Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 58. "Izven Ljubljane 8 vin.	jf LjUtllfODi, V UM, 12. IM 1914.
Leto XLI1.
» Velja po poŠti: =
Za celo ftto upre) . , K 26'— ga en meseo „ , , „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo , „ 35'—
V	Ljnbijani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno „ 1-70
s Sobotna izdaja: = ia celo leto ....... 7-—
■a Nemčijo oeloletno . „ 9'— za oatalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna potit vrsta (72 nimj: za enkrat . . . . po IS v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat ......13 ,,
za večkrat primeren popuat.
Poročna oznanila, zalivale, osnirlnice Ud.:
onosiolpna ¡iet it vrsta pc 2Jviu.
---Poslano:----
enostolpna petitvrsta po 40 via
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
Bar Uredništvo je v Kopitarjevi olio! itev, B/UI. Hokoptai se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list m slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Po starem kolovozu naprej.
Te dni se jc glede jugoslovanskega vprašanja v naši monarhiji marsikaj zanimivega slišalo. Žalibog pa je vse tako, da Slovencev in Hrvatov ne more nič veseliti. Povod, da je toliko na dan prišlo, je dal Mile Starčevic.
Ta poštenjak, ki se pa časih rad za-leti, je v eni zadnjih sej hrvatskega sabora takozvane Frankovco clolžil, da so se na Dunaju in v Pešti ponujali, da prevzemo vlado na Hrvatskem še bolj poceni kakor koalicija. Pri tej priliki je imenoval tudi sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja. Kot odgovor na to jo ta po svojem tajniku gospodu Kurolu Cankarju odkril, kaj je na tem, kolikor se njegove osebe tiče. Leta 1910. je nadškof Stadler, od več pravaških voditeljev Frankove smeri naprošen, na Dunaju posredoval, da bi se kurs na Hrvatskem spremenil. Predlogi teh gospodov so bili pač taki, da bi jih bili na Dunaju lahko sprejeli, če niso licsede, ki se z Dunaja tolikrat slišijo, res samo besede. Vedoč, da je v monarhiji najbolj aktualno vprašanje, kako preprečiti uresničenje velikosrbskega imperializma, so najprej predlagali, da se moč Srbov na Hrvatskem in v Bosni kolikor mogoče omeji. Ko bi se tako utrdilo hr-vatstvo v Banovini in Bosni, naj bi se Ogrska reformirala, potom splošne in enake volilne pravice. Potem pa naj Hrvatska z regnikolarno deputacijo stopi z Ogrsko v stik, da se medsebojni držav-nopravni odnošaji uredijo. Ako bi se Ogri tega branili, naj se hrvatske zemlje združijo in postanejo neodvisne. Tak je vsaj smisel teh predlogov. Nadškof Stadler pa je na Dunaju izvedel, da me-rodajni krogi v to nikakor ne privolijo in se je, kakor gospod Cankar piše, prepričal, da Hrvati nimajo pričakovati milosti od zgoraj, ampak morajo svoje težnje z lastnimi močmi skušati uresničiti. Temu je, kakor vemo, sledilo potem ujedinjenje vseh pravašev, ki so v svrho gospodarske neodvisnosti Hrvatske sklenili pakt s koalicijo. Madjari so na to odgovorili s komisarijatom. Obenem se je merodajnim krogom posrečilo razbiti edinost med pravaši in koalicijo pripraviti do sporazuma z Ogrsko, in sicer zelo po ceni. Koalicija dobi zdaj
celo vlado v roke, na čelu ji ban, ki Ido zdaj tudi v Zagrebu kandidiral, da dobi vlada značaj popolne parlamentarnosti, kolikor ima to pod kuratelo Ogrsko sploh kaj vrednosti in pomena, zato se je pa koalicijn postavila popolnoma na dualistično nagodbeno stališče, kar jc glavno. Tako so .Marijan naredili in na Dunaju so to potrdili. Zdaj naj kdo presodi, ali je res ali ne, kar je Mile Starčevic v saboru za klica I, rekoč, da jc Dunaj Hrvate zopot na cedilu pustil.
Človek so vpraša, kako je mogoče, da so avstrijski državniki mesto da sprejmo predloge, ki jih jo priporočal nadškof dr. Stadler, rajši šli na to, da so dali v Banovini vlado v roke koaliciji, v kateri vendar prevladujejo Srbi, ki so sicer vedno označujejo kot veleiz-dajalci. Stvar pa je precej jasna. Na Dunaju se namreč hrvatskega trializma ne boje nič manj kakor srbskega imperializma. Drugače so, postopanje naših državnikov ne da tolmačiti če nočemo misliti, da jih jo. čisto vsa logika zapustila. Sicer pa madjarski listi in »Grazer Volksblatt«, ki je glede teh reči dobro informiran, to odkrito pišejo. Pravijo namreč, da je zdaj še bolj kot kdaj geslo Dunaja, da se ima brezpogojno vzdržati dualizem. Tvialistična država, menijo, da bi bila monarhiji nevarna. Bulgar-sko kraljestvo, povečana Srbija, Črna-gora. ki se hoče s Srbijo zediniti, pa zraven še Velika Hrvatska, to se jim zdi nekoliko preveč. Zato rajši vidijo, če se Srbi in z njimi v zvezi stoječi koali-cionaški Hrvati postavijo na dualistič-110 stališče. Zato Bilinski tudi podpira Dimoviča v Bosni in «c grof Tisza. trudi pridobiti zase Rumune, dajoč jim velike narodne koncesije, če priznajo dualizem. Koaliciji pa jc čisto prav, če Madjari obdržc Reko in dobe še večjo prafice na hrvatski obali, da so le oni pri vladi. Končno jia utegnemo — tako menda mislijo — od Madjarske le še kaj več dobiti kakor od Dunaja.
Ta ofieielna logika globoko razodeva, na čem boleha vodilna politika našo države. Naj imajo madjarski listi v teh svojih kombinacijah popolnoma prav ali ne, dejstva kažejo, da je v njih precej resnice. In to je presneto malo razveseljivo. Kljub temu pa še ne dvomimo, da ne bi v zadnjem trenutku zmagala edino naravna rešitev jugoslovanskega problema v monarhiji, kakor to naglašajo pravaši in seljačka stranka.
Samo temu so ne smejo naši vodilni državniki čuditi, če bodo Slovenci in Hrvatje njihove lope besede, ki nam jih časih privoščijo, sprejemali z veliko ne-zaupnostjo. Mislili si bomo pač kakor Izaak: »Besede so Jakobove, toda roke so Ezavove.«
r
PROTESTNI SHOD CELOKUPNEGA JUGOSLOVANSKEGA DUNAJSKEGA DIJAŠTVA PROTI DOGODKOM NA REVOLTEI.LI IN PROTI ITALIJANSKEMU VSEUČILIŠČU V TRSTU.
Dunaj, 11. marca 1914.
Danes ob 2. uri popokluo se jo vršil v lokalu Leithner že za v nedeljo nameravan, a od policije prepovedan shod celokupnega dunajskega jugoslovanskega dijaštva. Dvorana je bila napolnjena Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vseh udeležencev je bilo 2-50. — Bil jo navzoč tudi vladni komisar. Od strani časopisja so bili po poročevalcih zastopani: Slovenec, Slovenski Narod, Edinost, Obzor, Pokret, Splitska Sloboda in nekateri belgrajski časopisi. Shod jc otvoril Hrvat T r e š i č - P a v i č i č. V predsedništvo so bili izvoljeni A. Koder (Slovenija), predsednik, v častno predsedništvo pa: Avsenek (Danica), Č e p a 1 i 6 (Zvonimir), Gor ž in a (Sava), Kozak (Jugoslovanski klub), K u v a č i č (Hrvatska), Mijatovič (Zora).
Kot prvi referent govori V. V r i o -ve c (Danica). Povdarja zgodovinski dogodek na Revoltelli, kjer so Italijani z brutalno silo vrgli jugoslovanske tovariše iz dvorane 1. tečaja. In v znamenju teh svojih nasilstev so italijanski zastopniki kot v zasmeh vseh Jugoslovanov predlagali, naj pride na dnevni red predloga o ustanovitvi italijanske univerze v Trstu, kar je bilo sprejeto tudi z glasovi Severoslovanov, ki imajo pri besedi italijanska univerza vedno na jeziku besede humaniteta, kultura, a nas Jugoslovanov ne vprašajo, kako Italijani to svojo humaniteto izvršujejo s tem, da nam ne dajo niti ljudskih šol. Povdarja, da smo proti laškem vseučilišču v "Trstu, ki je centrum jugoslovanskega avstr. ozemlja, smo pa tudi proti vsakemu italijan. vseučilišču, dokler vlada tudi nam ne ugodi naših
upravičenih vseučiliških in drugih šolskih zahlov.Poživlja vlado, naj nemudoma uvede reciprociteto zagrebškega vseučilišča! (Živ. odobravanje.) Kot drugi referent govori T reši <3-Pa-v i č i č (Zvonimir).
Peča so podrobnejše s Trstom, ki je za nas velikanskega momenta. Lahi se bahajo s svojo staro kulturo, a na podlagi to kulturo mečejo Jugoslovane , iz visoke šole! Mladi duh mora zmagati, mlada kultura jugoslovanska se bo dvignila nad staro, preperelo italijansko, dokler no bo v Trstu tudi dejansko zmagal slovenski živelj in na naši obali zavihrala jugoslovanska zastava. (Ploskanje.)
Kot tretji referent govori S t. Vi-rant (Slovenija). Poseže nazaj v zgodovinsko dogodke našega boja proti it al. vseučilišču in ]>o naših vseučiliških zahtevah. Hoteli smo takrat iti roko v roki z Italijani proti skupnemu nasprotniku Nemcu, a Italijani nam niso na našo spomenico niti odgovorili. Oni hočejo imeti proti nam in preko nas vseučilišče v Trstu, ki leži na našem ozemlju. Spominja na dejstvo, kako jo pred časom v znani vseučiliški debati v državnem zboru profesor Ma-saryk zavzel stališče, da smatra zahtevo po italijanskem vseučilišču kot kulturni post ulat in radi tega ga bo z vsemi močmi podpiral (ogorčenje v dvorani). Država ima denar za. vse drugo (klici Albanija!), imela bi ga lahko tudi za naše šolstvo. (Živahno odobravanje.)
Nato se sprejmejo soglasno sledeči resolucije, ki so bilo prečitaue v slovenskem in hrvatskem jeziku:
1.	Jugoslovansko dijaštvo na Dunaju, zbrano dne 11. marca, na shodu protestira najodločnejše proti brutalnemu nasilju italijanskih dijakov trgovske visoko šolo »Revoltella« v Trstu. Jugoslov. slušateljem izraža svoje najtoplejše simpatije, jim zagotovlja popolno solidarnost in jili poziva, tla vstrajajo v boju za svoje pravice.
2.	Poživlja vlado, da z vsemi sredstvi prepreči ponovitev takih in podob-nih izgredov in zasigura Jugoslovanom nemoten študij na tej visoki šoli.
3.	Poživlja odločujoče činitelje, da store vse potrebno, da se Revoltella v dogleclnem času podržavi in spremeni v vsem jugoavstrijskim narodom dostopno visoko šolo trgovskega in gospodarskega značaja, f
LISTEK,
Cerkveni koncert v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Frančiškanski cerkveni zbor, ki ga vodi ves čas njegov častitljivi maestro p. Hugolin, slove že celo desetletje kot vzoren cerkveni zbor prve vrste. Izven bogoslužja navadno ne nastopi — nekaj malih izjem izrednih prilik — z obširnim koncertnim programom je nastopil včeraj prvič. Sodeloval je poleg stalnih pevcev orkester vojaške godbe tukajšnjega 27. pešpolka.
Program je obsegal samo skladbe, pisane v strogo cerkvenem duhu. Zastopani so bili: Griesbacher, Rheinberger, Engelhart, J. B. Foerster ter dva Slovenca: Sattner in Ilochreiter. Vsi komadi, izvzemši Sattnerjev spev, so pisani za mešani zbor s spremljevanjem orkestra ali orgel, eden pa je bil ä ca-pella zbor. Program je nudil priliko le mešanemu zboru, da je mogel pokazati vse svoje vrline. Prireditev se nam jo zdela torej bolj nekak obračun zbora ce-cilijanskega društva: tako-le pojemo in to pojemo.
Program ni bil ravno dolgočasen, izvzemši 4. točko, pač pa zelo enoličen, j Hochreiterjev »Salve Regina«, nalašč za to priliko zloženi mešani zbor z orglami, je lepo prepletena skladbica polna pe- I etrega cvetja, ki dehti »obožnega ver- '
stva; kar šiloma se brani v ospredje; mirni tempo ji daje pečat posebne skromnosti, ki pa hitro ogreje in prevzame srce poslušalca. Efekta no išče s silo, prav zato ga najde tem lepše in sigurnejše.
