Ncjr«&ia 4mw*mM , H7f_T«T"OH~OOETLAin>?"^«87i ^NO-^187."— ŠTEV. 187. —_ WgW YORK, FRIDAY, AUQU8T 10, 1298 — PETEK^ 10. AVGUgTA 1928.____VOLUME XXXVL — Lgryry mj ' Hrvatska žaluje za svojim voditeljem. VLADA NE BO ZASTOPANA PRI POGREBU STJEPANA RADIČA Dosedaj te niso vršile že nik&ke demonstracije. — Voditelja političnih strank so pozvali članstvo, naj bo mirno. — Stjepan Radič, je ,umrl vsled ohromljenja srca. — Pribičevič in Trumbič sta jokala. BEOGRAD, Jugoslavija, 9. avgusta. — Izza smrti hrvatskega kmetskega voditelja Stjepana Radiča se niso dosedaj vršili še nikaki nemiri. Voditelji vseh političnih strank so pozvali svoje člane, naj se vzdrže vsakih demonstracij. Pogreb se bo vršil v nedeljo zjutraj v Zagrebu. Vlada je hotela pokopati Radiča na svoje sfro-tke, toda sedanje vodstvo kmetske stranke je ponudbo zavrnilo. Obenem s tem je vodstvo stranke tudi namignilo vladnim zastopnikom, da je boljše, če se ne udeleže pogreba. Danes se je vršila tajna seja hrvatskega parlamenta. Ta parlament, ki tvori nad štirideset odstotkov vsega jugoslovanskega narodnega predstavništva noče priznati ustavnosti beograjskega kabineta in beograjske narodne skupščine. Tekom tajne seje je bilo sprejetih več važnih sklepov, ki pa niso bili objavljeni. Zdravniki so ugotovili, da je Radič umrl vsled ohromitve srca. Njegova smrt^je pa brez vsakega dvoma posledica rane, ki jo je dobil dne 20. junija tekom atentata v jugoslovanski skupščini. Radičevi možgani tehtajo I 469 gramov, dočim tehtajo možgani povprečnega človeka le 1 361 gramov. Vse mesto je v črnih zastavah. i Radičevo truplo počiva na javnem odru. Iz vsef krajev Hravaske prihajajo v Zagreb kmetje, da si zadnjič ogledajo svojega mrtvega voditelja. Ob mrtvaškem odru sta se srečala Svetozar Pribičevič in bivši zunanji minister dr. Ante Trumbič. Oba sta jokala kot otroka. j Vdova mrtvega kmetskega voditelja je dobila iz vseh strani na tisoče brzojavk z izrazi sožalja. NESREČA PRI PREIZKUŠNJI Dva sta bila ubita in dva ranjena pri preiskušanju aeroplana, namenjenega v Ameriko. — Drou* hin je mrtev. 0RL.EY, Francija, 9. avgusta. N'adaljni poskus, da se poleti iz Pariza v New York, se je končal včeraj z nesrečo. Velikanski trimotorski aeroplan, Arc-en-Cičl, se je ponesrečil pozno včeraj popoldne na Orlev letalnem polju ter ubil mehan&a L»an-net-a ; »smrtno poškodoval pilota, Maurice Drouhdtia, znanega francoskega avijafika ter poškodoval dva nadaljna, Gianoli in Manuel. Drouhin je umrl ob četrt na tri danes zjutraj. Poroča se, da je tudi stati je inlinirja Gianotija zelo resno. Danes zjutraj je padel v komo ali nezavest. Veliki aeroplan. katerega je zgradil Rene Con r met. je bil napravljen popolnoma iz lesa ter konstruiran na tak način, da bi bHi tekom poleta dostopni vsi bistveni «tro krožile izza časa. ko se je Tunnev umaknil iz rokoborfoe, potem ko je porazil Toni Heeneva iz New Zea-landa, dne 26. julija. T itn n ey je dospel »k Lauderje-vim v torek ter ni hotel razpravljati v zadevi. Stražniki so bili izstavljeni, da ga ni nikdo motil. Hotel je odpotovati v Evropo dnp 16. avgusta. Miss Lauder je stara 21 let ter hčerka pokojnega George Lauder, Jr., jeklarskega magnata in jahtnika, .kojega oče je bil so-roidnik Andrew Carnegie-ja, s katerim je prišel iz Škotske v Združene države. Starejši Lauder je bil eden ustanoviteljev jeklarske kor-poracije, ki je zgradila temelje Carnegie»jevega in Lauderjevega bogastva. ---- Trojno usmrčenje. SING SING, 9. avgusta. — Prejšnji policist Daniel Graham, ki je umoril in oropal plačilnega moj'-stra, George Appel, ki je ustrelil tekom nekega roparskega napada na salon v Glendale nekega policista in Alexander Kalinovvski, ki je ubil nadnadzornika Durnina v Auburn jetnišnici, so bili danes ponoči u&mrčeni v Sing Singu v električnem stolu. NESREČA V MAJNi : JOHNSTOWN, Pa., 9. tvgusta. Tekom neke eksplozije v Lochrie majni v tukajšnji bližini je bilo usmrčenih pet majnarjev. Trupla so prinesli danes zjutraj iz rova. Štirje majnarji, ki so se nahajali v neposredni bližini eksplozije, so ušli vsaki poškodbi. Mož ubit od strele pri kopanju. CHICAGO, I1L, 9. avgusta. — En mož je bil ubit in dva otroka sta bila ranjena, ko je zadela strela. velik kamen; krog- featerega so ^ „ - ** •* 1_____* . m a . • N Jgnojia JMpNN lekom neurja. JAPONSKA POSVARILA KITAJSKO Japonska posvarila Kitajsko, naj se nedotika Mandžurije, ker se boji izgubiti velike interese, katere zastopajo tamoš-' nji Japonci. TOKIO, Japonska, 9. avgusta. Vznemirjena radi poročila, da bo Mandžurija kmalu pridružena ki- , tajski nacijonalistični vladi v Nan-kingu, je Japonska včeraj, že drugič tekom preteklih treh tednov, , posvarila Kitajsko, naj ne vzame province ter ne stori tega koraka, kar bodo drugače uveljavljene 'primerne odredbe', če ne bodo na-cijonalisti odstopili od svojega stališča napram posebnim pravicam japonskih državljanov na Kitajskem. Baron Tanaka, japonski ministrski predsednik, je povedal včeraj na seji ministrskega sveta, da ima zanesljive informacije, da sta izdelala Cang Liang, vojaški go-verner Mandžurije in Oang Kaj-&ek, vrhovni nacijonalistični poveljnik na »Kitajskem, naerte, s katerimi bi Nanking razširil svojo oblast na Mandžurijo. Japonska je izvedela, da naj bi dajal ta dogovor popolno- avtonomijo Mandžurija v domačih zadevah. da pa bi dal Nankhigu kontrolo nad zunanjimi zadevami province. Ta zadnji vidik položaja je vzbudil Japonsko k akciji, kajti Nanking je že obvestil Japonsko, da je že razveljavil trgovsko pogodbo, ki je dajala Japoncem ek-strateritorijalne pravice. Predsednik pri mornariški paradi. KIEL Nemčija. 9. avgusta. — Predsednik von Hindenburg je pregledal včeraj na krovu bojne ladje Schleswig-Holstein mornariške manevre v kielskem pristanu. Državni predsednik je prišel z navadnim vlakom iz Berlina ter preživel noč v spalnem vagonu. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90 2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50 5,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75 " 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem 'kraju v štanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj sa izplačila do $30. — 60c; za $50—$1; za $100—$2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskor kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1 SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, NEW YOBK, N. T. * ■ TtLlrBOIItl^ COBTLANDT 4**f ^ ......i ■ I iir i':ii iiinrii ^ I ■ 1.