stvarmi v izložbi. Bilo je zopet snidenje s preživelimi otroškimi leti. Nenadoma, prav nenadoma se je pojavila na filmskem platnu podoba deklice, ki je nepremično stala pred izložbenim o>nom in si vroče želela punčke z zlatimi lasmi. Tedaj sem bil tudi jaz z njo in sem doživljal njeno vroče hrepenenje po zaželeni stvari. Želel sem si, da bi razbila okno tr- govine in bi pritisnila svoja mal usteča na mrzlo celuloidno Pj®*' ko. Toda dekletce je le UP*. „ svoje velike očke v razstavljen punčko in dve debeli kaplji s orosili izložbeno steklo. Predstava je bila končana. Ves omotičen sem zapuščal dvoran ^ Toda nečesa sem se bal, sam ni sem vedel, česa. Tedaj sem spomnil... Zbal sem se srečanj a z razstavljenim oknom, z nametanimi stvarmi v izložbi, s barni pajacov in punčk z iskre čimi očmi. Zbal sem se, da bo ^ pred njimi zagledal dekletce z velikimi očkami in s solzami n obrazu. Ne bi ji mogel pomagat. lahko bi ji dal le toplo besedo ■ obljubo, da ji bom nekoč mora lahko kupil punčko. Miha Mate Ilustracija: Jože Po*81 t- mir/iiJiiinnTiiiiir I.WWqE HimirnnriT sladke besede tet in stricev, na tople večere, preživete na zakurjeni peči ob prijetnem pripovedovanju zgodb in pravljic, M so tako znale razburkati našo otroško dušo. Te male, nepomembne stvari so mi v tem trenutku napolnjevale srce s toplino otroških let. Zazibale so me v svet, katerega sem nekoč preživel na prostranih travnikih, ko smo s tovariši pasli krave, pekli krompir in ukradeno koruzo. Bila so otroška leta ... Nismo imeli tako lepe stvari kot so bile razstavljene tu v izložbi, toda kljub temu smo se znali igrati. Imeli smo puške, bajonete, mitraljeze in bili smo vojska, ki se ni bala zavzeti niti najhujših trdnjav v vasi. Oplenili smo Zavrharjevo hruško, se zapodili proti Obrekarjevim slivam, jih brez borbe zavzeli in hiteli novim zmagam naproti. Bila so otroška leta, -polna bušk in palice, ki je znala udarjati po raztrganih in umazanih hlačah. Neverjetno, kako rad se človek spominja svoje mladosti. Že njen drobni odtenek ga odvrne od vsakdanjih, zaskrbljujočih stvari. Spomin mu beži nazaj in vrta, vrta, da bi odkril vse, prav vse, kar je nekoč bilo, a je za vedno pokopano. Ostanejo le drobne stvari v izložbi in mi z vsakdanjimi težavami. P * otipal sem po žepih in ugotovil, da je denar, kti sem ga hranil za kino, še na svojem mestu. Se vedno .sem premišljeval »Grem, ne grem, Prem ...« Ob Popoldan, tistega dne Sedela sta v majhni predavalnici zarita v knjige. Od časa do časa ga je pogledala in si kot v opravičilo popravila črne lase, ki so jih padali globoko na čelo. »Le na kaj sedaj misli?« Vedela je, da ne študira in se samo pretvarja. To ji je razodel njegov pogled, ki se je od časa do časa zastrmel globoko na tablo in se ustavil na njej. Čutil je njen pogled, ki ga je prediral, toda ni hotel kakorkoli pakazati, da se zanima zanjo. Niti vedel nii, kaj vidi tako zanimivega na njemu, da ga že ves čas, odkar je prišel v Ljubljano, zalezuje in komaj čaka trenutka, da bi govorila z njim o takih brezpomembnih stvareh, M jih sliši med študenti na vsakem koraku. Priskutila se mu je s svojim mehkim, jokajočim glasom, ki se mu je zdel, da prihaja nekje iz daljine in ga sploh ne prizadene. Čutil se je močnega, toda ta jokajoči glas ga je razorožil, mu jemal besede, ki jih je imel na jeziku, da bi ji jih povedal. Potem bi imel vsaj mir ... Se globlje se je zaril v knjige in poskusil študirati. Ni šlo. Ta njen, vedno se ponavljajoči pogled ... Misli niso hotele najti poti do besed, ki so bile napisane v knjigi. Zazrl se je skozi okno in štel avtomobile. Poskusil je razbrati njihove registrske številke in ugotoviti obrise oseb v njih. Toda še vedno ga je moril njen pogled. Tedaj jo je začutil ob sebi. Sedla je poleg njega in ga vprašala, o čem razmišlja. Njen glas se mu je zdel danes nekoliko bolj samozavesten, toda bil je še vedno ves solzan in jokav. »Oh, nič,« ji je malomarno odgovoril. Počasi je vzela v roko njegovo beležnico in začela pisati. Njena bela, drobna roka je drsela po beležki in pisala... Ni se mogel premagati, da ni pogledal, kaj piše. Konica njenega peresa je drsela po papirju, se ustavila in potem zopet nadaljevala. S težavo je razbral: »Je Vairne!« Poleg tega izliva čustev je opazil novo vrsto besed, ki ga niso mogle omajati. Zdele so se mu tako smešno majhne, nekoliko pretirano poudarjene s peresom. Kako malo so mu pomenile ... Nekoč bi jih bil mogoče vesel. Razveselil bi se jih kot prvega s on o a. samo izgovorjene bi mo- rale biti iz pravega srca. Toda danes, danes se mu je zdelo vse to tako majhno, nepomembno. »I love you.« Njena roka se je za hip ustavila in pričakovala, kaj ja bo dejal. Toda nič se ni zgodilo in to jo je nekoliko zmedlo, da mu je dejala: »Ali nisem neumna?« To je izrekla med smehom, da bi opravičila svojo zadrego. »Hočeš, da ti napišem po rusko?« ga je vprašala in otožno povesila pogled. »Kakor hočeš,« je malomarno odvrnil in se ponovno ozrl skozi okno. Spomnil se je tistega dne ... Z Majo sta sedela ob reki in pustila nogam, da so čutile hlad mrzle vode. Toda tedaj tega nista občutila, slišala in čutila sta svoji srci, ki sta neenakomerno drhteli v pričakovanju ter se zlivala v pritajeno melodijo reke. Kako rad bi tedaj spregovoril nekaj lepega, nekaj velikega, kar bi bilo vredno njune ljubezni. Toda počutil se je tako majhnega, nemočnega, sramežljivo otožnega ... »Ja te ljubijaju«. Videl je napačno napisane besede, toda ni hotel povedati, da je stavek napačen in podreti nje- ne iluzije. Kako majhno, maja se mu je zdelo vse to. Primeri je stavek z njeno ljubeznijo. ^ zrl se je v njen beli, nežni vr in za trenutek je občutil usmili nje. Vzel je pero in napisal z v likimi črkami: »Ljubim te, M rija!