Poštnina plačana v gotovini Stev. 63 V Ljubljana, ponedeljek 17. marca 1941 Leto VI. Govor vodftelja Nemčije na spominski dan nemških padlih junakov: »Nemški narod je ena sama bojna enota" Berlin, 16. marca. DNB. Ob priliki svečanosti v starem arzenalu je imel vodja Nemčije govor, v katerem je med drugim rekel: Drugič slavimo v teh prostorih spomin junakov našega naroda. Še bolj kakor lansko leto vemo, kako nezadostne so naj lepše besede, da bi dostojno izrazili zahvalo naroda junakom. V dolgih letih miru so v našem spominu polagoma zbledeli vtisi strašnih vojnih dogodkov, v katerih okviru se je odigravalo toliko dokazov junaštva in preziranja smrti. Pridejo pokolenja, ki sploh nič ne vedo za vojno iz svojih izkušenj. Toda, ko nemški narod leta 1941 slavi svoje junake, dela to v taki sedanjosti in pod takimi okoliščinami, pod katerimi je od prvega do poslednjega v duši istoveten s tistimi, ki so v daljni, bližnji in najbližji preteklosti žrtvovali življenje za narod. Ko smo pred letom dni slavili svoje junake, smo bili v znamenju polnega uspeha začete vojne, ki je Nemčija ni hotela, ampak so jo nam vsilili tisti, ki pred zgodovino nosijo odgovornost za veliko vojno od leta 1914 do 1918. To so bili elementi, ki so si bili postavili za cilj, da nemški narod oropajo najosnovnejših življenjskih pravic. Mislili so, da jim bo pri drugem poiskusu upropaščenja našega naroda lažje uspelo, kakor pa prvič, ker so popolnoma napačno gledali stvari in prilike in so zaradi tega napačno cenili svojo lastno silo kakor tudi silo nemškega naroda. To pa predvsem zato, ker niso imeli niti pojma o močni volji in neomajni odločitvi novega vodstva nemškega naroda. Anglija in Francija sta hoteli vojno. Osemnajstdnevna vojna ▼ Poljski je tem upom kmalu naredila konec. Pod takimi okoliščinami je nemški narod pričakal leto 1940 poln ponosnega zaupanja. Kljub temu se naš narod ni vdajal nobenemu varljivemu upanju glede težkih bojev, ki so še pred nami. Vodja rajha je rekel, da je bilo od vsega začetka sklenjeno, da se ne sme dopustiti, da se boj na zahodu ne sme izpre-meniti v trpljenje brez konca in kraja kakor v svetovni vojni, ampak da mora priti do hitre odločitve. Ko je napočil 10. maj, se je začel boj na zahodu. Ne glede na prazne besede britanskega ministrskega predsednika, bo leto 1940 prišlo v svetovno zgodovino kot eno najbolj usodepolnih let, kot leto, najpomembnejše zaradi svojih posledic. Vodja Nemčije je rekel, da je nemška vojska sedaj z ljudstvom in materialom znatno okrepljena, krepka v svoji odločitvi, polna zaupanja in odločena dokončati tisto, kar je bilo začetega leta 1940. Nemški narod se danes počuti kot izvršilec poslednje volje svojih hrabrih prednikov. Sedaj se poleg padlih v svetovni vojni vrstijo tudi žrtve iz nadaljevalnih bojev. Kakor tudi tedaj poginuli sinovi našega naroda, so tudi sedaj raztreseni po velikem prostranstvu kopnega in morja ter enako spoštovani kot hrabri borci za veliko nemško domovino. Vedno je isti nemški človek, ki žrtvuje življenje za domovino, ki daje življenje, da bi že enkrat svojemu narodu priboril bodočnost, za katero ima pravico. Toda spomnimo se tudi italijanskih vojakov, ki morajo na obširni zemlji tudi dajati svoja življenja. Njihovi ideali in njihovi cilji boja so isti kakor naši. Ta svet ni samo za nekatere narode, ni samo za red, ki bi se hotel večno obdržati in katerega delajo po eni strani presiti bogataši, po drugi pa reveži. Nadalje je vodja Nemčije rekel: Tudi tisti, ki so doma, morajo v tej vojni prenašati večje žrtve kakor prej. Njihovo junaštvo prispeva k veličini in vzvišenosti te naj-odločnejše borbe v nemški industriji. To ne velja samo za moškega, ampak tudi za ženo. Naš narod se je danes ves spremenil v eno samo veliko borbeno edinico. Tak ni postal zaradi tega, ker je želel ali hotel vojno, ampak zato, ker mu je bila vojna vsiljena, ker je Anglija razširila vojno tudi na vsakodnevno meščansko življenje. Poleg tega, da je Anglija ponovila blokado, podobni oni iz svetovne vojne, ter začela moriti z lakoto žene in otroke, je Anglija v tej vojni začela še s podiranjem in zažiganjem nezavarovanih mest in vasi. Toda Churchill v tej letalski vojni, ki jo je za- Berlin, 16. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Korakanje nemških čet v Bolgarijo se nadaljuje z vnaprej določenim načrtom. Močna skupina nemških letal je preteklo noč kljub slabim vremenskim prilikam napadla vojaške objekte v Londonu in v južni Angliji. V londonskem pristanišču je izbruhnilo več velikih in manjših požarov. V drugih krajih južne Anglije je nemško letalstvo bombardiralo letališča in pristaniške naprave ter metalo zažigalne in rušilne bombe. V severni Afriki so nemška ogledniška letala uspešno napadla angleške motorizirane kolone in zbiranje čet blizu Agedabije. Nemško letalstvo je pravi: Sovražnikovo letalo je metalo bombe na neko pristanišče v zahodnem Peloponezu. Škode ni bilo nobene. Atene, 16. marca. g. Reuter. Poveljstvo angleškega letalskega zbora v Grčiji sporoča, da so angleški letalci po naknadnih ugotovitvah v včerajšnji bitki nad Klisuro zbili še nadaljnjih osem italijanskih letal. Pri oglednih poletih nad srednjim odsekom so opazili, da so zastala vsa premikanja v zaledju, iz česar sklepajo, da bo italijansko poveljstvo ofenzivo prekinilo. Atene, 16. marca. g. Atenska agencija: Včerajšnji srditi italijanski napadi zlasti na srednjem odseku so bili odbiti z velikimi izgubami za nasprotnika. V vojaških krogih sodijo, da je v preteklem tednu ofenziva nasprotnika stala 8000 ujetih in 4000 mrtvih, ne da bi bil pri tem osvojen le en kvadratni meter novega ozemlja. V zadnjih štirih dneh je bilo zbitih 123 italijanskih letal. krivil, ne bo uničil Nemčije, ampak bo uničil Anglijo samo. Tudi blokada ne bo zadela Nemčije, ampak njene povzročitelje. Če je prihod zime imel za posledico, da so se vojaške operacije na kopnem zmanjšale, pa so se boji v zraku in na morju tudi tedaj nadaljevali. Junaštvu naših podmorni-ških posadk in drugim našim ladjam se je pridružilo tudi junaštvo naših letalcev. Mislim, da ta dan, ko slavimo spomin junakov, ne moremo vredneje končati, kakor z obljubo, da bomo ta boj, ki so ga izzvali naši nasprotniki, izpremenili v končno nemško zmago. Preživeli smo zimo, ki smo jo izpolnili z neumornim delom. Storili smo med tem časom vse, kar se je moglo še storiti za izboljšanje naše vojne sile.. Nemška državna oboro- na Malti bombardiralo letališče in pristanišče. Neko nemško lovsko letalo je sestrelilo eno angleško letalo tipa >Wellington<. Prejšnjo noč je sovražnik zmetal nekaj bomb na ntmško ozemlje v obmejnem področju zahodne Nemčije. Sovražna letala, ki so letela v majhnem številu, niso povzročila nobene vojaške škode. Druga škoda je majhna. Sovražnik je vrgel bombo na neko ujetniško taborišče in sta bila ranjena dva francoska ujetnika. Od 12. do 13. marca je sovražnik izgubil 31 letal, od katerih jih je bilo 21 sestreljenih v letalskih bitkah, 11 jib je sestrelilo lovsko letalstvo v nočnih operacijah, 6 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 3 pa je sestrelilo pomorsko topništvo. Nemško letalstvo je v tem času izgubilo 21 letal. London, 16. marca. g. Reuter. Snočnji nemški letalski napad je veljal zlasti Londonu. Po poročilih, ki so doslej dospela, napad nikjer v deželi ni bil velik V Londonu je nastalo nekaj požarov in nekaj gmotne škode, žrtev pa ni veliko. O manjši škodi in nekaj žrtvah poročajo tudi še iz južne in jugovzhodne Anglije ter iz vzhodnega Midlanda. London, 16. marca. g. Reuter poroča: Novi tipi težkih angleških bombnikov so v pretekli noči spet napadli zahodno Nemčijo. Zlasti hud je bil napad na Dttsseldorf, ki