Leto II. roštnlras plačana o gotonlni. Ljubljana, ponedeljek 6. septembra 1920. Posamezna Številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Stev. 202. nuBHBnBSKn Cene po poiti: zb celo leto . H 8^— zn pol leta . H M*— za četrt leta. H ZI’— za 1 mesec. . H 7*— Za Ljubljano mesečno 7 H Zb Inozemstva tneuečn« H12 — Upedništvo in uprava: Kopitarjeva ulica St. 6 Uredn. telefon štev. SO Posamezna Številka 60 vin. Proti davčnemu nasilju demokratskega finančnega ministra. Jugoslovanski klub preprečil nakane na naše ljudstvo — Protest Jugoslovanskega kluba. r . Belgrad, 5. septembra. Zloglasni pro-(iacun> ki ga je demokratski finančni mi-Stojanovič brez parlamenta hotel °tapiti ter ž njim gospodarsko uničiti edvsem slovensko ljudstvo, je naletel Poslanci Jugoslovanskega kluba na 'u odpor. Jugoslovanski klub je takoj stn° protestiral proti takemu »reševanju« ^vnih financ ter je s svojim energičnim Vstopom dosegel, da se proračun ne bo ^'’ajal. marveč se vrne finančnemu od-ru-h* Parlamentu, o Nato je Jugoslovanski klub izdelal jJ"'er Protest proti temu proračunu, ki ga Jutri izročil po deputaciji ministrskemu ' bedniku dr. Vesniču. Nastop Jugoslo-®nskega kluba je vzdramil tudi druge Jj^lamentarne stranke, tako da je upanje, 8t Se bo nameravani napad na naše ljud-Vo od strani kapitalističnega finančnega "pUtra popolnoma izjalovil. V tem oziru Sj6 Jugoslovanskemu klubu izredna za-uSa, ker brez njegovega nastopa bi bilo °dvsem slovensko ljudstvo gospodarsko Utll^eno. M , ®elgrad, 5. septembra. Jugoslovanski r u° je sklenil odločen protest proti davč-nasili11« Ža ie demokratski minister jj Ulance Stojanovič hotel izvesti s svo-Proračunom. Protest se glasi: . ^Službene Novine« št. 185 z dne 25. Šusta 1920 so prinesle ukaz, s katerim uveljavlja proračun s finančnim zako-B^^a finančno leto 1920—21. Preko te-Vne£a akta, s katerim posega go-r finančni minister tako globoko in fll*talno v naše gospodarsko stanje, ne °rem0 kot odgovorni zastopniki ljudstva re*ti, ne da bi povdarili naše stališče, ta • ^redvsem ne moremo odobravati po-. lu načina, kako si je vlada ugotovila , °raču,n. Izvor parlamentarizma in nje-0 bistvo je, ^ ljudski zastopniki odločujejo o državnih dohodkiih in izdatkih, Pravica, dovoljevati proračun in vr-p 1 ta način kontrolo nad vlado. Ta . a'lca se je z omenjenim aktom kršila, j r.je vlada izdala naredbo kljub dejstvu, s, >e obstojalo privremeno Narodno pred-vuištvQ in njegov financijski odbor. s , Razumeli bi, ako vlada v nujni sili ob r aanjih zunanje- in notranje političnih na5erah uporabi za nekaj dni ta izredni rem” £°sP°darstva v državi, toda ne mo-j:.o odobravati, da se celi proračun uve-^ in se tako finančni odbor in parla-seL . Potisneta popolnoma na stran. Po-i;n e,vše moralo povdarjati, da je gospod minister v citirani ukaz unesel do-ki jih ni v finančnem zakonu, Pta ^ pomisleki pa niso le državno-Sp jQeža, političnega, temveč še bolj go-jejn arskega značaja in se tičejo materi-e. 'trani proračuna, ^i moramo naglašati, da so gosPodarski odnošaji ljudstva, katerega ^ *astopamo, skrajni nepovoljni. ?1ok T>r°izvon je °brabljen ves gospodarski inventar J^Ogoi1 aYa °b sedanjih odnošajih nemosti aj ^i torej točno naziranje, da naši 'sled vojske niso trpeli. Slabo gospodarsko stanje se zrcali predvsem iz tega, da niti eden kmetski in delavski zavod nima v izkazu tega leta več vlog kot posojil. Posojila in dvigi vlog naglo rastejo. O tem se zamorejo davčne in finančne oblasti vsak trenutek prepričati. Iz vsega navedenega sledi, da je bilo ljudstvu že sedaj težko pačevati obsežne dosedanje davščine, da pa je poponoma iz-kjučeno, da bi fiskus svoj davčni vijak nastavil v tako grozni meri, kakor ga v svojem proračunu gospod finančni minister predlaga. Ako se nam od strani gospoda finančnega ministra reče, da država mora živeti, mu