Rhcinbergerjeva maša v e-duru stoje med na jlepšo cerkveno literaturo. Nekatera mesta so nedosežne lepote, finalo v Kyrie je posebno lepo zamišljen, to je res prava živa molitev, polna gorečega duha in pobožnega hrepenenja. Fuga v Gloriji jc posebno efektna. Öd zbora zahteva zelo veliko.
Engclhart je pri nas manj znan. Mladi komponist posveča veliko pozornost številnejšim zborom. V tem smislu je izdal že dva zvezka različne vsebine. Piše primerno razpleteno: petero- do osmeroglasno. Njegovi zbirki sta prav priporočljivi. »Brezmadežna« iz II. zvezka jc lop peteroglasni zbor, -ki začenja z dvospevom in ima za refren znano melodijo »O sanctissima« za moški zbor, ki ga prepleta samostojna melodija sopranov in altov. Skladbica je vsled me-lodijoznosti dostopna vsem vsaj srednje boljšim zborom.
Rheinbergerjev »Passionsgesang« je sicer lepa skladba, ki jej ne manjka lepote, vendar pusti človeka hladnega, učinkuje dolgočasno in enolično. Brez nje bi bilo morda tudi dobro opravljeno.
Arija »Kdo jo ta?« iz oratorija »As-sumptio« je v spremljavi dokaj izpre-menjena. Da se more samostojno porabljati, jo avlor konec zaokrožil, ponavljajoč del meliozma: ave Marija. Spev jc
v celoti dokaj pridobil: spremljevanje je pestrejše in iskrenejše; začetek začetka pa se nam zdi — vsled svojega odločno teatraličnega značaja izven okvira celote. Proizvajanje je bilo dobro: samospev je primerno nadkrilil orkester. Pel je arijo prav lepo član zbora g. prof. Robida.
Griesbacherjev a capella zbor »Tri-stis est anima mea« moramo šteti med najlepše točke. Živahne imitacije resnega timbra in slikovite modulacije dajejo skladbi posebno prikupljivost. Fino nijansiranje, globoki resnosti primerni tempo jo je dvignil na višek. V tem zboru so se vrline zbora posebno lopo pokazale. Soprani so čili, polni, ne manjka jim višine, še manj ap dobre šole; alti, polni, enako gibčni v višini kot, v nižini, prevladujejo v zboru, vendar ne v škodo: tvorijo temveč trdno podlago, na kateri se sopran nekako prostejc giblje. Stopnjava dinamike mu je posebno fina.
Tenori, po številu bržkone revni, store svojo dolžnost z najboljšo voljo in dobrim uspehom. Ko bi imeli primerno zaslombo v basih, bi bili prav dobri. V splošnem se ženskim glasovom lepo prilegajo zlasti v višini. Basi pa zaostajajo daleč za ostalim zborom. Surovi, brezizrazni v deklamaciji, nesigurni v nastopih in brez soglasja v poslopih, za-dirljivi v višini, premalo izraziti \ nižini, so z malimi izjemami vztrajali 1(< pod v a r n o roko dirigentovo. Pri tem komadu so posebno pokazali v?e svojo hibe. Pri ocenjevanju jih treba lučiti ud
zbora, da se ne bi delala krivica ostalim glasovom, ki razodevajo sicer krasen materijal (alti še posebno), dobro šolo in izredno sigurnost.
Biser programa je bil pa. veliki J. B. Foersterjev zbor »Stabat Mater«, pisan za mešani zbor in orkester. O krasnem delu se je že. pred koncertom pisalo. »Stabat« jc biser biserov, vreden vsega ostalega večera, še več. Proizvajanje je bilo kljub silnim tehničnim tež-kočam, ki jih stavlja zlasti zboru, docela mojstrsko in na višku. Spretnost zborova so je pokazala posebno lopo v a capella stavkih, moč pa v spremstvu polnega orkestra, kjer ni zbor nikdar dal vodstva iz rok. Skladba je samo ena misel velika, globoka, vzvišena. To misel jo zajel zbor prav do dna. Krasen uspeh!
V splošnem je bilo proizvajanje komadov dobro, mestoma, izredno lepo« Vtis prav dober. Uspeh jo. brezdvomno plačal neizmerni (rud. Orkester so je prilagodil prav dobro zboru. Koncert je uaštudiral in vodil p. H. Sattner, na orglah spremljal pa ravnatelj Ost boru.
Prostorna cerkev je bila natlačena. Navzoč je bil presvetli knezoškof ljubljanski, g. deželni predsednik eksc. baron Schwarz, dvorni svetnik Korinskv, nobroj duhovščine in najvišjih svetnih od lini ja kov. Cecilijino društ vo in zbor sla vredna vseh simpatij in uodjmro.
B.
i. Opozarja vlado in avstrijsko javnost na te dogodke, ki so nov dokaz, da bi bila ital. univerza v Trstu edino le torišče italijanske šovinistične provo-kacije in da je za to Trst za italijansko univerzo najnepripravnejše mesto.
5.	Poživlja jugoslovanske poslance, da z vsemi sredstvi preprečijo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu, ki je najvažnejša točka avstrijskega jugoslovanskega ozemlja v naravnem in socialnem oziru.
6.	Poživlja nadalje jugoslovanske poslance, da preprečijo tudi vsako enostransko rešitev italijanskega vseučili-škega vprašanja, dokler vlada ne izpolni upravičenih vseučiliških in drugih šolskih zahtev avstrijskih Jugoslovanov.
7.	Zahteva, da se nemudoma izvede reciprociteta zagrebškega vseučilišča. —
K besedi se oglasi dr. B. V o š n j a k iz Gorice. V današnjem zborovanju smatra nov dokaz, da zahteva po slovenskem vseučilišču ni utihnila, ampak se je razširila v zahtevo po jugoslovanskem vseučilišču. Veseli ga tudi dejstvo, da so pri današnjem zborovanju zbrane vse struje Slovencev, Hrvatov in Srbov v boju za naše narodne zahteve. (Ploskanje.)
Nato izjavi Srb M i j a t o v i č , da sc Srbi popolnoma strinjajo z današnjimi upravičenimi zahtevami in bodo to akcijo vedno podpirali. (Ploskanje.)
Nato govori še Hrvat T o m a n d e l večkrat prekinjen od ploskanja tovarišev, od predsednika shoda in od vladnega zastopnika. Povdarja, da žal ne more govoriti tega, kar mu narekuje srce. Treba je, da se Jugoslovani združijo v boju proti Madžarom, Nemcem in Italijanom, za dosego boljše bodočnosti vseh avstrijskih Jugoslovanov. (Živahno pritrjevanje.) —
Nato zaključi predsednik z zahvalo na vse govornike in vse tovariše lepo uspelo zborovanje.
Kranjske deželne doklade sank-
cijonirane.
(Iz krogov deželnih poslancev.)
Deželnozborski sklep, ki trajno ure* ¡uje kranjsko dež. gospodarstvo za dolgo vrsto let, je dobil 11. t. in. Najvišjo sankcijo. S tem je dokončana gonja, ki se je uprizorila zadnji čas proti S. L. S.
Naša stranka se je pri tem izkazala kot to, kar je vedno o sebi trdila, kot prava ljudska stranka. Naša stranka upošteva opravičene interese vseh slojev prebivalstva in hoče po svojih močeh v okviru deželnega gospodarstva izpeljati socialno pravičnost, kolikor je na svetu sploh dosegljiva. Tudi pri tem velevažnem sklepu, ki je dozorel po temeljitem preudarku, se je naša stranka modro ozirala na vse okolnosti in je, kolikor je bilo mogoče, porazdelila deželna bremena naj pravičnejše.
Pa ravno to nasprotnikom ni všeč. V deželni zbornici niso vedeli nič pametnega povedati. Od strani liberalcev in Nemcev sc je stavil sploh samo en predlog: Namreč, da sc naj doklade enakomerno zvišajo na revne in boga-
Uporniki.
te, na kmete, obrtnike in na kapitalistično veleindustrijo.
S. L. S. pa je naglašala, da se morata varovati kmet in mali obrtnik, ki se borita za svoj obstanek. Kdo se pa izseljuje trumoma v Ameriko? Ta stan treba varovati in podpirati, da bo hotel in mogel živeti v naši deželi.
Takoj po sklepu se je začela gonja na Dunaju proti sankciji. Znani Fried-mann je vodil deputacijo k ministrskemu predsedniku in k voditelju fi-nančn. ministrstva z zahtevo, da se ta sklep ne sme predložiti cesarju v podpis, ker škoduje interesom velekapl-tala.
Potem so našli, da je ta sklep naperjen proti Nemcem. Kranjski kmečki poslanci so baje svoj sklep naredili iz samega sovraštva proti Nemcem, katerim hočejo suknje in hlače pobrati. Tako so čisto gospodarskemu ukrepu deželnega zbora podtikali politične namene, da bi sankcijo preprečili.
Zdaj je konec. Deželnozborski sklep je sankcijoniran, nova doba se je začela. Naloga, ki jo jc S. L. S. izvedla, ni bila lahka. Urediti gospodarstvo z novimi bremeni je za vsako stranko najtežja in — najbolj nevarna naloga. Na tem vprašanju je padlo že mnogo vlad in močne stranke so sc ob njem razbile.
S. L. S. pa jc pokazala, da je zmožna za vlado, da je sposobna izpeljati najtežje naloge in da se ne boji nobenih težav. V tem vidimo moč stranke in jamstvo za njeno bodočnost.
PARLAMENTAREN POLOŽAJ.
Parlamentarna komisija čeških agrarcev je izjavila, da razna poročila, češ da so se pogajali o kompromisu, ne odgovarjajo dejstvu, ker se obvezno sploh niso pogajali. Parlamentarna komisija poroča danes češkemu agrarnemu klubu in bo predlagala, da ni povoda, da se izpremeni dosedanja taktika.
PODKUPOVANJE V ČEŠKEM TABORU.
Dr. Kramar je na svojem shodu v Kutni Gori pojasnjeval dr. Svihovo iz-dajalstvo in odkril, da dr. Sviha ni izdajal tajnosti samo politični policiji, marveč tudi »N. Fr. Pressi«, kateri je izdal vsebino vladnih predlogov glede na češko nemško spravo. Dr. Kramafu sta namreč nemška poslanca dr. Gross in Teufel povedala, da je to »N. Fr. Presse« izdal neki češki poslanec. Poizvedoval je in dognal, da je to storil dr. Sviha. »Češke Slovo« trdi, da so mladočelii skupno s socialnimi demokrati zato razkrinkali Sviko, da udarijo češko narodno socialno stranko. List naglaša, cla so tudi mladočehi dobili zelo veliko denarja iz dispozičnega zaklada. »Pravo Lidu« trdi, da se dr. Sviha pripravlja, da odpotuje v Ameriko.
KDO POSTANE ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER.
Iz Rima poročajo, da se pogajajo z laškim poslanikom v Parizu Tittoni-jem, da prevzame laško zunanje ministrstvo. San Giuliano namreč želi odstopiti, ker je že več časa boleha.
VMEŠAVANJE V SVOBODO ŠKOFA.
Škofa v Luksemburgu so obsodile svetne oblasti v globo 26 frankov, ker
je v pastirskem listu katoličanom prepovedal čitati svobodomiselno časopisje. Škof se je proti razsodbi pritožil.
RUMUNSKI PRINC SE ZAROČI S HČERKO RUSKEGA CARJA.
Rumunski prestolonaslednik in pre-stolonaslednica odpotujeta s princem Karolom dne 6. aprila v Peterburg, kjer se princ Karol zaroči s hčerko ruskega carja.
FRANCOSKI VOJNI PRORAČUN.
V svojem poročilu o vojnem proračunu je poslanec Benazet naglašal, da se mora glede na triletno vojaško službeno dobo popolnoma izrabiti človeški material in da se mora hitro izvesti program o obnovitvi vojnega materiala. Naglaša, da so Nemci za izredne potrebe za armado zadnjih deset let 1 milijon frankov več izdali kakor Francozi. Izvesti se mora velik skupni vojaški načrt, cla se ohrani mir.
VOLITVE V ŠPANIJI.
Pri volitvah v Špansko zbornico je bilo po dosedanjih poročilih izvoljenih 233 konservativcev, 80 liberalcev, 30 liberalnih demokratov, 12 republikancev republikansko socialistične koalicije, 11 reformističnih republikancev, 4 tra-dicionalisti in 5 katoličanov. Izid v 7. volilnih okrajih še ni znan.
OBNOVLJENJE DIPLOMATIČNIH ZVEZ MED GRŠKO IN BULGARIJO.
