štav^gS,_ ■ / izhaja vsak dant tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih op 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega Siko, 1- nadstr. — Vsi c3cpi>i ii;ij se pofiljajo uredništvu lista. Nefraikiran« pisma se r.e sprejemajo in rokopisi sc ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .FdinostiV — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge z o" -ejeirm porc-vem v Trste, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20 Telefon uredništva i;i uprave Štev. 11-57. . Naročnina znati: Za celo leta.......K 24'— /a fvr.1 leta .................12 — za tri mesece......... ...... 6 — Za nedeljsko izdajo za celo leto....... 520 za r^ leta.................2 60 V Trstu, v petak 9. aprila 1915. Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajalo, p0 g vinarjev zastarele Številke po 10 \inarjf*;. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov mm po 10 vin. Osmrtnico, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno U upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trst«. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStnohranilničnl račun St. 841.652. Boj! u LaborškI dolini še niso Končani. - Srditi boji u Kop! U velikonočni bitki na obeh straneh Laborfke doline noii ujeli 10.000 Rusov. V Južnovzhodni Galiciji mestoma topovski boji. U zapadni Galiciji in na ruskem Poljskem razmeroma mimo. - Ha nemsko-ruskih bojttflh nikakršnih dogodkov. Vreme slabo, pota brez dna. Ha zapadnem bojišču boji med Mozo in Hozelo trajajo. Francoske izsube na vsej fronti izredno velike, a brez nobenega nspiia. Dl NAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. aprila 1915, opoldne. V odseku Vzhodnih Beskidov že več tednov trajajoči trdovratni boji so v bitki o velikonočnih dneh dosegli vrhunec. Neprestani ruski napadi, posebno na o-beh straneh Laborške doline, kjer je sovražnik zastavi! največji del bojnih sil, ki so postale proste pred Przemyslom, sc bili odbiti te dni ob zelo znatnih sovražnikovih izgubah. Protinapadi nemških in naših čet so na višinah na zapadni in vzhodni strani doline dovedl do osvojitve več močnih ruskih postojank. Dasiravno se boji še niso končali na tej fronti, je vendar uspeh velikonočne bitke, ki je donesia okoli 10.000 neranjenih ujetnikov in mnogoštevilni vojni materijal, tieoporekljiv. Vzhodno od Laborške doline se v Kar-latskem lesu v posameznih'odsekih vrše Srditi boii. V južnovzhodni Galiciji mestoma topovski boj. Na ruskem Poljskem in v zapadni Galiciji razmeroma mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, fm!. Preskrbovanje z živili v Ruski Poljski. Dl NAJ, 7. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Zavedajoč se dejstva, da je za prebivalstvo okupacijskega ozemlja v Ruski Poljski sedaj najvažneja in najnujneja stvar vprašanje preskrbe z živili, na katerega hitri rešitvi morajo sodelovati organ ir C. in kr. vojaške uprave, je etapno poveljstvo izdalo vsem okrožnim poveljstvom in predpostavljenim jim etapnim poveljstvom vrsto predpisov, ki naj zago-tove zadostno aprovizacijo zasedenih o-zemelj Ruske Poljske. Te odredbe so se tikale med drugim začasne, od slučaja do slučaja, zaustave, od važan ja živil v zaledje, zapretia naj-važnejih zalog živil v okrožjih in potem vzravnave v notranjem okrožij med občinami. Iz izkazov mora biti razviden prebitek ali primanjkljaj na živilih