« . i Za hip je njen obraz preiex svetel smehljaj in njena roka L hotela poiskati njegovo. Toda j c 113ŠI3. • Čutila je le trganje papirja ^ niegove beležnice ter videla kos*? njegove beležnice ter postajali vse manj-čno pot v koš. Toda lista, ki so nost.aiali vse manj*’* in našli končno pot v nenadoma, prav nenadoma »e J nečesa spomnil, skoraj stekel koša in privlekel na dan koses papirja. Poskusil jih je zopet u d iti v celoto. Njegovi prsti so u j ali raztrgane koščke še PraVw> izpovedane ljubezni in kon sestavili ves list. jrT1 Marija ga je gledala s m* upanjem in njene oči so drn v pričakovanju. Bila je bleda negibna. * trga* Počasi je obrnil koščke iztrže nega papirja in na njegovi d' _ strani so se pokazale številke jinega telefona... M ^ Tokrat četrti Tudi lotos je Klub prleških študentov organiziral veliko namiznoteniško medklubsko prvenstvo, 'katerega so se udeležili predstavniki enajstih pokrajinskih klubov in med njimi tudi kočevski. Tekmovanje je bilo za nas še posebno važno, ker so bili prav kočevski tekmovalci na njem vedno prvi in so lansko leto dobili tudi pokal v trajno last. Toda letos kočevski igralci niso imeli sreče, saj so že takoj dobili za nasprotnika močno ekipo Celja, ki je veljala za favorita tekmovanja. Tako se je že v prvem kolu odločilo, kdo bo zmagovalec. Naša ekipa v postavi. Turk, Fajdiga in Mate se je dobro upirala celjskim igralcem in jim nudila močan odpor, toda proti koncu je našim tekmovalcem zmanjkalo moči in so dvoboj izgubili z rezultatom 5:3. Dve igri je dobil Turk, eno Mate. Ce bi Turk v odločilnem setu premagal prvega igralca, bi se naša ekipa plasirala naprej in bala verjetno tudi letos prva. V naši skupini so bili tudi igralci Šentjurja, katere s0,vej-čevski Igralci premagali z naj jim možnim rezultatom 5:0.^ V tekmovanju posameznik «je je od naših uveljavil ^ >;jo vedno Fajdiga, ki se je igro uvrstil med ___ ________________prvo osuiO^j0: Kljub temu, da so naši tekrn,e to ci dosegli le četrto mesto, 1 uspeh, saj so z dokaj dobro prikazali lep namizni iesniSAoSe^i lahko z malo več treninga še boljše mesto. Toda igralcem se je poznalo, d^.vuj6 vigrani in da jim prima'nj časa za treniranje. STRAŠNE SANJE — Tovariš doktor, PoT'T^’serT’ vsako noč se mi sanja, 0,.SK° morski konj in da jena 111 travo. - No, to ni nič nevarne^ ^ — Kako da ne? Pojedel vso morsko travo iz žWn Žirij (Nadalj. s str. 4) ima.aVl'*an-u vsak sodeluje. Žal pa na I*1-- pr*n,ere> ko je posameznik delavskega sveta tiho, raz-pVl'a Pa — v gostilnah.. svet°mcn sklep delavskega cii a ,k‘’ komo našo a morti zavozi, povečali za 100 % (iz 10 Dretv?* ’ komo lahko kupili sklp10trcl,na nova vozila. Od ttega bomDa Pisane amortizacije) ne doh'e °dstopili, četudi ne bomo oseh '• ^vadi tega 100 odstotnih 8m« , dohodkov. Vozni park ^1 sklenili obnoviti in povečati st,, 'ker bomo imeli iste admini-im ,.1'7le stroške, čeprav bomo ški * *e ct|krat toliko vozil (stro-si0vZa Poslovalnice v večjih jugo-ker **skih mestih bodo enaki) in s z: že*'mo vozni park tipizirati, 0, ™cr se bo vzdrževanje vozil ^'ln° Pocenilo. h ,,Zen *e navedene naloge, ki prj na Klavnih za prihodnje, pa tut ravljamo prav zdaj novi sta-v o* ,kupili smo več stanovanj kaletVr nic-ah itd' belimo, da bi m(,v , • kri nabavi vozil na razu-okanie. vseh organov (komune, hoy la '0 rcPublike) in da nas n0 ™di podprli, če bo potreb- • Zidar _ uveljavljajo v »E DOMA IN DRUGJE nred laJS^Voru s 'Tonetom Butino, SGpS<5n'kom delavskega sveta Zidar iz Kočevja, smo zve- ■ ’ ....... Dri ’ i® bil prvi delavski svet Dl^ij .J h°vem podjetju izvoljen ° kred enajstimi leti. V Dodjc ■ iu so bili neizkušeni, vijal0 Pa se je tudi hitro raz-1°0 ,SaJ je imelo leta 1952 okoli *Ukta 1 'ionov dinarjev bruto pro-ktilij0’.1955 pa že blizu 800 Deijaj h dinarjev, kar vse je pri-l°.'avi]na° ra7-°ih težav, ki so se l938, očitneje v letih 1957 in t1|:‘:''ku5r,titm težavam pa je razen bju if, n°stii organov upravlja-' xn9tneZadostnih finančnih ana-n° Dorno» kriporn°Sla tudi tak ra t- tetu ar>jkanje gradbenih del. 1959 so novi samouprav- na podlagi dobrih in &labihgani - dnu poPrii«!en,i prcteklih let krep--°“rega rezultati njihovega i °vsocj _ ^Soupravljanja so vse-..M i95„ oni. Brutoprodukt, ki je .-'Darjev kadel na 500 milijonov na in bf’, ^e,ie sPet občutno pove- S^UjarS 9nndVidvma ma^aI h. Jev, a° 200 milijonov di-sta Z^Podarnosit in varčevali v Vcev Vsestrano izboljšala. 150 ^'IkacH0 naPravilo tečaje za 1°' Znaten del sredstev enje je je kolektiv namenil tudi za družbeni standard, predvsem za stanovanja. Fluktuacija zaposlenih je iz leta v leto nižja. Med najvažnejše uspehe pa vsekakor sodi dejstvo, da so si pridobili priznanje (tudi v Ljubljani in na Reki), da so njihova dela kvalitetna in da jih opravijo v določenih rokih. Najvažnejša naloga organov delavskega samoupravljanja pri Zidarju pa je, da zasledujejo nove oblike gradenj in čimprej preidejo na montažne in polnomontažne gradnje ter se tako razvijajo vzporedno z ostalimi večjimi podjetji, ker bodo ostali le tako konkurenčni. Tak napredek pa zahteva veliko sredstev, zato gospodari delavski svet tako, da razporedi kolikor je le mogoče sredstev na sklade. Člani delavskega sveta so danes sposobnejši in bolj r azgle-dani, kot so bili še pred nekaj leti. Prav zadnja leta so pokazala, da so člani delovnega kolektiva Zidarja dobri proizvajalci in u-pravljaloi, saj so na obeh področjih dosegli