Začetkom marca postane bulgarski poslanik v Atenah Pasarov, grški poslanik v Sofiji pa Naum. Bulgarska in grška vlada sta že pritrdili imenovanju navednih poslanikov.
Dnevne novice.
4- Razočarani. Možje, ki imajo svoje zatočišče tam v Učiteljski tiskarni, so kar razočarani, da so poslanci S. L. S. učiteljstvu odmerili razmerno velik pri-boljšek v plačah. Pomislimo: doslej petletnice po 80 K, v bodoče triletnice po 160 K, potem priboljšek v temeljni plači, pri stanarini itd. Ali ni lepo slišati, da bo po novem imel n. pr. nadučitelj v Ljubljani, ko bo dosegel vse triletnice, več kot 4800 K letnih prejemkov? Tega liberalni kolovodje ne marajo pisati in ne marajo hvaliti, ker jim je zoprno, da je to storila S. L. S. Gredo preko lepih izboljškov ter trobijo neprestano zoper šolski zakon, ki jim kar nič ne ugaja, ker vindicira za deželo nekoliko več pravic, kot jih je imela doslej nad šolstvom. Vprašamo, ali je to kaj čudnega, če tisti, ki daje denar, zahteva tudi besedo pri šolstvu? Ali se je dobremu in vestnemu učitelju bati kontrole in nadzorstva, pa naj pi-ide odkoderkoli? In ali je kaj nenavadnega, če se od tistega, ki je postavljen za odgojitelja mladini, zahteva vestnost, zglednost in vzornost v vsem in povsod? Kdor tega ne mara, ni za šolo, ni za vzgojo, naj si poišče drug poklic. Našemu učiteljstvu novi šolski zakon ne bo delal preglavic. Zakaj se ga boje liberalci, pa že vedo.
+ Duhovniške vesti s Koroškega. Prezentirana sta: na župnijo Kotlje č. gospod Ivan Katnik, župni provizor v Lipaljavasi, in na župnijo Ločane č. gospod Jožef Ogriz, kanonik v Gospa-sveti.
+ Laške demonstracije pred du-, najsko univerzo. Za jutri (četrtek) so napovedali italijanski dijaki demonstracijski pohod pred dunajsko univerzo in pred parlamentom za italijansko vseučilišče. Jugoslovansko dijaštvo namerava prirediti protidemonstracijo.
—	Poplava v Idriji, iz Idrije poročajo, da so državna cesta do občinske meje, kakor tudi mestne ulice do vile »Pelikan« preplavljene. Varnostni zidovi pred hišo št. 89 so se podrli in je hiša v nevarnosti. Leseni mostovi so zaprti.
—	Proti onesnaženju Save od trboveljskega rudnika. Včeraj je v Trbovlje došla mešana komisija, v kateri je zastopan tudi kranjski deželni odbor, da se prepriča na licu mesta o škodi, ki jo povzroča trboveljski rudnik s svojimi odpadki v Savi. V komisiji je bil tudi zagrebški mestni fizik dr. Rihtarič in kot zastopnik hrvaškega ribiškega društva g. Bartu.
—	V Krškem je umrla včeraj gdčna Alma Aumannova, hčerka trgovca Viktorja Aumann, v starosti 19 let. Bilo je že vse pripravljeno za poroko z dr. Dra-gutinom A 1 k o v i č e m, kr. sodnikom v Samoboru, pa mesto pred oltar, je morala v večnost. Pobrala jo je neizprosna jetika.
—	Osebne novice s pošte. Poštni aspirantki: Amalija Wolf in Dora Pe-hani sta odpovedali poštno službo. — Poštni oficijant Fric Dancu v Postojni je odslovljen.
—	Koncert »Meščanske zveze« v No* vem mestu. »Meščanska zveza« v Novem mestu priredi v nedeljo, 15. marca ob pol 8. uri zvečer pod vodstvom gosp. Ig. Hladnika koncert v dvorani »Rok Doma«.
—	Afera »Balkan« pred sodiSfienL
Včeraj se je v Zagrebu nadaljevala glavna razprava v zadevi zavarovalnice »Balkan«. Zasliševalo se je izvedenca Neumanna, ki je izjavil, da so se 1. 1910. knjige »Balkana« zelo neredno vodile. »Balkan« je bil absolutno pasiven. Vknjiževanje fondov je bilo popolnoma nekorektno. Tudi knjige iz leta 1911. in 1912. so bile v neredu. Pasivnost je bila vedno večja, ker so se zavarovale bolne osebe, tako da je bila mortali-teta zelo velika. Krivo tega je ravnateljstvo, ki je dopustilo taka zavarovanja, kakor tudi neprimerno veliki upravni stroški. Ako bi se ravnateljstvo strogo držalo statutov, bi zadruga mogoče pro-spevala. Leta 1911. je bilo 4000 članov in 1400 smrtnih slučajev, za katere bi bilo treba plačati nad milijon kron. Ta milijon se je pač vpisal med pasiva, a ne med aktiva samo 60.000 kron, akoravno bi oni, ki so dobili zavarovalnino, sami morali plačati kakih 300.000 kron. Tega denarja se seveda ni dalo dobiti, ker so ljudje špekulirali in bi izstopili iz B»al-kana«, ki je, kot znano, slonel na medsebojni samopomoči, ako bi morali preveč vplačevati. Zavarovani so bili je-tični, bolni na raku itd. Razprava se je popoldne nadaljevala.
—	Obesil se je v gozdu v bližini Javorja 48 letni slaboumni posestnik Karol Merželj iz Gaberske gore, občina Moravče.
—	Smrtna nezgoda. 13 letnega po-sestnikovega sina. Petra Pogačnika v Zvircah, občina Kovor, je preteklo soboto pri rezanju slame sunil gepljev
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L^nard.
(Dalje.)
Šelogovi je prišlo na misel, da so gotovo sosedje skrili otroke in razveselili sc je tega in nepričakovaje odgovora:
»Otroci so pri moji sestri,« imenovala je vas in drug okraj.
»Lažešl Sama dojiš, vidim to na prsih.
»Oddala sem otroke, lahko potrdi sestra.«
»Ne vem,« je odvrnila z odločnim veš, kdo je branil prihod v hišo?«
Ne vem,« odvrnila je z odločnim glasom, ker je sklenila raje vse pretrpeti, kakor pa izdati svoje ljudi, ki so skrili njene otroke.
Načelnik je naježil obrvi in nare-kaval pisarju v protokol:
»Obtožena Viktorija Šelogova se kaznuje radi nepokorščine proti vladi in upora zoper stražnikova povelja upravnim potom na trideset palic in teden zapora.«
Vikta je vztrepetala pri misli na bolečine od udarcev in ločitve od otrok in gospodarstva, toda prekrižala se je jn šla molče za stražniki.
Potem je prišlo zaslišavanje sosedov, toda načelnik se je brezuspešno trudil z zmerjanjem, grožnjami, kaznimi, kmetje niso nič videli in nič slišali.
Ker so vsi izpovedovali enako, si
načelnik ni vedel pomagati in je slednjič razsodil, da morajo vsi prebivalci vasi skupaj povrniti stroške za propalo orožje, kape in raztrgane uniforme . . .
Proti koncu preiskave je prišel bat-juška v občinsko pisarno, a ko sta bila sama z načelnikom in je zvedel, da je bilo stikanje za zločinci brezuspešno, je rekel:
»Vedno vam še ostane Zveličeva.«
»Hm . . . seveda, batjuška.,« ter je vzel v roko zapisnik zaslišavanja stražnikov. »Prosjakov je priznal, da je šel h graščini z namenom, da bi mu graščinski hlapci pomogli vjeti kmete . . . tako laže pasji sin, ker je bežal,« se je nasmehnil dobrodušno, »toda radi časti svojih stražnikov sem vzel na znanje to pojasnilo . . . Torej ni Zveličeva kriva, ako so hlapci spali.«
»Vendar bi jih lahko poklicala,« je
zaklical pop.
»Hm ... to je res . . . toda ženska
se je mogla bati.«
»Cesa? Saj je vendar njena graščina, njeni ljudje, kaj je dalje izpovedal
Prosjakov?«
»Psi so ga popadli, raztrgali uniformo. Zagledal je luč v oknu, hotel je k oknu, zlezel na kad, spolznilo se mu je in padel je v vodo, toda potrkal je enkrat, dvakrat, odprla mu je gospa sama vrata in ga spustila v družinsko izbo.«
»Česa hočete še več, Nikefor Teofi-laktovič,« se je začudil pop, »saj je vendar jasno kot na dlani?«
»Kako to?«
»Slišala ie kričanie na vasi, strelja-
nje, ni spala in mesto da bi poklicala hlapce, hitela na pomoč . . .«
»Že vem, Mihael Vladislavovič,« sc je nasmejal zadovoljno, »takoj grem k nji s Prosjakovim.«
»Zakaj k nji,« skomizgnil je pop z rameni, »pokličite jo sem, ali je ona kaj boljšega od drugih?«
»Pa je vendar plemenitašinja Zveličeva in veste, imel sem tovariša istega imena, ki je služil pri vojakih . . .«
»Ali je bil pravoslaven?«
»Da, naše vere, čudno, da so si imena tako podobna . . . torej pojdem ,da vse na mestu . . .«
»Hm . . . torej pojdite s Prosi?kovini, pa vstopite k meni.«
»Drage volje.«
V graščini ga je sprejela sama gospa v svojem kabinetu.
»Vidite, madame, prišel sem. da naredim zapisnik v zadevi stražnika.«
»Jako priprosta stvar,« je odvrnila z mrzlim glasom, »bežal je, zlezel v kad z vodo, prosil, naj ga rešim in izpustila sem ga h družini.«
»Za vas, madame, je to priprosta stvar,« se je nasmehnil zlobno, »toda ne zame . . . Ali ste spali, ko je potrkal na okno?«
»Ne. Slišali sve s hčerjo kričanje na vasi, streljanje . . . bile sve nemirne, nisve mogli spati.«
»Torej dobro, gospa prizna, da je slišala kričanje in hči tudi?«
»Da.« je odvrnila nekoliko v zadregi, boječ se, da ie uovedala kai neprimernega.
»Nu, kaj pa potem? Torej psi so lajali? Kaj?«
»Da.«
»In potem je stražnik klical, prosil za pomoč, budil ljudi . . . kako čudno, da so vsi pospali, toda madame in hčerka sta slišali vse . . . kaj?«
»Stražnik je trkal in pustila sem ga v hišo.«
»Za to se ne gre,« se je nasmehnil, »slišali ste kričanje, strele, torej je bila vajina dolžnost sklicati ljudi in priti na pomoč.«
»Nisem vedela . . . nisem razumela tega kričanja in njegovega vzroka.«
»Na koga pa kriče ljudje na vasi, menda ne na svoje . . . kdo strelja? Saj oni vendar nimajo pušk, torej so se stražniki branili, ali ni to jasno?«
»Ni mi prišlo na misel.«
»No, jaz vem zakaj,« se je nasmehnil, »vi, madame, ste Poljakinja, torej ste bili veseli, da klestijo te pse stražnike . . . kaj?«
»Vendar sem enega rešila.«
»Ker ste morali,« se je nasmejal, »drugače bi vam razbil okno.«
Zveličeva je z žalostjo pomislila, da ni poslušala Bronjinega sveta, naj ne reši stražnika, vendar se je sklenila braniti in je rekla:
»Prosil je, rotil, rešila sem ga, a zdaj me gospod načelnik ima za obto-ženko.«
»Ali vi, madame, nimate hlapcev, služabnikov? Vaši psi so mu raztrgali črevlje in uniformo.«
(Dalje.)
drog tako nevarno v trebuh, da je vsled poškodb umrl v deželni bolnišnici, kamor so ga pripeljali.
—	Imenovanja na državni železnici. Imenovani so aspirantje: dr. M. Jcv-šek v Kranju za koncipienta, Rudolf Stergar v Škof j j Loki in Vladimir Ka-pus pl. Pichelstein v Trstu za asistenta.
—	Nezvesta poštna upraviteljica.