je bil obiskan že drugo noč zaporedoma. Letalci so opazili pri svojem prihodu ognje, ki so goreli še od prejšnje noči Na diissel-dorfsko področje tvornic so zmetali nove količine težkih in srednjetežkih zažigalnih ter rušilnih bomb, ki so povzročile nove velike, rdeče, plave in oranžne eksplozije. Izredno hud napad je snoči angleško letalstvo naredilo tudi na nemško podmorniško oporišče Lorient. Podrobnosti o tem napadu bodo objavlje- Ine naknadno. Letala-obrežnega poveljstva pa so izvedla napad na južno NorveSko žena sila se je sedaj dvignila na stopnjo najmočnejšega vojaškega orožja, za katerega ve naša zgodovina. Nobena sila in nobena pomoč na svetu ne bo mogla nič izpremeniti izida tega boja. Anglija bo padla. Previdnost nudi zmage tistim, ki se borijo samo za premoč zlata in ki zaradi tega prelivajo kri. Nemčija ni od Anglije in Francije ničesar zahtevala. Zastonj so bili vsi njeni predlogi za mir, sporazum in razorožitev. Mednarodna finančna plutokracija hoče peljati to vojno do konca. Potemtakem mora biti konec te vojne in bo tudi propad te plutokracije. Zato bomo leta 1941 hladno in odločno začeli delati, da bi dokončali tisto, kar smo bili lansko leto začeli. Vseeno je, na kateri zemlji, na katerem morju in v katerem zračnem prostoru se bodo borili nemški vojaki. Oni bodo vedeli, da ta boj za vedno odloča usodo, svobodo in bodočnost našega naroda. Ko končujemo ta zmagoslavni boj, se zahvaljujemo vsem junakom v preteklosti, kakor to zaslužijo. Kajti mi rešujemo tisto, za kar so naši padli: Nemčijo, naš narod in njegov veliki rajh. vilizacije, kakor vojaki na kopnem, mornarji in letalci. Ti preprosti angleški ljudje branijo ped za pedjo bojno črto tako, da bo njihova odločnost nekdaj pomenila poglavje navdihnjen ja, ponosa in samozavesti za ljudi vseh celin. Angleški narod in njegovi zavezniki Grki potrebujejo ladij. Britanski narod bo imel priliko videti te ameriške ladje pri sebi. Britanski narod potrebuje letal. Tudi ta letala bo angleški narod videl. Britanski narod potrebuje življenjskih potrebščin iz Amerike, potrebuje tankov, topov in streliva. Tudi to bo britanski narod dobil.. S Kitajsko je podobna stvar. Kitajska je veličastno dokazala svojo voljo. Milijoni tistih najpreprostejših Kitajcev se borijo proti razkosavanju svoje domovine. Kitajska po maršalu Čangkajšku nas prosi pomoči. Združene države izjavljajo, da bo Kitajska našo pomoč dobila. Ta na-š pomoč bo tisto, kar naš ameriški narod smatra, da naj bo, namreč orožarna demokracije. Naš ameriški narod bo svojo vlogo do konca odigral. Kadar pa bo Vsemogočni pokazal na trenutek, preje ali pozneje, je nujno, da bo naša domovina odigrala svojo veliko vlogo v sijajnem obdobju obnovitve sveta. Nikdar sa ni bilo in ga ne ho naroda, ki bi se podredil gospodarjem tujih ljudi. Vehio, da vsak narod, čeprav je to majhna država, ima pravico za svoj naravni obstoj v toliko, v kolikor je že narod. Nikdar nismo v naši ameriški zgodovini imeli dolžnost izvršiti tako težke naloge. Vesti 17. marca Anglija bo verjetno popustila v svoji blokadi in bo dovolila uvoz ameriških živil v nezasedeno Francijo, toda pri razdelitvi živil bodo vse delo nadzorovali ameriški odposlanci, poroča Reuter iz VVashingtona. Obisk Churchillap ričakujejo v Ameriki. Churchill bi se s predsednikom Rooseveltom pogovoril o sodelovanju med Anglijo in USA, posebej pa glede bodočih dogodkov, ki se kažejo kot zelo kritični in usodni za Veliko Britanijo, poroča Stefani. Ameriška vlada je kupila štiri tovarne za izdelovanje strojnic in eno tovarno za izdelovanje razstreliva. Vse te tovarne bodo delale za Veliko Britanijo, poroča iz Wa-shingtona Reuter. Pri današnjem nočnem napadu na Anglijo je bilo zbitih devet nemških letal, je sporočilo po Reuterju angleško letalsko poveljstvo. Več italijanskih letal je bilo uničenih na tleh ob napadu angleških letal na Berat v Albaniji. Zažgano je bilo tudi petrolejsko skladišče, na valonskem letališču pa štiri letala, poroča z albanskega bojišča Reuter. Pri večdnevni srditi ofenzivi italijanske vojske na albanskem bojišču je sodelovalo 127.000 italijanske vojske, meni Reuter. Davčni obvezniki v Združenih državah s skrbjo gledajo na oboroževalni program USA, kajti za pokritje izdatkov bo vlada naložila davek 2 do 3 odstotke na vse dohodke, ki presegajo 25 dolarjev tedensko, poroča iz Nevvvorka DNB. Angleško letalstvo je v noči na soboto naredilo nečedno dejanje, ko je v albanskih vodah napadlo italijansko reševalno ladjo *Po«, ki je bila razsvetljena in je imela predpisane znake. Prileteli sta dve angleški torpedni letali brez šuma in vrgli torpeda ter zadeli ladjo na dveh krajih. Na ladji je bila tudi Edda Ciano, hčerka Mussolinija in žena grofa Ciana, ki služi kot bolničarka poroča posebni vojaški dopisnik agencije Stefani z albanskega bojišča. Anglija bo dala Grčiji vso možno pomoč, če bo treba, bo poslala svoje vojake iz Afrike, ' 1 ^ 1 * * ' ' prav tako »< za izkrcanje opravljeni veliki topovi in težni tanki, ki bodo omogočili Grkom se nadaljnji žilavi odpor, poroča iz Londona United Press. Vlak s petrolejskimi cisternami je v petek popoldne iztiril v bližini bolgarskega mesta Varna in je polovica vagonov popolnoma razbitih. Petrolej se je vnel, nakar se je vnela vsa razbita garnitura tovornega vlaka. Pri tem je 10 železničarjev izgubilo življenje. V Berlinu so prijeli ameriškega časnikarja Riharda Kotleta zaradi euma, da je vohunil v korist neke tuje države, poroča DNB Veliko borab&ino tovarno v Plovdivu je uničil požar. Goreti je začelo v skladišču bombaža. Zaenkrat bolgarske oblasti Se niso ugotovile, kako je do ognja prišlo. Na afriiklh bojiščih ni Nekje v Italiji, 16. marca. Stefani. Uradno poročilo št. 282 vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile pravi: Severna Afrika: Nemške letalske skupine so bombardirale zbiranje britanskih motornih vozil pri Agedabiji. Vzhodna Afrikai Sovražnik je včeraj nadaljeval z napadi na vsem bojišču pri Kerenu. Povsod smo ga odbili in je imel hude izgube. Z letali je napadel tudi Abrascio v Eritreji ter povzročil nekaj škode. Letala so napadla tudi Diredauo, kjer ni bilo škode. Na obeh odsekih pri Kerenu je bil izvršen napad m je bilo sestreljeno eno sovražnikovo letalo. Kairo. 16. marca. g. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleških letalskih letal v Afriki poroča: Angleška letala so podpirala napredovanje abesinskih m angleških kopenskih sil v Abesiniji ter Somaliji in Eritreji, kjer so razbijala skladišča, zbiranja čet in važna cestna in železniška križišča. Zlasti hud napad so izvedla na Djidjigo ter na Harar. V soboto popoldne je prišlo nad Diredauo do velike letalske bitke med angleškimi letali in italijanskimi lovci. V spopadu je bilo zbitih osem italijanskih letal. Kairo, 16. marca. g. Reuter poroča: Vrhovno poveljstvo angleških sil na Bližnjem vzhodu sporoča: V Libiji in Eritreji nič posebnega. V Abesiniji Boji v Albaniji so zopet manj srditi Nekje v Italiji, 16. marca. Stefani. Uradno poročilo št. 282 vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile pravi: Grško bojišče: Na odseku 11. armade smo med krajevnimi borbami zaplenili nekaj orožja in ujeli nekaj sovražnikovih vojakov. Letalske skupine so bombardirale eno od najvažnejših grških oporišč. Letala so bombardirala tudi sovražnikove čete. — Včeraj opoldne so sovražnikova letala bombardirala Valono ter povzročila manjšo Škodo. Eno sovražnikovo letalo je sestrelilo mornariško protiletalsko topništvo. Letala nemškega letalskega zbora so napadla letalske in pristaniške naprave v Halfarju na Malti. Sestreljeno je bilo eno sovražnikovo letalo. Atene, 16. marca. Atenska agencija: Uradno poročilo