zavidljive uspehe. • TEKSTILANA — SMO ZA INTEGRACIJO — Na sejah našega delavskega sveta obravnavamo vsak mesec produktivnost in prodajo. Tako smo vedno seznanjeni z našimi gospodarskimi uspehi in neuspehi, je povedal predsednik delavskega sveta Tekstilane Ivan Šolar in nadaljeval: — Naš najpomembnejši uspeh, ki smo ga dosegli lani, je bil, da smo izdelali pravilnik o kvaliteti del na vseh delovnih mestih. Ta pravilnik je bil potreben predvsem zato, ker na njegovi podlagi znižujemo proizvodne stroške, kjer sc da. Cene-suro vin, vode in drugega namreč naraščajo, cene našim proizvodom pa se niso spremenile že od leta 1955. Ce ne bi izkoriščali vseh rezerv, nam ne bi za sklade ostalo ničesar, to pa bi imelo težke posledice. Naš strojni park je zastarel, kljub temu pa smo po storilnosti med prvimi v Jugoslaviji pa tudi pri osebnih dohodkih smo v Sloveniji bolj spredaj. Vzdrževanje starih strojev nas ogromno stane, zato postopoma po zmogljivosti nabavljamo nove, ker bomo le tako lahko dosegli boljšo storilnost. Precej je tudi razprav o združitvi slovenske volnarske industrije. Podjetja so enkrat za integracijo, drugič pa proti. Manjša podjetja se zanjo navdušujemo, večja pa ne. Integracija pa bi bila zelo pametna, saj zdaj vsa pod- šola jetja proizvajamo vse, medtem ko bi si potem delo razdelila, s čimer bi se proizvodnja občutno pocenila. Hkrati pa bi združena podjetja lahko bolj smotrno porabila svoja investicijska sredstva. Glavna naša naloga je modernizirati predilnico za polčesano prejo; tako bi surovine izkoristili bolj ekonomično. Z rekonstrukcijo pa bomo odpravili tudi ozko grlo v predilnici, da bomo lahko zaposlili še okoli 40 ljudi. ® KGP — PROIZVODNI REZULTATI SE LAHKO LE BOLJŠAJO — Nam je prej družba določila, koliko in kaj moramo proizvajati, zaradi tega tud'i nismo mogli ločiti, katere panoge so za nas donosne. Zdaj pa je delavski svet sklenil, da bomo gospodarili tako, da se bodo naši proizvodni rezultati le izboljševali, se pravi, da bomo nerentabilne panoge opustili, je povedal predsednik delavskega sveta KGP Jože Mikolič. — Lani in predlanskim smo že začeli ugotavljati, katera proizvodnja se nam najbolje obnese in začeli tudi ustrezno ukrepati. Na podlagi analiz smo se odločili, kaj bomo proizvajali. Veliko dela je bilo opravljenega, predno smo dosegli vidnejše uspehe. V enem letu je imel delavski svet 20 sej, na katerih smo razpravljali in sklepali o ureditvi naše proizvodnje, izvrševanje sklepov pa smo dosledno kontrolirali. Uspehi so se že pokazali. Kmetijstvo je imelo leta 1961 za 157 milijonov dinarjev izgube, za Irmi pa smo jo planirali okoli 100 milijonov, vendar pa smo 7. dobrim gospodarjenjem dosegli, da je znašata izguba lani le "28 milijonov dinarjev. Lani smo tudi prvič dosegli, da je bila ena izmed naših kmetijskih uprav (Draga) celo aktivna. Naša letošnja naloga je, da dosežemo kljub občutno slabšim proizvodnim pogojem (podražitev reprodukcijskega materiala, pomanjkanje krme, porast cene živini, ki jo kupujemo, padec sta-leža živine v privatnem sektorju itd.) enake rezultate, kot smo jih lani ® KOČEVSKI TISK — ŠE SO PROBLEMI Govori Janez Novak, predsednik delavskega sveta CZP Kočevski tisk: — Delavsko samoupravljanje sc je pri nas komaj malo bolj trdno postavilo na noge. Hromila ga je predvsem pomanjkljiva splošna gospodarska in politična razgledanost članov kolektiva, ki pa sc predvse n v zadnjem času občutno izboljšuje. Zadnja leta smo namenili naša sredstva v glavnem za nabavo novih strojev (tudi avtomatov), ker je napredek možen le z modernizacijo podjetja. Istočasno pc imamo težave tudi s strokovnim kadrom, ki nam ga primanjkuje. Prav zaradi tega je delavski svet pred kratkim sklenil nameniti več sredstev za nakup stanovanj, ker bomo le tako lahko dobili prepotrebne strokovnjake. Naše nadaljnje najvažnejše naloge so: napraviti načrt razvoja podjetja in temu prilagoditi plan investicij ter izobraževanja kadra, izdelati statut ter ob tem skrbeti, da se standard zaposlenih izboljšuje. Dobrih dvanajst let delavskega samoupravljanja, v nekaterih delovnih organizacijah pa še toliko ne, ni veliko. Posebno pa je to kratko razdobje, če upoštevamo, da so naši proizvajalci-upravljal-ci orali na tem polju ledino, se pravi, da se niso mogli nasloniti na izkušnje od zunaj, ker drugod po svetu delavskega samoupravljanja ni. Naši proizvajalci in upravljalci so se učili upravljati na lastnih uspehih in neuspehih — obojega je bilo precej, seveda nekje več, drugje manj. Delavsko samoupravljanje pa je opravičilo svoj obstoj, saj je predvsem v zadnjih nekaj letih pripomoglo do pomembnih gospodarskih uspehov posameznih delovnih organizacij in vse naše skupnosti. Naši proizvajalci postajajo vedno boljši upravljalci. Daleč za nami je obdobje, ko so se proizvajalci potegovali le za večje plače. Danes že delijo dohodek kot razumni gospodarji, ki se zavedajo, da jim bo vsak razumno investiran ali prihranjen dinar pripomogel do večjega čistega dohodka in hkrati do boljšega standarda vsakega člana kolektiva. Z razvojem delavskega samoupravljanja je izginil tudi stari mezdni odnos proizvajalca do sredstev za proizvodnjo (strojev itd.) in do proizvodov, ko je bila delavcu mar le plača; zdaj je proizvajalec tudi uprav-Ijalec, ki odloča o podjetju, proizvodih in svoji usodi. Se pravi, da naš delovni človek ni več le sredstvo za delo, SUŽENJ delodajalca in strojev, ampak proizvajalec in upravljalec, skratka res ČLOVEK. Jože Primc SKLEPČNA SEJA (na moiju) Ribniški občinski odborniki so se v soboto in nedeljo odpravili z dvema avtobusoma na