v vsakem okrožju. Porabo živil je urediti s strogimi določbami in je primerno odrediti potrebno vzravnavo. Popisane zaloge se morajo plačati lastniku po ceni uradne cenitve. Priporočati je ustanovitev magazinov z živili in sestavo aproviza-cijskih komisij. Zaukazano je brezplačno izdajanje živil resnično ubogim, potrebnim ljudem. Ustanoviti je in povspe-^evati postaje za razdeljevanje hrane. Vsi razglasi, tičoči se aprovizacijske vojake. se morajo izdajati na poljuden način v (»oljskem jeziku in je liaglašati načelo, da avstro-ogrska vojaška uprava vidi svojo najvišjo nalogo v tem. da ščiti uboge in slabotne in da prihaja bedi ljudstva v okom po najboljših močeh. Z neRitto-ruske&i bojišča. BEROLIN, 8. (Koc.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 8. aprila. Vzhodno bojišče. — Na vzhodni fronti se ni dogodilo nič. Vreme ie slabo. Pota po ruskem obmejnem ozemlju so točasno brez dna. \ rhovno armadno vodstvo. Nemci osvojili 3510 sovražnih topov. i BEROLIN, 8. (Wolffov urad.) Kakor se je ugotovilo, je znašalo število do začetka meseca marca 1915. 1. na vzhodu in zapadu osvojenih topov Č510 in sicer belgijskih kakih 3300, francoskih kakih 13«>0, ruskih okoli 850 in angleških o-koli 60. Več sto teh topov so v Kruppovi in drugih tovarnah preuredili v naše namene in so nam že dobro rabili obenem s tudi sovražniku odvzeto veliko množino municije. Oglobljen ruski list. KODANJ, 8. (Kor.) »Ruskoje Slovo« od 29. marca poroča, da je moskovski glavni poveljnik naložil moskovskemu listu »Večernije Izvestja« globo 3000 rub-Ijev, ker je list 26. marca priobčil članek pod naslovom »Ob začetku velike bede«. Nepovoljno stanje ruske trgovine, PARIZ, 7. (Kor.) Petrograjski dopisnik lista »Journal« poroča: Ruski uvoz prekaša izvoz, tako da trgovina ni v prilog Rusiji. Kupčija se vrši ponajveč po morju preko Švedske in ob rusko finski meji. Z zapfldneja bojišča. BEROLIN, 8. (Kot.) Wolrfov urad poroča: Veliki glavni stan, 8. aprila. Zapadno bojišče. — Boji med Mozo in Mozelo trajajo dalje. V woevrski ravnini, vzhodno in južno-vzhodno od Verduna, so se izjalovili vs: francoski napadi. S protinaskokom smo pregnali s Com-breške višine na posameznih mestih v naše naisprednejše jarke prodrle sovražne moči. Iz Selouškega gozda, severno od Saint Mihiela, proti našim postojankam prodrle bataljone smo vrgli ob težkih izgubah nazaj v ta gozd. V Ail!yskem gozdu se vrše srditi boji moža proti možu. V gozdu zapadno od Apremonta so naše čete udarile za sovražnikom, ki je napadel brezuspešno. Štirje napadi na postojanke severno od Flireya in dva večerna napada zapadno od Priester\valda so se razpadli ob zelo močnih izgubah v našem ognju. Trije ponočni francoski naskoki v Prie-stervvaldu so se ponesrečili. Skupne izgube Francozov na vsej fronti so bile zopet izredno velike, ne da bi bili mogli zabeležiti tudi le najmanjši u-ispeh. V okolici Rethela je bilo sovražno letalo, ki je prišlo iz Pariza, prisiljeno, da se le spustilo na tla. Vodja letala je izjavil, da o francoskih izgubah v champagnski bitki v Parizu še ni prišlo v javnost. Boji ob Hartmannsweilerkopfti še trajajo. \ rhovno armadno vodstvo. PARIZ, 7. (Kor.) »Temps« je pisal pred 1 kratkim, da si mora Francoska pri skle-| panju miru zagotoviti učinkujoča sredstva politične in gospodarske uarave, da Nemčiji v prihodnje onemogoči, da bi lahko povzročila