Naročnina listu : Celo leto öu um., r 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
m - '-žsrfrar.a
49. sitev,
Maribor» dne 28. aprile 1924
Fošinina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v ponđeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
Intuii. XVI.
Liberalno narodnjaštvo.
Narodnost je velika dobrina, katere postane po-edinec deležen brez lastnih predhodnih zaslug. Človek si na nobeden način ne more zaslužiti, da se porodi v tem narodu in ne v drugem. Kakor ni poedincu dano na voljo, da si izbere starše, tako si tudi ne more izbrati naroda, v kojega okrilje pripada. Tukaj odločuje volja Stvarnika.
Narodnost, ki daje vsakemu poedincu svoje obilež-je, je kakor osebnost posameznega človeka, sestavljena iz raznih elementov.-Niso vsi elementi dobri in plemeniti. Pri narodu je kakor pri individiju: ima dobre in -slabe lastnosti. Brez slabosti in nepopolnosti ni nobeno bitje in vobče nič, kar eksistira pod božjim solncem. Gre poglavitno zato, da dobri elementi nadkriljujejo slabe. V čim večji meri se to uresničuje, tem boljši in popolnejši je poedinec in ves narod.
In ravno v tem leži dolžnost in naloga poedincev kot članov naroda: izpopolnjevati sebe in druge in tako ohranjevati, utrjevati in množiti dobre elemente, ki tvorijo narodnost. Nikdar pa se to ne more zgoditi, ako so tisti, ki se smatrajo za voditelje naroda, za učitelje narodnosti in kot narodnjake kat’ eksohén, slabi, ako na njih prevladujejo -slabe lastnosti.
Med Slovenci, tako spričuje naša zgodovina, so se vedno takozvani naprednjaki smatrali kot patentirane narodnjake. Lastili so si vedno predpravico, da so opredeljevali narodnost, določevali njeno bistvo in njene cilje, tolmačili pogoje napredka, narekovali narodni ton in narodno modo. Kdor ni z njimi trobil v isti narodni rog, ni mogel priti do naslova pravega narodnjaka, naj si je še toliko storil za slovensko ljudstvo, za njegov duševni in materijalni napredek.
V očeh slovenskega naprednjaštva in liberalstva pristaši krščanskega svetovnega nazora, v liberalnem žargonu klerikalci imenovani, nisi bili pravi narodnjaki. Nje so takozvani svobodomiselci smatrali in grdili kot brezdomovince. Ni pozabljeno in tudi nikdar ne bo pozabljeno, kako je slovensko svobodomiselstvo dr. Mahniča in od njega ustvarjeni katoliški pokret ožigosalo z žigom brezdomovinstva, protislovenstva in protislovanstva. Dr. Mahnič je kot hrvatski in jugoslo-venski škof sijajno dokazal z besedo, dejanjem in trpljenjem, -da je v njegovem srcu bilo stokrat več istinite, požrtvovalne ljubezni do slovenstva in jugoslovanstva, nego v vseh srcih njegovih liberalnih napreduj aških protivnikov.
Kljub tem dejanskim dokazom in kljub temu, da zgodovina -slovenskega naroda daje naši krščanski stranki najsijajnejše spričevalo, da je baš ona največ storila in doprinesla za obstanek in napredek slovenskega naroda, liberalne naprednjaške klevete nočejo utihniti.
Vodilna naprednjaška stranka med Slovenci, samostalna demokratska stranka, se je zadnji čas vrinila v Pašičevo vlado. Njeno postopanje napram Slovenski ljudski stranki je diktirano od stare liberalne laži in klevete, da organizacije Slovenske ljudske stranke ne dihajo narodnega, marveč strankarskega duha, pristni narodni duh je udomačen samo v svobodomiselnih organizacijah. Stoječ na tem stališču odklanja demokratski general Svetozar Pribičevič vsako podporo našim prosvetnim organizacijam, dočim je za svobodomiselne organizacije državna blagajna široko odprta. Železniški minister dr. Svetislav Popovič odklanja prošnje naših organizacij, zlasti orlovskih, za znižanje voznih cen po železnicah o priliki -društvenih prireditev, sokolske organizacije pa uživajo popust za vožnjo po železnicah tudi brez prošnje. Motivacija gospoda demokratskega ministra: Orel je strankarska organizacija, Sokol pa narodna.
To pa je velika laž. Sokol je v prvi vrsti liberalna, svobodomiselna organizacija, toreji eminentno strankarska, še le v drugi vrsti je narodna.
Ako bi Sokol bil prvenstveno narodna organizacija, bi moral svoje člane vzgojiti v take narodne idealiste, da bi bili pripravljeni, svojemu narodu ostati zvesti v najtežjih razmerah, ga ljubiti z vso požrtvovalnostjo, za narod delati in trpeti. Istina pa je ta, da Sokol v prvi vrsti vzgaja svobodomiselstvo. Kaj pa pomeni svobodomiselstvo? Svobodo od krščanskih moralnih principov, svobodo od krščanskih zapovedi, krščanske ljubezni do bližnjega, v kateri korenini vsaka prava ljubezen do naroda. Svobodomislec noče Bogu dati, kar je božjega, zato pa tudi domovini noče -dati, kar je njenega, on vse daje samo sebi.
Hočete dokazov, gospodje slovenski liberalci in naprednjaki? Evo, poglejte med Slovence, ki- vzdihujejo pod težkim jarmom italijanskega fašizma. Ali veste, gospodje liberalci, da je v Italiji slovenski fašizem oportunistični- izrastek liberalne stranke? Izdajica Peternel je bil liberalec, odpadnik Bandelj je bil liberalec, fašist in župan v Vipavi Petrovčič je bil Sokol in liberalec, izdajalec učitelj Trošt je bil Sokol in liberalec, podpredsednik rihemburškega fašja in propalica Cigoj je bil
starosta Sokola in liberalec, fašist Lulik je bil liberalec, vodja banjskih fašistov učitelj Vuga je bil liberalec, vodja kanalskih fašistov Muznik je bil Sokol in liberalec, vodja tolminskih fašistov Mrak je bil liberalec, fašistovski agitator v Grgarju, učitelj Makovec je bil liberalec, odgovorni urednik »Nove Dobe« Jožef Sokol je bil liberalec, bivši čepovanski župan, sedaj fašist Andrej Podgornik je bil liberalec, podporočnik fašistovske milice v Brdih, učitelj Sfiligoj je bil Sokol in liberalec, vodja fašistov v Dornbergu učitelj Vodopivec, je bil Sokol in liberalec, fašistovski agitator v Avčah je bil liberalec Brajda. In kdo je pretepal skupno z italijanskimi fašisti med volivno borbo zavedne slovenske kmete v Brdih? Zastavonoša Sokolov, veleposestnik Jaša. Kdo je teroriziral naše vipavsko kmečko ljudstvo v času vo-livne borbe in pretepal osemdesetletne slovenske starčke v Dornbergu? Liberalec, Sokol in nedavni ravnatelj Wilfanove pisarne, zaupnik tržaškega društva »Edinost«, sedaj podporočnik fašistovske milice Kalin! Kamor človek pogleda, povsod vidi v vrstah izdajalcev in odpadnikov same liberalce in Sokole, same liberalce in zopet same liberalce. Ali veste gospodje, da so pri teh. volitvah popolnoma odpovedali liberalni učitelji, liberalni trgovci, sokolski gostilničarji in mesarji? Ali vam nič ni znano, da je vsa votivna borba na deželi slonela s par častnimi izjemami samo in izključno na kmečkih možeh in fantih krščanskega naziranja? Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je, da je bila borba proti slovenskemu fašizmu v glavnem borba proti bivšemu liberalizmu in sokolstvu!
Evo, gospodje liberalci, dejanja govore jasno in glasno, kakšno je v realnosti liberalno, naprednjaško in sokolaško narodnjaštvo.