predzadnje, potujoče zasedanje, tja preko Boncarja in Notranjske v Novigrad. Seja je, kakor rečeno, trajala dva dni, udeležila pa se je je večina odbornikov. Dva polna, živahna avtobusa sta se pomikala skozi sončni dan in Kras proti Postojni, preko Portoroža v Novigrad. V Novi-gradu gradi ribniška občina dom sindikata s prispevki gospodarskih organizacij. V domu bo 60 ležišč, kuhinja in terasa, če bo le mogoče, mora biti dom dograjen do letošnje sezone. Dom bo ob morju na lepem kraju. Skočili so še v Poreč ter v Umski kanal pri Poreču. Tu goje ostrige. Eden je pojedel (z veliko muko) dve, pa mu je ena lezla gor, druga pa dol (tako vsaj pravijo!). Ribe so pa tam tako »poceni«, da jih bodo, če bodo v sezoni take cene (verjetno pa še višje!) morali metati nazaj v morje, ker jih ne bo nihče jedel. Na zasedanju obeh zborov v Umskem kanalu so sprejeli tudi dva odloka, in sicer odlok o javnem redu in miru, po katerem sme dež v ribniši občini padati vsa dan le od pol dveh do pol treh. če bo dež padal dalj časa, PO 58. LETIH OBISKAL ROJSTNI KRAJ Pred nekaj dnevi je prišel v Sodražico kot prvi turist iz Amerike v letošnji sezoni Vincenc Kovačič, ki se je v Sodražici izučil kovaške obrti pri pok. Drobniču in odšel 18 let star v dalj-njo Ameriko. V času svojega zasluženega pokoja je želel še enkrat obiskati svoj rodni kraj, kamor je prišel po 58. letih. Srce ga je vleklo in njegova odločitev je bila kar hitra. Sedel je v avion ter prispel po 8 urah in 10 minutah na londonsko letališče. Po 2-dnevnem ogledu Londona je prispel z letalom v Pariz in si tu dodobra ogledal vse znamenitosti. Iz Pariza je odšel v Genovo, nato pa z vlakom preko Dunaja v Ljubljano. Povsod je opazil velike spremembe in napredek. Tudi v rojstnem kraju se ni takoj spoznal, saj je bila Sodražica med zadnjo vojno skoro docela uničena. Le sredi trga stoji še lipa kakor prej, kjer so na trgu takrat postavljali sodraški fantje mlaj za 1. maj. Fantje so takrat stavi j ali, če bi kdo priplezal po mlaju do venca, kar se je le malokateremu posrečilo. Po dolgi odsotnosti je našel v rojstnem kraju le nekoliko znancev. Želimo, da bi mu bilo bivanje v Sodražici prijetno, da se bo še večkrat spominjal rodnega kraja. ne- bo lahko le na lastne stroške. Po drugem odloku pa je luna, kadar je polna, honorarno plačana (iz materialnih stroškov, seveda). Lepo je bilo in odborniki izleta na koncu svoje mandatne dobe ne bodo zlepa pozabili. Morda prav zaradi veselih dogodivščin. Tako nek odbornik, ki je bil tokrat prvič na morju, ni verjel, da je slano. Nejeverno je vtaknil prst v vodo in ga potem obliznil. Ugotovitev: »Vraga, pa je res slana, pa še po ribah smrdi!« Pozabili ne bodo tudi tovariša, ki je ko se je spravljal spat, zamenjal velik kup odej z omaro (in menda hotel vanjo spraviti plašč?). Ko pa so se vračali, so si ogledali še škocjanske jame. Pravijo, da je bil to velik napor, kakršnega niso pretrpeli vso mandatno dobo. Tako so se potili, ko so hodili po jami, da je voda narasla, ko pa so prišli iz jame, se ugotovili, da je voda rdeče obarvana (od popitega vina) ... POLJANSKI GASILCI (A) — Preteklo nedeljo so imeli gasilci na Velikih Poljanah občni zbor, ki se ga je udeležil tudi predstavnik obč. gasilske zveze iz Ribnice. Iz poročil je bilo razvidno, da so gasilci lani sodelovali' pri gašenju požara na Grabnu pri Gregorju in v Prapro-čah. Sodelovali so tudi pri ocenjevanju gasilskih enot, med letom pa so izvedli več vaj. Na občnem zboru so se Dogovorili o različnih vprašanjih, o nadaljnjem delu in o možnostih za poživitev gasilske dejavnosti. Sklenili so nabaviti novo motorno brizgalno. Predstavnik iz Ribnice je obljubil, da bo pri ObGZ posredoval, naj prispeva nekaj denarja za brizgalno, ostalo pa bodo morali prispevati vaščani. Staro brizgalno bi dali v od Poljan oddaljene vasi Samoče. Na koncu so še sklenili poživiti operative in pritegniti v članstvo mladino, tudi ženske. ČEBELARJI SE IZOBRAŽUJEJO Novoustanovljena čebelarska družina v Livoldu je začela aktivno z delom. V načrtu je več predavanj. Prvo bo v nedeljo 28. aprila ob 9. uri v Livoldu v »Našem domu«. Predaval bo priznani strokovnjak Vladimir Martelanc iz Ljubljane. Predvajal bo tudi film o življenju čebel. Poleg čebelarjev vabimo tudi mladino, ki ima veselje do čebel, da pride na predavanje. Tlcediukaaa fxosta POSLOVANJE TOV. UREDNIK! Kot voznik amater rečkrot potrebujem rezervne dele z vozilo. Tako sem se 17. aP,\ zglasil v Servisu poajet> »Avto« Kočevje, da kuplTn?i vozilo vzmet za zadnji seae ter senčnik za luč. , , , Ko mi je skladiščnik izdal zahtevane predmete oz. ~ zervne dele, sem hotel pora -nati račun pri blagajničarki. Blagajničarka mi je napra-vila račun (okrog 60S din), P?" leg tega pa je še zaračunat 10 odstotkov pribitka za na-bavo materiala. , , čez nekaj minut je ppnne skladiščnik in dejal, naj Pr‘°' je še pol ure dela. Torej i-izdajo dveh predmetov, za K ni potreboval niti 4 minute, J« zaračunal pol ure dela! Seveda se s tem nisem si njal, saj je že bil procent z« kritje stroškov nabave ma riala zaračunan, delal pa nihče nič, saj sem hotel ■ mislil doma omenjena ae sam montirati. ... šef delavnice je še pristavi ■ »Pregovarjali se ne bomo, nočete, damo dele nazaj skladišče.