temu pritrdimo in smo kot državljani, ki so po tej državi hrepeneli in za njo delali, pripravljeni doprinesti davčne žrtve do skrajne možnosti. Toda tej trditvi: država mora živeti, stavimo mi nasproti sledečo trditev: država mora skrbeti za dobrobit in gospodarski procvit državljanov in jih s svojimi fiskalnimi merami ne sme ugonobiti. Realiziran načrt gospoda finančnega ministra pa bi brezdvomno imel to posledico, Mi tega kot odgovorni zastopniki dovoliti ne moremo, ker vidimo še tudi druga pota in sredstva, da se konsolidira država in ne devastira do uničenja imovina našega ljudstva. Konkretno se naše pritožbe o mate-rijelni strani proračuna nanašajo na sledeče. Iz zgoraj navedenih činjenic je nemogoče odobriti početverjene vse direktne davke in bivše deželne doklade. Sistem direktnega obdavčenja je posebej v Sloveniji in Dalmaciji, pa tudi v ostalih pokrajinah bivše avstro-ogrske države tako razvit, da črpa fiskus ž njim iz našega ljudstva mnogo več preračunjeno na glavo prebivalstva na jednoto ploskovne mere in na množino in kakovost pridelkov na tej ploskovni enoti kakor pa v drugih pokrajinah. Posebej pa je osebna dohodnina po svojem bistvu tako elastična, da zadene vsako leto takoj več kot primerno davkoplačevalca. Ni nam treba posebej naglašati, da naše davčne oblasti osobito v Sloveniji uporabljajo s takšno vnemo in odločnostjo duh in besedilo davčnih zakonov, da gre to če6to že preko ekonomske moči posameznika in proti duhu in volji zakonodajalca. Iz navedenih razlogov je nemo-goee odobriti početvorjenje direktnih davkov, posebej še zemljarine, hišarine, do-hodarine, občne dohodnine ter visokih, sedaj početvorjenih deželnih, sedaj podržavljenih doklad. Naš ugovor se nanaša tudi na nekaj vrst novih davkov. Predvsem je nemogoče zvišanje taks, v prvi vrsti še dedarine in prenosnine za 100 odstotkov. Izvršitev tega povišanja znači stopnjema konfiskacijo privatne imo-vine, osobito pri nepremičninah. Absolutno izključeno je, da bi ob uvedbi teh povišanih pristojbin zamogel še resnični obdelovalec zemlje sploh izhajati. Že sedaj so se prebivalci začeli izseljevati spet v Ameriko, zlasti iz slovenskih in hrvatskih pokrajin. Nameravani davki bi nas upropastili in povzročili silno bedo, kulturno in gospodarsko nazadovanje in naše ljudstvo bi se še bolj izseljevalo. Obdavčenje kulturnih in prosvetnih prireditev je tudi neprimerno. Glede indirektnih davkov, posebej še trošarine (užitnine) in monopolov ter carine imamo v glavnem pripomniti sle- deče. Davki sami ne odgovarjajo, kakor so predloženi, po svoji večini gospodarskim razmeram naših pokrajin. Posebno kričeča krivica je v tem oziru, davek na vino,, ki je upeljan samo za Slovenijo in davek na sadjevec ter prevelika omejitev proste žganjekuhe. Predloženo obdavčenje luči (elektrika, sveče, karbid, petrolej) presega mere mogočnosti in ubija obstoječe naprave in razvoj novih. Ravno tako je previsoko odmerjen davek na sladkor, kavo, olje, riž in kvas. Monopolna in carinska uprava svoji nalogi v naših pokrajinah ni kos, niti po svojem sistemu, in je popolnoma neza- dostna po svojem obstoječem aparatu. Ako se ne razširi brez temeljite preosnove na podlagi naših obstoječih zakonov, bo posledica le splošen nered, iz tega ogromna škoda za državo ter nevolja pri ljudstvu. Sklepno izjavljamo, da nam naša iskrena domovinska ljubezen nareka pozitivno sodelovati pri zgradbi naše države. Zato smo pripravljeni dati državi, kar potrebuje za obstanek in razvoj ter nositi tozadevno odgovornost, ako se v proračunu uveljavijo v glavnem naši nazori in naše zahteve. Belgrad, dne 4. sept, 1920. Jugoslovanski klub. Volitve za konštituanto razpisane za 28. novembra. LDU Belgrad, 4. sept. Pred svojim odhodom v Pariz je regent Aleksander snoči podpisal ukaz o volitvah za konštituanto. Volitve so razpisane