Sodišče v Žužemberku se bavi s pošta-rico Doro Skufca iz Hriba pri Ilinjali. Obdolžena je, da je iz pisem, došlih iz Amerike, pobirala papirnati denar. V več ^lučajih ji je tudi dokazano, da je več kakor ima pravice jemala denarja za odpošiljatev in si tega prilastila. Zagovarjali se bo pač morala po S 110. kazenskega zakona o krivi rabi uradne oblasti. •
—	Izboljšanje prejemkov poštnih in brzojavnih uslužbencev onih kategorij, ki ne spadajo pod službeno prag-matiko. V državnem zakoniku in uradni »Wiener Zeitung« je bil z včerajšnjim dnem objavljen odlok trgovinskega ministrstva na podlagi Najvišjega sklepa z dne 9. marca 1914., s katerim se regulirajo zboljšanja službenih pre-jelkov raznih kategorij poštnih uslužbencev, ki ne spadajo v okvir službene pragmatike, in sicer poštarjev, nadpo-štarjov, poštnih oficiantov, poštnih eks-pedijentov z značajem poštnih oficiantov, mehanikov, podeželnih poštnih slug in podeželnih pismonoš. Na podlagi te odredbe jo določenih za nad-poštarje pet plačilnih stopenj od 3000 kron do 4000 kron (doslej ¿800 kron do 3600 kron). Poštarjem, ki so imeli doslej sedem plačilnih stopenj od 1600 do ¡¿800 kron, se jc dovolilo še štiri višje plačilne stopnje do najvišjega zneska 3600 kron. Plačo poštaric so v posameznih plačilnih stopnjah za 100 K nižje odmerjene kot poštarjem. Aktivitet-no doklade nadpoštarjev in poštarjev so enake aktivitetnim dokladam državnih uradnikov. Poleg tega so se z novo odredbo priznale nad poštarjem in poštarjem na podlagi dosedanjih plačilnih stopenj in službene dobe osebne doklade, ki se vračunajo v pokojnino, in sicer nadpoštarjem od 100 do 400 kron, poštarjem pa od 100 do 500 kron. — Poštnim oficijantom in oficijantinjam se zviša v višjih službenih razredih letna plača za 50 clo 450 kron, tako da znaša najvišja plača poštnih oficijantov na Dunaju 3000 K .(drugod 2830 K, 2800 K, 2750 K in 2700 kron), poštnih oficijantinj na Dunaju pa 2800 kron (drugod 27(it) K, 2650 K, 2600 K in 2550 K). K temu pridejo potem še cvcntuelne starostne doklade. Poštnini ekspedijentom, ki imajo značaj poštnih oficijantov, se zvišajo letni prejemki pri poštnih uradih 3. razreda od 1. do 3. stopnje za 100 K; pri poštnih uradih ostalih stopenj pa za 50 K. Oni poštni ekspedijenti, ki so za časa dveh regulacijskih dob vodili kak poštni urad tretjega razreda 1. ali 2. stopnje, ne da bi bil. ta urad pomaknjen v drugi razred, dobe namesto normalnih prejemkov in brzojavne doklade plačo, ki je enaka plači in aktivitetnim dokladam jioštarjev v prvi plačilni stopnji 3. razreda. — Prejemki mehanikov se zboljšajo v posameznih službenih razredih za 50 clo 400 kron letno. — Po-deželnim poštnim slugam se zvišajo mesečni prejemki za 3 K. Poleg tega se oni poštni sluge, ki so s 1. julijem 1913 dovršili najmanj 10- oziroma 201etno službeno dobo pri kakem poštnem uradu od 1. do 3. razreda, pomaknejo v prvo višjo, oziroma v drugo višjo plačilno stopinjo, s čemur se dotičnim uslužbencem zboljšajo službeni prejemki za 9, oziroma 15 kron. <—■ Letna •plača podeželnih pismonoš se zviša v nižjih stopinjah za 60 K, v ostalih za 50, oziroma 40 kron. — Vsa ta zboljšanja bodo veljala državo letne tri milijone kron. Primerno zboljšanim prejemkom se bodo tudi zvišale pokojnine. Navedena zboljšanja dobe označene kategorije poštnih uslužbencev tudi za čas od 1. septembra 1913 do 31. januarja 1914.
—	Premeba posesti. Znano posestvo Karola Meglica v Mostah pri Žirovnici je kupila dne 9. t. m. na dražbi Posojilnica v Radovljici za 17.000 K.
—	Prijet tat. Dne 3. t. m. je bila posestniku in gostilničarju Tomažu Novaku v Ločici, občina Vranjsko, ukradena večja vsota denarja in precej mesa. Orožništvo jc izsledilo tatu, ki ima gotovo tovariše, v osebi nekega Antona Boltc v Brišah, občina Kan-derše, kjer je živel z delavko Marijo Mali v konkubinatu. Pri hišni preiskavi so našli pri Malijovi v postelji skritih več kosov mesa. Tudi zunaj bajte so v grmovju našli vrečo z mesom in klobasami, ki so bile ukradene Novaku. Mali je vo so zaprli, Bol le (a pa še iščejo.
—	Razpisani c. kr. poštni uradi. Razpisano jc mesto c. kr. poštnega eks-pecjientu v Dobrničah (111,1). Pavšal za
sluga 140 K. Prošnje je vložiti v teku 3 tednov. — Razpisano je mesto nadpo-štarja v Nabrežini 2 (I/l). Prošnje je vložiti v teku 3 tednov. — Razpisano je nadalje mesto poštarja v Šmartnu pri Liliji (II12). Prošnje je vložiti v teku treh tednov. — Razipsano je mesto poštnega ekspedienta v Suhorju (III/3). Pavšal za sluga znaša 399 K. Prošnje je vložiti v teku 4 tednov.
—	Otroško truplo vrgel v Savo. 41-letna posestnica Frančiška Trdin v Do-lah, sodni okraj Brdo, je porodila dne 5. t. m. otroka moškega spola. Njen mož je že tri leta v tujini. Žena jc bržkone v strahu pred sramoto dete umorila ter se delala, kot da je porodila mrtvo clete. Oblekla jc otroka v belo obleko, napravila krsto iz starih desk, položila vanjo otroka ter ga skrila v podstrešju. Dne S. marca je poslala svojega 12 letnega sina k svojemu ljubimcu Francu Vider-garju z naročilom, naj pride k njej, da ji bo popravil neko orodje. Vidergar, ki je 42 let star in oženjen, a živi ločeno od svoje žene, je prišel ob 5. uri popoldne k Trdinovi ter pri njej tudi prenočil. Trdinova ga je prosila, naj spravi krsto iz hišo proč, in končno se je Vidergar pusti pregovoriti. 9. t. m. okoli 3. ure zjutraj je vzel krsto s seboj, nesel jo dve uri daleč in jo vrgel v bližini Iio-tiča v Savo. Zločin pa ni ostal uolgo prikrit, kajti že ob 8. uri zjutraj so orožniki Trdinovo in njenega ljubimca are-tovali in ju izročili sodišču v Brdu. Otrokovega trupla doslej še niso našli.
—	Prijet begunec i z prisilne delavnice. V torek popoldne je aretoval neki orožnik v Škofljici 19 letnega Leopolda Merana, ki je pobegnil iz prisilne delavnice. Ker ima fant še neke druge stvari na vesti, so ga izročili deželnemu sodišču.
—	»Zarja« in Bahovčevo podjetje v Duplici. Prejeli smo: Na dopis znanega »inteligentnega« dopisnika v »Zarji« z dne 7. t. m., v katerem se zaletava v tovarno g. I. Baliovca v Duplici in tovarniškega ravnatelja, izjavljamo delavci in delavke tega podjetja naslednje: Podjetje ni »Transporthaus«, kakor pravi dopisnik, marveč je domače podjetje v prid domačinov in tujcev. Gosp. liahovec jc res iz krščanske ljubezni do svojih ubožnih rojakov zastavil vse svoje imetje in zdravje, da jim je pre-skrbel zaslužek s svojim podjetjem. Plače niso sramotne, kar so delavci sami dokazali v uredništvu; ni res, da bi bili Hrvatje obrnili tovarni hrbet, marveč je res, da jih je še danes mnogo v tovarni; tudi ni res, da bi bil kdo naročil 11 čeških družin, da bi delale tla-lc», pač pa je troje čeških družin že dve leii tukaj. Glede drugih točk se pa pametni delavci ne bomo prepirali z »inteligentnim« »Zarjinim« dopisnikom. Pribijemo le, da je bil sedanji predsednik podpornega društva od odbora in vsega delavstva naravnost prisiljen prevzeti to mesto, kakor se je sploh od začetka svojega ravnateljskega delovanja trudil v prid delavstva in ustanovil delavsko podporno društvo. Za vse. to pa uživa sedaj lepo hvalo od »Zarjine-ga« dopisnika v obliki obrekovanj. Kar se tiče blagajne, so knjige vsak dan vsakomur na vpogled pri g. blagajniku. Društvo je pa res imelo tajnika, od katerega še danes nima vseh računov sklonjenih. Glede ostalih obrekovanj proti ravnatelju, oziroma predsedniku podpornega društva, zahtevamo delavci, da jih »Zarja« takoj prekliče, drugače bomo storili druge korake. — Duplica, dne 9. marca 1914. — (Slecli 54 podpisov.)
Iz št. Vida nad Ljubljano. Na nedeljskem teč. ,T. S. Z. se je zbralo kljub krasnemu pomladanskemu dnevu lepo število zavednega šentviškega delavstva. Dopoldne sta poročala gg. urednik Fran Kerhne in Miha Moškerc. Kerhne je govoril, kako delavstvo v sedanjem času potrebuje, tesne, skupne organizacije, tembolj pa take, ki temelji na načelih kat. cerkve; ravno to pa nam nudi J. S. Z. Moškerc je poročal o nezgodnem in socialnem zavarovanju. Popoldne sta govorila dež. odbornik in načelnik g. dr. Ivan Zajec ter prof. g. Ant. Sušnik. Načelnik dr. Zajec nam je v enournem govoru slikal zasluge J. S. Z. za delavstvo (spomnili smo se naših prijateljev liberalcev, ki so nam pred clvemi leti lepake .1. S. Z. obmetali z blatom); zlasti šentviško delavstvo se ima J. S. Z., posebno pa drž. poslancu g. Jos. Gostin-čarju zahvaliti, ker jc vzajemno z drugimi našimi poslanci izposloval na. Dunaju, da sc danes vozi z vlakom po znatno znižani ceni. Notranjcem čestitamo, da so si za svojega bodočega dež. poslanca izbrali tega neumorno delavnega moža — g. Jos. G o s t i n č a r j a , ki bo vreden naslednik pok. dr. Žitnika in bo nesebično zastopal njihove koristi. — Profesor Sušnik je govoril o zgodovini štrajkov. Obakratnega tečaja se je udeležil g. župan Anton Bclec. Tečaj jc
vodil tov. Iv. Krmec. — Blaž Potočniko- | va čitalnica bo imela v nedeljo ob 1. uri popoldne v mežnariji svoj občni zbor, po litanijah pa vprizori v telovadnici »Orla« zgodovinsko, svetopisemsko igro »Egiptovski Jožef«. — Kaj pa narodtio-obrambno društvo »Slovenska Straža«, ali spi spanje pravičnega?
UuDljonsKe novice.
lj Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 13. marca t. 1. ob 5. uri popoldne v dvorani mostnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in treh računskih pregle-dovalcev. 5. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnili obravnavah radi zagotovitve vojaških natUral-nih potrebščin. 6. Predlog za imenovanje enega člana in njegovega namestnika v državnem železniškem svetu. 7. Prošnja za imenovanje zborničnega zastopnika v odboru za vajensko razstavo v Kočevju. 8. Prcmemba zborničnega plačnega in napredovalnega predpisa. 9. Prošnja zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem za prispevek za prireditev strokovnih tečajev. 10. Prošnja za podporo obrtne nadaljevalne šole na Viču. 11. Prošnja za. podporo v pokritje 'Stroškov knjige »Nauk o serviranju«. 12. Tajna seja.