novo vojno med človeštvom. »Humanite« se je bala, da bi ti namig-Ijaji ne izražali želje, da se iz osvobodilne ________PODLISTEK__ - GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavi«r de Montrpln Pivoine je trepetala ob njegovih poljubih, ne da bi se zavedala; usta so se jej odprla in ustnice so se jej ovlažiie. Virgil, ki je po teh znakih ljubavnega hrepenenja postajal vedno ognjevitejši, je pritisnil svoje pohotne ustnice na žareča Pivoinina usta in je čutil, da je nalahno vračala njegov poljub. — Vivat, — je vzkliknil, vzdigni vŠi svojo žrtev, misleč, da mu ne more uiti več. Pivoine se je še tesneje privila k njegovim prsim in spe tala: — Jurij . . . moj Jurij . . . ljubim te! Virgil se je začudil, ko je začul te besede in to ime, toda to ga ni zadrževalo, da bi opustil svoj namen. Tedaj pa je Pivoine naenkrat odprla oči in ga pogledala s prestrašenim pogledom. Glasno je vzkrikmla. se izvila iz njegovih rok ter l>obegnila v kot sobe, kjer je svoja lepa nedra skušala zakriti s svojimi dolgimi lasmi in svojimi malimi rokami. Virgil, ki je bil navajen blinjenega in lahko premagljivega odpora lepotic latin- skega okraja, je mislil, da hoče mlada deklica dati zmagi le večjo vrednost, če za nekoliko minut zakasni svojo vdajo. Zato se jej je približa! zopet ter jo izkušal iznova objeti ter jej usta zapreti s poljubi. Pivoine pa ga je silovito porinila od sebe. Zdelo se je. kakor da bi bita ob pamet in njen strmi pogled jc izražal silen strah. V kratkih minutah svoje pijanosti je u-bogo dekletce sanjalo lepe sanje, sladke sanje o ljubezni, ki so jo zanesle nazaj v one srečne dneve, ko jej je obljubljal Jurij d'Entragues, da jo bo ljubil večno. Naenkrat pa je izpregledala vso resničnost: sama, skoraj slečena, v tujem mestu, v neznani sobi, pri neznanem človeku! Obšla jo je strahovita groza in čutila je, da izgublja zavest. IX. Prvo jutro. Virgil Še vedno ni mogel verovati v resničnost tega trdovratnega odpora.Pos-kuŠal je iznova objeti deklico in rekel napol nežno, napol nejevoljno, kajti postajati je začel že nestrpen: — Zakaj se ml upiraš, ljubica? Zakaj me odbijaš od sebe? . . . Pridi, moja Pi- vojne, ki jo bije Francoska, ne izcimi os-vojevalna vojna, zato ie zahtevala od lista »Temps«, naj izjavi, kaj ti namigljaji pomenijo. »Temps« je danes enostavno odgovoril, da se čudi, kako more »Humanite« zamenjati voljo po upravičenem poplačilu, voljo, da se evropejsko ravnotežje zajamči na podstavi spoštovanja in svobode vseh narodov, z željo po osvajanju. Vsa Francoska in vse stranke so danes edine v tem. da inoa imeti Francoska gotovost proti vsakemu ponavljanju osvojevalne nemške politike. Največja dolžnost je, varovati Francosko z vsemi sredstvi pred vsakim iznenađenjem. Treba je nadejati se, da v trenotku, ko bi bilo treba razpravljati o značaju in vrednosti te gotovosti tudi voditelji socijalistov ne izgube izpred oči cilja, ki ga ima sleherni, da se mora namreč Francoska spoštovati in da mora biti mir plodonosen. Poneverjenja za francosko armado namenjenih živiL PARIZ. 7. (Kor.) »Petit Journal* poroča: V ChatillouSu sur Seine so pred kratkim prišli na sled poneverjenju živil za armado. Zadeva zadobiva sedaj širši obseg. Dosedaj je bilo aretiranih 17 oseb. Ladja »flarwich« ni bila zadeta od podmorskega čolna. AMSTERDAM. 