Težave režima. Predsednik samostojnega kluba dr. Lukinič je prav slabo odrezal s svojo avdijenco pri kralju. Radi te avdijence je nezadovoljstvo v radikalnih krogih proti Pribičeviču še bolj naraslo. Očitajo -Pribičeviču, da je kriv popolnega neuspeha, ker je bil izvoljen za načelnika samostalnega kluba dr. Edo Lukinič na Pribičevičev predlog, ki je hotel dr. Edo Lukini-ča s tem rehabilitirati. Znano je namreč, -da se je idr. Edo Lukinič s svojim nastopom o priliki krize v decembru 1922 popolnoma diskvalificiral in da je izpadel iz ministrske liste, ker je bila njegova kandidatura z najvišjega mesta -odklonjena. O tej avdijenci in njenem poraznem uspehu se je razpravljalo na konferenci radikalnih ministrov v Pašičevem kabinetu. Ker se je konstatiralo, da je izgubljeno vsako upanje, da bi koalicija dobila mandat za volitve, so nekateri radikalni ministri predlagali, da bi se takoj poskusilo stopiti v stik s Hrvati in Slovenci in predlagati kralju volitve s parolo: Revizija ustave. O tem predlogu so danes razpravljali in kakor se čuje iz njihovih vrst, so v tej smeri storjeni poskusi. Ponekod se s to novo orientacijo spravlja v zvezo dr. Pelei. Dr. Peleš je znan prijatelj sporazuma s Hrvati in Slovenci in nasproten Pribičevičevi skupini. Bil je pri kralju in mu je v tem smislu poročal. — Izgleda tudi, da se hoče Pašič iznebiti Pribičeviča. Na poslednjih sejah vlade, kjer se je razpravljalo o političnem položaju, je Pašič konstatiral, da sporazum med njim in Prihičevičem za koalicijsko vlado ne velja več od trenutka, ko je bila vlada vsled Pribičevičevih nasvetov o odgoditvi skupščinskih sej primorana podati demisijo. Proti takemu tolmačenju je Pribičevič ostro protestiral, češ, da je dobil garancijo, da bo koalicija vodila volitve. Dobil je odgovor, da bi se za slučaj, če se posreči dobiti mandat za razpust skupščine in za volitve, lahko sklenil nov sporazum, ne bo pa ostalo pri dosedanjem. Na seji ministrskega sveta ni prišlo d-o nobenega sporazuma in ostri medsebojni očitki so poslabšali napeto stanje med zavezniki.
Naša vlada in protiruska zveza. Večina naših listov naglasa, da naša država ne sme v francosko-rumunsko zvezo proti Rusiji. Rumunija naj svoje račune z Rusijo sama uredi, kakor zna in more. Pri taki enodušnosti odklonilnega stališča je pa zelo sumljivo postopanje vlade. Na prva francoska in rumunska povabila za vstop v proti-rusko zvezo je odgovor Pašičeve vlade neznan. Pozneje se je doznalo samo to, da je Pašič napovedal kraljev -obisk v Parizu. To je storil dne 19. t. m., torej v času, ko je bila vlada že zopet v krizi. Isti čas so pa prišla ponovna francoska in rumunska vprašanja in kakor se čuje iz vladnih krogov, je vlada izjavila, da ne more odgovoriti, ker se nahaja v demisiji. To seveda ne more pobiti suma, da Pašič samovoljno in prikrito dela za protirusko zvezo. Koncem prošlega tedna se je tudi zunanji minister g. dr. Niničič odpeljal na Francosko. Iz vladnih krogov se zatrjuje, da je odpotoval iz rodbinskih razlogov, v Marseillu ima namreč mater in brata, ki je poslanik naše države, — a pri vsem tem se da le misliti, da potuje v zunanjepolitični misiji. Glede tega potovanja prinaša »Politika« sledečo vest: »Francoski poslanik De Billy je -obiskal ministra za zunanje zadeve g. Momčila -Ninčiča in ga pri tej priliki obvestil, da bo francoska vlada čez par dni defini-
tivno določila program svečanega obiska našega kralja in kraljice sporazumno s predsednikom francoske republike. — S tem je podan dokaz za Pašičeve zunanjepolitične intrige. Vlada, ki je v demisiji, pripravlja oficijelen obisk kraljeve dvojice v tujo državo in to v -času hude notranje krize. Tako postopanje je po vseh državniških principih nedopustno, kajti pred vsem je lahko mogoče, da se kriza razvleče preko določenega termina, nadalje, da se bodoča vlada ne bi mogla strinjati z določenim programom. Posebno je važno tudi to vsled tega, ker bi se po vesteh francoskih in belgrajskih listov ob tej priliki imela skleniti pogodba proti Rusiji. Pa tudi s formalnega stališča in s posebnim -ozirom na najvišji izvenparlamentarni faktor je tako postopanje vlade, nahajajoče se v demisiji, vredno najstrožje obsodbe.
Razmejitev med naša in albansko državo. V Beograd je prišel angleški polkovnik Frank Tip, član komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo. Sedež te komisije je v Tirani. Glede razmejitve sta dve sporni točki in sicer: Prva glede samostana sv. Nauma, druga pa glede sela Vrmoša. Glede samostana sv. Nauma se trdi z naše strani, da bo naša država v tem vprašanju nepopustljiva, ker je ta samostan naša narodna svetinja, v drugem vprašanju pa ni dvoma, -da bo rešeno v našo korist, ker je bil Vrmoš prideljen Črnigori že z berlinsko pogodbo. Vprašanje samostana sv. Nauma je skoro postalo mednarodno vprašanje, ker se Italijani v tem vprašanju zavzemajo za Albanijo, da bi izkoriščali jezero, ki se nahaja v bližini tega samostana.
Po svetu,
Sestanek Male antante. Po sklepu predstavnikov Male antante bi morala imeti ta državna zveza vsakega pol leta sestanek. Zadnja konferenca je bila v Beogradu, sedaj bi se pa vršil sestanek v Pragi in sicer bi moral bili meseca junija. Ker -pa dr. Beneš odpotuje v Arne riko, se bo konferenca preložila najbrž na jesen.
Mobilizacijske priprave v Rumuniji. Po Rumuniji so bili koncem prošlega tedna objavljeni proglasi, s katerimi se -opozarjajo moški prebivalci do 42. leta, naj bodo pripravljeni za slučaj mobilizacije, v katerem se bodo morali javiti v roku 24 ur. Pomembno je tudi to, da je rumunska vlada sedaj reaktivirala veliko število bivših avstro-ogrskih častnikov, ki jih spočetkoma ni hotela prevzeti v svojo armado.
Madžarska reakcija. Madžarska vlada je prepovedala za čas -od 27. aprila do vštevši 2. maja vse shode in obhode, da se na tak način onemogoči praznovanje prvega maja.
Volilne prognoze v Nemčiji. Nemških volitev se udeleži 23 strank in strančic. Sila preokreta na desno je precej popustila in gotovo bo ljudska stranka mnogo glasov dobila na račun nemško-nacijonalcev. V raznih krajih so pristopili nemško-nacijonalni volilci k »ljudskar-jem.« Še pred kratkim je bilo verjetno, da dobe nemško-nacijonalni volilci 120 mandatov, -danes se more računati kvečjemu na 80 poslanskih mest. Ljudska stranka dobi najbrže 40 do 50 mandatov. Izgubili bodo nadalje demokarti, nemška ljudska stranka in pred vsem socijal-demokarti. Svoje šanse pa so si zboljšali komunisti, ki utegnejo -dobiti 50 poslancev. Po občem mnenju bo zopet možna velika koalicija s socijaldemokrati in meščanski blok z nemško-nacijonalisti. Velika koalicija pa pride po njegovem mnenju v poštev šele v drugi vrsti. Če bi se po volitvah izkazalo, da je vsaka možnost sestaviti delazmož-n-o vlado nemogoča, bo vodil nadaljnje posle sedanji kabinet. Kabinet bi v tem slučaju zahteval od zbornice zaupnico in če je ne bi dobil, bi se morale vršiti nove volitve. Nemški narod bi bil s tem postavljen pred alternativo: rešitev sedanje krize, ali sedanje negotovo stanje.
Kongres mednarodnih dijaških zvez. V četrtek se je začel v Parizu kongres mednarodnih dijaških zvez, ki so se ustanovile po vojni. Pri otvoritvi kongresa je bilo zastopanih 18 mednarodnih udruženj, v katerih je okrog 250 tisoč članov-dijakov iz vseh držav. Kongres bo izvršil tudi priprave za zvezno zborovanje, ki se bo vršilo letos septembra v Varšavi.