^1- inifiMlr • ifihf.i.rV • i POTOP SUBMARINA TVORI NOV UDAREC ZA ITALIJO Submarinska nesreča pomenja nov udarec za Italijo, ker se je pojavila tako hitro za nezgodo z vodljivim zrakoplovom. — Trupla v Pulju pripravljena za narodni pogreb. RIM, Italija, 9. avgusta. — Ves italijanski narod je bil včeraj vzaloscen vsled katastrofe podmorskega čolna F- 1 4, ki je zahteval življenje dveh častnikov in 29 mož. Iver se je zgodila ta nesreča ta-i k'oj za nesrečo vodljive zračne ladje , "Italia", je napravila tragedija še večji vtis na deželo. Edina itteha, katero je bilo mogoče dobiti iz položaja, je bila, da je bil storjen vsak človeški mogo- ' ci napor, da reši življenja v notranjosti podmorskega Čolna in da so >kazala trupla, ko so jim našli, da so umrli vsi častne smrti pri izvrševanju dolžnosti. Mrtve so prevedli v Pulj. Klorinski plin, vsled katerega so se zadušili mornarja, je otežkočal reševanje. Pogrebne službe se bodo vršile v petek v navzočnosti zastopnikov kralja Viktorja Emanuela. Ministrski predsednik Mussolini je poslal admiralu Foschini. ki je načeloval reševalnemu delu, naslednjo brzojavko: — Zasledoval sem s plašnim vzhičenjem reševalna dela podmorskega čolna F—14 ter izvedel z globoko muko za izgubo posadke, ki je umrla kljub naporom, da se jo reši. — Italijanski narod joče nad mornarji F—14. ki so bili zaloteni od smrti na svojih mestih, medtem ko so vršili svojo dolžnost. Italija in Abesinija sklenili važno pogodbo. RIM, Italija. !». avgusta. — Včeraj je'bila podpisana pogodba med Italijo in Abisiinjo, katero je pozdravilo laško časopisje kot zelo važno. Izjavlja se. da je pogodba bolj važna kot pa so vse stvari, o katerih se je kdaj razpravljalo v Ženevi. Xeki list pa pravi, da je ta pogodba ^vredna deset Kellog-govih dogovorov". Ker so odšli z vojvodom Ah ruškim v Abisinijo italijanski finančniki, se jim je posrečilo nabaviti si velike kose zemlje, kamor nameravajo poslatd več stotin laških kmetov. DEM0KRATJE V CHICAGU SO BREZ VODITELJA Brennan je umrl in vsi demokratje žalujejo za njim. — Izgubil je nogo v rovu kot deček, a postal politična sila v lili-noisu. CHICAGO, 111., 9. avgusta. — Potem ko je ležal v nezavesti celih petnajst ur je umrl včeraj tukaj na septičnem zastrupi jen ju i rt sladkorni bolezni George K. Brennan. demokratični voditelj iz llli-noisa, kojega zadnje politično delovanje je bilo povesti delegacijo v Houston ter glasovati za gover-nerja Alfreda Smith a. Bolan je bil izza poivdeljka preteklega tedna, ko so ga odvedli v bolnico, trpečega na infekciji, ki se je pojavila jk> odstranjen ju dveh gnilih zob. Nekaj časa s»* je domnevalo, da ima dobe prilike za okre an je, a sladkorna bolezen je komplicirala njegovo stanje in prt-d enim tednom je dobil zadnje sakramente katoliške cerkve. Smrt moža. ki je zavzemal važno mesto na -vsa>ki demokratični narodni konvenciji v zadnjem stoletju. je pustila demokrate Chiea-ga dejanski »brez voditelja. Za trenutek prevladuje v mestu političen kaos. vsaj v kolikor je prizadeta demokratična stranka. Governer Smith je rekel: — Z veliko žalostjo sem izvedel za .smrt George Brennana. Bil je gorak in lojalen prijatelj in obžalovali ga bodo prijatelji in občudovalci po celi dežeD. Moja družina in prijatelji v tej državi se pridružujejo meni, ko izrekam svoje odkritosrčne simpatije družini in prijateljem v Chieagu. George Olvany,. voditelj Tain-many Ilaila, je rekel: Bil je velik voditelj ter mož finega značaja in zmožnosti. Demokratična stranka je doživela velik poraz z njegovo smrtjo. STRESEMANN BO OBISKAL PARIZ Potovanje državnega tajnika Kellogga v Evropo bo najbrž spojeno z od' ločitvijo Kellogga, d a pride v Pariz. PARLZ, Franeija., 3. avgusta. — Pariz čaka z nemirom na novieo, če bo prišel nemški zunanji minister Stresemann v Pariz, da osebno podpiše proti-vojno pogodbo dne 27. avgusta. i Če bo sklenil ostati v Berlinu ter se opravičil radi svoje bolezni, se dvomi, da bo prišel le za slučaj, če bi .bili udeleženi vsi zunanji ministri prizadetih držav. Znano je, da bo moral Stresemann premagati večinsko mnenje v Xemciji, da je namreč treba uveljaviti brezpogojno izpraznenje,-. PorenSke, preduo bi Sel ri dirkah. Jugoslavia irredenta. JOHNSTOWN, Pa.. 0. avgusta. Oscun oseb je bilo poškodovanih, Posebnih novic nimam poročati.' ko se ^ neki iz X,nv Yorka v ma. Dtr. Triglav, št. 144 J. S. K. J. je sklenilo na zadnji redni seji prirediti piknik. Polovica dobička gre za nakup delnic Sk»v. Narodnega Doma. Ker mi ni mogoče dan«*s objaviti dneva, kdaj se vrši piknik, bom storil prihodnjič. Apeliram na vsako slovensko društvo v De-troitu, naj posnema načrt dr. Triglav, kajti le tako delo nas pripelje do zaželjenega cilja. Slovensko pevsko in dramatično društvo Ljubljan.-vki Vrh priredi dne 19. avgusta izlet na dobro znano Travnikarjevo farmo. Vabljeni ste vsi Slovenci in ostali Slovani v Detroit in okolici. Meseci gmjajo. dnevi se krajšajo, doba se bliža, ko se bo z eleria cvetoča narava pokrila /. ledom in snegom. Zatortj rojaki, ne zamudite tako redke prilike, dokler nas vabi senca košatega gozda in kliče slovenski rod v prosto naravo. 1'pam. tla se bo vsak zadovoljen vračal dome v proti mračnemu in pustemu mestu Detroit. Društva Ljubljanski Vrh skoraj vsako leto poleti opusti svoje pevske vaje in tako jih je tudi letos. Vsak pevec ali pevka, ki ima količkaj veselja do petja, naj pristopi k društvu. Avgusta je še vsakemu prosta pristopnina. Društveni prostori so na 6 Mile Road. štev. 116. Pozdrav! John Bahor. i Nesreča z motornim buftom. JOHNSTOWN, Pa., 0. avgusta. Oscun oseb je bilo poškodovanih, ko se je neki iz New Yorka v Pittsburgh vozeči motorni bus na ostrem ovinku prekucnil ter bil de-moliran. Nesreča se je pripetila tekom goste megle. Potniki in voznik -so bili le lahko ranjeni. Nikogar niso prevedli v bolnico. Amerikanca so smatrali za Subkova. QUEBEC1, Canada, 0. avgusta. Dva turista sta prišla včeraj pred sodnika Lachance ter izpovedala pod prisego, da nista sestra bivšega nemškega kajzerja, princesinja Viktorija iz Schaumburg-Lippe in mladostni mož. Aleksander Sub-kov, pač pa Friderik Wilkes iz Forest Hills, L. .1. in njegova žena. Par, ki je dospel pred par dnevi iz Evrope ter se nastanil v hotelu Frontenae. so smatrali številni listi za incognito j>otujoči par Ho-henzollern-Subkov, nakar se je nadlegovalo ameriški par za inter-viewe. katere pa sta seveda odklonila. Prav posebno se je čutila prizadeto Mrs. W7rlkes nad njeno "slišnostjo" s to staro hohenzol-lernsko damo. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNETOTK V ZDR DRŽAVAH. . Iz Gorice poročajo, da prihaja na trg razmeroma malo sadja in izvaža se le na bližnje avstrijske trge in na Du naj. (Vna krompirju okrog 30 lir za kvintal. Iz inozemstva ni za krompir nikakih naročil. Sadje je drago, breskve eelo po 5 lir kila. Včasi je bilo ta čas živahno trženje v iiorici in izvažanje proti severu je donašalo lepe dohodke. Sedaj so v izvozu ovire in }K>t preko Vidma pomeni za jroriškega kmeta propadanje. Suša pritiska, pol stoletja še ni biLo enake. Soča je upadla tako, da zmanjkuje celo i vodna sila pri električnih napravah v Podgori. Predilnica je skrajšata delovni čas. V Idriji je od 8. do 15. julija počivalo delo v rudniku. Rudarji so imeli dopust. ki so ga porabili lepo pametno z izleti v gozdove, s kopanjem, s počitkom, ki so ga bili zelo potrebni. V idrijski kotlini in po o-katoKškem gorovju je menika tam padlim laškim vojakom. Ta spomenik je planinsko zavetišče in vojašnica. — Otvoritev je bila določena na dan 17. junija. Listi pravijo, da je prava sreča, da ni bilo slovesnosti o-menjeni dan, ker je takrat divjal po Krnu strahovit vihar. Sreča tudi za slovensko prebivalstvo, da je bila svečanost premeščena v september, ker Lahi bi bili napravili odgovorne za gotovo nezgode brez dvoma podkrnske Slovence! Krn poseti 9. septembra menda prestolonasdnik Umberto. ki opravi inavguracijo spomenika. Na Krnu bodo ta dan veliki govori z običajno napovedjo novih |>oho dov. V Tomaju na Krasu imajo zopet vladnega komisarja. Podeštat prof. Serafini, katerega so toliko hvalili, je odšel Eni pravijo, da je odstopil, drugi trdijo, da ga je odstavila oblast. Poslovil se je tudi občinski tajnik Paolucci. Mnogo se govori o Sera-f i n i-Paol ucei je vem odhodu in čudne reči se pletejo okoli Tomaja ... "Vojakom se je upiral in kralja je žalil" Na kratko je bilo poroča no o obsodbi 32-letnega Antona Furla-na iz Gradišča. Nekateri laški vojaki v Vipavi so ga ovadili, da se jim je upiral, iko so hoteli miriti prepir, med njim in nekim domačinom, da je žalil vojaško uniformo in italijanskega kralja. Baje je rekel Furlan: Jaz sem Slovenec in nisem Italijan, zato naj hudič vzame vašega kralja, vašo kraljico in vašo domovino. Bil sem vojak prej kot vi in sicer avstrijski ! Furlan je pred sodniki kakor tudi v preiskavi odločno trdil, da pe ni upiral in ni nikogar žalil. Vojaki so mu že v gostilni grozili z bajoneti. Pur lan je rekel samo: Kaj mi hočete, pustite me v miru, bil sem vojak prej kot vi. Samo orožniki me lahko odženejo. Štirje vojaki pričajo tak«, kakor govori obtožnica. Domačini ao po vrsti da je Etaitao nedolžen. To oe je tokom razprave k&mlo « škili vojakov, ki ne znajo slovensko. Furlana -.n hoteli Lahi spraviti v n«*srečo. pa mi um podtaknili žaljenje kralja! Obsojen j- na 2 leti. ."> meseeev in 20 dni ječe ter na globo 3700 lir. Požari. Požar j«* napravil posestniku A. Ferfolji in okolici v Doberdobu škode nad .>().()()() lir. V Povirju je Zgorel S k or o ves gozd na Gabrku. Urozil je j>ožar Tudi že Brestovici. pa >«* je velikemu naporu domačinov "posrečilo, odvrniti hujšo n<>-srečo. Škode je nad 15.000 lir. .Manjši in večji po/ari po gozdih, pašnikih in travnikih se dodajajo vsak •dan. Pod progo Tržič—Trst je zgorela vsa trava med železnico in cesto od Tržiča r|o postaje Bi-vio. V Marjaniu v Purlaniji .so ajrarela }>oslopja kmeta Marsana. Škode je nad .">0.000 lir. Tudi v Istri je bilo zadnje dni več manjših in večjih požarov, ki so napravili ogromno škodo. Veliko je pomanjkanje vode po istrskih vaseh, ("re in ure morajo iti daleč nekateri, da dobijo malo vode! Pri Pla-veh v Soški dolini je zgorel ves le sen i del novega mosta čez Sočo Pod Fajtim hribom je povzročil požar na nasadih škode nad 40 tisoč !ir. V Štandrežu pri (ioriei s»o }>okopali 7G-Ietnejra posestnika Alojzija Bralnika, ki je sodeloval pri raznih prireditvah Vzgojil je ."> sinov in »mio hčer. Posebno znan je bil njegov že pokojni sin Alojzij, ki je -bil inteligenten mož in izboren ljudski govornik. Ob meji so vedno kake laške patrijotične sla vnosi i. Prebivalstvo v Trenti je moralo darovati miličnikom prapor iu na Logu je bila velika slav-nost. -Vavzoči so bili miličniki, vojaki 0. alpinskega j>olka, zastopniki oblasti in domače prebivalstvo je moralo z vseh strani priti k slovesni izročitvi prapora miličnikom. Župan v Trenti je poveličeval fašizem in udanost obmejnim miličnikom. Sledili so govori, v katerih se je zatrjevala obramba nedotakljivih mej in ernosrajčniki komaj čakajo povelja za nove pohode. V par letih... V reviji 'Le pagine della Dante'j razpravlja S>partaco Muratti o problemu -drugorodeev, prihajajoč do zaključka, da ima prav, kdor trdi. da |»o izginuli habsburški generaciji nastopi nov fašistično zgojen rod in dežela bo v nekaj letih italijanska. To je silna potreba, ki izključuje a priori med nami vsako možnost slovenskega vprašamja. Kot dober fašist Muratti ne more in sme soditi drugače. Morda pa italijanizacija le ne pojde tako hitro izpod rok. kakor si predstavljajo razni fašistični pfsatelji. V Postojni je bil otvorjen azU "Lege" leta L923. Nad sto otrok je v tem azilu, r katerem se vrši po "Piccolovem" :atrdilu "sijajna italijanska vzgoja". Ob zakljuku šolskega leta je rila velika titeveanost, h kateri so adtaje priti vse matere otrok, ki kodo "bodoči junaški branit el j i taKje". * Ko je •■boksarski šampjon Tunney premagal svojega avMraiskega nasprotnika Henneva je svečano izjavil, da ><• nikdar več ne bo boril. Kmalo nato je bilo rečeno, da je zaljubljen in da se ženi. Včeraj so listi že objavili slike njegove neveste. Tunney je mlad in simpatičen fant. In bas. ker je mlad. st- j*> malo /.a rekel. \ zakonski jarem se odpravlja, t»a pravi, da se ne bo nikdar več boril. \ New Yorku je mogoče na obroke kupiti. Vse razen ene stvari: ženskega spodujega krila ni lilOirruV kupiti na obroke. * Ostrige bodo Mo> dražje. Tudi sparil ji in druire delikatese bodo poskočile v ecni. To je konč-no vendarle par stvari. vsletl katerih ne bo revno prebivalstvo ]»rizadet<». * V Mehiki bodo ustavnim potom izvolili naslednika sedanjema predsedniku < 'allesu. To je znamenje velikega napredka v naši sosednji republiki. l)«»seilaj je namreč izbirala .Mehika .s po\ sem drugačnimi sredstvi -voje predsednike. * Neki siihač se je povzpel do trditve. da je prohibicija zgolj lokalno vprašanje. In baš zaNt ran te ga. ker je v vsakem kraju Združenih držav prohibicija lokalno vprašanje, se tiče Cele dežele. * Ce bi vsak tako volil kot pije, bi bil uspeh prihodnjih volitev že vnaprej znan. * S Kube poročajo, da je tam obolelo štiritis(x" oseb na infhienci. Bolniki imajo že vsaj eno tolažbo, namreč, da je zdravilo, ki ga uživajo proti tej bolezni, pristno. * Zakona željna rojakinja je pripovedovala : — O. jaz imam pa rada t oba kov dim. pa naj si bo od cigar ali ei-garet. Meni nič ne škoduje. (J. duh po tobaku imam takorekoe najraj-še na svetu. Kajti, kjer po tobaku smrdi, je ponavadi kak dedec zraven. Zanimivo je poslušati rojake, ki se odpravljajo v stari kraj. Najprej se vrnejo tisti, ki se zavedni* poslove. Zjrodil se je slučaj, ko je rojak rajši čakal drugega parnika. samo da je dobil kabino v neposredni bližini bare. Tisti, ki srredo na Primorsko, so molčeči. In ko se s Primorske vračajo, še bolj trdovratno molče. Toda njihov molk govori bolj kot vse besede. Izlet nice se zanimajo kakšna je moda v Jugoslaviji. Kupijo najmodernejše obleke, misleč, da bodo presenetile svoje tovarišice v domovini, pa so razočarane. Nekatere njihove prijateljice v starem kraju so za spoznanje še bolj moderne. Večinoma vsi kupijo karto tudi za nazaj. Kdor je ne kupi, se ponavadi kesa. Vzroki njihovega potovanja so različni. Gredo zastran domačih zadev, prodaje ali pievzetja posestva ali dedščine. Devetdeset procmttov jih pa gre samo "malo ]>o?ledat". Kaj mislijo iti gledat, ne povedo. Tudi kako originalno se sliši ■ve asi. Za"dnjič se je poslavljal kore-njaški možak. — Torej greste? — sem mu re-keL — Da, ženo grem pog'edat. Je že petnajst let nisem videl. Gotovo me že težko čaka. Kaj praviš, Zgaga ? ' PopraTiel povem, da nisem vedel, kaj IH »n Pčvnaj do da me je spravil v zadrego s svojim vprašanjem. ] GLAS NARODA » v (SLOVENE DAILY) [____ Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY S (A Corporation) Frank Saber, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough at, Manhattan, New York City, N. Y. _ "GLAS NARODA" __(Voice of the People)_ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00 in Kanado ...........................46.00 Za pol leta................................