« , Razumem, da servisna a-lavnica ni pooblaščena za pr dajo posameznih rezervnih a -lov kot trgovina, vendar J nemogoče, če jih že prodaj« da si dvakratno zaračunan stroške nabave! Seveda sem omenjena det vrnil s pripombo, da se m zdi poslovanje Servisa P° jetja »Avto« zelo neumestn Milan Pajnič, Podpreska N Ivan Car: Odnosi med ljudmi O vsem, kar se dogaja in se je dogodilo, veliko pišemo, kar je brez pomišljanja potrebno. Naš tisk pomaga posredovati pri razlagi in urejanju različnih vprašanj, problemov in želja. Dejstvo je, da je takih člankov dovolj v časopisju, pri tem pa ne smemo pozabiti na naše 'knjige, ki prav tako v različnih oblikah prikazujejo vse. ki naj bi pomagalo posamezniku doseči zadostno stopnjo kulture, realen pogled nad današnjim razvojem našega družbenega sistema, kot tudi uravnati njegovo duševno zdravje. Prav duševno neuravnovešenost kot tudi pomanjkanje kulture in humanosti pa rodi slabe odnose med ljudmi, ki so problem vsakdanjega življenja. Svet spremljan z vso razsodnostjo kakšnih 16 let. Večkrat obudim spomine in se za trenutek vrnem k raznim dogodkom, ki jih je bilo precej, dobrih in slabih, slabih pa največ prav zaradi nezdravih in neobjektivnih odnosov posameznih ljudi. Zato sem mnenja, da kljub vsem še premalo pišemo o odnosih med ljudmi. Ni malo takih, ki jih morijo nepravilnosti, neobjektivnosti, škodoželjnosti, zavisti, poniževanja s strani souslužbencev, sosedov, v besedi prijateljev itd. Koliko slabe volje je že bilo zaradi tega in je še bo, vse dokler ši bo nekdo iskal časti na račun drugega in dokler bo drugemu zavidal razveseljiv uspeh, srečo, ki jo je v čem imel, ne da bi koga zaradi tega oškodoval ali kakor koli prizadejal. Življenje ne pelje vedno gladko, človek naleti na različne težave, katerim se je težko izogniti. Te prebrodijo nekateri lažje, drugi težje, kar je pač odvisno od značaja posameznika, njegove duševne zrelosti, upornosti in vztrajnosti. Za večino področij družbenega življenja so izdani številni predpisi, ni pa mogoče s kakšnimi pravnimi normami docela urejati odnosov med ljudmi. To je stvar vsakega posameznika. Zadnje čase sem prešel precej krajev in videl marsikaj, kar me je še bolj privedlo do tega, da dokončno napišem tisto, kar sem začel še pred meseci. Pridružujem se delno tistim, ki pravijo, da se bodo ti odnosi v doglednem času zboljšali sami, nisem pa v tem prevelik optimist, ker negativne lastnosti, ki se porajajo v značaju človeka, so vzrok različnih notranjih in zunanjih pojavov, ki se jih številni v posameznih momentih ne morejo sami rešiti. Niso tudi v večji ali manjši meri povezane s tem gmotne razmere, katere posamezniki tako radi povezujejo z duševnim zdravjem človeka. Vsekakor drži, da so te zelo važne, dokazano pa je, da materialno stanje le ni vse. Kljub urejenim razmeram in zadostnim pogojem za normalno življenje so nekateri ljudje nezadovoljni in neuravnovešeni. S tem hočem povedati brez lastne prizadevnosti — lastne vzgoje se ne bomo tega kmalu rešili. Sicer pa mislim, da je večina, ki se zaveda, kaj pomeni za naše okolje značajen človek in dobri odnosi med nami, čeprav k zboljšanju tega velikokrat sami ne prispevamo. To je potrdila tudi pred leti izvedena anketa v nekaterih tovarnah, srednjih in višjih šolah in posameznih naseljih na podeželju. Eno izmed štirih v anketi navedenih vprašanj je bilo tudi: »Po katerih lastnostih bi si izbral-a dekle fanta (fant dekle), bodočo ženo (bodočega moža.)« Iz omenjenega vprašanja veje na splošno duh vseh anketirancev predvsem po dobro značajnem veku, pri katerem bo na^eUoSoo-razumevanj e, spoštovanje, S *jn dinjo, ženo oz. moža, prijatelj ^ tovariša. To je končen P°v.jtev, odgovorov, za tem je zapo= p0-nato spolni odnosi, soroden klic, lepota pa je dobila predzadnje mesto. oriia Nekoliko drugače je Cirri' na to vprašanje kmečka 011 in ki je značaj potisnila v o7^-L Ja cen mesu, ki sta mu ga zar£ed0vala KGP in kmetijska mp«rga Kočevje. Povišanje cen Dovif utemeljujeta predvsem s Ceno odkupnih cen živine. je zfvini pa je porasla, ker je IQa„0?lr°m na lansko sušo malo. vij, nice in mesarije namreč Žida SP*?.11 ne dobe po taki ceni, Proda6; ^ bile Potem prisiljene je ajatl meso z izgubo. Mesariti ~a. seveda ne morejo poslova-Čas„ lzfubo, zato so v zadnjem radi P kupile le malo živine, za-Prim ,ar Je seveda v mesnicah segt ^kovalo mesa. Naša poživi a 'majo sicer še kar precej glav®' vendar jo prodajajo v nej{?em tja, kjer dosežejo ugod- podietjem°’ 86 pravi izvoz dovoi ■ • °do naše mesnice le za-svet1J1V0 založene z mesom, je vSaj blagovni promet sklenil 2vi§ dein° ugoditi zahtevam za govn! 6 cen- Nove cene mesu so: (preje meso s kostmi 480 din kg 40°din), goveje meso brez je b2°din (prej 540 din), teleč-48q riies° s kostmi 540 din (prej 75o rji ’ telečje meso brez kosti tnes n (Prej 640 din), svinjsko dip) ,s kostmi 560 din (prej 500 7oq rij u svinjsko meso brez kosti Mo® kg (prej 660din), kmeti f i?ene v Prodajalnah mesa Pja i„5..e zadruge (v Fari in Ba-kil0e. ki) so za 10 dinarjev pri kofi,Larnu nižje od novih cen v Je 6n v- Cena ovčjemu mesu pa ka kot govejemu. Te nižje cene so utemeljene z nižjimi transportnimi stroški odkupljene živine. Nadalje je svet sklenil na predlog KGP, da bodo spet odprli prodajalno mesa v prostorih kočevske tržnice, kjer bo na razpolago nekoliko slabše meso kot v ostalih mesnicah, vendar bo zato naprodaj po dosedanjih (starih) cenah. V razpravi je bilo poudarjeno še, naj bi imele mesnice na razpolago večkrat tudi drobovino in naj bi jo ne prodajale v glavnem le gostiščem in menzam. PODRAŽITEV MESA TUDI V RIBNICI Iz enakih oziroma podobnih vzrokov je na predlog mesarij sklenil podražiti meso tudi svet za gospodarstvo pri ObLO Ribnica. Tu so povečali ceno govejemu mesu od sedanjih 400 din za kg na 460 din, teletino od 460 na 520 in svinjino prav tako na 520 din za kilogram. V Ortneški dolini je živo Stroji ropotajo, delavci