št. 140 vrhovnega poveljstva grške vojske pravi; Podnevi so bile napadalne akcije sovražnika na raznih krajih bojišča. Vsi ti napadi so bili odbiti. Poročilo ministrstva za notranjo varnost Govor predsednika Roosevelta o pomoči Amerike Angliji in ostalim demokracijam: Roosevelt obljublja demokracijam, da bo pomoč vedno večja Washington, 16. marca. Reuter. Predsednik Roosevelt je imel danes ponoči na banketu tiskovnega združenja v BeLi hiši po radiu govor, v katerem je med drugim rekel: Na vsako besedo, ki jo sedaj povem, bodo v zgodovini pazili. Spominjam vas nato, da je bila v zadnji vojni Nemčija po predstavniku Združenih držav obveščena, da so med narodi različna mišljenja. Diktatorji Evrope in Azije ne dvomijo več v našo enodušnost. Pred sedanjo vojno sem bil zelo vznemirjen zaradi vsega, kar se je tikalo bodočnosti, vznemirjen, kakor mnogo drugih ljudi. Dogodki so pokazali, da nisem bil dovolj vznemirjen. Ameriški narod sedaj piše novo stran zgodo* vine. Svet si je sedaj na jasnem, da se kot združen narod zavedamo nevarnosti, ki nam grozi. Da bi se obranili te nevarnosti, gre naša demokracija na delo. V nadaljnem svojem govoru se je Roosevelt omejil na narodni socializem in je s tem v zvezi rekel: Vse to ni nič novega in vse to ni noben poseben red. človečanstvo ne bo nikdar za stalno sprejelo tega sistema. Nato je Roosevelt opozoril na to, da evropski in ameriški narodi niso posvečali mnogo pozornosti tej vrsti modeme tiranije, ki stremi za tem, da bi odstranila vse vrste demokracij. Sedaj nam je vse to jasno. Podjarmljenje evropskih narodo•vrste rr 1i.; povedo, da niso oborožena spremstva tr faž:1 sr “ snasrsas lss plovbe pred’ sovražnikovimi P«JU dubrovniški mornarji Tudi P° Sredozem. spremstvo svojih trgovskih^ ladi]^ po (0 na-skem morju, ketere so moreki roparji pog^ go padali, svoje vojne lad{®:f^ej/gkrat p0Seči v boj morale v prejšnjih stoletjih trgovgkih ladjah Proslava 2 obletnice papeževega kronanja v Mariboru Ves Maribor se je z največjim spoštovanjem poklonil pred avtoriteto vrhovnega cerkvenega poglavarja vernikom podelil Maribor, 16. marca. Katoliški Maribor je danes slovesno proslavil drugo obletnico kronanja papeža Pija XII. Cerkvena proslava se je vršila v mariborski stolnici. Pred pričetkom cerkvenih slovesnosti so se zastopniki mariborskih cerkvenih in katoliških prosvetnih društev zbrali pred škofijskim dvorcem, odkoder so v slovesnem sprevodu spremljali prevzvišenega nadpastirja v stolnico, kjer so že bili zbrani mariborski odličniki in veliko število mariborskih vernikov, ki so cerkev docela napolnili. Med odličniki so bili mariborski župan dr. Juvan, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eilet^ predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, starešina okrajnega sodišča dr. Lavrenčič, predstojnik mestne policije Kos, bivši oblastni predsednik dr. Josip Leskovar in predstavniki raznih mariborskih državnih in samoupravnih ustanov. Po pridigi je prevzvišeni g. knezoškof dr. Ivan Jos. Tomažič ob asistenci stolnih kano- nikov daroval sv. mašo in svoj blagoslov. Po končanem cerkvenem delu proslave ie bila v semeniški dvorani učinkovita izvencer-kvena proslava, ki jo je pripravilo mariborsko katoliško dijaštvo. Odličniki s prevzvišenim gospodom škofom, dijaki in člani mariborskih katoliških društev so dvorano do kraja napolnili. Na sporedu so bile pevske točke mariborskih bogoslovcev in združenih dijaških zborov in trije govori, v katerih so bile poudarjene smernice sedanjega sv. očeta za verski, socialni in moralni preporod človeštva in njegova skrb za pomirjenje in ljubezen med sprtimi narodi. Matinejo so vsi zbrani spoštovalci sv. očeta zaključili s petjem himne »Povsod Boga1« Celotna proslava druge obletnice kronanja sv. očeta je pokazala, da zna Maribor ceniti veliko duhovno silo, ki jo predstavlja sveti oče in da se je z največjim spoštovanjem poklonil pred avtoriteto poglavarja sv. Cerkve. Ljubljana na- s svoj-nu topovi m oten na b kimi roparji, tovorjeno blago pred Ms lnirai ubil tat in Na svojem begu skon f^rajevo^ orožniškega vlomilec Josip Krznee s samokrese n ^ ^ ^ narednika Josipa pola. . tatvin. Po vseh njih dneh izvršenih več vlomov ‘niw ^ cincem _ _ zdel sumljiv siromašno zaei Šumiji* denar, kadar kou j« preslano meniva ino Nazadnje je obvestil prišel v teh dnen ° z detektivom odšla policijo m P0*®!”. „„ nagia v gostilni. Detektiv priH tola zunaj na cesti je zločinec ™Sl Tvoio s kovanci napolnjeno denarnico m ^mahnil detektiva po glavi. Ko se je detektiv hip nato zavedel, je bil zločinec ze neka metrov pred njim na begu. Krznec je tekel proti °reki Miljacki, tam pa je slučajno stol oroznik Ihovpolo. Takoj je razumel, za kaj gre, m je st za zločincem. Tedaj pa jei Krzne .po jF ' , ‘ t kre« in 7 enim strelom orožnika ubil. Kmalu nato so ga prijeli in zaprli. Ban_ drinske banovme, ,e podaril družini ubitega orožnika 10.000 dinarjev kot sTOj^dar lK>inigni(.; se zdravi žena četnik H Anstetovni vi^odlikovienab8K“ad%%%vrzvez-i z meči, Belim orlom z meči, francosko 1le,gl] ss-s ? s« sala me metrov” zmerom zadela tarčo v Zborovanje rezervnih častnikov Sprejeta resolucija poudarja pripravljenost rezerv, častnikov storiti vse, da bo njim zaupana vojska uspešno sredstvo državne obrambe Ljubljana, 16. marca. Včeraj zvečer je bil v dvorani Društva inženirjev v Ljubljani občni zbor ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih častnikov. Občnemu zboru je predsedoval g. inz. Ladislav Bevc, prisoten pa je bil tudi brigadni general g. Ferdo Janeš. Z zborovanja je bila poslana najprej vdanostna brzojavka vrhovnemu poveljniku naše vojske Nj. Vel. kralju Petru II., nato ministru vojske in mornarice armadnemu generalu g. Petru Pešiču ter komisarju Osrednje uprave Združenja rezervnih častnikov g. Puriču. Po predsednikovem nagovoru je pozdravil zbor rezervnih častnikov brigadni general g. Ferdo Janeš v imenu poveljnika mesta in dravske divizijske oblasti g. Stefanoviča. Za predsednikovem poročilu je sledilo tajniško poročilo, ki ga je podal g. Edvard Prinčič. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je število članov ljubljanskega pododbora v lanskem letu zelo naraslo. Tudi delovanje društvene uprave je bilo zelo živahno. Društvena uprava je s propagandno sekcijo ustanovila na svojem področju sedem poverjeništev, in sicer v Škofji Loki, Tržiču, na Jesenicah, v Ribnici, v Novem mestu, Kranju in Kamniku. Najbolj delavno je poverjeništvo v Tržiču. Pripravljajo pa se ustanovitve poverjeništev v Cerknici, na Bledu in v Radovljici. Ljubljanski pododbor se je po svojih zastopnikih tudi udeleževal raznih svečanosti in slav, zlasti pa se je udejstvoval v odboru za postavitev spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru I. ta priredil obenem z drugimi organizacijami prvi vojaški koncert. Končno je tajnik g. Prinčič pozval, da se naj tudi rezervni častniki včlanijo v društvo ^Oficirski dom< v Ljubljani, da se poglobi sodelovanje z aktivnimi častniki. Blagajniško poročilo je podal g. Kuharič. Po poročilu nadzorstva je bila upravi podeljena razrešnica in sprejet proračun za leto 1911, kakor tudi določena ista članarina kot doslej. Ker je po pravilih izpadla ena tretjina odbora in nadzorstva, so bile nadomestne volitve, pri katerih so bili izpadli člani ponovno izvoljeni v upravo in nadzorstvo. Ker je pričakovati normalizacije v delu Osrednje uprave in bo v kratkem sklican kongres Združenja, je bilo izvoljenih tudi nad 40 delegatov za občni zbor v Belgradu. To število odgovarja članstvu ljubljanskega pododbora. Na občnem zboru je bila sprejeta na predlog dr. Vinka Vrhunca tudi obsežna resolucija, ki v prvi vrsti poudarja pripravljenost