števUka 24 • leto XXXIX • cena 40 din___Celje, 20. Junija 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Pokopališki zia podrl
odnose na Svetini
Kdo so krivci za podrt zid v tej sprti
celjsld lirajevni skupnosti Stran 7.
Elektrarna Vrhmfo da ali ne?
Ali uničenje 30 ha zemlje v občini Laško pomeni tudi
rešitev za najbolj onesnaženo reko? Stran 3.
Podrte počitniške hiše razburkale morje
»Nagajanje« inšpektorjev v Makarski ali nerodnost celj-
skih mladincev. Stran. 5.
Nabrusimo kose, že ktas dozoreva...
Rožnik je čas košnje. Kose je treba nabrusiti zgodaj zjutraj, preden se nad zrelo travo pripode težki deževni oblaki. Potem:
sijih fantje nadeno na rame in hite s travnika na travnik. Dobre stare kose ob predragih kmetijskih strojih spet dobivajo;
nekdanji sloves in veljavo. _ Foto: EDI MASNEC ^
Ti02 da ali ne?
v Cinkarni negodujejo,
ker se je že začelo javno go-
voriti o gradnji obrata TiOj
»dva«, čeprav možnost
gradnje šele raziskujejo in
so jo doslej vključili le v
analizo dolgoročnih razvoj-
nih možnosti. Delegat Cin-
karne je namreč na seji zbo-
ra združenega dela izjavil,
da se s t^m ustvarja nega-
tivna atmosfera, ki resne-
mu raziskovalnemu delu
škodi že vnaprej.
Pri tem v Cinkarni pozab-
ljajo, da se je Celje v široki
javni razpravi pred leti že od-
ločilo in opredelilo proti
gradnji. Opredelitev obča-
nov je še vedno polnoveljav-
na, tako da kolektiva ne bi
smelo presenečati, če se ob-
čani še kako zanim^o ali bo
Celje »bogatejše« za nov
obrat Titanovega dioksida
ali ne. Res Cinkarna zaen-
krat zadovoljivo uresničuje
sprejeti program ekonom-
sko-ekološke sanacije in tre-
nutno ni razloga za neza-
upanje.
Ne gre pa le za ekološki
vidik, temveč bodo morali v
Cinkarni dokazati tudi eko-
nomsko upravičenost nalož-
be. Multinacionalne družbe,
ki trenutno proizvajajo tita-
nov dioksid namreč gotovo
ne bodo mirno gledale, da so
dobile v Cinkarni nepredvi-
denega konkurenta. Zato je
še kako važno, pod kakšnimi
pogoji bodo v kolektivu za-
gotovili potrebna sredstva za
gradnjo in za zagon proiz-
vodnje. Če jih bo vzhodno-
nemški partner kreditiral
pod ugodnimi pogoji, tudi
cene titanovega dioksida ne
bodo mogle biti pretirane.
Osnovna dilema dolgoroč-
nega razvoja Cinkarne je v
tem, ali naj se ta celjski ko-
lektiv razvija postopoma z
vlaganjem v druge razvojne
programe, ki so prav tako
dohodkovno donosni, ali pa
n^ gre v gradnjo obrata TiOa
»dva«. Celjski komunisti, go-
tovo tudi občani, so zaenkrat
za postopni razvoj, kar po-
meni tudi intenzifikacijo
proizvodnje v obstoječem
obratu Ti02, vendar gradnji
ne bodo nasprotovali, če ne
bo ekološko sporna in če se
bo Celje v tem času uspelo
uvrstiti v II. kategorijo one-
snaženosti. Do takrat bodo
proti vsem, ki danes mislijo,
da smo že dovolj naredili za
varstvo okolja in razmišljajo
zgolj še ekonomsko.
V kolikor bo temu res ta-
ko, ni prostora za bojazen,
vendar danes nihče ne ve,
kaj vse se še lahko izcimi iz
gole bitke za preživetje, kot
vse pogosteje radi pravimo.
Celjsko in slovensko gospo-
darstvo ni v rožnatem ob-
dobju, še slabši položaj se
obeta ob koncu leta in ni
dvakrat reči, da bo prevlada-
la ekonomija nad ekologijo
tudi v primeru Cinkarne. Ka-
korkoli že, Celjani bodo v
gradnji obrata Ti02 »dva« od-
ločali v široki javni razpravi
in na njih bo, da se odločijo,
kakšne ekološke pogoje živ-
ljenja bodo zagotovili sebi in
svojim otrokom. Gradnje za-
gotovo ne bo mogoče izpelja-
ti brez demokratične javne
razprave.
Kakšno bo življenje ob koncu tisočletja?
Gospodarska gibanja so
nestabilna. Doživljamo ved-
no višjo inflacijo in spremi-
njanja gospodarskega siste-
nia, ob precejšnji meri inter-
ventnih ukrepov ekonomske
politike in zaost^anju dolgo-
ročne gospodarske stabiliza-
cije. Gre za razmere, ki načr-
tovanje izredno otežkočajo.
Skupne in splošne planske
cilje pa lahko dosežemo le
tako, da zagotovimo dolgo-
ročne stabilne pogoje gospo-
darjenja.
Čeprav je položaj temelj-
nih nosilcev planiranja otež-
kočen, bi se morali kljub te-
mu zavedati, da lahko uskla-
jeno planiranje prispeva k
njihovim boljšim poslovnim
rezultatom. Toda ta resnica
se le s težavo prebija v orga-
nizacijah združenega dela.
Zato prihaja do kabinetske-
ga načrtovanja, ki-ne upošte-
va potreb in razvojnih mož-
nosti združenega dela, kar
nikomur ne koristi. Temu
primerno je tudi nesmiselno
razpravljati o pravočasnosti
načrtovanja. Spisek želja, ki
ne izhaja iz realnih možnosti
in razpoložljivih sredstev, si
lahko napiše vsak sam, ne pa
da v ta namen zapravljamo
precejšnja družbena denar-
na sredstva.
Še za večji nesmisel pa je
tudi tokrat poskrbela zvezna
administracija, ki seje ravno
zdaj, ko so v pripravi že os-
nutki srednjeročnega in dol-
goročnega razvoja, odločila
za  spremembo zakonskih
predpisov o načrtovanju. Ob
tem je upati le to, da se bodo
lahko planski dokumenti, ki
so že v fazi osnutka, izdelali
po obstoječi zakonodaji.
Ne glede na objektivne in
subjektivne težave temeljnih
nosilcev planiranja in ne gle-
de na daljnovidnost zvezne
administracije pa se moramo
vprašati, kakšno življenje se
nam obeta ob koncu tega ti-
sočletja.
VILI EINSPIELER
Celje v nedeljo brez elektrike
v nedeljo, 23. junija bodo
delavci celjskega Elektra za-
faJi rednih vzdrževalnih del
morali za 8 ur izklopiti elek-
trično omrežje v starem delu
Celja in na delu Otoka (Jur-
čičeva in Trubarjeva ulica).
Zaradi tega bodo tudi naš ra-
dio začel oddajati šele ob 13.
uri in ne tako kot obič^no
od 10. uri dopoldne. Zato bo
tudi spored nekoliko spre-
nienjen. Podrobnosti si pre-
berite na 19. strani!
Nekaj več kot 50 delavcev
Elektra bo začelo delati že ob
i uri ^utraj. Računajo, da
bodo do 12. ure očistili vse
trafo postaje, pregledali sti-
kala in vse električne in me-
hanične spoje. Takšna ob-
sežna dela morajo na posa-
meznih območjih opraviti
vsaki dve leti, n^večkrat ob
nedeljah, ker bi drugače v
posameznih predelih mest
zastalo vse delo. Tudi tokrat
bo vzdrževalna dela opravila
kar številna ekipa, čeprav
imago delavci Elektra te dni
veliko dela v Rogaški Slatini
in so imeli zadnje mesece ze-
lo malo prostih sobot in ne-
delj. S.Š.
Skrbne priprave na 50-letnlco
Zleta Svobod
v Celju se skrbno pripravljajo na eno izmed letoš-
njih osrednjih prireditev v Sloveniji, ki bo 4. julija.
Proslavili bodo 50-letnico Zleta Svobod in 40-letnico
osvoboditve, slovesnost pa bo združena še s sreča-
njem borcev in mladine iz 27 občin Jugoslavije.
Osrednja proslava bo 4. julija ob 11. uri na prostoru
Športno-rekreacijskega centra Golovec. Na njej priča-
kujejo 10.000 ljudi iz vse Slovenije, med njimi tudi 250
veteranov - Svobodašev ter 250 borcev in mladih iz 27
občin Jugoslavije. Slavnostni govornik bo predsednik
repubhškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan
Orožen, ki tudi vodi repubhški pripravljalni odbor za
proslavo 50-letnice Zleta Svobod. Za celotno organiza-
cijo priprav in izvedbo pa v Celju skrbi organizacijski
odbor, ki ga vodi predsednik občinskega sveta Zveze
sindikatov Franc Vrbnjak.
Program slavnostno prireditve je že izdelan. V kul-
turnem sporedu bodo sodelovali pevski zbori iz Celja,
s Frankolovega, iz Vojnika, Strmca, Ponikve in Roga-
ške Slatine, recitatorji, pihalna orkestra štorskih žele-
zaijev in velenjskih rudarjev ter harmonikarski orke-
ster celjske glasbene šole.
MBP
2. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ 198
Razčiščevanje nedorečenih vprašanj
Osrednja tema tiskovne
konference, ki jo je prejšnji
teden sklicalo predsedstvo
Občinskega komiteja Zveze
komunistov iz Celja, z na-
menom, da razčistijo nedo-
rečena vprašanja iz celjske-
ga osnutka dolgoročnega
načrta razvoja, je bila grad-
nja TiO, »dva«, v Cinkarni.
Cinkarna gradnjo ne-
dvomno želi izpeljati, ker se
ji obeta precejšen dohodek,
za ta celjski kolektiv pa je to
tudi precejšen izziv. Vsa po-
večana proizvodnja titanove-
ga dioksida bi namreč šla v
izvoz, kar bi znatno izboljša-
lo celjsko devizno bilanco,
Cinkarna pa bi se uvrstila
med svetovne proizvajalce.
Zaenkrat je vse še v fazi razi-
skav. Razvojni center iz Ce-
lja pripravlja strokovne os-
nove za dolgoročni načrt raz-
voja Cinkarne, ekološke štu-
dije pa pripravlja Skupina za
oceno posegov v okolje (SE-
PO) pri inštitutu Jože Štefan
iz Ljubljane. Naročena je tu-
di tržna in druge potrebne
študije, končno besedo pa
bo nedvomno imela ekologi-
ja in o gradnji bodo Celjani
odločali v široki javni raz-
pravi.
Na tiskovni konferenci je
bilo veliko govora tudi o
gradnji centralne kotlovnice
na trda goriva in o gradnji
centralne čistilne naprave.
Za centralno čistilno napra-
vo v Celju še vedno ni znana
lokacija. Problem bo zaradi
smradu, ki ga bo povzročala
nova čistilna naprava, česar
pa doslej ni nihče javno po-
vedal. Zato bodo morah stro-
kovnjaki temeljito razmisliti,
kje jo bodo zgradili, zaenkrat
pa obstajata dve možnosti in
sicer ob izlivu Voglajne ali
pa v Tremarjih. Po besedah
načrtovalcev naj bi Lila loka-
cija znana že konec tega
srednjeročnega obdobja,
graditi pa naj bi začeli v za-
četku naslednjega.
Drugo odprto vprašanje je.
kako zagotoviti dovolj pre-
moga za predvideno central-
no kotlovnico v Celju, glede
na to, da premoga primanj-
kuje že za individualna ku-
rišča. Načrtovalci so v zvezi s
tem dejali, da si prizadevno,
da bi gradnja prišla v repu-
bliške razvojne načrte, kar
pon.eni, da bi repubhka pri
izdelavi energetske bilance
računala tudi na potrebe Ce-
lja. Premog za kotlovnico pa
naj bi Celje dobilo iz Trbo-
velj.
Odifianjajo ideje
o narodni spravi
s skupščine borcev ¥ Laškem
Borci laške občine, ki so
se v torek sestali na letni
skupščini svoje organizaci-
je, protestirajo proti poja-
vom, ki skušajo zmanjšati
pomen narodnoosvobodil-
nega boja in socialistične
revolucije ter proti idejam
o narodni spravi. Protestno
pismo bodo posredovali tu-
di na republiško skupščino
Zveze združenj borcev
NOV.
Sicer pa so v burni razpra-
vi Laški borci opozarjali na
številne negativne pojave, ki
se kažejo v našem vsakdanu
in opozorili, da vse večja so-
cialna diferenciacija ruši te-
melje našega sistema ter da
neuresničevanje stabilizacij-
skih ukrepov in vedno večja
nesoglasja pri usklajevanju
temeljnih dokumentov eko-
nomske politike že resno na-
čenjajo načela enotnosti ju-
goslovanskih narodov in na-
rodnosti. Zato se zavzemajo
za zaostritev odgovornosti
posameznikov  za  sprejete
odločitve na vseh ravneh od-
ločanja.
Borci v občini Laško, ki s
svojo organizacijo sodijo
med najbolj aktivne družbe-
nopohtične organizacije v
občini in v krajevnih skup-
nostih, in katerih posamezni
člani so tudi sicer še vedno
aktivni v najrazličnejših sa-
moupravnih organih, so opo-
zarjali tudi na slab socialni
položaj nekaterih članov in
na težave, kijih imajo borci v
občini zaradi neurejenega
zdravstvenega varstva
borcev. VVE
Ob izrednih volitvah za-
radi smrti podpredsednika
in preselitve dosedanjega
predsednika Jožeta Kreže-
ta, so izvolili nove člane v
predsedstvo borčevske or-
ganizacije. Predsednik je
sedaj Lazo Brod, podpred-
sednik Ivan Stare, za dele-
gata v skupščino ZZB NOV
Slovenije pa je bil izvoljen
Tone Zupančič.
Ne obiiica - vsebina
Prati novim centrom moči v regili
Zadnje čase se vse več
razpravlja o reorganizaciji
sisov, ki naj bi b'1a med
drugim potrebna tudi zara-
di pomanjkanja in pasivno-
sti delegatov. Bistvo pa ni v
novi obliki, temveč v zago-
tovitvi takšne vsebine in si-
stema, ki bo sposoben iz
enega dinarja narediti dva
in bo smiselno porazdelil
pičla sredstva ter razbre-
menil združeno delo.
Takšna je bila skupna ugo-
tovitev razpravljalcev, ki so
se udeležili torkovega regij-
skega posveta o uresničeva-
nju družbenoekonomskih
odnosov in samoupravne or-
ganiziranosti v sisih materi-
alne proizvodnje.
Razpravljalci so reorgani-
zacijo načelno podprli, ven-
dar so proti vsakemu obliko-
vanju novih centrov moči,
ker republika že zdaj v glav-
nem rešuje le probleme, ki
so ji najbližji in je bilo celj-
sko območje doslej nemalo-
krat zapostavljeno. Da je te-
mu tako, priča že enostran-
sko reševanje cestne proble-
matike, vendar je problemov
še v iko več. Kiju;: temu je
treba razmejiti, o čem naj od-
loča republika in regija in o
čem občina, kajti oskrba s v
pitno vodo je na primer goto-
vo problem republike v celo-
ti in ne le posameznih občin.
Pripomb na gradivo, ki ga
je pripravila Gospodarska
zbo^-nica Slovenije, je bi)-^ še
vehKO, zato je treba zapu ati,
da bo dopolnjeno gradivo v
obravnavi do 10. julija in da
tudi še potem aktivnosti v
zvezi z reorganizacijo sisov
ne bodo zaključene.
v. il.
Uspeli dnevi Ceija
v Grevenbroioliu
', Celje se je v prijateljskem nemškem mestu Greven-
broich nadvse imenitno predstavilo. Brez dvoma
imajo za to največ zaslug člani Komornega moškega
zbora iz Celja pod vodstvom Vida Marcena, ki so v
Grevenbroichu ob njegovi mestni obletnici priredili
tri prave in nekaj neformalnih koncertov.
V času od 13. do 16. junija je bilo to mesto vse dni v
znamenju slovenske pesmi in kulture, pa tudi turi-
stično-zdraviliških in gospodarskih pogovorov na raz-
ličnih ravneh, saj so delegacijo mesta in občine Celje
sestavljali tudi predstavniki zdravilišča Dobrna in Raz-
vojnega centra Celje, vodili pa so jo predsednik skup-
ščine Edvard Stepišnik, predsednik izvršnega sveta
Zvone Hudej in predsednik Ok SZDL Drago Medved, j
Nadvse pomemben del prireditev so prispevali naši
rojaki in člani Slovenskega društva Celje (glavni mobi-
lizator je bil Mirko Umek), ki so tudi najbolj zaslužni,
da se je sodelovanje med mestoma Celje in Greven-
broich razvilo do takšne stopnje v zadnjih petih letih,
da si že letos lahko obetamo vsaj na turističnem
področju konkretnejše sodelovanje. Že septembra
bodo v Dobrno prišli prvi turistični in zdraviliški
gostje iz Grevenbroicha. Koliko bomo zmogli izkori-
stiti pripravljenosti za tesnejše gospodarsko sodelova-
nje, ki smo si ga imenitno odprli z visoko ravnijo
slovenske pesmi, pa je seveda največ odvisno od nas
samih.
MITJA UMNIK
Tehtne pripombe na načrt
Delegati celjske skupščine o dolgoročnem razvoju
Zbori celjske občinske
skupščine so razpravljali o
osnutku dolgoročnega druž-
benega načrta občine. Če-
prav razpravljalcev ni bilo
veliko, pa so imeli ti kar ne-
kaj tehtnih pripomb.
V razpravah na zboru
združenega dela so delegati
posameznih celjskih kolekti-
vov ocenili, da je osnutek
dolgoročnega načrta razvoja
občine preveč smelo zastav-
ljen, ker ne izhaja iz realnih
možnosti celjskega gospo-
darstva, ) tem pa doslej še
v nobenem kolektivu niso iz-
delaU lastnega osnutka dol--
goročnega razvoja. Zato je
kritika, da je osnutek dolgo-
ročnega načrta razvoja nere-
alen, sicer upravičena, ven-
dar precejšen del krivde za
to nosi združeno delo, ki ni v
celoti izpolnilo svoje vloge,
ki jo ima kot temeljni nosilec
načrtovanja.
Med bistvenejše pripombe
razpravljalcev v zboru zdru-
ženega dela gotovo sodi pri-
pomba delegatke iz Aera, da
glede na nizko akumulativ-
nost celjskega gospodarstva,
ki onemogoča naložbe, ni re-
alno pričakovati, da bomo iz-
peljali prestrukturiranje go-
spodarstva tako kot smo si
zamislili in kot bi bilo tudi
nujno potrebno. Podobno je
razmišljal tudi delegat iz
Cinkarne, ki je poleg tega še
dejal, da ne moremo priča-
kovati hitrejše rasti izvoza
kot je rast celotnega družbe-
nega proizvoda, ker je izvoz
vezan na nove naložbe, ki si
jih bomo v tem trenutku lah-
ko le stežka privoščili. Po
njegovem izvoz tudi še dolgo
ne bo temeljil na dohodkov-
ni donosnosti, ker učinka in-
flacije ni moč preprečiti čez
noč.
Pripomb je bilo še več in
na zboru združenega dela so
sklenili, da jih bo predlaga-
telj osnutka upošteval koli-
kor bo mogoče in ustrezne
obrazložil, zakaj posameznih
pripomb pri pripravi predlo-
ga dolgoročnega načrta raz-
voja ni upošteval.
VILI EINSPIELER
Za neicatere še ni počitnic
Nekoč smo točno vedeli,
kdaj se pouk začne in kon-
ča. Sedaj pa se osnovne šole
vs£' o leto sproti dogovori-
jo za šolski koledar in po
njem se letos pouk v osnov-
nih šolah zaključi 25. junija.
Le učenci osmih razredov
so že dobili spričevala, da
jim bo ostalo dovolj časa za
vpis v srednje šole (ta je bil v
večini srednjih šol v ponede-
ljek in torek,) ali za morebit-
ne sprejc^ine izpite. Te bodo
imeli na i.ašem območju vsi,
ki se želijo vpisati na naravo-
slovno matematično usmeri-
tev. Sprejemni izpiti bodo v
soboto na srednji tehniški
šoli Maršala Tita v Celju in
na centru srednjih šol v Tito-
vem Velenju.
Če osnovne šole vsako leto
uskladijo svoj šolski kole-
dar, pa jt nekoliko drugače
na srednjih šolah. Na tistih
šolah oziroma usmeritvah,
kjer so opravili vse obvezno-
sti iz letnega programa bodo
spričevala podeliU že jutri,
drugje p? 25. junija.
Kakorkoli že, prihodnji to-
rek bo res konec pouka za
vse, razen seveda za tiste, ki
imajo še kakšen popravni iz-
pit. Pa tudi tisti, ki imajo
sprejemne izpite na usmerje-
nih višjih in visokih šolah, se
bodo morali nanje priprav-
ljati, kajti roki se že bližajo.
Za večino pa so vendarle
nastopile dolgo pričakovane
in zaslužene počitnice in nji-
hova edina skrb je sedaj, ka-
ko jih bodo preživeli; na
morju, pri sorodnikih, doma
ali morda tudi delovno. Po
podatkih, ki jih imamo iz de-
lovnih organizacij, bo precej
mladih najmanj dva tedna,
če že ne mesec in več na po-
čitniškem delu, da si prislu-
žijo kak dinar več ali pa na
tak način poiščejo priložnost
za kadrovsko štipendijo.
VVE
Udarnišifo deio brigadirjev
Kljub slabemu vremenu,
ki tudi brigadirjem ne pri-
zanaša, dela na Kozjanskem
napredujejo tako, kot so na-
črtovali. Se vedno pa se za-
tika pri organizaciji akcije,
čeprav so že januarja na
skupščini akcije Kozjansko
poudarili, da letos zastojev
ne sme biti.
Program interesnih dejav-
nosti bo, tako vse kaže, med
brigadirji tudi letos uspešno
izpeljan, čeprav pristojne
službe občin Laško, Sevnica
in Šentjur-organizatoric ak-
cije pred pričetkom akcije
niso pripravile niti okvirne-
ga programa. Ponovno pa se
je zataknilo pri organizaciji
prevozov brigadirjev na de-
lovišča. Tako so v prvem de-
lovnem tednu brigadirji zju-
traj zamujali z odhodom na
delovišča, ker ni bilo avtobu-
sa, v naselje pa so se vračali
včasih tudi po 17. uri. V se-
kretariatu akcije menijo, da
se bodo težave z avtobusni-
mi prevozi uredile v tem ted-
nu, ko se bo končal pouk.
Sicer pa dela na deloviščih
v laški in sevniški občini
kljub slabemu vTemenu do-
bro napredujejo. Brigadirji
so izredno zadovoljni z do-
bro pripravljenimi delovišči
in s sodelovanjem krajanov.
Prav zato so se mladi iz Pira-
na in Daruvara odločili in v
soboto pomagali z udarni-
škim delom krajanom Jur-
kloštra. Nekoliko več težav
imajo brigadirji pri izsuše-
valnih delih v sevniški obči-
ni, saj je delovišče poplavlje-
no z vodo.
Delovno normo na delo-
viščih brigadirji presegajo,
n^bolje pa seje v prvem de-
lovnem tednu izkazala črno-
gorska brigada »Bratstvo i
jedinstvo« iz Ulcinja.
IVANA FIDLER
Srečanje upravnih delavcev Doboja
in Celja
Pretekli vikend so v Celju
gostovali upravni delavci
pobratene občine Doboj. To
je bil že njihov drugi obisk
v Celju ter hkrati četrto sre-
čanje upravnih delavcev
obeh pobratenih občin, ki
se po dogovoru odvijajo
vsake dve leti.
Vsebino listine o pobrate-
nju so tako med prvimi pri-
čeli uresničevati ravno
upravni delavci. Tudi ob tem
srečanju so obojestransko iz-
menjali bogate delovne iz-
kušnje in to kar po posamez-
nih področjih upravnega de-
lovanja, srečali so se tudi na
športnem področju (odboj-
ka, namizni tenis, mah nogo-
met, šah), si ogledali DO To-
per in pokrajinski muzej ter
seveda tudi v sproščenem
vzdušju navezali nova tova-
rištva.
»Nihče, ki ob tem in takš-
nih srečanjih ni sodeloval, si
praktično ne more predstav-
ljati in oceniti, kako so takš-
ne oblike medsebojnega so-
delovanja in povezovanja
pomembne za usodo brat-
stva in enotnosti naših naro-
dov in narodnosti,« je dejala
ob slovesu Valerija Kmecl,
predsednica sindikalne or-
ganizacije upravnih delav-
cev Celja. M. T.
Dvajsetletnica
»Našega časa«
Pred dvajsetimi leti je v Šaleški dolini prvič izšel
lokalni časopis »Šaleški rudar«, predhodnik seda-
njega tednika »Naš čas«, ki beleži dogodke, ki so
pomembni za Velenjčane, a zanje ni prostora v osta-
lih slovenskih informativnih medijih. Leta 1975 se je
Našemu času pridružil Radio Titovo Velenje, ki te
dni skupaj s tednikom praznuje deseto obletnico.
Mirko Cepič, pomočnik direktorja radijskih progra-
mov RTV Ljubljana je na javni slovesnosti, ki je bila
konec prejšnjega tedna v Kulturnem domu v Titovem
Velenju, dejal: »Oddaje Radia Titovo Velenje postajajo
vse bolj aktualne in poslušane prav zaradi skupnih
programov, ki bi se naj razviU v enotni slovenski radij-
ski program.« Delavci Našega časa in velenjskega
radia, sodelavci in občani pa so skupno ugotovili, daje
sedanji koncept uredništev primeren in daje nepogre-
šljiv za potrebe združenega dela in za delovanje samo-
upravnih organov, skupnosti, društev in občanov.
V kulturnem programu so nastopili: ansambel
Darka Alteška iz Rečice ob Savinji, ansabel Sušeč iz
Zavodenj, ansambel ŠIK, Marijan Smode, rudarski
oktet iz Titovega Velenja, Nace Junkar in Meta Moč-
nik, literat Ivo Stropnik iz Raven pri Šoštanju, oboist
Miran Bolha in pianistka Marija Skornšek ter citraš
Ivan Knez iz Zavodenj.
Na oder je stopil tudi prvi naročnik Šaleškega
rudarja, Rudi Imperl iz Skornega. Ob zaključku prire-
ditve se je velenjski radio predstavil tudi z novim
avizom, ki se bo poslej oglašal ob ponedeljkih, sredah,
petkih in nedeljah.
JOŽE MIKLAVC
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Kakšno bo življenje ob konau tisočletja?
Hačrtovanie le otežkočeno zaradi nestabilnih gospotlarsliiti gibanj. Spisek želja si laltlio napiše vsak sam
Kakšno bo življenje
ob koncu tisočletja?
Načrtovalci s celjskega ob-
močja, ki imajo zadnje mesece
največ dela z oblikovanjem
srednjeročnih in dolgoročnih
načrtov razvoja, se srečujejo s
številnimi specifičnimi proble-
mi, ki presegajo meje posamez-
nih občin in območja v celoti.
Gre za izgradnjo centralne či-
stilne naprave in za izgradnjo
centralne kotlovnice v Celju, za
probleme v zvezi z začetkom
gradnje hidroelektrarne Vrho-
ve v občini Laško, za probleme
oskrbe z vodo v občinah Žalec,
Velenje in Celje, za obnavljanje
zemljišč, ki jih uničuje premo-
govništvo v velenjski občini, za
varstvo okolja, ki zadeva vse
občine celjskega območja in še
za številna druga odprta skup-
na vprašanja.
Zato si je načrtovanje srednje-
ročnega in dolgoročnega razvoja
le stežka predstavljati brez uskla-
jevanja na ravni območja, ki ga
doslej v glavnem ni bilo, kljub
temu, da regija ni formalni nosi-
lec načrtovanja. Gre namreč tudi
za to, da bomo lahko le z enotnim
regijskim nastopom v republiki
razrešili probleme, ki še zdaleč
ne zadevajo le celjsko območje.
Kako daleč smo na celjskem
območju s srednjeročnim in dol-
goročnim načrtovanjem? Kateri
so osnovni cilji planskih doku-
mentov v posameznih občinah?
Katere skupne probleme je treba
usklajevati regijsko? Se občme
med seboj sploh že kaj dogovar-
jajo? To je le nekjg osnovnih
vprašanj, ki smo jih zastavili:
Igorju Vukotiču iz Zavoda za
planiranje Celje, Stanetu Lesja-
ku iz Zavoda za načrtovanje Ža-
lec, Milici Tičič iz Komiteja za
planiranje, gospodarstvo in var-
stvo okolja Titovo Velenje, Ro-
manu Matku iz Komiteja za pla-
niranje in razvoj Laško in Tone-
tu Sagadinu iz Razvojnega cen-
tra Celje.
Še vedno
nesprejemljiv odnos
do načrtovanja
Igor Vukotič: »Osnovni cilj, ki
smo si ga zadali v osnutkih plan-
skih dokumentov, je, da bi v na-
slednjem srednjeročnem obdob-
ju povečali rast akmulacije v ce-
lotnem družbenem proizvodu za
tretjino in na ta način zmanjšali
razkorak, ki nast^a v primerjavi
z republiko. Slovensko povpreč-
je naj bi dosegli do leta 2000.«
Stane Lesjak: »Osnutek dolgo-
ročnega načrta razvoja občine
smo dali v javno razpravo že lani
decembra. Pri njegovem obliko-
vanju smo izh^ali iz doslej zna-
nih republiških smernic in raču-
namo, da ne bomo imeli bistve-
nih problemov pri usklajevanju s
sedanjim republiškim osnutkom
dolgoročnega razvoja. Upošteva-
li smo tudi vse znane probleme, s
katerimi so nas seznanih temelj-
ni nosilci planiranja, tako da tudi
z njihove strani ne pričakujemo
dodatnih pripomb. Zelo podrob-
no smo obdelali prostorski del,
ker se zavedamo, da gre za kme-
tijska zemljišča, ki jih je treba
varovati.«
Milica Tičič: »Z načrtovanjem
kasnimo, ker smo bih v tem sred-
njeročnem obdobju preveč obre-
menjeni s tekočimi problemi in o
tem, kako se bomo razvijali na-
prej, nismo veliko razmišljali.
Planske aktivnosti so bile šibke
tako pri temeljnih nosilcih plani-
ranja kot na ravni občine, vendar
bomo letos skušali nadoknaditi
zamujeno. Smo v fazi predloga
smernic, ki jih bo skupščina
obravnavala junija. Težava je v
tem, da morajo temeljni nosilci
načrtovanja hkrati obravnavati
dolgoročne in srednjeročne na-
črte.
Roman Matek: »Smo v fazi pri-
prav osnutka dolgoročnega načr-
ta, ki n^ bi šel junija v javno
razpravo. Jeseni bomo končali
tudi ostale planske aktivnosti, ta-
ko da bodo plani pravočasno
sprejeti. Ker se v organizacijah
združenega dela še ne zavedajo,
da je plan tisti mehanizem, ki pri-
speva k doseganju boljših po-
slovnih rezultatov. Toda, če se ne
bo spremenil odnos do načrtova-
nja v združenem delu, je vseeno
ali imamo načrte pravočasno ali
ne. Temu primerno smo v La-
škem zastavili sistem družbene-
ga načrtovanja istočasno s samo-
upravnim planiranjem. S posveti
in strokovno pomočjo skušamo
zagotoviti, da bodo plani temelj-
nih nosilcev načrtovanja pravo-
časno sprejeti, kajti vse kar se
načrtuje na občinski ravni, se
uresničuje prek planov organiza-
cij združenega dela.«
Tone Sagadin: »Ključni pro-
blem je, kako zagotoviti kako-
vostno strokovno osnovo za
planske dokumente, ki so v pri-
pravi. Strokovni osnovi namreč
velikokrat dajemo premajhen
poudarek. Pri tem je premalo so-
delovanja med načrtovalci in
strokovnjaki, ki delajo v organi-
zacijah združenega dela, občin-
skih strokovnih službah in stro-
kovnih institucijah.«
Brez regijskega
usklajevanja ne gre
Tone Sagadin: »Čeprav regija
ni formalni nosilec načrtovanja,
so številna področja, ki so regij-
skega značaja in jih je treba reše-
vati na ravni območja in jih tako
usklajene smiselno vključiti v
srednjeročne in dolgoročne načr-
te razvoja občin. Eden izmed
ključnih elementov z vidika go-
spodarskega povezovanja je re-
produkcijsko razvojno povezo-
vanje, tako v smislu zaokroževa-
nja reprodukcijskih verig kot tu-
di skupnega razvoja in nastopa-
nja na domačih in tujih trgih.
Skupnih problemov je še več:
agroživilsko povezovanje in pre-
hrana prebivalstva, integralni
transport, turizem, družbene de-
javnosti območnega značaja, še
posebej izobraževanje in zdrav-
stvo ipd. Z vidika celjske občine
je zelo aktualna vodna oskrba.
Skratka, gre za vrsto problemov,
ki bi jih bilo smiselno vključiti v
srednjeročne in dolgoročne plan-
ske dokumente občin in na pod-
lagi raziskav usklajevati rešitve.«
Stane Lesjak: »Zaenkrat smo
že imeli usklajevalne sestanke na
ravni upravnih služb in načrto-
valcev z velenjsko občino, med-
tem ko se s Celjani še nismo do-
govarjali. Na področju varstva
voda in podtalnice izdeluje stro-
kovna služba Nivoja iz Celja štu-
dijo o oskrbi Spodnje Savinjske
doline z vodo. Študija sicer kas-
ni, končana bo konec junija, ven-
dar bo lahko služila kot osnova
vsem načrtovalcem s celjskega
območja. Doslej je bilo tako, da
smo tako v Žalcu kot Celju in
velenjski občini načrtovali vsak
svojo oskrbo z vodo, čeprav vsi
vemo, da imamo na območju
celjske regije Območno vodno
skupnost, ki je zakonsko in po-
klicno zadolžena za to problema-
tiko. Gre tudi za vprašanje tehno-
loških in drugih odpadnih voda.«
Igor Vukotič: »Na vrsti podro-
čij je načrtovanje na ravni občine
nesmiselno, ker gre za umetne
tvorbe in na tako ozkem področ-
ju ni mogoče uresničevati druž-
benega interesa. To na primer ve-
lja tudi za zaposlovanje in ka-
drovsko politiko. V Celje se
dnevno pripelje 8000 delavcev,
kar je, tretjina aktivnih prebival-
cev. Že zdaj je jasno, da Celje
dolgoročno ne more računati na
takšen delovni potencial. Svoj-
stven problem je tudi energetska
oskrba, zaenkrat imamo že izde-
lano študijo dolgoročne oskrbe
Celja in Žalca, ki pa v končni fazi
predvideva tudi sodelovanje s
šoštanjsko termoelektrarno. Ce-
lje se dogovarja tudi s Šentjur-
jem glede odlagalšča odpadkov
na njihovem območju. V vseh
občinah celjskega območja ima-
mo že strokovne osnove dolgo-
ročnega načrta razvoja in priča-
kujemo, da se bo začelo usklaje-
vanje. Svet občin je za to delo že
imenoval delovno skupino.«
Roman Matek: »Usklajevanje
v laški občini je specifično, ker
gravitira na dve območji. Tako
skrbita za vodno oskrbo občine
dve Območni vodni skupnosti.
Novo mesto in Savinja Sotla, na
področju elektrogospodarstva
imamo tri upravljalce, Elektro
Krško, Trbovlje in Celje, za pošt-
ni promet velja enako, upravljal-
ca sta PTT Celje in Trbovlje, ipd.
Problemov z usklajevanjem je te-
mu primerno izredno veliko, iz-
postavil pa bi problem migracij
in varstva okolja. Pri migracijah
se ne kaže zapirati v občinske
meje. Osnovni cilj, ki ga mora
dolgoročni načrt zasledovati, je,
dvigniti kakovost človekovega
življenja, ne glede na to, kje bo
prebival.«
Milica Tičič: »V velenjski ob-
čini se vse bolj zavedamo krutih
posledic, ki jih povzroča premo-
govništvo, izraba naravnega bo-
gastva v prid širše družbenopoli-
tične skupnosti. Posledice so res-
nično zastrašujoče, zato skušamo
narediti vse, da bi tudi v republi-
ki naredili več za njihovo odprav-
ljanje. Velik poudarek dajemo
tudi usklajevanju med občinami
in skladnejšemu regionalnemu
razvoju. Eden izmed specifičnih
problemov v velenjski občini je
omejenost prostora. Že zdaj se
zavedamo, da bomo morali do le-
ta 2000 preseliti številne prebi-
valce in da prostora zanje v ve-
lenjski občini nimamo. Nujno se
bomo morali dogovoriti s sosed-
njimi občinami in skupno načr-
tovati naselitvena področja,
predvsem v naseljih Vinska gora,
Mislinja, Rečica ob Paki in Paski
VILI EINSPIELER
Elektrarna Vrhove da ali ne?
Ali uničenje 30 hektarov rodovitne zemlje v občini Laško pomeni tudi rešitev za
najbolj onesnaženo reko? -
Prva od verige elektrarn, ki
naj bi jih v prihodnje gradili na
Savi, je hidroelektrarna Vrho-
vo pri Radečah. Prva dela naj
bi se pričela že jeseni. Šlo bo za
pridobivanje lokacijskih dovo-
ljenj, soglasij kmetov in za pri-
pravo na javno razgrnitev ce-
lotnega projekta ter za manjša
pripravljalna dela za gradnjo.
Hidroelektrarna v Vrhovem je
vključena tudi v družbeni načrt
občine Laško.
O gradnji hidroelektrarne na Vr-
hovškem polju se govori že šest
let. Pred kakšnim letom je elek-
trogospodarstvo začelo s pospe-
šenimi aktivnostmi. Sedaj, ko
gre zares, ta investicija vse bolj
buri duhove v Vrhovem. Za hi-
droelektrarno bodo namreč vzeli
okoli 30 hektarov obdelovalnih
površin tamkajšnjim kmetom.
Gre za edino zemljišče v občini
Laško, ki je razvrščeno v prvo
kakovostno skupino obdeloval-
nih površin. Sprememba na-
membnosti kmetijskega zemljiš-
ča najvišje kakovostne ravni ni
vprašljiva, ker gre za širši druž-
beni interes, ki je v tem primeru
pridobitev večje količine elek-
trične energije. S tem se seveda
vsi strinjamo, tudi krajani Vrho-
vega in občina Laško.