7. (Kor.) »Allgemeen Handelsblad« poroča: Danes so preiskali ladjo »Harvvich« v rotterdamskem doku ter dognali, da niti barva na njenem dnu ni poškodovana. Iz tega sledi, da so prejšnja poročila, glasom katerih naj bi bil ladjo zadel neki pod moški čoln, popolnoma izmišljena. Plovba iz reke De skrčena. LONDON, 7. (Kor.) Kakor poroča »London Gazette« je plovba iz reke De in pri Port of Chester in pa dovoz v pristanišče Portland skrčena. Pomožna križarka »Priuz Eitel Friedrich« internirana? WASHINGTON, 8. (Reuterjevo poročilo). Poveljnik pomožne križarke »Prinz Eitel Friedrich« je sporočil carinski oblasti v Newportnewu. da želi, da bi se ladja internirala. Prisiljen da je v to, ker ni prispela pomoč, ki bi mu bila omogočila beg. Pomožna križarka se bo internirala v mornariški ladjedelnici v Norfolku. Komisija glede preskrbi je vanja delavnih moči za izdelovanje potrebne municije na Angleškem. LONDON. 7. (Kor.) Glasom uradnega poročila je imenoval Lord Kitchener komisijo, ki naj podvzame potrebne korake, da se delavske moči tako pomnože, da se bo vojni materijal iu municija izdelovala v taki meri, da bo odgovarjala vsem zahtevam. Angleški in ruski socijalisti proti vojni LONDON, 7. (Kor.) Na občnem zboru socijalno-demokratskjh društev neodvisne delavske stranke v Norwichu je predsednik Jowett v svojem nagovoru izvajal sledeče: Verigo, ki je privezala angleške narode na v vojno zapletene stranke, so skrivnostno skovali ljudje, ki nimajo mandata od ljudstva. Ni bilo zadnjikrat v minulih voine! Ljubim te, obožujem tc, sreča naju čaka . . . pridi torej, srčece moje! Pivoine se je upirala, a ker je bila sla-bejša, jo je Virgil vendarle zopet objel. Tedaj pa je napela vse svoje moči, se zvijala kakor kača in se končno vendar izmuznila iz njegovega objema. Potem pa se je jokaje in vzdihovaje, s povzdignjeni-nia rokama vrgla pred njim na kolena iu šepetala z zadušenim glasom: — Bodite usmiljen z menoj! Bodite usmiljen z menoj! V tej preprosti prošnji je bilo nekaj tako ginljtvega, da je VirgH, nehote premagan, stopil par korakov nazaj, pogledal s skoraj očetovskim pogledom pred seboj klečečo dražestno deklico in začutil, da bi bilo sramotno, da bi posili jemal ono, kar bi mu bilo tako sladko, če bi mu dala ljubav. Kratek boj je nastal med razburjenimi čuti in srcem mladega dijaka; srce je zmagalo in Virgil je rekel s skoraj mirnim glasom: -- Potemtakem me ne ljubite, Pivoine? — Kako naj bi vas ljubila, — je odgovorila še vsa trepetajoča, — ko vas niti ne poznam? — To je slab virok, kajti jaz vas prav tako ne poenam in sem vas vzljubil takoj. letih, da so skrivne obveznosti spravile deželo do prepada. Ko je govoril Grey o žvenketanju mečev Nemčije v prilog Av-stro-Ogrske, je pozabil, da je Lloyd Ge-orge vsled njegove in Asquithove povzročitve pred štirimi leti ropotal z angleškim mečem v prilog Francoske. Govornik je zanikal, da bi neodvisna delavska stranka zavzemala stališče, da naj bi bila Angleška v vojni ostala nevtralna. Vlada je bila vsled svojih obveznosti nasproti Francoski častno obvezana udeležiti se vojne. Po razpravi je prečital predsednik poslanico organizacijskega odbora ruske socijalnodemokratične stranke, kjer je rečeno, da je ostala velika večina stranke zvesta zastavi internacionalnega socijalizma. Večina ruske sociialno-demo-kratične stranke je nasprotna vojni, katero smatra za nekaj imperijalističnega. Amerikanska nota. LONDON, 7. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Washingtona: Predsednik Wilson je rekel danes, da ne ve, da-li pride odgovor na amerikansko noto. Nota le obrazložuje stališče in ne prosi odgovora. »Daily Telegraph« pripominja, da vlada očividno nameruje vztrajati pri zahtevi, da se nekontrabanda sme izvažati v Nemčijo in da naj angleška lista o kontra-bandi ne vsebuje vseh trgovskih predmetov, kakor jih je vsebovala dosedaj. ROTTERDAM, 7. (Kor.) »Nieuvve Rot-terdamsehe Courant« priobčuje nastopno vest lista »Morning Post« iz Washingto-na: Amerikanska vlada ne misli, da bi njenim pritožbam sledila kaka izpremem-ba v angleški politiki, hoče si pa ustvariti garancije za bodočnost, da zadovolji javno mnenje v Ameriki. Pričakuje se, da angleška vlada odgovori v isti spravljivi in prijateljski obliki ter da se bo potem vprašanje razpravljalo med obema ministrstvoma. Najvažneja točka note je, da amerikanska vlada prijavlja namen, da proglasi angleško vlado odgovorno za poplačilo škode, ki bi jo trpeli amerikanski lastniki ladij. Po vojni bo brez dvoma predložen precej zasoljen račun. Boj za Durdaneie. Zavezniške ekspedicijske Čete. RIM, 8. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Aten 6. t. m.: 25.000 mož dardanelskih ekspedicijsikh čet je z generalom D'Ama-deom odšlo v Egipt. V Mudrosu je ostalo samo 5000 mož, polovica Senegalcev, polovica Avstralijcev. Neki francoski poročnik je izjavil, da zaradi pomanjkanja vode ni bilo mogoče vsega ekspedicijskega zbora izkrcati v Mudrosu. Konji so poginili. Zdravstvene razmere so bile zelo slabe. Predvidevalo se je, da bodo čete ostale na Leninu precej dolgo. Zato se je sklenilo glavno silo odposlati v Egipt, da tamkaj počaka zo-petnega začetka operacij proti Dardane-lam, kar se zgodi le ob popolnem iu brezpogojnem sodelovanju bojnih sil na suhem in morju. Bojne sile, ki so ostale na Lermiu, so j pod poveljništvom generala Bcauvannea.! Admiral Guepratte je 4. t. m. pregledaval taborišče na Lemnu. Po dejstvu, da vojaki polagajo vodovodne cevi in grade ve- Toda odgodena stvar še ni pozabljena. Ne bojte se ničesar, ljubo moje dete; dajem vam svojo častno besedo, da se vas brez vašega dovoljenja ne dotaknem uiti s koncem prsta. Pomirjena po očividui Virgilovi odkritosrčnosti, je Pivoine vstala, si uredila, kolikor je inogia. v htrici, svoj mali robec, ki si ga je dala okoli vrata, da bi tako odpo-mogla velikemu razdejanju svoje obleke, in se je boječe zopet vsedla k peči. — Sedaj si pa tudi obrišite grde solze, ljuba Pivoine, ki vam rdečijo vaše lepe oči, — je rekel Virgil. — Nisem storil prav. priznavam; ravnal sem kakor bedak, kakor sirovež. Toda ne jezite se zato name: premagala me je ljubezen. — Saj se ne jezim na vas, — je odgovorila Pivoine. — To me veseli. Skleniva torej mir iu v znamenje sprave nt i dajte svojo ročico. Pivoine mu je podala roko, smehljajoč se, dasiravno so jej še solze lesketale v očeh. — Toda za vse to nc gre sedaj, — je nadaljeval Virgil. — Utrujena anorate biti do skrajnosti. Ne morete se več držati po-konciL kaj ne da ne? — T)h, da! — je odgovorila Pivoine. — Potemtakem se morate vleči. — Tukaj? liko bolnišnico, sc da domnevati, da zavezniki vztrajajo v namenu, da vsekakor napravijo Lemnos za operacijsko bazo. RIM, (Kor.) »Tribuna: poroča iz Kai-re 3.. t. in.: Francoski dardanelski ekspe-dicijski zbor