za 28. novembra. Velika ustavotvorna skupščina se snide v Belgradu dne 12. decembra in bo sklepala o ustavi države in o njenih osnovnih zakonih. LDU Belgrad, 5. sept. Ker je regent pred svojim odhodom v Pariz podpisal volilni zakon, je snoči vlada, izvršujoč re-gentsko oblast, podpisala ukaz o razpisu volitev za ustavodajno skupščino. Ukaz so bo objavil v ponedeljek. Od sedaj v 8 dneh se mora sestati državni odbor. Davek na vojne dobičke. LDU Belgrad, 4, sept. Na včerajšnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o davku na vojne dobičke. Člani odbora za Hrvatsko in Slovenijo so protestirali proti temu, da je edinole finančni minister kompetenten za vse spore, ki bi na- stali pri odmerjanju tega davka. Računa se, da bo davek na vojne dobičke znašal za Srbijo 30 milijonov dinarjev, za Bosno in Hercegovino 70, Dalmacijo 2 in pol, Hrvatsko 57 in pol, Slovenijo 70 in za Bačko, Banat in Baranjo 75 milijonov dinarjev. 1 Splošna stavka v zasedenem ozemlju. LDU Trst, 4. sept. Proglašena splošna stavka v Trstu in po Julijski Benečiji obsega razen oficielno izvzetih kategorij vse delavske stroke. Železničarji se že posvetujejo o svojem ravnanju. Doslej še niso vstopili v stavko. Ker stavkajo tudi stavci in drugi uslužbenci tiskarn, ne izhaja noben list, razen glasila stavkovnega vodstva, ali, kakor se imenuje, »direktorija stavke«, ki se tiska v tiskarni socialističnega lista »Lavoratore«. Zaradi stavke v plinarni in elektrarni je včeraj in danes bilo mesto v temi. — Iz vseh krajev Istre, Goriške in Furlanije prihajajo vesti, da se je vse delavstvo, tudi poljedelsko povsod pridružilo stavki. Tudi mornarji lokalnih parnikov, ki vozijo v Istro in Benetke, so ustavili delo. — Tekom včerajšnjega dne je prišlo v Trstu dopoldne in zvečer do manjših spopadov med stavkajočimi in fašisti, ki pritiskajo na obrtnike, gostilničarje in trgovce, da morajo imeti odprte svoje obrate. Na trgu Goldoni so pri teh spopadih posredovali karabinijerji in kraljevi stražniki (orožniki). Padlo je nekaj strelov, vsled česar je bilo več oseb ranjenih. Tekom dneva je bilo aretiranih okoli 12 oseb. Današnja številka glasila stavkovnega vodstva poroča, da so fašisti zagrozili ravnatelju lista »Lavoratore«, Pas-sigliju s smrtjo. — Italijanska republikanska stranka v Trstu je objavila proglas, v katerem protestira proti izjemnemu re- žimu, ki sedaj vlada v Julijski Benečiji, in naznanja, da se pristaši republikanske stranke priključujejo splošni politični stavki. LDU Trst, 5. sept. »Glasilo stavkovnega vodstva«, ki je edini list, ki izhaja sedaj v Trstu, prinaša oklic stavkovnega vodstva in delavske zbornice, v katerem se vnovič naglašajo cilji, ki jih želi sedanja splošna stavka, namreč v prvi vrsti odprava vojnih sodišč, odstranitev nezmožnih funkcionarjev, zopetna vzpostavitev javnih svoboščin, razpis upravnih volitev itd. Nameščenci hotelov, gostiln in kavarn so sklenili, da se z današnjim dnem kompaktno pridružijo splošni stavki. Železničarji so imeli včeraj v delavski zbornici važen shod, ki je odobril protestno stavko delavstva proti reakciji vlade in proti paševanju fašistov ter sklenil, naj bodo železničarji pripravljeni na prvi klic. Ako bi vlada nastopila proti pravicam prebivalstva, bi železničarji takoj dejanski izvedli solidarnost z drugim delavstvom. Včerajšnji dan je potekel kakor prejšnji. Delo počiva, promet lokalnih parnikov je ustavljen, med posameznimi stavkajočimi in fašisti ali med gručami istih, je večkrat prišlo do manjših spopadov brez posebnih posledic. Zvečer so na glavnih križiščih v mestu gorele acetilenske svetilke in baklje. Po mestu je razvrščen velik aparat karabinijerjev in kraljevske straže. Obljubljena dežela komunizma. Dunaj, 4, septembra, Wilhelm Ditt-mann, ki Je bil k°t delegat neodvisnih socialistov obiskal Rusijo, priobčuje v