Prvo vprašanje, ki se pri tem
postavlja, pa je, zakaj graditi
elektrarno izven struge reke Sa-
ve in jo postaviti sredi Vrhov-
škega polja?
Zemlja cenejša od
Vina
Uradnega odgovora na to vpra-
šanje programski svet za gradnjo
elektrarne pri izvršnem svetu ob-
čine Laško še ni dobil. V tem
organu so zastopani vsi dejavniki
od izvršnega sveta občine, pred-
stavnikov krajevne skupnosti
Radeče in Vrhovo, zemljiške
skupnosti ter kmetov. Po vsej
verjetnosti gre pri tem načrtu za
cenejšo varianto gradnje, saj so
gradbena dela v vodi težja in
dražja. Svoje pa je dodalo tudi
železniško gospodarstvo, saj bi
morali delati oporni zid za želez-
nico na nasprotni strani reke Sa-
ve, kar bi dodatno podražilo
gradnjo.
V občini se sicer zavzemajo, da
bi dosegli gradnjo elektrarne v
strugi reke, če pa to ne bi šlo (in
Verjetno bo elektrogospodarstvo
ostalo pri obstoječem načrtu) že-
lijo, da bi elektrarno vsaj prema-
knili bliže reki, da ne bi kmetom
vzeli toliko zemlje.
Nace Simončič, predstavnik
kmetov v omenjenem svetu, raz-
fnišlja takole: »Menim, da je
elektrogospodarstvo ceneje, če
plača zemljo in spremembo na-
niembnosti kmetijskega zemljiš-
ka, ker je pri nas zemlja tako ma-
lo vredna. Kvadratni meter je ce-
nejši od litra vina.<-
Na krajevni skupnosti Vrhovo
razmišljigo tudi o možnostih za
pridobitev novih, nadomestnih,
obdelovalnih površin, vendar ni
še nič dogovorjenega. Obstaja
predlog, da bi se skrčilo okoli 25
hektarov gozda pod bregom v
Hotemežu. Dušan Istanič, polk-
met iz Vrhovega, pripominja, da
bi v tem primeru bili stroški pri-
prave zemlje za obdelovanje in
stroški prevoza za vrhovške
kmete previsoki in da se jim to
ne bi izplačalo.
O morebitni nadomestni zemlji
zaenkrat konkretnega odgovora
ne morejo dati niti na izvršnem
svetu občine Laško, dvomijo ce-
lo v to, da bi se v te namene
krčile gozdne površine, ker so tu-
di te zaščitene.
Uničeno Vrhovško
polje?
So še druga vprašanja, ki se
postavljajo vrhovškim kmetom.
Bojijo se namreč, da bo podtalni-
ca uničila še preostalo zemljo na
Vrhovškem polju, zaradi spremi-
njajočega se nivoja reke Save.
Strokovnjaki elektrogospodar-
stva teoretično v celoti zagovar-
jajo drenažni sistem in sistem
prečrpavanja vode, s katerim bo-
do lahko avtomatično uravnavali
nivo vode in ki naj bi preprečil
dvig podtalnice. Ekologi pa opo-
zarjajo, da to ne bo tako enostav-
no in da je podtalnica odvisna
zgolj od ravni vode v strugi reke.
Nace Simončič je po razgovo-
ru, ki ga je imel svet v Ljubljani s
predstavniki elektrogospodar-
stva, povedal tole: »Vprašal sem
jih, če nam lahko jamčijo, da do
dviga odtalnice ne bo prišlo, če
pa bi se to zgodilo, ali so nam
pripravljeni povrniti škodo na
pridelkih. Po daljšem obotavlja-
nju so odgovorili, da te odgovor-
nosti ne morejo prevzeti.« Za člo-
veka, ki se preživlja zgolj s kme-
tijstvom in bo moral dati okoli
dva hektarja najboljše zemlje, je
tako teoretično jamstvo slaba to-
lažba.
Bo na Vrhovškem
polju greznica?
Problem, ki presega meje kra-
jevne skupnosti Vrhovo, pa se
pojavlja v zvezi s samim položa-
jem hidroelektrarne Vrhovo in
novega vodnega zajetja, ki se lah-
ko spremeni v veliko greznico.
Sem se bodo namreč stekale vse
industrijske odplake iz Savinje
in Save od Celja in Litije navzdol
in se bodo ustavljale v zajetju (se-
d^ jih voda sproti odnaša). V naj-
boljšem primeru bi tukaj bil
smrad in leglo komarjev, vendar
se že sedaj zagotovo ve, da bodo
tu še druge odplake, radioaktiv-
ne in druge zdravju škodljive
usedline, če ne bodo zgrajene či-
stilne naprave.
Drago Košak, predsednik iz-
vršnega sveta skupščine občine
Laško vidi v eradnii te hidroelek-.
trarne morebitno rešitev enega
največjih ekoloških problemov v
Sloveniji: »Problem onesnaženja
Save je slovenski. Če hočemo
preprečiti nalaganje vsakovrst-
nih odplak na Vrhovškem polju
in omogočiti normalno delovanje
hidroelektrarni, potem moramo
dobiti vsa, ne zgolj teoretična za-
gotovila, da se istočasno z grad-
njo elektrarne začnejo graditi tu-
di čistilne naprave od Litije navz-
dol, in od Šoštanjske elektrarne
naprej.«
Radeče pod vodo?
Največji problem so pri tem
Radeče. Nivo Sopote in pritokov
bi se tako dvignil, da bi osrednji
del Radeč ostal pod vodo. Druga-
če povedano, Radeč ne bi bilo
več. Zato je že pripraven načrt za
čistilne naprave, ves drenažni in
kanalizacijski sistem, ki naj bi
popolnoma zaščitil Radeče. Stal
bo mnogo več kot čistilna napra-
va, ki sojo prvotno načrtovali, ne
upoštevajoč tudi elektrarno.
»Ves ta sistem pa bo moral delo-
vati brez napake, sicer lahko pri-
de do katastrofe,« poudarja
Košak.
Občina Laško vztraja, da mora-
jo biti zagotovljeni vsi pogoji, ki
bodo preprečili zbiranje odplak
na Vrhovškem polju. Bojijo pa
se, da vsi ti ukrepi, ki teoretično
zagotavljajo, da se vsem omenje-
nim problemom lahko izognejo,
ne bodo uresničeni tudi v praksi.
Drago Košak se boji, da se bo
ponovilo to, kar že mnogokrat v
podobnih primerih: »Postavili
bomo naprave, kdo pa bo plače-
val njihovo drago vzdrževanje in
upravljanje, v kolikor bomo
sploh lahko zagotovili strokovno
delo s temi napravami?«
Povrnimo se h kmetom v Vr-
hovem. Res, da bodo zgubih n^-
boljšo zemljo, vendar bi Sloveni-
ja dobila, ko bo dograjen sistem
savskih elektrarn, nekaj več kot
polovico sedanje proizvodnje
električne energije. Sistem čistil-
nih naprav pa bi v slovenskem
merilu pomenil veliko ekološko
zmago nad onesnaženostjo naše
največje in še vedno najbolj uma-
zane reke Save.
VIOLETA V. EINSPIELER
POGLED V SVET S liovinotehnp
Bejrutska drama z veiiko skrivnostmi
Ugrabljeno letalo ameriške letal-
ske družbe TWA, ki je najprej iz
Aten s talci begalo med Bejrutom
in Alžirom, se je ob koncu minule-
ga tedna ustavilo v Bejrutu. V tej
drami, ki bi utegnila imeti hude
posledice za že itak omajane raz-
mere na Bližnjem vzhodu, so vloge
izredno visoke. Gre za državljane
supersile ZDA, ki jih imajo v ro-
kah, prepuščene jim na življenje in
smrt, komandosi neke musliman-
ske fanatične organizacije, kije na-
tančno pravzaprav nihče ne pozna.
Na splošno govorimo, da gre za ši-
ite, te pa mnogi spravljajo v zvezo z
islamsko revolucijo v Iranu, pri če-
mer bolj ali manj namigujejo na
zveze s Teheranom, ki naj bi podpi-
hoval ugrabitve letal in jemanje
talcev.
Podobnost z ugrabljenimi ameri-
škimi talci v Iranu, ki so bili v ujet-
ništvu več kot 400 dni, je precejš-
nja. Tedaj, pred kakimi petimi leti,
ZDA prav tako kot zdaj niso mogle
poseči vmes, ne da bi ogrozile živ-
ljenje zajetih Američanov. Še več:
tedanji predsednik Carterje moral
zadnji hip odpovedati desantno-he-
likoptersko tajno operacijo, potem
ko so se letala in helikopterji že
spustili na iranskih tleh.
Reševanje talcev v Bejrutu bi bi-
lo vsaj tako tvegano. Američani
priznavajo, da nimajo kaj prida za-
veznikov med Libanonci, vsaj ne
takih, ki bi bili voljni ali sposobni
sodelovati pri reševanju talcev s
pomočjo visoko izurjenih protite-
rorističnih odredov.
Vendar se v bejrutski drami ka-
žejo nekatere razlike. Eno glavnih,
če že ne glavno vlogo v drami dobi-
va libanonski politik Nabih Beri,
voditelj šiitske milice Amal, ki vse-
skozi sodeluje v neusmiljenih liba-
nonskih spopadih, obenem pa je
minister v libanonski vladi.
Še več, čeprav šiiti v ameriških
očeh veljajo praviloma za sumlji-
ve, protiameriške in proiranske
ljudi, je Nabih Beri, sodeč po ugo-
tovitvah zvedavih ameriških novi-
narjev, v ZDA kar dobro zapisan.
Beri je v sedemdesetih letih živel v
ZDA, tam študiral in bil tudi zapo-
slen. V ZDA žive njegova bivša že-
na in njunih šest otrok. Beri ima{
dovoljenje za bivanje v ZDA in do4
voljenje za zaposlitev v tej državi,
takih dovoljenj pa ne dobe tisti, ki
so prijateljski s teroristi.
Vloga Nabiha Berija je torej ena
velikih skrivnosti bejrutske drame
z ameriškimi talci. Druga skriv-
nost je, kaj se menita Washingion
in Tel Aviv. Prvi pogoj ugrabite-
ljev za izpustitev talcev je namreč,
da Izrael izpusti 700 njihovih roja-
kov in prijateljev, ki so v zaporih v
tej državi. Tretja skrivnost je pod-
predsednik ZDA Bush, čigar letalo
je, kot kaže, predvčerajšnjim odle-
< telo v neznano smer.
Dodatna in ena glavnih skrivno-
sti je, kje so talci. Koliko jih je
sploh še v letalu? Kje v Bejrutu ali
celo kje drugje so skriti drugi? V
čigavih rokah so? Ali ima Nabih
Beri na ugrabitelje res tolikšen
vpliv, da jih bo mogoče rešiti?
Vprašanja, vprašanja. Pri vsem
tem, nihče ne more napovedati,
kdaj bo v tej drami padla zavesa -
in kakšen bo konec. Nekrvav ali
mogoče krvav. In kaj bi storil po-
tem Washington, če bi Američani
ne ostali živi. Bi uresničil pred ča-
som sporočene grožnje, da bi voja-
ško napadel nekatere cilje v Iranu?
Bi poslal vojake v Bejrut in Li-
banon ?
Veliko je vprašanj in skrivnosti,
vtem ko se drama nadaljuje.
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ m
Tovarna oh reki z eno obalo
straža v Humu na Sotll posodobila proizvodnjo
z letno proizvodnjo 180
tisoč ton je tovarna stekla
in plastičnih proizvodov
Straža v Humu na Sotli naj-
večja te vrste v državi. S
posodobitvijo proizvodnje
namerava v prihodnje to
mesto obdržati in še strum-
neje zakorakati na tuja tr-
žišča. Tovarna, ki stoji na
meji dveh republik, trdno
povezuje živelj z obeh stra-
ni Sotle, zato ni čudno, da se
je te reke, na tem delu slo-
vensko-hrvaške meje, prije-
lo ime »reka z eno obalo«. V
Straži je od vseh zaposlenih
kar tretjina Slovencev, naj-
več jih je iz Rogatca, Stoj-
nega sela, Donačke gore in
Dobovca.
Zastarela tehnologija je
teijala posodobitev. Z inve-
sticijo so v Straži pričeli že
leta 1982, pred približno tre-
mi meseci pa so spustili v
pogon novo 220-tonsko peč s
tremi elektronskimi stroji za
proizvodnjo embalažnega
stekla. Nova je tudi ostala
oprema, proizvodnja je avto-
matizirana, s sodobnimi
kontrolnimi linijami. Izgrad-
nja ogromne peči je terjala
tudi podaljševanje proizvod-
nih hal, izgradnjo energet-
skega objekta in prestavitev
industrijskega tira. Le tako
opremljeni bodo lahko načr-
tovali večji izvoz ob vse bolj
ostrih pogojih, kijih teija tu-
je tržišče.
Letos naj bi Straža izvozila
na tuje blago v vrednosti 10
milijonov ameriških dolar-
jev, ob uvozu v višini štirih
milijonov dolarjev. Uvoz
predstavljajo pretežno re-
zervni deli in kalcinirana so-
da. Stražini izdelki potujejo
v Združene države Amerike,
Francijo, Belgijo, Italijo, Za-
hodno Nemčijo, Avstrijo ter
v Kuvajt, Sudan, Madžarsko
in Vzhodno Nemčijo.
Ob ekonomskem velja po-
udariti še družbenopolitični
in socialni vidik proizvod-
nje, ki teče na meji dveh re-
publik. Ljudje, ki so zaposle-
ni v Straži, tesno sodelujejo z
obema mejnima krajevnima
skupnostima, z Rogatcem in
s Humom na Sutli. Za Roga-
tec je tovarna preko Sotle
posebnega pomena z vidika
zaposlovanja ljudi, saj indu-
strijskega objekta, razen toz-
da Gorenje, v tem kr^ju ni.
Steklarna Straža sofinan-
cira v Rogatcu izgradnjo
cest, telefonskega omre^a in
podobno. Pred kratkim je na
slovenski strani odkupila
zemljišče v izmeri šest hek-
tarov, na katerem namerava
zgraditi skladiščne prostore
in nemara še kakšen obrat.
MARJELA AGREŽ
Ingrad gradi
v Istri
Ingrad gradi v istrskem
Buzetu dvoetažni objekt
družbene prehrane in ambu-
lante z novo montažno kon-
strukcijo iz ploskovnih ele-
mentov. Za to montažno teh-
nologijo so se najprej odloči-
li pri izgradnji kmetijskih
objektov, čeprav je sistem
primeren tako za gradnjo
enodružinskih hiš, kot tudi
za vse dvoetažne objekte,
največ do višine 6 metrov in
razpona skor^ do 22 metrov.
Ingrad je na spomladan-
skem radgonskem sejmu
gradbeništva in gradbenega
materiala prejel tudi srebrni
plaketi: za montažne konzo-
le, betonske elemente in za
»termo-pano«, izolacijski
element, ki pozimi prepreču-
je toplotne izgube, skozi
okna. UM
Uspešno medrepubliško sodelovanje
Septembra poskusna proizvodnja Gorenjeve delovne organizacije BIRA v BIhaču
Gradnja delovne organi-
zacije Gorenja BIRA v Bi-
haču ni pomembna le zato,
ker gre za enega najuspeš-
nejših projektov medrepu-
bliškega sodelovanja, tem-
več tudi zato, ker gredo za
gradnjo tudi sredstva iz
sklada federacije za razvoj
manj razvitih in SAP Koso-
vo, kjer združuje precejšen
delež svojih sredstev tudi
slovensko združeno delo.
Zato ni presenetljivo, da se
slovensko gospodarstvo še
kako zanima, kako poteka
in napreduje izvajanje pro-
jekta. S tem namenom so
konec prejšnjega tedna obi-
skali Bihač tudi slovenski
novinarji, predstavniki Go-
renja in slovenske Gospo-
darske zbornice.
Ideja o gradnji sega že v
leto 1981, ko je Gorenje raz-
mišljalo o prestrukturiranju
in reorganizaciji kolektiva,
temeljni kamen nove delov-
ne organizacije pa je bil po-
stavljen leto kasneje. Vred-
.nost naložbe znaša 5.365 mi-
lijonov din, največji delež
prispeva federacija iz sklada
za razvoj manj razvitih in
SAP Kosovo in sicer 40 od-
stotkov potrebnega denarja.
Pomembnejše finančno bre-
me pa so še prevzele poslov-
ne banke: Privredna banka
Sarajevo, Jugobanka in
Ljubljanska banka, ki sofi-
nancirajo gradnjo z nekžo
več kot 30 odstotki.
Izgradnjo delovne organi-
zacije Gorenje BIRA v Biha-
ču so prevzeli številni izva-
jalci: Podjetje za hidrograd-
nje iz Titovega Velenja, Iz-
gradnja Bihač, Bosnamonta-
ža Prijedor, Energoinvest
Sarajevo, Tehnograd Za-
greb, Minel Beograd in Go-
rer\jeva delovna organizacija
Procesne opreme, ki je prev-
zela izdelavo orodij, pripra-
vo, montažo in elektrifikaci-
jo opreme.
Proizvodni program bo
obsegal hladilnike in zmrzo-
valnike, gre za male in sred-
nje gospodinjske aparate od
75 do 280 htrov, ki bodo do-
polniU paleto Gorenjevih
proizvodov. Delovna organi-
zacija bo obratovala z zmog-
ljivostjo 600.000 komadov
letno, kar bodo v kolektivu
dosegli v dveh izmenah, ne-
kaj več kot polovico proiz-
vodnje pa bodo namenili za
izvoz. Ob tem je tudi po-
membno, da je proizvodnja
tehnološko zaokrožena in
vsebuje poleg hnije za razrez
pločevine, obdelave in mon-
taže tudi sto odstotno konč-
no kontrolo, ki je računalni-
ško vodena. Takšna kontrola
gotovo daje veliko večjo ga-
rancijo za kakovost kot stati-
stična kontrola, ki se obič^-
no uporablja. Zapisati še ve-
lja, da proizvodnja ne ones-
nažuje okojja, na kar so bih v
Bosni in Hercegovini še po-
sebej pozorni, ker je reka
Una najčistejša v tej repu-
bliki.
V novi delovni organizaciji
bo našlo zaposlitev 1080 de-
lavcev, od tega se 240 delav-
cev in strokovnega osebja z<
vodenje proizvodnje in vzdr
zevanje že usposablja v Tito
vem Velenju. Pomembno j(
tudi da proizvodni progran
temelji na domačih reproma
terialih, ki so v glavnem do
segljivi v Bosni in Hercego-
vini. Delovna organizacija
Gorenje BIRA bo začela s
poskusno proizvodnjo že
septembra, s polno zmoglji
vostjo pa bo začela delati ko
nec prihodnjega ali v začet
ku naslednjega leta.
V. E.
V Ferralltu je bila
proizvodnja manjša
v žalskem Ferralitu niso
zadovoljni s poslovnimi re-
zultati, ki so jih dosegli v
letošnjih prvih treh mese-
cih, saj niso dosegli pogla-
vitnih ciljev.
Samo za poslovni sklad so
ustvaerili trikrat manj sred-
stev kot v enakem lanskem
obdobju, ob tem pa se je pro-
daja povečala za skoraj šest-
deset odstotkov.
Slabši rezultati so pred-
vsem posledica zmanjšane
proizvodnje. Za desetino je
bila proizvodnja manjša, ob
tem da se je število zaposle-
nih povečalo za sedem od-
stotkov. Velik izpad proiz-
vodnje pomeni poleg hitrega
naraščanja cen surovin, bi-
stveno zmanjšanje ekono-
mičnosti poslovanja. Tako ni
čudno, da je bil dohodek le
za štirinajst odstotkov večji
kot v lanskem prvem četrt-
letju. Ob tem so za osebne
dohodke namenili 82 odstot-
kov več sredstev, porabljena
sredstva pa so se povečala za
skoraj tri četrtine. Močno se
je povečala tudi neplačena
realizacija, ki je znašala kar
dobrih dvaindvajset milijo-
nov dinarjev. Izvoz se je
zmanjšal za tri odstotke, ta
ko da so izvozili le za 170.00(
dolarjev izdelkov.
Kako torej naprej? V Fer-
ralitu poudarj£0o, da bi lahkoi
izplavali iz težav, če bi dos&l
gli takšno proizvodnjo kot
lani. Zato pa bi morali v dru-
gem četrtletju prodati za 54(
milijonov dinarjev izdelkov
Temu cilju so se že približali
in ga bodo, kot vse kaže, tudi
dosegli. Ob tem pa bodo vse
skrb namenjah varčni porabi
vseh materialov in surovir.
ter energije, zmanjšati pa
mor£yo tudi škart.
JANEZ VEDENIK
38.000 Toprovih bund na
Čehoslovaško j
Toper bo prihodnje leto na Čehoslovaško prodal SS.OOf
bund, kar predstavlja štirideset odstotkov celotn'
ponudbe jugoslovanskih konfekcionarjev na tem tržišč«
ali Toprovo dvomesečo proizvodnjo.
Vrednost izvoza bund v to državo bo znašala milijon in po
dolarjev. Letošnji plan izvoza na Čehoslovaško so skoraj'
celoti izpolnih, s tem da morajo decembra tja izvoziti ž'
10.000 bund. O popularnosti Toprovih bund govori tudi tc
da vsem bundam pravijo sedaj tam kar »toperovke«. Ni torc
naključje, da bo jutri obiskala Toper ekipa bratislavsk-
televizije, ki bo za vse članice Intervizije posnela trič-cti
turno oddajo o tej znani celjski tovarni.
JANEZ VEDENIJ'
IMETNIKOM
TEKOČIH RAČUNOV!
OBVEŠČAMO VAS, DA JE
ZDRUŽENJE PTT ORGANIZACIJ
SLOVENIJE PRI PLAČILU
RAČUNOV TELEFONSKE
NAROČNINE ZA MAJ POMOTOMA
OBRAČUNALO ZAMUDNE
OBRESTI IMETNIKOM TEKOČIH
RAČUNOV, KI PORAVNAVAJO
SVOJE OBVEZNOSTI
BREZGOTOVINSKO NA PODLAGI
POOBLASTILA BANKL PTT
PODJETJA BODO NAPAKO
POPRAVILA V NASLEDNJEM
OBRAČUNSKEM OBDOBJU OZ.
VAM BODO POSLALA DOBROPIS
O PREVEČ ZARAČUNANIH
ZAMUDNIH OBRESTI.
LB SPLOŠNA BANKA CELJE
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Raziskovalni dnevi končani
Iz raziskovalnimi dnevi se
je prejšnji teden končala
akcija »Mladi za napredek
Celja«. Učenci petih osnov-
nih šol in sedmih srednjih
šol so pod vodstvom 37
mentorjev pripravili šestin-
% petdeset raziskovalnih na-
% log in inovacij.
i   Lahko rečemo, da je v
I osmih letih, toliko časa se
p namreč tudi mladi vključu-
I jejo s svojimi prispevki, ka-
I kovostna in številčna rast so-
I delujočih vedno večja. Seve-
I da pa nas čaka še veliko dela
I in prizadevanj za to, da bi
I vse   ustvarjalne   prispevke
niladih znali koristno upora-
biti. Vse raziskovalne naloge
in inovacije, ki so jih v teh
osmih letih izdelali osnovno-
šolci in srednješolci, se zbi-
rajo v knjižnici Edvarda Kar-
delja. Žal nam je lahko le te-
ga, da marsikatera vsebin-
sko bogata in praktično upo-
rabna raziskovalna naloga
obleži v knjižničnem arhivu
in je ne uporabimo kot kon-
kretno rešitev.
S sodelovanjem v letošnjih
raziskovalnih dnevih so or-
ganizatorji zadovoljni. Če-
prav je še vedno vključenih
premalo mladih. V konku-
renci osnovnih šol so letos
sodelovale le osnovne šole iz
Štor, Frankolovega ter celj-
ske Ivan Kovačič-Efenka,
Franjo Vrunč in I. celjske če-
te. Vprašamo se lahko, kje so
ostale osnovne šole. Njiho-
vim predstavnikom se ni
zdelo vredno ogledati niti
prikaza ustvarjalnih sposob-
nosti učencev omenjenih pe-
tih šol, čeprav bi morda tako
lahko dobih kakšno vzpod-
budo za delo v prihodnjem
šolskem letu.
Še vedno je slabo tudi so-
delovanje mladih iz vzgojno
izobraževalnih organizacij s
celjskim združenim delom.
Letos so pri pripravi razisko-
vi lih nalog in inovacij so-
delovali le trije mentorji iz
združenega dela, to pa je ob
dejstvu, da bodo ti učenci
kmalu aktivno vključeni v
proizvodni proces posamez-
nih delovnih organizacij že
kar zaskrbljujoč podatek.
In kaj je ob zaključku celj-
skih raziskovalnih dnevov
vendarle razveseljujoče?
Predvsem to, daje kakovost-
na rast raziskovalnih nalog iz
leta v leto večja. Da je tudi v
letošnji akciji sodelovalo ne-
kaj učencev s kakovostnimi
raziskovalnimi nalogami, ki
po mnenju ocenjevalcev pre-
segajo raven znanja srednje-
šolcev. Prav zato je tudi veči-
na nalog, s katerimi so učen-
ci sodelovali, letos prejela
nagrade in priznanja.
IVANA FIDLER
Popravilo
strehe
Predstavniki izobraže-
valne skupnosti Šentjur in
tamkajšnje osnovne šole
so pri J kratkim ustanovi-
li gradbeni odbor in se do-
govorili o sanaciji strehe
na prizidku šole.
Gre za problem, ki se vle-
če že vrsto let, saj zaradi
napak v projektu in sami
gradnji Ingrada streha puš-
ča in onemogoča normalen
pouk v prostorih prizidka.
Vsa zadeva se je končala s
tožbo, toda v šoli ne morejo
čakati na razsodbo, ker je
škoda iz dneva v dan večja.
Tako je izobraževalna
skupnost zagotovila okrog
2 milijona dinarjev, kolikor
bo po predračunih znašala
sanacija. Z deli bodo začeli
julija, tako da bo jeseni po-
uk lahko normalno stekel.
Od Ingrada pa bodo zahte-
vali odškodnino za nastalo
škodo in povračilo sredstev
za sanacijo.
TC
Raziskovali hodo
učenci dveh šol
Na razpis Občinske razi-
skovalne skupnosti Mozir-
je, s katerim je le-ta hotela
spodbuditi raziskovalno de-
lo mladih, sta se od štirih
osnovnih šol odzvale le dve
in sicer šoli z Ljubnega in
Mozirja.
Osnovnošolci, ki bodo raz-
iskovali narodno nošo bodo
skušali ugotoviti posebnosti
le-teh in izdelati predlogo z
natančnimi opisi in kroji na-
rodnih noš v Zg. Savinjski
dolini. Naloga bo imela kon-
kreten cilj, saj bo ljubenska
folklorna skupina nastopila
v krojih, kijih bodo pripravi-
U mladi raziskovalci.
Zanimivi bodo izsledki
ranskave o onesnaženosti
zraka, ki bo poskušala odgo-
voriti na dvoje glavnih vpra-
šanj - kakšen je vpliv žveplo
vega di9ksida iz Mežiške do-
hne in Šoštanja ter ugotoviti
največje onesnaževalce v do-
lini. Raziskava bo koristno
dopolnilo podobni raziskavi,
ki so jo opravili študentje
raziskovalnega tabora.
V Zgornji Savinjski dolini
raste cela vrsta zdravilnih
rastlin. Katere so to in kakš-
na je možnost večjega nabi-
ranja zelišč za industrijo, bo-
do skušali ugotoviti Ijuben-
ski raziskovalci.
Pri pouku slovenskega je-
zika pa bodo lahko uporabili
rezultate raziskave narečja
Zg. Savinjske doline.
RAJKO PINTAR
V ohčini Šmarje vse manj histrih voda
Občina Šmarje pri Jelšah
je še do nedavna veljala za
ekološko čisto območje, za-
to se ni nihče posebej uba-
dal z vprašanjem, kako čisti
so vodni viri, predvsem viri
pitne vode. Z gospodarskim
razvojem, pa je postalo tudi
to področje predmet razi-
skav in načrtovanj, zaveda-
joč se, da se zna zanemarja-
nje ekološkega vidika raz-
voja grdo maščevati.
V planskem obdobju, ki se
izteka, so v dokumentih lepo
opredeljene naloge v zvezi z
zaščito virov pitne vode,
praksa pa na tem področju
precej šepa za teorijo. Aktiv-
nosti so opredeljene v sesta-
vinah prostorskega dela
srednjeročnega družbenega
plana občine, kjer so določe-
na območja za zaščito vod-
nih virov (pitne vode, mine-
ralne in termalne vode). Tre-
nutno so V pripravi tudi stro-
kovne analize oziroma pod-
lage za vsebinsko določitev
zaščite vseh vrst virov ome-
njenih voda. Le-te so dolžni
izdelati posamezni gospo-
darji vodnih virov (Zdraviliš-
če v Rogaški Slatini in v
Podčetrtku) ter Gokopov
tozd Komunala in samo-
upravna cestno komunalna
mteresna skupnost občine
Šm.arje pri Jelšah. Omenjene
strokovne analize so najvaž-
nejši element učinkovite zaš-
čite, saj opredeljujejo nalo-
ge, kot so določitev območja
zaščite (varstveni pasovi),
ugotovitev stanja, program
sanacije itn.
Ker onesnaževalci voda
slabo ali pa sploh ne vodijo
računa o onesnaževanju, pa
bi ga po zakonu morali, je
problem večji, kot se nemara
zdi. O tem govori dejstvo, da
od sprejema družbenega do-
govora o varstvu voda, v ob-
čil niso zgradili niti e: e či-
stilne naprave. Neposredne
posledice takšnega obnaša-
nja j;o bile v zadnjih letih
očitne v obliki nekajkratne-
ga pomora ribjega zaroda v
vodotokih.
Pri obeh večjih naložbah
zadnjih let sta investitorja.
Steklarna Boris Kidrič in
Zdravihšče v Rogaški Slati-
ni, upoštevala ekološki vidik
naložbe. Zgradila sta celotno
lastno kanalizacijsko mrežo.
Največji problem v Rogaški
Slatini pa še vedno ni rešen.
Gre za vprašanje odpadnih
voda v naselju, ki ga bo mo-
goče rešiti le z dograditvijo
krajevnega zbiralnika in kas-
neje še čistilne naprave. Ta-
ko drage naložbe pa brez
večjega sodelovanja zdravi-
lišča in steklarne ne bo mo-
goče prav kmalu uresničiti.
Vodotoki so onesnaženi
zelo različno. Sotla, kot zbi-
ralka vseh ostalih vodoto-
kov, niha med tretjim in če-
trtim kakovostnim razre-
dom. Vodotok skozi naselje
Rogaško Slatino je praktič-
no mrt /, saj je trenutno to
zbirnik vseh odpadnih voda
iz naselja. Mestinjščica je od
vtoka Smarskega potoka ter
od naselja Mestinje občasno
onesnažena v celoti, v pov-
prečju pa niha med tretjo in
četrto stopnjo onesnaženosti
(srednji in spodnji tok). Edi-
ni čisti vodotoki so vse leto
Bistrica, Tinski potok in
Drogonja nad Rogatcem z
manjšimi pritoki. Premalo
čistih voda torej za brezskrb-
no in zdravo prihodnost.
MARJELA AGREŽ
Srečanje kovinarjev Slovenije v
Titovem Velenju
v Titovem Velenju je že vse nared za 9. delovno srečanje
kovinarjev Slovenije za memorial Franca Leskovška-
liUke, ki se bo pričelo jutri in bo trajalo vse do 29. junija.
Organizator, občinski svet Zveze sindikatov Velenje in
delovne organizacije, ki so prevzele pokroviteljstvo nad
posameznimi panogami računajo, da se bo tekmovanja
tokrat udeležilo več kot 800 tekmovalcev iz vse Slovenije.
V teoretičnem znanju se bodo tekmovalci preizkusili na
Centru srednjih šol v Titovem Velenju, praktični del tekmo-
vanja pa bo v različnih delovnih organizacijah. Strojni
kovači bodo tekmovali v delovni organizaciji Gorenje Ferco
Slovenj Gradec, hvarji in mizarji v delovni organizaciji Fer-
ralit Žalec, tekmovalci iz ostalih pa bodo tekmovaU v velenj-
skih organizacijah združenog dela.
Tekmovalni del srečanja bo le 27., 28. in 29 junija, v ostalih
dneh pa bo vrsta drugih prireditev. Tako bo jutri ob 17. uri v
avli Kulturnega doma Titovo Velenje otvoritev razstave
likovnih del kovinarjev, uro prej pa bo v avli skupščine
občine Velenje otvoritev razstave inovacij in posvet o inova-
cijski dejavnosti.
V sredo bo v Gorenju otvoritev razstave orodjarstva in
Posvet o povezovanju kovinske in elektroindustrije Slove-
fiije. V četrtek pa bo ob 18. uri v Kulturnem domu v Titovem
Velenju slavnostni začetek memoriala Franc Leskošek-
Luka.
L. OJSTERŠEK
Zdrav sem - tudi v konjiški
občini
V konjiški občini podpirajo akcijo o zbiranju
dodatnih sredstev za izgradnjo bolnišnice v Celju.
Občinski sindikalni svet Slovenske Konjice je pred-
lagal, da se delavci v družbenih dejavnostih in v
vseh delovnih organizacijah, kjer ni mogoče ali kjer
ni smotrno organizirati dodatnega dela, opredelijo
za akcijo na zborih tako, da bi prispevali enodnevni
neto osebni dohodek. Sredstva bodo nakazali na žiro
račun sklada najkasneje do 15. julija.
V delovnih organizacijah materialne proizvodnje in =
tam, kjer je to mogoče, pa bodo prispevali svoj soUdar-;
nostni delež z dodatnim delom v eni izmed prostih i
sobot. Zaradi organizacije prevozov in otroškega var- i
stva pri Občinskem sindikalnem svetu predlagajo, da \
bi kot solidarnostno opredelili delovno soboto 26. j
oktobra. Seveda pa si lahko delovne organizacije, ki
jim predlagani dan ne ustrezd^ izberejo katero od dru-
gih prostih sobot in jo določijo za delovno. Vsekakor
pa naj bi bilo to pred 26. oktobrom. Sklepe o dodatnem
delu, oziroma enodnevnem zaslužku za izgradnjo regij-
ske bolnišnice naj bi, na predlog sindikata, sprejeli
čimprej, ali najkasneje na zborih delavcev ob obrav-
navi polletnih rezultatov gospodarjenja.
Interesnim skupnostim v občini pa je občinski sindi-
kalni svet posredoval stališče, da se odpovedo prispev-
kom iz dodatnega dela in da ta sredstva nakažejo za
modernizacijo bolnišnice v Celju. Enako naj bi ob
podobnih solidarnostnih akcijah ukrepale tudi repu-
bliške interesne skupnosti. To pobudo so Konjičani
posredovali tudi republiški skupščini in republiškemu
svetu Zveze sindikatov. MATEJA PODJED
Podrte počitniške hiše razburkale morje
"Nagajanje^ Inšpekioriev v Makarski ali nerodnost celjskih mladincev?
Odločba urbanističnega
inšpektorja iz Makarske, po
kateri so prejšnji četrtek
porušili na novo postavlje-
ne montažne hiše v mladin-
skem letovišču »Savinja« v
Makarski, je izzvala pre-
cejšnje ogorčenje med celj-
skimi mladinci. Še posebej,
ker naj bi delavci, ki so so-
delovali pri rušenju, to delo
opravili nestrokovno in po
mnenju upravnice letovišča
Franje Klančnik naredili za
približno 10 milijonov di-
narjev škode.
Hkrati se celjski mladinci
verjetno zavedajo, da preveč
ogorčeni le ne smejo biti, s^j
so montažne hiše postavili
na črno, brez poprejšnjega
dovoljenja ustreznega občin-
skega organa. Pravzaprav za
dovoljenje niti niso prosili in
je tako pravnoformalno od-
ločba urbanističnega inšpek-
torja iz Makarske popolno-
ma pravilna.
Celjski mladinci priznava-
jo to napako, hkrati pa s pr-
stom kažejo na sosednji leto-
višči, kjer letujejo mladinci
iz BiH in Beograda. Tam so
lahko v zadnjih letih gradili
tudi zidane objekte.
Res je, da se veliko obmor-
skih občin poskuša znebiti
mladinskih letovišč, ke jim
pač ne prinašajo kakšnega
večjega zaslužka. V Makar-
ski je na prostoru, kjer so se-
daj letovišča »Savinja« in so-
sednji dve letovišči, predvi-
dena gradnja večjega hotel-
skega kompleksa. Prav zato,
pravijo mladinci, so se odlo-
čili za montažne hiše. ki jih
je mogoče hitro prestaviti.
Poleg tega pa so z njimi le
nadomestili stare prikolice.
Za dovoljenje pa, pravijo, ni-
so zaprosili, ker so že prej
večkrat prosiU makarsko ob-
čino za dovoljenje za obnovi-
tvena in druga dela, a nikoli
niso dobili odgovora. Nikoli
ni bilo težav z uporabnim do-
voljenjem. Tokrat so menili,
da bo šlo tudi brez vloge za
dovoljenje.
Celjski mladinci menijo,
da jih makarska občina
obravnava strožje kot sosed-
nji letovišči in zato so tudi
nekoliko užaljeni. Le tako bi
namreč lahko komentirali
prve reakcije in pa predlog,
da naj bi na prihodnji seji
izvršnega odbora Centra za
mladinski turizem (ki uprav-
lja letovišče) razpravljali o
treh možnih odločitvah; ali
n^ vztr^coo v Makarski, ali
naj zemljišče prodajo in de-
nar vložijo v letovišče v Ba-
ski, ali pa naj za ta denar po-
iščejo kakšno drugo lokacijo
za letovišče ob morju. Veči-
na se bojda ogrev& za to, da
bi izkupiček od letovišča v
Makarski namenili za razširi-
tev zmogljivosti v Baski.
Verjetno je še prezgodaj,
da bi govorili o kakšnih od-
ločitvah. Prej bi veljalo razi-
skati ali se gredo v Makarski
res »zakulisne igre«, kot trdi-
jo mladinci, ali pa vzrok se-
danjega spora, ki je dobil tu-
di precejšnje politične raz-
sežnosti, tiči le v nerodnosti
celjskih mladincev.
O letovišču »Savinja« v
Makarski so včeraj, to je v
sredo, razpravlali na sestan-
ku, ki ga je sklicala občinska
konferenca ZSMS Celje,
udeležili pa so se ga tudi
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij in občin-
ske skupščine, kasneje pa
nsg bi o tem razpravljal še
izvršni odbor Centra za mla-
dinski turizem.