pod poveljništvom generala D'Amadea je bil izkrcan v Aleksandriii. O določbi teli čet se čuva absolutna tajnost. Misli sc, da ostane zbor le začasno v Aleksandriji, da počaka ugodnejšega časa za izkrcanje v Dardanelah. Vstaško gibanje v Novi Srbiji. SOFIJA, S. (Kor.) »Agence Tel. Bulga-re« poroča: Po tozadevnem nalogu so bili vstaši, ki so dospeli do bolgarske meje, razoroženi in odvedeni v notranjost dežele. Ta ukrep, ukrenjen prvi dan, dokazuje bolje, nego vse drugo, brezhibno ko-tektnost bolgarske vlade v zadevi vstaje v Valandovem. Lažnjiva poročila o vpadu bolgarskih tolp v Macedonijo. PETROGRAD, 7. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Poročilo, ki so ga prinesli včerajšnji jutranji listi, glasom katerega naj bi bil srbski poslanik v Petrogr:idu podal ministru za zunanje zadeve noto glede vpada bolgarskih tolp v Macedonijo, je brez vsake podlage. Besedilo note jc povsem apokrifno. Nezgoda na morju. LYON, 7. (Ko.) »Lyon Republicani« po roča iz E1 Ferrota: Ribiški čoln »Fernan-do« se je zadnje dni med viharjem vsled eksplozije kotla potopil. Posadka, sesto-ječa iz desetih mož, je utonila. Nemčija ima do prihodnje žetve dovolj živil. LONDON, 7. (Kor.) Ameriški dopisnik lista *Daily Telegraph«, ki se je v zadnjih mesecih mudil po različnih krajih Nemčije, je dognal, da živila ua Nemškem niso dražja kot drugod. Nemčija bo lahko vzdržala do prihodnje žetve, ki bo dozdevno povoljno izpadla. Povsod jc videti veliko vojakov, ki telesno napravijo dober vtis. Narod je požrtvovalen in ne občuti militarizma nikakor kot senčnato stran. Obratno je prepričan o dobrih posledicah obče vojaške obveznosti. Mindenburgova in Hotzendorfova zahvala. PRAGA, 8. (Kor.) Praški »Tagblatt* javlja iz Mosta: Po obvestitvi, da jc mesto imenovalo ulice po njunih imenih, sta se generalni vojni maršal pl. Mindenburg in načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hotzendori brzojavno prisrčno zahvalila mestu Mostu. Nadvojvodinja Avgusta poselila kirurgi-čno kliniko. BUDIMPEŠTA, 8. (K.) Nadvojvodinja Avgusta je posetila včeraj kirurgično kliniko, kjer se nahaja ranjeni grof Ludvik Tisza. Nadvojvodinja sc je dalje časa pogovarjala ž njim in izkazala svojo veselje nad tem, da mu gre bolje. Vrednost frankov pri pošiljatvah v Švico. DUNAJ, 8. (Kor.) Kakor poroča c. kr. poštno-hranilni urad, se je določilo za pre-računanjc za pošiljatve v Švico do na-daljnega preklica, Ua velja 100 frankov 120 kron. — Seveda! Kam pa hočete iti drugam? Pivoine ni odgovorila nič. zmajala je le z glavo. — Razumem, — je nadaljeval dijak; —» ne zaupate mi, kaj? .— No. da, seveda ne. — In morda imate nekoliko prav, kajti kdo bi mi>gel jamčiti zase. ko bi bil takole sam z vami ob dveh ponoči? Toda bodite mirna: iaz sc izognem tej nevarnosti. — Kako storite to? — Odidem. — Kam? — Na operni ples. Bil sem ravno na potu tja, ko sem našel vas, in grem zopet tja. Ko pridem tjakaj, se bom izkušal prepričati, da sem naredil velik ovinek. To mi bo sicer težko, toda ne pomaga nič, mora biti tako. — Kako dober ste, gospod Virgil! — Ne zahvaljujte se mi sedaj, bilo bt presmešno. Torej odhajam; vlezite se na posteljo, Pivoine, in spite, časa imate dovolj. Pred deseto uro "''utraj, po zajtrku, pridem najbrže šele d »■ JX, preje najbrž ne. Tako govoreč je Virgil zamenjal zopet spalno suknjo s težaškim suknjičem, oblekel čezenj svojo suknjo, si nažga! smot-ko in rekel potem, približavši se mladi deklici . 