berlinski »Freiheit« svoje izkušnje in vtise v Rusiji. Kakor že drugi pred njim, ugotavlja tudi on, da temelji moč boljše-vikov deloma na enostranski, protikomunistični zadovoljitvi kmetov, katerim so dali brezplačno zemljo in jih oprostili vseh davkov, deloma na rdeči birokraciji in rdeči armadi, služeč se najskrajnejših sredstev terorja. Po uradnih podatkih je bilo od 15, junija do 15, julija 1920 po terorističnih izrednih komisijah obsojenih na smrt in usmrčenih 893 oseb, ne vštevši usmrtitev »upravnim potom« . Boljševiki so prvotno pač nameravali uveljaviti socializem. Ko se jim je pa to spričo nedostopne toposti kmetskih in delavskih mas ponesrečilo, so se vrgli na ohranitev oblasti za vsako ceno. To oblast izvršuje peščica voditeljev: Ljenin, Tro-ckij, Sinojev, Radek, Bucharin in par drugih. Vladajo pa tako: Tiskovna, koalicijska in osebna svoboda je za vse druge nego za komuniste, odpravljena. Volitve v sovjetske korporacije se vrše javno na shodih, tajne volitve so prepovedane. Volitve so večinoma indirektne in se vrše pod terorističnim pritiskom; neugodno izpadle volitve se enostavno razveljavijo. Uvedli so zopet splošno vojaško dolžnost. Za vojaške begunce je samo ena kazen: smrt. Gospodarsko življenje je militarizi-rano; kdor Štrajka, velja kot »dezerter delavne fronte« ter ga pošljejo v koncentracijske tabore na prisilno delo. Za ženske je uveljavljena delovna dolžnost od 18. do 50. leta. V obratih ima neomejeno oblast po vladi imenovana uprava; obratni sveti nimajo nobenega pomena, ker so le iz- Stran 2 »Večerni list«, dne 6. septembra 1920. §tev. 202- ^ vršilni organi komunistične stranke in nimajo v upravi ničesar govoriti. Prav to velja o strokovnih organizacijah. Vsi delavci kakega obrata morajo biti brezpogojno člani strokovne organizacije; prispevki se enostavno odtegnejo od plače. Cela komunistična stranka šteje sedaj 604.000 članov; od teh je pa samo 70.000 delavcev, vsi drugi komunisti so v uradniških in vojaških službah! Tako se cela komunistična stranka izpreminja v armado birokratov, ki so po svoji eksistenci najožje navezani na diktaturo in jo zato z vsemi silami podpirajo. V uradih, kjer bi zadostovalo po 10 —12 uradnikov, jih je po 60 — 80, ki so drug drugemu napoti in vsi skupaj lenuharijo na državne stroške. To je nova »sovjetska buržuazija.« Da je ta sovjetski aparat docela nesposoben in skoziinskozi korupten, jc obsebi umevno. O socializmu in komunizmu na Ruskem ni danes ne duha ne sluha! In ta III. internacionala si prisvaja absolutno avtoriteto v socialnem gibanju celega sveta in narekuje svoje pogoje svetovnemu delavstvu! No, to delavstvo se ne bori za to, da bi izpod kapitalisičnega dežja prišlo pod boljševiški kap, ampak hoče, da pomaga do zmage pravemu socializmu. V tem je vse delavstvo edino. Tega mnenja so po večini tudi drugi radikalni neodvisni socialdemokrate v Nemčiji, ki izjavljajo, da pod boljševiško diktaturo ne gredo. Nova zmaga koroških Slovencev. Nemci si ne upajo zborovati. Velikovec, 6. septembra. Za to nedeljo so bili napovedali Nemci dva shoda. — Enega v Velikovcu, a drugega v Bistrici v Rožu. Skod v Velikovcu so bili Nemci odpovedali že prej, ker so se bali slovenskega ljudstva. Vršil pa se je ta dan shod našega slovenskega ljudstva, ki je prihitelo v velikih množicah od vseh strani in je sijajno maniiestiralo za Jugoslavijo, Bil je cel trg poln ljudi, več tesočev je bilo tu z vozovi in zastavami ter tablicami z napisi, ki so izražali njih želeje. Antantna zastopnika, Francoz in Anglež, spočetka nista pustila govoriti, toda potom pogajanj so naši dosegli, da so smeli govoriti. Shod je otvorila v imenu ženske zveze gospa Pilgram, nato je govoril poslanec Smodej, dr. Muller in dr. Ravnik. Shod je bil silno živahen ter se je dovršil brez vsakega incidenta, razen, da jih je neki nemškutarski