S. ŠROT
V ponedeljek je odšlo v
Makarsko pet celjskih mla-
dincev, da bi spravili dele
za montažne hiše v skladiš-
če in tako preprečili, da bi
nastala še večja škoda.
Borke Štirinajste znova na Dobrni
že sedmič se bodo v soboto, 22. junija zbrale na Dobrni
nekdarxje borke in udeleženke pohoda po poti legendarne XIV.
divizije. Borke se bodo v soboto opoldne zbrale v Zdravilišču!
Dobrna, kjer bo popoldne ob 15. uri otvoritev likovne razstave
akademskega slikarja Albina Polajnarja »Pot legendarne XIV.
divizije«. V kulturnem programu bo sodeloval kvintet Franko-
lovčani. Ob 16. uri bo pred Zdraviliškim domom promenadni
koncert godbe na pihala iz Malih Dol, ob 18. uri pa v zdraviliški
dvorani kviz s koncertom. V kvizu bodo nastopile ekipe osnov-
nih šol Dobrna, Šoštanj in Slovenske Konjice, tčme kviza pa so
Bračičeva brigada, 40 let svobodne Jugoslavije in domači krao- V
programu se bodo predstavili moški pevski zbor in učenci
osnovne šole na Dobrni, slavnostna govornica pa bo Jožica
Farčnik - Mervar iz Celja.
V nedeljo zjutraj bo delegacija bork položila cvetje na grob
padlih sotovarišev na Brdcah, zatem pa se bodo odpeljale v
Slovenske Konjice, kjer bodo v popoldanskem času obiskale še
Konjiško goro s Tolstim vrhom in spominski dom borcev oz.
komandanta Milenka Kneževiča.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ 19
Iz spalnega naselja v
dinamično skupnost krajanov
Uspelo prvo praznovanje krajevnega praznika celjske Nove
vasi
Osrednja prireditev ob
prvem prazniku krajevne
skupnosti Nova vas in pet-
letnici celodnevne osnovne
šole Fran Roš je bila prejš-
nji četrtek, ko je bila slav-
nostna seja organov krajev-
ne skupnosti in slavnostna
akademija v počastitev
obeh praznikov.
Ob tej priložnosti je pred-
sednica sveta skupščine te
krajevne skupnosti Zofka
Stojanovič izpostavila že
tradicionalno dobro sodelo-
vanje med krajevno skup-
nostjo, celodnevno osnovno
šolo, vzgojno varstveno or-
ganizacijo Zarja, domom na
Golovcu in nekaterimi de-
lovnimi organizacijami. Tudi
srednjeročni načrt razvoja
krajevne skupnosti temelji
na dograjevanju teh odno-
sov. »Le vsestransko sodelo-
vanje lahko zagotovi dolgo-
ročno boljše življenje v 'cra-
jevni skupnosti, ki po bv^oji
konstrukciji sodi v tako ime-
novano spalno naselje, ven-
dar so ga kreuani, ravno z
omenjenimi povezavami,
uspeli razviti v živo in dina-
mično sosesko,« je med dru-
gim dejala Zofka Stojanovič.
V počastitev obeh prazni-
kov bo jutri še koncert v Na-
rodnem domu v Celju, na ka-
terem bosta nastopila oba
zbora s celodnevne osnovne
šole Fran Roš ter zbor kra-
jevne skupnosti.
.......__________.............VVE
Krajevna skupnost je ob
svojem prvem krajevnem
prazniku podelila priznanje
nekaterim organizacijam in
posameznikom. Priznanja
so dobili celodnevna osnov-
na šola Fran Roš, vzgojno
varstvena organizacija Zar-
ja, Ivan Einfalt, Lovro Bla-
zin, Mila Stamejčič, Vladi-
mir Tajnšek, Marica Blazin
in Vinko Završnik.
Tako množično kot slavnostna Akademija so bile obiskane tudi vse druge prireditve
krajevnem prazniku Nove vasi in jubileju OŠ Fran Roš
Foto.DAl
Za konec še
Pomlad v Peklu
s turistično prireditvijo
Pomlad v Peklu so v krajev-
ni skupnosti Šempeter v ne-
deljo zaključili praznova-
nje krajevnega praznika.
Praznovanja so se udeležili
tudi gostje iz pobratene kra-
jevne skupnosti Bela voda v
občini Kruševac, ki so v
Šempetru preživeli tri dni.
Bih so gostje pri šempeter-
skih družinah.
Osrednja proslava je bila v
dvorani Svobode, zanjo so
pripravili bogat kulturni
program, na njej pa so pode-
lili priznanja krajevne skup-
nosti. O dosežkih in načrtih
je govoril predsednik skup-
ščine Viki Cilenšek, ki je po-
udaril, da je najvažnejša na-
loga adaptacija hmeljarske-
ga doma, za gradnjo telovad-
nice pa pripravljajo samopri-
spevek.
Med prireditvami velja
omeniti še pohod krajanov z
ogledom poučne poti pri ja-
mi Pekel, pohod borcev in
tabornikov ob spominskih
obeležjih športne prireditve
ter ribiško tekmovanje pri
jezeru Presaije.
T.TAVČAR
Priznanja KS so prejeli Pe-
ter Kranjc, Gizela Khan,
Ivan Kopušar, Mirko Ledin-
šek, Jože Šalej, Jože Melan-
šek, Edi Masneč, Franc Di-
mec, Alojz Selan, Viki Ci-
lenšek, Hmezad KZ Savinj-
ska doline, TZE Šempeter
in Krajevna skupnost Bela
voda.
Vreme ni pokvarilo praznovanja
Delavci delovne organiza-
cije Ljubečna in kraiani
krajevne skupnosti Ljuoeč-
na so v soboto zaključili
praznovanje skupnega
praznika v spomin na veli-
ko stavko opekarskih de-
lavcev, ki je bila med IJ. in
18. junijem 1935 v opekar-
nah Ložnica, Celje in Lju-
bečna.
V kr^evni skupnosti so re-
alizirali leto dni pred rokom
referendumski program na-
peljave vodovoda v vse za-
selke. Začeli pa so graditi tu-
di kanalizacijsko mreže. V
delovni organizaciji Ljubeč-
na pa so nadvse uspešni v
izvozu. Začeli pa so tudi s
prenovo opečne proizvod-
nje. V okviru praznika so v
delovni organizaciji podelili
plakete, ki so jih prejeli:
Martin Košir, Ivan Belak,
Ivan Suvorov, SO.BE.MA.
Gorica Italija, Ferimport Za-
greb, Era Celje, Plava laguna
Poreč, Goranski rudnici
LOKVE, in priznanja: Ange-
la Orličnik, Martin Arčan,
Olga Kosec, Ivan Lorger ter
DRAM Doljnji Kraljevac.
V krajevni skupnosti so na
slavnostni seji ob prisotnosti
najbolj odgovornih delavcev
v občini in družbenopohtič-
nih organizacijah podelili dr-
žavno odhkovanje Vinku Je-
rebu, priznanje KS Fridu Co-
kanu. Dragu Čehu, Ivanu
Svetecu, Kasarni Jožeta Me-
niha R^ka iz Celja, Gasilske-
mu društvu Ljubečna, Vanji
Koštom^, Daniju Ošlaku,
Albertu Završniku, Angeli
Šuster, Angeli Žveplan, Jo-
žetu V ?čku, komiteju za
SLO in i)S Celje ter Juretu
NagUču. Posebno nagrado
KS pa so podelili tudi članici
IS občine Celje Sonji Ocvirk.
V športnem delu prazno-
vanja je sodelovalo preko
300 udeležencev, ki so se po-
merili v tenisu, malem nogo-
metu, streljanju in kolesarje-
nju. V tenisu, nastopilo je 18
tekmovalcev, je zmagal
Srečke Retuznik. Ekipno je
bila n^boljša KS L;   lečna.
V kolesarjenju je i.ied 43
tekmovalci do 16 let zmagal
Dejan Brecl, v kategoriji nad
16 let pa je bil najboljši Jože
Koželj. V malem nogometu
je bila med 8 ekipami naj-
boljša ekipa Aero Celje pred
Umetniki Ljubečna in Co-
metom Zreče.
V streljanju je nastopilo
123 tekmovalcev. Med člani
je bil najboljši Milan Habjan,
Ljubečna - 91 krogov. Med
članicami je bila najboljša
Vanja Koštomaj - 74 krogov.
Med pionirji pa je bil najbolj-
ši Dejan Videnšek.
MB
Zlati Jubilej za
krajevni praznik
v Letušu so v nedeljo zaključili praznovanje kra-
jevnega praznika. Dopoldne je bila slavnostna seja
skupščine in družbenopolitičnih organizacij, kjer je o
delu in načrtih govoril predsednik sveta KS Letuš,'
Janez Brinovec.
V Letušu ni gospodinjstva brez vodovoda, vsaka
tretja hiša ima telefon, skoraj vse ceste so asfaltirane,
šola z okolico je v ponos kraju, urejeno je središče
kraja, kulturni in gasilski dom pa sta dobila novo
kritino. Na seji so podehh priznanji KS, ki sta ju dobila
Prosvetno društvo »Lado Marovt« in Jože Travner;
priznanja OF-bronasto značko pa so prejeU Franc
Lebič, Jože Kuder, Andrej Zotl in Mateja Brinovec.
Popoldne so proslavih 50 let Prosvetnega društva
»Lado Marovt«. O zlatem jubileju je govoril predsed-
nik Tomaž Dobnik, na prireditvi pa so nastopili
mešani in dekliški pevski zbor, ki ga vodi Ivan Marovt,
otroški, ki ga vodi Neveka Marovt ter pianistka Magda
Navodnik. Podelili so dve sreljrni in pet zlatih Galluso-
vih značk, 25 društvenih priznanj, za 50 letno delo s
pevskim zborom pa je zlato plaketo prejel neumorni
pevovodja Ivan Marovt. Med tednom so pripravili
športne prireditve in srečanje krsganov starih 70 in več
let. T. TAVČAR
Sprememba
zazidalnega
načrta
Do 10. julija bo v prosto-
rih krajevne skupnosti
Šentjur-center razgrnjen
predlog sprememb zazidal-
nega načrta v krajevni
skupnosti.
Predvidene spremembe
z^jemsgo gradnjo kotlovnice,
ureditev pločnika od gasil-
skega do kulturnega doma,
gradnjo prizidka h kulturne-
mu domu in zunanjo uredi-
tev doma ter gradnjo objekta
za potrebe civilne zaščite.
Vsi krajani lahko v tem času
povedo svoje pripombe k za-
zidalnemu načrtu.
TC
NA KRATKO
Uspel
referendum v
Šeščah
Referendum za uvedbo
krajevnega samoprispevka,
ki je bil v nedeljo v Seščah,
je usp-^l. Za uvedbo samo-
prispevka je glasovalo 72 od-
stotkov kr^anov. V nasled-
njih štirih letih bodo tako v
Šeščah zbrali okrog 16 mili-
jonov dinaijev, denar pa bo-
do namenili za gradnjo gasil-
skega doma v Seščah, uredi-
tev in r zširitev ceste Matke-
Šešče-Sempeter ter gradnjo
športnega igrišča v Šeščah.
J. V.
Rekonstrukcija
ceste
o rekonstrukciji ceste Ja-
kob-Osredek, ki pelje na-
prej v Breze v laški občini,
govorijo v Šentjurju že od
leta 1982. Ta naloga je tudi v
referendumskem programu
kr^evne skupnosti Šentjur -
okoUca in v načrtih cestne
skupnosti. Vendar doslej ni
bilo denarja za to obnovo, pa
tudi za redno vzdrževanje ce-
ste ne. Cesta pa je zelo po-
membna za številne kragane,
ki se vozijo na delo, saj je
dnevno na njej 24 avtobus-
nih prog. Jeseni bodo ven-
darle začeli z rekonstrukcijo.
Občani so se odločili, da bo-
do pod nadzorstvom cestne-
ga podjetja pripravih spod-
nji ustroj. Predračunska
vrednost teh del v dolžini
dveh kilometrov znaša 8 mi-
lijonov dinarjev, kar bi fi-
nancirali iz samoprispevka,
asfaltno prevleko na enem
kilometru ceste pa bi zagoto-
vila cestna skupnost.
Nadaljnje odlašanje obno-
ve bo dela samo še podražilo.
cesta pa bo še bolj poškod
vana. Kam vodi takšno o^il
sanje in pomanjkanje denj
ja, pa je jasno pokazal prim
mostu v Osredku, ki se
pred meseci podrl zaradi d
trajanosti, zagotavljajo i
da bo do 22. tega mese
zgrajen nov.
Šalek-Gorica bogatejša
Krajevna skupnost Šalek-Gorica, ki je nastala šele pr^
nedavnim, ker je bila dobro desetletje v izgradnji kot nd
predel mesta Titovo Velenje, je v ponedeljek praznoval
krajevni praznik.
Že v nedeljo je bilo medobčinsko gasilsko tekmovanje
pokal Šaleške dohne, ki se ga je udeležilo prek sto gasilsk
desetin iz vse Slovenije. Tekmovanje je uspelo r^-—?
gasilci pa so bogatejši za dve novi gasilski vozili, orouia uV
in avtocistemo TAM 850. Praznovanje, ki je trajalo v
teden, se je zaključilo z otvoritvijo 600 metrov moderni
rane asfaltne ceste, ki povezuje naselji Šalek-Gorica
Bevče.
V novozgr^enih prostorih krajevne skupnosti so dot
pogoji za delo in naselje z več kot 400 kr^ani se vse bo
organizira. Da je temu tako, priča tudi uspešna izved
krsgevnega samoprispevka.
J.M.-L
Toplovod že letos?
Krajani krajevne skupnosti Staro Velenje že tri Id -
gradijo toplovodno omrežje in sicer predvsem z udari <
škim delom. Končana so že vsa gradbena dela na Žarovi >
na Ljubljanski cesti in ko bodo le-ta končana tudi v Stl >
rem trgu, ostane krajanom še izgradnja primarnega topi! J
voda. ^
Čeprav so krajani v ta namen izglasovali četrti samop'
spevek, so se kljub temu odločili, da bodo nadaljevali $
udarniškim delom. Tako mora vsako gospodinjstvo opraV J
250 udarniških ur. Vrednost naložbe je namreč izredi i
velika, ko bo končana, bo znašala približno 170 milijoni s
dinarjev. Kakorkoli že, če bo svoje obveznosti izpolnilo tu 1
združeno delo, predvsem delovne organizacije, ki v tej • ' t
jevni skupnosti prav tako ogrevajo svoje delovne r
poslovne prostore, se bodo lahko že letos vsa gospodinjst» Ž
ogrevala s toplovodom. L OJSTERŠE ^-
OBRAZI
Urška Križnik
Urška Križnik je ena
mnogih, ki je letos zadnjič
prejela spričevalo iz osnov-
ne šole in ena redkih
učenk, kije bila vseh osem
let osnovne šole odlična
učenka.
»Nisem bila piflarica. Mi-
slim, da sodim med tiste, ki
smo snov razumeli. Učitelji
bi morah pri ocenjevanju
na sploh bolj upoštevati,
koliko učenec sodeluje, ka-
ko odgovarja na ustna
vprašanja tudi, kadar ni
vprašan za oceno in koliko
ve, kadar se z njim pogo-
varja.*
Da bo odlična do konca
osemletke se je odločila v
šestem razredu osnovne šo-
le, ker je hotela dobiti zlato
značko bratov Ribar, in jo
je tudi dobila.
Pri nekaterih predmetih
se je pač mornla nekoliko
potruditi, gladko pa ji gre-
do jeziki, zgodovina in
zemljepis. To je vplivalo tu-
di na poklicno odločitev.
Študirala bo jezike in se za-
poslila v turizmu, da bo
lahko potovala. Vendar, ko
je šlo zares, se je zelo obo-
tavljala, preden se je do-
končno odločila za vpis na
družboslovno jezikovno
usmeritev: »Zdi se mi, da
smo še premladi, da bi se
lahko odločali o tako veliki
stvari, kot je bodoči poklic.
Jaz in večina mojih sošol-
cev še pred enim mesecem
nismo točno vedeli, kam
n£{j se vpišemo.*
Urška bo odšla z osnovne
šole Primož Trubar v La-
škem z lepimi spomini.
Predvsem na učiteljico an-
gleškega jezika: »Pri r\jej
smo vsi delali, ker nam je s
svojo razlago znala vzbujati
pozornost. * Njen 8. c da je
bil »super razred*, kjer so
drug drugemu pomagali,
držali so skupaj v dobrem
in slabem in med njimi ni
bilo tožibab, pravi. »Nikoli
pa ne bom pozabila, ko sem
šla v prvi razred. Zdelo se
mi je, da sem že velika pun-
ca. Takih občutkov sedaj,
ko grem v srednjo šolo, ni-
mam. Zdi se mi, da smo ze-
lo hitro odrasli in da imamo
vse več skrbi. Kako bo z
zaposlitvijo, na primer?*
Urška se že sedaj trudi,
da zasluži kakšen dinar.
Poleti bo delala pri nekem
obrtniku, da bo imela de-
nar za knjige in smučarsko
opremo. Smučanje ji je naj-
lepši šport. Tako kot vsi
mladi tudi ona rada hodi v
kino, žal pa je spored v la-
škem kinu vse prej kot pri-
meren za tiste, ki bi od fil-
ma radi odnesli kaj več kot
zgolj zabavo. »Mladi v La-
škem nimamo kam,* pravi,
»zato se toUko bolj veselim,
da bom hodila v šolo v Ce-
lju in bom imela več mož-
nosti, da obiščem kakšno
boljšo prireditev. *
VIOLETA
V. EINSPIELEK^
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Pokopališki zid podrl odnose na Svetini
Kdo so krivci za podrt zid v tej sprti celjski krajevni skupnosti?
Zid okoli pokopališča na
Svetini še (ali spet, kot pra-
vijo nekateri) razvnema
strasti v tej krajevni skup-
I posti, ki je - kot že veliko-
krat prej - spet razdeljena v
dva tabora. Pravzaprav se
je ta majhna krajevna skup-
nost - komaj 434 prebival-
cev šteje - vedno razdelila v
dva tabora, kakor hitro so
urejali kakšen krajevni pro-
blem.
Na prispevek v prejšnji
I številki Novega tednika sta
! se takoj oglasila oba prizade-
1 ta, čeprav nismo objavili nju-
nih imei. Takratni tajnik Ri-
sto Sovčev trdi, da so vedno
delah vse po predpisih in da
je imel v začetku tudi nekaj
težav s predsednikom sveta
Cirilom Pesjakom, ki je ho-
tel delati še po starem in sam
podpisoval račune brez po-
prej snih samoupravnih od-
ločitev ustreznih organov.
Zaradi tega n^ bi se tudi
sprla.
Ciril Pesjak, takratni
predsednik sveta kr£yevne
skupnosti meni, da je bilo
včasih potrebno kaj na hitro
odločiti, zato so se morah na
hitro dogovoriti dva aU trije
funkotonaiji v kregevni
skupnosti, sicer pa naj bi vse
pomembnejše odločitve
sprejemaU na širših sestan-
kih. Na pisanje v našem ča-
sopisu je tudi odgovoril z
daljšim pismom; vsi, ki so ga
videh, trdijo, da je napisan s
pisalnim strojem učitelja na
Svetini. Kakorkoli že, pod
pismom je ime Ciril Pesjak
in zato je verjeti, da je to nje-
govo mnenje ali pa se z njim
vsaj strinja.
»Ne vem, zakaj je tovariš
Srot napisal ta članek tako
enostransko, mislim pa da
kot strokovnjak in novinar
da bi smel pisati, če se ni
predhodno pogovarjal z ljud-
mi, ki so bili pred šestimi leti
n^bolj odgovorni (npr. člani
sveta skupščine) in ki jim ni
bilo žal vseh ur in dni, ki so
jih žrtvovali za dobrobit kra-
jevne skupnosti Svetina.
Prav tako je neodgovorno
ravnanje tovarišice Rozma-
nove (tajnice), če se ni posve-
tovala s tistimi, ki so pred
leti del.Ji kot funkcionaiji
KS Svetina.«
Tako se glasi začetek pi-
sma Cirila Pesjaka.
Tovariš Pesjak ima prav,
zato sem tokrat obiskal tudi
nekaj takratnih in sedanjih
funkcionarjev kr^evne
skupnosti.
»Že prvo zimo so se začele
krušiti stopnice in to je bil
znak, da je nekaj narobe,«
pravi Ivan Gradišnik, ki že
dolga leta aktivno dela v kra-
jevni skupnosti. Sedaj je na-
mestnik predsednika krajev-
ne organizacije SZDL, načel-
nik civilne zaščite in pred-
sednik odbora za obnovo
nirhške vežice in zidu okoU
PokopaUšča na Svetini.
»Ljudje so precej glasno ne-
godovali, ker so pri gradnji
zidu že sodelovaU s prosto-
voljnim delom, sedaj pa bi
korali še enkrat delati in pri-
spevati denar. Cirila Pesjaka
imo vprašah, kje so pogodbe
: GOKOP-om, ki je zid gra-
iil, a nam ni mogel odgovo-
"iti. Če ne more odgovoriti
^am, pa naj odgovori na
^rašanja SDK,« meni Ivan
Gradišnik.
»Tisto, kar je bilo v časopi-
su, je vse res,« pravi Milan
iezgovšek, sedanji predsed-
lik sveta krajevne skupno-
ti. Takrat se je marsikaj de-
alo. Mislim, da bo zelo malo
akih. ki bodo šli sedaj ob-
javljat pokopahški zid. Te-
^va je v tem, ker nihče več
^č ne verjame; pred petinu_
leti je prišlo na skupščino tu-
di po 50 ljudi, sedaj samo še
kakšnih deset.«
O tem. zakaj je že po nekaj
letih začel razpadati zid okoli
pokopališča, je bilo nekaj
vprašanj tudi na letošnjem
zboru kr^anov na Svetini.
Zapisnika s tega zbora nisem
mogel dobiti, ker se je tajni-
ca Fanika Rozman očitno
nekoUko ustrašila svoje vlo-
ge pri razčiščevanju te .zade-
ve. Dejstvo je, da se je na
Svetino preselila kasneje in
se je ta spor pravzaprav ne
tiče. Toda hkrati priznava,
da prerekanja zaradi zidu
otežujejo njeno delo. Zato je
tudi že dvakrat dala odpoved
na svoje delovno mesto. To-
krat, pravi, dokončno.
Kakorkoli že, več krajanov
je potrdilo, da je bilo na zad-
njem zboru krsuanov nekaj
vprašanj o zidu, pravih odgo-
vorov pa ne. Trditev Cirila
Pesjaka, da vznemirjenja na
Svetini ni, je tako iz trte
zvita.
»Ko smo dobili elemente
za betonsko ograjo iz Meng-
ša in med našimi krajani ni-
smo našh strokovnjaka, smo
se na svetu odločili, da vsa
zidarska dela (vključno z
vsem materialom) zaupamo
GOKOPU iz Rogaške Slati-
ne, saj je dal takrat najcenej-
šo ponucfbo. GOKOP je ta-
krat gradil našo trgovino, za-
to je vsa dela opravil za cca
50.000,00 din.«
Tako Ciril Pesjak v pismu.
»Mi smo iskali račune in
dobavnice za material, pa ni-
smo nikjer našh nič. Nihče
ne more reči, koliko je stal
zid,« pravi Ivan Gradišnik.
»Ko smo iskali račune, jih
je bilo za nekaj manj kot
220.000 dinarjev. Prej pa smo
iskah tudi pogodbe, ko je bil
še čas za reklamacijo. Po-
godb nismo našh,« pravi Mi-
lan Bezgovšek.
Po objavljenem članku so
Fanika Rozman, Alojz Pes-
jak (sedanji predsednik
skupščine KS) in Franc Pla-
huta (predsednik KO SZDL)
še enkrat preiskali arhiv kra-
jevne skupnosti. Našli so za
približno 280.000 dinarjev ra-
čunov za pokopališki zid.
Brez pogostitev in brez raču-
na za cement. Toliko naj bi
potem približno stal ta ne-
srečni svetinski zid, čeprav
so izpisaU le vknjižbe, niso
pa poiskali računov v arhivu.
»Verjamem, da so ti vpisi
točni, saj je bil takratni taj-
nik Risto Sovčev še posebej
natančen, ker si s predsedni-
kom (Cirilom Pesjakom) ni-
sta bila dobra,« meni Franc
Plahuta.
Dejstvo je, da je vsota -
50.000 din - ki jo navaja Ciril
Pesjak, nekajkrat manjša od
tiste, ki jo je tokrat našla na
hitro sestavljena komisija.
Verjetno pa bi te vpise lahko
poiskali že prej in dali kr^a-
nom ustrezen odgovor. Osta-
ja pa seveda še vprašanje,
kje so pogodbe z GO-
KOP-om oziroma ah so jih
sploh sklenih.
Da je bilo papiije težko
najti, pove tudi Milan Bez-
govšek: »Ko sem bil pred
tremi leti izvoljen za pred-
sednika sveta KS, ni bilo no-
bene primopred^e. Tudi
vseh zapisnikov ni bilo, Ciri-
la Pesjaka pa tako dve leti ni
bilo blizu. Ljudje so biU
skregani in meni se je zdelo,
da sem bolj predsednik po-
ravnalnega sveta kot pa sve-
ta KS.«
»Kar zadeva administraci-
jo v naši krajevni skupnosti,
vemo, da je tajnik sprejemal
vso pošto, ki jo je vpisoval
tudi v delovodnik... Kot
sem že omenil, smo program
sestavili s pomočjo občin-
skih strokovnjakov. Za reali-
zacijo tega programa so bih
zaslužni vsi člani sveta. Naj-
zaslužnejša pri realizaciji
programa pa je tovarišica
Sonja Ocvirk, članica izvrš-
nega sveta pri SOB Celje, ki
je tudi budno spremljala na-
še delo.«
Tako Ciril Pesjak, nekoli-
ko drugače pa Milan Bez-
govšek, ki hkrati trdi, da je
na Svetini še več sporov:
»Kr£yevna skupnost se je
razdehla v dva tabora tudi v
začetku tega leta, ko je bil
razpis za tžgnika. Rozmano-
va je namreč dala odpoved.
Prija il se je tudi Risto Sov-
čev, i i je bil že prej tajnik na
Svetini, dober tagn.k, ki je
ljudem vse povedal v obraz.
Potem so na občini nek^
mečkah. Ko je potekel rok,
je Sonja Ocvirk rekla, da ni-
so za tako hitre menjave, mi-
shm oa, da si ni nnala pove-
dati, iak^ je proi.x temu, da
bi bil Risto Sovčev tajnik.
Tako Sovčev še sedaj ni do-
bil odgovora na svojo
vlogo.«
Da je bila Sonja Ocvirk
proti njemu, se je p -itoževal
tudi Risto Sovčev, ko se je
oglasil zaradi pisanja v prejš-
nji številki našega časopisa
in zatrdil, da je vedno delal
vse po predpisih.
»Za tiste pa, ki KS Svetina
bolj ..Tialo poznajo, naj po-
vem, da ne vre tako hudo,
kot je napisal tovariš Šrot.
Rekel bi, da stvari niso tako
kritične in da bomo kljub
pomanjkanju sredstev po-
pravili ograjo in postorili še
kaj drugega. Kot v vsaki KS
je tudi v naši peščica nezado-
voljnih ljudi, ki gleda, da bi
zanesla prepir še med tiste
občane, ki jim KS pomeni
drugi dom.«
Tako končuje pismo Ciril
Pesjak, da smo s pisanjem
po nepotrebnem vznemirili
ljudi, pa menita tudi Alojz
Pesjak in Franc Plahuta.
Ljudje naj bi namreč že po-
zabili stare spore.
Vse kaže, da temu ni tako.
Ljudje bi postali glasni naj-
kasneje takrat, ko bi morali
začeti obnavljati zid. Glasni
zato, ker doslej niso dobili
pravega odgovora, čeprav bi
ga morali. Zato je iahko tak-
šen mir samo navidezen. Od
Cirila Pesjaka so večkrat ter-
jali odgovor, pa ga niso dobi-
li. Nerazumljivo, če Ciril
Pesjak trdi, da gre za »čiste
račune«.
»Če ne bomo mogli iz pre-
teklosti, nas bo povozila pri-
hodnost,« pravi Milan Bez-
govšek. Toda na Svetini bo-
do lahko prišU iz preteklosti
šele, ko bodo razčistili kaj in
kako se je delalo v tej prete-
klosti.
SREČKO ŠROT
Za konec pa pesem veselo...
Naša četica koraka, strumno in veselo, iz male šole v prvi
razred poj demo na delo...
Tako so v ponedeljek prepevali malčki iz vrtca ob Ljub-
ljanski cesti v Celju. In z njimi tudi starši. Sicer malo bolj
ti'\o, k^jti šola bo prinesla nove skrbi in izdatke. »Jim bomo
kos?« so se spraševali v mislih. Pa so zadrego čutili tudi
malčki in tovarišici. Tako je kdaj pa kd^ vsem skup^
beseda in pesem obtičala v grlu.
Slovo je vselej težko. V letih brezskrbnega otroštva so se,
otroci in tovarišice, navezali drug na drugega in zdaj, ko so
prestopili prvi zrelostni prag, nazdravili ob čaju in tortici, so
se tega na lepem zavedali tudi otroci. A so jim kljub temu
sijale očke: sinje, zelene, ijave in črne, ko so dobili spriče-
vala o uspešno opravljeni mali šoh in darilce za spomin na
srečno otroštvo v \Ttcu.
Veliko uspehov v ta pravi šoli sta skupinici PetelinčkoV,
ki je svoj znak predala v varstvo Ježkom, zaželeli tovarišica
Milenka in Kristina. MATEJA PODJED
Z Julijem Cezarlem na belem konju
Slavlca Čebmar misli, vidi, zmaguje ^
Mlada leta,
veja polna cveta,
v soncu guga
veter jo od juga
Tile verzi iz Župančičeve
pesmi so se mi ves čas vri-
njali med misli, ko sva se
pogovarjali. Bolj molčeča
je bila, kot zgovorna, več je
povedala s smehom, kot z
besedami, pa z mimiko,
sproščeno, nič narejeno.
Takšna je Slavica Čebular,
osmošolka, učenka osnovne
šole heroja Bračiča v
Kozjem.
»Ta bo pa gotovo še dobro
pisala«, jo je ob podehtvi
bralne značke na šoh ocenil
pisatelj Ivo Zorman. Z učen-
ci se je pogovarjal o svojem
delu, o knjigah za mlade, ki
jih je napisal. Tudi o romanu
»V sedemnajsti«. O Špeh.
Kako je bilo pravzaprav s
Špelo, jo vprašam. »S Špelo
je bilo vse narobe. V šoh,
starši je niso razt*^ eli, na
koncu pristane v boinišnici,
ko izgubi otroka, za povrhu
pa jo zapusti še fant. Ne, s
takšnim koncem se nisem
mogla sprijazniti. Jaz sem si
zaključek zamisUla drugače.
Po i /torju je njen polož^
brezizhoden, nima več za kaj
živet'. Jaz sem si konec
zgod De zamisUla bolj optimi-
stično in kaže, da je bil Ivu
Zormanu kar všeč.« Tako je
povedala o srečanju s pri-
ljubljenim pisateljem.
Osnovno šolo v Kozjem je
v teh dneh zapustila. V Celje
bo šla, na srednjo družbo-
slovno šolo, rada bi postala
novinarka. Zato, da bo o
tem, kar vidi, o čemer razmi-
šlja, napisala. Rada piše: črti-
ce, spise, kratke zapise, mi-
sh. Piše o mladih, o sebi, o
odnosih med ljudmi, zlasti o
večnih trenjih med mlado in
starejšo generacijo. Pa o to-
varištvu, o krivicah, o nega-
tivnih pojavih med mladino,
o svojem kraljeviču na be-
lem konju...
Na tekmi v Planici je bila
letos. Mladi so v posebnem
nagradnem tekmovanju pi-
saU o Planici, o tekmovanju.
Slavičin spis je bil med dese-
timi n^boljšimi. Razmišljala
je drugače, kot večina dru-
gih: »Stal je osamljen, naslo-
njen na ciljno ogr^o v zasne-
ženem stadionu in strmel
predse, na progo, ker je izgu-
bil bitko s sekundami... Ni-
kogar ni bilo z njim, vsi so
bih ob zmagovalcu. Nihče ni
videl kako s svojo bolečino
sameva v mno? "i ljudi...
Potem je prišla nedelja...
ZdeO ob razglasitvi rezulta-
tov ni bil sam, ob njem so
bih reporterji, novinarji, na-
vijači ... Zakaj smo taki? Za-
kaj vidimo in zahtevamo le
uspehe, p -ezremo in ne razu-
memo pa tekmovalcev ta-
krat, ko jim ne gre naj-
bolje?...«
Slavica veliko bere. Od na-
ših ima rada Ingoliča, ker
med njegovimi junaki najde
tudi sebe, svojo generacijo.
Tudi Svetino rada prebira,
od tujih pa Agatho Christie
in Karla Maya. Nekaj pusto-
lovke je v njej. Predvsem pa
ima rada slovenski jezik, za-
nima jo zgodovina, zlasti
druga vojna. Pa književnost,
iseveda.
Boji se v srednjo šolo.
St^-ah jo je pred profesorji, ki
»strašijo.« Strah jo je stopiti
v bitko za ocene, kot vidi na-
šo šolo, izobraževanje. O tem
ta čas razmišlja in še o marsi-
čem drugem.
Slavica Čebular je letos so-
delovala v kviz tekmovanju
Tito-revolucija-mir. Zmagala
je na občinskem tekmova-
nju, zmaga na regijskem ji je
odprla vrata v republiško
te'- novanje, kjer se je prav
tako dobro odrezala, bila pa
je nad organizacijo tekmova-
nja hudo razočarana. Tudi o
tem je pisala: »Je kdo sploh
pomislil na to, da ob vsem
tem »plonkanju« tekmova-
lce izgublja prvotni pomen!
Prav nič se ne bom čudila, če
bo naslednje leto manj tek-
movalcev, saj so biU letos
mnogi, ki so dolgo in trdo
delali, opeharjeni za dobre
uvrstitve na račun tistih, ki
so prepisovah in zaradi ti-
stih, ki zoper njih niso niče-
sar naredih. Sama sem bila
zelo razočarana, saj organiza-
: cije na tako slabi ravni niti v
sanjah nisem pričakovala!«
Življenjsko vodilo ji je Ce-
zarjev vzkhk: »Prišel-videl-
zmaga!« Je imela Slavica še
to v mishh, da zmagujemo
tudi takrat, ko se čutimo po-
ražene? Pa k^ bi človek v
mladih letih tako razmišljal!
MARJELA AGREŽ
O odnosih med mladimi:
»Pomembno je tovarištvo.«
O odraslih: »Nikoli nima-
jo za nas dovolj časa, ne ra-
zumejo nas vedno. Naše te-
žave jemljejo kot nekaj ne-
pomembnega.«
O negativnih pojavih med
mladimi: »Svojega proste-
ga časa ne znajo izrabiti, za
kar pa niso vedno sami
krivi«.
O svojem fantu, kot si ga
zamišlja: »Filozof naj bi ne
bil. Po možnosti.«
Tekmovanje gasilcev v Zrečah______
Na občinskem tekmovanju gasilskih enot je v nedeljo v
Zrečah nastopilo 28 desetin. Skupaj je tekmovalo okoli 280
gasilcev in gasilk. Pomerili so se člani, članice, mladinci in
veterani.
Prvo mesto pri člcinih je zasedlo gasilsko društvo LIP Sloven-
ske Konjice. Sledili pa so jim: Slovenske Konjice I, Zreče,
Konus, Slovenske Konjice II, Tepanje, Draža vas, Stranice, Zbe-
lovo itd. Pri članicah je zmagala ekipa iz Tepanja. Drugo mesto
je pripadlo ekipi LIP, tretje pa Stranicam. Pri mladincih so se
n^bol) izkazali gasilci iz Loč, Dražc vasi in Žič, pri mladinkah je
zmagala vrsta iz Zbelovega. Sledile so jim Ločanke. Izkazali so
se tudi veterani. Prvo mesto so dosegli Konjičani. drugi so bili
gasilci iz Konusa, tretji pa iz Draže vasi.
Posamezna društva so pokazala veUko zanimanje za tekmova-
nje. Razveseljivo je, da je v gasilskih vrstah vse več mladih. V
nedeljo, 30. junija se bodo na tekmovanju pomerili pionirji-
:^ci-    . ________._______^£EAMQ UAT&L
8. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ 199
Plemenitaš v Likovnem saionu Celje
Likovna sezona se počasi
izteka. Pred nami je čas kul-
turniških počitnic, ko se vra-
ta raznoraznih kulturnih m-
stitucij, ki nam čez leto ne-
umorno ponujajo užitno in
kajpada tudi neužitno kul-
turno hrano, nepreklicno za-
pro in vsem tistim, ki ne vi-
dijo nobene zablode v tem,
da bi bila kultura namenje-
na, če je že delovnemu, tudi
človeku na počitnicah, ne
preostane nič drugega, kot
da se (ako imajo to srečo, ozi-
roma novce) podajo v druge
kraje in dežele, kjer se prav
nič ne sramujejo povezovati
turistični utrip s kulturno
ponudbo; in to ne samo na
način kramarsko-folklornih
veseljačenj.
V takšno iztekanje likovne
sezone vpada kot napoved
bližnjega likovnega mrtvila
tudi razstava del slikarja in
grafika Karla Plemenitaša v
celjskem Likovnem salonu.
Ta, na akademiji v Ljubljani
izšolani ustvarjalec, izraža
svoje likovno-teoretske iz-
kušnje predvsem v ukvarja-
nju s keramiko. Keramika je
tehnika, ki je že od nekdaj
povezovala umetnost z
umetnostnim oblikovanjem,
umetniki so jo nsOvečkrat iz-
koriščali za svoje izlete na
področje oblikovanja, sčaso-
ma, ko so se funkcionalni
zahtevki povsem podredili
estetskim, se je razvila v sa-
mostojno likovno zvrst, ki pa
ji še marsikdo odreka pov-
sem umetniški status.