5rrti.IL »EDINOST* 5». V trstu, dne 9. ajprtl« ■■■■■■ ■■ ■ ■ 6B Strahovit vihar v Amerik?. LONDON C. Frankfurter Zeitung« poroča: Dočim pri- J ---------- ^ hajajo iz Francije vesti, da morajo vsled Mletev koruze, dvignienje najvišjih cen i1U(jega sovraštva tamkaj izmed ujetnikov koruze in koruzne moke. muogo trpeti zlasti oficirji, ker se jim pri- DUN.U, 8. PoKUčna čsstva tamkaj ne vznemir-ze. Koruza ^c naj v^!ed teh naredeb me-; jajo več duhov vojaškega in civilnega pre-lič iak<». da SC iz fl§e and!ie 8% k:oruz- _ hivalstva. Radi tečaje razumljivo, da polic z dr« »bi iu 74 koruzne moke. Na ta na-j kopajo Rusi z ujetniki, posebno pa z oti-čin sc bodo Koruzne zaloge, ki so na raz- j cir]i, v splošnem viteško in dobro. Tudi polako, intenzivnejše porabljale za apro- stanova I išča ujetnikov so dobra. Kakor vizacijo prebivalstva kakor do sedaj. Ker so uje(j vojaki nastanjeni v vojašnicah ru-?>e sedaj preskrbljevanje porabe koruze j \polkov, kier imajo dobro streho in vrši potom enotne organizacije koruzne kurjavo, tako žive tudi ujeti oficirji veči-Ccntrale. ki bo urejevala tudi cene. od-! ,10ma v stanovanjih ruskih oficirjev. Ta-pade potreba, da bi se vzdrževale in do-; taborišče se nahaja v Sretensku iočilc najvišje cenc. (Transbajkalsko), ob železniški progi Ir-Z novo naredbo se torej najvišje cene, j kutsk-Vladivostok. Ujeti oficirji stanujejo ki so bife do sedai v veljavi glede koru- j tamkaj v čisto novih poslopjih. Imajo veze v veletrgovini odpravijo. i like. svetle sobe z dvojnimi okni in veli-Enketa v ogrskem finančnem ministrstvu kimi pečmi. Po trije oficirji stanujejo v so-glede ustanovitve centrale finančnih za- bi in imajo na razpolago po enega slugo. * ^ vodov Vsak ima posteljo s slammeo, nočno oma-__ ' v . ! rico in podnožnik. V Namaganu (srednja BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Danes se je AzJja) stanujejo oficirji, med njimi dva a-na predlog finančnega ministra vršila \ vj:atjka v stari trdnjavi, ki je predelana finančnem ministrstvu enketa glede u- ---- — - stanovitve centrale finančnih institucij, katere so se udeležili zastopniki finančnih zavodov ogrskih. Finančni minister Je izjavil, da se vlada že sedaj zanima in skrbi za to, da se ustanovi velika centrala finančnih zavodov, ki naj bi razpolagala z velikim denarnimi sredstvi ter visokim kreditom in ki bi vsled tega zamogla podpirati finančne zavode, da se pride v okom velikim nalogam v financijelnem pogledu, ko pride zopet do normalnih sedaj v vojašnico. Tu imata po dva oficirja enega slugo. V Berezovki jim je bila nasprotno odkazana prazna baraka, ki so si jo morali opremiti sami. Pohištvo so napravili nemški vojaki. Stanovanje in kurjava sta prosta. Za preskrbo pa morajo oficirji skrbeti sami. Oni dobe po 50 rubljev mesečno. Po nekaterih krajih je življenje izredno poceni. V Namaganu stane velik kos mesa 13 vinarjev. V Sretensku gredo oficirji lahko, kamor hočejo in kadar se iim poljubi. Po nekaterih drugih razmer. Da centrala doseže svoj smoter, j kraiill ylh spremlja vedno po en ruski ofi-mora biti zasnovana v velikem stilu, kar! -- - '" ~ je mogoče le s financijelno podporo od strani države. cir. V Nisolku-Usuriku smejo vsakih 8 dni iti celo v \ ladivostok na izlet, dočim -------------------, se smejo sicer v