Govor angleškega ministrskega predsednika. Na
letnem zborovanju neodvisne delavske stranke, ki se je vršilo o Veliki noči v Jorku, je imel Macdonald važen politični govor. V prvi vrsti se je Macdonald dotaknil rusko-angleških odnošajev in omenil, da sliši večkrat očitke, da vodi vlada sicer posle, da pa ne vlada. S tem pa, da je delavska vlada priznala Rusijo je dokazala, da vlada. Rusko-angleška konferenca, ki se vrši sedaj v Londonu je pričela dobro. Po njegovem mnenju se posreči dovesti Rusijo v angleške industrijske kroge. — Kar se tiče reparacijskega vprašanja, je Macdonald izjavil sledeče: Vesel sem, da soglaša vsa država z menoj v tem, da je smatrati izvedeniško poročilo za nedeljivo celoto. Lahko bi se sicer napadle posamezne točke poročila, toda, ako bi to storila Anglija, bi storile isto tudi druge države. Potrebno jih je torej sprejeti v celoti, da se zagotovi kontinentu mir. Ako bi se nadaljevala dose-
danja politika še dve leti, bi upanje na mir popolnoma izginilo. Razvoj nacijonalistične intransigentnosti v Nemčiji pomeni veliko nevarnost za Evropo in tudi za samo Nemčijo. Sicer pa je to stanje v Nemčiji v marsičem zakrivila politika zaveznikov. Pridobiti si je torej treba nemško zaupljivost. Naloga vsake dobre vlade ne obstoja v tem, da izdaja lepe zakone, marveč, da pretvarja današnja zla v jutrajšnje dobrote. Končno je Macdonald izjavil, da smatra za svojo dolžnost ostati na vladi in tako prihraniti državi volitve.
O strašni nesreči na šentgothardski železnici pripoveduje eden od očividcev: V Bellinzoni, pred vsponom k gothardskemu predoru, so k milanskemu brzovlaku priklopili dve električni lokomotivi. Vlak se je začel pomikate vedno hitreje in je že vozil s hitrostjo nad 60 km na uro. Bilo je ob dveh zjutraj; vsi potniki so spali. V polni temi je drdral napolrazsvetljeni brzovlak po progi, ki se polagoma dviga. Naenkrat sta se nasproti prikazali dve luči drugega vlaka, ki je z znatno hitrostjo vozil navzdol. Kratka razdalja je še ločila oba vlaka, ki sta na istem tiru vozila drug proti drugemu. Z obupnimi napori sta skušala strojevodji ustaviti lokomotivo, a bilo je že prepozno. Vlaka sta trčila ze velikansko silo skupaj. Lokomotive so se prekucnile, vagoni razbili. Škoda ne bi bila tako velika in število žrtev ne tako visoko, če ne bi nastala nova nesreča. K milanskemu vlaku je bil priklopljen nemški vagon, ki je bil razsvetljen z acetilenskim plinom. Plinovi kotli so se razbili in plin je začel goreti. Preživele v vagonu so v trenutku objeli plameni. Iz gorečega vagona so se čuli vzkliki, stokanje in obupni klici na pomoč. Ogenj pa je nadaljeval svoje grozovito delo. Žaloigre pa še ni bila konec. Skoro istočasno je pričel goreti tudi italijanski vagon prvega in drugega razreda. Požar je trajal eno uro. Ko so končno mogli pogasiti o-genj, so začeli iskati trupla. Največ žrtev je bilo v nemškem vagonu milanskega vlaka. Vsi potniki, ki so bili v tem vagcnu, so popolnoma zgoreli. Zadnji vagoni vlaka k sreči niso bili poškodovani. Potniki teh vagonov so le lahko poškodovani. Tudi poštno osobje je ostalo nepoškodovano. Vseh mrličev je nad 30, potem 50 težko ranjenih in še mnogo manj poškodovanih.


Temno tbzarje.
Na svetovno političnem obzorju se pripravlja nevihta, če ne bo odločila razsodnost. Na vseh koncih in krajih se pojavljajo resni spori, intrige, grožnje. Zahteve po Besarabiji boljševiki ne mislijo opustiti, čičerin je te dni zagrozil preko ruskega časopisja rumunskim politikom: ali plebiscit naroda v Besarabiji ali pa vojna. In res se ob rumunski meji, ob Dn j estru, zbirajo rdeči polki. V velikem strahu niso vedeli rumunski nacionalisti druzega povedati, kakor da bo v slučaju kakšnih boljševiških represalij zgrabil ves rumunski narod za orožje v maščevanje in osveto. Boljševiki gotovo ne mislijo resno na boj, samo groziti hočejo in preplašiti. Kakor je v tem slučaju njih zadržanje zagonetno, tako igrajo tudi spričo rusko-angleških trgovskih pogajanj boljševiki kaj dvoumno igro. Na eni strani daje načelnik boljševičke delegacije Rakovski lojalne izjave, na druge strani pa je ob svojem govoru v Tilsitu spregovoril Trockij krepko besedo: kakor leta 1905, tako stojijo sovjeti tudi danes, ko odločujejo, na stališču, da ne bodo nikdar izplačali carističnih dolgov nikomur. Take izjave od precej verodostojne strani bi morale onemogočiti vsake razgovore med Anglijo in Rusijo. Ali oči-vidno potrebuje Anglija Rusijo zavoljo Italije, ki si je znala pridobiti zaupanje sovjetov, in pa da ima nekaj v roki zaradi — Francije. In Macdonald mora mirno prenesti vse, kar mu je Trockij v enem izmed svojih govorov očital. Kažejo se prvi obrisi resnične aktivnosti in preračunane inicijativnosti boljševičke politike v Evropi; doslej so Rusijo skoro popolnoma absorbirale notranje razmere in spori v Orientu.
Ali Rumuni ne mirujejo. Te dni se bo sestal ministrski predsednik Bratianu v Brussi z Izmet pašo. Baje gre za politično in vojaško zbližanje med Rumunijo in Turčijo — proti ruski politiki v Črnem morju. Rumunski politiki hočejo obdati na vse strani Rusijo s sovražniki in s tem sebi kriti hrbet. Nikakor bi ne bilo napačno za Rumunijo, če bi skušala pritegniti k sodelovanju tudi Japonsko, kakor se je pred nedavnim zatrjevalo. Morda imamo v tem slučaju posla samo s pobožnimi željami. Med tem pa se mudi rumunska kraljevska dvojica v Franciji. Kralj preživlja svoje dneve v razgovorih z različnimi diplomati; kraljica se je podala za nekaj časa v Nizzo. Zunanji minister Duca pa je dan in noč izdeloval v hotelu Crillonu v Parizu skupno z generalnim ravnateljem francoskega zunanjega ministrstva Peretto della Roca načrt o vojaški zvezi med Rumunijo in Francijo z ozirom na eventuelno rusko nevarnost. Izgleda, da se je ta načrt, ki je izdelan po vzorcu francosko-poljske zveze, zaenkrat ponesrečil.
Značilno je, da se je načrt potovanja rumunske dvo jice nekoliko spremenil morda radi novonastalih možnosti. 6. in 7. maja se bosta namreč rumunski kralj in kraljica mucina v Švici. Prvotno ta poset ni bil v načrtu. Ali je morda to v zvezi z dogodki ob švicarsko-italijan-ski meji? Morda so v ozadju kakšne intrige proti — i Mussoliniju. In tudi poset v Bruslju, ki bo sledil onemu v Švici, prvotno ni bil nameravan. Ali gre tu za kakšno posredovanje med Francijo in Belgijo v nesporazum-ljenju, ki je nastalo v zadnjih dneh ali pa za poizkus, zainteresirati tudi Belgijo spričo rumunsko-ruskega spora? Nato pa bo vedla pot rum. kraljevsko dvojico v London. Gotovo bo težko zainteresirati Anglijo na tem sporu; saj se danes Anglija pogaja z Rusijo in saj je Rumunija najodločnejša zagovornica francoskih političnih teženj, ki niso v korist angleški poziciji v ev-
ropskem političnem življenju. Morda gre samo za nevtralnost Anglije?
Turška, Poljska, Francija, Belgija in morda še Jugoslavija naj grejo v boj za — Rumunijo. Morda nas v bližnjih dneh presenetijo še kakšni novi poizicusi ru-munskih diplomatov.
Ravno tako je neutrudno na delu italijanska politika, ki si je že pridobila simpatije boljševisice vlade. Poleg tega hočejo zamotati v svoje politične mreže tudi Poljsko s posojilom. Nas so že vklenili v Rimu; politično smo zvezani, sedaj nas hoče Mussolini še s posojilom popolnoma ugnetiti. Ali je pri nas državnik, ki bi si drznil prevzeti odgovornost za tak čin? Celo Švica nima miru pred panitalijanstvom Mussolinijevega režima. To dokazujejo dogodki ob italijansko-švicarski meji. Italijansko časopisje je zagnalo velik krik, češ, da so švicarske straže ob meji izzivale italijansko vojaštvo. »Gazetta Ticinese« pa je pisala, da so vso komedijo uprizorili fašisti, zasmehujoč tičinske Italijane, ki služijo Švici. Švicarsko in tudi francosko časopisje je te dogodke tolmačilo kot najskrajnejše konsekvence, ki jih fašizem izvaja iz svojega vseitalijanskega programa. Ali gre tu za italijansko iredento v Švici ali pa se s tem pripravlja »štimunga« za kakšno zopetno nasilno zasedbo italijanskega dela Švice? Gorje, če se prokletstvo vsega mussolinstva ne ustavi ob mejah švicarske miroljubnosti in samozadovoljstva! Sicer je res, da je švicarski poslanik v Rimu Wagniéré prišel takoj v Bern in da se je po njegovem razgovoru s švicarskim predsednikom Motto odposlala takoj tozadevna diplomatična nota Mussoliniju. Ali pa bo Rim hotel mirnim potom rešiti to zadevo? In če jo reši: ali bo s tem onemogočen ponovni poskus izzivanja na italijansko-švicarski meji?