Pri keramičnih ploščah
Karla Plemenitaša, ki očitno
izvirno iz njegove grafične
predispozicije (grafična spe-
cialka pri prof M. Pogačniku
in B. Borčiču) ne n ire biti
nobenega dvoma o umetni-
škem statusu, vkolikor nas v
občutek fabriciranja ne zave-
de dejstvo nenehnega vari-
iranja osnovne teme teh iz-
delkov, ki jo je avtor naslovil
Ujeti prostor. Ce to odmisU-
mo, so pred nami podobe ne-
kakšnega tihega, ždenju časa
prepuščenega mikro-makro
kozmosa; sveta oblik, iz ka-
terih so sestavljeni najbolj
drobni delci vsega živega in
istočasno sveta oblik, iz ka-
terih so sestavljeni neskonč-
no ogromni, od moči pred-
stav naše domišljije odvisni,
prostori vesolja. Ob občas-
nih dorih zrnate svetlo' > v
hrapavo strukturirano mo-
drikasto podlago, so za te iz-
delke značilne jajčaste obli-
ke ugaslih barv, ki so obdane
in prepletene z belimi, pla-
stično modeliranimi točka-
mi, na katerih se pojavljsuo
drobne, barvne pike, naokoli
obdane z akoncentričnimi
krožnicami, ki delujejo kot
sled v prizor ujetega gibanja.
Učinek Plemenitaševih ke-
ramik je v veliki meri odvi-
sen od primerne osvetlitve
del, saj šele igra svetlobe in
sence na tako obdelanih
ploščah ustvari pogoje za
polno optično doživetje. To
je vsekakor akademsko izpi-
ljeno ustvarjanje, ki se drži
estetsko preverjenih poti, za
katerega pa bržčas obstaja
nevarnost, da se ob poglab-
ljanju predvsem v tehnologi-
jo izvedbe prav lahko spre-
meni v obrtno rutino.
V zgornjem prostoru raz-
stavišča se predstavlja avtor
še kot gr Ik. Njegove črno-
bele kombinacije jedkanice
in akvatinte so niz ponovnih
variacij na temo Ujeti pro-
stor, s katerimi se nam raz-
kriva preko izrazito abstrakt-
nega grafičnega pristopa av-
torjev pogled na, že iz kera-
mik poznano, likovno opre-
delitev.
BORI Ž ZUPANČIČ
Bogati sadovi
glasbene vzgoje
Odkar so pred dvemi leti poslopje glasbene šole v
Celju prenovili in razširili, se je dejavnost opazno
povečala. Če povemo, da obiskuje glasbeno šolo okrog
600 učencev, nam številka sama po sebi ne pove
mnogo. Pri opazovanju vzgojnega dela znotraj zavoda
pa najdemo množico nastopov v lastni koncertni dvo-
rani, ki je skoraj vedno dobro zasedena ali celo polno
obiskana. Številni solisti in manjše skupine predstav-
ljajo uspehe glasbeno vzgojnega dela učiteljev. Poleg
teh goji šola skupinsko muziciranje v raznih sestavih
in oblikah. Nekaj tega je želela prikazati širši javnosti
na koncertu svojih učencev, ki je bil v torek, 11. junija
v Narodnem domu.
Uvodoma seje predstavil otroški zborček najmlajših
učencev pod vodstvom Mojce Vertačnik. Zbor prese-
neča s svojim čistim, lahnim petjem, z izdelano dina-
miko in jasno izgovarjavo. Prikupen program je
spremljal na klavirju Matjaž Železnik. Ansambel kitar,
ki ga vodi Irena Pajtler, je muzikalno izvedel tri
skladbe; eno je skupaj s kitarami interpretirala flav- j
tistka Judita Tkavc. V srednjem delu programa je
nastopilo nekaj izbranih solistov iz višjih letnikov.
Matej Oset je na klavirju zaigral Pahorjevo »Suito iz I
težkih dni« zanesljivo, s krepkim moškim udarcem, j
Sledil je klarinetist Andrej Pezdevšek, flavtistka'
Alenka Lamovec je čisto, z lepim tonom interpretirala
Ravelovo »Pavano«, pianista Bernarda Ojsteršek in
Mitja Vrunč sta izvajala po eno skladbo Albeniza in
Skrajbina, oba s solidnim tehničnim znanjem in muzi-
kalno doživeto.
Godalni kvartet sestavljajo vioUnista Matija Golner
in Miroslav Tukarovič Irena Švab - viola in Maja Vode-
nik - violončelo, vodi jih Emil Carli. Igrali so tri kratke
plese Praetoriusa in stavek Mozartovega »Diverti-
menta«.
V zadnjem delu koncerta je nastopil šolski godalni
orkester pod vodstvom Radovana Marvina. Številni
ansambel mladih godalcev je izvajal dva stavka iz Kon-
certa Heinichena in Allegro iz Simfonije Jomellija
dokaj enotno, z mladostno zagnanostjo.
Za zaključek seje predstavil 17 članski harmonikar-
ski orkester, ki ga je izvrstno uvežbal in vodil Albert
Završnik. Precizno in z bogato dinamiko je izvajal dve
skaldbi in s tem učinkovito zaključil uspelo prireditev.
EGON KUNEJ
Celjski foikloristi v
Veliko Britanijo
člani celjske folklorne
skupine ŽPD France Pre-
šeren so v zimskih mese-
cih trdo delali, da bi se
lahko občinstvu že kmalu
predstavili z novo koreo-
grafijo šopskih plesov in
s spletom pesmi in plesov
iz Povardarja (Makedoni-
ja). Zato so se toliko bolj
razveseUli vabila organi-
zatorjev mednarodnega
folklornega festivala v
Folkestonu v Veh ki Bri-
taniji za udeležbo na tem
festivalu. Tr^al bo od 22.
do 29. junija.
Foikloristi se bodo od-
pravili na pot danes zve-
čer. Nato jih čaka še na-
stop v Darmstadtu v ZR
Nemčiji, kamor so jih po-
vabili člani tamkajšnje
folklorne skupine. Na po-
ti iz Velike Britanije pa se
bodo ustaviU toliko časa,
da bodo zapeh in zaplesa-
li našim rojakom v Pa-
rizu. OMI
PrešernovGl uspešni
na Češkoslovaškem
Krona letošnje uspešne sezone
Pevsko sezono, v kateri je
Mešani pevski zbor France
Prešeren iz Celja proslavil
90-letnico svojega dela, lah-
ko ocenimo kot eno uspeš-
nejših v zadnjem obdobju.
Zahtevni pevski nastopi so
se za zbor, ki ga vodi diri-
gent Edvard Goršič, pričeli
že jeseni s sodelovanjem na
mednarodni reviji v itali-
janskem mestu Pordenone
in na reviji zborov Hrvaške
v Zadru. Vrh številnih pred-
stavitev domačim poslušal-
cem je bil slavnostni kon-
cert ob 90-letnici, pevsko se-
zono pa je zbor uspešno za-
ključil prejšnji teden s
petdnevno turnejo po Če-
škoslovaški.
Celjski zbor je na Češko-
slovaškem gostoval v okviru
izmenjave z mešanim pev-
skim zborom Bedfih Smeta-
na iz Hradec Kralove. V tem
starem univerzitetnem me-
stu so predstavili predvsem
slovensko narodno in umet-
no pesem, pa tudi pesmi dru-
gih narodov številnim poslu-
šalcem v veliki dvorani tam-
kajšnjega kulturnega centra.
Poslušalci, ki so se prvič sre-
čali s slovensko pesmijo, so
jo sprejeli z navdušenjem.
Podobno je bilo tudi na celo-
večernem koncertu v zna-
nem turistično-zdraviliškem
kraju Janske Lažne ter na
krajših nastopih v Nove Me-
sto in v Pragi.
Koncerti in nastopi meša-
nega pevskega zbora France
Prešeren so vzbudili številne
pohvale kakovosti, pevke in
pevci pa so se nenehno sre-
čevali tudi z izrazi prijatelj-
ske naklonjenosti med obe-
ma narodoma. To je bilo po-
udarjeno zlasti v stikih s čla-
ni pevskega zbora Bedfih
Smetana, ki se bo na celj-
skem območju predstavil
septembra, pa tudi s številni-
mi poslušalci njihovega pet-
ja. Prijateljstvo med narodi
pa je bila tudi osrednja tema
razgovorov na sprejemu pri
županu mesta Hradec Kralo-
ve, ter na sprejemu pri naj-
odgovornejših predstavni-
kih kulturnega življenja v
kraju. V pogovorih so pred-
stavniki spregovorili še o
značilnostih obeh središč, s
posebnim poudarkom na
razvoju kulture. Morda kot
zanimivost - v Hradec Kralo-
ve, mestu s skoraj 200.000
prebivalci, delujeta poleg
osrednjega mladinskega
zbora le še komorni ženski
pevski zbor in mešani pevski
zbor Bedfih Smetana, pogo-
jev dela pa tako ni mogoče
primerjati, saj imajo v Hra-
dec Kralove za kulturno de-
javnost na razpolago pravi
»mali Cankarjev dom« (vse-
kakor precej večji od celj-
skega Narodnega doma).
S ponedeljkovo zaključno
pevsko vajo, na kateri so
celjski pevci podrobno oce-
nili zadnjo pevsko sezono, so
zanje nastopile zaslužene po-
čitnice. Med njimi pa ne bo
šlo brez priprav na zahtevno
jesen, ko jih poleg rednega
dela čaka še priprava gosto-
vanja prijateljskega zbora iz
Češkoslovaške ter skupaj s
Slovenskim ljudskim gleda-
liščem iz Celja predstavitev
čitalniškega večera, kar še
sodi v okvir prireditev ob 90-
letnici. Do takrat se bo tudi
treba odločiti, če se bodo pri-
hodnje leto s svojo pesmijo
predstavili na svetovno zna-
nem tekmovanju pevskih
zborov v Debrecenu na Mad-
žarskem.
MILENA B. POKLIC
Na rob srečanju gledaliških skupin Slovenije, ki je bilo v Celju
Ob letošnjem zaključnem
Srečanju gledaliških sku-
pin '^lovenije se jo pojavila
vrsta vprašanj: ali je dovolj
stimulativno za napredek
ljubiteljskih gledaliških
skupin, ali sodijo na to sre-
čanje tudi polpoklicni an-
sambli, ali je formalni eks-
periment obogatit, v pro-
grama in nenazadnje kako
gledajo na to prireditev ti-
ste skupine, ki zavoljo sla-
bih pogojev dela nikoli ne
bodo sodelovale na podob-
nih srečanjih...!?
Zveza kulturnih organiza-
cij Slovenije in Združenje
gledaliških skupin Slovenije
niso nikoli uradno ali javno
priznavale tekmovalnega ali
festivalskega načina pred-
stavljanja skupin, to pot pa
smo v programsko knjižico
tudi zarsali, da je bilo
XXVIII. a/ečanje gledaliških
skupin Slovenije festival ne-
profesionalnega gledališča.
Morda to ne bi bilo nič po-
sebnega, če ne bi bili nekate-
ri organizatorji še vedno
ob. .nenjeni s tistim, k^ je
Združenje učilo več kot 20
let. Ta dvotirnost je bila v
republiškem vrhu že nekaj
časa prisotna, vendar je pri-
šla v »bazo« dokaj pozno.
Letošnji selektor, Matjaž
Zupančič, je razdelil skupi-
ne, ki so sestavljale program
srečanja, v dva sklopa: v te-
kočo gledališko produkcijo
in nove gledališke smeri. Pr-
vi sklop so v glavnem sestav-
ljali polpoklicni ali trdneje
organizirani ansambli, dru-
gega pa neformalne skupine.
Osnovnima tematskima
sklopoma so se pridružile še
gostujoče predstave z Kaše
besede '85 in Lutkovnega
srečanja. V Celju pa smo
pozdravili tudi dve gostujoči
skupini iz pobratenega Siska
ter Amatersko gledališče gi-
ba in pantomime »Migre-
ska« Tychy iz Poljske, »celj-
ske barve« pa je tokrat zasto-
pala gledališka skupina
Amaterskega gledališča »Že-
lezar« Celje-Štore.
Spored srečanja je bil izra-
zito prenatrpan, saj so bili to
skrajni napori za obiskoval-
ce (zato tudi ni čudno, da ne-
katere predstave niso imele
gledalcev), še bolj pa je bil
težaven za organizatorje, ki
sploh niso vedeh, kaj jih ča-
ka s prevzemom take prire-
ditve. Ob tem so jim prisko-
čili na pomoč tudi nekateri
organizatorji kulturnega živ-
ljenja, sicer je tudi vpraša-
nje, kako bi to zmogli tudi
finančno. Posebnost te prire-
ditve je bilo tudi tovariško
srečanje v Trnovljah, ki je
dokazalo, da ima in mora
imeti tudi v prihodnje, gle-
dališki amaterizem tudi dru-
go stran - imenovali smo ga
stimulativni del, kajti uradni
del je bil za marsikatero sku-
pino grenka preizkušnja
vzdržljivosti. Prav tu je bilo
neformalno izrečeno največ
takih dilem, kot smo jih zapi-
sali v podnaslovu.
V okviru srečanja je bilo
tudi dvoje strokovnih posve-
tovanj, ki bi naj nakazali
smeri bodočega delovanja
ljubiteljskih gledaliških sku-
pin. Ali sta ga? Škoda, naj-
več je bilo govora o proble-
mih, ki bistveno ne morejo
vplivati na to! Govorili so
pač tisti, ki s 600 delujočimi
skupinami v Sloveniji nima-
jo prave povezave. Veliko
preveč je bilo hvale na račun
»neformalno organiziranih
skupin«, ki pa imajo običaj-
no kratko življenje in ne mo-
rejo vplivati na razvoj gleda-
liškega ljubiteljstva na Slo-
venskem, lahko ga pa (tako
so storili tudi to pot) trenut-
no razgibajo, kar jim štejemo
za pozitivno.
Se posebej moramo ome-
niti imenitno predstavo go-
stujočega gledahšča iz Siska,
s katerim pa kulturno Celje
premalo sodeljuje. Vse kaže,
da se bomo morali o tem te-
melito pogovoriti!
Že v prvem delu smo rekli
nekaj na račun prenatrpano-
sti programa, zdaj pa to po-
udarjamo tudi zavoljo pro-
storskih in organizacijskih
stisk, ki so jih organizatorji
občutili na svojih plečih. In
kje vse se je odigralo 17
predstav v teh dneh?' Poleg
Slovenskega ljudskega gle-
dališča, kjer je bilo središč
dogajanja, so se imenitni
odrezali tudi gostitelji v Pi
onirskem domu »Cvetke Je
rinove«, v kulturnem doni
KUD »Zarja«, v kulturner.
domu v Štorah, v predava!
niči Razvojnega centra v Ce
lju in v Tehniški srednji šol
maršala Tita. Vsi po vrsti si
ponovno dokazali, da lahk
še kako zahtevno priredite
organiziramo le složno i
enotno.
Na srečanju so podelili ti
di več zlatih odličij za kr<
ativno delo in tri Linhartov
plakete za življenjsko ali do
goletno delo na gledališkei
področju. S celjskega p(
dročja sta dobila_ priznan
Slavica Pečnik iz Šmartneg
ob Paki ter Sašo Steblovnil
In kaj naj rečemo za zal
ljuček? O dilemah, ki jih ;
nakazalo letošnje srečan.
bodo še veliko govoril
predvsem pa v občinah i
področjih, kamor končno ti
di sodijo, saj so gledahšk
ljubiteljske skupine seved
v prvi vrsti namenjene zv(
stim gledalcem in predsti
vlajo most za prehod k zal
tevnejšemu kulturnemu pr<
gramu. O organizaciji pa s
mo še to: Celjani smo se p(
novno pokazali kot dobri g(
stitelji.
ŠTEFAN ŽVIŽB
NA KRATKO
Pot skozi čas
Te dni se je uresničila
dolgoletna želja Julke
Tajnikar iz Slovenskih
Konjic - zbrati pesmi v
droben literarni šopek in
jih natisniti v knjigi.
Danes ob 19. uri bodo
lahko prijatelji, znanci in
ljubitelji lepe besede pri-
sluhnili njenim verzom V'
prostorih Občinske knjiž-
nice v Slovenskih Konji-
cah in ob kratkem kultur-
nem programu odprli prve
strani knjige z naslovom:
Pot skozi čas.
Delo so natisnili pri De-
lavski univerzi Slovenske
Konjice v nakladi 5000 iz-
vodov. Izdajatelj pa je Ob-
činski svet ZSS Slovenske
Konjice.
MP
Raztrgane! v
Libojah
Darko Šuler, ki bo pri-
hodnje leto slavil častit-
ljiv jubilej petdeset let
amaterskega ukvarjanja s
kulturo, v teh dneh hiti z
večinoma mladimi igralci
pri postavitvi nove igre -
Borovih Raztrgancev.
»Verjetno smo edina gle-
dališka skupina v žalski
občini, kije v letošnjem ju-
bilejnem letu v svoj pro-
gram uvrstila delo, ki govo-
ri o času, ki ga ne želimo
več doživeti. Gre za popu-
larno delo Mateja Bora -
Raztrganci. Študiramo v
okviru dramske sekcije, ki
deluje pri DPD Svoboda
Ludvika Oblaka. Igralo bo
štirin^st, večinoma mla-
dih igralcev, katerim pov-
sem zaupam. Igro name-
njamo našim ljubiteljem
gledališke umetnosti ob
vseh letošnjih jubilejih, po-
sebej pa še občinskem
prazniku.«
Darku Šuleiju je to že šti-
riinštirideseta dramska po-
stavitev (domala vsako leto
ena), ki jo bodo pred doma-
čim občinstvom zaigrali v
nedeljo, 23. junija ob 19.
uri.
TV
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Flosarski
bal
Flosarskega bala ljudem
res ni potrebno posebej
predstavljati, saj je ta etno-
grafska prireditev znana
daleč naokoli. Turistično
društvo z Ljubnega bo letos
organiziralo že petindvajse-
tega po vrsti. Svoje mesto
ima tudi v turističnem kole-
darju Turistične zveze Slo-
venije. Letos bo vrh priredi-
tve 4. avgusta.
Petindvajset let je že kar
dolga doba. V teh letih je
Flosarski bal doživljal vzpo-
ne in padce v kvaliteti. To je
pri takih prireditvah najbrž
normalno. Manjavajo se or-
ganizatorji, z njijni prihajajo
novi organizacijski prijemi
in»ideje, ki včasih padejo na
plodna tla, včasih pa seveda
tudi ne uspejo. Zanesljivo
lahko trdimo, da lanski Flo-
sarski bal pomeni prelomni-
co v kvaliteti, saj so se kar
osem dni brez prestanka vr-
stile kulturne, športne in za-
bavne prireditve. Za vse kul-
turne prireditve velja, da so
bile etnografsko obarvane in
vzete iz vsakodnevnega živ-
ljenja zgornjesavinjskega
življa nekoč in danes.
Organizatorji letošnjega
Flosarskega bala ne namera-
vajo bistveno spreminjati
zasnove lanskega bala. Raz-
mišljajo pa o predlogu, da bi
del prireditev iz prireditve-
nega prostora v Vrbju prene-
sli na parkirni prostor v sre-
dišču Ljubnega, saj bi na ta
način na prireditev privabih
tudi slučajne obiskovalce
Ljubnega.
Čeprav sta do prireditve še
skoraj dva meseca, pa se je
že dvakrat sestal koordina-
cijski odbor za pripravo Flo-
sarskega bala... Dogovorili
so se o vsebini bala in o raz-
poredu prireditev.
RAJKO PINTAR
Bodeča neža sanitarni inšpekciji?
Tudi ob letošnjem turi-
stičnem tednu, ki so ga za-
ključili v nedeljo, so pri Tu-
rističnem društvu Celje
uspeli pridobiti vrto sku-
pin, ki so s pesmijo in ple-
som popestrile vsakdanji
utrip celjskega mestnega
življenja. Prireditve na
Tomšičevem trgu so bile v
znaku »za vsakega nekaj,«
ob teh pa so pripravili še tri
uspele razstave ter okroglo
mizo o razvoju in obnovi
celjskega starega mestnega
jedra.
Zelo dobro so se v dogaja-
nja vključili na Srednji go-
stinsko turistični šoli v Ce-
lju, kjer so pripravili zelo
uspelo, a žal slabo obiskano
predavanje o soji ter predsta-
vitev in pokušino jedi iz soje.
Tudi gostinci, ki v zadnjem
času za dodatno in zanimi-
vejšo ponudbo ne skrbe le
ob takšnih prireditvah, so ob
7. turističnem tednu pripra-
vili pestrejše jedilnike.
Žal pa organizatorjem tudi
letos ni uspelo popestriti
kramarskega sejma. Z akti-
vom kmečkih žena so se si-
cer že dogovorili, da bodo
razstavljali in prodajali do-
mače dobrote in že pozablje-
ne kmečke jedi pa tudi do-
mača vina iz okolice Celja, a
je žal sanitarna inšpekcija
takšno prodajo prepovedala.
Ravnanje inšpekcije je po-
polnoma v skladu z našim
odnosom do turizma, prav-
zaprav odnosa, ki ga imamo
v Celju. Na srečo namreč v
Ljubljani, Mariboru, na Ble-
du, v Metliki in Portorožu, če
naštejem le nekaj mest, kjer
so med vsakdajo ponudbo
sredi turistične sezone in na
posameznih prireditvah že
uvrstili prodajo domačih je-
di in pijač, ni tako. Ali so v
Celju sicer mnogo bolj ones-
naženem mestu od naštetih,
res kaj drugačni in strožji
predpisi? Ob tem pa bi bilo
zanimivo izvedeti, katera ga-
silska veselica v bližnji in
daljni okolici Celja je bila že
prepovedana zaradi sanitar-
nih predpisov.
Oškodovan je predvsem
domači gost, ki si ne more
privoščiti počitnic na morju
in ki bi bil takšne ponudbe
še kako vesel. Ravnapje in-
špekcije pa je tudi dokaz, da
turizma ne predstavljajo le
gostinci in drugi delavci v
turizmu in bi torej kakšno
bodečo nežo pripeli še komu
drugemu. V tem primeru go-
tovo sanitarni inšpekciji.
R. PANTELIČ
Še premalo za goste
v zdravilišču v Laškem se
je povečal obisk za okoli 12
odstotkov v primerjavi z
lanskim polletjem. Vendar
z okoli 62 odstotno povpreč-
no zasedenostjo zdravilišče
še ni izkoriščeno tako kot bi
lahko bilo glede na zdravil-
no moč vode, za katero je
sicer veliko povpraševanje.
Več si v zdravilišču obeta-
jo, ko bodo zaključena vsa
prenovitvena dela, ki so jih
pričeli lani. Takrat so preno-
vili vse sobe, ki zdaj ustreza-
jo standardu hotela B kate-
gorije. Iz starega bazena so
napravili dva družabna pro-
stora, v enem bodo skupaj s
strelsko družino napravili
strelišče.
Urejajo še vhodno avlo, re-
cepcijo, kuhinjo, skladiščne
prostore in restavracijo. Že
letos naj bi pričeli s priprav-
ljalnimi deli za gradnjo zuna-
njih športnih površin, načr-
tujejo pa še savno z manjšim
bazenom.
Vse to naj bi izboljšalo bi-
valne pogoje gostom. V zdra-
vilišču pa se zavedajo, da
brez boljše izvenpenzionske
ponudbe, ne bodo mogh za-
dovoljiti gostov, katerih ve-
čina je že samoplačnikov.
Letos so nastopili na trgu
skupaj z ostalimi slovenski-
mi naravnimi zdravilišči,
vendar je še prezgodaj oce-
njevati rezultate te akcije.
Samo zdravilišče pa razen
kulturno zabavnega progra-
ma ob koncu tedna, še vedno
ne nudi dovolj drugih zani-
mivih programov za vedno
bolj zahtevne goste.
Vse seveda ni odvisno le
od zdravilišča. Tudi ostali
nosilci turizma v občini še
vedno ne uspejo nastopiti z
združenimi močmi, organizi-
rano in z boljšo turistično
ponudbo kot doslej.     VVE
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju želi
približati l(njigo tudi vsem tistim delavcem,
ki jih med letom delo tako bremeni, da
nimajo časa za branje.
Zato je pripravljena posoditi delovnim
organizacijam kolekcije knjig zanimivega
branja za njihove počitniške domove.
Vsa potrebna pojasnila dobe delovne
organizacije po telefonu 23-255 pri tov. Mariji
Senica ali osebno v knjižnici Edvarda
Kardelja v Celju v oddelku krajevnih knjižnic
na Muzejskem trgu 1 a.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ 198
Urejena icmetijska zemljišča so pogoj
za še večjo kmetijsko proizvodnjo
v žalski občini Izredno veliko agrarnih operacij
Nobenega dvoma ni, da je
urejanje kmetijskih zemljišč
v žalski občini že tradicija,
saj so agrarnim operacijam
namenjali precej pozornosti
že pred mnogimi leti, vseka-
kor pa prej kot mnogokje v
Sloveniji. Že pred desetimi le-
ti se z različnimi agrarnimi
operacijami uredili preko 500
hektarjev zemljišč, predvsem
v družbeni lasti. Zadnja leta
pa je tega še mnogo več. Vse
več agrarnih operacij izvaja-
jo tudi na zemljiščih, ki so v
zasebni lasti. Tako je bilo, de-
nimo, tudi pri zadnjem več-
jem delu na gomilskem polju,
ko so komasirali kompleks v
velikosti 164 hektarov, kar
144 hektarov pa je bilo v za-
sebni lasti.
Sedaj urejajo največji kom-
pleks v izmeri 585 hektarjev
med Kapljo vasjo in Vranskim.
Komasacija bo potekala v treh
fazah. Skoraj do konca je že
urejen kompleks med Kapljo
vasjo in Gr^sko vasjo. Druga
faza bo zajemala področje med
Ojstriško vasjo in Vranskim,
tretja faza pa kompleks med
Ojstriško in Grajsko vasjo. Ko-
masacija je izredno zahtevna,
saj so potrebna še druga dela:
osuševanja, agromeUoracije in
regulacije. V nasledrgem sred-
njeročnem obdobju namerava-
jo v žalski občini opraviti še
osuševanja na 544 hektarjih,
namakanja na 906 hektarjih,
agromelioracije na 959 hektar-
jih in komasacije na 827 hek-
tarjih. Napravljeni so že tudi
načrti za obdobje od leta 1990
do 2000. V teh letih bi opravili
osuševanja na 427 hektarjih,
namakarya na 360 hektarjih,
agromelioracije na 837 hektar-
jih ter komasacije na 951 hek-
tarjih. Poudariti pa je treba, da
se te operacije med sabo več-
krat pokrivajo, saj je ponekod
treba zemljišča osuševati, na-
makati in tako naprej.
Miran Kač s Stavbno zemlji-
ške skupnosti pravi, da večino
. srgdstev i&a tg opravila dobe iz
republiških virov, zlasti iz Zve-
ze vodnih skupnosti in Zveze
kmetijsko zemljiških skupno-
sti. Za hidromehoracije, deni-
mo, je 80 odstotkov sredstev
nepovratnih, za komasacije pa
je nepovratnih kar 90 odstot-
kov sredstev. Le pet odstotkov
vrednosti del plačajo kmetje,
sredstva pa jim založi kmetij-
sko zemljiška skupost. Pri hi-
dromelioracijah dobe ostalih
20 odstotkov investitorji v
obliki ugodnih bančnih po-
sojil.
Janez Klugler, ki je v sozdu
Hmezad zadolžen za melioraci-
je, pravi, da je včasih izredno
težko uskladiti različne intere-
se, kajti pri takšnih delih je
nujno treba upoštevati intere-
se varstva okolja, svoje intere-
se imajo ribiči in lovci, tu je
urbanizacija... Priprava pro-
jektov za urejanje kmetijskih
zemljišč je zaradi tega mnogo-
krat dolgotr^nejša, kot bi kdo
pričakoval. Večina teh del se v
zadnjem času izvaja na zaseb-
nih zemljiščih in tu je treba
upoštevati še zasebne interese.
Kmetovalci, lastniki zemljišč,
morajo skleniti in podpisati
pogodbe o melioracijskih
skupnostih. S tem je potem za-
gotovljena usmerjena, poveča-
na kmetijska proizvodnja. To
je seveda tudi osnovni cilJ vseh
agrarnih operacij.
Enega izmed glavnih intere-
sov pri vseh teh delih ima tudi
vodno gospodarstvo. Meliora-
cije, ki jih izvajajo, predvsem
pa hidromelioracije, so vezane
predvsem na osnovno odvod-
njo. Vodno gospodarstvo v ok-
viru območne vodne skupno-
sti Savinia-Sotla je v zadnjih
letih za to namenilo precej de-
narja. Lani je za ureditev Eol-
ske prispevala območna vodna
skupnost 12 milijonov dinar-
jev, letos pa jih bo kar 43 za
nadaljnjo ureditev Bolske in
pa Konjščice.
Ob vsem tem ne gre prezreti
akcije za pridobivanje oziroma
urejanje pašnikov. Prva dela
so pričeli leta 1983 in kot pravi
Marjeta Klančnik s Kmetijske
zadruge Savinjska doUna v
Žalcu, so doslej dobili sredstva
za ureditev 480 hektarov pašni-
kov. Največ so jih uredili na
Čreti in na Dobrovljah - 353
hektarjev. V začetni fazi je
predvideno predvsem založno
gnojenje, kajti ti predeli so si-
romašni s fosforjem in kalijem,
ter postavitev stalnih ograj. Si-
cer pa projekt urejevanja paš-
nikov zajema tudi ureditev
črederya, izboljšanje proizvod-
rye na hribovitih področjih in
nenazadnje zdravstveno zašči-
to. Strokovna služba se bo mo-
rala vsaj še deset let vključeva-
ti v prizadevanja za pospeševa-
nje kmetijske proizvodnje na
višinskih predelih. V obrobju
Savin^jske doline je vsaj še
kakšnih 1000 hektarov povr-
šin, ki se že zaraščajo. V na-
slednjih letih jih bodo skušah
čim več urediti v pašnike, s
tem pa bi rešili tudi težave, ki
nastajajo zaradi škode, ki jo
povzroča divjad. Sredstva za
ureditev pašnikov prispeva
Zveza kmetijsko zemljiških
skupnosti, kmetje pa so pri
tem soudeleženi tako, da pri-
spevajo kole za ograjo in
predvsem svoje delo.
Ob vsem tem bi bilo seveda
napak pričakovati, da gre vse
kot po maslu. Navsezadnje je
včasih težko uskladiti posa-
mezne zasebne interese lastni-
kov zemljišč, pa čeprav v Žal-
cu poudarjajo, da so savinjsl
kmetje v tem pogledu zelo ni
predni. Vodja zemljiškega oc
delka sozda Hmezad Loja
Kampuš pravi, da največ teža
povzročajo lastniki kmetijski
zemljišč, ki jim kmetovar^
bolj ali manj pomeni le hob
ne pa poklic. Računali so, d
bo slovenska zakonodaja p
vseh razpravah o kmetijstvu
letošnjem letu dala nekolik
večji poudarek družbeno orgj
nizirani proizvodnji, vendar s
to ni zgodilo. Kot da so znov
prevladali ozki interesi posj
meznikov! Zato bo treba v ol
činskih sklepih, pravi Lojz
Kampuš, doseči pozitivne pr<
mike, v tem smislu, da se b
tudi del zakonodaje s tega p(
dročja, po samoupravni pot
hitreje spremenil in uveljavil
živheniu.
JANEZ VEDENi;
Vedno več pozornosti dajejo v
Savinjski dolini tudi nama-
kanju. Pred leti so napravili
umetno Žovneško jezero zara-
di varnosti pred poplavami in
zaradi namakanja. Desni breg
Savinje od Letuša do Šentru-
perta je izredno prodnat, za-
radi suše pa trpi pridelek. Le-
tos bodo zato izpeljali prvi
del večjega namakalnega si-
stema. Namakali naj bi 260
hektarov, tako v zasebni kot
družbeni lasti. Ustanovili bo-
do namakalne skupnosti.
Osuševanje zajema več
opravil: izkop melioracijskih
jarkov, polaganje drenažne
mreže, ureditev poljskih cest
in drugo. Sedaj zaključujejo v
obrobju Savinjske doline šti-
ri pomembne projekte na
skupni površini 122 hektar-
jev, in to v Galiciji, Črnovi,
Stebovniku in Virtah. V Vir-
tah bodo zemljišča še komasi-
rali. Za ilustracijo še tale po-
datek: en hektar osuševanja
stane sedaj okrog 400.000 di-
narjev.
Pridelali bodo 1200 ton hrane
Pri kmetijski zadrugi Savinjska dohna v Žalcu so tud
letos s kmeti kooperanti sklenih pogodbe za proizvodnji
raznih poljščin. V devetih temeljnih zadružnih organizacija!
(Braslovče, Gotovlje, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempetei
Tabor, Trnava, Vransko) bodo, po besedah vodja te proi2
vodnje Franca Beričica, pridelali 700 ton zelja, 140 to!
krompirja, 80 ton kumaric, 15 ton suhih bučnih semen, 4|
ton rdeče pese in 10 ton fižola v zrnju.
Na sliki: Pri sajenju zelja pri Koščevih v Ločici pri Polzeli
T.TAVČA!
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
V CELJU
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Mladi na
Kopitniku
v laški občini smo se odlo-
čili, da bomo na 25. maj. Dan
mladosti, tudi mi pionirjem
pripravili dan, ki naj bi bil v
njihovem življenju nekaj po-
sebnega in ki naj predstavlja
prelomnico, ko so iz pionir-
jev postali mladinci. Posku-
šali smo na za nas še čisto
nov način, saj smo hoteli, da
standardnih in stalnih pro-
slav ne bi bilo več, ampak da
bi bil Dan mladosti bolj
sproščen.
Na Kopitniku, v naravi,
smo pionirje sprejeli v mla-
dince. S slavnostno zaoblju-
bo so učenci sedmih razre-
dov iz Laškega, Rimskih To-
plic in Radeč obljubili, da bo
njihovo delo vidno tudi v
mladinskih klubih, sekcijah,
da bodo delali in pomagali,
kjerkoli bo potrebno. Zdaj
imamo v laški občini 270
mladincev več, najbolj aktiv-
nim v prejšnjem obdobju pa
smo na ta dan podelili priz-
nanja.
Po slavnosti so fantje in
dekleta sedmih razredov iz-
rabili čas zase. Pomerili so se
v družabnih igrah: skakanju
v vrečah, balinanju, vleku
vrvi in grizenju jabolka. Bilo
je veliko smeha in dobre vo-
lje. Prvo mesto so zasedle
ekipe iz Rimskih Toplic,
drugi so bili Laščani, tretji
Radečani. Zatem so si mladi
potešili lakoto z golažem,
sledil pa je glasbeni nastop
ansambla, in še tekmovanje
v kegljanju. Na Kopitniku so
se tako spletle prijateljske
vezi.
Zapišem naj še, da smo vsi
mladi prišli na Kopitnik in
nazaj peš, da smo izvedU ori-
entacijski pohod. Takšna no-
va obhka sprejema pionirjev
v mladinske vrste bo postala
tradicionalna, saj je docela
uspela.
JOŽICA BLAS,
Radeče
Plavalni tečaj
v osnovnih šolah je za vse
učence četrtih razredov ob-
vezen plavalni tečaj. Lepo in
prav. Starši smo navdušeni,
da se naši otroci naučijo pla-
vati. Upira pa se nam način
organizacije letošnjega pla-
valnega tečaja. Otroci se ga
veselijo, vendar smo bili ra-
zočarani, saj so jim datum te-
čaja organizatorji kar nekaj-
krat spremenili.
3. 6. bi po zagotovilu orga-
nizatorjev iz RŠC Golovec
morali imeti naši otroci s
Frankolovega tečaj od 11. do
14. ure, Prepričani, da se te-
čaj v resnici začne, so se
otroci odpeljali v Celje. V
tem času so bile naročene tri
skupine otrok (vrtec in OŠ
Frankolovo ter OŠ Fran
Roš). Po burnem razgovoru s
tovarišem Margučem, ki se
ni dal pregovoriti, čeprav je
vedel, da so naši otroci veza-
ni na avtobusni prevoz, so se
morali Frankolovčani vrniti.
Marguč pa je zagotovil, da
lahko pridejo otroci nasled-
nji dan ob istem času. Toda,
dopoldan je poklical ravna-
telja OŠ Frankolovo tovariš
Dom, češ da je bazen v tem
času povsem zaseden in da
je lahko plavalni tečaj še isti
dan, vendar šelq,od 17. do 19.
ure. To nikakor ni ugoden
termin, saj imajo naši otroci
do doma tudi uro in več peš
hoje. Počutih smo se odri-
njene, saj so prednost dopol-
danskega časa dobiU učenci
mestnih šol.
Starši se sprašujemo, če je
res primerno, da že v rosnih
letih otroci občutijo, da so s
podeželja, kjer imajo manj
časa in pogojev za razvedrilo
kol mestni otroci. Domov so
naši otroci prihajali šele oko-
li 21. ure in ker imajo še prej
pouk, ostajajo mnogi ves
dan brez toplega obroka. Na
osnovni šoli Frankolovo, ki
je storila vse, da bi bil tečaj
dopoldan, niso nič krivi. Ob-
sojamo pa neodgovornost
organizatorjev RSC Golo-
vec, kjer bi se morali zaveda-
ti, da otroci iz oddaljenih šol
v tako poznih urah ne more-
jo hoditi na tečaj. Te naj bi
organizirali tako, da bi bil
bazen zaseden ves dan, ne pa
daje dopoldan prenatrpan, v
večernih urah pa so naši
otroci sami, kar bi lahko bili
tudi otroci katere mestne
šole.
CVETKA ČRETNIK,
Frankolovo
Hvala
zdravstvenemu
osebju
Decembra 1984 mi je umr-
la žena in žalosten sem ostal
sam. Na pomoč mi je prisko-
čila zdravstvena služba iz
Rogatca, posebej dr. Anica
Lončarič, dr. Mira Vrabičeva
in dr. Pokmajevič, ki me je
napotil v sanatorij Ravne
nad Šoštanjem. Tam so me
lepo sprejeU in mi pomagali,
da sem se postavil na lastne
noge in da mi je zdaj bolje.
Pohvaliti moram osebje, ki
je zelo vljudno, imenitno te-
rapijo, nego in dobro hrano.
Vsem, ki so mi stah ob strani
v moji žalosti, posebej še
zdravstvenemu osebju sana-
torija Ravne, se najlepše za-
valjujem.
FRANC KRHLANKO,
Rogatec
Poslovnost
tovarne
traktorjev
Akumulator za traktorje v
garancijskem roku odpove-
dal in v Štorah so obljubili,
da ga bodo zamenjali. Ko
smo se s pokvarjenim aku-
mulatorjem pripeljali iz Po-
lja ob Sotli so ga sicer preiz-
kusili, ugotovili, da je res
pokvarjen in izjavili, da ga
bodo poslali proizvajalcu v
pregled in popravilo, ne pa
zamenjali. Rok upoštevanja
ali neupoštevanja reklamaci-
je je seveda neznan. Tudi
moledovanja, da gre vendar
za kmetijsko proizvodnjo, za
hrano, so ostala brez poslu-
ha. Čeprav so bili novi aku-
mulatorji pri roki, pokvarje-
nega niso hoteli zamenjati,
kar tudi glavni komercialist
ni dovolil, češ, da je tudi na
popravilo pokvarjenega tele-
vizorja v času garancije treba
čakati. Novi akumulator sta-
ne zdaj okoli 23 tisoč din, ok-
tobra lani le 7.000. Kupiti no-
vega ali čakati na milost tr-
govca in proizvajalca...?