$3.50 Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za cclo leto 00 Za četrt leta ...........................$1.50 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Olas K art/da" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. »'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 ČUDNO NAKLJUČJE Navzlic vpeni prizadevanjem Lige iu nji sličnih or-i ganizat.ij vlada ined raznimi narodi in državami še ve«1no veliko Kovraštvc. ki je bilo bodisi umetno vcepljeno ali ima pa svoje temeljite vzroke. Naj si Briand iu Stresemann še tako sezata v roke—' še do sti vode bo steklo po renski strugi, predno bo mogo J če govoriti o prijateljstvu med Francozi in Nemci. Zaenkrat sta si v Evropi dve politični ideji najbolj nasprotni: fašistična in boljševiška. Razlikujeta se ko noč, in dan, dasi imata dosti skupnega. Vzemimo Poljake in Nemce. Poljaki jih sovražijo in imajo dovolj vzroka za to. Kar so Nemci počeli s Poljaki za vlade kajzerjev, tvori sramotno poglavje v zgodovini nemških vlad. Po svetovni vojni je pa ponižani in razžaljeni Poljak v Vzhodni Prusiji postal gospodar. In kot tak vrača Nemcu milo za drago. Toda kot rečeno, je vse to sovraštvo deloma umetno vzgojeno in umetnim potom vzdrževano. Nazadnje smo vendarle vsi samo ljuo vodila pota k ere»"i in .slavi. Na eiida: Anatolu Zavituškinu >o zra>rla ogr«mna krila. Th krilu t*o imela n eskontno množino konjjskili sil. Poprej mu je bilo te^no in težko na .svetu. X i kogar ni bilo, ki bi pobožal ubogega Zavituškin« po licu. A njegovi lasje skuštrani, a vendar l^pi, .so .se treisii. če se jih je ddakntla nežna žen>ka roka. Anatol Zavituškin je še vedno študiral. Da je študiral tedaj bas pravo, ni bilo zanimivo. Zanimivejše je bilo, da je študiral že petnajst let. Najprej je študiral gimnazijo. Toda pravi talenti so se razvili v njem šele po maturi. Naš Zavituškiu >e v p i.sal na filozofsko fakulteto. Filozofija je prava učilnica vsega človeškega duha in njegove nesmrtne modro-Mi. V Zavituškinu so k!ile nove ideje, nova odkritja, pravi zakladi, ki jih je hotel položit i človeštvu v naročje. V .svoji bujni fantaziji je že videl .kako so divi svet slavnim delom njegove filozofije. Njegova razmotrivanja naj bi segla do najglobjih korenin in najvišjih vrhov. Kaj je .ali kaj bo čez nekaj let v primeri z Anatolom Zavitu-škinom takle Voltaire ali llergsoii. kara se skrijejo si Ilegeli. Kanti in Schopenhauer j i.' Kaj more storiti Nietzsche? V grobu .se mora globoko prikloniti. A Solovjev J Kdo je ta Sol ov je v .' Vsa ta imena padejo v prah pred imenom Anatola Zavituškina ! Toda naenkrat — naenkrat se je zazdela Anatolu Zavituškinu filozofija strašno dolgočasna. Njegov junaški duh se ni mogel zadovoljiti 7. njo. Bil jo je do trrl sit. — Vrag vas vzemi s temi principi in vsem razvojem — si je mislil in začel piti čaj. Treba je praktično pomagati človeku, ne po polniti ljudem glave s to nepotrebna navlako. Zavituškiu je pogladil svojo grivo in prestopil na medicinsko fakulteto. Misterij snovi ga je o-mamil. In znova je zasanjal. Odkrije lek proti raku. Leeil bo lupus. Izstrebi malarijo. Uniči vse šibe človeštva. Zdravnikom starega in novega veka pokaže, kdo .ie Anatol Zavituškiu. Vsi se bodo v grobu od jrroze obrnili, človeštvo ga bo blagoslavljalo. Minute Za-vituškinovih sanj so se zavlekle. LJUBEZEN fantaziral je po eele dneve in t*-d-ne. Toda nikar ne godrnjajte. — Fantaziranje je bilo plodouasno. Najpreje je bila ideja — š»de potem pride na vrsto dejanje. Vse to je ostuden materializera. si je mislil v pravičnem ogorčenju. to ni vredno Iruila. V>e. kar oznanjajo zdravniki, je jro!* fantazija in .sleparija. Kajti si eer — sicer bi bil človek že davno neumrjoč in vse bolezni bi izginile kakor kapljica rase na jutranje solneu. Anatol Zavituškiu je popil pet skodelic čaja, pogladil si je grivo in prestopi! na pri rod oznaust veno fakulteto. Sčasoma je spoznal, da je .samo zvezdoslov je v mino njegovega , kakor on. Seveda pa tudi nihče ni bilo tako ljubljen. Na svetu je samo en Zavituškiu in samo ena Pamela. Na zemlji se nič ne ponavlja in vsak poedinee vzame v grob svojo najintimnejšo lepoto originala. Anatol Zavituškin je sklenil zasnubiti Pamelo. Hotel je delati, delati, delati! Biti bogat! Imeti de- •set otrok! l*j»anoviti rodbino, ki bi bila še poznim potomcem v zgled. Delo Delo! Zavituškinu je rojilo po glavi vse polno drznili načrtov in trdnih sklepov. Že je videl v duhu, kako sedi v krogu krasnih ot ročice v v lepo opremljenih sobah, po katerih se izpre-haja njegova sladka Pamela, čudo ženstva in materinstva. In tedaj .si je skuhal čaj. izpil ga je deset skodelic, pogladil si je grivo in hitel na sestanek s Pann'-lo. Poznala sta se že mesec dni in v tem času je bil Zavituškin del«--žen neštetih poljubov in obljub večne zvestobe. Ilitel je, kar so ga nesle noge. Ni hitel, letel je. Ne smemo namreč pozabiti, da so mu zrastla zelo dolga krila. S svojim fantaziranjem in pitjem čaja se zakasnil za deset minut. Pamela ga je čakala in skrivala svoj nosek v (kožuhovinasti ovratnik, kt-r je pritiskal hud mraz. Poljubil ji je roko. Nekaj časa sta hodila po parku in se tiščala skupaj. Kar je Pamela dejala: — Zvedela sem danes, da sploh redno ne študirate in da sam bog ve, kdaj baste končali študije. Kako ste me mogli zasnubiti.' — Dušica, saj imam načrte! Sijajne ideje! Srečna bova! DesK otrok bova imela. — Dekle se je ironično za smejalo. — Deset otrokKaj ste znoreli ? Anatolu Zavituškinu je zaprlo sa po. — Dušica, šalite se. Idealna mati boste. Srečna bova. Otročiči so božji blagoslov. Bijajnei ideje i-mam. — Obdržite si svoj blagoslov, gospod Zavituškin. Ljubši nego vaše sijajne ideje mi je lep kožuh in prvovrsten avtomobil. Zato se poročim z gospodom Meverjem. Star j^ sicer in nima sijajnih idej. pač pa zna služiti denar. Zbogom! Obrnila mu je hrbet in odšla. Anatol Zavituškin se je opote-kel: — In to naj bo ljubezen? Oh! Oh! Oth! To j« (humbug, podla