rezervnih častnikov storiti vse, da bo vojska, zaupana njih vodstvu, uspešno sredstvo državne obrambe in ostva-ritve večnih narodnih idealov. Resolucija je bila soglasno sprejeta ob vzklikanju Nj. Vel. kralju Petru II. kot vrhovnemu poveljniku naše vojske. Nadalje se v resoluciji zavzemajo za izboljšanje položaja rezervnih častnikov, zlasti glede njih ma-terielnih prejemkov, da bodo lahko rezervni častniki, oproščeni materialnih skrbi, lažje izvrševali svoje poklicno delo v vojski. Pri ljubljanskem pododboru se ustanovi tudi administrativno zaščitni referat za obrambo koristi vpoklicanih rezervnih častnikov v važnih zadevah. — S tem je bila skupščina zaključena. »N’ nav čez izaro« Dokument slovenske kulturne volje v do z ilikim angleš vojne °pus til^svoj domT se vpi “tamedletnike^ sef ie°Izkazala v boflhna Mačkovem kamnu, ko so je vd{raJo8im avstrijskim četam ne moški, temveč tudi žene, otroci m starci. se tx samo niso hoteli v miru doma počakati praznika Tedaj jo Ljubičičeva z neko drugo ^no-čet^om zbom^ bami zavzela neko sovražnikovo po« J zaplenila strojnico. S srbsko vojsko e j J g . čeva umikala čez Albanizo in z njo ) v Ij.u ceva ummaia cez pojavila na solunski fronti. Bila je v y v prvi vrsti in je bila tudi mnogokrat ranjena, la svoje junaštvo je bila mnogokrat odlikovana- S sajenjem bombaža bodo poskusili tudi na Hrvaškem v okolici Osijeka. Zavod za proučevanje kmetijskega gospodarstva je izvršil več preizK -šenj na zemlji okrog Osijeka in prišel do prepričanja, da utegne v teh krajih uspevati tudi^ bombaž. Zato so kupili večje količine bombaževega semena v Sovjetski Rusiji in ga začeli sedaj deliti kmetom, ki so se izjavili pripravljene, da bodo gojili to kulturo in da se bodo držali navodil kontrolnega kmetijskega urada. Ce bodo ti poskusi rodili uspeh, bodo potem bombaž razširili po vsej Slavoniji. Vsa vas Porodin i* okolice Požarevea ▼ Srbiji se bo dva meseca postila zaradi tega, ker se je v vasi dogodil pred dvema tednoma strašen zločin. Sin uglednega vaškega posestnik in župana Gjorgja Boškoviča se je bil polakomml denarja trgovskega potnika Aleksandra PaSanovskega in ga zato v zasedi ubil. Ko je bil zloč n odknt, je njegov oče zaradi te sramote odstopil kot župan. Vsa Boškovičeva družina se je odslej odtegnila zabavam in stikom s sosedi. Obenem se je v vasi, kjer se že dolga desetletja ni dogodil noben večji zločin, oglasilo nekaj uglednih kmeto , i pozvali vso vas, naj se dva meseca pos > tem odvrnila od sebe božjo kazen. Vsi Lvtn temu pritrdili in vas se je začela postiti. Ko svojo zaobljubo izvršili, bodo sli v cerk v bodo tam dali obhajati. Šolski otroci pa so dobili nalogo, da morajo zbrati v tem casu čim - j vsote denarja in raznih drugih darov, katere bodo potem podarili ubogim. . .____, Že vcf lel se toiarl za svoje pravice kmet Stevan Vujan iz okolice Velike Kikinde. Pred svetovno vojno mu je oče skupaj z bratom Dragičem zapustil veliko posestvo in ju zaprisegel z obljubo, da si bosta vedno brata in da bosta skupaj gospodarila na posestvu. Toda vojna je odvedla Stevana na bojno polje, odkoder se ni več vrnil. Nazadnje so ga oblasti proglasile ra mrtvega. Toda pred tremi leti se je Stevan nenadoma vrnil domov in hotel spet dobiti svoj delež posestva. Njegov brat Dragič je bil že poprej pognal iz hiše Stevanovo ženo in nazadnje sam zagospodaril. Ko pa 6e je Stevan nenadoma pojavil, ni hotel o njem nič vedeti. Sedaj se Stevan povsod poteguje za uradna potrdila, da je živ 'n da ima pravico do svojega deleža v hiši. Obenem se je začel tožariti z bratom, ki Stevana noče priznati za živega. V kratkem bo ta redka pravda končana. Ko je bila lani z dekretom koroške deželne vlade razpuščena koroška Družba sv. Mohorja, se je pokazala nevarnost, da bodo njeni koroški člani ostali brez knjig redne izdaje, ki so dotlej prihajale na Koroško že več desetletij. Čeprav je bila zaradi deviznih predpisov že lanska pošiljka Mohorjevih knjii? v nevarnosti, se je končno vendarle posrečilo dobiti dovoljenje za uvoz Mohorjevih knjig, četudi s precejšnjo zamudo. — Ker doslej priziv na razpust koroške Mohorjeve družbe še ni bil rešen, je bilo treba najti nadomestilo za knjige, ki so bile koroškim Slovencem edino redno čtivo, ki je prihajalo iz materne države. Potreba je bila tem večja, ker zaradi deviznih zaprek dejansko skoro ni več mogoče zasebnikom naročati iz Jugoslavije slovenskih knjig. Zato se je odločila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, da izda drobno knjižico, nekakšno slovensko čitanko za koroške Slovence, ki naj bi zakrila nastalo vrzel ▼ slovenskem čtivu na Koroškem. »Koroški Slovenec« prinaša v zvezi s to knjižico, ki nosi naslov »Družinske večernice«, nekaj misli, ki jih v naslednjem posnemamo v izvlečku: »Povojna slovenska Koroška je sicer slovstveno zelo skromna; že značaj izdanih del kaže, da se nahaja naša narodna skupina po svetovni vojni v izrednem položaju, ki se niti do danes ni mogel ustaliti. Navidezno kulturno pasivna slovenska Koroška pa še davno ni kulturno mrtva, temveč sliči gredici, ki venomer sili v novo rast. Kaj naj bi pomenile letošnje »Družinske Večernice«? V prvi vrsti so dokument naše slovenske kulturne volje. Tudi danes še ima slovenska Koroška svoje misli in težnje, svoj nazor o življenju in svetu. Tudi danes izjavlja rod Zilje, Roža, Gor- jancev in Objezerjanov ter Podjune svojo pripadnost k slovenskemu kulturnemu občestvu. Veliki slovenski sinovi so glasniki tudi naše notranjosti, našega duha in srca. Številni sotrudniki »Večernic«, četudi večinoma brezimni, prisrčno zanimanje za izdajo in topla vnema zanjo so za to našo trditev najboljši dokaz. Še nekaj bi »Večernice« hotele biti. Zavestno razgrinjajo naši narodni družinici prvine življenja in zgovorno hočejo dopovedati vsemu rodu, kateri so neporušljivi temelji ob prelomu časov in nazorov. Zavesten je torej v knjižici poudarek domoljubja, rodoljubja in bogoljubja. Rojaki ga bodo razumeli in vpoštevali. Saj je vsemu narodu na Koroškem kakor otroku, ki sega po materni roki, da ga varno vodi preko čeri in prepadov. Svet pa je tudi danes bogat in lep za vsakogar, ki si zna v njem poiskati bogastva in lepote.« Koroški drobiž Na cesti * Djekš je neki voznik z vozom in konjem vred treščil v 10 metrov globok obcestni jarek, pa se k sreči ni pripetilo hujšega kakor da se je razbil voz in raztrgala konjska vprega. Voznik in konj pa sta odnesla le manjše praske. V Celovcn so za tretjo obletnico prevzema oblasti po narodnih socialistih v Avstriji slovesno proslavili dogodek. Hitlerjeva mladina je imela v gledališču svojo proslavo s pevskimi točkami in zgodovinskimi reminiscencami iz bojev v zgodovini Koroške. V Hodišah je umrla mlada mali in gospodinja Rozalija Zavorčeva. Bolehala je že delj časa na težki notranji bolezni. Poikojnica je bila svoje dni navdušena društvenica in igralka slovenskih Iger. Zapušča dva nedoletna otroka. Koledar Danes, ponedeljek, 17. marca: Jedert, d. Torek, 18. marca: Ciril Jeruz. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Šelenburgova ulica 7. V frančiškanski cerkvi bodo stanovski mision-ski govori v sledečem redu: za može v torek ob S zvečer, za žene na praznik sv. Jožefa ob 4 popoldne, za fante v soboto ob 8 zvečer, za dekleta v nedeljo ob 4 {»poldne. Koliko kuriva potrebuje mestna občina ljubljanska za svoje urade in socialne zavode ter za šole in podjetja, vidimo iz razpisa za dobavo 935 kub. metrov bukovih drv, 1600 ton premoga kosov-ca in 2200 ton premoga grahovca, kar bo vse skupaj veljalo blizu poldrugi milijon dinarjev. Pri tem pa ni upoštevana plinarna, tudi elektrarna ima svoj premog in je v razpisu računjena samo kurjava pisarn. Ker zastavlj. kuri s premogom in je v razpisu računjena samo kurjava za klavnico, pogr. zavod in za pisarne elektrarne, pač se bodo pa s tem kurivom greli varovanci vseh mestnih socialnih zavodov in vseh otroških zavetišč ter stare cukrarne, seveda pa tudi vsi otroci po mestnih ljudskih in meščanskih šolah. Licitacija bo I. aprila t. 1. Citali smo pa tudi že, da si mestna občina prizadeva za nabavo velikih količin drv za preskrbo vsega prebivalstva, ki bi jih pozimi oddajala tako kakor sedaj po nizkih cenah oddaja rjavi premog ali lignit, krompir, fižol in ješprenj, da prepreči pretirano naraščanje cen in založi prebivalstvo z najpotrebnejšo hrano in kurivom po najnižjih cenah. Upajmo, da bo tudi ta akcija mestne občine tako dobro uspela kot preskrba s krompirjem. Literarni klub v Ljubljani bo priredil drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice svoj drugi bralni večer. Na sporedu je uvodna beseda, ki jo bo govoril Jože Dular, Severin šali (zanj bo brala Mihaela Jarčeva), France Novšak, Jože Brejc, Cene Kranjc, Joža Vomberger in Jože Kastelic. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Ponedeliek. 17. marca: zaprto. Torek, 18. marca: »Protekcija.« Red Torek. Sreda, 19. marca: »Romeo in Julija.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Ponedeliek. 17. marca: zaprto. Torek, 18. marca: Zaprto. Sreda, 19. marca ob 15. uri: »Hlapec Jernej.« Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri. »Ples v maskah.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. RADIO Program Radio Ljubljana Ponedeljek, 17. marca: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12_ Citraši igrajo (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi — 13.02 g. Boris Popov, član ljubljanske opere s spremljevanjem Radijskega orkestra. — 14 Poročila. — 17.30 Radijski orkester. — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 18.30 Plošče. — 18.40 Sestav in gibanje prebivalstva Slovenije (g. dr. Svetozar Ilešič). — 19 Napovedi, poročila, objave. —>,19.40 Plošče. — 19.50 10 minut zabave. — 20 Rezer- virano za prenos. — 21.30 Nekaj za ples (plo- šče), — 22 Napovedi, poročila. Torek, 18. marca: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. '!— 12 Pisana šara (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13. Napovedi. — 13.02 Opoldanski koncert. — 14 Poročila, objave. — 14.15 šolska ura: Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor) do 15. — 17.30 Koncert Rad. ork. — 18.40 Znanost in naša obleka (g. prof. M. Adlešič). — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Nacionalna ura: Slovenski živelj v preteklosti. (Rravnate.lj Narod, muzeja g. tir. Josip Mal). — 19.40 Plošče. — 19.50 Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar). — 20 Koncert vojaške srodbe 44 pp. Triglavskega. — 21.30 Češka lahka glasba (plošče). — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Zabavni spored Radijskega orkestra. Drugi programi Ponedeljek, 17. marca: Belgrad: 22 Vokalni koncert. — Zagreb: 20 Filh. koncert. — Praga: 22.80 Češka glasba. — Sojija: 20 Simfonični koncert. — Beromiinsler: 20.45 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 20.10 Operni koncert. — Bukarešta: 19.20 Flavta. — Italijantke postaje: 20.30 Filmska glasba. — Soltens: 20.25 Klavir. — Bvedtke postaje: 19.30 Vojaška godba. Belgrajska kratkovalov. postaja: YUA, YUB (4918 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (16.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini *a Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Zborovanje rezervnih častnikov Maribor, 16. marca. V restavracijskih prostorih Narodnega doma je bil danes dopoldne občni zbor Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Maribor. Občni zbor je začel in vodil predsednik Jakob Perhavec. Navzoč je bil tudi zastopnik poveljnika mesta g. polkovnik Bo*, žovič. Nj. Vel. kralju Pelru II. je bila odposlana vdanostna brzojavka, vojnemu ministru pa pozdravni brzojav. Poročila so podali tajnik I. Korbar, blagajnik Maks 2ula, za nadzorni odbor podpredsednik g. Franjo Kramberger in predsednik konjeniškega odseka notar Jereb. Mariborski pododbor ima dva odseka, in sicer v Slov. Konjicah in Sv. Lenartu, ter šteje 603 člane. Ker po pravilih odpade vsako leto ena tretjina članov uprave in nadzorstva, so se vršile nadomestne volitve, pri katerih pa so bili izvoljeni spet isti člani. Občni zbor Gasilske župe Maribor - levi breg Maribor, 16. marca. Danes predpoldne j’e bil v prostorih restavracije Novi svet redni letni občni zbor gasilske župe za Maribor levi breg, ki so se ga poleg društvenih delegatov udeležili tudi zastopniki oblasti in nadrejenih edinic. Občni zbor je vodil župni starešina Srečko Kranjc iz Pesnice. V svojem poročilu je predsednik poudarjal, da je župa posvečala veliko pažnjo na to, da so se čete in njeni člani izvež-bali za pasivno zaščito, kar je spričo sedanjih razmer bilo nujno potrebno. V ta namen je župa priredila dva tečaja. Običajne skupne župne vaje so v lanskem poslovnem letu odpadle, ker je župa ho- Itela četam prihraniti izdatke in jim tako omogočiti izpolnitev inventarja. , Tajniško poročilo je podal g. Albin Ambrožič, iz katerega posnemamo, da je bilo na teritoriju župe 9 gasilskih domov, od teh 7 s stolpom, dva brez stolpa. Požarov je bilo, ki so povzročili 494.000 dinarjev škode, gasilci pa so preprečili škode v vrednosti 1,580.000 dinarjev. Pri požarih so se lažje poškodovali 4 gasilci, le eden je bil težje poškodovan. Pri vseh teh požarih je sodelovalo 131 gasilcev. Župa šteje 17 čet s 472 izvršujočimi člani in 33 naraščajniki. Premoženje gasilske opreme v župi je vredno 950.000 dinarjev. Dohodki z-upe so znašali 7131 din, izdatki pa 4528 din. Volitev letos m bilo, ker se vršijo le vsaka tri leta. Mariborske vesti Klubsko prvenstvo Slovenske šahovsko zveze. Danes se je odigrala prva finalna tekma mariborske skupine za klubsko prvenstvo Slovenske ša-hovske zveze, med šahovskim odsekom SK Železničarja in šahovskim klubom UJNŽB Vidmar. Igrali so na osmih deskah in je zmagal Železničar s 4.5 : 2.5 (ena partija je bila prekinjena v dobljenem položaju za Železničarja). Povračilna tekma se bo odigrala prihodnjo nedeljo v »Mariborskem dvoru<. Podrobni izid tekmovanja je naslednji (prvoimenovani so igralci Železničarja): Vidovič—Gerželj 1:0, Babič—Kukovec 0.5:0.5, m Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici ie umrl Feliks Sprčnik, 58 letni posestnik, na Teznem pa je umrl Iv. Vagner, 46 letni hišnik. Naj v miru počivala, sorodnikom naše sožalje! Negova Kakor vsepovsod po Slov. goricah je bil tudi pri nas v Negovi prirejen tečaj Higienskega zavoda v Ljubljani. Tečaja se ie udeleževalo veliko število naših mater in deklet, ki so z velikim zanimanjem sledile predavanjem v besedi in izvajanju filmov. Najlepša zahvala za trud zaščitni sestri gdč. Mastnjak in njeni pomočnici, gospei dr. šimčevi iz Ljubljane, ker smo imeli ravno v Negovi to čast, da nas je osebno obiskala. Hvala tudi okrajnemu banovinskemu zdravniku dr. P. Sokolovemu za njegovo trudapolno delo in lepo predavanje. Največ pa dolgujemo v zahvali gospej podbanovi dr. Klari Majcenovi za velikodušno pomoč v darilih. Obdarovane so bile revnejše matere in so darila z veseljem sprejele. Hvala tudi vsem drugim, ki so na kateri koli način sodelovali, da je prireditev kar najlepše uspela. Bogojina Minuli teden je imel naš Fantovski odsek duhovne vaje, ki jih je vodil preč. g. Prša Martin iz Bistrice. Duhovne vaje, ki so trajale tri dni, so bile zelo dobro obiskane. Saj je g. pridigar znal s svojo lepo, prijazno, a vendar odločno besedo, privabiti fante, da so radi hodili In poslušali božjo besedo. Drugi dan duh. vaj so fantje