Nerazumljiva je neprož-
nost, ignoranca in aroganca
komercialnega osebja in
skladiščnika tovarne trak-
torjev. Kot pravi birokrati ne
vidijo prsta pred nosom, si-
cer bi lahko pomagali, da bi
traktor usposobili za delo, da
bi bile njive obdelane, trav-
niki pokošeni. Da ne bo ne-
sporazuma, vse to se je pri-
petilo 29. 5. med sedmo in
osmo uro v skladišču rezerv-
nih delov Tovarne traktorjev
v Štorah.
MILAN LUŽAR,
Celje
Pozor, ne bicikla
brez dokumenta!
Naj povem, da imam z bi-
cikli pravo smolo. Prvi bici-
kel, zmontiran iz starih de-
lov, potem pa lepo pobarvan,
sem si privoščil leta 1946. Bil
sem srečen, kakor so danes
srečni lastniki najnovejših
mercedesov. Dolga leta mi je
kleno služil. O kakšnem za-
klepanju ni bilo govora. Le-
po »svobodnega« sem puš-
čal pred gostilnami, trgovi-
nami, kjerkoli.
Leta 1965. sem si privoščil
športnega rogovca. Tisti čas
pa je že bilo slišati o krajah
biciklov. Tudi zaklenjenih.
Tudi mojega so »sunili«. Ta-
ko se je začelo. Nekako v
petnajstih letih je bila naša
družina ob pet športnih ro-
govcev. Vsi dobro ohranjeni,
razmeroma »mladi«. Dva ne-
zaklenjena, trije zaklenjeni.
Krajo sem vedno prijavil.
Kazalo je, da so miličniki pri-
javo resno vzeli, seveda pa so
skoraj vedno vprašali po do-
kumentu. Pri tem sem bil
vedno površen. Garancijski
list, ki ga prejmeš ob naku-
pu, sem vedno kam založil.
Tako je ostalo vedno le pri
opisu.
Nazadnje sem bil ob žen-
sko Rog kolo. Bicikel sem
pr ilonil ob steno bifeja. Ko-
zarček sem, kozarček tja, pa
še kratek prepirček s šefico
in pri tem sem pozabil, da
bicikel ni zaklenjen. V glav-
nem - vzel ga je jesenski ve-
čer. Hitro na postajo LM. In
spet samo opis, številke ni-
sem vedel. Ogledal sem si
skladišče »izgubljenih« ko-
les v Žalcu in Celju. Same
stare šklemfe. Miličniki so
me tolažili z licitacijo, pa kaj
ko je tudi pri tej zadevi pro-
tekcija.
Tako sem ostal brez bici-
kla. In si v jezi ponavljal:
Ključavnica! Pa saj so mi tri
zaklenjene ukradli!
Naneslo je, da sem prišerV
bifeju v Žalcu na avtobusni
postaji, v klepet s kar ele-
gantno oblečenim mladim
m škim. Dejal mi je, da dela
na bližnjem gradbišču in da
se vrača za nekaj dni v Pre-
grado. Beseda da besedo, po-
vedal sem mu, da mi je nek-
do ukradel ženski bicikel, da
je bil last žene in da bom
moral kupiti novega. Jaz
imam enega, skoraj nov je,
dam ga za šest tisoč din! je
skoraj vzkliknil. Tamle je.
Greva pogledat. In res, do-
br > ohranjeno modre barve
žensko kolo. Udariva. Pla-
ča a. In na »srečno« kupčijo
popijeva nekajkrat po dva
deci. Ob slovesu je nekam
veselo vzkliknil: Srečno
vožnjo!
Skoraj pet mesecev sem se
res srečno vozil, potem pa,
ko se pripeljem na striženje
k frizerki in ostrižen stopim
na plan - kolesa nikjer. Iš-
čem in iščem, pa ga ne naj-
dem. Potem policajka in
znan prodajalec iz Zelene tr-
govine. Kolo je moje! maha z
garancijskim listom. Povem,
knKo sem »prišel« do bicikla.
Lastnik vzame kolo, milični-
ca napravi zapisnik in mi ob
odhodu skoraj zabiča: Ne
kupujte vozila brez doku-
mentov!
Dobro sem si zapisal za
uho: Pri dveh biciklih skoraj
dva stara milijona izgube!
Ena penzija. In sem sklenil:
Najbolje bo hoditi peš, saj je
hoja za starejše ljudi najbolj-
ša in najcenejša rekreacija.
DRAGO KUMER,
^ Goto vije
Veselo
razpoloženje
Kot vsako leto nas je tudi
letos organizacija RK Trnov-
Ije povabila na družabno sre-
čanje krajanov starejših od
75 let. Vsi, ki smo bili za to
sposobni, smo se vabilu z ve-
seljem odzvah, tiste, ki zara-
di bolezni niso prišli, pa so
obiskali na domovih. Spre-
jem v kulturnem domu v Tr-
novljah je bil prisrčen, na
mizah beli prti in šopki po-
mladnega cvetja. Za kulturni
program je poskrbel Štefan
Zvižej, za kar smo mu dolžni
vso zahv^alo. Ni manjkalo ne
kulturnega užitka in ne osta-
le glasbe. Bogata zakuska in
dobra kapljica so ogreli naša
srca. Bilo nas je okrog 40 in
bili smo kot velika družina,
razigrani in dobro razpolože-
ni. Prvi ples sta zaplesala 92-
letna Marija Črepinšek in 83-
letni Jakob.
Za to prireditev se iskreno
zavhaljujemo vsem organi-
zatorjem, posebej pa še od-
boru RK.
MICKA MALENČIČ,
Trnovlje
Neurejeno okolje
Že večkrat smo lahko v NT
brali, kako občani kritizirajo
neurejenost okolja v mestu,
predvs m še hojo po travi in
zelenicah. Na Ljubljanski ce-
sti, kjer so lani porušili staro
zgradbo ob bivšem Ingradu,
so naredil in uredili zelenico.
Ni trajalo dolgo, ko so začeh
pešci kar počez hoditi čez
travo in napravili so že kar
shojeno in utrjeno pot. Lju-
dem ni zameriti, krajšajo si
pač pot. Nobenih posebej ve-
likih stroškov pa ne bi pome-
nilo za celjsko Komunalo, če
bi preko te zelenice napravi-
la urejeno stezo z betonskimi
ploščami in robniki. Izgled
okolja bi se popravil, pešci
pa bi lahko hodili po utrjeni
in urejeni poti.
Na Ljubljanski cesti 24
stoji hiša, ki nima urejene fa-
sade. Pred leti je Samou-
pravna stanovanjska skup-
nost Celje uredila zunanjost
zgradb na šoli B.Kidriča in
na hiši številka 23. Samo še
omenjena hiša z odpadajo-
čim ometom kazi sicer vzor-
no urejenost tega dela naše-
ga mesta.
Okolje okrog srednje teh-
niške šole maršala Tita je se-
daj zelo vzorno urejeno. V
neposredni bližini pa je stara
in zapuščena hiša s kozol-
cem, okrog katere raste gr-
movje in plevel, ki ga nihče
ne kosi. Lastnika in druge to
očitno ne moti, takšna okoli-
ca pa zagotovo ni v ponos
šoli maršala Tita.
ALBIN KRANJC,
Celje
PRIREDITVE
Letno gledališče Griže
v okviru poletnih kulturnih prireditev Griže 85, ki so
jih posvetili 40-letnici osvoboditve in 50-letnici zleta
Svobod, bo v soboto, 22. junija ob 18. uri nastopil
ansambel mariborske Opere, ki bo uprizoril opero
Rada Simonitija Partizanka Ana. V predstavi bo sode-
loval celoten 150 članski ansambel te operne hiše:
solisti zbor in orkester opere, balet in moški pevski
zbor Slava Klavora iz Maribora pod vodstvom diri-
genta Staneta Jurgeca.
Kulturni dom Griže
Teater mladih iz Griž je pripravil četrto premiero v
svojem triletnem delovanju. To je delo Norme Šelment
Nevidni Leonardo, ki si ga boste lahko ogledali na
predpremieri jutri ob 18. uri v kulturnem domu v
Grižah. Premiera Nevidnega Leonarda, krstna uprizo-
ritev tega dela v Sloveniji, pa bo v petek, 21. junija pb
20. uri v kulturnem domu. Delo je režiral Bojan Ša-
lamon.
Narodni dom Celje
v veliki dvorani Narodnega doma bo v petek, 21.
junija ob 18. uri koncert otroškega in mladinskega
pevskega zbora COŠ Fran Roš. Na koncertu bo sodelo-
val pevski zbor iz Nove vasi, pripravili pa so ga v
počastitev 5. obletnice šole Frana Roša, ob praznova-
nju krajevnega praznika Nova vas in ob 50-letnici zleta
Svobod.
Zadružni dom Vinsica gora
v Zadružnem domu v Vinski gori bo v nedeljo, 23.
junija ob 16. uri, predstava Marjana Behne Užaljeni
medvedek. Predstavo bodo uprizorili člani otroške
gledališke skupine Društva prijateljev mladine Vinska
gora.
Dom Dušana Poženeia Lašico
v dvorani doma Dušana Poženeia v Laškem bo v
soboto, 22. junija ob pol devetih zvečer prireditev Naše
srečanje, ki jo bo vodil Mito Trefalt.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
Celje
v okviru petkovih kulturno-družabnih večerov, ki
jih pripravljajo v klubu kulturnih delavcev Ivan Can-
kar, bo v petek, 21. junija ob 19.30 tekel pogovor o
podobi starega celjskega mestnega jedra. Napore,
povezane z njegovo prenovo, uspehe in nerealizirane
načrte bo s pomočjo diapozitivov predstavila Alenka
Polutnik, strokovni vodja projekta prenove.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu bodo v petek, 21. junija ob pol
devetih zvečer odprli razstavo, na kateri si boste lahko
ogledali likovna dela slikarke Marie G. Persolje in sli-
karjev iz Furlanije. Ob otvoritvi se bodo na večeru
opernih arij predstavili: operni solistki Olga Gracelj in
Alenka Dernač-Bunta, na klavirju pa jih bo spremljal
Igor Švara.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 22. junija
ob pol devetih zvečer koncert, na katerem bo nastopil
Akademski pevski zbor Tone Tomšič.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likov-
nih del slikarja Karla Plemenitaša iz Rogaške Slatine.
Razstava bo odprta do 7. julija.
Razvojni center Celje
v avli Razvojnega centra v Celju je odprta razstava
likovnih del Petra Zupanca, člana likovne sekcije KUD
France Prešeren Vojnik. Razstava bo odprta do 15. julija.
Cestno podjetje Celje
v avli Cestnega podjetja v Celju je odprta razstava
fotografij Janija Toroša. Razstava bo odprta do 28.
junija.
Kulturni center Ivan Napotnik
Titovo Velenje
v razstavnem prostoru knjižnice kulturnega centra
Ivan Napotnik je odprta razstava olj slikaja Svetozarja
Bogdanovskega iz Titovega Velenja. Razstavo si lahko
ogledate do 27. junija.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
V knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v Celju
je odprta razstava Koncentracijska taborišča v Italiji in
Nemčiji ter razstava Prvi dnevi svobode. Razstavljene eks-
ponate in literaturo si lahko ogledate vsak dan v času, ko
luxjižnica posluje za bralce vse do 26. junija
Galerija Mozirje
V galeriji v Mozirju si lahko še do nedelje, 23. junija
ogledate razstavo izdelkov otrok in tovarišic iz vrtca
Mozirje. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 16. do 18.
ure, v soboto in nedeljo pa bo razstava odprta od 9. do 12.
ure.
~ Bazen - zaprt (letni remont)
- Savna - zaprta (letni remont)
- Tenis - od 8. do 20. rekreativno igranje -
rezervacije igrišč pri varnostniku na telefon
33-098. Možna izposoja loparjev in žogic.
- Balinišče - od 8. do 20. rekreacija,
rezervacije balinišč pri varnostniku na telefon
33-098. Možna izposoja krogel in balinčkov.
- Sejem rabljenih avtomobilov vsako soboto
od 8. do 12. ure.
- Kegljišče od 12. do 15. ure žetoni, od 15.
do 22. ure pogodbe.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK:

Otrokom na kraj pameti ni
prišlo, da hi jiii pregnal dež
Pisan balon Je uspel In nasvldenje prihodnje leto
Logika odraslih je nemalo-
krat skregana z logiko otrok.
Medtem, ko je organizator Pi-
sanega balona, zveza prijate-
ljev mladine iz Laškega, re-
zervirala še en termin za pi-
sani balon v primeru, da bi
bilo slabo vreme in je tudi
bilo, se otroci na to niso ozi-
rali.
Kljub gostim oblakom, ki so
z vso težo pritiskali nad naše
območje, se je že uro pred pri-
četkom Pisanega balona na
gradu Tabor v Laškem, trla pi-
sana množica otrok.
»Le kako n^ otrok razume,
da bomo Pisani balon preložili
za teden dni, ker bi bilo takrat
morda lepše vreme? Kratko-
malo so prišli in zelo razočara-
ni bi bili, če program ne bi
stekel,« je povedala Milica
Jan, predsednica občinske
zveze prijateljev mladine v La-
škem.
Tako kot je bilo dogovorje-
no, se je program začel ob 9.
uri na splošno veselje in v za-
bavo vseh otrok. P^^o jih je
okoli tri tisoč iz vseh kr^ev
občine, saj so tudi za )troke iz
oddaljenih zaselkov )rganizi-
rah poseben prevoz. V^ečina je
že imela s sabo vstopnico, li-
čen bedž, listek za sok, mlečno
štručko in sladoled, ostah pa
so to lahko kupili tik pred
vstopom na prireditveni pro-
stor za 150 dinarjev.
Kot se spodobi, so najprej
vse svoje. Ustke zastavih za
or- njene dobrote, kajti časa
za poznejše drenjanje ob stoj-
nicah seveda ni bilo. Program
je namreč že stekel in na odru
je zaigral ansambel Plamen,
potem pa so se začele vrstiti
točke iz programa, v katerih so
se n^večjemu avditoriju, kar
ga je možno sklicati v občini
Laško, predstavljali cicibani
in pionirji z najrazličnejšimi
kulturnimi točkami. Za na-
stop na Pisanem balonu so iz-
brali n^boljše stvari, ki so jih
med letom že predstavih svo-
jim vrstnikom in staršem.
Od daleč se je naenkrat za-
shšalo brnenje letalskih mo-
torjev, pogledi so bih uprti v
oblačno nebo, ki je grozilo, da
bo z dežjem pokvarilo prista-
nek padalcev iz Moškanje. Ti
se seveda ni" ustrašili. Spu-
stili so se ni d prizoriščem,
enemu je kljub vetru uspelo
pristati sredi prireditvenega
prostora.
Nekateri starši so že obupah
in poštah sitni, češ da je čas,
da gredo domov. Kaj takega
pa otrokom na kraj pameti ni
prišlo, saj se je Pisani balon
bližal vrhuncu. Na odru se je
nadaljeval program, Mito Tre-
falt je presenečal z novimi za-
bavnimi igricami, kjer ni šlo
brez sodelova- ja staršev, naj-
bolj vztr^ni tcKmovalci za na-
ziv balonskega mojstra so si
pa tudi že nabrali veliko števi-
lo točk za ta ugledni naslov.
Starši pa, če že niso otrokom
delali družbe, so se lahko uma-
knili v varno zavetje gostišča
Tabor in tu počakali ob vrčku
piva in mesu na ražnju, da se
je vsa zadeva približala koncu.
Kakorkoh že vzamemo. Pi-
sani balon je v celoti uspel,
kljub slabemu vremenu. S
svojim obiskom, računajo, da
je bilo več kot 400(j
cev, so starši in otr|
leto zapored pokaj
je prireditev všeč i|
čakujejo ponovnol
okrog. I
VIOLETA V. EIl
Tole zabavno igro je Mito Trefalt uvedel ^ ^ed rj
Pisanem balonu. Veliko padalo v krogu držijo in
gibi premikajo starši, otroci pa si lahko domišljal
na velikem valu, ki jih v viharju meče sem in tjaA
Tole je igra z zračnicami. Ena izmed mnogih za pridobitev naziva balonski mojster. Kljub
molui travi in spolzkim tlom, so otroci navdušeno tekmovali.
In tu so morda kandidati za bodoče boksarje. Samo, dragi fantje, pravi bokserji se
s penasto gobo!
Coklar hiti, to je reven slan
Stanko ZlocUsJ Iz Bukovja dela cokle In p' 'te košare za kratek čas
»Ah, da bi od te obrti žive-
li, bi bolj tanko piskali,« se
je namuznil upokojeni
gozdni delavec Stanko Zlo-
dej iz Bukovja pri Strani-
cah.« S penzijo shajam, s
košarami, koši, cokV, topo-
rišči za sekire in cepini si pa
kratek čas predem. No, se-
veda, kakšen dinar -traven
še kako prav pride, ko je
dandanes vse tako zlodjevo
drago, da bi moral denar v
košu nositi v trgovino, na-
zaj grede pa se ne bi pre-
tegnil.«
»Košev in košar imam do-
volj, pa še sproti jih delam,
če bo nuja. Ja, pa jih kmetje
kar radi kupijo. Trpežni so,,
trpežni in košarice tudi. Sem j
bil oni dan na trgu in se ču-
dil: izpod tisoč dinarjev ni
nič. Jaz sem za polovico ce-
nejši. S cokh pa ni računice.
Včasih sem jih veliko delal,
tudi po tri pare na dan. Lju-
dje so jih tudi bolj nosili.
Zdaj pa imajo kmetje za hlev
gumijaste škornje, ki so iz-
podrinile cokle. Ha, so pa le-
sene cokle kar dobro obuva-
lo. Pohorci smo nanje nava-
jeni že od otroških let, v me-
stu pa so se pojavile bolj kot
moda. In industrijsko nare-
jene, kajpak.«
Tu in tam pa, ni zlomek,
Zlodej še dobi kakšno naro-
čilo za izdelavo pravih po-
horskih cokel. Dela se loti z
zadovoljstvom, počasi in
preudarno, kot se za tako ča-
stitljivo obrtniško delo spo-
dobi. Stopi po kos papirja,
naredi obris noge, da bi se
potem kar najbolje podale v
leseno stopalo, ki je tako iz-
dolbeno in tako c'->li'-ovano,
da se dA v coklih dooro sto-
piti poleti in pozimi. Čez ta
leseni spodnji del je treba
razpeti usnje. Nekoč so ga
podlagah tudi s klobučevi-
no. »Prvotne cokle so bile
cele narejene iz lesa,« se spo-
minja pripoveHn\'r,nja svoje-
ga deda, tuoi v.v., larja. Zlo-,
dejev Stanko.
Takšne cokle je opisal Jurij
Vodovnik iz Skomarij, ki je
svojo rojstno vas imenoval
kar Cokelburg. Takole ji je
pel:
»Blagor teb' skomarska
fara,
tam je še navada stara;
tista vas je Cokelburg,
taj nikdar ne pride Turk.
Tud Francozov se ni bati,
jeVbi cokle v nja metati,
in če prišel tja bi Rus,
gvišno     ni      coklarjem
kues(kos*). ,^
Zlodejev Stanko pa je mar-
sičemu kos. Samo, človek bi
rekel, da trgovec pa ni n^-
boljši. Leseno stopalo nare-
di, takole, za dva rdeča. »Us-
nje je pa drago, veste. Sem se
pozanimal v Koi isu, pa bi
samo za en par cokel ta zlo-
mek veljal 800 dinarjev. Ni
računice s cokli, ni. Coklar
biti, to je reven stan. Ni čud-
r;o, da je ta obrt izumrla. Pa
je škoda. Jaz bom delal iz
veselja še naprej, dokler
bom mogel sedeti na »kobi-
h« in s »strupom« les struga-
ti. Tole rezilo je namreč še
spomin na deda. Kakšnih
200 let je pa že staro in ne bi
ga rad izgubil. Moji otroci se
^'>o zanima^ za coklarstvo,
..jj se ve, r lorda se bodo
vnuki.«
Zlodejev Stanko, ki je co-
klar s srcem in rad plete ko-
šare iz rumehega vrbja,
smrekovine in zelenega ter
rdečega drena, se rad smeje,
je šegav in duhovit. »Vidite,
sem aktivno zaposlen upo-
kojenec. Nikoh nimam časa.
Če ne nabiram lesa po hosti,
sedim v tej lopi in že k^j brk-
ljam. Iz kakšnega lesa da so
cokh? Najboljši je javor, pa
tudi jelša je dobra, lipa tudi.
Les mora biti lahek
ga se da dobro obd
cokli niso štorasti
Cokle so včasih
po sejmih. Pastirč«
nini je rezljal majhr
lipovega lesa in jih
vo poklonil pastir
gre cokel pripisati
horcem, kajti lesen
nekoč veliko nosi
Beh Krajini. Kočca
cokle so bile pritije
go z hpovim ličj?i
pravijo človeku, ki
no obut: »Ali si col
Časi pa se spremi
di vračajo. Da.ies b
teri »ta mestni« z
nosil pohorske les<
Takšne, kot jih zn
Stanko Zlodej iz B
le tu in tam na P
kdo. In nad takšnir
ne bi nihče obrej
zbodel za coklarja. 1
cer ni čisto preprii
bilo tako, pa se je 5
jo spet stresel: »Si
skusiti?« Z veselje
Potem je stopil
naredil obris noge
potem kar najbolj«
leseno stopalo...
MATEJA
Foto: EDI
Od kod pravzapi
»cokla«?
V devetem stoletji
izraz razširil tudi
-»soccus«, ki je bil
rimskem veku lah
ta. Po njem (socci
preko talijnskih
li«, ime tudi nai
(Kotnik Franc: S
starosvetnosti. 194
Zlodejev Stanko rad sedi v lopi na »kobili« in s »strupom« oblikuje kos lipovega ali
javorjeva lesa, ki ga spreminja v pohorske cokle.
IJ 1985
NOVI TEfJNIK - STRAN 13
Vrtiljak se je odvrtel
Z 2. vrtnjakovlm srečanjem smo zaokrožili šolsko leto._
v sredo, 12. junija po-
poldne, je bilo v Pionir-
skem domu Cvetke Jeri-
nove v Celju spet živahno.
Tu so se zbrali naši mladi
dopisniki, njihovi mentor-
ji in prijatelji, pa mladi
fotografi, ki so sodelovali
v akciji Pionirji fotografi-
rajo. Na 2. VRTIIJAKO-
VEM SREČANJU smo po-
delili priznanja našim
najbolj prizadevnim sode-
lavcem.
Že takoj na začetku so
nas prijetno presenetili
otroci iz COŠ Frana Roša v
Celju, ki so nam zapeli ne-
kaj prisrčnih pesmic. Sabi-
na Rakovnik iz OŠ Boris
Vinter iz Zreč nam je s ki-
taro in lepim glasom priča-
rala posebno vzdušj ko
nam je zapela prikupr o pe-
sem Vsakdanja. Sklac bo in
besedilo je napisala sama.
Pesmica pa zares ni bila
vsakdanja, čeprav je govo-
rila o šoli, ocenah in o bolj
ali manj pridnih učencih.
Da imamo med dopisniki
nadarjene glasbenike, je
dokazala tudi Katja Piran-
čan iz Zreč. Spretno je iz
planina izvabila dve prijet-
ni skladbici. Pa še to je po-
vedala, da pred nastopom
nima treme.
Otroci iz Vitanja in iz OŠ
Ivan Kovačič-Efneka iz Ce-
lja so pripravili plesni toč-
ki. Nadarjene mlade plesal-
ke so ob zvokih popularnih
melodij pokazale, kaj vse
znajo.
Iz Stranic so prišli otroci,
ki imajo radi humor, saj so
se nam predstavili z dvema
skečema. Prvi je duhovito
prikazal pripetljaje v razre-
du, drugi pa je zaokrožil
srečanje s počitniško pri-
godo.
Tudi iz Laškega sta poleg
dopisnikov prišli dve pri-
jetni dekleti: Betka Šuhl in
Jožica  Skorja.   Povedali
sta, da zelo radi pojeta, in
da je kitara čudovit instru-
ment. Z nastopom pa sta
nas prepričali, da sta res-
nični prijateljici lepega
petja.
Veliko jih je bilo na sre-
čanju - in tega smo posebej
veseli - ki niso prišli zaradi
priznanj. Navsezadnje je
namen Vrtiljakovih sre-
čanj ta, da se dopisniki
med seboj spoznajo tudi v
živo. Letos se je več krož-
kov domenilo, da se bodo
obiskali in sodelovali, stka-
li nove prijateljske vezi. Z
navdušenjem pa so tudi
sprejeli povabilo v našo re-
dakcijo. Do jeseni, ko se
bomo spet srečali in do 3.
VRTILJAKOVEGA SRE-
ČAJA čez leto dni pa nasvl-
denje in čim več dobrih
prispevkov.
Priznanja OTROŠKEGA VRTILJAKA so dobili:
dopisniški krožki OŠ Stranice, OŠ Vera Šlander Pol-
zela, OŠ Pohorski odred Slovenske Konjice, OŠ
Edvard Kardelj Slovenske Konjice, OŠ Slavko Šlan-
der C( Ije, OŠ 3. bataljon VDV Vitanje, OŠ Fran Roš
Celje, OŠ Bratov Letonje Šmatno ob Paki, OŠ Zreče*
OŠ Primož Trubar Laško in OŠ Ivan Kovačič-Efenka
Celje, JERNEJA JEZERNIK za sodelovanje v Otro-
škem vrtiljaku, TOMAŽ BIZJAK za spis Pri nas tako,
kako pa pri vas, ROMANA TUHTAR za spis Tončkov'
jesenski dan, MOJCA SANDA za spis o knjigi ih
SENKA ŽERIČ za spis Mojih 14 let. 1
JERNEJA JEZERNIK
Foto:
ALEŠ JELEN,
JOŽE POVŠE
Navdušile so tudi plesne točke.
Fotografi iz OŠ Anton Aškerc se veselijo priznanja.
Za uvod smo slišali nekaj prisrčnih pesmic iz otroških grl.
Aljoša Videtič, OŠ A. Aškerc Titovo Velenje:
»Sem član fotoklu a Zrno v našem mestu. Tokrat
sem prvič dobil nagrado za svojo fotografijo.
Nastala je, ko sva šla s prijateljem skupaj skozi
mesto. Pred kulturnim domom sem zagledal žen-
sko, kije sedela na stopnicah. N: 3 nisem vprašal,
kar fotografiral sem jo večkrat zapored. Izbral sem
tri posnetke in jih poslal na Novi tednik.«
Cilka Lipnik, mentorica dopisnikov OŠ I. Kova-
čič-Efenka: »Letos že drugič prejemamo priznanje,
ki smo ga zelo veseli. V našem krožku sodeluje 25
učencev, ki so med letom bolj ali manj pridno
pisali. Veliko se poc ovarjamo in potem vse to napi-
šemo, pa tudi narišemo. Pošiljamo tudi v druge
časopise, glasilo p > smo letos izdali v razredu s
pomočjo staršev n^ iih učencev.«
Magda Pušnik, mentorica dopisnikov iz Vita-
nja: »Trikrat hura za priznanje. Želo smo se trudili,
pisali smo vedno, vsak teden smo pošiljali sestavke,
ankete, vesti, skratka - zelo smo bili marljivi. Ker se
sestajamo popoldne po pouku, so med dopisniki le
učenci iz trga in vasi, ostali se odpeljejo domov.
Škoda, prepričana sem, da bi kmečki otroci napi-
sali marsikaj zanimivega.
Betka Šuhl, Jožica Škorjan: Prvič sva tukaj, pri-
reditev nama je všeč, še posebej skeči in plesi.
Silva Žvižej, Celje: Meni se zdi srečanje zani-
mivo. Prav je, da se pridni dopisniki srečajo in si
pokažejo, kaj znajo. Lepo pišejo, pa tudi fotografi so
odlični.
MAJA OLUP
Razstara
fotografij
v avli Pionirskee^a doma smo v okviru 2. Vrtilja-i
ko vega srečai-„ ^stavili najbolj uspele fotogra-
fije, ki so med letom prihajale na naslov Otro-
škega vrtiljaka. Akcijo Pionirji fotografirajo nam
je tudi letos pomagal organizirati FOTOLIK, ki je
prispeval nagrade za najboljši krožek in posamez-
nika.
Na prireditvi so priznanja prejeh fptokrožki OŠ
Fran Roš iz Celja, OŠ Gornji Grad, OŠ Ponikva pri
Grobelnem, Pionirski dom Cvetke Jerinove, foto-
klubu Zrno iz Titovega Velenja, ki je bil že drugo
leto zapored med najboljšimi med fotokrožki, pa je
predstavnik Fotolika, Milan Gorjanc izročil
nagrado - fotoaparat ZENIT. Aljoša Videtič iz OŠ
Anton Aškerc, sicer tudi član fotokluba Zrno, pa si
je s fotografijo Kje je konec poti, prislužil 1.
nagrado in fotoreportersko torbo. Priznanja za
uspele fotografije so dobili še Gorazd Jelenko,
Darko Skornšek, Bojan Jevšnik, Boris Valant, Ber-
nard Irman6nik, Milko Matovič in Teni Ortl.
Razstava je dokazala, da je med mladimi veliko
nadarjenih fotografov, ki zmorejo in znajo ob
ustrezni strokovni pomoči izdelati odlične fotogra-
fije. Tako je razstavo ocenil tudi Milan Gorjanc. ki
je povedal, da pri Fotoliku skrb- o spremljajo delo
na našem območj fotografov, še posebej mladih,
ki se uspešno prebij^o v ospredje slovenske foto-
grafije.
14. STRAN - NOVI TEDNIK 20. JUNIJ 1985
Slovenci I
Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Za-
sedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali.
Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju.
Slovenci in Slovenice I
Ti turisti so nasi gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, priča-
kovali pa veliko.
Poskrbimo Icj da bodo radi prihajali k nam in da se bodo do-
mače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo
všeč dežela in njeni ljudje.
Tega smo zmožni!
Zmožni smo ohraoiti deželo lepo. Zmožni smo odstranit' eko-
loške posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo
premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primer-
ke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohra-
niti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsak-
do želi, kadar pride v tujo deželo.
V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo
deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je
pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti,
bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja te-
melj naše samobitnosti!
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Vročica petkove noči
je spravila v prostore za
treznjenje kar nekaj razgre-
tih pivcev, ki jih je opogu-
mil alkohol. V restavraciji
Koper je razgr^al Jože G.,
v restavraciji v Novi vasi pa
so miličniki naleteli na raz-
grajaško razpoloženega
Uroša V. V podzemne pro-
store ob Ljubljanski cesti
je moral tudi Radoje L., ki
je v hotelu Celea organizi-
ral svojevrstno akcijo proti
k^enju: razbijal je pepel-
nike.
• Djordje Dj. iz Celja je
veseljačil v četrtek zvečer.
V restavraciji Kladivar niso
imeli razumevanja za nje-
govo vpitje in na pomoč so
prihiteli miličniki. Ti so
Djordja pridržali, šele ta-
krat pa se je korenjak
spomnil, da mora varovati
štiri otroke, zato so ga spu-
stili domov.
• Pred restavracyo Po-
šta so uganjali norčije Zlat-
ko B., Janko O. in Maijan
S. Ko že niso vedeh, kaj bi
še počeli, se je Zlatko lotil
omarice Foto-kino kluba in
razbil dvojno steklo na njej,
pri tem pa se je tudi ranil.
To početje ni bilo všeč ne-
kemu očividcu, a ko je fan-
te hotel pomiriti, so navalili
nanj. Incident so preprečili
miličniki, ki so trojico na-
potih domov. Janko in
Marjan sta pospremila
Zlatka v Zdravstveni dom,
kjer pa jim spet ni bilo všeč
in so začeli razgrajati. To-
krat so jih miličniki naložili
v marico in odpeljali na
Ljubljansko. Pustolovšči-
no bodo podrobno opisali
sodniku za prekrške, Zlat-
ko pa se bo zagovarjal tudi
zaradi poškodovanja tuje
stvari.
N. K.
Kazen za grabež in ponarejanje listin
Višje sodišče v Celju je
potrdilo enotno kazen 8 let
zapora 37-letnemu Francu
Vrečku iz Zreč, ker si je pri-
lastil večje količine usnja
in napisal lažne listine, da
bi dejanje prikril.
Vrečko je bil vodja priroč-
nega skladišča Koto, tozd
Kotrade v Zrečah, v drugi
polovici leta 1982 pa sije pri-
lastil za več kot 4 milijone
dinarjev usnja tako, da je
blagovnemu knjigovodstvu
Koto v Ljubljani poslal do-
bavnico iz katere je bilo raz-
vidno, da je to blago dobavil
VIKO Varaždin. Ta delovna
organizacija je kasneje račun
tudi poravnala, čeprav blaga
ni prejala. Vrečko je nato to
blago prodal različnim ose-
bam, da pa bi vse skupaj pri-
kril, je usnje še naprej fiktiv-
no prodajal. Fiktivne posle
je izpeljal med Koto, tozd
Kotrade; Dravinjskim do-
mom, tozd Varnost; VIKO
Varaždin, tozd Inkotrade in
Obučo iz Beograda.
Poleti leta 1982 si je Franc
Vrečko prilastil za še skoreg
600.000 dinarjev usnja, ki ga
je Koto, tozd Kontrade naba-
vil pri Inde Vransko in Viko
Varaždin. To usnje je Vrečko
odpeljal na Loško goro 27,
kjer ga je skril in hranil.
Vrečko se je na sojenju na
prvostopenjskem sodišču
zagovarjal, da je prišlo zago-
tovo do pomote v evidencah
Koteks-Tobusa, za usnje, ki
gaje skril na Loški gori, pa je
trdil, da ni bilo dovolj pro-
stora v skladišču v Zrečah in
ga zato tam ni mogel shra-
niti.
Za kaznivo dejanje grabe-
ža je prvostopenjsko sodišče
obsodilo Franca Vrečka na 7
let zapora, za ponareditev
poslovnih listin (lažne do-
bavnice) pa na 2 leti zapora,
nato pa mu je izreklo enotno
kazen 8 let zapora in mu za 3
leta prepovedalo opravljanje
poklica, v katerem bi lahko
razpolagal oziroma upravljal
z družbenim premoženjem.
V kazen so mu «^šteli tudi
čas, prebit v priporu od 15.
februarja lani. Na sodbo sta
se pritožila Vrečko in njegov
zagovornik, vendar pa je
celjsko Višje sodišče menilo,
da sta pritožbi neutemeljeni
in je sodbo prvostopenjske-
ga sodišča potrdilo.
Na istem sojenju je prvo-
stopenjsko sodišče obsodilo
[tudi 42-letnega Alojza Rošar-
Ija iz Zreč in sicer na enotno
kazen 7 let zapora za pomoč
pri grabežu in za ponaredi-
itev poslovnih listin. Rošar se
je pred sodiščem zagovarjal,
da ni vedel za fiktivnost teh
poslov, njegov zagovor pa je
potrdil tudi soobtoženi Vreč-
ko. Na sodbo prvostopenj-
!skega sodišče se je pritožil
Rošarjev zagovornik, sodni-
jki Višjega sodišča pa so me-
nih, da je pritožba upraviče-
;na. Zato so sodbo razveljavili
in jo vrnili v ponovno sojenje
jprvostopenjskemu sodišču
jzaradi zmotnega in nepravil-
jno ugotovljenega dejanske-
ga stanja in kršitve določil
kazenskega postopka,
i S. ŠROT_
PROMETNE
NESREČE
Med
prehitevanjem
zbil Ifolesarja
z Rogle proti Konjicam je
vozil z osebnim avtomobi-
lom BORIS PODGRAJŠEK
24, iz Zreč. Na Kovaški cesti
v Zrečah je prehiteval osebni
avto, pri tem pa zbil voznika
kolesa na pomožni motor
FRANCA KVASA, 65, iz
Zreč, ki se je pripeljal na-
sproti. Kvasa sd huje ranje-
nega prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
Traktor se le
prevrnil
DANILO ŠTIMOLAK, 22,
iz Klanca pri Dobrni je s
traktorjem in samonakladal-
cem pobiral seno. Ko je za-
peljal po klancu navzdol, se
je traktor prevrnil. Štimolak
je padel in se huje ranil.
Dva mrtva
Iz Dobrne proti Višnji vasi
je BRANKO ROŽIČ, 26, iz
Celja vozil gasilski kombi. V
Višnji vasi je sekal levi ovi-
nek in se zaletel v osebni av-
to, s katerim je nasproti pri-
peljal MARJAN SEVŠEK,
23, iz Titovega Velenja. Pri
trčenju je voznika Sevška vr-
glo iz vozila, poškodbe pa so
bile tako hude, da je po ne-
kaj urah umrl. Na kraju ne-
sreče pa je umrla tudi njego-
va sopotnica MOJCA AR-
LIČ, 23, iz Pirešice. Lažje so
se ranili še trije sopotniki.
Zapeljal čez
prednostno cesto
Iz Šentruperta proti Mozir-
ju je vozil z osebnim avtomo-
bilom DUŠAN LOZINŠEK,
30, iz Ljubljane. Ko je pripe-
ljal v Parižlje, v križišče s ce-
sto iz Braslovč, je po njej pri-
peljal voznik osebnega avto-
mobila ANTON OŽIR, 64, iz
Založ in ne da bi se prepri-
čal, če je prosta, zapeljal čez
cesto proti Polzeli. Prišlo je
do trčenja, pri katerem se je
huje ranila sopotnica v Ožir-
jevem vozilu MARIJA VID-
MAJER, 60, iz Založ. Škodo
so oceniU na 150.000 di-
naijev.
Prepir zaradi meje
Višje sodišče je razvelja-
vilo sodbo prvostopenjske-
ga sodišča, ki je obsodilo 56-
letnega Karla Gučka iz Li-
boj na eno leto zapora, ker
je 8. novembra leta 1982 hu-
je ranil mejaša Jožeta Brec-
Ija, da je zaradi poškodb de-
vet dni kasneje umrl.