laž. nizkotna sleparija, lopovščina najslabše vrste. To je najmizer-nejši cilj, kar jih mora imeti človek pred očmi. To je stoodsotna sleparija in nikogar ni na svetu, ki bi jo kaznoval. Žene ki zakonsko pravo v Abesiniji V Abesiniji vladajo zelo čudne pravne razmere. Tam namreč nimajo sodišč v našem smislu. V.sak državljan ima pravico posegati v sodstvo in izražati o pravnih normah svoje mnenje. Tudi pri razpravah se lahko oglasi vsak državljan. Priče aede na kamnih v krogu. Največja nesreča za ob toženca je, če sedi pred njim kot priča ženska. Že od nekdaj smatrajo v Abe>iniji žensko mnenje za sveto in proti ženskemu pričevanju ni nobenega ugovora. Vsaka ženska v Abesiniji se dobro zaveda svoje velike odgovornosti. Ženska, ki pride na obravnavo pred ljudskim sodiščem, ve dobro, da je od njene izjave odvisna u-soda obtoženca. (V ženska krivo priča, jo zadene težka kazen. Na javnem prostoru jo slečejo in o-strižejo na "balin". Po tej kazni se ženska ne more omožiti. ker se ji vsi moški dzfl(gibljejo in tudi kita. ki ji ponovno zraste, ji nič ne pomaga. Vsi abesinski običaji temelje na žeruski iskrenosti. Žena lahko krade in ubija, lahko je prostitutka in ima 10 ljubčkov. pa vendar svoje časti in dostojanstva ne izgubi. Toda njamanjša laž jo kompromitira in izključi iz družbe. V Abesiniji imajo štiri vrste zakonov. Prvi je cerkveni zakon, ki zveže zakonca za ta in za oni svet. Ženin in nevesta skleneta v cerkvi ob navzočnosti svečenika roke nad križem in svečano obljubita, da se bosta vse življeje ljubila. Tako sklepajo zakone samo posvetni dostojanstveniki in svečeniki. Po cerkvenih obredih poročeni se ne morajo drugič (poročiti. Večina Abesincev se pa zadovolji s civilnimi zakonom. Pri tem zakonu se vrši v nevestini hiši velika .svečanost, pri kateri pomaže svečenik ženina in nevesto s svetim oljem in j it pokadi s kadilom. Novoporo-čenca imata fined obredom zagrnjene obraze, da se ne spoznata. Tak zakon se lahko po medsebojnem sporazumu loči in imetje za- ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo I* poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist. NaSI stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled le-sar bo cene pri nas niije kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v iz vršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da M posveča našim nalogom največjo pozornost. Kače denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl- kom. ki odpluje iz New lorka — toraj brei zamude in aa- daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v Usta "Glas Naroda". Za zneske nad 1200.— računamo primemo nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo predno nam podijo«« nalog. Ml Imamo največ poslov s strankami Izven New Torka, kar doka t nje, da se laUto okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najsibo ie tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljate* mam v Izvršitev. SAKSER STATE BANK V 82 COETLANDT STREET, HEW YOŽX Pozor, rojaki! Is nailova na ilitn, katerega prejemate, je r&zvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da ae Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hocberar. San Frandseo. Jacob Uota. COLORADO Denver, J. Scbntte. Pueblo, Peter Culi«, John Germ. Fr. Janeab. A. SaftiC. Salida, Louis Costello. Walaeuburs. M. J. Bayufc INDIANA IndtanapoUfl, Louis Bank* ILLINOIS Aurora, J. Ver Web Chicago: Joseph Bli«* I. BetfilC, Mrs. F. Laurleb-Cleer*. J. Fabian. Do Pue. Andrew Splllar Miet, A. Anzelc. Mary Bamblcb r. Zaletel. John Kron, Joseph Hrovat la Salle. J. Spellch. Masrsntsfc. Frank Augustln North Chicago, Anton Koba? Springfield. Matija Barborlcb. Biamtt, J. Horvath. Waafcecan. Frank PetkorOek KANSAS Obwi Agnes MoCnlF Kansas City, frank Žaga* Ftttsfenrg, John Ropuil. MARYLAND Stcysr, J. Oerao. ntmlOcr, Fr. VodooWoa. MICHIGAN Calanaet, M. V. Kobe. Detroit, J. Rafku. Ant Janeslcb. MINNK80T* CUM, talk CKmSo, A. Paalas, Vraak ftetU. By. Jool J. PaahaL Tr. Bsknla Kvdeth. Louis Goals Gilbert, Loots V«imL nibbing. John Boris. "etui* A.rumol MONTANA ■Ma Jobs r. Rem. Wash s a. L Cfcaaspo Pročelje RSI novega vodljivega balona, ki je bil te dni prideljen amer. armadi. f PRAV VSAKDO —I I kdor kaj išče; kdoi 1 i kaj ponuja; kdor kaj I i kupuje; kdor kaj pro- j I daja: prav vsakdo 9 | priznava, da tmajr> i ■ čudovit ns|BTfli — I i MALI OGLAM i |r"Gia«Na»o#a"| koncev se razdeli na dva enaka dela. Tr"tja vrsta zakona jt* sporazum glede .skupnega življenja za določeno dobo. Zakon a«* pa lahko razveljavi tudi prej. «V m* zakonca sporazumeta, ali pa Te ž^na izjavi, da jo j nož vara in da grdo ravna ž njo. Četrte vrste zakon je oni. pri katerem >e zakonca sicer poročita, živita pa ločeno. Pri vseh zakoniti mora imeti mož dve pri«'5. ki prevzameta moralno in materijelno odgovornost za njegova dejanja v zakonu. Kljub spoštovanju žene pa abesinski zakoni dovoljujejo možu ž^no pretepati. Trnla če se ž«*na ]>ritoži. da jo mož tepe. morata oba moževa prijatelja, ki zanj jamčita, plačati ženi vsak drugi dan po 3 šilinge, dokler mož n«- neha pretepati žene. Abesinski zakoni ne priznavajo nobenih dednih prav med možem in ženo 'in tako vdova ne more podedovati moževega premoženja. Kljub štirim načinom sklepanja zakonske zveze je pa v Abesiniji zelo razširjen tudi običaj, da žene kupujejo. Taksirajo jih po njihovem soeijalnem položaju. Ženske iz višjih krogov so dražje, i/, nižjih pa cenejše. Najcenejše so seveda priletne ženske. Po nO. letu izgubi ženska vsako vrednost. Kakor pri nas, tako tudi v Abesiniji ženska vsakemu moškemu naprti posledice očetovstva. IV dotični moški ne more dokazati, da ni o-če. mora pač skrbeti za otroka. NEKDANJI MODNI KRALJ Francoz Paul Poiret se ivo«-»* vr«'- brljrati /a iac»»lf>. k«*r

]•<•("•»•. mmmm Pozor Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. * Tnr9V9 Naročili'. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hid. Cleveland. Aston Bobek, Ckarles Kar linger, Louis Rndman, Anton 81m-r ich. Matb. Slapnlk. Euclid, F. Bajt GIrad. Anton Nagode. Lorain, Lotila Balant ln J. Kumfle. NOes. Frank Kogovflak. Warren. Mrs. F. Racbar. Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. KoMar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakla. nnnfiri. Louis Hribar. Braddoek, J. A. Germ. Bronghtan. Anton Ipavee. Claridge, Fr. Tnsbar. A. Jerlna. Conemangh, J. Breaovec. J. Pike. V. Rovaniek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. PrevlC, Lonls SnpanBA A. SkerU Farrelt Jerry Okorr Forest City, Matb. Samla. Imperial, VaL PeternoL Greensbnrg. Frank Novak. Homer City ts shsRes, Frank Fa reaebsck. Irwin, Mike Panabsk. Mwtan, Jobn Polanc. Martin Ko. roabetsL Krara* Ant TsnSell Lnzerae, Anton Ooolnlk. Manor, Fr. DemSbar. Meadow Lands, J. KoprlvM Midway, Jobn 2ost Moan Ran, Fr. Podmlllek Plttsbnrgh. Z. Jaksbe. Ig. Msglster. Vine. Arb in U. Jskobleb, t. QffiS J. PogaCar. Presta. J. DemSbar. Rnailnt. J. Peadlre. fllimWiw A. Hren. Unity Sta. In akaBea. J. Skm^, Wt 8cbifrer. eas MwKSi jooepn iovul WMseh. J. PeternoL UTAH Helper. Fr. Krsba WIHCONSf** Mlhraakea. Joospb Trs talk ta Joi Koren. Radm M okoUeo, Frank JtMsv West ASIa. Frank Shsk. wioum t ii Si I ii 11 Loals Tanehflr. DMassvdrills. A. Z. Arko. to, katero jo prtjd. Zastopnika mla- kom tado inlinfliaf NaroCnlna aa "Glas NarodT-Za ono lato MM; na pat MsRM; aa Mri msses «100: m Isttft lota eaSmse W. * - - " -T"' NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 inches po 75e. ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremi je? an jem orkestra. 25084F (Nočni Čuvaj (Pevec na Note MARY UDOVICH in JOSEPHINE LACSCHE Skladba l>r. \Vm. J. Lauscbu. 25W5F (Clngel — Congel, Duet (So Ptičice Zerane, Duet ANTON SHUBEL. Bariton s spremijevanjem orkestra. 25086F Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 10 inch 75c. ANTON 3HCBEL, Bariton 25082F (Bod' Moja. Bod* MoJ* r (Nebeška Ženitev MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAl'SCHE 25083F Sladki Sporrini <Čez Savco v Vai Hodiš VOJAŠKA GODBA "KRLG" 25077F (Štajerski Lendler g. (Dolenjska Polka & HO VER BRATA ~ '\1T 25078F (Neverna Ančka, Valček ^ (Ounaj Ostane Dunaj, KoraCtilca 'i Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET 25004F (Kukavice \ (Upanje ..j , SIMONČIČ BRATER J' 25006F (St. Clarski Valček > " rv (Newburgh March ^ ' 25007F * (Fantje se zbirajo * HOVER TRIO 25065F (aamo ie enkrat, ValCele - ' - (Ven pa not. Polka . . C5M2F (Poiter Tanc * *"» (Ribenška Potka * 25074F (Sokolska Koračnica " ' * (Kde Je moja Ljubica, Valček t ' 1 ' v -* COLUMBIA 0RKE8TER 2500KF (Dva črni Oči ' ' (Carlotta Valček : .. J 12070F V finskih doUnah, SotlJ ~ Na krovu ladije, Valček Jabrlor Norltetnl Kvintet 18999F Lastovk raWek Usmili se sae. Valček Ruski Norltetnl Orkeotei 12072F Spomladnl Valer Trlo 25043F Polka Staparjer ^ Ti si moja. VnUek ^ B.oynt Trla Z5059F Jaka no St. Claim. Polka Clerelandski vaUek 'adorer Trlo 12 Mi S1JS5 ČLANI JADRANSKEGA KVARTET \ * s sprrmljrvaojan Orkestra, CliaSF > Kmečka Svatba, Del 1 _ S Kmečka Svatb«, Del 2 VSAKI POŠIUATVI PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO — Manj kot sest plošč se ne pošlje. —— SLOVENIC PUBLISHING CO. i B2 Cortlmndt Street New York, N. Yc ■I.v" - ii ULlj-I______ i.. . i ji i j ; x - |Xl| _ • __ ______I i KRATKA DNEVNA ZGODBA i I —----^i: .r' ^ ''r - GLoW'MatOftt, 10: AVI*. 132$- MONT 0RI0L— B O K A N. Spisal Quy do Maupassant. — Z& G. N. priredil O. T, 38 (Nadaljevanje.) — Kar se tiče tvojega očeta, ima osojati ti denar. — In nato? — In nato, moj dragi dečko, najbolj revni kmet, živeč v eni teh! koč, je bogatejši kot si ti. — Povsem resnično — in najxrej * — Naprej, naprej... l'e bi tvoj oče umrl jutri, bi ne preostala " zate nobena druga |>ot. da dobiš kos kruha, kot sprejeti pozicijo1 v clerk a v moji trgovski hiši. Pa tudi to bi bila le pot, da se prikrije S penzijo, katero bi ti dajal jaz. ti Gontran je rekel z razburjenim glasom: s — Moj dragi William, te stvari me dolgočascijo. Jaz jih poznam a prav tako dobro kot ti ter ti ona vi jam, da je slabo izbran čas, da e se me opominja nanje — s tako malo diplomacije. j — Oprosti, dovoli, da končam. Ti se moraš izmotati iz tega le j z zakonom. Ti pa si -lah ženin, kljub tvojemu imenu, ki zveni dobro,'j ne tla bi bilo odlično. Vsaj ni tako ime, za katero bo plačala deklica ^ z denarjem, celo židovska, premoženje. Vsled tega moraš najti žen- j bko, ki je sprejemljiva in bogata, kar pa ni tako lahiko. x Gontran ga je prekinil: ] — Imenuj jo takoj, to bo dosti boljše. ^ — Dobro, to je ena hčerka Pere Oriola, katero si pač izbereš, ltaditega tudi ti govorim o tem pred plesom. ^ — In sedaj mi pojasni celo stvar bolj na dolgo, — je rekel Gon- j tran zelo hladno. t — To je zelo lahko. Ti vidiš uspeh, katerega sem imel s prvim s zamahom v tem kopališču. Vidiš, če bi imel jaz v svojih rokah ali če ( V irneU mi v svojih rokah vso zemljo, katero drži ta pretkana mač- 1 ka, I i »i ca. bi napravili iz nje denar. Da omenim le vinograde, ki leže med kopališčem in hotelom in med hotelom in kazinom, bi dal zanje ♦ n milijon frankov jaz, Andermatt. .Sedaj, ti vinogradi in vsa žemljica krog griča bosta doti -deklic. Oče mi je povedal to zopet pred * kratkim, mogoče ne brez namena. Dobro, — če bi hotel ti, bi lahko napravila ta-m cel kup denarja. ^ Gontran mrmral, kot da razmišlja. J — Mogoče je. Razmišljati bom o tem. , Misli n h to. moj dragi dečko in ne pozabi, da ti nikdar ne svetujem nobene stvari, dokler ni skrajno varna in šele potem, ko -.mu dosti razmišljal o teiu in ko jraznam vse možne rezultate in vse gotove prednosti. Gontran pa je dvignit svoji r-oki Ter vztliEnil, kot da je naenkrat pozabil vse, kar mu je pripovedovali Amlermatt; — Poglej, kako krasno je to! * ' Na nebu so se prikazale žareče čnke, ki so predstavljale besedi: Mont Oriol. Ko so izginile te črke, je ostala luna sama na obzorju, mirna in hladna. Množica, ki je divje aplavdirala. je kričala- — Hura, bravo, bravo! Naenkrat pa je rekel Andermatt: — Mi moramo iti ter otvoriti ples, moj dragi fant. Ali boš plesal svojo prvo kvadrilo meni nasproti? — Da, z vet»eljein. moj dragi zet! — Katero boš vprašal, naj piše s teboj? Jaz bom plesal z vojvod in jo de Ka ma s. Gontran je odvrnil brezskrbno: ' — Jaz pa bom naprosil Sarloto Oriol. r * Odšla sta skupaj zopet na grič. Ko sta prišla mimo mesta, kjer je ostala Kristijana, s Paulom Bretignv, ju nista več videla. William je rekel: — Poslušala je moj nasvet ter šla leč. Danes je bila zelo izanu-Jena. Odšla sta naprej proti plesišču, katero so služabniki pripravili tekom umetnega ognja. Kristijana pa sploh ni sla v svojo sobo, kot je domneval njen mož, f V trenutku, ko je čutila, da je sama s Paulom, je stisnila njegovo roko ter rekla s pritajenim glasom: — Koneono si vendar prišel. Čaka4a sem nate cel mesec, Vsaiko jutro sam se vpraševala : — Ali ga bom videla danes? — Vsaki večer sem si rekla: — Ali ga bom videla jutri? — Zakaj si zavlačeval taJco dolgo, moj ljubi? Odgovori/l ji je v zadregi: / ' f f ' . * — Imel sem trgovske posle. ' ' C\ > f f \ Ona se je naslonila nanj tor mrmrala: ' 1 — Ni lepo od tebe pustiti me tako dolgo ž njimi/posebuo ker nisem zdrava . . . • Premaknil je svoj stol nekoliko naprej. % — Pazi, ljudje naju lahko vidijo. Te Takete razsvetljujejo celi prostor. ^ Nato ni ona niti mislila, Rekla je.- t — Jaz te ljubim tako zelo! Poslušaj. — jaz hočem iti s teboj takoj na mesto, -kjer sva se poslovila lansko leto! Ti se goto-vo še apo-tiinjaS, kaj ne, na poti v Roche-Pradi«re? — Kristijana, — poslušaj, — to je absurdno. Kristijama! Ona ni odgovorila, pač pa odSa proti obronku, ki je vpdi-1 k vinogradom. On je poznal oni hladni sklep, katerega -ni mfogel nlkdo odvrniti, mirno trdovratnost teh sinjih oči. tega majhnima čela lepe ženske, katere ni mogla preplašiti nobena ovira. Prijefl je za njeno roko, da jo podpira na poti. V -r— Kaj, če bi naju videli ljudje, Kristijana? M ' j ' ~ Te&* ^f/f^af^kto.,!