opravili sv. spoved, tretji dan pa prejeli sv. obhajilo. Rea je bilo ganljivo gledati, kako so fantje vedrih obrazov, polnih sreče ln zadovoljstva, pristopali k obhajilni mizi in odhajali od nje. — Ves čas duhovnih vaj je bilo v cerkvi lepo, ubrano ljudsko petje, ki ga je vodil naš znani In agilni prosvetni delavec g. Maučec Ignacij. — Vsem, ki so pripomogli, da so duhovne vaje tako lepo uspele, naj Bog Stotero poplafia. — Bog živil Prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji na Krvavcu Sijajna zmaga Akademskega športnega kluba - Prvenstvo LZSP in prvenstvo Krvavca si je priboril inž. arh. Marjan Šorli (ASK) ■ Prvakinja LZSP v slalomu Virens Olga (SMK Ljubljana) Ljubljana, 16. marca. V soboto in nedeljo so se ob idealnih snežnih in vremenskih prilikah na Krvavcu vršile tekme za prvenstvo Ljubljanske zimskošportne podvzeze in posebej za prvenstvo Krvavca v alpski kombinaciji. Kljub temu, da je istočasno priredila Gorenjska zimskošportna podzveza svoje prvenstvo na Kofcah in SK Ilirija srednješolsko prvenstvo v Planici, se ie na Krvavcu zbralo veliko število tekmovalcev ljubljanskih in izvenljubljanskih klubov. Zastopani so bili tekmovalci: SK Ljubljana, Akademski športni klub, SK Kamnik, SK Ilirija in SK Jezersko. Tekme je prevzel v izvedbo agilni in delavni smučarski klub Ljubljana. Organizacija tekem je bila brezhibna, za kar gre glavna zasluga tehničnemu vodji g. Vučniku in predsedniku sodniškega zbora g. Zupanu. V soboto popoldne je bil na sporedu prvi del tekem — smuk z vrha Krvavca. Proga je bila dolga okrog 1600 m s precejšnjo višinsko razliko. Z vrha Krvavca je proga v hudem smuku stekla mimo Malega Krvavca v protistrmino, kjer so bila prva vratca, nato v ostrem loku pod kapelico severovzhodno prečnieo, dolgo nekaj nad 200 m, nato je skozi tretja kontrolna vratca zavila skozi zadnjo strmino proti cilju na Kriško planino. Proga je bila izrazito brzinska, ves čas odprta in pregledna. Rezultati smuka: .... t. Hafner Ivan, ASK 1256.2; 2. inž. Šorli Mar- jan, ASK 2:09; 3. Mlejnik Mile, SMK Ljubljana 2:19.2. V konkurenci za prvenstvo Krvavca, kjer so nastopili tudi tekmovalci izven ljubljanske podzveze, se je gornji vrstni red menjal v toliko, a se je na drugo mesto vrinil Šinkovec Franc, SK Jezersko, ki pa je bil diskvalificiran, ker je spustil vratca. Slaloma. V nedeljo so se tekme nadaljevale v slalomu z vrha Kršiš. Proga je bila dolga okrog 350 m z 24 vratci. Tekmovalci so se plasirali v sledečem redu: 1. Mikuž Adolf, SK Ljubljana 91 sek.; 2. inž. Šorli Marjan, ASK 91.4; 3. Mlejnik Miloš, SK Ljubljana 93.2. Rezultati alpske kombinacije LZSP: 1. Inž. Šorli Marjan, ASK 198.75; 2. Hafner Ivan, ASK 206.13; 3. Mikuž Adolf, SK Ljubljana 216.75. Alpska kombinacija za prvenstvo Krvavca: 1. Inž. Šorli Marjan, ASK 198.75; 2. Šinkovec Franc, SK Jezersko 201.85 ; 3. Hafner Ivan, ASK 206.13. Slalom dam: Nastopilo je šest tekmovalk. V cilj so prišle samo štiri. 1. Virens Olga, SMK Ljubljana 77.2; 2. Pavlič Erika 118; 3. Marinko Anica, SK Ljubljana 135.4; Jošt Cilka, SK Ljubljana 140. Po izračunanih rezultatih je bila na Kirški planini razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Obe plaketi za prvenstvo LZSP in za prvenstvo Krvavca si je priboril odlični tekmovalec inž. Šorli Marjan, ASK; poleg tega pa mu je kot prvaku LZSP poklonila tvrdka I. C. Mayer blago iz balonske svile za veterni jopič. Drugo in tretje plasirana sta dobila diplome. Vse je iznenadila krasna zmaga Akademskega športnega kluba, ki je s tem ponovno potrdil, da gre iz leta v leto svojo zmagoslavno pot navzgor. Tudi ob tej priliki je vojaška oblast pokazala vse razumevanje za smuški šport in dala na razpolago vso tvojo pomoč in sicer moštvo za slučaj F d trebe, ki ga je vodil rez. kapetan II. ki. gospod ajdiga Milan. Posebej pa se zahvaljuje prireditelj komandantu planiške brigade g. Lukiču. Po končanih tekmah so vsi tekmovalci v hitrih smukah zdrseli proti Cerkljam, od koder jih je avtobus potegnil na njihove domove. Vsi tekmovalci, zlasti pa še zmagovalci, pa so na svoje zmage lahko ponosni. Kljub temu, da je bil fudi razpis moštev, prireditelj ni določil niin mest, češ, da je premalo klu-boj jih postavilo. Po izračunanih rezultatov pa je tudi v moštvih dosegel prvo mesto ASK v postavi: inž. Šorli Marjan, Hafner Ivan, Pantar Stojan. To je vsekakor sijajna zmaga, h kateri mu vsi iz srca čestitamo. Mladinski smučarski praznik v Planici Planica, 16. marca. Včeraj in danes je imela Planica spet svoj veliki dan. Danes sicer niso nastopali znameniti skakači, ki hi podirali stometrske znamke, ampak naša mladina — up in nada naše smučarske bodočnosti, s prireditvijo, ki je bila po številu točk izredno obsežna, morda celo preveč, tako da so sicer zelo pridni organizatorji le stežka obvladali veliko število tekmovalcev. Svoj smučarski praznik je imela predvsem mladina. Mladina je tekmovala v tekih, skokih in slalomu. Srednješolci so imeli svoje prvenstvo tudi v tekih, skokih, slalomu in smuku, poleg tega pa je bilo danes še slovensko smučarsko prvenstvo v štafeti 4 krat 10 km. Ti trije dogodki eo torej tvorili današnji in včerajšnji program v Planici. Vsebino temu sporedu pa je dala mladina, zlasti ljudskošolska, ki se je od vsepovsod, predvsem pa z Gorenjske, odzvala prireditelju SK Iliriji. Zastopani so bili klubi: ISSK Maribor, SK Železničar, SMK Ljubljana, SK Planina, Bratstvo in seveda tudi prireditelj SK Ilirija, ki je postavil k tekmam največje število tekmovalcev. Srednješolskega prvenstva so se udeležili dijaki iz vseh štirih ljubljanskih gimnazij in kranjske gimnazije. Pogrešali smo študente iz Celja in Maribora. Pač pa so prišli včeraj v Planico ptujski dijaki, ki 90 danes in včeraj uspešno tekmovali. Pokroviteljstvo nad mladinsko prireditvijo sta prevzela prosvetni minister dr. Miha Krek in ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Pri današnjih tekmah pa so bili navzočni: predsednik Go-zimskošportne podzveze mag. Žabkar z Stenic, predsednik mariborske podzveze Zorzut, MHfcirstvo nad študenti je vodil prof. Merčun. Glavno organizatorno delo so morali opraviti člani SK Ilirije, ki so pod vodstvom neumornega Miklavčiča, dr. Nagyja, Kramaršiča in Mahkovca uspešno izvedli današnjo obširno prireditev. Včeraj so bili na sporedu teki mladine iz srednješolcev na 4 in 7 km in teki juniorjev na 10 km Borbe posameznih naših najmlajših tekmovalcev so bile prav lepe in zanimive. Rezultati so bili: Tek na 4 km, mladina: 1. Dolžan Srečko (Dovje-Mojstrana)) )29.35, ‘2. Ažman Aleksander (Ilirija) 30.01, 3. Zima Srečko (Dovje-Mojstrana) 31, 4. Magnik Marjan (Dovje-Mojstrana) 32.14, 5. Svetina Tomaž (Ilirija) 33.15. Tek na 4 km, srednješolci: 1. Dernič Boris 27.58, 2. D e maž a Roman 33.40. Tek na 7 km, narašiaj: 1. Makovec Janez (Ilirija) 35.32, 2. Rožič Jože (Ilirija) 37.12, 3. Valentar Ciril (Bratstvo) 42.16, 4. Lihteneger Jože (Dovje-Mojstrana) 46.43. Tek na 7 km, srednješolci: 1. Kajžar Franc 33.04, 2. Ravnik Ludvik 42.47, 3. Jager Boris 45.23, 4. Hribar Jože 46.23, 5. Janežič Zvonimir 47.43, 6. Stuler Pavel 49.43, 7. Ločniškar Franc 50.03, 8. Vodopivec Lojze 51.21. Tek na 10 km, juniorji: 1. Hrovat Janez (Ilirija) 39.45, 2. Razinger Lojze (Bratstvo) 40.14, 3. Vrhunc Stanko (Smučar, klub Ljubljana) 41.13, 4. Stana Roman (Bratstvo) 41.39, 5. Klinar Anton (Ilirija) 44.13, 6. Valentar Slavko (Ilirija) 44.34, 7. Kramaršič Franc (Železničar) 49.04, 8. Dežman Jože (Ilirija) 56.51. Današnje tekme Danes so bili na sporedu skoki mladine in srednješolcev. Ti so se zbrali okoli male 25 m planiške skakalnice in tam preskušali svoje moči. Drobiža in srednješolcev je bilo na pretek. Nekateri naši najmlajši tekmovalci, ki