Karel Guček in Jože Bre-
celj sta se že prej večkrat
prepirala zaradi meje, usod-
nega dne, pa naj bi prišel h
Gučku njegov sosed in mu
povedal, da hoče Brecelj po-
novno izkopati mejnik. Ka-
rel Guček je na sojenju trdil,
da ga je Brecelj napadel s
sekiro in potem nekaj časa
tekel za njim, ko pa se je pri
podrtem hrastu spotaknil,
naj bi Guček vzel palico in
ga samo dvakrat udaril. Ta-
ko si ni mislil, da bo Breclju
povzročil tako hude poškod-
be, da je kasneje umrl.
Prvostopensko sodišče je
Gučka obsodilo za kaznivo
dejanje posebno hude teles-
ne poškodbe na leto dni za-
pora, višje sodišče pa je po-
tem ugodilo pritožbi tožilca
in zadevo vrnilo prvosto-
penjskemu sodišču v novo
sojenje. Višje sodišče je ugo-
tovilo, da izrek sodbe na-
sprotuje sam sebi in tudi raz-
logom sodbe. Predvsem pr-
vostopenjsko sodišče v sod-
bi ni natančno ugotovilo, ali
je obtoženec napadel Jožeta
Breclja zaradi maščevanja
(kar bi kazalo na premišljen
naklep), ali pa je dejanje sto-
ril na mah, ker je bil izzvan.
S.Š.
Zapravil naročnino
Višje sodišče v Celju je
znižalo kazen 24-letnemu
Osmanu Tupkoviču iz Tito-
vega Velenja na 6 mesecev
zapora. Tupkovič je bil ob-
sojen, ker si je prilastil del
denarja od pobrane naroč-
nine za »Večer«.
Osman Tupkovič je bil
kolporter Večera in je dobil
junija leta 1983 skupaj 199
plačilnih nalogov za naročni-
ke. Moral bi pobrati za 73.410
dinarjev naročnine, vendar
pa je na blagajno oddal le
manjši znesek, nekaj več kot
66.000 dinarjev pa je spravil
v svoj žep in hotel tem de-
narjem na dopust na morje.
Prvostopenjsko sodišče je
uspoštevalo,   da  Tupkovič
pred tem še ni bil kaznovan
in da je pripravljen vrniti pri-
svojeno naročnino. Ker pa si
je prilastil sorazmerno veli-
ko vsoto denarja in ga lahko-
miselno zapravil, so mu izre-
kli kazen 10 mesecev zapora.
Višje sodišče je pritožbi
Tupkoviča le delno ugodilo.
Sodniki so menili, da je po-
trebno bolj upoštevati, da
prej še ni bil kaznovan in da
bo tudi manjša kazen zale-
gla. Zato so (3smanu Tupko-
viču znižali kazen na 6 mese-
cev zapora.
Pridobljen denar mora vrniti
Na celjskem Temeljnem sodišču. Enota Celje so
pred nedavnim obsodili 22-letnega Milivoja Majce-
noviča iz Male gore pri Vinski gori, ki je izdal več
nekritih čekov in tako oškodoval poštno hranilnico
iz Beograda za nekaj več kot 75.000 dinarjev. Prvo-
stopenjsko sodišče mu je za to kaznivo dejanje izre-
klo pogojno obsodbo: 5 mesecev zapora na preskusno
dobo 3 leta.
Ker pa v odločbi o kazni ni bilo odločeno, da mora
Majcenovič vrniti znesek, za katerega je oškodoval
poštno hranilnico, se je na sodbo pritožil javno tožilec.
Sodniki Višjega sodišča iz Celja so menili, da javni
tožilec utemeljeno gr^a odločbo o kazni, sžu bi bil tako
vprašljiv prevzgojni učinek pogojne obsodbe, če Maj-
cenoviču ne bi bilo potrebno vrniti pridobljene premo-
ženjske koristi. Zato so pritožbi javnega tožilca ugodili
in v sodbo vnesh dodaten pogoj, da mora obsojenec
vrniti pridobljeno premoženjsko korist.
S.Š.
Čimbolj varna vožnja s kolesi
Na pobudo republiškega
sveta za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu bo od
24. do 30. junija v vsej Slo-
veniji akcija »teden kole-
sarjev«, ko bodo posamezni
občinski sveti za preventi-
vo poskušali zagotoviti, da
bi bila vožnja s kolesom
čimbolj vama.
Kolesarji so namreč zelo
pogoste žrtve v prometnih
nesrečah. Samo od leta 1980
do 1984 je na slovenskih ce-
stah umrlo 476 kolesarjev,
8.266 pa se jih je ranilo. Med
vzroki za tako žalostno stati-
stiko miličniki nav^^o ne-
pravilno ravnanje kolesar-
jev, ki so med najbolj nedis-
ciphniranimi udeleženci v
prometu, hkrati pa na kole-
sarje preži tudi precej objek-
tivnih nevarnosti, saj imajo
naše ceste zelo malo površin,
ki so namenjene le kolesar-
jem. Kolesarskih stez je na
primer zelo malo tudi na na-
šem območju, čeprav si na-
črtovalci prizadevajo, da bi
popravili napako, ki sojo na-
redili pred leti, ko so kolesar-
je počasi izrivali s cest.
V akcijo teden kolesarjev
se bodo v celjski občini
vključile vse članice sveta za
preventivo. Tako bodo mihč-
niki pripravili nekaj akcij, v
katerih bodo pregledovah
kolesa, svet za preventivo pa
si prizadeva, da bi v akcijo
pritegnili tudi mehanika, ki
bi lahko manjše pomanjklji-
vosti na kolesih odpravil ta-
koj. Prav tako se dogovarjajo
s Komunalnim podjetjem,
Tozd CE-KA, da bi v teh
dneh pregledali vso signali-
zacijo za kolesarje in obnovi-
U talne signalizacije za kole-
sarje na nekaterih cestah.
Svet bo delil tudi priložnost-
ne nalepke in letake, podob-
ne akcije pa pripravljajo tudi
drugi sveti za preventivo na
našem območju.
S. ŠROT
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Razvaline življenja -1. del
Kmalu se bo iztekla naša rubrika, v kateri smo želeli
seznaniti bralce z vzroki in posledicami alkoholizma ter
z možnostmi za zdravljenje. Menimo, da bi naše misli
ostale nedorečene brez iskrene izpovedi človeka, ki je
sam šel skozi vse faze odvisnosti od alkohola in končno
našel pot in voljo za drugačno življenje - brez alkoholne
omame.
Za danes smo pripravih prvi del življenjske zgodbe, ki
sega od otroštva do zgodnje odrasle dobe. V tem času je
prišlo do duševne in telesne odvisnosti od alkohola, kar
bomo najbolje razumeh ob prebiranju naslednjih vrstic:
»Izhajam iz delavske družine in svoje otroštvo sem
preživel dokaj srečno. Bil sem deležen dobre vzgoje,
morda celo malo preveč stroge, saj sem pogrešal družbo
vrstnikov. To je bil najbrž eden od vzrokov, da se poz-
neje nisem znal najbolj vključevati v družbo. Po mate-
rini smrti sem se spremenil. Iz prej mirnega fanta sem
postal razdražljiv. nervozen in neubogljiv. Poskusil sem
cigarete in alkohol in prišel do spoznanja, da alkohol
človeka razvedri, mu razveže jezik, d^e pogum. S
pomočjo alkohola sem se bolje znašel v družbi, pred-
vsem za stike z dekleti sem potreboval določeno mero
alkohola - za pogum. Prosti čas sem preživljal po gostil-
nah, v družbi starejših od sebe.
Zaradi nesporazumov v družini sem zapustil dom in
odšel v mesto. Tam sem bil sam, brez znancev in prijate-
ljev. Znašel sem se med sodelavci, katerim alkohol ni bil
neznanka, vendar sam še nisem redno pil. '
Po odslužitvi vojaškega roka sem se vrnil v staro
delovno okolje. Pričelo se je pitje iz dneva v dan, vendar
tako, da tega, da pijem preveč, ni opazil nihče. Radi so
me imeli povsod, v vsaki družbi. Za druge sem bil vesel
in družaben fant, ki rad da za pijačo, sam pa sem vedel,
da se v družbi ne morem prikazati, če prej nekaj ne
spijem. Spoznal sem veliko deklet, s katerimi sem se
samo poigraval, saj nisem bil sposoben za pravo ljube-
zen. Opazil sem, da so se mi ob jutrih začele tresti roke. Z
nekaj požirki žgane pijače na tešče sem to nevšečnost
popravil. Jutranji požirek je postal moj vsakdanji
spremljevalec.
Med tem časom sem spoznal dekle, v katero sem se
resnično zaljubil in na katero meje vezala iskrena ljube-
zen. Dve leti sva živela prijetno življenje, polno ljubezni,
saj ni opazila mojega problema, moje odvisnosti od alko-
hola.«
Drugi del življenjske zgodbe bomo objaviU prihodnjič,
vas, spoštovani bralci pa vabimo k razmišljanju o usodi
mladega človeka, ki je postal odvisen od alkohola.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ 198;
50 let streistva v Vojniku
v Vojniku so pripravili
proslavo s tekmovanjem ob
50-letnici ustanovitve do-
mače strelske družine, ki se
imenuje po bratih Dobro-
tinšek. Zaradi slabega vre-
mena so morali tekmovanje
in proslavo namesto pred šo-
lo pripraviti v šoli, vendar je
vse skupaj tudi lepo uspelo.
Podelili so več priznanj, ki
so jih dobili še živeči usta-
novni člani Ivan Samec,
Konrad Oplotnik, Martin Be-
lak, Viktor Pukl in Jože Kru-
leč ter osem članov, ki so bili
še posebej aktivni v zadnjih
desetih letih: Anton Petek,
Ivan Robačer, Bojan Petek,
Ivan Samec, Aleš Poteko,
Janko Gorenšek, Miro Oj-
steršek in Albin Leban.
V strelski družini je trenut-
no 51 članov, aktivnih pa je
okoli deset, ki se tudi pojav-
ljajo na številnih tekmova-
njih. S člansko ekipo so letos
nastopili v tretji občinski hgi
in osvojili 3. mesto. Imajo
dve strelišči za zračno puško
s po devetimi strelnimi me-
sti v in pred šolo. Žal še ni-
majo avtomatskega strelišča,
ki pa naj bi ga dobili že v
bližnji prihodnosti, ko bi
strelišče uredili v zapuščeni
stavbi, avtomate pa bi naba-
vila ZTKO Celje. Z avtomat-
skim streliščem bi vsekakor
povečali zanimanje med
mladimi za ukvarjanje s tem
športom. Za mlade strelce
tudi primanjkuje dobrih lah-
kih pušk, sicer pa se družina
ukvarja s podobnimi proble-
mi, kot vse manjše strelske
družine v takšnih in podob-
nih krajih. Vrsto let je bilo
strelstvo v Vojniku v zatišju,
pred leti pa so ga nekateri
posamezniki znova oživeli,
kar še posebej velja za pred-
sednika Martina Razborška
in tehničnega vodjo Ivana
Fegeša.
Na tekmovanju ob jubileju
je nastopilo 14 ekip s po tre-
mi tekmovalci. Zmagal je In-
grad (Terglav, Brunše, Se-
hč), sledijo pa Miličnik (Tan-
šek, Malus, Es), SD Bratov
Dobrotinškov I (Poteko, Go-
renšek, Petek), Metka Celje
(Gorenšek, Kozmos, Slogar),
Frankolovo (Petrej, Podja-
veršek, Žnider), Cinkarna
(Kukovič, Krajnc, Gorenšek)
itd. Posamezniki moški 1.
Brunšek (Ingrad), 2. Malus
(Miličnik), 3. Gorenšek (Bra-
tov Dobrotinškov) itd., žen-
ske 1. Slogar (Metka), 2. Go-
renšek (Cinkarna), 3. Borov-
nik (Bratov Dobrotinškov
mladinska ekipa) itd.
TONE VRABL
Šoštanj ne bo uspel?
Prvo kvalifikacijsko tekmo za
vstop v n. zvezno ligo so roko-
metaši Šoštanja sicer dobili s
predstavnikom Hrvaške Var-
teksom iz Varaždina, vendar sa-
mo z golom razlike 34:33. To bo
verjetno premalo za končni
uspeh. Najboljši strelec je bil
Puc 13, igrali pa so zaradi zasede-
nosti domače dvorane pred 800
gledalci v Slovenj gradcu. Po-
vratna tekma bo koncem tedna v
Varaždinu.
Nlvojevcl na
jadralnih regatah
člani jadralne sekcije Nivo
Celje so se v zadnjih desetih
dneh udeležili dveh regat. Na
Bledu je bila vsakoletna regata
za Jezerski pokal, kjer so imeli
Celjani štiri posadke. Odlično
drugo mesto sta osvojila Planin-
šek - Birsa. Tekmovali so tudi v
Piranu na republiškem prven-
stvu, kjer so bile tri celjske po-
sadke, ki so osvojile naslednja
mesta: 3. Kuntarič - Kuntarič, 4.
Planinšek - Birsa in 5. Dolžan -
Dolžan. Zadnja regata v spomla-^
danskem delu tekmovanja'bo 29."
in 30. junija za Jezerski pokal v
Bohinju.
lOGA JE OKROGIA
Republiška liga: Koper je prvič prvak
in odhaja v II. zvezno ligo, velenjski Ru-
dar je osvojil osmo in celjski Kladivar
deveto mesto, medtem ko je Šmartno
zadnje in bo prihodnjo sezono igralo v
vzhodni ligi.
V zadnjem kolu je Rudar zmagal v
Ljubljani proti Slovanu 3:4, Kladivar je
izgubil v Izoh 6:3, Šmartno pa se je od
navijačev poslovilo z gladko zmago in do-
bro igro, ko je premagalo Vozila 3:0. Če bi
Šmartno vsaj polovico prvenstva igralo
tako, bi tudi naslednjo sezono nastopalo
med najboljšimi slovenskimi nogometni-
mi ekipami.
Mali nogomet Celje, 1. liga, 10. kolo:
Metalna - Kovinotehna 4:1, Gaberje 39 -
Penal 2:2, Aškerčeva - Grofija 4:1, Gaber-
je'50 - Klateži 10:2, Aero - IGM 6:1, Klima
Skavti - Galebi 7:3. Lestvica pred zad-
njim kolom: Trim Aškerčeva 18, Gaberje
50 16, Skavti 14 točk itd. 2. liga, 9. kolo:
Izletnik - Lopata 1:3, Zagrad - Podgorje
2:2, Aljažev hrib - Cinkarna 0:4, Golovec -
Zvezdaš 3:1 (prvi poraz vodeče ekipe!),
Otok - EMO Skorpioni 4:7, Železar - Ko-
legi 2:0. Lestvica: Zvezdaš 16, Železar 16,
EMO Skorpioni 13 točk itd.
Mali nogomet v KS Žalec: končano je
tekmovanje v 1. in 2. ligi. Prvak 1. lige je
postala ekipa Manchestra 29, sledijo Bo-
rut 25, TT Juteks 25, PM Žalec 20, Sušil de
Brasil 19, Partizan 17, IGM Gradnja 17,
Rekreacija 13, Sokoli 8, Cozmus 5 točk.
Najboljši strelci: Rade Dokič (TT Juteks)
35, Zoran Jančič (Sušil de Brasil) 21, Alek-
sander Šarlah (Manchester) 20 itd. 2. liga:
zmagal je Lotos 26, sledijo Delfin 21, Rim-
ljani 14, Cezar 13, Modelarna 12, Triglav
12, Ferralit 8, Opekar 3. Strelci: Miran
Samec 31, Ivo Skorenšek (oba Lotos) 20,
Anton Ograjenšek (Delfin) in Vlado Kline
(Modelarna) 16 itd. Vv obeh ligah je sode-
lovalo 18 ekip, ki so odigrale v celotnem
prvenstvu 146 tekem z 216 igralci. Vse
tekme so sodili Brane Veršnak, Bojan Je-
reb, Jelko Pesjak, Franc Gorišek in Iztok
Rumpf, tekmovanje pa je vodil Gregor
Čulk.
TV-JK
Atleti la jugoslovanski pokal
v Beogradu je bilo finale
za jugoslovanski atletski
pokal, kjer so nastopili vsi
najboljši s predhodnih kva-
lifikacijskih po republikah
in pokrajinah.
Med moškimi so republi-
ški prvaki predstavniki
T. Velenja osvojili četrto,
celjski Kladivar pa peto me-
sto, medtem ko so bile Ce-
Ijanke med ženskami sedme.
Najboljše uvrstitve posa-
meznikov T. Velenje: moški
1500 m 1. Živko; 10 km 1. Mi-
klavžina; 4 x 100 m 7. T. Ve-
lenje;   daljava   3.   Rezek;
800 m 2. Matic, 4. Živko|
5000 m 4. Miklavžina. Ženski
200 m 6. Krenker. Kladivar!
moški 10 km 2. Rozman; da
Ijava 7. Šimunič; pahca 1
Krajnc; 4 x 400 m 7. Kladi
var; 400 m ovire 1. Kopita
(JLA), 4. Božiček, 8. Vybi
chal; troskok 4. Šimunič
ženske 1500 m 3. Naglic
100 m ovire 8. Hren; višina 4
Križe; disk 6. Seles; 800 m 6
Naglic, 8. Mihovljanec; kro
gla 6.Erjavec in kopje 2. Jaz
binšek.
Na trim kolesarjenju samo 389
udeležencev
Trinajstega kolesarjenja
okoli Celja (38 km) se je
udeležilo doslej najmanj
udeležencev - 389, pa če-
prav je na prvih tovrstnih
akcijah bilo tudi po več kot
5000 kolesarjev. Verjetno le-
tos tudi samo vreme ni bilo
krivo za tako majhno udelež-
bo. Na posameznih mestih
so startali: na Otoku 82 kole-
sarjev, na Skalni kleti 45, Te
harju 25, Ljubečni 38, Hudi
nji 45, Arclinu 50, Ostrožnen
49 in Novi vasi 55. Organiza
tor je med vsemi udeležene
izžrebal tudi dobitnika nove
ga kolesa Rog, ki ga je dobi
Boris Koštomaj, star 16 let
dijak SKIM v Storah, dom!
pa v Zadobrovi 57/b.
NA KRATKO
Odbojkarice Celja v
II. ligi
Odbojkarice Celja so na Rav-
nah na Koroškem med štirimi
ekipami v kvalifikacijah osvoji-
le drugo mesto in se uvrstile v
II. republiško ligo, kjer bodo na-
stopale od jeseni dalje.
2. vaške igre brez
meja
Društvo za športno rekreacijo
in telesno vzgojo Partizan Po-
nikva bo tudi letos pripravilo 2.
vaške igre brez meja, ki bodo v
soboto, 22. junija s pričetkom ob
16. uri na športnem igrišču pri
osnovni šoli Ponikva. Ekipe va-
ških skupnosti bodo štele po pet
članov, ki se bodo spoprijeli v
petih različnih igrah.
V pokalu ponovno
nič
štirinajst ekip se je pomerilo
v kvalifikacijah v borbenih
igrah za jugoslovanski pokal. Iz
celjskega in zasavskega področja
so tudi letos irtieli največ uspeha
predstavniki Rudarja iz Trbovelj,
sledijo pa 2. Partizan Šoštanj, 3.
Kovinar Štore, 4. Tekstilna Pre-
bold, 5. Hmezad Žalec... 9. Ob-
nova Celje, 10. Cinkarna Celje,
11. EMO Celje, 12. Žična Celje,
13. Obrtnik Celje in 14. ženska
ekipa Celja. Zmagovalna ekipa
se je uvrstila v finale republiške-
ga prvenstva.
JK
Zmaga celjskih
dvigalcev uteži
v 2. kolu II. zvezne lige so dvi-
gale! uteži Partizan Celje mesto
doma visoko 12:4 premagali Ru-
darja iz Titovega Velenja. Toč-
ke so osvojili Urankar, Savič,
Skalar, Papotnik, Krajnc in Kun-
dih, za goste pa Janžekovič in
Vuk. 3. kolo bo na sporedu sep-
tembra v Ljubljani (Celje, Meta-
lac Zagreb in Olimpija) ter T. Ve-
lenju (Rudar, Rijeka in Dom-
žale).
JK
Lavrinčeva v
Titogradu
Helena Lavrinc, SD D. Pože-
ne! iz Rečice pri Laškem je na-
stopila na mednarodnem tek-
movanju v Titogradu, Iger je
kot mladinka med članicami
osvojila z zračno standard pi-
štolo deveto in z MK pištolo
standard deseto mesto. Obakrat
je bila četrta najboljša med jugo-
slovanskimi predstavnicami, kar
je za mlado strelko uspeh. La-
vrinčeva bo 7. julija nastopila na
zadnjem  zveznem   kontrolnem
tekmovanju v Osijeku, kjer se bo
septembra začelo evropsko pr-
venstvo.
Srečanje dveh
društev Partizana
v Gornjem gradu je bilo 1. sre-
čanje dveh društev Partizan iz
Gornjega grada in Lopate pri
Celju. Srečanje naj bi postalo tra-
dicionalno in bi ga priredili vsa-
ko leto dvakrat v drugem kraju.
Pomerili so se v petih športnih
panogah, kjer so bili boljši pred-
stavniki Lopate 29:27. Domačini
so jim pokazali tudi svojo poseb-
no dejavnost - lokostrelstvo, kjer
imajo celo državno prvakinjo. Na
Lopati razmišljajo, da bi kdaj
kasneje to športno zvrst uvrstili
tudi v svojo dejavnost. Povratno
srečanje bo septembra ob krajev-
nem prazniku Ostrožna na Lo-
pati.
Odlično za ŠŠD na
Celjskem
Ob zaključku šolskega leta je
Republiški center šolskih šport-
nih društev tudi letos podelil
tradicionalna priznanja za pri-
zadevno organizatorsko in ne-
posredno delo na področju šol-
ske športne dejavnosti.
Letos je tekmovalo 334 ŠŠD,
velik uspeh pa so dosegla tako
kot vedno tudi društva s širšega
celjskega območja. Najboljšim
bodo priznanja podelili na po-
sebnih slovesnostih po posamez-
nih občinah.
Zlate plakete RC ŠŠD osnovne
šole: Dušan Jereb Slov. Konjice,
Slavko Šlander Prebold in Velj-
ko Vlahovič Titovo Velenje.
Srednje šole usmerjenega izobra-
ževanja (4 priznanja, tri v Celju):
STŠ Maršal Tito Celje, Pedago-
ška šola Celje, Družboslovna šola
Celje.
Nagrade za posebne dosežke
osnovne šole: SŠD Dušan Jereb
Slovenske Konjice za številne
spodbude in razširjeno dejavnost
društva.
Priznanja učencem organiza-
torjern osnovne šole: Srečko Am-
bruš Žalec, j^ndrej Kropf Slov.
Konjice in Brigita Tesovnik
Ljubno ob Savinji.
Nagrajenih je bilo tudi pet
mentorjev ŠŠD v Sloveniji, med
njimi tudi Rudi Jerič, ŠŠD Teh-
nik na STŠ Maršal Tito v Celju.
TV
Nagrajenci igre
Partizan v NT
Pri Partizanu Gaberje so iz-
žrebali tudi nagrajence v drugi
seriji igre Partizan, ki smo jo
izpeljali v Novem tedniku. V
tem času je bilo v kuponu posre-
dovanih 277 različnih informacij,
v radiu je bilo opravljenih 52 raz-
govorov z različnimi gosti, pred-
stavili smo 12 društev Partizan,
pet delovnih organizacij, s pet-
najstimi nagradnimi vprašanji pa
širili znanje s področja športne
rekreacije in dejavnosti društev
Partizan. Pri tem so s svojo po-
močjo sodelovali tudi Ljubečna
Celje kot glavni pokrovitelj ter
Elkroj, ansambel Avsenik, zaseb-
nik Huokmet, EMO, pisatelj in
umetnik Tone Svetina, Svilanit,
Lea Čmak, slikar Branko Hrovat,
občinski svet zveze sindikatov
Celje, zasebnik Milek Čmak,
amaterski slikar Jože Perčič-Ju-
škin, Fructal, Zlatarne, Utok in
SIP. Generalni pokrovitelj Lju-
bečna je prveniu namenil za na-
grado enotedensko letovanje na
morju, drugemu pa vikend smu-
čanje v Kranjski gori. Osem tola-
žilnih nagrad sta prispevala EMO
in AERO. Izmed 860 pravilnih
odgovorov, kolikor se jih je zna-
šlo v bobnu, so bili izžrebani:
Milka Mulej, Tkalska 3 Celje,
Mojca Bučar, Čopova 16 Celje,
Sonja Kosec, Cerovec 3 Šentjur,
Tone Voršič, Trubarjeva 54 Celje,
Janez Bučar, Čopova 16 Celje,
Janez Trotošek, Drešinja vas 18 a
Petrovče, Vesna Naglav, Mikloši-
čeva 1 Celje, Jožica Zupan, Lo-
krovec 70 Celje, Olga Vrečko,
Vojkova 10 Celje in Vida Dolin-
šek, Vransko 59.
METOD TREBIČNIK
Teniške novice
v Celju je bilo republiško pr-
venstvo za mladince do 18 let,
kjer je nastopilo 26 igralcev. Re-
zultati Celjanov: Mlinaric je izpa-
del v 1. kolu, Veber v 2. in Dimi-
trijevič ter Vengust v četrtfinalu.
Med štirimi mladinkami, ki so
igrale vsaka z vsako, je brez zma-
ge osvojila zadnje mesto Celjan-
ka Keršinarjeva.
V Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo za pionirje do 14 let,
kjer so nastopili tudi trije Celja-
ni. Brečko in Travner sta izpadla
v 1. kolu, Urška Travner pa je
osvojila 3. mesto.
Od 22. do 24. junija bo v Ljub-
ljani še republiško prvenstvo za
pionirje do 12 let (iz Celja Miha
Furlan, Boštjan Doberšek, Mat-
jaž Šrol, Andrej Travner, Vaška
Sazonov in Nataša Strašek) ter
mladince do 16 let (Rok Veber,
Boštjan Dimitrijevič in Urška
Travner).
Ligo so povečali, vendar...
Na zadnji letni konferenci
Hokejske zveze Jugoslavije so
odločili, da ho v sezoni 85/86
zvezna liga namesto sedanjih
osem imela deset članov. To
pomeni, da sta v ligi ostala
tudi sicer odpisana Medveš-
čak iz Zagreba in Cinkarna iz
Celja. V obdobju negotovosti,
kako se bo odločila osrednja
zveza, so se ostali »bančno«
uspešnejši klubi krepili, Ce-
ljani pa zaradi tega igralsko
»tanjšali«. V celjski ekipi naj
hi ne bilo več Lepše, Grabler-
ja, Bernjaka, Felicijana, Fili-
poviča in Sendelbacha, za na-
meček pa sta v JLA odšla na-
darjena mladinska reprezen-
tana Bulatovič in Sodja.
Nova sezona, nove težave!
Celjska ekipa že trenira, vrsta
problemov pa je še odprtih.
Predsednik kluba Milan Hoh-
njec: »Radi bi videli vse, ki so
odšli, v svojih vrstah. Upam,
da bomo tu našli skupni jezik z
novim članom zvezne lige Av-
toprevozom iz Maribora, ki bo
vsaj začetne in končne tekme
igral pri nas v Celju. Denarja za
tudi mednarodne okrepitve ni-
mamo. Znova se bomo oprli na
domače mlade igralce ter na
pomoč slovenskih klubov z
njihovimi mlajšimi igralci, ki
jih trenutno v svojih ekipah še
ne potrebujejo, pri nas pa se
bodo lahko dobro kalili. Išče-
mo tudi novega trenerja.«
Zakaj ste dali izpisnico
igralcem?
»Še dobrih dvajset dni pred
letno konferenco HZJ smo do-
bili zagotovilo, da lige ne bodo
povečevali. Tako smo bili za-
vedeni.«
Se ponujajo novi igralci iz
drugih sredin?
»Tudi nam so se ponujah
igralci iz znanih središč, pa ne
tujci, ampak domači, ki so si
bili enotni v svojih zadevah:
vsak mesec osebni dohodek v
višini 150 tisoč dinarjev ali pet-
najst starih milijonov, hrano in
stanovanje za dobo enega leta
in s tem, da igrajo samo sedem
mesecev. Vsi po vrsti so v cJ
lju dobili negativen odgovor
Pri takšnih zahtevah Celjf
prav gotovo še dolgo ne bo več
tretje hokejsko mesto v Jugo
slaviji, kot je bilo pred leti tn
sezone zapored.«    J. KUZM^
Biroservisiada v
Celju
Nastopili so športniki sedmil
delovnih organizacij, zmagali
pa je ekipa zasebnih obrtnikot
pred celjsko Finomehaniko.
Šport v žalski občini
Ob občinskem prazniku Žalci
bodo pripravili tudi več šport
nih prireditev. Tako bo v pone
deljek, 24. junija ob 16. uri v telo
vadnici osnovne šole v Petrov
čah turnir v namiznem tenisu,'
sredo prav tako ob 16. uri v domi
Svobode v Libojah šahovski br
zoturnir, v četrtek ob 15. uri ob
činsko prvenstvo z zračno puški
za ekipe in posameznike na stre
lišču v Libojah ter v soboto, 29
junija zvečer v športnem parku'
Žalcu cilj prvega množičnega te
ka iz Celja do Žalca.
Najuspešnejši
drsalci v Celju
Za najuspešnejši drsalni klul
v Jugoslaviji v prejšnji sezon
so proglasili celjskega, ki deluj<
kot sekcija pri HDK Cinkarni
Celje. Lepo priznanje je nagrad«
za uspešno delo zlasti z naj mlaj
širni številnimi tekmovalci.
76 dopisnic za
šahovsko Igro
71 sodelujočih v zadnji
šahovski nagradni igri je
pravilno odgovorilo Bled,
z nagradami Topra pa bo-
do nagrajeni: Zvone Štor,
Regentova 6 Maribor, Ma-
rija Krajnc, Gorica 35 a,
Celje in Denis Breznik,
Delavska 8 a, Celje.
Skrivnostnega gosta Du-
šana Senčarja je odkril in
dobil nagrado Ivan Ma-
kar. Ljubljanska 58,
Celje.
Šahovska nagradna igra     65
Najmlajši udeleženec 6. Vidmarjevega memo-
riala v Portorožu in Ljubljani je s petnajstimi
leti leta 1981 v Celju prvič osvojil naslov mla-
dinskega republiškega prvaka.
JANEZ BARLE
ŠTEFAN CIGAN
BOŽO ŠTUCL
Nagrajuje Žična, odgovore na dopisnicah pa
pričakujemo do 10. julija.
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka, 25. 6. 85. do 9. ure. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: POTOP, TAINAN, OSA-
MA, ERRATA, PERONOSPORA,
MAKARSKA, DL, AJA, lATRIKA,
ROTANG, TK, AKRA, MONOGRAFI-
JA, VATIKAN, OMELO. JANA, OA,
ISERE, NAGON, NIKŠIČ, ŠEPEC,
ARAS, ARIANA, RASA.
Izid žrebanja
1. nagrado 700 din prejme: Franc Deč-
ko, Vojkova 1, 63000 Celje
5. nagrad po 300 din prejmejo: Ivan
Rojšek, Ljubljanska 28, 63000 Celje,
Konrad Gros, Šercerjeva 13, 63320 Ti-
tovo Velenje, Martin Korže, Železarna
Štore , 63220 Štore, Štefka Solak,
Oblakova 26, 63000 Celje, Jure Drugo-
vič. Na zelenici 9, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
Mala magična križanka
1, 1. hinduistična
boginja sreče, Viš-
nujeva žena; 7,2 črta
ki spaja začetke not-
nih črtovij; 9. 3. na-
makanje v vodi; 10,
19. kilovolt; 12, \.
rečni vlek ladij; 13,
17. etiopski plemen-
ski poglavar; 14, 5.
slovenski zgodovi-
nar (Josip); 15, 15.
popravljalec ur; 16.
6. Ivo Daneu; 17, 13.
operni spev; 18, 8.
grški junak ki ga je
Artemida spremeni-
la v jelena; 20, 11.
slovenski pisatelj
(Prežihov). .......,   .
ALI VESTi
Sabljasti antilopi ali sabljarki pravijo Arabci divja ali
stepska krava. Še danes jo srečamo v vseh stepskih pokra-
jinah v vzhodni Afriki. Sabljarka je bolj čokata kakor
sorodne antilope, ime, pa je dobila po dolgih, toda mehko
usločenih rogovih z navzdf' upognjenimi konicami.
Kratka, groba dlaka je precej enakomerne bolj ali manj
rumenkaste barve, ki prehaja na vratu v rjasto. Sabljarka
živi v severnem delu notranje Afrike in njen življenjski
prostor sega celo v puste doline v Nubiji ter prav do
egiptovskih meja. Sabljarke srečamo navadno v parih ali
manjšh skupinah. Izogibajo se gozda in naprimer v
Sudanu žive le v stepi pa čeprav je v času suše hrana pičla.
So hitre živali, njihov korak je lahek, drnec trd in težek,
toda vztrajen in enakomeren. Ali veste kako še drugače
imenujemo te antilope? V pomoč naj vam povemo da
dobimo ime te živali če preberemo ime preprostega, lese-
nega otroškega vozila od zadaj naprej.   SXIH0 :JOAo3po
Rešitve iz 23. številke
NAGRADNO VPRAŠANJE
Pravilna rešitev za vpis v kupon:
DROMEDAR.
1. nagrado 700 dinarjev prejme: Renata Lupše, Dobrova 31 C,
63000 Celje.
5 nagrad po 300 dinarjev prejmejo: Štefka Avgustič, Vrbje 30
C, 63310 Žalec, Konrad Gros, Šercerjeva 13', 63320 Titovo Vele-
nje, Alojz Zupane, 63232 Ponikva 5, Vidoslav Gošnjak, Celjska c.
39, 63250 Rogaška Slatina, Mojca Veber, Lahomno 10, 63270
MAGIČNI KVADRAT
VOSEMITE, OSTRIGAR, STROK, KM. EROS, GOA, MIK,
MURN, IG, GUSAR, TRAKORADI, ERMANRIH.
MAGIČNA KRIŽANKA
MADŽAR, ARIADNA, DIANA, VM, ŽANR, ERO, ADA,
PLES, RN, ELIOT, AVREOLA, MOSTAR.
KRIŽANKA
POMADA, PASAT, EPILOG, ATENE, ČE, OMAR, AJAS, ER,
DEDEK, ALA, NAT, NITRA, IL, ITAL, RIPS, TI, CENIK,
NATRIJ, ARIJA, ANAMKA.
Ob hotelu Mandarin smo
sedh na betonski zidec in se
hladili. Včasih je mimo nas
šinil bledikav Anglež, v tes
nih ulicah, ki smo jih slutiL
daleč za nebotičnimi velika-
ni, pa so se pretakali prepro-
stejši trenutki. Ne vem, slutil
sem to, čeprav so mi bili
tamkajšnji ljudje tako nedo-
segljivi in nezemeljski, tako
novi in zanimivi z vsem.
Brez pomislekov sem obču-
doval veliko mesto in vse v
njfem, čeprav sem ga spoznal
pred, hm, pred nič več kot
tremi urami.
Tako so kazalci res zaokre-
nili čez polnoč, vrniti smo se
morali, ker je čakal čoln.
Fantje so se v glavnem vra-
čah bolj ali manj nažgani,
sladke vseenosti polni in z
mehovi nebrzdanega smeha.
Brez vsakršne misli, da si
lahko razbijejo glave, so ska-
kali s spolzkega betona na
spodmikajoč se krov. Čolnar
je z neprizadetostjo obrnil
proti koščku mačehovskega
doma in brez besed sprostil
vijak, ko smo mu na stopni-
cah ladje pokazali hrbte.
Jamborne luči so naredile s
kontejnerji zatrpan krov ve-
liko toplejši in prijaznejši. Z
užitkom sem stegnil noge po
zvestem trebuhu postelje.
Ko sem utrnil luč, je skozi
okroglo okence koje na moj
obraz pritekla pisana in dr-
getava svetloba mesta in v
zalivu vsidranih bark. Krat-
kemu spanju je vladala slut-
nja o skorajšnjem jutru.
Fantje so se smejali po sa-
lonu, kazali s prsti drug na
drugega in se obmotavali z
vreščečimi in nežaljivimi
glasovi. Malokdo je kaj prida
spal, med mizami so kotrljali
prazne pivovske steklenice
in čakali osme ure, ko so pri-
šli klicat na vrata oficirji in
debeli noštromo. Vkrcavali
smo mazut in hrano, dela na
palubi so bila že zaključena.
Boki umazanih splavov so
ob bruhu motorjev zadrgeta-
h in se izgubiU v oplodanski
soparici, ko smo dvigali si-
dro in začeli križariti med
počivajočimi trupi drugih la-
dij ven iz zaliva. Štirje dnevi
do Hong-Konga.
- Moram ti povedati, da te
Ijogrešam kljub vsem tvojim
lažem in bolečim poniža-
njem! - sem začel svoje prvo
pismo na dom mojega dekle-
ta. - Rad bi te imel ob sebi in
te delil s kriki morskih pti-
čev, z butanjem nanovo roje-
nih valov in z neznano povr-
šino ceste. Ko sem odhajal,
sem jokal, toliko solz se je
izgubilo v bradi in na tvojih
topUh licih, a me ni bilo
sram. Ti si moj krik po vsem,
kar si lepega in neponovlji-
vega želim v življenju, vsaj
tako si včasih mislim. Sploh,
ko sem sam in ko moja steg-
na pogrešajo tvojega slanka-
stega vonja. A ni le to, čeprav
te mnogokrat sanjam devi-
ško belo in razkrečeno v pre-
dajanju. Je eno vprašanj, ki
se nikdar ne izgubi iz zave-
danja in ki me trmasto zasle-
duje, vrta, se krotoviči in sili,
pa ga ne morem odriniti za
hrbet. ZAKAJ vse poti, ubo-
ga prestopanja, vročične oči
in neubogljivi prsti? OD
KOD nemir, ki mi je vsajen v
kri in ga z nikakršno silo ne
morem izruti? ČEMU beza-
nje, ki to res je, zdaj vem,
pred kom in pred čim? ZA-
KAJ moram raniti ljudi, ki
me želijo ob sebi, pa sem je-
guljast in zvit, neukrotljiv?