Mussolini hoče izrabiti položaj, ki je nastal v Rimu spričo načrta, ki ga je izročil izvedeniški komite 9. aprila v hotelu Astoria reparacij ski komisiji. Italijanski in belgijski zastopnik sta se prvikrat očitno postavila po robu predsedniku komisije Bartheu-ju, ki je predlagal, naj izdelajo posamezne države k predlogom izvedeniškega komiteja svoje pomisleke, predno se Nemčija izjavi za predlog izvedencev ali ne. Nemčija je pristala na predloge izvedencev. Poincaré je že dal francoskemu zastopniku v reparacijski komisiji svoje direktive, zahtevajoč mesto poruhrske zasedbe obsežen kontrolni sistem nad nemškim gospodarstvom in predhodnega dogovora zaveznikov za slučaj, da nastopi od strani Nemčije zopet kakšna kršitev ali obotavljanje v izpolnjevanju danih zahtev. Nemčija se bržkone ne bo uklonila temu; Poincaré ne bo odnehal, ker bi ob bližajočih se volitvah padel pri desnici v nemilost. Lahko nastopi vojna nevarnost. In tu se je pojavil Mussolini in zahteval takojšnjo izpraznitev Poruhrja. Mož se dobro zaveda, da predstavlja danes Poincaré na kontinentu prvo moč in prvo besedo. Zato je treba Poincaréju preskrbeti poraz najprej na mednarodnem pozorišču z umikom francoskih čet iz Poruhrja; temu porazu bo sam od sebe sledil poraz pri volitvah v francosko zbornico. Potem je gospod Mussolini na kontinentu — gospodar. In tukaj tiči vsa nevarnost položaja. Benešu je očividno padla posredovalna moč iz rok. Mussolini hoče stopiti na njegovo mesto, potem ko je razbil vso efektno moč Male antante. Na Maddaleni (v Sardiniji) se izpopolnjujejo topovi, se s tehničnimi popravili utrdb pripravlja močno oporišče laškemu imperijalizmu v Sredozemskem morju. V Parizu hujskajo te dni italijanski intriganti preko albanskega ministra Djamil Düno-ja pri poslaniški konferenci proti »zaveznici« Jugoslaviji radi mejnih korektur napram Albaniji ob Ohridskem jezeru, češ, da je meja v tem delu za Albanijo krivična.
Mussolini ne vidi bližajoče se nevihte na političnem obzorju Evrope, ki se je spričo konflikta med Japonsko in Ameriko še bolj stemnilo. Da ne postane žrtev ognja, ki ga on sam danes neti v svoji brigantski težnji, da postane odločevalec v evropski diplomaciji.
šnevne
Kako skrbijo ministri za sebe in za uradnike. Poprej so sami radikali varali uradnike, ko je pa Pribiče-vič stopil na vlado, je pa začelo deževati lepih obljub s podvojeno močjo, ostalo je pa pri tem, da uradniki od vseh obljub še niso videli niti beliča, še to malo, kar daje novi zakon, ne dobijo. Drugače je pa z ministri. Po novem zakonu dobijo tudi oni večje plače in ko morajo uradniki še naprej čakati v svoji revščini in bedi, so si ministri že dali izplačati mastne razlike med staro in novo plačo. Pašič je potegnil 50.000 dinarjev, Pribi-čevič in drugi ministri pa po 40.000 dinarjev. In takim ljudem naj zaupajo uradniki, ki stradajo in bodo stradali, dokler bodo predstavniki korupcije na vladi. ^^^•Blamaža z demagogijo o Zaloški cesti. Javnosti je -'žnano, kako je prišlo 24. IV. 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani do krvavega spopada med orožništvom in od brezvestnih demagogov nahujskano ljudsko maso. — Ljudske mase sploh niso znale, zakaj je šlo pri tedanjem čisto neosnovanem štrajku železničarjev in ko so jih zapustili v zadnjem in odločilnem trenutku njihovi voditelji, je tekla kri, ker so se množice dejansko lotile žandarskega kordona. Tedaj je bil ravno dr. Korošec železniški minister in v Beogradu, ne v Ljubljani. Povelje za streljanje v Ljubljani je dal komandant orožniškega kordona, ne da bi bil vprašal tozadevno deželno vlado, ali celo centralo v Beogradu. Krivda krvo-prelitja na Zaloški cesti zadene ravno tako malo dr. Korošca, kot Brejca, ampak brezvestne hujskače pri tedanjem štrajku, ki so nahujskali množice na žandar j e, sami so se pa poskrili v usodepolnem trenutku kot ščurki pred lučjo. No, žalostna zadeva na Zaloški cesti je bila že davno pozabljena ter pokopana in ravno letos,
! ko je socijalistična stranka v Sloveniji raztepena in raz-i kosana na bogzna koliko strančič ter struj, so hoteli mlajši socijalpatrijotični voditelji štiriletnico tragedije na Zaloški cesti porabiti v to, da bi ob tej priliki nahujskali ljudske mase proti klerikalcem in jih pritegnili na se. Mariborski socijalpatrijotje so izdali črno-obrobljene letakiče, po katerih po pozivali ljudstvo na shod h Götzu, kjer bi se naj protestiralo proti dr. Ko-rošču in klerikalizmu. Socijalistični shod pri Götzu pa je bil zopet ena blažama za socijaliste od Grčarja do Bahuna. Na shodu je bilo skoro več govornikov kot pa poslušalcev. Tudi mariborske ljudske mase znajo presoditi, da je zadeva s štiri leta staro Zaloško cesto, čisto navadna demagogija na razklopotani socijalistični mlin. Obenem kot v Mariboru bi se naj vršil protestni shod tudi v Ljubljani. V Ljubljani so pa z demagoškimi so-' cijalpatrijoti obračunali komunisti, ki so socijalistične govornike posadili na hladno in onemogočili zborovanje. V Ljubljani so torej ljudske mase na dejanski način pokazale, kako in kaj mislijo o Zaloški cesti. S proslavo štiriletnice Zaloške ceste pa so se poleg socijalpatri-jotov nesmrtno blamirali tudi slovenski samostojni de-mokratje. »Jutro«, »Tabor« in »Narod« so se takoj pridružili socialističnim glasilom in hujskali mase zoper dr. Korošca in klerikalce. Jutrovi, ki pri vsaki priliki lopajo po rdeči internacijonali, so se takoj krili z njo, ko je šlo za demagogijo proti SLS. No, pa shod v Ljubljani je tudi demokratskim demagogom prismolil tako zaušnico, da je še »Jutro« zacvililo, »Tabor« pa obmolknil. Demagogije z Zaloško cesto je poleg socijali-stičnih koritarjev zmožna samo stranka narodnih goljufov, kateri načeljuje sodnijsko žigosani goljuf dr. Žerjav, ki je eden glavnih krivcev, da se je vrglo iz zbornice v ječo 50 komunističnih poslancev, da se je
zvaril banditski zakon o zaščiti države----------same
turško protipostavne in krute Zaloške ceste, kojih glavno sokrivdo ne bodo utajili Žerjavovci nikdar. Priproste mase vedo prav dobro, kdo in kedaj se je zakrivilo teptanje, izmozgavanje in brezpravnost ljudskih mas in radi tega so se v Ljubljani na dejanski način lotile brezvestnih demagogov. Socijalpatrijotom v Mariboru in Ljubljani ter Žerjavovcem naše sožalje, ker se je komedija z Zaloško cesto mesto proti SLS obrnila proti razdrapani socijalistični stranki in proti policajde-mokratom.
~lJtažno za župane. V zadnji »Straži« smo prinesli ostro obsodbo zapovedi notranjega ministra radikala dr. Srksiča, ki je zahteval od županov, da mu naj pošljejo v Beograd volilne imenike. Radi te nepremišljene zapovedi se je peljal mariborski veliki župan dr. Ploj k notranjemu ministru in se mu je posrečilo, da je omehčal gospoda ministra v toliko, da je ta ukaz o pošiljatvi volilnih imenikov umaknil in preklical. Županom torej ne bo treba pošiljati volilnih imenikov iz Slovenije v Beograd.