jim ne bi prav niti prisodili, da znajo smučati, so pokazali na mali skakalnici zelo dobre in uspešne ter lepe skoke. Malo naprej od 25 m skakalnice so se zbirali tekači posameznih štafet, ki so se borili za slovensko prvenstvo v štafetnem teku na 4 krat 10 km. Vreme, dasi je zjutraj kazalo na slabo, je bilo izredno lepo in sončno ves dan. Sneg *e je proti poldnevu maio zjuiil. Skoki mladine in srednješolcev Juniorji: 1. Bukovnik Leo (Bratstvo) 133.8 točk (18.5 m, 20 m), 2. in 3. Valentar Slavko (Ilirija) 19 m, 21 m in Ručigaj Boris (Ilirija) 20 m, 20 m, 126.5 točk, 4. Razinger Lojze (Bratstvo) 123.5 točk (19.5, 19.5 m), 5. Klinar Anton (Ilirija) 121.3 točke (18.5, 20.5 m), 6. Hrovat Janez (Ilirija) 111.6, 7. Vodnjov Silvo (Ilirija) 110.1, 8. Dežman Jože 109.1 točke. Narailaj: 1. Mulej Tinček (Ilirija) 129.5 točk (20, 19.5 m), 2. Zupančič Boris (Ljubljana) 128.5 (19.5, 19 m), 3. DerniČ Boris (Dovje-Mojstrana) 125.1 (18.5, 18 m), 4. Osterman Štefan (Ljubljana) 122.1, 5. Makovec Janez (Ilirija) 121.1, 6. Lihteneger Jože (Dovje-Mojstrana) 115.6, 7. Svetina Tomaž (Ilirija) 115.1, 8. Rožič Jože (Ilirija) 112.6. Mladina A: 1. Zalokar Zoran (Ljubljana) 143 točk (21, 20.5 m), 2. Erlah Franc (Ilirija) 111.6 (16.5, 17 m), 3. Rajgelj Franc (Ilirija) 105.2 (15.5, 15 m), 4. Zidar Jože (Ilirija) 103.9, 5. Ažman Aleksander (Ilirija) 90, 6. Praprotnik Jakob (Ilirija) 89.5 točk. Mladina B: 1. Rogelj Albin (Ljubljana) 122.6 (18, 18 m), 2. Mulej Janez (Ilirija) 117.6 (18.5, 17.5 m), 3. Dovžan Srečko (Dovje-Mojstrana) 116.6 (17.5, 18 m), 4. Zima Srečko (Dovje-Mojstrana) 107.4, 5. Magnik Marjan (Dovje-Mojstrana) 88.5, 6. Prestar Žiga (Ljubljana) 74.6. Srednješolci: 1. Zalokar Zoran 143 točk, 2. Zupančič Boris 128.5, 3. Dernič Boris 125.1, 4. Rogelj Albin 122.6, 5. Hrovatin Bojan 117.8, 6. Kramar-šiČ Franc 103.1 točke. Štafetni tek 4 krat 10 km Začetek štafetnega teka je bil napovedan za deseto uro, zapoznel se je pa kar za celo uro, tako da so prvi tekači odšli iz nastopnega mesta šele po enajsti uri. Spočetka je kazalo, da ni mnogo zanimanja za ta štafetni tek in da bo le malo bor-cevza slovensko prvenstvo v tej disciplini. Potem pa se je javilo sodnikom kar šest štafet, in sicer štafeta SK Ljubljane, Bratstva, dve štafeti Ilirije, ena štafeta Planine in ena štafeta iz Maribora. Favorit tega teka je bila jeseniško Bratstvo, nastopiti pa je moralo zelo oslabljeno, ker je njegov najboljši tekmovalec Razinger še vedno doma z zlomljeno nogo, Žemve pa na start ni bilo. Prav dobro je bila sestavljena štafeta SK Ljubljane. 2e skraja je btlo slutiti, da bo med tema dvema štafetama zelo ostra borba za prvenstvo. Proga je vodila s travnika v bližini 25 m skakalnice, nato zavila po pobočju Ponc mimo velike skakalnice v dolino Tamarja, nato pa po pobočju rd Ciprnikom in mimo ilirijanskegadoma nazaj startu. Šest tekačev se je pognalo v boj za prvenstvo. Takoj skraja je dobro potegnil Kordež (Bratstvo). Tik za petami mu je bil Ljubljančan Rus. Ob prvi predaji je bilo presenečenje. Ljubljana je vodila pred Bratstvom skoro za dve minuti. Na tretjem mestu pa je bil prvi tekač Planine France Jerman, nato dve štafeti Ilirije in nazadnje še tekač Maribora, ki je precej zaostal. Pri drugi predaji je bil položaj isti, Ljubljana je še zmerom vodila pred Bratstvom za toliko, kolikor ji je prinesel prvi tekač. Na tretje mesto je prišel Ilirijan Istenič, nato Planina, Ilirija in Maribor. Hudo presenečenje pa ie čakalo Jeseničane pri tretji predaji. Sijajni tekač Ljubljane Rudolf Robnik je v odličnem Časti prinesel barvam svojega kluba še precej večjo prednost. Knificu se je poznalo, da je bil utrujen. Na tretjem in četrtem mestu je bila Ilirija, sledili sta Planina in Maribor. aZdnji tekač Bratstva Smolej se je v sijajnem slogu pognal za zadnjim tekačem Ljubljane Švigljem. Borbe ni bilo mogoče zasledovati ves čas. Oba tekača sta tekla odlično in pred ciljem je bil Švigelj za kakih 20 m še vedno pred Smole-em. Od posameznih tekačev so dosegli najboljši čas Jeseničan Smolej 36:16, Rudolf Robnik 37:21, Jože Knific 38217, Jože Švigelj 38:48 in Rus 39:30. Hrvatska liga Hajduk : HAŠK 3 :2 Split : Concordia 2-1 Železničar : Bačka 2 :2 Slavija (Varaždin) : Sašk 7 :1 Gradjanski : Slavija (Osjek) 1 :1 Ta tekma je bila šest sekund pred koncem prekinjena, in sicer zaradi neredov, ko je sodnik dosodil enajst metrovko proti Slaviji. Srbska liga Jugoslavija : Žak 2 :2 BSK : Vojvodina 3 :1 Bata : Bask 4 : 3 Jedinstvo : Slavija (Sarajevo) 2:1 Gradjanski (Skoplje) : Jugoslavija (Jabuka) 3 :0 Po danaSnjih tekmah je stanje točk v srbski ligi nastopajočih klubov naslednje: BSK 30 točk, Jugoslavija (Belgrad) 24 točk, Jedinstvo 18 točk, ŽAK 18 točk, Vojvodina 17 točk, Bata 16 točk. Jugoslavija (Jabuka) 16 točk, Gradjanski (Skoplje) 14 točk, Slavija (Sarajevo) 10 točk, BASK 6 točk. Na cilju so se štafete vzrstile takole: Ljubljana, Bratstvo, Ilirija I., Ilirija II., Maribor in Planina. Ko so sodniki pregledali zapiske in verifikacije posameznih tekmovalcev, se je izkazalo, da ima ljubljanska Zimskošportna podzveza verificiranih samo 7 tekmovalcev, in to šest članov SK Korotana in en član SK Kamnika. Obe ljubljanski štaieti sta bili torej diskvalificirani. Slovenski prvak v štafetnem teku 4 krat 10 km je SK Bratstvo 1. Bratstvo (Kordež, Pogačnik, Knific, Smolej) 2:35.28; 2. Ilirija I. (Rožič, Kopavnik, Kerstein, Petrič) 2:45.10; 3. Ilirija II. (Stopar, Istenič, Ravnik, Priver-šek) 3:00.33; 4. Maribor (Simčič, Burnik, Legvart, Fanedel) 3:13.03. Izven konkurence sta dosegli štafeti Ljubljane (Rus, Korenin, Robnik in Švigelj) 2:35.20 in Planine (Franc Jerman, Mejač, Pavčnik in Jože Jerman) 3:15.29. Popoldne so bile na sporedu tekme v slalomu. Ob času, ko smo zaključili poročilo, še nismo dobili podrobnih izidov tega tekmovanja. Priobčili jih bomo v torkovi številki. Zmagovalci v posameznih disciplinah so sprejeli lepa in praktična darila, ki jih je prireditelj z veliko ljubeznijo in skrbnostjo nabral pri dobrotnikih, ki so naklonjeni naši športni mladini. | Daril je bilo zares veliko število, ki so bila zelo I lepa. Jadran : Grafika 6 :0 Danes dopoldne sta se spoprijela v Koleziji v prijateljskem srečanju po prvenstveni tabelici enakovredna nasprotnika, vendar je pa igra sama pokazala veliko tehnično kakor tudi kombinatorno premoč Trnovčanov. Grafiki so v polju nudili še dokaj odpora, pred golom so pa popolnoma odpovedali. Obe moštvi sta imeli najboljše moči v obrambi. Tekmi je prisostvovalo okoli 100 gledalcev. SK Ljubljana: SK železničar (Maribor) 5:1 (1:0) Železničar: Španger, Krasnik, Frangeš II.» Štiftar, Križan, Turk II., Kolenc, Kovačič, Turk I., Pocajt, Latič. Ljubljana: Rožič, Ceglar, Jerman, Pupo, Šercer, Pelicon, Smole, Lah, Vovk, Pepček, Erber. Ljubljana je imela prve četrt ure igro absolutno v rokah. Železničar, ki je igral proti soncu, je bil potisnjen pred lastni gol. Že v četrti minuti je Lah na Vovkov predložek vsekal pod Španger-jem 1:0 za Ljubljano. Kljub veliki premoči, ki jo je Ljubljana obdržala in še celo stopnjevala po tem golu, pa novih razočaranj ni bilo. Deloma zaradi dobre in žilave obrambe gostov, še bolj pa po zaslugi nerodnih ljubljanskih strelcev. Polagoma pa so se gostje močno popravili ter so nekajkrat z naglimi prodori Rožiča občutno ogrozili. Videlo se je, da se jim je posrečilo povezati vrste. Do kraja polčasa in še precejšen del drugega je igral napad Ljubljane močno raztrgano. Razen Laha ni bilo človeka, ki bi se bil resno zavzel in postavil celega moža. Zdi se, kakor bi se bil napad Ljubljane vnovič zbral in se spet odločil k povezanemu delu, potem ko je minilo prvih petnajst minut drugega polčasa. Od tedaj naprej pa je