hitijo, saj jih je letošnja zima v delu zavrta kar za mesec dni in sedaj morajo nadoknaditi. Cestni promet pa miruje, saj je cesta skozi Ortnek zaprta. Ortnek in njegova okolica sedaj ne dajeta prav lepe slike, odkriva se zemlja, podirajo gozdiče, nastajajo nove struge in nakazuje se Pred kratkim je bil v Kočevju zaključen tečaj obveznikov sanitetne službe civilne zaščite. Tečajniki (na sliki) so sc učili nuditi prvo pomoč v slučaju raznih prirodnih katastrof (poplav, neurij, potresov itd.), epidemij, posameznih nesreč ali vojne. Tečaj je trajal 60 ur, obiskovalo pa ga je 32 tečajnikov. Izvedla sta ga občinski odbor RK in civilna zaščita Ta mesec jc bil zaključen tudi dvomesečni tečaj tehnično reševalne službe obveznikov civilne zaščite. Obiskovalo ga je 41 tečajinikov, ki so poslušali 92 ur predavanja. V teku pa sta še dva gasilska tečaja, ki ju obiskuje 90 ljudi, trajala pa bosta po 60 ur. novo cestišče. Okoli Močil nastaja novo delavsko naselje; zraslo je 6 velikih lesenih montažnih hiš. Zgradili so tudi vodovod, ki so ga zajeli v bližnjem gozdu in ki bo dal štirim domačijam vodo. Ob trasirainju ceste je bilo malo hude krvi, vendar brez večjih zapeti ja jev, ker se ljudje zavedajo, koliko bo kraj pridobil z novo cesto. Obsojamo pa vse ti site, ki se ravno pri gradnji novih cest tako egoistično upirajo, če je potrebno žrtvovati malenkostne lastne 'koristi, morda kakšno drevo ali okolico svoje hiše, Iti je v neposredni bližini ceste, odstraniti gnojišča ali stare, neuporabne hiše, ki kazijo lice vasi in so v napoto razširjenju ceste itd. Tudi v Ortneku bo potrebno še marsikaj spremeniti do otvoritve nove ceste, da bo kraj res dobil turističen izraz. Ortnek je kot nalašč s svojimi cestnimi in železniškimi zvezami in s svojo lepo okolico ustvarjen za razvoj mladinskega turizma. Primerna nadmorska višina, voda, bogati gozdovi in prostor za vse vrste športa daje vse pogoje, da se bo tu prej ko slej razvil mladinski športni, lovski in tudi rekreacijski turizem. Več razumevanja in podpore od vseh strani, pa bo sčasoma v Ortneku še središče izletišč kočevskega bazena. Trgovina se bo morala potruditi, da bo povečala svoje prostore in obogatila svoje zaloge. Tudi gostinstvo bo nujno preurediti. V. P. PREDGRAD V zadružnem domu je šola, trgovina, kino, zadružna pisarna, stanovanje in matični urad, vendar se nihče ne zmeni, da bi uredil vodovodne cevi pri stranišču in drugod. Kaj res ni nikogar, ki bi poskrbel, da bi odpravili te pomanjkljivosti? SPORED RTV LJUBLJANA **°rOČiiQ *8, 13j a Vs*k dan ob 5, 6, 7, 8, 10, 4» 15, 17, 19.30, 22, 23 ln 24. «oo?8EDELJA> 28. APRILA 8 Posiu,°° Dobro jutro! - 7.40 Pogovor kr (n alcl - 8.00 Janez Trdina: Pe-fcan _ aVel - pripoveduje Jože Zu-8kltm m,31 Pctnajst minut z inozem-8’<6 Giashadinsklml pevskimi zbori — " 9.00 p Cnl drotdž za razne zasedbe k lepe °r°člla - 9.05 Pesem, glasba l6 Oo ge 61 j e za delavski praznik -*0rblea-P°mnite’ tovarisl • • • “ D j oko Va'ti _ ’ Proletarci ln obvešče- na '3t) Matineja Pihalnega orke-U.50 ~ ".30 Nedeljska reportaž? ?°Slušalcl °dala v ritmu - 12.05 Naši k žabav čestitajo - 13.15 Obvestila T h.oo J?3 glasba - 13.30 Za našo vas *°ncert pri vas doma - 14.15 N«t rn!n alCl čestltaJ° - 15.15 Pet-n Bob ^ Z “rkestrom Billy Vaughn gkeb _ Moore - 15.30 Melodije ln . avko j,Humoreska tega tedna — 1 0 brin U‘r: Premagani pesnik -tiaj _ kblJcne viže s pozdravi za j, '*5 Hadi- 7 °5 Mandoline ln godala -K0rr>eo.j ska Igra - Jan Otčenašek: Lini 3 ln tema ~ 18.15 Illja La-^ rnedl nl tntermezzo - 18.25 Glas- «le!!'00 Ob vol18'30 Sportna nedelJa ®Mce _ t a ~ 18.05 Glasbene raz-'*•30 Radijski dnevnik - 20.00 Izberite svojo melodijo - 21.00 Naši skladatelji v spomin sodobnikov - III. oddaja — Anton Lajovic - 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd - 23.05 Zabavni orkestri v plesnem ritmu. PONEDELJEK, 29. APRILA 4.00-8.00 Dobro jutro - 8.05 Jugoslovanski zbori — 8.30 Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže - 9.25 Dva skladatelja lz »Skupine šestih« - 9.45 Četrt ure s Koroškim akademskim oktetom — 10.15 »Tičnica« iz Bravničar j evega Hlapca Jerneja - 10.35 Naš podlistek - Modigliani brez legende - 12.05 Kmetijski nasveti - Franc Martinec: Zadružni kolektivi ln njihove naloge v letošnjem letu - 12.15 Pojo in Igrajo Zadovoljni Kranjci - 12.30 Od melodije do melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Blaž Arnič: Simfonija dela - 14.05 Recital tenorista Jussija Bjtirlinga - 14.35 Naši poslušalci čestitajo — 15.15 Tisoč pisanih taktov za razvedrilo - 15.40 Literarni sprehod — R. Rive: Klop — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva - 24. oddaja - Skladatelji - partizani - II. del - 17.45 Igra orkester Stanley Black 18.10 Prvomajske glasbene čestitke -18.45 Radijska univerza - 19.00 Obvestila - 19.05 Glasbene razglednice — 20.00-21.45 Skupni program JRT -Studio Ljubljana - 20.52-21.07 Novo v znanosti - 21.45 Komorni intermezzo - 22.15 Skupni program JRT - Studio Zagreb - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Ples do polnoči. TOREK, 30. APRILA 4.00—8.00 Dobro jutro! - 8.05 Plesi ln dueti - 8.45 Glasbena medigra - 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo -Plapolajte zastave! — 10.15 Violinist Igor Ozim z Ansamblom slovenskih solistov - 10.40 Rapid speech - 3. lekcija (ponovitev) — 12.05 Kmetijski nasveti - inž, Janez Perovšek: Pridobivanje ln urejevanje zemlje za družbeno proizvodnjo - 12.15 Slovenske narodne pesmi s Komornim zborom RTV Ljubljana - 12.30 Poskočne in vedre melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Arije