Slovenska ljudska stranka je priredila včeraj, dne 27. aprila, v Št. liju v Slov. gor. velik javen shod. Udeležba je bila tako velika, da je bila napolnjena ne samo dvorana, ampak še zunaj je stalo nad sto ljudi. Shod je otvoril domači župnik č. g. Evald Vračko. Predsedovala sta gg. Vicman in Črnjavič. Poročilo o polažaju je podal v enournem govoru naš poslanec Franco Žebot. Govorila sta še posestnika Dajčman in Thaler, nakar je shod izrekel zaupnico dr. Korošcu in celemu Jugoslov. klubu. Na zborovanje so došli tudi sosedje iz Svečine, Kungote, Jare-nine in Sv. Jakoba. Ljudstvo stoji trdno za SLS in svojimi poslanci. Napor demokratov je zaman.
Sestankov SLS v mariborski okolici se udeležujejo zaupniki in pristaši v lepem številu. V Lajtersberigu pri g. Dreisigerju se je dne 23. t. m. zbralo nad 50 najboljših ■mož, v Krčevini pri treh ribnikih okoli 40 mož. Z velikim zanimanjem sledijo zaupniki poročilom naših poslancev. Konštatirati moramo, da se naše vrste ojačujejo z novimi pristaši.
Državno cesto iz Št. lija v Apačko kotlino so začeli graditi iz Št. lija. Zaposlenih je 150 delavcev. Te dni je dospelo okoli 100 novih. Cesta mora biti gotova do dne 1. maja 1925.
Rumunski rop. Beograjski listi poročajo glede na ropanje Rumunov v Modošu in Bardanju, da je ru- ' munska vlada sklenila, odvzeto živino z ožemi j, ki so bila pred kratkim izpraznjena, spraviti na mejno črto in jo tam na javni dražbi prodati. Izkupiček te prodaje bi se po odbitku izvoznih taks in stroškov za krmljenje uporabil v korist oškodovancem. Listi so nad tem postopanjem rumunske vlade ogorčeni. Na vse proteste naše vlade, naj bi Rumunija povrnila vsaj del škode, ki jo je napravila med ljudstvom, rumunska vlada molči in ne stori ničesar.
Javnio vprašanje celjskemu policijskemu šefu dr. Senekoviču. Sobotna »Volksstimme« je prinesla v poročilu o četrtkovem socijalističnem zborovanju med drugem tudi to-le: »Gen. Eržen erinnerte an die Worte des früheren Polizeikommissärs (dr. Senekovič), als die Deputationen in jene kritischen Tagen bei ihm vorsprachen: »Warum kommt ihr zu mir? Die Polizei ist in der Redaktion der «Straža«« Pri celi zadevi gre za štrajk železničarjev v letu 1920. G. dr. Senekoviča javno pozivamo, naj nam tekom 10 dni odgovori: Kedaj, komu in zakaj je izrekel od sodr. Eržena na shodu citirane lažnjive besede? Ako nam bo g. policijski šef ostal dolžen glede tozadevnega odgovora, ga bomo javno ožigosali z brezvestnim lažnjivcem in čisto podlim obrekovalcem.
Telovadna akademija v Ormožu. Na velikonočni pondeljek je Katoliški dom dočakal svojo otvoritev. — Otvoritev pravim, ker si ga je otvorila mladina s sporedom, ki je prekosil vsako pričakovanje. Pač gre zato v , prvi vrsti hvala središkim Orlicam in Orlom. Kajti priredili so v Ormožu tako telovadno akademijo, kakor je še Ormož ni doživel. S svojo originalno zborovsko dekla-
ra biti vzor okoliškim odsekom in prav je, da je svojo visoko stopnjo pokazal ravno v Ormožu. In še njih eksaktno izvajanje nadaljnega sporeda. Dovršenost v prostih vajah, ki je dosegla največji učinek v izvajanju vaj s palicami. Svojo visoko tehnično stopnjo so pokazali središki Orli z vajami na orodju. Smelo trdim, da jih v tem oziru ne prekaša noben odsek v Prlekiji. — Ker je akademijo priredila orliška srenja, je nastopilo več or-liških krožkov. Prav je tako in je samo hvalevredno, da središka srenja daje svojim podrejenim krožkom pobudo s takimi prireditvami. Izvajanje vseh je bilo dobro in enotno. Presenetile so mladenke, tako središke, kakor tudi ormoške. Krasni so bili »konjički« srediških Orli-čic, sicer preprosti, tado ravno zato učinkoviti. — Z veliko gotovostjo in mirnostjo je nastopila predsednica macijo, »pesmijo makabejskih bratov« so vzbudili občudovanje pri gledalcih. Kot grom so udarjale besede z odra in kdo bi si mislil, da je mogoče to pesem deklamirati na tako originalen način. Ravno ta deklamacija je pokazala, da je središki orlovski odsek odsek, ki mo-srenje z govorom, kateri naj tudi najde odmev pri ljudstvu. To ji bo, mislim, najlepše plačilo za trud, ki ga je imela s prireditvijo akademije. Tudi orličica je deklamirala odločno, kakor tudi brat špešič. Sploh je akademija izpadla izborno. Pokazala je v odlični meri moč središkega Orla, ki naj bode vam, Ormožanom vzgled. Imate sedaj dvorano, imate oder! Delajte, delajte, in ne mislite, da ste sami, da ste osameli. Za seboj imate ves okraj, za sosede imate Sfediščane, ki vam bodo radi pomagali. Naj bo velikonočni pondeljek razdobje v vašem delovanju, naj bo začetek nove nobe ormoškega Orla in vaš cilj naj bo: »V trudu in znoju polnem radosti, domu gradimo slavo in čast!« — J.
Vojniški orlovski odsek priredi dne 4. maja krasno igro, »Deseti brat.« Igra je dramatizirana po znanem Jurčičevem romanu, ki ga je izdala Mohorjeva družba. Celo dejanje se vrši na Dolenjskem, osebe so zajete iz naroda, da omenjmo le Krjavlja in Martinka, .desetega brata. Pred igro bo petje pevskega zbora v Vojniku in med odmori svira godba. K obilni udeležbi vabljeni vsi! Predprodaja vstopnic v nedeljo dne 4. maja od 8. do 10. ure v dvorani.
Promocija. V soboto, 3. maja bo promoviran na graškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva gosp. Adolf Ramšak, doma iz Slov. Gradca.
Smrtno jo je izkupil. Iz Vratje vasi pri Zgornjem Cmureku poročajo: Pri nas je bil 21. t. m. ob priliki aretacije obstreljen od orožnika posestniški sin Franc Unger iz Drobtinic. Že drugi dan ob priliki prevoza v bolnico je umrl v Zgor. Cmureku. Franc Unger je star 32 let, je svojčas optiral za Avstrijo in ni smel bivati stalno na jugoslovanskih tleh. V gostilni, kjer je bil Unger aretiran, se je vršila pretepaška plesna zabava. Ungerju je prigovarjalo več fantov, naj se upre aretaciji. Unger se je res na prigovarjanje uprl aretaciji in postal na ta način žrtev svojih prijateljev. V naši okolici je bilo od leta 1920 ustreljenih ter ubitih že 12 oseb, pač žalostne razmere! Ljudstvo naseda fanatičnim hujskačem, kriva je dosti vsenemška hujskanja in popolna nesposobnost večine županov. Tudi zadnji so odgovorni, da se dogodi toliko tragičnih slučajev. Kaj bode z našo mladino, katera raste v teh, tako divjih časih, ko je človeško življenje le igrača. Mislim, da zadene vsaj nekaj ikrivde tudil še druge merodajne faktorje, kateri bi morali skrbeti za dober družabni red in poboje preprečiti, narediti konec tem turškim razmeram.
Smrt našega moža pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. — Dne 25. t. m. smo spremili k večnemu počitku splošno znanega moža Jože Repica v Zagorcih. Iz hiše žalosti so se udeležili pogreba g. duhovniki in veliko število njegovih dobrotnikov. Ginljiv je bil govor našega gospoda župnika pri odprtem grobu. Ostalim v blag spomin in naše sožalje.