hlapec, ki je hotel izviti Slovenki zastavico, dobil po glavi- da si bo za bodoče zapomnil. Razpoloženje med ljudstvom je izborno. Slovenci so imeli več godb seboj. — Nekaj posebnega je bilo tudi v Bistrici v Rožu. Tam je bil shod napovedan za popoldne, a so ga Slovenci, katerih se je udeležilo shoda 2000, razbili, zakaj Nemcev in nem-čurjev je bilo samo 800 po številu. Naši ljudje so, kot poročajo, raditega zelo Židane volje. RADI ALBANIJE. LDU Pariz, 5. septembra. »Temps« objavlja noto: Jugoslovenska vlada, na čije ozemlje je vdrlo do Debra okoli 10.000 Albancev, je poslala čete, da popravijo položaj. Čete so imele nalog, začasno zavzeti demarkacijsko črto od 1. 1918., ki jo je določil general Franchet d’ Esperey. Zdi se, da italijanska vlada noče smatrati, da ta črta velja tudi sedaj in je predlagala v Londonu in Parizu, naj se pri belgrajski vladi stori kolektivni korak, s katerim se poživlja, da umakne svoje čete na srbsko-albansko mejo od 1. 1913. Francoska in angleška vlada, ki bosta vsekakor o tem vprašanju izmenjali svoje misli, še nista dali odgovora italijanski vladi. LDU Pariz, 5. septembra. Po zadnjih informacijah se zdi, da italijanska vlada Se ni stavila predloga velesilam glede kolektivnega koraka v Belgradu, da se umaknejo čete na mejo od 1, 1913. Italija tega predloga ni predložila iz bojazni, da ne kompromitira uspeha v Londonu in Parizu, kjer je, kakor se zdi, o priliki predhodne obvestitve opazila, da Francija in Anglija želita, da bi bili poprej točno obveščeni o stanju v Albaniji, posebno o tem, pod kakšnimi vidiki se bo to vprašanje na koncu koncev rešilo. Francoska in angleška vlada bi prej, preden bi karkoli storili, hoteli izvedeti mišljenje v Belgradu in Atenah o tem vprašanju. Zdi se, da se bodo izmenjavale misli med Atenami in Belgradom, da se doseže sporazumna akcija, da se glede Albanije stavi skupen predlog velesilam, ki bi v tem primeru stale pred srbsko-grškim vtisom na eni strani in italijanskim na drugi sti’ani. ARNAVTI KAZNOVANI. LDU Belgrad, 4. sept. Ker so naše čete v zasledovanju arnavtskih napadalcev dospele do demarkacijske črte v debar-skem okraju, je bilo izdano povelje, da se tam ustavijo. Prebivalstvo je naše čete živahno pozdravljalo. Arnavti so povsod uničili brzojav in telefon, razdejali poslopja in odnesli poljske pridelke. Takoj so bili napravljeni koraki, da se pomaga ubogemu prebivalstvu, ki je toliko trpelo. zagovarjali. Potem je imel predavanje o gospodarskih razmerah v Rusiji profesor Ballod, ki se je nedavno vrnil iz Rusije. Prišel je do zaključka, da Rusi doslej niso doprinesli dokaza, da sp sposobni v svoji deželi oživotvoriti socializem. Na Uralu je od 97 plavžev v obratu samo 19. Kako se rešujejo veliki goljufi. »Narodna Politika« opozarja poslance »Jugoslovanskega kluba« na to-le: Po zaslugi nejasnega besedila amnestijskega ukaza se pomiloščenje razteza tudi na prejšnjo osješko »Hrvatsko zemaljsko banko«, ki se je poslej prekrstila v »Jugoslovansko banko. Ravnatelji te banke in njihovo uradništvo je v kazenski preiskavi, ker je na goljufiv način žigosalo za mnogo milijonov nežigosanih kron. Pri hišni preiskavi so našli v banki še za 5 in pol milijona nežigosanih kron. Besedilo za amnestijo je sestavil višji državni odvetnik dr. Aleksander. Le-ta je v tesni, rodbinski zvezi z enim izmed obtoženih ravnateljev gornje banke. Na tak način naj bi odšli kazni ljudje, ki so ogoljufali državo za težke milijone. List zahteva, da se mora besedilo amnestijskega ukaza popraviti. Res, ravno takih zgledov o nekaz-njivosti velikih lopovov v naši državi bi bilo v teh dneh splošne nezadovoljnosti še treba. Potem naj se gospoda ne čudi, ako bo končno prekipelo. -j- Nov demokratski list. Demokrati v Zagrebu so kupili dnevnik »Novosti«, katerih uredništvo se je spojilo z uredništvom »Riječi <. -j- Gibanje angleških rudarjev. Britanska rudarska zveza je na svoji konferenci v Londonu dne 2. t. m. sklenila, da se začne generalni štrajk, ako vlada ne predloži novih ponudb, dne 25. septembra. Predsednik britanske industrijske zveze je izjavil, da bo v slučaju štrajka tekom 14 dni moralo ustaviti delo 1000 tovarn. BOJ POLJAKOV. LDU Varšava, 5. sept. (Poljska brzojavna agentura) Frontno poročilo z dne 4. sept,: Oddelke naše konjenice so v pokrajini Seiny Smvalki in Avgustovo napadle litvanske čete, ki so v sporazumu z bolj-ševiki .prekoračile Curzonovo črto, brez vojne napovedi. Med Wlodawo in Dubien-ko je sovražnik na nekaterih krajih napadel naše postojanke, poizkušajoč prekoračiti Bugovo črto. Vse napade smo odbili ob izgubah sovražnikovih. Vzhodno od Lvova smo zasedli križišče Krasne. Poiftlina novice. 250.000 K za Koroško je te dni zbrala »Siidmarka«. To je le eden izmed mnogih prispevkov v isti namen. Zdi se, da hočejo Nemci slovensko Koroško ku piti za vsako ceno, +Državna konferenca neodvisnih socialnih demokratov na Nemškem se vrši v Berlinu. Na dnevnem redu je vprašanje o pristopu III. internacionali in o moskovskih pogojih. Mnenja se ostro križajo, Dittmann, gospa Zietz, Hilferding, Breit-scheid, Block so govorili proti pogojem, Eichhorn, Stdcker in drugi so te pogoje Dnevne novice. trajno denarno pomoč. Z ozirom na to, da za posamezne kategorije prosilcev (dobro -voljce, invalide, begunce, brezposelne delavce itd.) že obstoje ustanove pri posameznih pokrajinskih vladah, se občinstvo opozarja, da ministrstvo za socialno politiko v bodoče ne bo nakazovalo nobene denarne pomoči prosilcem, ki bi se tozadevno osebno zglaševali pri njem, in bi bilo vsako potovanje v Belgrad v ta namen povsem brezuspešno. — Ponarejeni bankovci. Kot poročajo listi, so doslej našli in konfiscirali samo osem ponarejenih bankovcev po 80 K. — Potvorjene 80 kronske novčanice. Oblast je po vseh zagrebških bankah pregledala zaloge 80 kronskih novčanic, ker so bili našli v prometu nekaj potvorjenih komadov te novčanice. Konfiscirali so v bankah 8 potvorjenih 80 kronskih novčanic. — Štrajk stavbinskih delavcev se je 4. t. m. začel na Hrvatskem. Delavci zahtevajo 60 % povišanje plač. — »Arbeiterwille« prepovedan. Soci-alnodemokratično graško glasilo »Arbeiter-wille« je zadnje čase na vse pretege blatilo našo državo. Zato mu je naša vlada odtegnila poštni debit. — 100.000 Mažarov je raztreseno naseljenih v naši državi. Čisto mažarskih občin je le šest v Vojvodini. — Valute. Dne 3. septembra na belgrajski borzi: 20 dinarjev v zlatu 24.30 din.; 100 francoskih frankov 154 din.; 1 dolar 26 din.; 100 rumunskih lejev 58 din.; 100 nemškib mark 52 dinarjev. — Vojna In predvojna posojila. (LDU) Finančna delegacija v Ljubljani opozarja občinstvo na sezname vojnih in predvojnih posojil avstro-ogske monarhije, kojih obveznice se bodo popisovale in žigosale. Ti seznami bodo izšli v prihodnjem »Uradnem listu«. — 6000 vagonov češpelj so letos pridelali v Srbiji; 3000 vagonov posuše, iz ostalega napravijo žganje in mezgo. Vlada in drugi činitelji so se združili, da omogočijo sušenje sliv z nabavo novih in popravo starih sušilnic. — Nesreča pri Savici, Na Komuču, zahodno od izvira Savice, je padel 38 letni posestnik Ivah Urakič čez 200 metrov visoko pečino v propad, v katerem je obležal mrtev. Po dolgem, trudapolnem iskanju sta našla njegov brat Josip in Ivan Malej razbito Ivanovo truplo pod pečinami, katere so dostopne z največjo težavo in z lastno smrtno nevarnostjo. Z vrmi sta se spustila do kraja, na katerem je le žalo truplo in z vrmi so mogli truplo potegniti iz prepada. Ponesrečeni Ivan Ura kič je na Komuču kupil vojaško barako, ko je spravljal les od barake v dolino, se je zdrsnil v prepad in se ubil, Ponesreče-čenca so pokopali na pokopališču v Boh Srednji