iz znanih Mozartovih oper - 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - O naši novi ustavi - 14.35 Glasbeno darilo za 1. maj — 15.15 Igrajo domači zabavni ansambli - 15.30 Proizvodnja v naših tovarnah (reportaža) - 17.05 Srečanja z našimi skladatelji pred praznikom — 17.50 Kvintet Jožeta Kampiča z deli domačih avtorjev - 18.10 Prvomajske glasbene čestitke - 18.25 Zabavni orkestri naših radijskih postaj - 18.45 Priprave na praznovanje 1. maja v aktivih -19.00 Obvestila - 19.05 Glasbene raz- glednice - 20.00 Godba pomladi - (Literarna oddaja) — 20.45 Prazniku naproti - 22.15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana - 23.05 Glasba za ples. SREDA, 1. MAJA 5.00-7.00 Radostno jutro! — 7.15 Prvomajski pozdravi — 7.50 Rezervirano za prenos prvomajske parade lz Beograda - 11.00 Zvoki za prvomajsko razvedrilo - 12.05 Naši operni pevci za radijske poslušalce — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pihalna godba LM p. v. Rudolfa Stariča — 14.00 Obisk v naših mestih - 14.20 Bojan Adamič: Suita za klarinet in godala — 14.35 Radijski koncert Slovenskega okteta - 15.15 Prijetne popevke - prijetno popoldne — 16.00 Po delu — kulturno razvedrilo — 17.05 Kar po domače ... - 17.30 Ivan Cankar - 1 ran Žižek: Hlapec Jernej in njegova pravica (Radijska igra) - 18.30 Dve uverturi Davorina Jenka »Slavnostna« in »Djido«, prvič v našem sporedu — 19.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe (novi posnetki) — 20.00 Glasbe-niki-amaterjn v našem studiu (posnetki Javne oddaje - 21.00 Prvomajski večer v narodnem tonu - 22.15 Skupni program HTV — studio Ljubljana —Plesni orkester RTV Ljubljana — 23.05 Ob zvokih melodij v majski večer. ta leden za vas KOČEVJE Poročili so se: Bregar Anton, mizarski pomočnik iz Kočevja, Trg svobode 5, star 24 let in Bo-hanec Marija, vlagalka v ČZP Kočevski tisk — iz Salke vasi 18, stara 16 let; Mestek Franc, elek-tromonter iz Kočevja, Črnomaljska cesta 2, star 24 let in Cuk Marija, delavka v pletiljstvu, stara 16 let. V Ljubljani so se poročili: Ob-ranovič Branko iz Kočevja, Trg svobode 1, star 21 let in Stropnik Pavla iz Kočevja, Ljubljanska cesta 13, stara 26 let; Krek Jakob iz Bohinjske Bistrice 60, star 24 let in Planinšek Irena iz Kočevja, Roška cesta 40, stara 21 let. Rodile so: Hudorovič Veronika, gospodinja iz željn 42 — dečka. V Ljubljani so rodile: Kavšček Nada iz željn 6 — dečka; Zabukovec Nada iz Livolda 15 — dečka. Umrla je Muhič Marija, gospodinja iz Mlake pri Kočevju 22, stara 75 let. KOSTEL Rodile so: Stimac Ana, blagajničarka iz Fare 14 — dečka. V Potoku 17 je rodila Primožič Terezija, delavka iz Kočevja, Reška cesta 7 — deklico. DRAGA Rodila je Okanovič Sabina, trg pomočnica iz Črnega potoka 16 — deklico. ČESTITKA Dragemu atu Jakobu Knavsu iz Drage 25 želi vse najboljše hčerka Danica z možem. ČESTITKA Ljubemu možu in očku Ivanu Kordišu za 50-letnico prisrčne čestitke z željo, da bi še veliko let živel med nami. Žena, sin Vlado in hčerka Ivanka, Čestitka Angelci Govže in Jožetu Porenti vso srečo na novi življenjski poti — kolektiv CZP Kočevski tisk. ČESTITKA Srečku Leskošku za srečen pristanek v zakonu vso srečo — kolektiv ČZP Kočevski tisk. PRODAM Ugodno prodam skoraj nov moped znamke »Colibri«. Ogled pri Samsa Ivanu na žagi v Ribnici od 13. do 20. ure. PRODAM Prodam 80-basno klavirsko harmoniko. Vprašajte na upravi Novic. STANOVANJE Iščeva sobo v Kočevju ali v bližnji okolici. Naslov na upravi »Novic«. Z A II V AL A Ob prerani izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in strica ANTONA KOŠMRLJA iz Retij v Loškem potoku se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga med njegovo kratko boleznijo obiskali in ga tolažili. Najlepša zahvala dr. Antonu Šmalcu za skrb in trud, prav tako sestri Mariji Ruparčič iz Poliklinike v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi župniku Pustotniku za tolažilne in poslovilne besede ob pokojnikovem grobu, njegovim stanovskim tovarišem za častno spremstvo, govorniku Ivanu Lavriču za poslovilne besede, pevovodji Jožetu Modicu in pevskemu zboru KUD iz Loškega potoka za žalostinkc. Topla zahvala vsem darovalcem vencev ter vsem Potočanom in ostalim, ki so se v tako lepem številu poslovili od njega na njegovem domu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla in sinova Vinko in Albin z družinama. JAVNA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo tovarišici NOVAK Tinki iz Sodražice, ki nam je rešila iz Bistrice dveletnega sinčka Andreja. Ivančevi iz Sodražice OBVESTILO Obveščamo cenjene potrošnike, da bo obratovalni čas trgovin trgovskega podjetja TRGOPROMET pred praznikom dela — 1. majem, naslednji: v ponedeljek, 29. aprila od 7. do 18. ure neprekinjeno; v torek, 30. aprila od 7, do 17. ure neprekinjeno. Navedeni delovni čas velja za 30. aprila tudi za trgovino Prehrana. Trgopromet Kočevje VOJAKI POZDRAVLJAJO Vojaki, ki služimo vojaški rok v Nišu, pošiljamo za prvi maj borbene pozdrave ženam in dekletom, znancem in prijateljem ter vsem ostalim bralcem »Novic«. Enake pozdrave pošiljamo tudi kolektivu »Kočevski tisk«. Vojaki: Kužnik Franci, Rus Jože, Bambič Franc in Gostečnik Alojz. CVABOVE MAME NI VEC V soboto 20. t. m. je bil pogreb partizanske matere Terezije Cvar iz Jelovca pri Sodražici. Veliko ljudi jo je spremilo na zadnji poti. Vsi grenko občutimo izgubo plemenite žene. Leta 1941 je Cvarova mama občutila in razumela odločilen čas in z vsemi močmi podprla narodnoosvobodilno gibanje. Okupator je vedel za njeno dejavnost. Njo in moža je poslal v internacijo. Kljub vsem strahotam je ostala zavedna Slovenka in se ob vrnitvi iz internacije še močneje oprijela dela ter postala zgled ostalim materam. Po osvoboditvi je takoj prijela za delo in bila odlikovana z redom za zasluge. Ciani kraj. org. zveze borcev so jo spremili s praporom, v slovo pa sta govorila tov. Košir Drago in Ivančič Marija. -ne ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame MARIJE MUHIC iz Mlake pri Stari cerkvi sc prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem vencev in vsem, ki so jo v času njene težke bolezni obiskali. Posebna zahvala njeni sosedi Tom.