Popadanje radikalije v Bosni. Muslimanska »Pravda« poroča, kako so zborovali te dni bosanski radikali v Bugojini. Na shod je prišel kot govornik radikalni po-slaneg pop Velja Grgurevič. Udeležba na shodu je bila ogromna, a uspeh pa porazen za radikale. Zborovalci so povedali na predlog enega bosanskega seljaka radikalom tole: »Lajnske godine imeli smo bar sjeme da posij emo zemlju, ove ga godine nemamo; lajnske godine imali smu volove, ove godine ih nemamo; lanjske sle nam godine pred izbore obečevali kule u oblaku, pa mjesto toga dali ste nam kuluk i 500 postotni porez i time nas stjerali na prosjački štap«. Nato je bila izrečena govorniku Grgureviču nezaupnica in zborovalci so se razšli z vzkliki: »živeli zemljoradnik!!«	%
Tiralica za generalom Sarkotičem. Osješko državno^ pravdništvo je razpisalo zanimivo tiralico. Preganja namreč znanega generala Sarkotiča, ki živi sedaj na Dunaju, radi nekega pamfleta veleizdajniške vsebine, katerega je sestavil Sarkotič ter ga dal razširiti po Osjeku in okolici. Zadeva je predana zagrebškemu višjemu državnemu pravdništvu.
Novi aeroplani. Te dni je prispelo iz Francije deset novih aeroplanov v Novi Sad. Letala je naročila naša država iz oboroževalnega posojila. So najmodernejše konstrukcije ter preletijo v eni uri 250 km .
Lemberški prepir. Pri Sv. Juriju blizu Virovitice je posestvo bivšega grofa Mailatha, katerega pa posedujejo drugi lastniki in upravlja ga pa neki Schlesinger. Jurjevski Seljaki so imeli že od pamtiveka od te posesti v najemu pašnik z 300 orali obsega. Sedanji lastniki te grofovske posesti pa so začeli kmetom odrekati pravico do tega pašnika. Seljaki se nočejo udati protizakonitemu pritisku in so dalje pasli svojo živino na tem pašniku. Dne 17. t. m. pa je prišel na pašnik upravitelj Schlesinger s hlapci in odgnal s paše 1000 komadov seljaške živine in jo zaprl v grofovske staje. Seljaki so udrli v grofovske hleve in zopet odtirali živino na pašnik. Ta igra med upraviteljem
in seljaki se ponavlja dnevno in je velika nevarnost, da bo prišlo ob tej priliki do pretepov in pobojev.
Težka tramvajska nesreča. V Beogradu se je zgodila te dni nesreča, ki le po čudovitem slučaju ni zahtevala večjih žrtev. Na nekem križišču sta trčila skupaj z vso silo težek tovorni avto in tramvaj, ki je bil do zadnjega kotička napolnjen s potniki. Avto in tramvaj sta se vsled sunka prevrnila. Pa niti potniki, niti šofer avtomobila se niso poškodovali; pač sta dobila smrtne poškodbe dva delavca, ki sta se nahajala na avtomobilu ter pri udarcu odletela na tlak.
Razpust madžarskih kulturnih društev. Notranji minister je izdal naredbo, da se morajo po Vojvodini podvzeti vse mere, potrebne za skorajšnji razpust madžarskih kulturnih društev. Ugotovljeno je, da se ta društva, enako kot nemški Kulturbund, bavijo s politiko.
Dr. Fr. Sušnik:
Boj med Slovanstvom In zapadom v naši državi.
Politični boj, ki se vrši v naši državi, v svojih bistvenih potezah ni le navadni ustavni boj, nego je kulturni boj med slovansko in zapadnoevropsko orientacijo.
Verujemo v svojsko in samoniklo slovansko kulturno idejo, zato verujemo v veliko slovansko bodočnost. Ta slovanska svojebilnost se je očitovala v ostrih nasprotstvih proti zapadni romansko-germanski kulturi. Nasproti ?apadnemu idealu moči in sile so postavili slovanski misleci ideal miroljubnosti, bratstva in demokracije, ideal slovanskega humanizma. Ko je potoval srbski mislec Nikola Velimirovič med svetovno vojno po Ameriki, je govoril nekoč med drugim: »Vemo, da so tudi Angleži in Francozi kristjani; priznamo, da so morda boljši kristjani ko mi. Toda v nas Slovanih ima krščanstvo svoj posebni izraz; bratstvo je njegov izraz. Mi vemo, kaj to pomeni, če je kdo hlapec; zato nočemo, da so hlapci na svetu. Vemo, da onečašča človeka prevzetno nadvladje nad drugimi ljudmi in da ga oddaljuje od Boga. Zato ne dovoljujemo ne sebi ne nikomur, da vlada nad drugimi ljudmi. Slovani nimamo zunanjega kulturnega bleska kakor naši gospodarji, toda duše je v nas več, mnogo več, kakor je bilo več duše v krščanstvu, ki je čepelo v katakombah, kot pa ga je bilo v cesarjih na Palatinu.« In ko je primerjal veliki Rus Merežkovski slovanstvo in evropski zapad, je rekel, da si sličita kakor leva in desna roka.
Slovani imamo svojo kulturno idejo, popolnoma na sprotno zapadnoevropski; svojo kulturno idejo, ki se stoletja že bori za osvoboditev od zapadnega tutorstva. To spoznanje je važno in brezpogojno potrebno. Na tem vprašanju se bomo ločili: Slovani po duhu in besedi — in Slovani, ki so to še le po besedi, po duhu pa že zdavnaj Germani. Zanimivo je, da se ravno ta druga grupa odlikuje po šovinističnem nacij onalizmu, ki je obrnjen proti lastnim duhovnim očetom; to samosovraštvo je tipičen pojav mesticov.
V čem se razlikujeta politična koncepcija slovanska in zapadna?
Zapad se reprezentira v političnem zamisleku, da je država bog; etika, ki je pojmovana v religiji, je državna služabnica. Zapadna filozofija ji je nadredila po Kantu absolutni nravni zakon, ki ni bil nič drugega ko pru-saštvo; potem je prišel Hegel in dvignil državo na božji prestol. Plotestantizem je miselno utemeljil makiave-lizem. Religija je postala privatna stvar, dvojna morala je vstala in ta dvojna morala, privatna in javna, družabna, je bistveni znak zapadne politične organizacije. Ta javna, državna morala je prijadrala preko razlikovanja med dobrim in zlim v popolni relativizem. V kolikor je razbila svobodomiselna propaganda vero tudi v naši inteligenci, v toliko ječijo tudi nove slovanske države pod korupcijo. In politični boj pri nas je v prvi vrsti boj proti zapadni politični koncepciji, proti državi z dvojno moralo.
Slovanska ideja, kot so jo izrazili vsi veliki slovanski misleci, se snuje na realizaciji krščanstva. V njej je prvo in največje: etika, ki naj se ne emancipira, kot na zapadu, od heteronomosti, nego ki naj da objektitne nravne norme. Življenska celica krščanske družbe ni država, nego družina, zadruga, mir; avtonomna družina je osnova slovanski politični koncepciji. Bratstvo, ki nè pozna majorizacije, je državna vez; v tem smislu so imeli Poljaki svoj «liberum veto«, ki je izključeval vsako nadglasovanje. V tem smislu je trdil Tolstoj, da nič ni hujši absolutizem, ako vlada eden nad 99 kot če jih vlada 51 na 49.
Slovanska in zapadna koncepcija se borita v naši državi za prestiž. V tem boju gre za to, ali bomo imeli Jugoslavijo, po besedi in duhu slovansko, ali pa Jugoslavijo, po besedi še slovansko, po duhu pa romano-germansko kolonijo. Slovanski zamislek, ker je primaren, ni dovolj rafiniran, se zdi fanatičen, ker je kakor pesem koprnečih množic. In naj zagospoduje nad temi ljudstvi zapadna državna organizacija, čeprav pod slovansko firmo, ta ljudstva v svojem slovanskem instinktu ne bodo z njo nikdar zadovoljna. Toda blagor nam, dokler je ljudstvo tako; ker moč naša, moč in bodočnost slovanska je v naši idejni samobitnosti.
Očitali so Mahniču izdajstvo, ker je proklel nacionalizem kot poganski; očitali so to nedavno ščeku, morda še bodo Tolstoju. Ne vejo pa, da nista tega govorila kot »klerikalca«, temveč kot Slovana. Slovani se borimo proti nacij onalizmu, ki ga presajajo evangelisti zapadnoevropskih programov na naša tla, zato da s svojo kulturno idejo — osvojimo svet.
MARIBOR, Kopoška c. 19,
Si Marf&ora.
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Gradbeno posojilo.