vasi. — Osebam, ki potujejo v Belgrad! — Množe se slučaji, da se osebe, ki potujejo v Belgrad, zglašajo pri ministrstvu za socialno politiko s prošnjami za hipno ali POTOVANJE REGENTA V PA8& LDU Belgrad, 5. septembra. J*, ka« piše: Glede nenadnega odhoda genta v Pariz so v poslanskih krogih^ noma uverjeni, da ima regentova po P® litične misije. Član sotrudnikom »Politike vlade je izjavil napr«® itike«; Prestolonasle«- od nik je presinočnjem dobil nujen P°,zlV-j>a. princezinje Helene, naj pride v Pa^;. ko nam je vsaj povedal dr. Vesnič. Alf , prestolonaslednik res kako politično sijo, članom kabineta ni znano. Morda to samo dr. Vesnič. Vendar Pa je zaDfs^ vo, da bo minister za zunanje stvari Trumbič, ki je iz Londona prišel v ra^ V parlamentarnih krogih se trdi, da b° , -r.r_.i-- -l.i . , i i 111 Trumbič počakal prestolonaslednika se z njim vrnil v Belgrad koncem tega dna. JUBILEJ FRANCOSKE REPUBL*®1 LDU Belgrad, 4. sept. Danes pro9‘a tja Francija 50 letnico obstoja tretje publike. Pri tej priložnosti je ministruj predsednik dr- Vesnič brzojavno Čest francoskemu ministrskemu predse' dniP Millerandu. Zastopnik ministra za zu0>' ljubljanske novice. lj Zadušnica po umrlem Ivanu Gostinčarju bo v torek ob 7. uri Sv, Petru. lj Shod tobačnega delavstva se vrši v torek, dne 7. septembra zvečer ob 5. uri v prostoi*ih delavskega konsumnega društva. lj Mast se podraži. Mestno tržno nadzorstvo javlja: Cene masti se podraže z dnem 7. t. m. sledeče: Slanina 46 K, riba in sal 48 K. Cene prašičem so močno poskočile v Hrvatski vsled velikega spraševanja po prašičih, radi velikega domačega konzuma in izvoza. — Mestno tržno nadzorstvo. lj Podražene cigare, Z 8. septembrom se zopet znatno podraže cigare. Erar dobro navija ceno! lj Napad ob belem dnevu. Včeraj popoldne je na poti iz Tivolija v Belevue napadel neki Trpinov hlapec nekega mehanika, da mu, mora dati za pijačo. Napadalec je bil aretiran. K temu dogodku, kjer je sicer policija storila svojo dolžnost, pripomnimo, da ni čuda, da se zadnji čas ravno na tej poti v Šiško tako množe razni izgredi in ropi, ker se v celi Šiški nahajata samo dva stražnika. lj Izgredi pijanih vojakov. Včeraj je popivalo v gostilni pri Grčarju v Šiški več vojakov, med temi sta bila tudi dva Slovenca. Tam so se pa stepli in napravili gostilničarju 500 K škode. Po pretepu so se podali v Ljubljano. Na poti so razgrajači napadli brata Božič in njuno družbo, ter vzeli njuni sestri pompaduro. Nasproti »Raci« v Šiški so napadli tudi nekega na rednika. Pri mitnici pa nekega civilista. V mestu so potem aretirali podnarednika Benkoviča in korporala Dragičeviča 97. pešpolka. lj Nogometna tekma Uirja proti Ins-bru,ck se vrši v torek 7. in v sredo 8. t. m. in ne, kakor je bilo prvotno objavljeno, na 8. in 9. t. m, lj Napad v Lattermannovem drevoredu, V soboto zvečer ob tričetrt na 11-. je spremljal sodnik iz Moskve Aleksander Barzilji, reprezentant ruskega »Rdečega križa« neko damo domov. V bližini vodometa je zaslišal Barzilji šumenje. Ko se je obrnil, sta pa skočila dva moška proti njemu; eden ga je prijel spredaj, drugi zadaj; napadeni je zakričal, nato ga je eden prijel za usta; toda oropati napadalca Bar-zilja nista mogla, ker je slišal kričanje neki policijski stražnik, ki je pritekel na pomoč. Napadalca sta nato pobegnila in sicer eden je zbežal proti gradu Tivoli, drugi pa proti Koslerju v gozd. lj Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1920 —1921 dne 20. septembra s sv, mašo ob 8. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi. Po sv. maši se podajo učenci v svoje razrede na Kongresnem trgu št. 2. ob 10. uri dopoldne. Za učence se prične redni pouk dne 21. t. m. ob 8. uri zjutraj, za učenke pa ob 2. uri popoldne. Ponavljalni izpiti se vrše dne 16. t. m. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Sprejemni izpiti za I. trgovski letnik se vrše dne 17. in 18. t. m, Pričetek oh 8. uri zjutraj. Učenci in učenke, ki so določeni za sprejemni izpit, se morajo javiti 17. t. m, ob 8, uri zjutraj v ravnateljski pisarni, Vpisovanje za deški oddelek se vrši, v kolikor dopuščajo še prostori, dne 17. in 18. t, m. dopoldne. V I. dekliški letnik se ne sprejema več. Ravnateljstvo. lj Velik izgred na Marijinem trgu so povzročili v nedeljo med 3. in 4. uro zjutraj 3 častniki in 2 visokošolca, ki so bili zelo sladko ginjeni in je nosil en častnik še steklenico žganja seboj. Policija je pet-peresno deteljico aretirala. nje stvari, dr. Ninčič, je posetil franc0®, ga opravnika in mu čestital na dana slavnosti. NEMČIJA BO SPREJETA V ZVEZO RODOV. h. LDU Dunaj, 4. sept. (ČTU) »SechslLj. blatt« poroča: Po avtentičnih infoi’111^!. jah tukajšnjih švicarskih krogov j« g carski zvezni predsednik Motta sP?r°0, nemškemu poslaniku, da bo Nemčija vsak način sprejeta v zvezo narodov, cielen sprejem bo najbrže še v oktobri1, HRVATSKI FRANKOVCI IN D’ANNt,,,‘ ZIO. LDU Reka, 5. sept. Znana narodna dajalca dr. Sachs in dr. Frank sta stop^, v stik z D’ Annunzijem in drugimi te©^, mi elementi, ki vsi delujejo proti naši žavi. Njihov cilj je, odtrgati prim01'*^, kraje od naše države in jih priključiti liji. Stopili so tudi v zvezo z bivšim gorskim kraljem Nikolo. Za svoje za9 _ je dr. Sachs dobil naslov »konzula vine Črne gore«. Ta napis se blesti tud' j hiši, kjer stanuje. D’ Annunzijevi oT$ ^ so odredili, da osebam, ki prihajajo J18, »konzulat«, ni treba imeti legitimacij- MEDNARODNA PROMETNA KON?®' RENCA, LDU Pariz, 5. sept. (Havas) Prvi mite mednarodne finančne konferenc« sestane tukaj dne 18. septembra. Z? narodov naznanja, da se sestane podo( za promet dne 15. oktobra. Na dne redu bodo uredbe za olajšanje mednaN^ nega prometa in obnovitev carinskih pristojbinskih formalnosti, Avstrij . bolgarska in madžarska vlada so poz naj odpošljejo svoje zastopnike. zvaPf' Izpred porote. Danes je predsedoval porotnemu^ natu svetnik Rekar, votanta sta bila sV svetnik Andolšek in nadsvetnik Jarj' v-tožbe (za tri slučaje gre) je zastopal «rZ ni pravdnik dr, Oogoreutz, Vlom v skladišče državne železnic« * Tržiču. biJo Ponoči na 3. majnika letos !c . v vlomljeno v skladišče državne železni«^, Tržiču. Tatovi so odnesli iz zabitega , boja 58 kg ovčjega in kozjega usnja. }... v ka Kozina & Comp. je naznanila P° ___________ .. _ aznanua j -j, Ljubljani, da je bila v Tržiču okra« ^ Izborna ljubljanska policija je dognal^* sta izvedla tatvino v Tržiču mizarski močnik Anton Stare, ki je bil že lani po poroti kaznovan in že tudi ka y vani trgovski sotrudnik Josip OmefZ^je Ljubljane. Stare, ki je v Tržiču doma, 9 ^ seznanil z Omerzom v zaporih. Stare ^ zagovarjal dr. Grablovic, Omerza - o Fettich. Stare je povedal, da sta ukra ^ robo prodala v Ljubljani. Po tatvim ukradeno usnje zakopala in hodila P° ga in ga prodajala. vli«p0 Porotniki so potrdili na nje sta ) ^ vprašanje glede na krivdo glede soglasno, kakor tudi na krivdo glede ^ za, toda pri Omerzu s pristavkom, ae pa nau ucumuiuh r-- .. g0a' senata svetnik Rekar je nato razglas1 bo, s katero je bil obsojen Anton Sta j tri leta težke ječe in Josip Omerza leto težke ječe, Aec.^ Nato je razpravljala porota o sleo slučaju: Tatvina v šiški, 3, Tapetnik Josip Šimovec je 7 fortiii julija t. 1. ukradel Jakobu Jeraju v jC- Šiški dve 5000 kron vredni obleki, J vi ženi Rozi pa par ženskih čevljev v nosti 800 kron. Šimovca je zagovari3 vetnik dr. Furlan, Odgovorni urednik Jože Rutar, Izdajatelj konzorcij »Večernega li**8^pi Tisk« »Jugoslovanska tiskarna« v naJ?. Čiullia izdeluje perilo in obleke p? * 01Vlljfl ceni. Židovska steza i, ID- 8 za, toda pri umerzu s prisiavauu*, - p3c vzročena škoda ni presegala 4000 K« m pa nad 400 kron. Predsednik P0^?, s0d'