I j Naše razmere v državi ali pcyo-vor z gospodično na celovškem kolodvoru. Po opravkih sem bil včeraj zvečer v Celovcu. Bilo je danes zjutraj na celovškem kolodvoru. Pred odhodom brzovlaka pristopim k blagajni: »Ljubljana III. razred.« — Gospodična pri blagajni: »Laibacli?« — Jaz: »Ljubljana, 111. razred.« — Ona: »Laibach? Ist das nicht die Haupsladt von Krain?« Že se hoče gosopdična, ogorčena nad slovensko »zabitostjo«, ki ne da odgovora na to zemljepisno vprašanje, proč obrniti, jaz se pa nakrat ujezim in se spomnim, da smo v bližini laške meje. »Lubiana, terza!« se razvnamem in gospodični molim tri prste pod nos. Sedaj je pa tudi frajla postala boljšo volje. »Milo sva se spogledala« in ob zvokih laške »Lubiana« ter gibanja mojih prstov sem dobil v Celovcu, kjer je slovenščina še deželni jezik, vozni listek v laškem jeziku, ki ni deželni jezik. Ko sem hitro •zagrabil vozni listek, sem dejal slovenski: »No, vidite, pa sem ga dobil.« Imel sem vtisek, da je gospodična hotela hlastniti po voznem listku, jaz sem pa hitro spravil, ona pa mi je dejala: »Ist nicht vorgeschrieben.« — Jaz: »Sie werden bald »Ljubljana« verstehen müssen.« — Ona: »Eine Sprache lernt man nicht so schnell.« — Jaž: »Sie sind ja doch intelligent?« — ona vzdihne vmes: »O jö« — »sie sind ja doch nicht dumm? Man wird nicht zu viel Sprachenkennt-nisse von Ihnen verlangen.« — Ona: »Dann erst recht nicht.« — ,Taz: »Bomo že videli. Pa zdravi ostanite!« — Tako sem clobil vozni listek iz Celovca v Ljubljano, v središče monarhiji najzvestejše Kranjske, četudi nisem hotelvedeti,da je »Laibach Hauptstadt von Krain.« Škoda, da ne znam toliko albanščine, da bi vozni listek iz Celovca v Ljubljano dobil na tleh slovenske domovine morda celo v albanščini. Nadejam se, da me ne zapečatijo kot veleizclajalca, ako ob takih razmerah iz dna svoje duše vzkliknem: »Živela — srečna Albanija!«, kjer naša država za jezikovne pravice onih, ki nikdar ne bodo njeni, bolj skrbi kot za nas. Letos praznujemo 5001etni spomin vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. V tistih časih so koroški knezi glasom Eneja Silvija Picco-lominija, papeža Pija II., smeli celo pred cesarjem svoje zahteve v slovenščini predložiti,danes pa odklanja Slovencem celo pri takih uradih kakor je železnica slovenske zahtevo — nemška gospodična. — Ivan Štofo.
lj Žrtev zločina. — Umrla je, ne da bi liotcla pojasniti, kdo je zločinec. Te
dni so pripeljali v tukajšnjo bolnico 18 leto staro Viktorijo Pelcrlin, služkinjo pri prof. Koprivniku. Dognalo sc je, da jo je nekdo napadel, da ji jc zlomil rebra in je celo moral hoditi po njej in je na njej tudi s silo izvršil zločin posilstva. Dekle je začetkoma trdilo, da je padlo, a zdravniški izvid je to spoznal za neresnično. Dekle zločinca ni bolelo povedati in je umrlo, ne da bi zločinca izdalo. Ali sc bo posrečilo policiji po-jasnosti ta skrivnosten slučaj? Neki vojak in civilist sta prišla včeraj vprašat v bolnico »kje je tista, ki so jo poškodovali?« . . .
lj Dva otroka zgorela. V deželni bolnici je umrla (udi triletna Amalija Sedej iz Tržiča, o kateri smo poročali, da jc skupno s svojo sestrico dobila do -
ma strašne opekline. Njena sestrica je izdihnila že takoj po nesreči.
I j Pozor Trnovčani in Krakovčani.
Danes, jutri in pojutrišnjem se vrši v prostorih »Slov. gosp. in izobraževalne-ga društva«! Cerkvena ulica 11, gospodarski tečaj. Gospodarji in gospodinje, udeležite se ga!
lj Malo drugače. Čez kinematogral se je jezil nekdo v včerajšnjem »Slovencu«. Prav ima v toliko, da kaže ne-voljo. Ni pa v vsem dobro informiran. Prepoved za šolsko mladino glede obiska kinogledališč ni ublažena, ampak poostren a, ker je šolski mladini sploh prepovedano obiskavati kino-predstave. Izvzete so samo take, ki jih odobri posebna šolska komisija in ki jih smejo šolski otroci posečati v spremstvu učiteljstva — a ne ob času šolskega pouka. Ni se pa bati, da bi se učiteljstvo vprezalo v ta posel in si odjedalo dragoceni prosti čas. Naj le starši sami skrbe, da sc bodo glede otrok strogo ravnali po zapovedi oziroma po prepovedi šolske oblasti!
lj Hrvaška opera. Danes se pojeta Pavmova »Stara pesem« in Leoncaval-lovi »Glumači«. Začetek ob 8. uri. Jutri v petek se.poje Verdijev »Othello«. Začetek ob pol 8. uri. Popolni tekst »Ot-hclla« so dobi pri blagajničarki za 30 h.
l j Umrli so v Ljubljani: Danica Jan-kovič, rejenka, 4 mesece. — Ivana Zaje, mestna uboga, 66 let. — Franc Potzl. rejencc, 5 mesecev.
lj Kristusovo življenje, kinemato* grafična uprizoritev rojstva, življenja in trpljenja našega gospoda Jezusa Kristusa, ki se bode predvajalo v kinematografu »Ideal« od petka 20. do četrtka 20. marca obljublja biti najlepše delo, kar se jih je dosedaj kazalo. Zanimanje je veliko in se priporoča posebno obiskovalcem z .dežele, da si naročijo sedeže v naprej. Pohitite vsi ogledati si ta umotvor. Taka prilika sc vam nudi redko.
Primorske vesli.
p Lašlu slušatelji višje trgovske šole na Revoltelli v Trstu so v navzočnosti ravnatelja zavoda g. dr. Savorgna-na in tajnika dr. Spadona deputaciji slovanskih slušateljev izjavili, da bodo od sedaj naprej napram slovanskim kolegom mirovali in da bodo ti smeli nemoteno zopet k predavanjem priti. V. slučaju kakega spora si več 110 bodo iskali sami pravice, ampak bodo prosili ravnatelstvo za posredovanje. Pač pa niso hoteli dati zahtevanega zadoščenja, katerega si bodo srbo-hrvatski in slovenski slušatelji priborili sodnijskim potom. Z ozirom na ta dejstva so slovanski slušatelji zopet začeli obiskavati predavanja na Revoltelli. Da se bojujejo res za narodno sveto stvar, je najboljši dokaz temu ta, da dobivajo iz vseh krajev od strani Slovanov, kakor iz Dalmacije, Inoniosta, Dunaja in Češke izjave solidarnosti.
p Naroden škandal. Pred tržaškimV porotniki je sedel te dni vodja tržaških slovenskih socialnih demokratov, znani vedno propadli volilni kandidat Kopač. Toži ga predsednik »Zveze jugoslovanskih železničarjev« Ivan Škrjanec zaradi razžaljenja časti v glasilu socialno-demokratskih železničarjev »Železničar«, katerega odgovorni urednik je Kopač. Ta internacionalni Slovenec ne samo da ni dal dobrega vzgleda slovenskim delavcem s tem, da bi narodno naslonil pred sodnijo, ampak je še celo namenoma odklonil slovensko poroto, čeprav mu je bila ponujana. Znano je, s kako težavo so se tržaški Slovenci pred dvemi leti borili za slovensko poroto, katero so tudi dobili. Vsled tega jc tembolj neverjetno, da sc še celo vodja stranke odpove tej narodni pravici. Zraven tega si je Kopač vzel za zagovornika enega najbolj zagrizenih laških odvetnikov, dr. Puecherja, čeprav imamo v Trstu dva socialnodemokratska odvetnika dr. Šolarja in dr. Ferfoljo.
p Debata o bolniških strežnicah se jo vršila v mestnem svetu tržaškem v torek zvečer ob navzočnosti 61 zastopnikov. Sejo je vodil župan dr. Valerio. Čeprav jc trajala clo četrt po 12. uri ponoči, se vendar ni sklonilo druzega pomembnega kot to, da mestna uprava ustanovi šolo za bolniške strežnice. Stroški za to bodo stali 32.000 K. S I cm bo gotovo tržaška bolnišnica precej napredovala. Dozdaj služijo v tržaški bolnišnici deloma slabo izvežbane. tudi oženjene in socialno dostikrat na zelo nizki stopnji stoječe ženske. Mestni svetovalec Budinich jo zagovarjal misel, da naj se nastavijo redovnice mesto da se ustanovi šola za laične sestre. Izkušnje s temi se niso izkazale. Laične sestre nimajo prave požrtvovalnosti, gode se razne;nerodnosti itd. Socialisti so pa.cclo proti šoli, ker se zavzemajo za dosedanje ncizšolane žen-
ske. Že vedo, zakaj. Večina je Budini-cliev predlog odklonila in sprejela predlog za strežniško šolo. Zanimivo je, da je Budinich, ki je liberalec, dejal, da velika večina zdravnikov in občinstva želi redovnic!
p Utopljena učiteljica. V Gradcžu so našli v morju utopljeno truplo učiteljice Linde Pcrinčič. Ne ve se, ali gre za samoumor, nesrečo ali zločin.
p Državna policija se baje v kratkem ustanovi v Tržiču (Monfalkone).
p Kobarid uvrščen v 8. razred vo» jaškega najemninskega tarifa. Uradna »Wiener Zeitung« objavlja razglasa domobranskega in finančnega ministrstva, s katerim se uvršča občina Kobarid v 8. razred vojaškega najemninskega tarifa.
p E. Prosman, rojen leta 1875. na Kranjskem, mornar na Lloydovem par-niku Franz Ferdinand, je bil v Trstu aretiran radi pogostih tatvin na ladji.
p Tovarna vžigalic »Solo« v Gorici — zaprta. Dne 21. t. m. preneha delovati zgoraj omenjena tovarna po večletnem obstanku. V tej tovarni jc bilo vposle-nih še pred nedolgim časom-nad 200 moči, večinoma ženske. Nekatere so bile iz mesta, večina pa iz okolice. Dnevna plača je bila od 70 vin. do 2 K. Najhujše zadene zatvoritev tovarne one delavce, ki so bili v tovarni že nad 30 let in so sedaj brez dela.
p Kitajci v Trstu. V Trstu se nahaja sedaj 25 Kitajcev obojega spola z otroci. Vsi stanujejo skupaj v eni sobi na trgu Pozzo št. 5 pri Filomeni Jovo-vich. Podnevi nadlegujejo ljudi na cesti in po gostilnah ter kavarnah s svojimi umetnostmi in igračami, ponoči pa izdelujejo take stvari v svojem bivališču, kjer imajo tudi svojo delavnico. Jasno je, da pri tem delu ne dremljejo, zato pa tembolj vedno kramljajo, prepevajo in motijo v spanju druge sostanovalce v isti hiši. Tudi povzročajo velikansko nesnago v hiši. Ker se slišijo pritožbe, mislijo posredovati oblasti in jih spoditi morda tudi iz Trsta.
p Nov Lloydov parnik. Dne 11. t. m. zjutraj je bil v ladjedelnici pri Sv. Roku v Trstu v morje spuščen nov Lloydov parnik »Hungaria«, ki ima 10.900 ton in 4600 konjskih moči. V eni uri bo prevozil 13-5 milje. Dolg je 1265 m in 16 m širok. Ima prostora za 133 oseb prvega razreda, za 50 oseb drugega in za 60 oseb tretjega razreda. Vozil bo čez Indijski ocean na Japonsko.
p Umrl je v Trstu župan v Umagu in istrski deželnozborski poslanec Peter Manzutto.
p Socialni demokratje so zmagali pri Volitvah za bolniško blagajno v Rovinju s 389 glasovi proti 141 laškoliberalnim. Socialisti so zmagali tudi v skupini delodajalcev z 48 glasovi proti 46 liberalnim, Množica je navdušeno aklamirala zmago.
p Umrl je v Gorici trgovec Felice Mosetig.
Koroške novice.
k Vabilo na slavnostno predavanje,
ki se vrši v spomin 5001etnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku v sredo, dne 18. sušca 1914, točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu. Predava velečastiti gosp. prof. dr. Josip Gruden, stolni kanonik, O ustoličenju slovenskih vojvod in o slovenskih županih v preteklosti. Ker bo ravno v sredo, dne 18. sušca 1914, minulo 500 let, odkar je bil Habsburžan Ernest Železni kot koroški vojvoda zadnjikrat v slovenskem jeziku na Krnskem gradu slovesno ustoličen, zato je tembolj pomembno, da se tega zgodovinskega večera gotovo udeležite. Za obilno udeležbo se toplo priporoča — Oclbor »Narodne čitalnice« v Celovcu.
SLOVAŠKO VPRAŠANJE V OGRSKI ZBORNICI.
V seji ogrske zbornice 11. t. m. so razpravljali o slovaškem vprašanju. Poslanec vladne stranke R i c h t e r je izvajal: Slovaki so najzvestejši državno-pravni in najzanesljivejši prijatelji Ogr-$tva. Če seumetnanesporazumljenjaod-pravijo, pade tudi dosedanja stena, ki loči Ogrsko in deželo, kjer Slovani bivajo. Izkušnja uči, da se narodi s silo ne morejo uspešno zatirati. Politika mora deiati na to, da pridobi narode tako, da njih kulturo in gospodarstvo pospešuje. Slovak Juriga izvaja, da jo rešitev narodnega vprašanja življen-sko vprašanje za monarhijo. S silo se pa to vprašanje ne sme rešiti, kakor jc to zahteval grof Bethlen. Interes države in dinastije zahteva, da se narocli spravijo. Kar gre Rumuncem, gre tudi drugim narodom na Ogrskem. Napačno je, če se trdi, da zahteva skupen interes Ogrov in Humuncev nastop proti Slovenstvu, ker velik del prebivalcev Av-stro-Ogrske tvorijo Slovani. V Avstro-
Ogrski biva veliko slovanskih narodov, ki sploh ne simpatizirajo z Rusi. Poklic ogrskega naroda bi moral biti, cla se postavi na čelo tistih malih narodov, ki tu prebivajo, cla jih ne germanstvo, ne rusofilstvo, ne absorbirata. Juriga končno zelo pohvali Tiszo za njegovo iniciativo, za kar mu ne bodo samo narodi, marveč tudi Ogri hvaležni in vzame Tiszov odgovor na znanje.