Po otvoritvi seje poroča župan o posojilu, katerega namerava najeti mariborska občina v svrho graditve stanovanjskih hiš, da vsaj nekoliko omili neznosno stanovanjsko krizo. Župan se je obrnil glede posojila tudi v inozemstvo, toda vezanega kredita ni mogoče doseči pod takimi pogoji, ki bi bili za mariborsko občino sprejemljivi. Končno se je župan obrnil na hipotekarno ban ko v Beogradu, da posodi mariborski občini 10 milijonov dinarjev, od kredita, katerega je najela banka v Švici. Odgovor banke je ugoden; pripravljena je posoditi 5 milijonov dinarjev za dobo 15 let. Obresti bi znašale prvih pet let 15, drugih 5 let 11 in tretjih pet let 9 procentov, s čemer bi se posojilo tudi amortiziralo. To je vsekakor najbolj ugodna ponudba, katero Maribor lahko doseže in župan priporoča, da jo občinski svet sprejme. — Dr. Leskovar posojilo pozdravlja, vendar stavi nekatere upoštevanja vredne pomisleke. Pričakovati moramo, da se bo naš dinar tekom 15 let dvignil, kakor se je dvignila češka krona ali lira. Za mariborsko občino bi to pomenilo nove težkoče pri amortizaciji. Zato on svetuje, da naj se skuša doseči od Hipotekarne banke posojilo v švicarskih frankih; če to ni mogoče, naj se stavi banki predlog, da pri morebitnem zvišanju dinarske vrednosti omili pogoje. Predlog dr. Leskovarja podpirata obč. svetnik Bahun in Roglič, nakar občinski svet pooblasti župana, da odpotuje v Beograd ter se pogaja z banko. Če ne pristane na posojilo v švicarskih frankih, ali pod enakimi ugodnimi pogoji, bo občina sprejela pogoje, koje je stavila banka.
Za katran, za katerega občina zahteva 2.50 D, se zanima neka ljubljanska tvrdka, ki pa- ponuja za kg samo 2.40 D; občinski svet sklene katran prodati.
Pogodba med plinarno in državno moško kaznilnico za dobavo plina se podaljša za eno leto.
Zamenjava zemljišča.
Občinski svetnik Roglič poroča o rezultatu poga--janj, katere sta vodila on in obč. svetnik Bahun z »Društvom za zgradbo magdalenske cerkve«, glede zamenjave zemljišč. Društvo odstopi občini stavbišče, na katerem je prvotno nameravalo zgraditi cerkev, proti temu, da občina društvu odstopi druga stavbišča in sicer v razmerju 1 : 2. (Občina odstopi za 1 kv. m društvenega, 2 kv. m svojega zemljišča). Kazlika pri zamenjavi znaša 900 kv. m, katere naplača občina in sicer 600 K za kv. meter. Občina nosi tudi vse stroške. Občinski svet sprejme te pogoje, obenem pa sklene novopridobljeno zemljišče ponuditi Pokojninskemu zavodu za zagradbo projektirane stanovanjske hiše.
šolska kuhinja, ki prehranjuje veliko število revnih učencev, bo poslovala še do konca maja.
Da se odpomore brezposelnosti, ki vlada v mestu, je občinski svet že določil 33 tisoč dinarjev. S tem denarjem se bodo plačale mezde delavcev, zaposlenih pri graditvi nove ceste, ki bo vezala Sodno in Cvetlično ulico.
Narodno gledališče prosi za hitro pomoč 100 tisoč dinarjev, da se mu omogoči obstoj še za mesec maj. Župan nasvetuje, da se zadeva izroči odseku, ki bi morebiti našel potrebno kritje. Temu se protivi Bahun, ki naglaša, da je Narodno gledališče izključno slovensko, naj se torej slovenski krogi pobrigajo za boljši obisk, za pokritje deficita pa naj skrbe banke.
Prvega maja bodo imeli tudi mestni uslužbenci prosto.
Glede oddaje hladilnice tvrdki Predovič—Preglje-vič kritizira Bahun poročanje poročevalca V. odseka ter ga dolži, da je zamolčal nekatere važne pogoje. Poročevalec obč. svetnik Weixl Bahuna ostro zavrne, češ, poročilo je bilo natančno, o tem lahko svedoči zapisnik, da se stvar ugotovi se bodo zahtevali akti od klavnice. — Okrog 10. ure zaključi župan javno sejo, nakar se je začela tajna seja.
Izvršilni odbor SLS v Mariboru je imel dne 25. aprila sejo. O politični situaciji je poročal g. dr. Hoh-njec. V sprejeti resoluciji izvršilni odbor odobrava smotreno in odločno akcijo Jugoslovanskega kluba za uresničenje našega avtonomističnega programa in naše poslance poziva, da v tej smeri vztrajajo.
Zborovanje SLS na Pobrežju pri Mariboru. SLS ima v torek, dne 29. t. m., v prostorih gostilne Rojko ob osmi uri zvečer zborovanje. Na shodu bo poročal g. narodni poslanec Franjo Žebot.
Proslava 1. maja. Letošnji 1. maj proslavi krščansko socijalno delavstvo v Mariboru na sledeči način: Ob 9. uri dopoldne sv. maša v frančiškanski cerkvi. Po maši se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke delavski shod na katerem poroča gospod narodni poslanec Franjo Žebot. Popoldne skupen izlet z godbo kat. Omladine na Goro pri Sv. Petru. Zbirališče ob 2. uri popoldne pri železniškem mostu na Meljski cesti. Delavci, udeležite se polnoštevilno te proslave. — Okrožno načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze.
V katerih vrstah so bili takrat denuncijanti? Na četrtkovem sccijalpatrijotičnem shodu so gg. govorniki iskali denuncijante delavstva pri štrajku leta 1920 povsod dru-
god, samo v lastnih vrstah ne. Saj je bil celo med govor-niki eden, ki nosi še danes žig, da je igral ulogo ovaduha svojih lastnih tovarišev, da je zmazal sebe iz zagate in to je g. občinski papa Andrej Bahun. Mariborsko delavstvo, ki ne trobi v Bahunov rog, še danes dobro pomni, kako so ravno voditelji socijalistov v komunističnem štrajku igrali denuncijantske uloge. Saj so kot nagrado za to Jude-ževo delo postali po nasilnem razpustu komunistične stranke po uradnem odloku glavni dediči komunističnega premoženja.
Osebna vest. Iz učiteljskih krogov poročajo: Po celoletnem dopustu je prvega aprila gospa županja Grčar nastopila zopet svojo učiteljsko službo. Tako izvršuje sedaj z vnemo tudi državno službo, kakor je vršila privatno pri »Vesni« že nekaj mesecev poprej.
Afera ponarejenih kolekov. Kakor znano, sta bila med prvimi soudeleženci afere ponarejenih kolekov zaprta tudi bivši carinik Krstič in njegova žena. Ta dva sta bila sedaj vsled njune pritožbe na višje deželno sodišče v Ljubljani zoper preiskovalni zapor s sklepom istega izpuščena na prosto z utemeljitvijo, da kazenska preiskava ni podala nikakih dejstev, iz katerih bi bilo posneti, da sta ona dva v resnici udeležena pri razpečavanju ponarejenih kolekov.
Slovensko trgovsko društvo priredi v torek dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma sestanek s predavanjem o davčnih, taksnih in drugih važnih zadevah. Predaval bo davčni referent Trgovske in obrtniške zbornice, finančni svetnik v p. gosp. Žagar, ki bo dajal tudi razne informacije v davčnih zadevah. Ob tej priliki nas poseti tudi predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Ivan Jelačin in se vsi društveni člani, kakor tudi drugi interesent je pridobitnih krogov vabijo k obilni udeležbi.
Osrednje društvo nižjih poštnih fin brzojavnih uslužbencev, podružnica Maribor priredi v korist svojih bolnih članov, vdov in sirot dobrodelno poletno veselico in sicer dne 6. julija t. 1. v Gambrinovem vrtu. Prosimo vsa društva, da se ozirajo na našo prireditev in na ta dan opuste morebiti nameravane druge prireditve.
Vstopnice za koncert Državnega ženskega učiteljišča v Mariboru dne 3. maja t. 1. se dobijo v trgovini Zlate Brišnik v Slovenski ulici.
Cercle francais. Letošnji redni občni zbor francoskega krožka v Mariboru se bo vršil dne 9. maja ob pol sedmih zvečer v drugem nadstropju moškega učiteljišča. Na dnevnem redu je poročilo odbora, volitev polovice odbornikov, izprememba par. 6 društvenih pravil o letni članarini rednih članov in slučajnosti. Odbor prosi vse člane, da vplačajo članarino za novo poslovno leto, ki se je začelo s 1. marcem 1924. Članarina se sprejema vsako sredo od 17. do 19. ure v društven čitalnici, gimnazija, pritličje, na levo, in pred občnim zborom v moškem učiteljišču.