Veš, mislil sem, da bodo po-
magale peneče se širjave
oceana in njegova mesečeva
cesta ponoči. Vendar vse
okrog mene molči, še zme-
rom so mi neslišni šepeti bo-
gov in Neptunovo igračka-
nje s trizobom in brezsončni-
mi globinami. Nebo se ne da
razkriti, ne zvezde in njihov
odsev v čredah planktona, ki
ga premetavajo lopute pro-
pele. Ne, prepuščen sem sam
sebi, ker mo tudi ti nisi niko-
li razumela, niti hotela razu-
micti. To boli, a vendar, nisi
le ti kriva, da je med nama
hlad in razdalja. Ti hočeš le
jasne in otipljive besede, da
bi se z njimi oborožila in zav-
zela moje skrite kote. Kaj
imava pravzaprav še midva
pri tem, nikoh se ne boš za-
vedala, da se z vsem, kar se
zdi jasno, enostavno ponov-
ljivo in človeško, poigravajo
prsti nekega vsemogočnega
velikana, ki je brezkončen in
plete svoje niti po čistih nak-
ljučjih. Zmerom si me znala
pripraviti do tega, da sem bil
v zadregi in molčal, da sem
se ujel v tvoje sladke nesmi-
sle. Da sem se izgubil in izrul
svoje koreninice, da sem te
blazno ljubil, z žarom, ki se
ne ponovi. Vidiš, in na to ni-
sva računala, kar je priroje-
no, z nemirom, sanjami, so-
ljo prežeto, na pričakovanja,
neminljiv utrip. Tvoje solze
so me podžigale, tvoje pre-
proste dlani in krči tolikih
ljubljenj, ki jih ne pozabim.
Kaj so še pomembne majhne
besede, zdaj plujem in veter
prešuštvuje z mojimi starimi
željami. Čutim te, k obrnem
liste dnevnika, a povem ti,
da si daleč, predaleč, da mi
nisi pravzaprav nikoli bila
iina in res moja. Zaceliva
stare in nove rane, želim ti
vse lepo in ti zatrdim, da
ostaneš v mojem spominu
vedno na enem najsvetlejših
mest...
V južnem Kitajskem mora-
ju-se je porodil tajfun, čutili
smo njegove daljne krike, a
se je izgubil k celini. Valovi
so zadirčno sikali k slepeči
svetlobi, potem je bilo spet
sivo in brez prave širine. Plu-
li smo s pol moči, valovi so
bili na trenutke divji in gro-
zeče je hrumelo za umazani-
mi okni. Delali smo, jedli in
spali.
V govorjenju seje že čutilo
nekaj novega in »Šik«, neu-
krotljiv smejalec, je že božal
in mazilil svoje kolo, s kate-
rim bo prevohal vse pomole
in tesne uličice. Janez je ra-
čunal in sešteval, prelagal ze-
lenjake, prelistaval prospek-
te. Franjo je govoril o nešte-
tih barih in nagicah. Rastoča
žeja čakala je še nepretočeno
pijačo. V megličastem pred-
večeru seje s sladkim novim
vetrom začela poigravati la-
dijska sirena.
Natovarjanje hrane
18. STRAN - NO ! TEDNIK
20. JUNIJ 1985
Kot oni
Brigadirji, ki delajo v šentjurski občini, se prito-
žujejo, ker pridejo včasih ponje na delovišče z
avtobusom zelo pozno, pa se tako njihov delovnik
precej podaljša.
Morda jim pa hočejo domačini le nazorno poka-
zati, kako se godi njihovim delavcem vsak dan!
Vsaj nekaj
Pravijo, da si lahko od sodelovanja med Celjem j
in zahodnonemškim Grevenbroichom obetamoj
tudi večji prihod turistov iz tega območja v celjske
turistične kraje.
Ko bi jih prišlo vsaj toliko, kolikor je šlo zdaj
Celjanov tja na obisk!
Rdeče in plavo
v Šmartnem ob Paki so pred dnevi odprli prenov-
ljeni dom kulture. V njem so tudi nekatere plave
slikarije in tako je nekdo že prišel na zamisel, da bi
dom poimenovali kar v plavo dvorano.
Za protiutež Velenjčanom, ki imajo rdečo dvo-
rano.
Če bomo sprejeli pfedlagani devizni zakon, ne bo pomembno, l<al<o
zaslužiti devize na tujem, ampal< l<ako priti do njiliv Beogradu!
Dražji preltršici
Prometni prekrški se
bodo podražili za kar
petkrat - ali še več. In to
naj bi sprejeli kar po hi-
trem postopku. Mekateri
pravijo, da po prehitrem.
Ja, kaj takega lahko
sprejemamo tako hitro.
Mi bomo pa krepko
kaznovani, če bomo vo-
zili prehitro!
Kljub
r''čunalnil(om
Organizatorji II. raču-
nalniških dni v Celju so
se kljub računalniški na-
tančnosti vendarle ušteli
- r i bilo vseh obljublje-
nih razstavljalcev.
Podpisi za Golte
Nekateri pravijo, da so
Golte, zdaj ko so podpi-
sali družbeni dogovor,
reš?ne.
Da le ne bo kdo tudi
tega družbenega dogo-
vora za Golte - po-
goltnil.
Naš prometni na-
potek:
VSE NAŠE CESTE
SO PLOVNE!
Za vsak primer
Pravijo, da ni nikakršne dokumentacije o
mostičku prek Savinje v celjskem parku. Niti
tablice, s kakršno se gradbinci na objektih radi
postavljajo, ni.
Da je ni kdo iz sramu odstranil, saj je treba ta še
dokaj mladi most že temeljito obnoviti.
Pridelati več hrane!
Z boljšo organizacijo dela in učinkovitosti poslovanja zagotoviti dovolj hrane
Nekateri tako še trdijo,
kmetijci pa se bojijo:
več ko pridelamo hrane,
bolj so blagajne: »bolane«!
V kmetijstvu se čudo dogaja,
zakonitost se smešna Izvaja:
za vse se visoko že plača -
pridelovati pa nič se ne splača!
Ponekod Imajo ak-
cije: vsaka družina
naj zasadi eno drevo.
Marsikje drugod
pa vsaka družina na
svojih piknikih uniči
najmanj eno drevo.
ZRCALO
Riše Rorl Zupančič
Ivan se je vsak dan srečeval z zaostalostjo kmečkega
prebivalstva. Spoznaval je, kako globoke korenine ima
vraževerje na podeželju in kako težko jih bo izruvati.
Najbolj seje zaprepastil nad hudobijo in pohlepnostjo;
sejala je razdor in sovraštvo med ljudmi ter polnila žepe
advokatom in njih podobnim gospodom.
V takšnem spoznavanju so Ivanu bežali dnevi na Koz-
janskem.
V deželo pa seje zopet pritihotapila jesen; prinašala je
veselje z obilico darov, pa tudi trpljenje. V pšenicah je
pokalo noč in dan; pokala je p^-^ša, pokali so tolkači.
Pod drevesom ni smela končati nobena lesnika; bil bi
greh posebne vrste, če bi te božje darove zavrgli. Pijača
je ljudem pomenila življenje; bila je njihova gonilna sila,
pa tudi uničevalna.
Ivan je večer za večerom posedal v prešnici. Opazoval
je domače pri delu se z njimi veselil dobre sadne letine
in poslušal v noč, po zaselkih se je razlegala pesem
veselih Kozjancev.
Dih jeseni seje dotaknil tudi njega, dojemati je začel
stvari, kijih doslej ni razumel.
Dnevi so se nezadržno krajšali. Ivan je izkoristil še
zadnje tople dni; s počasnimi koraki je obhodil svet
okrog domačije, gledal drevje, ki je z vsakim dnem
zgubilo nekaj svojega okrasa. Kako muhasta je narava,
je pomislil: spomladi podari, potem pozlati, nazadnje pa
vse vzame. Drevje v mrzli zimi ostane povsem golo in se
bori za svoj obstoj. Pa seje vprašal: kako pa se ti boriš?
Ali ne padaš iz obupa v obup in se pritožuješ nad usodo?
Kaj si storil takšnega v življenju, da bi lahko imenoval
»borbo za življenje»?
Ivan se je oprijel drevesnega debla; pobožal ga je po
raskavi skorji in šepetal: »Jablana, kako ti zavidam!
Mnogo sadu si ro ''/a in mnogo drevesc bo nadaljevalo
tvojo sorto. Kaj p-t jaz? Veja sem, brez mladike, brez
sadeža. Kakšen smisel ima moje življenje in čemu torej
borba za obstoj?«
Drugi glas v njem je prišepnil: »Seveda, boriti se je
treba! To je dolžnost vsakega živega bitja. Življenje je
vendar tako lepo; veseliti se moramo vsake ure, vsake
minute, ki jo preživimo na svetL.
Ivanu se je razjasnilo visoko čelo, oči so zaživele.
Pogled mu je zaplaval v daljavo proti Savinjskim
Alpam, kjer je prvi sneg že pobelil pobočja. Odtaval je
proti hiši s trdno zaobljubo, da se bo boril; smrt ne sme
imeti prelahkega dela z njim. Iz svojega življenja mora
iztisniti še kakšno korist; takšen kot je, mora koristiti
tem preprostim ljudem, med katere ga je usoda poti-
snila. Med svojimi dokumenti je poiskal pisalni pribor;
pisal je svoji materi v Trst Črke so zaplesale na papirju,
s tresočo roko jih je oblikoval in vanje izlival svoja
doživetja, svoja občutja. Globine, kamor zapiramo svoje
upe in skrivnosti, so se odprle na stežaj; izpraznil seje in
se počutil kot prerojen. Znova je začutil voljo do življe-
nja. V njegovo srce se je vselil mir. Pa še nekaj si je
moral priznati: navezal seje na Koprivčevo domačijo in
njene prebivalce. Vonj zemlje mu ni bil več tuj in zoprn;
hlevski gnoj mu ni več smrdel. Če bi moral stran od tu,
bi vse to pogrešal.
Noč, icakršna se zlepa ne pozabi
Na obronke Kozjanskega je nepričakovano prikolo-
vratila smrt in si izbirala svoje žrtve. Med njimi je bila
tudi Žobotova Urša, bolehna stara ženica, nikomur več
potrebna, nikjer priljubljena. Urša je bila pravzaprav
črna ovca med uelimi; edina ženska v kr^u, ki ni marala
hoditi v cerkev k svetim zakramentom. Držala seje zase,
njen edini prijatelj je bil velik črn muc. Živela je v stari
bajti na samotni jasi, katero je obkrožal temen bukov
gozd. Urša je bila priseljenka. Pred leti seje preselila od
bogve kje in prišla živet v tisto samoto; svojo preteklost
pa je trdno zaklenila pred ljudsko radovednostjo. Ljudje
pa so ugibali, od kot ženski denar? V trgovini so vedeli
povedati, da ima ženska veliko denarja. To pa so že
nekateri povezali s hudičem, češ ženska ne hodi v cer-
kev, pa ima zagotovo zvezo s »tačrnim«, ki jo oskrbuje z
denarjem. Drugi, pametnejši, pa v to niso verjeli in
čeprav niso predrli zidu nezaupanja, ji vendar kaj
takega niso pripisovali, oziroma je dolžili.
Ko se je torej po zaselku raznesla vest, daje samotar-
ska Urša umrle, je zašumelo med ljudmi. Staknili so
glave, ugibah koliko denarja je v bajti, kdo jo bo poko-
pal itd.
Koprivčeva mama pa je dejala: »Res je nisem nikoli
videla v cerkvi, toda mi nismo poklicani, da bi j o sodili.-
Gotovo ima svoj razlog, za katerega pa mi ne vemo in
nam tudi nič mar. Vsak bo zase dajal odgovor pred
bogom. Mi pa, kot kristjani jo pojdimo nocoj kropit;
molili bomo za njeno dušo, da nam vest ne bo kdaj
očitala.«
Pri Koprivčevih se je zvečer zbralo nekaj ljudi iz
bližnjih domačij, ki so bili pripravljeni dragoceni nočni
čas žrtvovali dobremu delu, torej molitvi. Nikogar ni
mikalo, da bi se sam podajal na pot, zatorej so se zbrali v
skupino. Pot je namreč vodila skozi temen gozd, mimo
križa, kjer je rado strašilo. A ljudje so vedeli marsikaj
povedati: eni so videli procesijo ljudi brez glav, drugi
belo ženo z jokajočim otrokom, tretji pa ogromnega
črnega psa. Enoje držalo. V nočnih urah seje tega kraja
vsakdo izognil, če je bilo to le mogoče.
Ivan še ni nikoli kropil mrliča. Prosil je gospodinjo in
sosede, da bi se jim smel pridružiti. Ponirkov Jože je
pogledal po navzočih in skomignil; »Mislim, da je pot
zate prenaporna. V gozdu je temno, pot slaba. No, razmi-
slite še drugi; nositi ga ne moremo, pretežek je!«
Ivan pa je tako dolgo sitnaril, da je končno dobil
privoljenje. Ko so prišle še Katra in Zefa, kiju ni manj-
kalo pri nobenem mrliču, so se pričeh počasi odpravljati
na pot. Zefa je izvlekla na dan žegnano vodo, pokropila
vse navzoče in dejala: »Tole je za vsak slučaj, če bi nam
hudobni duhovi hoteli kaj ponagajati...«
Cenceljnov France pa je obrnjen proti Koprivčevki
pristavil: »Jaz bi pa r^jši tisto vašo slivovko srknil, ki ste
jo lansko leto kuhali. Bolj ji zaupam kot žegnani vodi, in
menim, da bi tudi drugim koristila.«
Tako podkrepljeni in požegnani so se spustili v noč.
Po nebesnem svodu je priplavala luna, pokukala na
zemljo, pomežiknila skupini Zemljanov, ki so jo jadrno
ubirali po poti, in se znova potegnila za oblake.
Naši znanci so prišli globlje v gozd. Gazili so po
suhem listju, se spotikali ob korenine in glasno kremen-
tirali. S karbidovko si niso kaj prida pomagali, svetila je
malo bolje kot kresnička, pa vendar dovolj, da so se
vznemirili gozdni prebivalci.
Naši popotniki so se tiho jezili na čuka, ki jih je
spremljal del poti in z zoprnim vreščanjem v njih zbujal
neprijetne občutke.
Tudi lisjak se je vzel od nekod; mogoče je na aufbiks
klical svoje tovariše, ali pa se je jezil na »živo« procesijo,
kije vdirala v njegov svet? Toda kaj so si hoteli, počasi
so napredovali in dospeli na kraj strahov. Svetloba iz
karbidovke seje dotaknila starega križa in zveličarja na
njem. Križ je bil ves preperel in nihče od domačinov se
ni spomnil čemu so ga tja postavili. Korak se jim je
ustavil, odpočivali so se. V grmovju nad potjo se je
nekaj premaknilo, s.e zakotalilo navzdol in jezno godr-
njalo.
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Z avtom na pot
- pripravljeni!
Mislili smo na vas, zato smo pripravili posebno
prilogo za vse voznike in lastnike jeklenih konjič-
kov. Ne glede na ceno goriva, bliža se visoka
sezona potovanj na dopust, po stari kontinentalni
slovenski navadi, največ na morje.
Motorje svojih avtomobilov ste gotovo že narav-
nali na smotern in miren tc pa bi bilo prav
narediti še kaj za zaščito in lepši lesk svojih »ljub-
ljencev«. Veter, burja in prah načenjajo še tako
dobro pločevino. Še posebno nespodbudno na
pločevino deluje morska sol, ki se ji je najbolj
težko izogniti na vožnjah ob obali ali na trajektih
in je prav, če na te stvari mislimo prej, preden
odpotujemo Jodu 'i soli naproti. Je pač tako, da
smo na štirih kolesih vse bolj »dragoceni« in da
bomo morali avtt.mobile ohraniti čim dlje pri
dobrem zdravju. 6 prilogo smo vas želeli napotiti
torej tudi na takšno varčno raznišljanje.
ZA VAŠ AVTOMOBIL
JE PRAVI SERVIS
»AVTO CELJE« CELJE
IPAVČEVA 21
Telefoni: (063) 236-50 ali 282-84'
VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ
AVTOMOBIL, vAM »AVTO CELJE« CELJE
NUDI V PRODAJALNAH:
CELJE, LJUBLJANSKA 11
CELJE, IPAVČEVA 21
CELJE, LJUBLJANSKA 37
RADEČE, TITOVA 29
TITOVO VELENJE, PARTIZ> NSKA 3
ŽALEC, CANKARJEVA 7
ŠENTJUR PRI CELJU, VALENTINA
OROŽNA 8
UGODNA HRILOZNOST
AVTOKA^n^ PRIKOLICE
BRAKO
PRODAJA NA BREZOBRESTNI KREDIT
kovinotehna
PRODAJNI CENTER HUDINJA
ZA VAŠ AVTO:
BARVE, LAKI
JAHTA
PROGRAM
COLOR
MEDVODF
RADIO CELJE
ČETRTEK, 20. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek
sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: O obrambi pred točo
na Celjskem, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 21. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00
Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 22. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih
melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 23. 6.; 13.00 Poročila, 13.10 Obvestila, 13.30
Čestitke in pozdravi, 16.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 23. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 24. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda,
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne
glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
SREDA, 25. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Pokhčite in vprašajte,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar
prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih
skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.45 Aktu-
alno, 18.00 Zaključek sporeda.
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1. WE ARE THE VVORLD - USA FOR AFRIKA
2. TOGETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO
MORODER WITH PHILIP OAKEY
3. ZA MILION GODINA - YU ROČK MISIJA
4. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
5. MARGARETA - GLOBUS
6. KAMION-OK
7. GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
8. NAD MESTOM SE DANI - DITKA HABERL
9. NADA - GABY NOVAK
10. NAVALI NAROD NA GOSTILNE - JANEZ BONČINA
BENČ
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. DEKLE POVEJ-SLAK
2. ČEZ PLOT - ŠIK
3. NAGEU IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
4. DOLGE CESTE - OGLARJI
5. ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO
6. NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
7. POLKA, VALČEK ,N ROČK IN ROLL - HENČEK
8. SPOMINI-TRIM
9. MAMICA - MATIJA SLAK
10. SONCE SIJE ZA VSE LJUDI - DOVŽAN
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: Hedi Vaupotič, Maistrova 10, Maribor
Željko Lipnik, Pustike 5, Pristava
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg v. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn. Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic.
FVanček Pungerčič, Zdenka Stopar. Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ 1985
AVTOLIČARSTVO
ZVONKO STANIČ
Kočevarjeva 10, Celje
tel. 21-913
Poudarili smo že, kako prijetno je, če
latiko svoj poškodovani avtomobil pripelje-
mo /> kleparju, pa ga potem dobi v svojo
delavnico še avtoličar. Mi pa ob tem nima-
mo nobenih skrbi s prevažanjem avtomo-
bila iz ene delavnice v drugo. Takšno so-
delovanje imata pri svojem delu avtokle-
par Ivan Stefanič in avtoličar Zvonko Sta-
nič iz Kočevarjeve ulice v Celju.
Avtoličarska delavnica Zvonka Staniča, ki
je obrtnik že vse od 1970 leta, je sodobno
urejena in opremljena z lakirno komoro. V
»peči", kakor pravijo lakirni komori v žargo-
nu, se po laki ran i avtomobil hitreje suši, lak
pa se površine tudi bolje oprime in je tako
zagotovljena večja obstojnost
V avtoličarstvu Zvonka Staniča uporablja-
jo predvsem domače materiale, seveda pa
na zahtevo lastnika avtomobila poskrbijo tu-
di za tuje. Stranke lahko v delavnico prine-
sejo tudi same potreben material. Mojster
Stanič pravi, da bi lahko dal na opravljeno
delo tudi do dveletno garancijo, vendar za-
radi, včasih prav slabe kakovosti materiala
tega ne more storiti.
V delavnici mojstra Staniča, kjer sta zapo-
slena še Mojmir Stanič in Vojko Blažič,
opravijo skorajda 90 odstotkov del na avto-
mobilih, ki so jih najprej popravili v sosed-
njem kleparstvu. Te stranke imajo tudi nekaj
prednosti, saj jih mojster Stanič vzame v
delavnico »preko vrste«. Drugače tudi ne
gre, sicer bi se število avtomobilov pred de-
lavnico preveč povečalo. Seveda pa zaradi
tega v avtoličarstvu ne zanemarjajo drugih
strank.
Tudi v avtoličarski delavnici Zvonka Sta-
niča nudijo članom Avto moto zveze Slove-
nije petodstotni popust pri plačilu opravlje-
nih del.
AVTOKLEPARSTVO
IVAN STEFANIČ
Kočevarjeva 12, Celje
tel. 28-537
Navajeni smo, malo pa tudi že razvajeni,
saj bi vselej radi imeli svoj avtomobil po-
pravljen v kar najkrajšem času. Če najde-
mo avtokleparja, ki ima v soseščini še av-
toličar ja, potem smo toliko bolj veseli. Av-
to, kije potreben popravila, pripeljemo naj-
prej k avtokleparju, le-ta pa ga po opravlje-
nih kleparskih delih preda še avtoličarju. V
takšnem sodelovanju delata tudi obrtnika
v Kočevarjevi ulici v Celju.
V avtokeparski delavnici Ivana Stefaniča,
ki je obrtnik že vse od 1969 leta dalje, imajo
vselej, predvsem pa sedaj, tik pred polet-
jem, veliko dela. Popravljajo vse tipe avto-
mobilov, delovni material kupuje mojster
Stefanič sam, lahko pa ga prineso tudi last-
niki avtomobilov sami. Avtomobile, ki so po-
trebni večjih popravil, sprejema mojster Ste-
fanič v popravilo po naročilu. Tako je na
popravilo poškodovanega avtomobila, ob-
novo karoserije in seveda demontiranje in
montiranje stekel in vseh svetlobnih teles
potrebno počakati od 30 do 60 dni. Manjša
kleparska dela pa vam bodo v delavnici
mojstra Stefaniča opravili takoj.
V avtokleparstvu Ivana Stefaniča, kjer so za-
posleni še Željko Tržan, Slavko Kranjc, An-
drej Kranjc, Henrik Fonda in Tomaž Stefa-
nič, opravljajo kleparska dela za zasebni in
družbeni sektor. Mojster Stefanič pravi, da
imajo veliko težav z nakupom potrebnega
materiala. Ni ga dobiti, drag je in povrhu
vsega tudi kakovostno zaostaja za tujim. Z
uvozom materiala pa so spet težave. Carin-
ski predpisi v zadnjem času avtokleparjem
niso preveč naklonjeni.
V avtokleparski delavnici Ivana stefani-
ča ponujajo vsem članom Avto moto zveze
Slovenije petodstotni popust pri plačilu
opra vljenih storite v.
RADISLAV
AVTOLIČARSTVO
Bratov Vošnjakov 14, 63000 Celje
tel. (063) 33-825
»Veliko stalnih strank se nabere v šest-
najstih letih«, nam je povedal Radislav Re-
bernik, avtoličar iz Nove vasi. Verjetno pa
so te stalne stranke bolj posledica kako-
vostno opravljenega dela kot pa samo ne-
spremenjene lokacije obratne delavnice.
V avtoličarski delavnici Radislava Reber-
nika, kjer so zaposleni še Dragica Rebernik,
Anton Obreza, Franc Teržan in Borko Goda-
lovič, opravljajo vsa avtoličarska dela. Pri
svojem delu uporabljajo lakirno komoro, saj
so tako barve in laki veliko bolj obstojni in
se trajno primejo površin. Ob uporabi trdil-
ca in ostalih dodatkov se pri hitrem sušenju
v barvi in laku ne pojavljajo pore.
Pri svojem delu mojster Rebernik sodelu-
je z nekaj kooperanti v bližnji okolici Celja.
Tako zagotovi svojim strankam vse potreb-
ne usluge na enem mestu. Sicer pa mojster
Rebernik upošteva tudi naročila za popravi-
lo avtomobilov. Tako prebarvajo avtomobil
in seveda opravijo vsa dodatna potrebna
dela v desetih dneh.
Pri svojem delu uporabljajo v delavnici
mojstra Rebernika domače in tuje materi-
ale. Barve in lahko prineso stranke same,
seveda pa se tudi mojster Rebernik potrudi
in jih sam nakupi.
Ob včasih že kar vprašljivi kakovosti do-
mačih lakov in barv v avtoličarski delavnici
ne morejo dajati garancije na opravljeno de-
lo. Vseeno pa mojster Rebernik upošteva
reklamacije, predvsem na starejših avtomo-
bilih, ki jih stranke prijavijo v treh mesecih.
Vsekakor vam bodo v delavnici Radislava
Rebernika odpravili tuai vse napake, ki bi
jih morda sami naredili. A te je, po besedah
mojstra Rebernika, skorajda nemogoče naj-
ti, saj se v delavnici trudijo, da bi prevzeto
delo kar najbolj kakovostno opravili.
AVTOKLEPARSTVO
JANKO RAZGORŠEK
Loče 4, Šmartno v Rožni dolini
tel. 772-166
• V avtokleparski delavnici Janka Razgorška vam opravijo
vsa kleparska dela za vse tipe avtomobilov, hkrati pa vam tudi
izolirajo avtomobil in opravijo vsa potrebna ličarska dela.
• Za večja popravila avtomobila upoštevajo v delavnici moj-
stra Razgorška prednaročila tridesetih dni, manjša popravila pa
vam naredijo takoj.
• Ugodnost in prednost delavnice mojstra Razgorška je v
tem, ker opravljajo na enem mestu vsa dela, ki jih je potreben
vaš avtomobil.
AVTOKLEPARSTVO
IN AVTOLIČARSTVO
FRANC LESKOVAR
Novo Tepanje 14, Slovenske Konjice
tel. 751-601
• V avtokleparski in avtoličarski delavnici Franca Leskovarja
opravljajo kleparska in ličarska dela za vse tipe avtomobilov.
• Mojster Leskovar zagotovi potreben material za popravilo
sam, seveda pa ga lahko pripeljete skupaj s popravila potreb-
nim avtomobilom tudi sami.
• V avtokleparski in avtoličarski delavnici Franca Leskovarja
uporabljajo pri delu domače in tuje barve in lake.
20. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ 198
ROTACIJSKO KOSILNICO 135 cm,
prodam. Kresnik Anka, Vrbje 33,
Žalec.
ZASTAVO 101, letnik 76, kleparsko
popravljen, reg. do 20. maja 86,
ugodno prodam ali zamenjam
za Zastavo 750, mlajši letnik. Mi-
hael Tajnko, Javorje, Gorica pri
Slivnici.
HARMONIKO MANTOVANI 120
basov, peteroglasna, 15 regi-
strov, prodam. Inf. tel. (055) 79-
226.
GLISER s prikolico prodam, infor-
macije popoldan, tel. 35-085.
Z 101 SC, letnik 80, prodam, infor-
macije popoldan na tel. 33-955.
UGODNO PRODAM STILNO POHI-
ŠTVO dnevne sobe (macesnov
les) ter kuhinjske elemente tipa
Vera. Naslov: Na tičnico 4, Šent-
jur pri Celju.
PARCELO, PRIMERNO ZA VI-
KEND in vinograd 4 km od
Atomskih toplic, ugodno pro-
dam. Tel. 33-611 in 92 dopoldan
(Stojan Velenšek).
DOBRO kravo, pet mesecev brejo,
petega teleta, vozno, prašiča
180 kg, nima slanine in sedem
tednov stare pujske, štiri koma-
de, prodam. Gros, Završe 24,
Grobeltio.
ČOLN MAESTRAL 5, z motorjem
Tomos 4, prodam. Tel (063) 22-
911 ali 707-225.
CROVVN dvojni radiokasetofon,
ločljivi zvočniki, deklariran, v
garanciji prodam. Tel. 22-133,
popoldan.
300 kosov EFE sive opeke
29 x 19 x 19 cm, prodam. Šifra:
ŠENTJUR.
R 4, letnik 78, v voznem stanju,
neregistriran, prodam. Cena po
dogovoru, ter motorno žago Ho-
melite prodam. Fekeža Ivan, Ar-
ja vas 13 a, Petrovče.
STOLP FISHER 101, zadnji model,
komplet z zvočniki (troizhodni),
zaradi gradnje ugodno prodam.
Tel. (063) 701-449.
MOTOR APN, letnik 83, in dele raz-
ne za VVartburg turist, prodam.
Ivan Žgajner, Jankova 4 a,
Vojnik.
V CELJU prodam spalnico, hladil-
nik, kombiniran štedilnik in pral-
ni stroj, vse lepo ohranjeno. In-
formacije na tel. (061) 348-914,
dopoldan in (061) 40-713, popol-
dan - Dragica Mrzel.
REJCI PERUTNINE! Prodajamo do
3 mesece stare jarkice rjave in
grahaste, najboljše nesnice.
Tel. 33-751.
KMETOVALCI! Na Lopati damo v
najem večjo površino zemlje,
vključno 3,5 ha posejane koruze
in 2,5 ha pšenice. Ponudbe pod
NT: VSE V RAVNINI.
TRAKTOR, letnik 79, dobro ohra-
njen, prodam za 600.000 din. In-
formacije od 16. do 20. ure na
tel. (063) 824-132.
UVOŽENE VODNE SMUČI, zelo
primerne za Tomos 18, in 3 ka-
nalni CB, prodam. Tel. 25-651
popoldan.
ELEKTRIČNI BOJLER, nov, 801,
brez garancije, prodam za
28.000 din. Inf. tel. 28-942 po 18.
uri.
KARAMBOLIRANO školjko Golfa,
letnik 77, ugodno prodam. Tel.
36-160 od 19. ure dalje.
ŠKODO 100 L, letnik 72, zelo dobro
ohranjeno, prodam. Tel. 881-
109.
KUNCE, BELGIJSKI ORJAK in
nemške lisce, prodam. Krožna
pot 4, Vojnik, med cerkvijo in
šolo.
DVE MLADI kozi z mlekom, enega
mladiča, puhalnik, cirkular, 20
šperovcev 7 m, ugodno prodam.
Kosec, Glinsko 7 pri Ljubečni.
AVTOBUS TAM 3500, 45 sedežev,
reg. do novembra, prodam. V ra-
čun vzamem osebni avto, ter
čoln Maestral 18 z motorjem To-
mos 4. Strehar, Podkraj 22, Šen-
tilj, Titovo Velenje.
PARCELO 11 km iz Celja proti La-
škem, 2900 m' zemlje, voda,
elektrika in kašča 6 x 6 m na
parceli, prodam. Ponudbe pod
šifro: VIKEND.
ZASTAVO 101, letnik 77, neregi-
strirano, ugodno prodam vso ali
po delih. Tel. (063) 24-316.
7 m' siporex opeke, debeline
5 cm, ugodno prodam. Komplet
Emil, Ljubečna 33 b (nasproti
opekarne).
PEČ CENTRAL 23, kupljena 1982
leta, zraven material, ki je potre-
ben za napeljavo, prodajam po
kupni ceni. Zupane Zinka, Gre-
gorčičeva 6, Celje.
SPALNICO, pleskano, mizarsko
ročno delo, odlično ohranjeno,
ugodno prodam. Korošec, Loči-
ca 89, Polzela.
HRASTOVE SUHE Čepe (10.000 ko-
sov), premera 16 mm, dolžine
96 mm, z luknjo 5 mm, prodam
po 17,00 din. Tel. (063) 21-311 ali
(063) 23-720.
ŠOTOR »Dojran«, enkrat rabljen,
dve spalnici za 6 oseb, ugodno
prodam. Simovič, Kovinarska 9,
Štore.
MESNATE PRASCE, 7 tednov sta-
re, prodam. Kotenc Majda, ZakI
4, Gomilsko.
NOV OBRAČALNIK za kosilnico
Muta Gorenje, cena po dogovo-
ru, prodam. Šifra: OBRA-
ČALNIK.
NOVO SKOBELNO OS poceni pro-
dam. Inf. tel. 741-728, popoldan.
FIAT 850 šport coupe, letnik 70,
reg. do novembra, prodam. Mu-
žerlin Vlado, Gornja vas 14, Gro-
belno, tel. 821-178.
FIČKA, letnik 72, reg. do januarja
86, prodam za 7 M. Gajšek Emil,
Prožinska vas 58 b, Štore.
STAREJŠI ŠIVALNI STROJ Gritzo-
ner v odličnem stanju prodam.
Tel. popoldan 26-297.
LADIJSKI POD (opaž) prodam. Tel.
(063) 741-825.
NA SONČNEM kraju blizu Planine
pri Sevnici prodam po zelo
ugodni ceni novo komfortno
stanovanjsko hišo z 80 m' povr-
šine, centralnim ogrevanjem in
garažo. Vrt in okolica sta lepo
urejeni, zemlje skupaj 3000 m^
Poljanec Erih, Tkalska 5, Celje,
tel. (063) 31-329.
POCENI PRODAM rabljeno kombi-
nirano EMO PEČ za centralno
kurjavo z vgrajenim bojierjem.
Tel. 25-580, Trubarjeva 55 d.
SILOKOMBAJN Mengele prodam.^
Klepej, Kanjuce 15,63220 Štore.
OTROŠKO POSTELJO in športni
voziček, modri žamet, prodam.
Tel. 24-314.
ČRNOBELI TV Minirama, fotoapa-
rat Zorki, bliskavico National
P243, plinsko peč Super ser z
bombo, prodam. Kuštrin, Kranj-
čeva 2, Celje.
ZASTAVO 750, prva registracija le-
ta 76, reg. do maja 86, prodam
za 15 M. Ogled vsak dan po 15.
uri. Branko Gredecki, Šmarje
170.
PRIKOLICO za osebni avto večjih
dimenzij, prodam. Dobovičnik
Franc, Breg 43, Polzela.
RENAULT 6, 848 ccm, vozen, nere-
gistriran, 20.000 po generalni,
tudi po delih, prodam. Pižorn
Slavko, Andraž 20, Polzela. Inf.
dopoldan 856-972.
JUGO 45, betonski mešalec, stroj
za pranje posode, prodam.
Kladnik Ana, Strma pot 14,
Celje.
STAREJŠO HIŠO in parcelo z vso
gradbeno dokumentacijo v Za-
bukovici prodam. Pokličite (063)
23-242, Anica, dopoldan.
AVTO Z 101, letnik 76, cena 6 M,
prodam ali po delih. Piki, Gotov-
Ije 76 a, Žalec.
TRAKTORSKO PRIKOLICO Ljuto-
mer kiper 3 tone, nova, po ugod-
ni ceni prodam. Selčan Kari,
Arciin 88, Celje.
STARO, še dobro ohranjeno streš-
no konstrukcijsko gospodarsko
poslopje, 14x9, naklon strehe
38 stopinj, komplet z bobovcem,
ugodno prodam. Tel. (063) 701-
449.
DNEVNO SOBO in kuhinjske ele-
mente s pomivalnim koritom
ugodno prodam. Branko Boršič,
Šaranovičeva 8, stanovanje 2,
informacije na tel. 32-744, Celje.
MANJŠO HIŠO - vikend v središču
Rimskih Toplic in zidano gospo-
darsko poslopje prodamo. V bli-
žini trgovina, kopališče in po-
staja. Parcela meri 850 m^ ure-
jen zelenjavni vrt in sadni na-
sad. Resne ponudbe na tel.
(061) 349-489, zvečer.
GLASBENI STOLP SANVO
2 x 60 W in kasetofon Pioneer,
ugodno prodam. Inf. popoldan.
Pevec Rajko, Žepina 20 b, Lju-
bečna pri Celju.
SILOREZNICO prodam. Guček Mi-
lan, Cesta II. grupe odredov 10,
Celje (Ostrožno), tek 34-363.
PRALNI STROJ Gorenje in štedil-
nik na trdo gorivo Tobi, prodam.
Inf. na tel. 28-087.
POLAVTOMATSKO STRUŽNICO,
stružni avtomat lndex 36, tračno
žago za kovine s priborom za
spajanje žaginih listov, prodam,
ter DŽIP Malindra, letnik 71. Tel.
(063) 720-143.
MOTOKULTIVATOR MAČEK s plu-
gom in motor za BCS kosilnico
ter večjo količino jabolčnika,
prodam. Gorišek Franc, Laška
vas 35, Štore.
BARVNI TV Gorenje, ekran 63,
rabljen, poceni prodam. Tet. 25-
772.
R 5 TL, letnik 76, motorno kolo
BMW 250, letnik 52, in NSU
PRINC 1000, prodam. TeL 710-
706.
BMW 250 cm^ prodam, reg., 12 M.
Cestnik Andrej, Dobrteša vas
59, Šempeter tel. 701-614.
KOMBINIRAN STROJ, popolnoma
nov (zraven dam letve za stru-
ženje lesa), prodam. Alojz Loko-
šek, Rimska c. 6, Laško, samo-
postrežna na Otoku.
AVTO R 4, star 8 let, dobro ohra-
njen, prodam. Informacije na
tel. 821-298, po 16. uri.
KRAVO FRIZIJKO, dobro molzni-
co, prodam ali zamenjam za
vozno kravo. Štorman Kari,
Krajnčica 45, Šentjur.
ŠKOP (slamo za streho) prodam.
Tel. (063) 831-001, int. 25.
AKVARIJ, opremljen z ribami, pro-
dam. Ogled popoldan. Sotošek
Slavko, Na Lipico 4, Šentjur.
TELEVIZOR, črno beli, Iskra Pano-
rama, dobro ohranjen, avto ra-
dio Blaupunkt, prodam. Roz-
man, Dečkova 42, Celje.
RABLJENO dnevno sobo, regal,
kavč, dva fotelja, miza, prodam.
Tel. 27-345.
KRAVO SIVORJAVO, 8 mesecev
brejo, 3. teleta, prodam. Četina
Andrej, Doberteša vas 24, Šem-
peter.
REZERVNE DELE za AMI 8 in RE-
NAULT 8, prodam. Novak, Lož-
nica 41, Žalec.
KRAVO S TELETOM ali brez, staro
7 let, prodam. Turnšek Slavko,
Medlog 64, Celje.
BREJE TELICE in krave s teleti
simentalke, prodam. Terezija
Cokan, Vrbje 43, pošta Žalec.
NOV LEVI blatnik za BMW 1802
prodam. Oblak, Ljubljanska 27,
Celje.
HIŠO v Titovem Velenju, Konovo,
Madarjeva 14, prodam. Informa-
cije dobite pri BastI Tončki, tet.
857-091.
MANJŠO HIŠO - vikend, v sredi-
šču Rimskih toplic in zidano go-
spodarsko poslopje, prodamo.
V bližini je trgovina, kopališče in
postaja. Parcela meri 850 m^
urejen zelenjavni vrt in sadni
nasad. Resne ponudbe na tel.
(061) 349-498, zvečer.
ZASTAVO 750, novo, centralno
peč TAM SPECIAL novo, in rab-
ljen pralni stroj, prodam. Žafran
Ludvik, Bukovje 1, Gorica/Sliv-
nici.
TOČKOVNI APARAT, garažna vra-
ta, ter železna vrata - pomična,
5 m dolga, prodam. Tel. 31-824.