DEMONSTRACIJA PRI ŠOVČENKO-VEM SLAVLJU V KIJEVU.
V Kijevu se nadaljujejo demonstracije. Zarli so 80 oseb.
Zadnje vesli.
DOPOLNILNA DEŽELNOZBORSKA
VOLITEV NA NOTRANJSKEM.
Sodni okraji Postojna — Logatec — Senožeče — Lož — II. Bistrica — Cerknica.
Sla vina: Gostinčar 118 (leta 1913 Žitnik 140), Urbančič 135 (lani Urban-čič 115).
Rakek: Gostinčar 67 (leta 1913 Žitnik 73), Urbančič 116 (leta 1913 Majdič 120).
Gorenji Logatec: Gostinčar 45 (leta 1913 Žitnik 49), Urbančič 69 (lani Majdič 68).'
Planina: Gostinčar 84 (1. 1913. Žitnik 92), Urbančič 86( lani Majdič 85).
Staritrg: Gostinčar 274 (1. 1913. Žitnik 269), Urbančič 143 (lani Majdič 111).
Hrenovlce: Gostinčar 174 (l. 1913. Žitnik 210). Urbančič 130 (lani Urban-čin 105).
Bloke: Gostinčar 192 (1. 1913. Žitnik 236), Urbančič 103 (lani Majdič 79).
Cerknica: Gostinčar 389 (leta 1913. Žitnik 392), Urbančič 204 (lani Majdič 195).
št. Peter: Gostinčar 257 (leta 1913. Žitnik 256) Urbančič 161 (lani Urbančič 135).
šmihel: Gostinčar 192 (1. 1913. Žitnik 197), Urbančič 104 (lani Urbančič 74).
Dosedaj (ob pol 4. uri popoldne) ima po došlih brzojavkah Gostinčar 541 glasov večine. Rezultati letošnjih volitev se bistveno ne razlikuje mnogo od lanskih. Opomniti je tudi, da se volitev vrši po novo sestavljenih imenikih. Izid volitev kaže, da je pozicija S. L. S. tudi v tem okraju popolnoma sigurna, zlasti če vpoštevamo veliko gonjo, katero so vprizorili politični nasprotniki racij deželnih doklad.
ZBORNICA.
Dunaj. Ker so češki agrarci sklenili nadaljevanje obstrukcije, je parlamentarni položaj kritičen. Delovoljne stranke predlagajo, da se najprej obravnava brambna predloga. Odgoditcv zbornice in uporaba § 14. je najbolj verjetna.
SEJA ZBORNICE.
Dunaj. Začetkom današnje seje je predsednik Sylvester prebral pismo poslanca Svihe iz Trsta, ki izjavlja, da sojen in obsojen od lastne stranke, ki ga ni zaslišala, vsled česar ne more pred porotnike, odlaga svoj mandat. Pismo je pisano od njegove žene in od njega podpisano. Choc in Nemec sta vložila v tej aferi interpelaciji, Soukup pa vprašuje predsednika, ali ne misli dati izraza gnjusu cele zbornice nad stvarmi, ki so v tej aferi na dan prišle. Fresl predlaga konec seje. Predlog se odkloni. Nato sc seja opoldne prekine, ker se jc sklicala konferenca načelnikov. V tej je grof Stiirgkh izjavil, da mora zbornica rešiti brambno predlogo, bosanske železnice in posojilo, če ne bo vlada za to na drug način preskrbela. Konferenca se je razšla brez rezultata, ko se jc seja zopet otvorila, so češki agrarci nadaljevali obstrukcijo. Gross je predlagal izpremembo dnevnega reda, da bi prišla brambna reforma prva na vrsto. Položaj je brezupen, dasi trajajo pogajanja z agrarci še daljo.
SMRTNA KOSA.
Gradec. Tu je umrl član gosposke zbornice Link.	v,
RAČUNSKI DVOR ZA BOSNO IN HERCEGOVINO.
Dunaj. Cesar je odobril ustanovitev posebnega računskega dvora zaBosno in Hercegovino, ki se bo aktuiral dne 1. aprila t. 1. Za predsednika računskega dvora bo najbrže imenovan sedanji podpredsednik sabora, posl. Mandič.
KORUPCIJSKA AFERA NA ČEŠKEM. — DR. ŠVIHA PLAČAN OD ZUNA-NJEGA IN VOJNEGA MINISTRSTVA.
Pfaga. Češki politični krogi so izvedeli iz poplnoma zanesljivega vira, da dr. Sviha za svoje vohunstvo ni dobival plače iz dispozicijskega fonda notranjega ministrstva, temveč iz fondov zunanjega in vojnega ministrstva. Vršil je torej svojo vohunsko vlogo v tej smeri, da je informiral vlado o even-
tualnih stikili narodne socialne stranke z inozemstvom. Shiva sc nahaja v Trstu in odpotuje baje dne 14. t. m. s par-nikom Avstro - Američana v Ameriko.
VODITELJ SLOVAKOV UMRL.
Budimpešta. Tu je umrl Pavel Mu-dron, vodja Slovakov.
RUSKI OGLEDUHI.
Krakov. Tu so zaprli moža, ki se izdaja ža dijaka Vinccnca Pilczevskega in je skušal izvohuniti trdnjave v korist Rusije.
LAHI ČASTE RUSE.
Videm. Tu se jc dne 14. t. m. izvršil pogreb tu umrlega ruskega admirala princa Licvena z izrednimi vojaškimi in civilnimi častmi. Sprevod so spremljali oddelki laških pomorščakov in al-pinov. Na kolodvoru so igrali rusko himno. Štacijski poveljnik je izdal četam posebno dnevno povelje, v katerem slavi rusko mornarico in armado.
TURŠKO-SRBSKA MIROVNA PO-GODBA.
Carigrad. Mir med Turčijo in Srbijo je definitivno sklenjen.
VPRAŠANJE KONKORDATA.
Pariz. Z ozirom na članek »Rcichs-poŠte«, da bo baje Avstrija, ako se med Vatikanom in Srbijo sklene kon-kordat, obdržala nadzorstvo nad njegovim izvajanjem, piše »Corriere ilTta-lia«, ki je v zvezi s cerkvenimi krogi, da to stališče za Vatikan nikakor ni merodajno. Vatikanu gre v prvi vrsti za interese katolicizma, ne pa za politične pretenzije. V cerkvenih krogih izjavljajo, da članek »Reichspost« nikakor ni vatikanskega izvora.
STRAH PRED SUFRAGETAMI.
London. Vse umetnostne galerije so iz strahu pred vandaličnimi čini sufra-get zatvorjene.
vesli iz Amerike.
— Nesreče med ameriškimi Slovenci. V Dunlo, Pa., je ubilo pred kratkim rojaka Jakoba Strle in Frana Jernej čiča v premogokopu. Utrgala se je nad njima plast kamenja in ju zasula. Rojak Strle je bil na mestu mrtev, njegovemu sodelavcu je pa zlomilo nogo in bo trpelo precej časa, predno bo okreval. Rajnki je bil doma iz Podloža na Notranjskem in star šele 30 let. Dne 1. februarja se je smrtno ponesrečil rojak Marko Rozman. Star je bil 28 let, rojen pa nekje v črnomaljskem okraju.
—	V Thomasu je ubilo v premogovniku rojaka Martina Ješevarja. Zapušča žalujočo vdovo in dva nedorasla otroka.
—	V Subletu, Wyoming je ubilo v rudniku rojaka Martina Turka. Star je bil 35 let, rodom iz Modraž, fara Studenec, Spodnje Štajersko. Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok.
Štajerske novice.
š Ptujska okolica se probuja. Poraz štajercijancev. V občini Rogoznica pri Ptuju je bil za župana enoglasno izvoljen vrl naš pristaš g. Jožef Brenčič, brat državnega poslanca g. Miha Brenčiča. Cel občinski odbor sestoji iz samih naših somišljenikov. Štajercijanci so s svojim rekurzom sramotno pogoreli.
š Proti kmetom. Piše se nam: Nikdar še ni liberalna stranka tako jasno na celi črti nastopala proti zahtevam slovenskega kmeta kakor v zadnjem deželnem zboru po svojem zastopniku dr. Kukovcu. Pri vsaki stvari, ki jo želijo kmetje, kakor šolske olajšave, obrtne olajšave je liberalni zastopnik vstal ter govoril proti. Če bi naša stranka tako delala, ne smela bi več med kmete. Upamo, da bodo kmetje kaj držali na svojo čast ter ne pripustili sedaj več, cla bi jih liberalni agitatorji hodili okoli farbat s svojim prijateljstvom in svojo dobrohotnostjo. — Liberalcem med kmeti ne sme biti več prostora.
š Preprost kmečki župan osramoti liberalne veljake. Občinski odbor občine Grušova pri Mariboru je sklenil v zadnji seji, dne 8. t. m., uradovati samo v slovenskem jeziku. V mariborski okolici imamo več vrlih naših županov, ki samo-slovenski uradujejo tudi z drugimi uradi. Kaj pa liberalni veljaki, a la dr, Tavčar, župan slovenske prestolnice? Z nemškimi mesti in uradi uraduje nemški, nemške obč, svetnike vabi z nemškimi vabili k sejam.
š Uspehi naših poslancev v deželnem zboru in del nasprotnega tabora. Javna tajnost je, da je celo večina zmernih liberalcev, posebno oni starega kova, odobravala dosedanji boj naših poslancev v deželnem zboru. Naravnost presenetljivo pa je vplivalo na zmerni liberalni tabor, ko se je izvedelo, da se je delovni program deželnega zbora tako sestavil in tako obravnaval, kakor so diktirali slovenski poslanci. Slovenski klub je bil tako-rekoč gospodar deželnega zbora. Kar desetlctia prejšnji poslanci niso mogli do-
seči, to se je posrečilo sedanjim našim poslancem. In med našim ljudstvom vlada velika hvaležnost do naših poslancev. Cestni zakon, brezobrestna posojila, mirovna sodišča, obrtne olajšave, tri važne železnice, regulacije itd., vse to so dosegli brez novih doklad, novih bremen.
š Jugoslovanska Strokovna Zveza se na Štajerskem zadnji čas prav krepko razvija. Zadnjo necleljo je priredila kar troje zborovanj: 2 v Ptuju in 1 v Mariboru. V Ptuju je govoril okrožni tajnik Zaje, v Mariboru pa dr. Hoh-njec, dr. Leskovar in Žebot. Prihodnjo nedeljo govori tajnik Zaje dopoldne v Celju, popoldne pa v Trbovljah. Program je določen za več nedelj naprej. Delavci in rodoljubi, le oglašajte se, če želite kje delavski shod ali ustanovitev skupin J. S. Z. Pisma na naslov: Štajersko okrožje J. S. Z., Maribor (uredništvo »Slovenskega Gospodarja«).
š štajerski »kmečki strah« še živil Graški listi poročajo, da ustreljen volk ni bil edini »kmečki strah«. Pred dnevi je videl neki posestnik v Sansalu v lipniškom okraju zver mačjega plemena, vsled česar je zaprlo lipniško okrajno glavarstvo nekaj okoliških šol. Računajo, da jc clo sedaj »kmečki strah« napravil okoli 10.000 kron škode. Raztrgal je 16 govedi in 80 ovac.
š Jubilej slovenskega trgovca. Dne 11. marca t. 1. je v Laškem obhajala 501etnico svojega obstoja veletrgovina Andrej Elsbacher. Sedanji lastnik trgovine je gospod Konrad Elsbacher, in ustanovitelja te trgovine. Trgovina se je pod skušenim vodstvom gospoda Konrada in gospoda strica Ivana Esl« bacher razvila tako, da je danes v Laškem trgu naš narodni ponos. Mi gospodoma Konradu in Ivanu Elsbacher k temu jubileju najiskreneje čestitamo.
š Iz učiteljske službe. Za začasno učiteljico na slovenski šoli v Št. Ilju v Slovenskih goricah je nastavljena gospodična Kirar. — Začasna učiteljica M. Roškar v Št. Ilju je prestavljena na šolo v Krčevini — Leitersberg.