še Štefki in njenemu možu za ves trud in pomoč. Iskrena hvala vsem govornikom OBVESTILO Obveščamo uporabnike vseh vrst gospodinjskih in radijskih aparatov, da bo naša elektro-radio servisna delavnica iz Kočevja pričela s 1. majem opravljati popravila tudi izven Kočevja v naslednjih krajih: Ribnica, vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 7.—11-ure. Sodražica, vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 72.—14. ure. Vel. Lašče vsak drugi in četrti petek v mesecu °d 7.—11. ure. Dobrepolje vsak drugi in četrti petek v mesecu od 12.—14. ure. Predgrad vsak drugi torek v mesecu od 7.—9. ure. Fara vsak četrti torek v mesecu od 7.-^9. ure. Popravila bomo opravljali v naših rajonskih Skladiščih. Manjše okvare bomo popravljali takoj na mestu, aparate 2 večjimi okvarami pa v Kočevju in jih bomo sami dostavljali nazaj v naša skladišča, ki bodo sprejemala tudi naročila za delo na domu za fiksno montirane in težko prenosne aparate. V upanju, da bi svojim odjemalcem čim bolj ustregli, priporočamo servisne usluge naše delavnice. Servisna delavnica ozvočuje prireditve na prostem in v dvoranah po želji prirediteljev. Za vsako ozvočenje prosimo, če je le mogoče, da se naroči nekaj dni pred prireditvijo. ELEKTRO KOČEVJE KOČEVJE: 26. do 28. aprila ameriški barvni film »Živim za tebe«, 29. in 30. aprila francoski film »Maigret postavlja past«. RUDNIK: 27. in 28. aprila italijansko - francoski film »Lažne naivke«, 1. in 2. maja poljski film »Pridi očka«, 4. in 5. maja italijanski film »Garsonjera«, 11. in 12. maja francoski barvni film »Kosilo na travi«. RIBNICA: 27. in 28. aprila ameriški barvni film »Prijatelj Joe«, 4. in 5. maja. Italijanski film »Moralist« 11. in 12. maja zah. nemški barvni film »Graščina strahov«. SODRAŽICA: 27. in 28. aprila francoski film »Igre ljubezni«, 4. in 5. maja italijanski barvni film »David in Gollijat«, 11. in 12. maja nemški film »Grofica Marica«. VELI LAŠČE: 27. in 28. aprila ameriški barvni film »Benny Goodman«, 30. aprila in 1. maja jugoslovanski film »Pustolovec pred vrati«, 4. in 5. maja ameriški barvni film »Človek, ki je preveč vedel«, 11. in 12. maja ameriški barvni film »Čaj in simpatija«. STARA CERKEV: 27. in 28. aprila ameriški barvni film »Ponos im strast«. LOŠKI POTOK: 28. aprila ameriški barvni film »Kavboj«, 1. maja angleški film »SOS Pacifik«, 5. maja ameriški barvni film »Linija za Takson«, 12. maja ruski film »Zgodba o vojaku«. DOBREPOLJE: 27. in 28. aprila nemški barvni film »Esnapunski tiger«, 30. aprila in 1. maja nemški barvni film »Indijski nagrobni spomenik«, 4, im 5. maja francoski film »Svetnik vodi ples«, 8. maja italijansko-španski film »Preiskovalni sodnik«, 9. maja švedski film »Mein Kampf«, 11. in 12. maja francoski film »Resnica«. PONIKVE: 10. maja švedski film »Mein Kampf«. BROD NA KOLPI: 27. in 28. apnila italijanski barvni film »Evropa ponoči«, 1. in 2. maja jugoslovanski film »Kočija sanj«, 4. in 5. maja ruski barvni film »Tihi Don« I. del, 11. in 12. maja ruski in rudniški godbi za ganljive ža-iostinke. Žalujoči: Mož Vincenc, otroci Vinko, Marija, Evlalija, Ančka, vnuki in ostalo sorodstvo. barvni film »Tihi Don« II. del. PREDGRAD: 27. in 28. apr*w ameriški barvni film »Davy Cr?c ket«, 1. in 2. maja angleški &} »Hamlet«, 4. in 5. maja amenšk film »V znamenju Zoroa«, H- ' 12. maja angleški film »SOS ”a eifik«. OSILNICA: 28. aprila jugosl°' vanski film »Čudno dekle«, 5. ja argentinski film »Tango liu. zni«, 12. maja nemški film »U bavna zmešnjava«. POTUJOČI KINO DU Ceščki film »Izpod ranga« v s" boto, 27. IV. ob 19. uri v Staro* logu. V nedeljo, 28. IV. ob l,,a v Strugah in ob 19. uri v Livold • Jugoslovanski film »Svojega lesa gospodar« v soboto, 27. 1 : ob 17. uri na Oneku in ob 19- u v Koprivniku. V nedeljo, 28. 1 j ob 13.30 v Banja loki, ob 16-u v Fari in ob 19. uri v Kužlju. ■ 1. maja bo potujoči kino im poseben program: g Jugoslovanski film »Saša« bo ^ predvajali 1. maja ob 15. un Travi in ob 18. uri v Dragi-maja ob 16. uri v Črnem P0*0 in ob 19. uri v Livoldu. v. Sovjetski film »Foma GordU ^ 1. maja ob 13.30 v Banja I 16. uri v Fari in ob 19. uri v K lju. 2. maja ob 17. uri v Onek ob 19. uri v Koprivniku. Jugoslovanski film »NasiLi0 trgu« 1. maja ob 13. uri v L**; ob 16. uri v Vimolju in ob iy\ v v Mozlju. 2. maja ob 16. 01 ,0 Dolgi vasi in ob 19. uri v iogu. jr. Jugoslovanski film »Ešalon ^ M« predvajamo 4. maja ob * " g. v Črnem potoku. V nedelj < ^ maja ob 15. uri na Travi in 0 uri v Podpreski. . -pr Francoska film »Nurnbcrškri ces« v soboto, 4. maja ob 1^aja v Dolgi vasi. V nedeljo, 5. . v ob 13. uri v Lazih, ob 16. ,j<|. Vimolju in ob 19. uri v N* )!■ Isto dva filma predvajan*«^-in 12. maja v Starem logu, j^u, gah, Livoldu, Oneku, Kop1"1 Banja loki, Fari in Kužlju. u,r Vstopnice prodajajo j pred predstavo. Vsem j je brezplačno na voljo na ydSd' vsebina in ocena filma. vome predstavnike v krajni per predvajamo filme, prosimo, vtgjri1 skrbijo za urejen in P°P° zatemnjen prostor.