Ljubljana prav gotovo, pa ne zaradi tega, ker bi se bili gostje upehali, kajti vzdržali so tempo čisto do kraja, zaigrala energično in uspešno kakor vselej ob velikih borbah. In rezultat take igre se je izrazil tudi številčno. V 20. minuti je Pepček zvišal na 2:0, v 25. minuti Smole na 3:0, v 28. minuti pa Pepček na 4:0. Po krivdi leve strani ljubljanskega moštva je v 37. minuti Latič znižal na 4:1. Toda že v 39. minuti je Vovk nato zvišal na 5:1. V 43. minuti je Erber zabil popolnoma pravilen gol, tedaj 6:1* vendar pa ga sodnik ni priznal, ker ni videl, da se je žoga odbila znotraj že z mreže, ne pa s pre-ke nad črto. Srednje, ki so ga gledalci sprejeli z zadovoljstvom, je sodil dobro g. Pušenjak. Tek čez drn in strn SSK Maraton Maribor, 16. marca. Agilni SSK Maraton je priredil danes dopoldne v Stražunskem gozdu tek čez drn in strn. Prireditev je bila izvedena v štirih kategorijah, in sicer: za juniorje A 1500 m, juniorje B 1700 m, j unior j e C 3200 m im seniorje 5000 m. Na Startu se je zbralo 15 tekmovalcev. Dan je bil za prireditev idealen. Posamezni rezultati so naslednji: Juniorji kategorije A: 1. Eiletz 6.50, 2. I. Vart-nik 7.40, 3. Šalman 7.48, 4. Imreih 7.50. Juniorji B: 1. Tarkuš 6.44, 2. Serp 7.04, 3. Kebrič Ivan 7.27. Juniorji C: Klančnik Ivan 12.09. Seniorji: 1. Stojnšek 18.55, 2. Kurbus 20.38, 3. Lah 20.55. Istočasno in na istem mestu pa je priredilo mariborsko okrožje FO svojo lahkoatletsko prireditev s tekom čez drn in strn. Startali so isto-tako v štirih kategorijah z isto dolžino proge. — Rezultati so bili naslednji: Juniorji A: 1. Senekovič, FO Pobrežje, 6.47, 2. Ceh, FO Pobrežje, 7.29. Juniorji B: 1. Zorko, FO Pobrežje, 7.05, 2. Lg§-nik, FO Pobrežje, 7.06, 3. Kebrič Ivan, FO Maribor III, 7.27. Juniorji C: 1. Klančnik, FO Pobrežje, 12.00, 2. Masten, FO Sv. Magdalena. 12.20. Seniorji: 1. Stojnšek, FO Maribor II, 18.55; 2. Kurbus, FO Maribor III, 20.28, 3. Lah, FO Pobrežje, 20.55. 4. Robič, FO Maribor II. Kod vrhovni sodnik je fungiral g. Franc Kebrič, asistirali so mu pa Štrucl, Črnko in Pirš. — Proga je vodila ves čas skozi gozd in je bila zelo posrečeno izbrana. Važen govor guvernerja Narodne banke Naš denarni položaj bo Narodna banka obdržala na zdravi podlagi Belgrad, 16. marca. m. V prostorih Narodne banke je bil danes redni občni zbor delničarjev Narodne banke. Občni zbor je vodil guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič. Navzoči so bili tudi prvi viceguverner dr. Ivo Belin, vsi člani upravnega in nadzornega odbora, med njimi tudi gg. Avsenek in Fazarinc. Po poročilu upravnega odbora o poslovanju Narodne banke v pretekli poslovni dobi se je razvila krajša razprava, v katero je poseglo nekaj delničarjev. Potem je povzel besedo guverner dr. Radosavljevič in med drugim dejal: »Vprašanje, kd najbolj zanima gospodarske kroge, je povečanje obtoka bankovcev. Toda ta pojem sam po sebi ne bi smel povzročiti velikih motenj v narodnem gospodarstvu in imeti hudih posledic v gospodarskem in socialnem pogledu. Dosti je držav, ki so zaradi raznih okolnosti morale povečati obtok bankovcev, katerim se je pa posrečilo preprečiti neugodne posledice, ki bi mogle nastati z izdajanjem raznih ukrepov. Od gospodarstva samega je odvisno, kako bo vplival plačilni obtok na gospodarsko življenje v državi. Gospodarstvo lahko pogreša vsa odvečna plačilna sredstva, ki mu niso potrebna za izvrševanje transakcij. S tem da daje državi na razpolago odvečna razpoložljiva sredstva, se kaže avtonomni akt gospodarstva, ki ga povsod opravlja navadno brez vsakega pritiska. Gospodarstvu se daje priložnost, da dobro naloži svojo blagajniško gotovino, tako z izvršitvijo tega dejanja prehodno vzpostavlja približno harmonijo med proizvodnjo, obsegom poslov in kroženjem denarja. Zaradi nujnih potreb naše Narodne banke, ki jih ni bilo mogoče odlagati, se je emisijski poteneijal tudi naše Narodne banke izkoriščal v najvišji meri. Narodna banka podvzema vse potrebne pobude, da se plačilni obtok zaustavi, po možnosti pa tudi zmanjša zaradi varovanja stabilnosti notranje kupne moči ljudskega denarja. Narodna banka ima v svojem pro-grmu tudi ta cilj, ki se bo lahko popolnoma dosegel samo s sodelovanjem vsega našega narodnega gospodarstva, ki zna ceniti važnost in korist denarno stabilnosti. V tem cilju je Narodna banka sporazumno s pristojnimi državnimi činite-lji že pripravila celo vrsto ukrepov, ki bodo orno-jfočili državi, da bo za pokritje izredno važnih potreb preskrbela sredstva na svobodnem denarnem trgu in v nadaljnjem poteku omogočila učinkovito razbremenitev Narodne banke. Priprave so pred koncem in bo vprašanje izdaje »bonov državne obrambe< v kratkem J&bu praktično rešeno. V ta namen se projektira tudi Gospodarska organizaci- ja pri Narodni banki, ki bo na račun države opravljala to važno nalogo. Naš denarni položaj bo Narodna banka obdržala na zdravi podlagi in bo skušala denar v nadaljnjem poteku primerno okrepiti in ohraniti. Boni državne obrambe (»boni narodne obrambe«) bodo kratkoročni, se bodo obrestovali in bodo tudi zelo likvidni. Vsem, ki imajo gotovino, bomo omogočili, da bodo lahko do njih prišli in da jih bodo lahko v primeru potrebe spremenili v denar. Opravičeno je pričakovati, da bo ta nov sistem likvidnega placementa potegnil iz obtoka precejšnje dele velike blagajniške gotovine, ki jo ima poslovni svet na razpolago, s čemer bomo podkrepili tudi notranjo vrednost denarja kakor tudi racionalnejšo zadovoljitev neodložljivih potreb državne obrambe. Je pa še ena okolnost, ki je zelo važna za presojo monetarnih perspektiv v državi pri plačilnem obtoku. Zelo važno je, da je razvoj zunanje trgovine pod kontrolo države. Na ta način se dobi popoln vpliv na ponudbo dinarja na tujem tržišču, da se doseže popolna kontrola nad razvojem plačilne bilance. Povečanju cen na notranjem trgu je odvzeta polna možnost, da bi vplivala na mednarodni tečaj dinarja, ker nam izkušnja kaže, da bi se pri polni svobodi o razvoju zunanje trgovine pri dviganju nivoja cen morala obdržati v znižanju mednarodna vrednost nacionalnega denarja. Dejstvo, da je vrednost našega denarja v mednarodnem prometu zaradi trgovinsko-političnih in valutno tehničnih ukrepov ostala stabilna, predstavlja zadosten razlog, da se njihovo izvajanje nadaljuje. Pogled na države, ki so v podobnem položaju, nam kaže ves obseg žrtev, ki se od teh držav zahtevajo in ki jih narodi zavestno prenašajo, da premagajo svoje finančne in gospodarske težave, ki jih današnje izredne razmere vsiljujejo. Tudi kontrola cen, tudi posojanje državi in rigorozno varčevanje r vsem javnem in zasebnem življenju kakor tudi povečanje in izvajanje novih davfciili dajatev mora služiti uravnoteženju razmer, da no bi neugodni pojavi izzvali nezaželjenih motenj v socialnih odnošajih. Zmerom moramo vpoštevati. da je najtežji položaj tisti, v katerem brutalni skok cen izsiljuje znižanje potronšje v širokih slojih naroda. Zato se moramo truditi, da se bomo izogibali ostrim in naglim motnjam, da bi se Gospodarsko življenje moglo nadaljevati brez velikih motenj. Zavedajmo se tega, da so te žrtve, ki jih zahtevamo od ljudstva, neobhoden pogoj za konsolidiranje naših notranjih cen, kar je eden najvažnejših pogojev za ohranitev zunanje vrednosti dinarja.« Za Jsgotlovansko tiskarno r Ljubljani: Joie Kramarič ~ Izdajatelj: in*. Joie Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih j« jutranjik ~ Mesečna naročnina je 14 din, ca inozemstvo 25 din ~ 8amo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. EifUujtri ala* l/ttt ** Uprava: Kopitarjeva ulica S, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podrniniee: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.