š Železnica Zeleni Travnik—Marh bor. Liberalni listi se hudujejo, da so se naši deželni poslanci zavzeli za železnico Zeleni Travnik—Maribor. Res je, da so poslanci dr. Korošec, Roškar in dr. Verstovšek glasovali za resolucijo, naj se pripravljalna dela za to železnico nadaljujejo, res je, cla je dr. Korošec tudi v tem smislu govoril, a našo mnenje je, da je to bila tudi njihova dolžnost. Omenjena železnica bi namreč tekla po krajih, katere zastopajo imenovani trije poslanci in mi še nismo videli poslanca, ki bi se upiral železnici, katera je namenjena za njegove okraje. Njih nastop pa je bil tudi z narodnega stališča popolnoma opravičen in moder, kajti sicer bi nemšku-tarji v teh obmejnih krajih hu j skali z uspehom proti slovenski stranki. Ravno nasprotnikom ob meji pa ne smemo dati nobenega orožja, s katerim bi se lahko nastopalo proti slovenski stvari. Vse to je sicer tako samoumevno, da med poštenimi in pametnimi ljudmi ni treba zgubljati besede.
š Velik požar. Dne 10. t. m. je nastal v prodajalni krznarja Blaža Ro-ginc v Mariboru okoli 8. ure zvečer požar, ki je povzročil približno 3000 kron škodo. Požar je nastal baje vsled tega, ker je nekdo vrgel med blago tlečo cigareto.
š Za župana v Šoštanju je bil izvoljen kom. svetnik Franc Woschnagg.
š Iz Ormoža poročajo, da je tamoš-nji župan Janez Kautzhammer odložil županstvo, baje zaradi ušesne bolezni.
š Detomor. Pred mariborsko poroto je bila dne 9. t. m. obsojena radi detomora na šest let težke ječe Marija Caf.
š Sejmi zaprti. Dne 19, februarja s& je po železnici pripeljalo v Wildon iz Nagy-Kaniže več parov volov, ki so bili okuženi. Dne 23. februarja je 14 teh volov bilo na sejmu v Št. Vidu ob Voglu (blizu Spielfelda) prodanih. Po teh volih se je takoj okužilo več domače živine v občinah ob Muri. Posledica tega je, da so sedaj zaprti sejmi v mariborskem, radgonskem, Upniškem in graškem okrajnem glavarstvu. Izdane so stroge varnostne odredbe. Škoda bo za domače živinorejce zelo velika. Ves promet z živino je na Srednjem Štajerskem ustavljen. Kugo — slinovko bi se lahko bolj omejilo, ako bi oblasti raznim mešetarjem gledale bolj na prste.
š Kdo je vlomilec pri zlatninarjtf Ilgerju v Mariboru? Heilovec — nemšku-tar Muzek, član nemškega Eisenbahn-Reichsverbanda, Mož je bil v Mariboru pri zadnjih volitvah hud agitator za Wa-stiana. In oba je zadela letos ostra kazen. Wastian je politično mrtev, bolan na duhu, Muzek pa v ječi deželne sodnije. Muzeka so prijeli v Gradcu, ko je po postreščekih hotel v zastavljalnicah zastaviti pri Ilgerju ukradene dragocenosti. Ko je izvohal, da so mu na sledu, je bežal na kolodvor in se je hotel z vlakom odpeljati v Maribor nazaj. V Gradec došla Ilger in načelnik
mariborske policije inšpektor Niessner sta zastavljeno zlatnino spoznala kot ono, ki je bila ukradena v Mariboru. Muzek je bil lansko leto že dalj časa v graškem Fcld-hofu. Celo jesen in zimo je bil bolan. — Zanimivo je, da je vlomilec z diamantom izrezal tako velik kos izložbenega stekla, da je zamogel seči po izloženih dragocenostih. Ilger ni bil zavarovan. Muzek pride pred mariborsko poroto.
š Maribor. Dne 9. t. m. so se pri tukajšnji okrožni sodniji začele porotne obravnave. Prvi je bil obsojen 19 letni Jakob Korošec, viničarski sin iz Mestnega vrha pri Ptuju, na štiri leta težke ječe, ker jc dne 17. novembra m. 1. na poti iz Ptuja zahrbtno napadel 60 letnega viničarja Jožefa Merca ter ga oropal 7 kron denarja in usnja v vrednosti 15 K 40 vin. Korošec je Merca. tudi težko poškodoval. Korošec jc bil vdan žganje-pitju. — Isti dan je bila na šest let težke ječe obsojena dekla Marija Caf, doma od Št. Jurja v Slov. gor.,'ker je svojega nezakonskega otroka umorila. Caf je bila že leta 1905. obsojena na tri leta težke ječe, ker jc svojega prvega otroka umorila. — V torek je stal pred porotniki 28 letni posestniški sin Jakob Mar-krap, kateri je bil obdolžen, da je hotel umoriti svojega očeta Frana Markrapa, gostilničarja v Rakovcih, obenem pa je streljal na svojo znanko Hedvigo Ri-tonja. Dobil je 2 leti težke ječe. — Danes, to je v sredo in menda jutri v četrtek se vrši obravnava proti delavcu-sociju J. Petrena, ki je lani zastrupil svojo ženo. Obtoženec dejanje trdovratno taji.
š Petdeset let pri enem gospodarju. V občini Wohlsdorf pri Wettmanns-stättenu na Srednjem Štajerskem služi pri kmetu Thor dekla Cecilija Obenaus nepretrgoma od leta 1863., torej celih 50 let kot dekla. Zvesta služabnica je bila že trikrat obdarjena z lepimi darili za svoje zvesto in zgledno službovanje. Letos ji je c. kr. namestništvo v Gradcu podelilo častno kolajno za SOletno zvestobo.
Kvarljivosti ribjega olja 50 odstranjene s 5«>ttovo emulzijo
Navadno ribje olje, dasi tako koristno fcrepilno sredstvo, povzroči mnogo neprijetnosti, vsled katerih se mora njegova vpo-raba opustiti. Odrasli kakor otroci nimajo večkrat samo opravičene mržnje do ribjega olja, ampak ga ne morejo vsled težke prebavljivosti tudi prenesti. Čisto drugače je to pri Scottovi emulziji ribjega olja, ki ni nič drugega kot na okusen in lahko prebavljiv način prirejeno ribje olje.	1
Pri prehladih, pri oslabelost!, otežko-čenem prldobovanju zob, pri nlabl tvorbi kosti pri otroklh, pri slabem teku in pri
onakem )D Scottova omulziia. ki seje v desetletjih dobro obnesla, izvistuo sredstvo.
Ceua originalni steklenici K 2-50. Uobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne, G. m. b. H., Dunaj vn. in se sklicuje na ta časopis, dostavi so mu en« pošiljat,ev potom lekarna za poskušnjo.
Baden pn mu žvepleni vrelec
Smalonl Meiii in mestno zdravilišče
Zdravnika-vodje: Dr. Oton pl. Aufschnaiter in ces. svet. dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj.
Augusta Sattler-ja sinovi
Gradec, Landhausgasse
tonama nepremočnega blaga
pregrinjal za vozove odel za konje plaščevin pelerin
Stare plahto se na novo lmpregnirajo. Pregrinjala za lokomobile in mlatilnlce, delovne vreče. Za razprodajalce Izjemne cene. =
Mli j''l IISŠT*TTiS£'i
K
me. v bombazastem. svllnenem In volne-
nem biaflg. —
* Steckenpferd-lllljlno mlečno milo
Bergm&nn & Co., TeSlii ob Labl
.jo alejkoproj uoobboduo potrebno za racijonalro negovanjo kožo in lepoto. Vsaki dan pohvalnice.
Dobi »o povsod a MO vin.	7J4
Hiša z vrtom
In njivo na prodaj v Gornjih Gameljnlh hišna
št. 9. Kdor ima resno voljo kupiti, naj vpraša pismenim potom lastnika Ivan Ježek, 1113 Norwood Rd. N.E.Cleveland B.N.Amerika.Na pisma t nizkotno ponudbo cene se ne odgovarja. 829
priporoča za pomladansko in letno sezono doile za damske obleke, bin e.kostu-
¿IIIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIIHIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMlinilKIIIIIIIIIIIIIIU
i Lov v najem	1
se odda v Zgor. Krmi pod Triglavom za	|
dobo petib let. Prostor obsega 500 ha v	|
okrožju pod „Kredarico". V tem revirju	|
se nahaja mnogo divjili kozlov, ruševcev,	|
planinskih zajcev in belili gorskih jerebic.	1
Dražba se ho vršila v podobCini Zasip, v	a
gasilnem domu, dne 13. aprila 1914 od	|
= 3. do 4. popoldne. Natančneje pogoje daje	|
i mej tem pismeno: Srenja Zasip, p. Bled.	=
=	=
nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllliiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllt:
Kurzne cene
dne 11. marca 1914.
Državne rente.
4% konv.dav.pi kron. renta (maj—nov.) 4«/o konv. dav, pr. kron. renta (|an —jul.) 4'2° „avsti.velj. pap r. renta feor.— avg.) 4'2°/o avstr vel), srebr. renta (april—okt.) 4% avstr. zlata renta. davk. prosta . . . 4°/o avstr. krotiš >a renta (marec—sept.) 4% av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 % ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4'/2°/o ogr. rent? v kronah iz 1. 1913. .
Druge ¡avne zadolžnice.
4°/o kranisko deže iu> posojilo iz 1.1SS8. 4'/:% kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4>/2°/o kraniske deželne baiue.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolt. železnice . . . , 4 % obveznice železn. Ljtibljana-Kaninik 4% obveznice dolenj, železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4°/o drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.18o4. po 100 g.d. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5°/o don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3°/0 avstr. zeralj. kredit, srečke 1. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz 1. 1886. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz I. 1885. po 25 lir. .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1.18S8.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro ogrsna banka...........
Anglo-avsifijska banka..........
Dunaisko bančno dt ušivo ........
Jadranska banka..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka..............
ZivnostensKa banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
južna železnica..............
Alpine ...................
Škoda ....................
Valute.
20 frankov.................
20 mark..................
Sterling...................
Rubeij ...................
Vsa tozadevna po asnila se ('obe tudi v podružnici c. Ur. pnv. avs r kred t. zavoda v Ljubljani.
K 1	h
82	50
82	45
85	80
85	90
104	—
82	90
82	85
98	90
81	50
00 1	
95	-
95	_
81	_
85	30
92	75
1625	
442	—
680	—
350	—
271	_
282	_
243	_
27	—,
60	_
52	50
31	75
46	
16	—
225	50
29	50
637	
1955	—
o-to 534 A v	50
405	—
607	75
276	59
622	
711	25
103	10
840	50
774	25
19	07
23	54
24	03
252	/5
odstrani hitro in zanesljivo
Levje-Francosko
žganje
%
kajti ono ntrjaje mišice in živce, lajša bolečine, poživi in okrepča vse živčevje.
Dobi se povsod v steklenicah
a, 50 vinarjev.
Na debelo: Alek.Kalmar, Dunaj II./2. Nordbabnb.
primarij v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem, je uporabljal tinkturo za želodec, lekarnarja Piccoli-ja v L.ubljani,
Dunajska cesta, z najboljšim uspehom. — Steklenica 20 vinarjev.
Nuročila sprejema lekarna
Gr. Piccoli, , e
Ljubljana.
zanesljivega, treznega, izvežbanega, neoženje. negn, srednje starosti so sprejme talioi v stalno službo. Vpraša so pri graščinskem oskrbništvu We.xelsteln pri Ratečah.	840
Sprejme se izurjena

v Kamniku je hiša ^tev. 79 pod zelo ugodnimi pogoji in po zelo nizki ceni na prodaj. Vpraša naj se pri tvrdki Max StOssl, Celovec. 836
za več mesecev na deželo. Rabi se za napravo ženskih in otroških oblek, ter popravljanje istih. Obrniti se jo na Anton Jelencc, tovarnar, Logatec.	838
vešč knjigovodja in samostojen spreten dopisnik slovenskega, hrvaškega, nemškega in laš-kega jezika, perfekten Stenograf in strojepisec, z dolgoletno prakso, 30 let star, neoženjen, želi stalne službe. Tudi kot tajnik kake mestne hranilnice, občine, oziroma kot solicitator. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 821.
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem ljub;m sorodnikom iu dragim prijateljem pretresujočo vest, da so naša preljuba mati, stara mati, taščo, sestra, itd. gospa
Marija Babnik roj. Erjavec
dne 10. marca 1914 popoldne, prevideni s svetimi zakramenti za. umirajoče, uiiriio v Gospodu zaspali.
Pogreb predrage pokojuice bo v četrtek, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne. Sv. maše zaduinice se bodo brale v petek ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Ljutomeru. Priporočamo drago pokojnico v blag spomin!
V Ljutomeru, dne 11. marca 1914.