* ra*venje*a,"-Vsakdo je na iKTih-ftrraBferM jlhjfa,.jpr^bo*odo* *a$g;ilj tojfa£> :*dsotnw*; ^.wtajMane. I i f nil in-rr P j m .. Ji. m j) j' Km aha «ta ■ j orala .ylwiti po-slrmi m a v/gor. Oii* - j^e težko diliala ter se s celo težo naslanjala nanj. Ustavil se je ter jo hotel odvesti nazaj. Ona pa ga ni hotela poslušati na noben način. — Ne, ne, jaz sem srečna. Ti me razumeš. Ona ni spoznala, da je bil ta mož iz rodu ljubimcev, ne pa iz rodu očetov. Nekaj časa se je držal od nje proč ter bil razočaran ž njo, kljub samemu sebi. Dospela sta na cesto. — Tukaj si čakal na me oni večer, — je rekla. Dvignila je svoji ustnici. Poljubil jih je bre-z besede, s hladnim poljubom. Ona je zamrmrala še drugič: — Ali se ne spominjaš, kako si poljubljal mojo senco na tleh? Stala siva ravno takole, vidiš? (Dalje prihod n j iS.) -' ' - 600 LETNICA ROTTERDAM* Nizozemsko mesto Rotterdam je proslavilo te dni 600-letinco svojega obstoja. Rotterdam zavzema zdaj v mednarodni trgovini zelo važno rnehto. ker je prekosil Amsterdam in uspešno tekmuje glede prometa s belgijskim mestom Ant-werpen. Rotterdom se je začel hitro razvijati, ko je Holanilska 1. 1830 zaprla izliv reke Šelde tako, da so bili parniki prisiljeni ustavljati se v rotterdauLskem pristanišču. Zdaj gre nad polovico inozemskega izvoza in uvoza, po morju skozi Rotterdam, ki je štel pred svetovno vojno 4fi5 tisoč prebivalcev. Zdaj jih pa ima že 630 tisoč. V Roterdamu se vrši vsako leto največji nizozemski živinski sejem. Mesto je znano po svojih številnih kanalih in je sploh zelo-slikovito. Rotterdam je rojstno mesto najslavnejšega humanista Erazma Rotterdamskega, ki so ga tako radi prisvajajo Nemci. Mesto je 1. 1563. pogorelo in devet let pozneje so ga španske čete popolnoma oplenile. V mednarodni trgovini igra zelo važno vlogo zlasti glede uvoza kave in kakao. Tudi mnogi izseljenci potujejo v pre-komorske države skozi Rotterdam. ROJAKI. HABOCAJTS SE N4 "GLAS NARODA", N4JVBČJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. i . j , , , . . . . . ... 11 jat i se v rotterdamskem pristani- zate nobena druga jx>t. da dobiš kos kruha, kot sprejeti pozicijo v~ elarka v moji trgovski hiši. Pa tudi to bi bila le pot, da se prikrije 8CU* MRTVEC ZADEL SREČKO — Oprosti, dovoli, da končam. Ti se moraš izmotati iz tega le to največji nizozemski živinski se-z zakonom. Ti pa si slab ženin, kljub tvojemu imenu, ki zveni dobro,'jem. Mesto je znano po svojih številnih kanalih in je sploh zelo-slikovito. Rotterdam je rojstno mesto najslavnejšega humanista Erazma Rotterdamskega, ki so ga tako radi prisvajajo Nemci. Mesto je L 1563. pogorelo in devet let pozneje so ga španske čete popolnoma oplenile. V mednarodni trgovini igra zelo važno vlogo zlasti glede uvoza kave in kakao. Tudi mnogi izseljenci potujejo v pre-komorske države skozi Rotterdam. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vejve4e. roman ................. a Ceketica <21 b deiel patre—v. Banka rt. Izbrani spisi H ink* Doieae M Knjiga a lepem vedenja, ga. varjenja In mfbntn življenja. Bonton .......... LM Liberalizem................71 Materija In Energija. CennelJ M Otnd Solnem, Pregelj, t. t. L-^redhednikl in Mejni IJ|. tem nizkega milina — (Prijatelj) .............Um Prava In reralnelJa. — Leo Pitani« JI Bwgje, Cehov .......... M Tirrevi sebje. Maurice L*. bitne ...................Ji TaJAa na Turikcm ............JU P«ari v "preži, 49. t t. .. Jt9 Sodnikovi, Stritar, ................M Trt legeode • raketa, a Veteran plana, Kmetova .. M Uved t FHeseflJe, Veber .. fauMt in Vera. ▼edoelomn ItadUa, Veber .........L-i Ekran! apM ¥t, MaaelJ Ped. Um he reki .............. LM nr. EbalaQkt *poveet - JB .: . ' w > . ... , i Iflllt ifra ▼ B. deJanJA ...... .9 Lekalnn ielezniea, v 3. dejanjlk •••••••••••• J9 Papflnk, nerodna pravljiea. & dejanj ..............- J9 Skepuk, komedija v ft. deja. ajlh •■<•••••<••■••••••• Vrtinec, drama ▼ S dejanjih .IS Vekja* drama v S dejanjih M youm NARODA" % 82 Cortlandt ftt* ' Haw York * i 1 - Pred kratkim se, je »gotlil v JV.li-cantu na Španskem sledeči zanimiv slučaj : Xekega krojača je povozil avto do «mrti. Ostjivil je ženo in nekaj nepre«krbljenih o-trok. Žena je videla pred seboj najčrnejše življenje, polno bede in pomanjkanja. Nekega »ine jo je obiskal prijatelj njenega moža in ji povedal, da mu je mož kratko pred smrtjo pokazal srečko državne loterije, ki je po vsej priliki zadela četrtino glavnega dobitka— kakšno četrt milijona v jug. valuti. Žena se je informirala pri loterijski upravi in je zvedela, da ta četrtina ni bila še dvignjena. Začela je iskati srečko po vsem stanovanju — ni je našla; izpo-slovala si je odkop moževega trupla in mu je dala preiskati žepe — tudi tu je ni našla. Na koncu se je domislila, da je morda všita v kakšno podlogo. In po temeljitem iskanju jo je res našla v podlogi zimske suknje in bila je to res srečka, ki je zadela nedvignjeno četrtino glavnega dobitka. SUSA IN POMANJKANJE VODE Herbert Hoover Kretanfe paroiko* * Shipping Naw« republikanski predsedniški dklat. kan'- GOSENICE NA M0RAVSKEM Po Vipavski dolini je nastopila 16. julija strahovita vročina. Toplomer je kazal 40 stopinj C. Drevesa: se sušijo, trta kliče po dežju. Skoro 40 dni je že odkar ni bilo dežja po Krasot,'Istri in drugih delih dežele. O pridelkih skoro ne bo mogoče več govoriti razen pšenice. Na Kr.asu proti Tržiču in Gorici primanjkuje vode. Nekatere vasi si dovažajo vodo iz Vipave in od drugod,, ^cjer jo pae dobijo. Vodnjaki so izsušeni. V Gorici tudi že primanjkuje vode. Vodovod iz Krombrega daje vsak dan manj vode in goriški munieipdj svari meščane, da naj ne tratijo vode, temveč varčujejo ž njo. Kakor Trst tako tudi Gorica nima zadostne vodne prekrbe. Laško gospodarstvo! Z vseh strani Goriške poročajo o strašni vročini in škodi, ki jo dela na polju in po vinogradih. Tudi v planinskem svetu je vročina že skoro neznosna. V Istri je vedno hujše. V Puli je v seuci 36 stopinj vročine. V Trstu je vode vsak dan manj. Župan. dr. Pi-ta«eo je te dni razglasil, da je na-črt za novi vodovod odobren in da prihodnje leto v mestu ne ;bo več pomanjkanja vode. Tudi lani so 0-betali vodovod, pa ga letos še ni in TVžačani pravijo, da ga pod fašističnim režimom tudi drugo leto še ne bo. Zadnje dni so se pojavile v nekaterih krajih češko-moravske pla. note ogromne množice gosenic, ki so pokončale vse poljske pridelke. Gosenice se pomikajo v ogromnih množicah počasi po polju in uničijo vse, kar dosežejo. Najraje žro sladkorno peso. repo. korenje, lan. mak, krompir, deteljo, pa tudi koruzo, fižol in razno sočivje. Največjo škodo so povzročile na lanu, repi in maku. ki ga oglodajo do korenin. Gosenice lezejo tudi čez ceste in prehajajo s polja na polje. Lanu v prizadetih krajih letos sploh ne bodo pridelali, ker so ga gosenice popolnoma uničile. Isto velja za repo in mak. Občutno ško. do trpi tudi krma. po kateri se y»a-sejo gosenice. Prebivalstvo češko-moravske planote že od 1878. ne pomni takega navala gosenic. Gosenice metulja muragama so znane kot zelo nevarni škodljivci. a.j v prizadetih krajih je tem težji, ker nimajo pri rokah nobenih o-brambnih sredstev. Škodo, ki so jo povzročile doslej gosenice, cenijo na 3 milijone Kč. 11. evguBte: Parle, Havre (1 A. 1L) Olympic. Cherbourg Pcnnland. Cherbourg. Antwerp* a. New ork, Cherbourg, Hamburg. Republic. Cherbourg. Bremen. Columbua. Cherbourg. Dullio, Xapoli, Genova IB. avgusta: Colombo, aimero. KapoIU lienor*. If. avguvta: Vlauretanl*. Cherbourg. ' Westphalia, Hamburg Uuenchen. Cherbourg. ll. avQuata: II* dc France. Havre 41 A. M., Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg. Lapland, Cherbourg, Antwerpen. D*utachland. Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne *ur U«r, Hot* ter dam. Dolga porotna raxpiava se je vršila v Puli proti bratoma Stemberger in družbi Blažu in Tomažu Rad ova mi ter Ninu Tidieu. Obtožnica pravi, da je bila ta ban-ditska tolpa pravi strah severne Istre. Anton &emberger je v Trstu ubil mestnega stražnika Lan-zilotta. v Tstri je usmrtil malega pastirja, ker mu ni hotel podariti ovce. Vsi obtoženci so se zvijali in delali nedolžne, tudi Anton Stemberger, ki je pa končno le priznal svoje zločine. Anton .Štembergef je obsojen na dosmrtno ječo. brat Albin na 10 let, Tidič na 3 leta II mesecev. R. in B. Radovan na 3„ ozir. 2 leti in nekaj mesecev ječe. U)V*BTI8E in O LAS NAHODA GRDA DRUŽINSKA TRAGEDIJA V kraju KLskuhalasu na Madžarskem se je zgodila grda družinska tragedija. Sin je umoril o-četa. Oče. 67 letni bogat kmet Jožef Bor-Rez, je bil siten človek, vsej družini v na pot je. kakor je izpovedal morilec, in tako se je ta odločil, da ga umori. Pred nekaj dnevi se je splazil v njegovo sobo in skočil nanj, da ga zadavi. V sobi je bila pop6lna tema, zunaj pa je divjala nevihta. Starec se je nevidnega napadalca krepko otresal. Borila sta se baje. celo uro. ftele ob svitu nekega bliska je uspelo sinu, da je pograbil oeeta za vrat in ga tako dolgo stiskal. dokler ni starec obstal brez znamenja življenja. Morilec je nato truplo opral in ga prenesel v podstrešje, pobral nekaj denarja, in pobegnil. Toda že v naslednjem kraju so ga prijeli orožniki in ga izročili sodišču. NAPA VALLEY GROZDJE! MNOGIM JE ŽE ZNANO, da je Napa Vallev grozdje najboljše vrste, ker se trtje ne irrigeta. — ST. HELENA je središče Napa Valley in letos se bo grozdje razpošiljalo po sledečih vinogradni-kovih cenah: ČRNO GROZDJE ZINFANOEL No. 1 po 970 tona; bolj temno črno grozd j* PETITE fttftAP in ALICANTE No. 1 po $75 tona; Omenjeno grosd'e No. 2 Je $10 cenej« tona. ZME&ANO ČRNO GROZDJE po $69 tone. ~ BELO GROZDJE, one vrste, iz kattrtga dala je šampanjca, po $62 tona. Prevoxnl itreiki eo letos zniiani $2.SO pri toni. — Glejta napis na baksah NAPA VALLEV GRAPES Za pojasnila glede GROZDJA V SODIH i n ČIŠČENJA MOŠTA, naslovite pismo na: STEPHEN JSACKSE BOX 161, ST. HELENA, CALIF. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI i& leto 1927 so Bledeče: VODNIKOVA PRATIKA u leta 1928; HiSA V STRUGI, p^reet I VLAOKA IN MIT{£A, eplel; VODNIKI IN PKEBOIU, (i rede vinska razprava). Člani so jih ie prejeli. V ZALOGI IMAMO SE NEKAJ IZVODOV CENA VSEM STIKIH »1.50 _ Kdor hoče postati član t$ druibt ta leto 1928 naj pošle naročnino ie zdaj. članaranina sa Člani je farno $1.00 na leto iVaretlla petljtu na: — "Glas Naroda'* BS Certiandt 8tree$. Mini. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil Dr. P.J.KERN Gena • poštnino ?AMO $3. . • • - ■• Knjiga reebnje nanJce o izgovorjavi angleških beaed; vaje u aženee angleščine; berila i n članke a »tikami ter kratek an-gleiko slovenski in aloTenako angleški besednjak (4000 beaed). Varpitim pošljite nmt •GLAS NAHODA" B2 OoHlindt M. iS. avgusta: Aqultania, Cherbourg. G*o. Waahinrton. Cb«rb Majestic, Cberboury. Arabic. Cherfeoor«. Anlwtrpta Cleveland, Hamburg' L.evluthan. Ctir rtxjur*. Berlin. Cherbourg. VeaitJam. Boulogne our Utr, Rotterdam. Conte Blnneajnu.no. NapoU. o«atw» , U. avgu«ta: Reliance, Chorbcurg. H^mbuta- .*'•• W. avgusta: B«reaaarta, Qbfel-bourg. Amarlca. Cherbourg, Brsmao. 10. avgusta: . Dresden. Cberbcura •1. ivfluita: Olympic, bcrthiurg. 6 DNI PREKO OCEANA Nsjkrsjia In najbolj ugodna pot sa potovanj* n* eoromnlh oarntkth He de France 17. avg.; 7. tept. France — 24. avg. — 14. Bept. Paris — 31. augusta; 27. sept. (Ob poln»£l.) NaJkraJSa pot po Zelegnkl. V.-»akdt> Je t posebni kabini x vsemi modernimi udobnosti. — Pijača In slama francoska kuhinja. Is redno nitke cene. V pral* J t* k*Ur*e«kott< pooblaeeseeeaageata ali FRENCH LINE W Blate Stnc«, . Hm York, H. T. Kako se potuje t stari kraj in nazaj ¥ Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je poufen o potnih Ilstlb. prtljagi In druglb stvareh. Vsled na*e dolgoletne Izkušnje Vam-ml lamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamlke. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali ]>ermlt Lz Watihlnfttona. bodisi za eno letu ali 6 mesecev In se mora delati proSnJo vsaj en ines. C., na generalnega naselnlškega komisarja. (i lasom wired be, ki je stopila 9 veljavo 31. julija 1936 se nikomur več ne pošlje peruiit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji natielnlškl u-rad ali pa tra dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brej dovoljenja, potuje na bvoJo lastno odgovornost. . KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA. Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave, zamorejo ameriški državljani dobiti' svoje žene In neporočene otroke'Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mo-Že s katerimi so bile pred 1. jnrik: Jem 1028. leta poročene, Izven kvote. Jugoslovanska kvora znaš« Se vedno 671 prtseljeucev letno. Do polovice te kvote .so upravičenj sta-rlfii ameriških državljanov,' možjs ameriških državljank, ki so se po, 1. Junija 1928. leta poročiU in ljedetct oziroma žene lir neporočeni otroci Izpod 21. leta onih Be-državljanov, Id so bili postavno. prlputfenl v to deželo za sttlno bivanje tu. Vsi ti letajo prednost ? kvoti, od ostalih sorodnikov, ka- kor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto breg vsake prednosti v Isti. pa se ne »prejema nikaklh proSenj za trne-rlkanoke vlžeje. SAKSER STATE BANK 82 Cartlaodt Stree« NEW YORK -is f,-. ■ Pratik in Koledarjev imamo le nekaj t zalogi. Jfratika atane 26 centov. Koledar pa 60 centov. Koledar ima letoa izredno zanimivo vsebinorazprave, povesti, slike, iala, zanimivosti itd. Blaznikova Pratika je ca Jim roja-kom jako priljubljen«. Se ▼ eia-rem kraju so je bili vajeni in j« tudi tukaj ne ■ morejoT pogrešati, Naročite' takoj. ^ BloTcnio ftbBi^Bi Oom^H^