BRAKO PRIKOLICO prodam po
ugodni ceni. Ogled vsak dan,
Pavel Grm, Križevec 66, Stra-
nice.
VVARTBURG letnik 79 ugodno pro-
dam. Informacije tel. 36-400 po-
poldan.
FIAT 750, letnik 75, ugodno pro-
dam. Informacije na teL 27-625
od 15. ure dalje.
ŠOTOR za 6 oseb poceni prodam.
Roje Dušan, Prekorje 87, tel. v
službi 23-684.
ZASTAVO 101, neregistrirano, v
voznem stanju, letnik 76, ugod-
no prodam. Inf. popoldan 22-
041.
800 komadov modul opeke pro-
dam po ugodni ceni. Informacije
na tel. (063) 21-170.
TRAKTOR URSUS 55 KM, 900 de-
lovnih ur, prodam. Pišek Andrej,
Rifnik 11, Šentjur. Ogled po 14.
uri.
50 I OPREMLJEN akvarij z ribica-
mi ugodno prodam. Bratovčak
Jože, Kerševa 7, Vojnik.
KUPIM
HIŠO z ostarelo žensko, ki je po-
trebna pomoči, lastnica ostane
v hiši, plačava takoj. Fideršek
Danica, Log 29, 63252 Rogatec.
KMETIJO, ki nima dediča, kupim.
Če bo potrebno, nudim tudi pre-
užitek na njegovem ali mojem
domu. Šifra: SOLIDARNOST.
STANOVANJA
DEKLE išče opremljeno sobo v
Žalcu ali okolici. Možnost kuha-
nja in pranja. Šifra: NUJNO -
TAKOJ.
MLAD PAR išče stanovanje v Ce-
lju ali bližnji okolici. Tel. 831-
476. Šifra: PREDPLAČILO.
ZAPOSLITEV
STAVBNO KLEPARSTVO, Ključav-
ničarstvo Edvard Pilko, Veselo-
va 3 v Celju, sprejme v redno
delovno razmerje stavbnega
kleparja, priučenega kleparja,
ppmožnega delavca, OD po do-
govoru, nastop dela takoj. Infor-
macije dopoldan tet. 32-902.
REDNO ZAPOSLIM prometnega
tehnika. Pogoj: odslužen voja-
ški rok, izpit B kategorije. Šifra:
OBRTNIK.
IŠČEM službo - strojni tehnik z
izpitom voznika C kategorije In
odsluženim vojaškim rokom.
Kovinarska 9, Celje, Goran.
IŠČEMO natakarico za delo v bife-
ju v Celju. Nedelje, prazniki,
prosto, ostalo po dogovoru. Tel.
32-203.
SPREJMEM v delovno razmerje
kovinostrugarja. Cmok Branko,
Rifnik 28, Šentjur, tel. 741-635.

OPRAVLJAMO vsa kleparska dela
kot so: montaža žlebov, dimni-
ške obrobe in pokrivanje streh z
vsemi strešnimi kritinami. Se
priporoča Stavbno kteparstvo
Pilko, Celje, Veselova 3, tel. 32-
902.
NAGROBNE SPOMENIKE ter vsa
ostala kamnoseška dela izvaja
Srečko Sakelšek, Podgorje 56 b,
Celje, pri mestnem pokopališču.
Naročila - informacije od 16.
ure dalje.
DEKLE, študentko z veseljem do
šivanja, ali upokojenko, sprej-
me osamljena. Šifra: POŠTENA,
MEDSEBOJNA POMOČ in
DRUŽBA.
IZGUBIL se je pes pasme dober-
man v okolici Laškega. Kdor bi
karkoli vedel ali ga našel, pro-
sim tudi Lovsko družino Laško
za morebitno izsleditev, naj se
javijo na naslov: Zorko Alojzija,
Modric, Plazovje 78, Laško.
STARO kmečko hišo na sončnem
hribovitem terenu, oddaljeno
4 km od Žalca, oddam v najem
za občasno bivanje. Tel. (063)
855-818 zvečer.
ODDAM garažo tripleic v Čopovi
ulici. Informacije popoldan na
telefon 28-087.
MATEMATIKO z uspehom inštru-
iram. Tel. 36-948.
ODDAM v najem večje skladišče.
Inf. tel. 24-040, Toplak, do-
poldan.
MODO
letošnjega poletja vam
nudi novo odprti
BOUTiaUE s
Debro B 6, Laško, v bližini
Zdravilišča Laško.
Odprto popoldan vsak dan,
razen sobote, od 15. do 19.
ure dopoldan sreda in so-
bota od 9. do 12. ure.

NOVI TEDNIK - STRAN 23
rv SPORED
NEDEUA, 23. 6.
835-1405 in 1450-22 15 TELETEKST RTV UUBUANA; 8 50 POROČILA;
OTROŠKA MATINEJA: 8 55 ŽIV ŽAV; Risanke, Tom Sawyer; 9.55 GRIZLI
ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke; 10.20 FESTIVAL OTROKA - ŠIBENIK
85, posnetek otvoritve; 1130 A Silva-D.Comparato: LAMPIJON IN LEPA
MARIJA, 3. del brazilske nadaljevake; 12 10 ČEZ TRI GORE: Oktet DPD Svo-
boda F Prešeren Žirovnica-Breznica; 12.35 625, oddaja za stik z gledalci;
12.55 PROPAGANDNA ODDAJA, 13.00 PEVSKI TABOR - ŠENTVID PRI
STIČNI, prenos; 14.00 POROČILA (do 14.05); 14.15 I.Štivičič: KAM GREDO
DIVJE SVINJE ponovitev 9. dela nadaljevake TV Zagreb; 15.15 DEŽEVJE PRI-
HAJA, ameriški film; 16.50 POROČILA, 16.55 Sombor: ROKOMET(Ž) ZA
LOVORIKO JUGOSLAVIJE - FINALE, prenos v odmoru...; 18.25 ZABAVNO-
GLASBENA ODDAJA TV...; 19 00 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19.24 TV IN
RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME;
19.52 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 G. Paskaljrvič-F. David-D.Tana:
SOMRAK, I. del nadaljevanJ.o TV Sarajevo; 20.55 PRO. GANDNA ODDAJA;
21.00 BESEDA, DA BESEDO - pogovor z A. Stipaničem; 21.35 ŠPORTNI PRE-
GLED; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
15.15 NEDEUSKO POPOLDNE; 17.20 ASJA, sovjetski film; 18.55 PREMOR;
1900 VATERPOLO. JUGOSLAVIJA:SZ, prenos; 20.00 TOVARNA NA SEVER-
NEM KITAJSKEM, dokumentarna oddaja, 20.55 VČERAJ, DANES, JUTRI;
21 10 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 TV KINOTEKA - Kubanski kozaki,
igrani film (do 22.45)
PONEDELJEK, 24. 6.
17.35-22 35 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.50 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE; 17.45 POLETAVČEK, nanizanka TV Beograd;
18.25 ČIRA ČARA; 18.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.45 ROČK OKO, glasba
za mlade; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26
ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.05 R. Connolly:LYTTONOVA KRONIKA, 5. del angleške nani-
zanke; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 SPOZNANO NEZNANO, oddaja
o znanosti; 21.45 V.Novak: BALADE, glasbena oddaja češkoslovaške; 22.15
PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže;
17.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18.55 PREMOR; 19.00 INDIREKT, oddaja o:
športu; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZNANOST; 20.50 POROČILA; 20,55 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 21.00 DINASTIJA, 52. del ameriške nadaljevanke; 22.00 HIT
MESECA (do 22.45) I
TOREK, 25. 6.
17.40-22.35 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.55 POROČILA; 18.00 GRUZIJ-
SKI KOMORNI ORKESTER, 3. oddaja; SPORED ZA OTROKE; 18.20 MITI iM
LEGENDE - Antični miti: OJDIP. nanizanka TV Beograd; 18.35 PROPA-
GANDNA ODDAJA; SPORED ZA K i<DE: 18.40 O'KRESI SE DAN OBESI,
dokumentarni film; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO
NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 M.Duras: VSE DNEVE V KROŠNJAH DRE-
VES, francoska drama; 21.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.45 SONJA, doku-
mentarno-igrani TV film; 22.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 TV DNEVNIK,
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV DNEVNIK; 18.15 KAJ OTROCI VEDO O ROJSTNEM KRAJU; 18.45
THOMM S POP SHOW EXTRA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VEČER ZA TAMBU-
RICO; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 POROČILA; 20.55 OD KAIRA DO
A/OVEGA SADA, dokumentarna oddaja; 21.35 BRANJE (do 22.05)
SREDA, 26. 6.
17.30-22.30 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE: 17.50 ROŽA ŠKRLATKA IN SIN ORLIC, lutkovna oddaja; 18.05 L.Su-
hodolčan: FIGOLE FAGOLE, 2. de' predstave SLG Celje; 18.35 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 18.40 ŽELELI STE - POGLEJTE, poučnozabavna oddaja;
19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO
ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.05 MEDNARODNA OBZORJA; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 FILM
TEDNA: MADE IN BRITAIN, angleški TV film; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA;
22.15 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV DNEVNIK; 18.15 LEGENDF VETA, ostroška seriia; 18.45 ZABAVNO-
GLASBENA ODDAJA; 19.30 TV DNtVNIK; 20.00 GLASBENA DOGAJANJA;
20.55 DAROVALCI, dokumentarna oddaja; 21.35 Z BEOGRAJSKEGA FESTI-
VALA JAZZA (do 22.20)
ČETRTEK, 27. 6.
17.30-22.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; SPORED ZA
c^t.lOKE; 7.50 F.Rudolf: 4: ZELENIH SLONOV - Slon e vrnejo, 7. zadnji
del nadaljevanke; 18.05 OVČARSKA PESEM-MAKEDONSKA NARODNA; 18.15
KAKO NASTANE VIOLINA (Demšarjeve gosli); 18.35 PROPAGANDNA
ODDAJA; 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Najlepša jama na svetu, poljski
film; JAHTE VALEF, angleški film; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN
RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME;
19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.10 L.Maroti: FRANZ LISZT, 8. - zadnji del madžarske nadalje-
vanke; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10 TV DNEVNIK II
PETEK, 28. 6.
17.3&-00.10 TELETEKST RTV UUBLJANA; 17.50 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE: 17.55 NAŠ PRIJATEU TITO, nadaljevanka TV Zagreb; 18.10 GRIZLI
ADAMS, ameriška nanizanka; 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40 ŽELELI
STE - POGLEJTE, poučnozabavna oddaja; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK:
19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA: 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55
VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Strah,
6, del angleške dok. serije; 20.55 NE PREZRITE; 21.05 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.10 R. A. Simmons: Gangsterska kronika, 1. del ameriške nadalje-
vanke; 22.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.45 TV DNEVNIK II; 22.55 ŽEPAR,
ameriški film (ČB)
SOBOTA, 29. 6.
12.50-23.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 13.05 POROČILA SPORED ZA
OTROKE; ponovitve oddaj: 13.10 ROŽA ŠKRLATKA IN SIN ORLIC, lutkovna
oddaja; 13.25 NAŠ PRIJATEU TITO, nadaljevanka TV Zagreb; 13.30 POLE-
TAVČEK, nanizanka TV Beograd; 14.10 NAŠA PESEM-MARIBOR 84, 10
Oddaja; 14.40 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Videnje, ponovitev 5. dela angleške
dokumentarne serije; 15.30 RETROSPEKTIVA FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA:
Praznovanje pomladi, slovenski film; 17.00 Tivat: ROKOMET (M) ZA LOVO-
RIKO JUGOSLAVIJE - JUGOSLAVIJASPANIJA, prenos: v odmoru ., 18 20
MITI IN LEGENDE - Antični miti: OJDIP, nanizanka TV Beograd; 18.35 PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 18.40 BOJ ZA OBSTANEK: Vod izpod zemlje, angleška
dokumentarna serija; 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO
NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME; 19 52
PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 IZKUŠNJE ZAŽELENE, TODA NISO POGOJ
angleški film, 21 10 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 ZRCALO TEDNA; 21.35
PROPAGANDNA ODDAJA, 21.40 GOSTILNA KOŠNIK; 23 05 PROPAGANDNA
ODDAJA; 23.10 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
15.15 ZA VELIKIM ZIDOM, brazilski film; 16.15 PO TITOVI POTI REVOLUCIJE,
otroška predstava; 17.45 SKOKEC GRE V MESTO, mladinski film; 19.00 SLO-
VENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI: Beltinška banda; 19.30 TV DNEV-
NIK; 2000 GALERIJA OPERNIH ZNAČAJEV: Muhaste neveste; 20.30 DOKU-
MENTARNA ODDAJA, 21.15 POROČILA; 21.25 ŠPORTNA SOBOTA; 21 50
OPERMANNOVI, 3. - zadnji del zahodnonemške nad.; 22.45 POEZUA (do
23.15)
Ali bo na celjslci
tržnici še vroče?
Novi kioski na celjski tržni-
ci bodo verjetno povzročili
več težav in neprijetnosti, kot
pa predvidenih koristi. Na-
menjeni so bili izključno .za
prodajo zelenjavno-sadjar-
skih pridelkov, med vabljeni-
mi za takšno prodajo (to še
posebej velja za kmetijske za-
druge na celjskem območju
razen KZ Šmarje) pa ni zani-
manja. Vzrokov je več - od
lastnih prodajalcev do sezon-
skih artiklov, pa morda še
česa.
Po zadnjih podatkih bodo
zelenjavno-sa^jarske pridelke
prod^ali Vočarska stanica Za-
greb V štirih kioskih, PIK Bo-
rinci in Vrtnarstvo Celje vsak v
dveh, Fl^šman in KZ Šmarje
pa V po enem. Ostalo ostane
vs^ zaenkrat prazno, pa če-
prav so V boksih že lončarji,
suhorobarji, konfekcionaiji,
svečaiji... Prav proti zadnjim
pa seje uprl Komite za družbe-
no ekonomski razvoj občine
Celje, saj je sklad za interven-
cije V kmetijstvu namenil 10
milijonov dinarjev za obnovo
tržnice, ne pa za obrtnike. Po-
govori tečejo dalje, človek pa
ima občutek, da je vse skup^
prenapeto in ne dovolj dobro
pripravljeno. Problem celjske
tržnice se krpa z občasnimi ak-
cijami pa čeprav vemo, da je
prostorska stiska ogromna,
manjkcuo ustrezna skladišča,
ni ustreznih prostorov za pro-
dajo mlečnih izdelkov itd.
Obstojno ideje, da prestavi-
jo bižuteriste na Tomšičev trg,
cvetličarje pa h kinu Metropol.
Če bi ukinili zaradi neustrez-
nih pogojev še prodno mleč-
nih izdelkov, bi bila to prav
gotovo edinstvena tržnica v
Jugoslaviji! Cene torej niso v
ospredju, pač pa vse okoli no-
vih prodeonih boksov in tistih,
ki so jih že zasedli ter v njih
marsik^ vložili za prodno svo-
je robe.
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
Do 23. 6.: SMRKCI - ameri-
ški risani film
Do 23. 6.: KRAJEVNI JU-
NAK - angleški film
Ob 20.  uri Retrospektiva
slovenskega filma
20. 6.: PETA ZASEDA
21. 6.: TO SO GADI
22. 6.: KRČ
23. 6.: RAZSELJENA
OSEBA
Od 24. do 26. 6.: MARIJINI
LJUBIMCI - ameriški film
MALI UNION
Od 24. do 29. 6.: ŠERIF V
NEW YORKU - ar^riški
film
KINO METROPOL
20. in 2. 6.: MORA - ameriški
film
22. in 23. 6.: MOONRAKER -
angleški film
Od 24. do 30. 6.: DIVJE NO-
ČI GOSPE »O« - nemški
film
MATINEJA - METROPOL
22. 6.: MOONRAKER - an-,
gleški film -
KINO DOM
Od 20. do 23. 6.: GULIVER-
JEVA POTOVANJA - ame-
riški film
Od 20. do 23. 6.: POLNOČNI
MAŠČEVALEC - ameriški
film
Od 24. 6. dalje: FARMERKA
Z ROŽNATIMI OČMI -
ameriški film
KINO VOJNIK
23. 6.: MARIJINI LJUBIMCI
- ameriški film
23. 6.: SMRKCI - ameriški ri-
sani film
KINO ŽALEC
20. 6.: ZGODNJI SNEG V
MuNCHNU - jugoslovanski
film
21. 6.: PATRICIJA - nemški
fUm
22. 6.: NIZKI UDARCI - ka-
nadski film
23. 6.: PATRICIJA - nemški
film
25. 6.: OKTAGON - ameriški
film
27. 6.: NAPAD NA PLAT-
P^ORMO J^NIFER - ameri-
ški film
KINO PREBOLD
20. 6.: EMANUELA 2. del -
angleški film
21. 6.: OKTAGON - ameriški
film
23. 6.: STRVKER - ameriški
film
25. 6.: NAPAD NA PLAT-
FORMO JENIFER - ameri-
ški film
27. 6.: PATRICIJA - nemški
film
KINO POLZELA
20. 6.: ZAKAJ SE TO DO-
GAJA MENI - italijanski
film
22. 6.. PATRICIJA - nemški
film
23. 6.: NAPAD NA PLAT-
FORMO JENIFER - ameri-
ški film
25. 6.: ZGODNJI SNEG V
MuNCHNU - jugoslovanski
film
27. 6.: OKTAGON - ameriški
film
KINO GRIŽE
23. 6.: NIZKI UDARCI - ka-
nadski film
KINO BRASLOVČE
23. 6.: VROČA CECILIJA -
francoski film
26. 6.: SKRIVNOST NINJE
- hongkonški fdm
KINO MOZIRJE
20.   6.:   ŠAMPANJEC   ZA
.  ^JT'^K - ameriški film
22. in 23. 6.: E.T. - VESOLJ-
ČEK - ameriški film
25. 6.: LOLA - nemški film
27. 6.: DEKLETA IZ TRSTA
- italijanski film
KINO NAZARJE
22. in 23. 6.: TATOVI IZ-
GUBLJENEGA ZAKLADA
- italijanski film
26. 6.: PREVELIKA ŽRTEV
- mehiški film
KINO LJUBNO
21., 22. in 23. 6.: MOJE PE-
SMI, MOJE SANJE - ameri-
ški film
25. 6.: PORKY'S - ameriški
film
KINO GORNJI GRAD
22. in 23. 6.: ŠTIRJE LUMPI
- ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
20. 6.: VROČA CECILIJA -
francoski film
21. 6.: UNA - jugoslovanski
film
21., 22. in 23. 6.: SKRI'.^-
NOST NINJE - hongkonški
film *
24. in 25. 6.: HOT DOG -
ameriški film
26. in 27. 6.: NA ZMAJEVI
POTI - hongkonški film
KINO DOM KULTURE
20. 6.: UNA - jugoslovanski
film
27. 6.: PORKVS - ameriški
film
KINO ŠOŠTANJ
22. 6.: UNA - jugoslovanski
film
23. 6.: VROČA CECILIJA -
francoski film
24. 6.: SKRIVNOST NINJE
- hongkonški film
26. 6.: HOT DOG - ameriški
film
KINO DOLIČ
21. 6.: VROČA CECILIJA -
francoski film
KINO LAŠKO
22. in 23. 6.: SONČNI ZA-
HOD - jugoslovanski film
KINO   VMRC   RIMSKE   TO-
PLICE
22. 6: MORILSKO POLET-
JE - francoski film
26. 6.: NEZASLIŠAN ČU-
DEŽ - jugoslovanski film
KINO RADEČE
23. 6.; MORILSKO POLET-
JE - francoski film
KINO SLOVENSKE KONJICE
20. 6.: OSVAJALEC - itali-
janski film
21. 6.: MOČ RAZDEJANJA
- ameriški film
22. 6.: CONAN - angleški
film
23. 6.: POHITI, ZABAVA SE
PRIČENJA - nemški film
25. in 27. 6.: LETO NEVAR-
NEGA ŽIVLJENJA - av-
stralski film
KINO ŠENTJUR
22. in 23. 6.: OROŽJE PROTI
UGRABITELJEM - ameri-
ški film
KINO ŠMARJE
20. 6.: ČAO M ALI - franco-
ski film
21. 6.: OTOK STRASTI -
francoski film
22. in 23. 6.: V ZMAJEVEM
GNEZDU - hongkonški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
20. in 21. 6.: 1 OLIRANTI -
ameriški film
22. in 23. 6.: OKRUTNI KA-
LIGULA - ameriški film
23. 6.: RIKI TIKI TAVI -
sovjetski film
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 27 dečkov in 25
deklic.
POROKE
Celje
Poročilo Seje 6 parov, od teh:
Franc HORJAK iz Lokavca in
Daija BRILEJ iz Lahovgrabna.
Žalec
Poročili so se: Janko BRI-
NOVŠEK iz Ljubije 65 in Darin-
ka LEŠNIK iz Ponikve pri Žal-
cu, Stanko NOVAK in Zdenka
ZAJC, oba iz Orove vasi, Martin
DUŠIC iz Žlabora in Karmen
MAČEK iz Latkove vasi.
Titovo Velenje
Poročili so se: Branislav
BEVC in Vera GLAVNIK, oba iz
Podkrjga pri Velenju, Ivan MEH
iz Ravn in Tanja HERLAN iz
Podkr^a pri Titovem Velenju,
Stanislav CEVZAR iz Šenbrica
in Brigita POVH iz Pake pri Ve-
lenju. „ .        .
SMRTI
Celje
Umrli  so:  Ludvik VOLAV-
ŠEK, 37, Strmca, Franc MA-
LOVŠEK, 71, Kapla vas, Zlatko
BRAČKO, 74, Celje, Anton
HERCOG, 26, Vodruž, Marija
SIVKA, 78, Celje, Justina PIL-
TAVER, 71, Krška vas, KaroUna
KOPRIVO, 62, Proseniško, Bo-
gomir MANFREDA, 59, Celje,
Kvetuša JAGER, 60, Celje, Ivan
JOKAN, 63, Lesično.    *
Laško
Umrli so: Frančiška SKALAR,
87, Kimerno, Radeče, Franc GO-
TAR, 72, Lahomšek, Henrik ŽA-
GAR, 63, Mrzlo polje 1, Jurklo-
šter.
Šmarje
Umrla je Alojzija POPOVIČ,
67, Zibika 3 a.
Žalec
Umrli so: Ana NOVAK, 82,
Kaplja vas 31, KArolina LU-
KNER, 76, Dobrteša vas 99, Ma-
rija PRAPROTNIK, 90, Andraž-
51, Leopold KALIŠEK, 55, Go-
milsko 77, Ivana JAGER, 63,
Latkova vas 30, Franc BORŠT-
NER, 86, Prekopa 38.
Titovo Velenje
Umrla je Marija BIZJAK, 65,
Titovo Velenje.
Dežurstva zdravstvenih domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, redna dežurna služba je vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega
dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj. Ambu-
lantno nujno pomoč nudijo v zdra tvenem domu v rednem delov-
nem času, v času dežurstva pa v aežurni ambulanti. Nujno zdrav-
stveno pomoč lahko naročite kadarkoli po telefonu: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba je
vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organizirano
od 19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa od 14. do 7. uie do ponedeljka
zjutraj. Telefon: 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v
dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se
prične ob 20. uri in traja do 6. ure naslednjega dne, ob koncu tedna je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure zjutr^.
Telefon: 831-934.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurstvo za celo občino pa je organizirano v zdravstvenem
domu v Žalcu med tednom od 19. do 7. ure, ob sobotah pa se prične
dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure zjutr^. Telefon:
710-851.
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom od 20. do 7. ure
zjutraj, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu tedna od
sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure zjutr^. Telefon: 751-522.
ZDRAVSTVENI DOMOVI V OBČINI ŠMARJE: Redna dejavnost
- dopoldanske in popoldanske ordinacije od 7. do 19. ure v zdrav-
stvenih postajah Šmarje, Rogaška Slatina, Kozje, dopoldanska v
Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in obratna ambulanta v Ste-
klarni. Dežurstvo je organizirano v Nravstveni postaji v Šmarju in
Rogaški Slatini ob delavnikih od 19. do 7. ure zjutrsO, ob koncu tedna
pa od sobote od 14. ure do ponedelka do 7. ure zjutraj. Stalna
pripravljenost je organizirana za področje ZP Kozje, Bistrica ob Sotli
in Podčetrtek ob delavnikih po vseh ZP izmenično, ob koncu tedna
pa po razporedu. Telefoni: Šmarje - 821-021, Rogaška Slatina - 811-
621, Rogatec - 826-015, Kozje - 781-010, Podčetrtek 828-018, Bistrica
ob Sotli-784-110.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska
ambulanta od 7.30 do 13.30 ure, popoldansko dežurstvo traja do 20.
ure, zdravnik je v sprejemni ambulanti. Dežurstvo v dežurni ambu-
lanti se prične ob 20. uri in traja do 7. ure zjutraj, neprekinjeno
dežurstvo je tudi ob koncu tedna in praznikih. Telefon: 856-511.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenem domu v Laškem, Radečah in Rimskih toplicah z
dopoldanskimi in popoldanskimi ambulantami. Nočna dežurna
služba vsak dan od 20. do 7. ure zjutr^ v zdravstvenem domu Laško.
Ob sobotah se prične dežurstvo ob 14. uri in tr^a do ponedeljka do 7.
ure zjutr^. V soboto, 22. junija bo dežural dr. Dokša, v nedelo, 23.
junija pa dr.Koščak. Telefon: 730-0'78.
Veterinarsko dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, redna dopoldanska ambulanta za male živali od 8. do 10. ure,
sicer imajo neprekinjeno dežurstvo v popoldanskem in nočnem
času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni
čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure nasled-
njega dne, dežurstvo tudi ob koncu tedna in praznikih. Telefon: 751-
041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠMARJE: Delovni čas od 7. do 15.
ure, od 15. do 7. ure zjutr^ je organizirana dežurna služba. Telefon:
821-057.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 15.
ure, od 15. do 7. ure naslednjega dne je organizirano dežurstvo. Od
21. do 27. junija bo dežural dipl. vet. Janez Hrovat na veterinarski
postaji. Telefon: 741-041.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarsko delo je v
dnevnem času od 7. do 15. ure v Laškem in v Radečah. Dežurna
služba je vsak dan od 15. do 7. ure naslednjega dne v veterinarski
postaji Laško. Do 23. junija bo dežurala dipl. vet. Darja Grimšič, od
24. do 30. junija pa dip. vet. Edvard Staroveški. Telefon: 730-068.   .
SEDAJ JE PRAVI ČAS!
Pripravite se za naslednjo kurilno
sezono.
Pravi naslov za to je
RATEJ JANEZ, Trnovlje 35, Instalacije
centralne kurjave In stavbno
ključavničarstvo.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JUNIJ 1985
Ročno izdelana opeka iz »cigonc« ne bo šla v pozabo
Da ciglarstvo na Sloven-
skem ne bi povsem izumrlo,
ga na Ljubečni, pod pokro-
viteljstvom tamkajšnje de-
lovne organizacije in v po-
častitev krajevnega prazni-
ka, oživljajo. Tako je bilo
tudi v soboto na prireditvi,
ki je pritegnila pozornost
zlasti mlajših obiskovalcev.
Zbrali so se pri pečnici, kjer
so včasih žgali ročno izdela-
no opeko.
Pričelo se je sedmo ciglar-
sko tekmovanje. Dolgoletni
ciglar Milan Podpečan je v
jami pripravil mort za izdela-
vo opeke. Kot izkušen ciglar
ve kako se taki reči strežejo.
Nekdaj so se na Ljubečni
in okolici cele družine zapi-
sale ciglarstvu. Mnogim je
bil to edini zaslužek. Le malo
»cigonc« je še ostalo in še te,
kolikor jih je, iz leta v leto
bolj propadlo. Nekdaj pa so-
bile zelo znane poljske ope-
karne: Metenčeva, Jutrško-
va, Jernej čeva, Šumrova,
Kegeljčeva, Štumfova, Vov-
kova in druge. Danes same-
vajo, ali pa so že zdavnaj po-
drte. Le v dveh ali treh se še
da narediti opeka, ki je, roč-
no izdelana, ponovno zelo
iskana in cenjena. Za ročno
izdelavo opeke je potrebno
pravo orodje.
Izdelovalec uporablja de-
sko, imenovano štecl, na ka-
teri je lesen model. Vanj vrže
z nožem odrezan mort, pova-
ljan v štruco. Odvečnega
odreže z »locnom«. Odnaša-
lec pa uporablja za odnaša-
nje opeke dva »šinkeljca«,
podobna strešnim, le da sta
manjša. Pri izdelavi je opeko
navadno štel tisti, ki je vozil
mort na mizo. Na vsakih sto
kosov je naredil luknjo več v
zidak. Pet lukenj je pomeni-
lo 500 kosov opeke.
V poljskih opekarnah se je
pričelo delo v maju, končalo
pa na Mihaela, 29. septem-
bra. Kot svoj praznik so si
ciglarji vzeh svete Ane dan,
26. julij. Na šentansko sobo-
to so ciglarji postavili na vrh
ute smrečico. Lastnik ope-
karne ali »cigonc« je ciglaije
za praznik pogostil z domačo
klobaso, kruhom, vinom in
ponekod celo s potico.
Včasih so bile hiše daleč
naokrog krite z ročno izdela-
no opeko IZ ljubečenskih »ci-
gonc«. Danes je ljudi, ki bi
znali delati takšno opeko, ze-
lo malo.
Za zidavo te opeke je po-
treben mort boljše kakovo-
sti. Tisti, ki je pripravljal
mort za strešno opeko na »ci-
goncih«, ga je tudi navadno
pripeljal pod uto na tako
imenovani pripank in ga na-
to znosil na mizo pod uto.
Naenkrat so izdelali 900 ko-
sov opeke in ta količina se je
imenovala trifa. Deska na
kateri so opeko izdelovali, se
imenuje žnider. Nanjo so po-
stavih železen model. Ko je
bila opeka v grobem izdela-
na, so jo postavili na stojalo,
ki so mu ciglarji pravili šro-
gle. Nato so opeko lepo obli-
kovali s peresom, ji izdelali
kljun in jo postavili v staleže.
da se je posušila. Posebno
skrbno so izdelali kljun. Za
izdelavo strešne opeke so
potrebni štirje »šinkeljci«,
To so pravokotne deske. Za
čiščenje le-teh pa so uporab.
Ijali »zajbek«. Daje bil stres,
nik lepši, so uporabili tudi
pesek in vodo iz korita.
Tako so na Ljubečni ot
krajevnem prazniku obujaU
spomine na ciglarstvo, da ne
bi povsem utonilo v pozabo,
da bi mlgjši vedeli, kako so
se preživljali njihovi očetje
in dedi. Za mnoge je bil ta
prikaz nekaj povsem nove-
ga, zato je bil dogodek še to-
liko bolj zanimiv. Sedma ci-
glarska prireditev na Lju-
bečni je uspela in izpolnila
pričakovanja.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Glino so zmeraj pripravi-
li, se pravi nakopali, že po-
zimi, tako da je prezimila.
Morta pa ni znal vsakdo pri-
praviti. To je bilo zahtevno
delo, ki je terjalo spretne
roke. Mort so vozili po fos-
nih pod uto na mizo v lese-
nih samokolnicah.
Ciglarja Rudi Arčan in Milan Podpečan sta se na prireditvi izkazala s hitrostjo in
spretnostjo pri pripravi morta za izdelavo opeke.
Fani Kerš in Justi Rezar sta strešno opeko delali najmanj tri desetletja. Danes te opeki
ne izdelujejo več in tudi ljudi, ki bi to znali, je vse manj.
Zares odprti večeri v Celju
Privlačni petki v klubu kulturnih aeiavcev
Celjski klub kulturnih
delavcev Ivan Cankar je
na radost mnogih in razo-
čaranje nekaterih ponov-
no uvedel v svoj program
odprte petkove večere. Po
nekajletnem zatišju, od ta-
krat, ko so ustrezni druž-
benopolitični in kulturno-
prosvetni forumi (zaradi
nikoli dokončno pojasnje-
nih razlogov) prekinili že
odprte večere v klubu, se
sedaj pojavlja Upravni
odbor kluba v nekoliko
spremenjeni kadrovski za-
sedbi, z novim predsedni-
kom Tomažem M. Jegli-
čem, ki naj bi, z njemu
lastno vitalnostjo, oživel
dejavnost tega, Celju vse-
kakor potrebnega shaja-
lišča kulturnih delavcev.
Takoj ko je bila dana ze-
lena luč za ponovno uved-
bo odprtih večerov, se je
upravni odbor kluba pod-
vizal v snovanju le-teh in
dobesedno pljunil v roke,
saj so člani sami prebelili
prostore kluba in poskrbeli
še za prenekatero podrob-
nost, ki naj bi prispevala k
svečanemu vzdušju na dan
otvoritve odprtih večerov,
ki se je zgodila v petek, 7.
junija.
Na otvoritvi sta, ob pri-
sotnosti mnogih (in pove-
dati je treba, tudi odsotno-
sti mnogih) kulturnih de-
lavcev, poskrbela za kul-
turni spored celjska otro-
ška pripovednica Bina
Štampe-Zmavc s svojim
prvencem Slike in zgodbe
iz tisoč in enega pasjega
dne in kipar, pedagog in
ilustrator Franc Purg s pro-
dajno razstavo originalnih
ilustracij za omenjeno knji-
go, ki je izšla pri založbi
Univerzum in jo boste za-
enkrat zaman iskali po celj-
skih knjigarnah, ker bojda
le-te ne posedujejo »klju-
ča« s to založbo. Obiskoval-
ci so lahko uživali ob iskri-
vih stavkih iz knjige, ki jih
je posredovala avtorica sa-
ma in prav tako ob očarlji-
vih ilustracijah psov, za ka-
tere je ilustrator zagotovil,
da »ne smejo biti segment
literature«. V nadaljevanju
večera je prisotne prav po-
srečeno kratkočasil »čarov-
nik« Peter s svojimi »vra-
golijami iz tisoč in ene zvi-
jače«.
Naslednji odprti petkov
večer je pripadel znanemu
celjskemu novinarju, pisa-
telju in podpredsedniku
Društva za varstvo okolja.
Petru Kavalarju. Predsta-
vil je svojo, pri Mladinski
knjigi pred kratkim izdano,
pravljico Smolček. V
sproščenem pogovoru z
obiskovalci je jasno opre-
delil svoje literarne pogle-
de ter glede na širino svoje-
ga delovanja načel marsi-
katero temo tudi izven
strogo literarnega po-
dročja.
Obiskovalci kluba že ne-
strpno pričakujejo nas^^d-
nji odprti večer. Jutri, v pe-
tek, bo namreč v klubu na-
stopal znani celjski original
Jure Šarlah s predavanjem
o svetovnem humorju.
Bori Župančič
Pozornost znanju strojepisja
Intervju z zmagovalko republiškega strojepisnega tekmovanja
Tekmovanja v strojepisju
sodijo v tisto vrsto, ki se še-
le uveljavljajo. Organizira-
na so za več starostnih sto-
penj, med drugim tudi za
srednješolce. Na žalost na
njih še vedno nastopajo le
dekleta. Predstavnice s
Celjskega so zadnja leta do-
segale visoke uvrstitve in
tako je bilo tudi letos, saj je
Teja Glušič, dijakinja 3. let-
nika Srednje družboslovne
šole postala republiška pr-
vakinja.
Tekmovanje je bilo v za-
četku junija v Novem mestu,
udeležilo pa se ga je 19
učenk, iz vseh tisith sloven-
skih srednjih šol, kjer je stro-
jepis kot obvezni predmet
vključen v redni učni pro-
gram. Teja Glušič je letos pr-
vič nastopila na republiškem
tekmovanju in že takoj osvo-
jila prvo mesto. S 347,9 bruto
in 307,9 neto udarci na minu-
to ter z 0,4 odstotka napak je
dosegla rezultat, ki velja po
propozicijah strojepisnih
tekmovanj v njeni starostni
kategoriji za odUčen do-
sežek.
Kako bi ocenila svoj na-
stop? Kaj je odločilo o
zmagi?
»Z uvrstitvijo sem seveda
lahko zadovoljna, medtem
ko z doseženim rezultatom
nisem povsem. Na pripravah
v šoli in doma sem namreč
imela še boljše rezultate. Mi-
slim, da je o zmagovalcu od-
ločila manjša trema na tek-
movanju, veliko pa so k te-
mu prispevale tudi ure in ure
skrbno opravjenih vaj.«
Na čigavo pobudo si se
udeležila tekmovanja in ka-
ko si sc i.anj pripravljala?
»K tekmovanju sem se pri-
javila na pobudo prof. Zo-
haijeve, ki me je učila že na
strojepisnih tečajih Delav-
ske univerze v Žalcu. Za tek-
movanje sem se prijjravljala
predvsem doma, nekaj v^
pa smo naredili tud' pri po-
uku. Vadila sem na osnovi
predloge, ki jo je poslal orga-
nizator, poleg tega pa sem
opravila še nekaj preizkusov
na čas, po pravilih, kot so
veljala tudi na tekmovanju.«
Kaj misliš o namembno-
sti takšnih tekmovanj in
nasploh o uvajanju stroje-
pisja v posamezne učne pro-
grame?
»Tekmovanja v strojepisju
so sorazmerno mlada in se
po organizaciji in udeležbi še
ne morejo meriti s -udobni-
mi tekmovanji v fiz. ^i, mate-
matiki, tujih jezikih ipd.
Vendar bi jim morali dati
večjo veljavo, saj tekmoval-
ce spodbujajo k še bolj zag-
nanemu delu in širijo interes
za to vrsto prstne spretnosti.
Potreba po znanju strojepis-
ja postaja danes čedalje več-
ja. Vemo, da so danes vsa
poslovna pisma, dopisi, za-
pisniki in drugi spisi tipkani.
Koristno je tudi za dijake,
študente in vse, ki imajo
opravka z obsežnim gradi-
vom. Ne nazadnje to terja tu-
di sodobni družbeni razvoj,
nove zahteve v različnih ko-
munikacijskih in informacij-
skih procesih. Npr. brezhib-
no obvladovanje tastature
pisamega stroja ni pomemb-
no samo za dobrega stroje-
pisca, temveč tudi za vsako-
gar, ki dela na računalnikih
in drugih podobnih tehnič-
nih sredstvih.«
Prihodnje leto bo tekmo*
vanje v Celju...
Če se ga bom udeležila,
bom na vsak način poskuša-
la ubraniti prvo mesto. Obe-
nem pa si tekmovalke želi-
mo, da bi se za nastop opd
gumil tudi kakšen predstav-
nik močnejšega spola.
ROBERT GORJANC
foto: JULIJ JERAJ