Dr. Janko Babnik, Ludvik Babnik, sinova. — Ana Kornpichl ro\ Babnik, Marija Bck roj. Babnik, Antonija Babnik, Miroslava Čagran n Bnbaik, hčere. — Vsi vnuki in vuukiuje.
Namesto vsakega posebnega naznanila.
Za tolažilno presrčno sočutje povodom smrti naše preljubljene hčerke, sestro in nečakinje, gospodične
Leontine Pollak
usojamo si tem potom izreči vsem najtoplejšo zahvalo.
Zlasti si pa štejemo v dolžnost, se še posebej zahvaliti prečastitemu gospodu župniku Josipu Potokarju za skrb in tolažbo v bolezni in za ganljiv govor ob odprtem grobu, gospodu zdravniku dr. Otonu Havlina za človekoljuben trud, prečastiti duhovščini, članicam Marijine družbe žena, dekliške Marijine družbe, družabnicam katoliškega Marijinega vrtca za spremstvo pri pogrebu; posebej lepo petje pred hišo, v cerkvi in na grobu.
Bog plačaj vsem stotero!
V imenu vseh sorodnikov
iri| i	• •	w-y.
društva sv. Jožefa in pa še pevkam za pre-
naznanja,

(Julius Slare)
da bo točila od 15. sušca i. 1, naprej takozvano
Sm® piv® ikmsV BoGkhišT
v sodčkih in steklenicah.
Naročila se sprejemajo v pivovarni v Mengšu in pri vseh njenih zalogah: Ljubljana, Metelkova ulica 19, Šiška, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji in Šent Vid pri Zatičini.	833
Domače podjetje. Domače ppdjetje
Janko Cešnlk, LJubljana
Llngarjeva ulica. Stritarjeva ulica.
Opozarjam na svojo veliko zalogo perllnegs blaga v bombažu, kakor v zajamčeno pristnem platnu v ===== vsaki poljubni Sirjavl. =====
Različne preprrge: Jute, Kokos IMeum. T? pestri.
-	Raznovrstnega -modnega blaga za
—	gospode. —
Vzorci na ogled na razpolago in pošt-
i •••
nine prosti.
K EPIROTSKEMU VPRAŠANJU V ALBANIJI.
Med prve vladarske posle novega albanskega kneza spadajo pogajanja z revolucionarno vlado v južnem Epiru; predlogi revolucionarnega vodje Zagra-phosa nudijo ugoden temelj za skorajšnjo srečno rešitev tega vprašanja. Ti predlogi kažejo, da uporniki sami uvi-devajo, da je njihova stvar izgubljena, grška blokada Santaquarante pa priča, da je tudi grška vlada resno odločena izpolniti svoje obljube nasproti velevla-stem. — Južnoepirska revolucionarna vlada zahteva med drugim garancije za varnost narodnih in verskih interesov grško - epirotskega plemena. Kako si Epirotje to garancijo predstavljajo, ni jasno. Predloge, ki jih je sporočil posredovalec Mehredali, je vzela na znanje mednarodna kontrolna komisija, odločati bo pa imel o njih novi knez, ki je medtem nastopil vlado in sprejel legislativo v svoje roke. Ako si Epirotje omenjeno garancijo predstavljajo v obliki grškega kulturnega protektorata, potem je gotovo, da te zahteve nikoli ne. bodo dosegli. Tak protektorat je ravno tako izključen, kakor posebna južnoal-lianska država. Kar se pa tiče zahteve, da se verski in kulturni interesi grškega epirotskega plemena spoštujejo, je tej zahtevi že zadoščeno s proglasom popolne tolerance nasproti vsem veroizpovedim v Albaniji. V tem tolerančnem proglasu je zapopadeno popolno varstvo jezikovnih, verskih in cerkvenih pravic grško-epirotske manjšine. S tem se bodo morali Epirotje zadovoljiti; vsaka zahteva za garancije v obliki, ki bi se količkaj dotikala suvereni-tete albanske države ozir njenega kneza, je izgubljen trud. Upati je, da bo med Epiroti zmagala uvidnost in se bo cela stvar v kratkem mirno poravnala. — Kar se tiče vesti, da bo Italija poslala v južno Albanijo svoj vojni zbor, so plod prevroče domišljije; Italija sama zase brez sporazuma z velesilami nima glede Albanije ničesar ukrepati.
Mi le ižifllice: 0 korist odmeiniRiSlovencem!
SAZONOV NE ODSTOPI.
Petrograd. »Den« piše, da zaenkrat ni verjetno, da bi odstopil Sazonov; če bi pa odstopil, pa ni nobenega drugega ruskega diplomata, ki bi mogel stopiti na njegovo mesto nego samo sedanji ruski poslanik v Belgradu Hartwig.
PREKLICANA CUVAJEVA NAREDBA.
Zagreb. Cuvajeva naredba, ki jo je izdal po Jukičevem atentatu, da ne smejo bosenski in cislitavski dijaki študirati na zagrebških srednjih šolah, je preklicana.
SAMOUMOR ZDRAVNIKA.
Dunaj. Zdravnik asistent dr. Hohen-egger se je zastrupil, ker je bil pri avance-mentu prezrt.
Schimpii, Nemško - slovenski slovar,
K 3.—. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ker ima ta slovar zelo pripravno žepno obliko, ter obsega poleg tega velik beseden zaklad, je zelo praktičen ter priporočljiv posebno za one, ki morajo nositi slovar seboj. Seveda bo pa slovar tudi vsakemu drugemu dobro služil, ker je v vsakem ozi-ru popoln.
Italijansko-slovenski slovar. Sestavil dr. Josip Valjavec. Vez. K 4.50. Katoliška Bukvama v Ljubljani. To je najprirodnejši laško-slovenski slovar, ki je poleg tega tudi izredno natančen, ker obsega poleg fra-zeologije nad 40.000 besed. Slovar je tiskan z izredno finimi nalašč v ta namen naročenimi črkami ter je jezikovno, kakor tudi tehnično na višku. Služil bo izvrstno v šolah ter bo tudi vsakemu zasebniku, ki je nevešč ali tudi že vešč laškega jezika dobro došel.
Iskravec, Slovensko - laški slovarček. K 3.—. Ker bo izšel Valjavčev slovensko-laški slovar šele čez nekaj let, je to edini slovensko-la^ki slovar, ki jc na razpolago. Tudi ta slovar je obširen in natančen ter v splošnem prav priporočljiv.
S p i 11 m a n n: Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav). Zgodovinski romal. Dva dela 3 K 80 h, vez. 5 K 40 h. — Ta prekrasna povest se vrši le nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja.
Spillmann, Junaštvo in zvestoba. Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) 3 K, v platno vez. 4 K.-Spillmannove povesti so pač znane sirom sveta. Posebno priljubljen je pa Spillmann kot pisatelj za odrasle. Kdo ne pozna njegovih romanov kot >Žrtev spovedne molčečnosti«, ki je pa že davno razprodan, ali »Zadnji dnevi Jeruzalema« (Lucij Flav), ki se tako pridno čita po vseh slovenskih hišah. Zgoraj navedena povest je ena njegovih najlepših ter po vsebini, kakor tudi
zanimivosti naravnost neprckosljiva. Knjigo, ki se dobiva v »Katol. Bukvami«, prav toplo priporočamo vsem prijateljem dobrega in lepega čtiva. Roman je zajet iz dobe krvave francoske i evolucije, ki jc cel tedanji kulturni svet napolnila s strahom in grozo.
H a g g a r d, T -skle z biseri. Povest iz Neronove dobe. Cena 2 K 20 vin., vez. 3 K 20 vin. — Izkušnja nas uči, da so najboljši romani in sploh najkrasnejši pripovedni spisi vseh slovstev zajeti iz prvih časov krščanstva, katerim mora tudi naj-brezvernejši pisatelj priznati vzvišenost nad vse dogodke, kar jih je tekom tisočletij zabclježila zgodovina. Ta velika deba — takorekoč vitežka doba vsega človeštva — kajti nobena druga še ni porodila tolikov junakov iz nesebične požrtvovalnosti, — nudi pisatelju najbrljšo priliko, da spiše veliko delo. Ravno med temi krasnimi deli zavzema naša povest »Dekle z biseri« eno najodličnejših mest.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
v V
na dvorišču se odda takoj, ulica 6, II. nadstiopje.
J
Šelcnburgova
781
z hlevom, malini gospodarskim poslopjem in vrtom, stoječa ob državni cesti blizu Ljubljane se proda. Potrebni kapital 5000 K. Naslov pri upravi tega lista pod štev. 715.
Najcenejši nakup
pri tvrdki J, Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
Proda se
i SANATORIUM • EMONA L
•PORODNIŠNICA.	*1j
] LülJBLTJANA'KOMENSKEa^ULICA-41¿ I S;K-ZDRAVNIK:PRKARIJ-Dr- FR DERGANC
500 kron!
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „RXA-AaAZaLO" ne odpravi Vaših kurjiii očes bra-dav.o in trde kožo v treh iln»h brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom KI —, a lončki K 2-50. Na stotine pohvalnih in priznalnih pisem.	¡1642
Kemeny, Kostimu (to) I.
Poštni predat 12 160, Ogrsko.
PP nit.........Milim.....niSi*'
□ ¿ —	= <J£
^«KPPPPPPPPPPPP
□	=	................»..".s	:Q
g j priporoča vsem Ljubljančanom in gos om i dežele \ g §! najboljši zajtrk )§
□	i ka*or priznano dobro belo Kavo, čokolado, ka- \a
□	1 kao, čaj, line likerje in.naiiinejšti pecivo. 3319 =a
DO1""1..............................................................................PP
PPPPPPPPCPPPPPPPDPPPPPPPDDCPPDPP
na poseben način namočena (speciallteta) dobiva se celi post pri g. Josipu Pollaka trgovcu, Sv. Petra cesta 7 v Ljubljani.
Priporoča se naročila sj pustiti pravočasno rozervirati.
>*a zahtevo dobi se labko navodilo kako naj se pripravi.	540
Gospodinja
z najboljšimi priporočili, ki zna dobro in šted-Ijivo kuhati in opravljati vsa domača in kmetijska dela, išče službe v kakem župnišču. — Pisma pod »Ivana 10« poštno ležeče Pranental zu Lassnitz a. d. Wicserbalin, Štajarsko. 802
/ Zlate svetinje: Berlin, Paril, Blm Iti
zpis službe tajnika
pri „Hranilnici in posojilnici" v Kamniku (Šutna).
Prošnje naj so opremljene s potrebnimi spričali o predizobrazbi, dosedanjem službovanju in vedenju.
Prošnje je vložiti do 25. marca t. I.
Nastop službe kakor hitro mogoče. Plača po dogovoru. Pri oddaji službe si pridrži odbor prosto roko.
Kamnik, dne 10. marca 1914.
Hacelsivo Hranilnice ia posojilnice".
Domače podjetje!
P. n.
Podpisana tvrdka dovoljuje si vljudno naznaniti, da s 15. marcem 1914 otvori
VIKT0R1H tovarno za žitno kavo = v Ljubljani =
v kateri se izdeluje neprekosljiva sladna in žitna kava pod znamko »Viktoria«.
Priporoča se p. n. trgovcem za cenjene naročbe in naklonjenosL
Z odličnim spoštovanjem
Hlbert Pečevnik & Co.
sil	pisarna Kongresni trg 14.
za invalide.
741
Pri mestni občini ljubljanski je oddati šest mest kranjskega invalidskega zaklada vsako po 63 K na leto.
Pravico do teh ustanovnih mest imajo Kranjci, ki so v času od 1. januarja 1848. 1. dalje postali v vojaški službi za zaslužek nesposobni, in sicer možje od narednika ali stražmeštra navzdol, naj so služili pri katerem koli orožju avstrijske vojske.
Prošnji je priložiti:
1.	rojstni list,
2.	potrdilo, da je nezmožnost za zaslužek nastala v času od 1. januarja 1848 dalje vsled vojaške službe,
3.	spričevalo dobrega vedenja tako med časom vojaške službe, kakor tudi v invalidskem stanu,
4.	dokaz lastne nepremožnosti, kakor tudi nepremožnosti onih oseb, ki so do podpiranja prosilca morebiti pravno dolžne.
Tudi je v prošnji izrecno navesti, ali vživa prosilec že kako drugo in-validsko ustanovo, oziroma patentalno državno invalidščino in v kateri višini.
Na prošnje, ki ne bodo natanko odgovarja e vsem tem pogojem, se sploh ne bo oziralo.
Prošnje je vlagati do vštetega
fO. aprila 1914
pri mestnem magistratu ljubljanskem, oziroma pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
mestni magistra!« Ijugsifanski,
dne 2. marca 1914.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške TIskarne«.
Odgovorni urednik: Joief Gostinčar, državni poslanec.