Dobrodelna tjombola v prid otroške bolnice v Mariv-boru. Dne 4. maja ob dveh popoldne se vrši na Glavnem trgu velika dobrodelna tombola v prid otroške bolnice v Mariboru. Glavna tombolna darila so: 1. dragocen srebrn pas, izdelan iz kronskega srebra, ročno delo, 2. voz premoga, 3. šest garnitur moškega perila, 4. usnje (koža in podplati). Manjši darovi: 10 dobitkov v vrednosti 200— 250 dinarjev, 50 dobitkov v vrednosti 100 dinarjev, 100 dobitkov v vrednosti 50 dinarjev, 300 dobitkov v vrednosti 10—20 dinarjev. Med dobitki so slike, galanterijski predmeti, moka, sladkor, kava, šampanjec, vino, nadalje klobuki, čevlji, blago, skratka sami lepi in koristni predmeti. Tombolne karte komad po 2 dinarja bodo v predprodaji v trgovinah Brišnik, Slovenska ulica, Vertnik, Sod- ; nijska ulica, potem v trafikah v Slovenski ulici, Gosposki ulici, na Glavnem trgu in na Koroški cesti. Kdor ve, kako , omejeni so prostori v naši javni bolnici, spozna silno potrebo otroške bolnice za naše kraje. Zato se obračamo do 1 naše javnosti s prošnjo, da nas tokrat ponovno podpre in , pomnoži s tem sklad za zgradbo otroške bolnice. — Mariborsko slov. žensko društvo.
Citraški klub. Doznali smo, da se I. citraški klub v Mariboru pripravlja na II. koncert, ki se bode v najkrajšem času vršil, predvidno v Narodnem gledališču a tako, da bode glede kraja prireditve vsem ustreženo. Baje se pripravljajo lepe in težke kompozicije, koje bode izvajal celi kor, ki se je od lanskega koncerta, ko je obstojal še iz 14 citrašev, pomnožil ter obstoja sedaj iz 20 eitrašev. Razun tega se bode k orkestru pritegnilo še če-
lo,	gosli, glasovir, baskitaro itd. tako, da bode isti nudil popolnejšo sliko. Med vsporedom najdemo tudi enega izmed maloštevilnih slovenskih komadov za citre in sicer »Po jezeru« od Koželjski-ja, kojemu je priklopljen še čelo-solo tako, da se bode ta komad izvajal v kvartetu. Žal, da je takih komadov res malo, kljub temu, da je toliko ljubkih slovenskih narodnih pesmi in drugih komadov, ki se lepše ne dajo drugod izvajati, kakor ravno na citrah. In koliko je takih citrašev, ki si želijo večje — težavnejše slovenske komade za več citer, v duetih, kvartetih, orkestrih itd., a žal, ni skladateljev — komponistov, ki bi se usmilili citer, ter povzdignili ta ljubki inštrument na ono kulturno mesto, kamor spada. Želeli bi, da bi se znašel eden strokovnjak-skladatelj, ki bi tem željam citrašev ustregel v polni meri. — Bilo bi hvaležno delo in bi se istega razveselilo v prvi vrsti tudi občinstvo, ko bi uživalo sadove takega dela. Dobro nam je še v spominu I. koncert citraškega kluba, ki se je vršil dne 19. julija 1923, vsled slabega vremena v dokaj premajhni Gambrinovi dvorani. Zelo pohvalno so se o tem izrazili prisotni strokovnjaki (6 po številu) in želimo, da bi tudi II. citraški koncert nudil javnosti lep užitek. Prireditveni prostor je temu primerno izbran, da se lahko vsi sloji istega udeleže in je pričakovati, da se tudi širša slovenska javnost zanima za to prireditev. Dan in kraj prireditve še bode pravočasno objavljen.
Mestno kopališče bo tekoči teden odprto: v torek, sredo, petek in soboto. V četrtek, 1. maja ostane zaprto. Parna kopelj bo v torek in soboto za gospode, v sredo in petek pa za dame.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Da je Julietta prebrala proglas, da bi bila le samo za trenutek pomišljala, — obrnila bi se bila in bežala bi bila pred odurnim nabiralnikom kakor pred nevarno kačo.
Pa njeni živci so bili uničeni, njena volja je bila zrušena, ni mislila več, ni videla nič, mrtvo orodje je bila, delujoče pod vplivom prenapete domišljije in pod težo namišljene dolžnosti.
Vzela je pismo iz nedrij in ga spustila v zaboj —.
Usodni korak je bil storjen in nobe a zemeljska moč več ni mogla rešiti Déroulèda obsodbe in smrti —.
Par ljudi je hitelo mimo. Nekdo je robato zaklel, vsi pa so skomigali z rami in šli svojo pot. Navajeni so bili na take prizore —.
Julietta pa je bežala domov.
Pa saj ni imela več doma. Niti dneva več ni smela ostati v tej hiši —.
Kako bi mogla jesti kruh moža, ki ga je izdala —, uživati ljubezen in gostoljubje ljudi, katerim je pripravljala toliko žalost in nesrečo —.
Da jo glava boli, se bo izgovorila in popoldne se z Petronelo pripravita na potovanje —.
IV.
»Moje je maščevanje —.«
Skoraj ves dan je prebila Julietta v svoji sobi. Najrajši bi ne bila videla nikogar več. Trpela je, neznosno trpela.
Pri vsakem šumu je planila po koncu. Ali so že prišli ponj —? Ali je nesrečno pismo že rodilo sad izdajstva —?
Kar misliti ni smela na gospo Déroulède, na Pavlovo mater, in na Anico, na ubogo siroto. Sramota, pekoča sramota ji je gnala kri v lica, če se je spomnila na te dobre, ljubeznive ljudi.	j ,	,,;,v
In on —?
Šiloma se je branila misliti nanj. Pa zaman. Zakaj so ji uhajale misli k njemu, zakaj jo je spreletaval neznan strah, če je mislila na usodo, ki mu jo je pripravila s svojo ovadbo? Ni si znala dati odgovora. Ali ga je sovražila —?
(Dalje prihodnjič).
6
ZAHVALA.
Po dolgi in hudi bolezni je božja Previdnost poklicala k sebi našega skrbnega moža, očeta, svaka, strica in bratranca, gospoda
-Alojzija Košar
mlinarja in posestnika.
katerega smo dne 21. aprila položili v hladni grob k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se preč. duhovščini jurjev-ški za vse tolažbe za časa bolezni in smrti, gasilski župi šentjurski, ter nje načelniku za poslovilni govor, ter vsem pevcem in pevkam za ganljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu, ter vsem, ki so pokojnega tako v ogromni množini spremili k večnemu počitku. — Posebno pa se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam ob bolezni pokojnika bili v pomoč. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. Jurij ob Ščavnici, 28. aprila 1924.
271	Žalujoči ostali.
Spomnite se pri posebnih prilikah Prostovoljne požarne hrambe in nje rešilnega oddelka v Maribora z darovi za novi rešilni avto.
MED. DR. FRANK
ordinira zopet od 8. do 10. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Maribor, Prešernova ulica 2.
»Petovia«, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju,
naznanja, da je izročila prodajo čevljev za Ptuj in okolico »Tvorni čevljarski zadrugi« z o. z. v Ptuju. Trgovina je v Panonski ulici, nasproti Mestne hiše. — Cene nizke, čevlji prvovrstni, šivani (Good year) in klinčani. Gamaše, torbice in kovčegi.	268
Iščem službo kot prodajalka ali blagajničarka, vešča sem slovenskega in nemškega jezika. Naslov: Marijanišče, Mikložičeva ulica, Maribor.	266 2—1
Lepo posestvo, približno 8 oralov se proda v bližini Maribora. Hiša, gospodarsko poslopje, vse zidano in z opeko krito, lep sadonosnik, njive, travnik in gozd. j Gena po dogovoru. Naslov v upravništvu. 267 2—1
Premog, iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1.	107
Strojno mizarstvo
HOCHHEGEÜ & U/IHER
Koroška c. 53 MAR BOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi'.
Postrežba točna!	Cene zmerne!
fogqpppppppppppppppp^
IMM
Izkušen
: krojaške, suknjene in platne-; ne odpadke, staro železje, : kovano in vlito, glaževino, . kakor odpadke vsake vrste i kupujem po najvišjih cenah
! A. Arbeiter»
Maribor, Dravska ulica 15.
J
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo deca in odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo.
Širite „Stražo“!
viničar
se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. A. Viher, Maribor, Koroška cesta 53.	284
Najcenejše in najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavode
Voršič,
Maribor, Slomškov trg 16»
Pojasnila brezplačno!
Zelenjadne sadike vseh vrst dobite v vrtnariji Iv. Jemec, Razlagova ulica 11, Maribor.	265 3—I
Moč-
no, lepo in poceni
sukno
in kamgarn, hlaeevino, cetir, tiskanino (druk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.