ujetniškem mestu gibati Finančni minister ie končno izjavil, da s svobodno. Poštni promet funkciionira ka-----------♦-„k------ kor povsod na Ruskem jako počasi. Ven- se glede zasnutka drži samo treh principov in sicer: 1. da k centrali lahko pristopi vsak de-uarni zavod in da je glede uprave centrale med malimi in velikimi zavodi po vplivu vlade vzpostavljeno gotovo soglasje; 2. da centrala ni zavod, ki bi delal drugim denarnim zavodom konkurenco, temveč samo avtonomni organ denarnih zavodov samih; 3. da se vprašanje materijalne podpore na to navezanih denarnih zavodov spravi v zvezo z reformo denarnih zavodov. Izvzemši te tri principe, katerih se, kakor rečeno, finančni minister trdno drži. bo vse druge predloge rad sprejel in raz-inotrival. Žitni trg. DUNAJ, 8. (Kor.) Razven glede riža in rižove zdrobi, po katerih predmetih se je povpraševalo in glede katerih je prišlo tu- dar pa prihajajo denarne in poštne pošilja-tve v sibirske kraje razmeroma še dobro. Pisma od tamkaj so približno en mesec na potu. V začetku so smeli oficirji celo svobodno brzojavljati, a zdi se, da ie bilo sedaj to dovoljenje že preklicano. Skupna slika o izstopanju Rusov z nemškimi oficirji torej nikakor ni neugodna. Precej drugače pa je s civilnimi Ujetniki, ki so v slučaju, če so brez sredstev in če se jim ne posreči dobiti zaslužka, na milost in nemilost izročeni bedi in vsem drugim nadlogam. _ . DomaČe vesti. Odlikovanje. Nadporočnik 61. pešpolka, Mirko Ples, sin g. Miroslava Plesa iz Devina, je bil te dni na južnem bojišču odliko-... .........- .-----Van s „signum laudis" z vojno dekoracijo. di do nekaterih zaključkov, ni bilo čisto vrlemu slovenskemu junaku, ki je že od nobene kupčije in sicer samo vsled neza- s prVega dne vojne v ognju in se sedaj na-dostne ponudbe glede drugih pridelkov, i haj-a na kratkem dopustu v Devinu, iskreno Aro m rt • I.ittil s____ Vreme: lepo_ Tržaško mesno vprašanje. Trst, 8. aprila. Kor. — Kakor je znano, so se cene govejega mesa v zaklanem stanju na debelo pred nekaj dnevi povišale od K 2.24 na K 2.4o. Z ozirom na ta porastek cen so tukajšnji mesarji zaprosili za primerno iz-premembo najvišjih cen v prodaji na drobno. V tej stvari se je vršila danes na na-mestništvu seja zastopnikov vseh čestitamo Poziv staršem učencev in učenk CM šol. Šolska oblast je odredila, da tudi o- troci podpisanih šol nabirajo razne kovi-naste predmete za vojne namene. Podpisana šolska vodstva zato prosijo starse, naj do ir>. t. m. izroče svojim. Ciril-Meto-dovc šole obiskujočim otrokom one nerabne kovinaste predmete (železa vseh vrst in pločevin ne), ki jih menijo darovati v vojne namene z naročilom, da jih oddajo v šoli. V petek, 16. t. m. popoldne bodo pa imeli vsi učenci in učenke teli šol prosto, da bodo mo^li še pri znanih družinah nabirati kovine. Dne 17. t. m. bodo vsi na- v po- štev prihajajočih korporacij, interesentov Dirau RUViiic. .. .... --— — in konsumentov, da se posvetujejo o polo- jjrailj predmeti oddani v šoli ter stavljeni žaju nastuler.i vsled omenjenega porastka na razpolago vojni oblasti. Podpisana šol-cen. . I ska vodstva vljudno prosijo starše, naj po Ob začetku seje je predsednik seje,: nio2nosti podpirajo patrijoticno delovanje dvorni svetnik Lasciac podal v imenu IT1{acjTne slovenskih šol v Trstu. —^Vod- stva deške in obeh dekliških CM šol v Trstu. Tudi sedal no dajo miru! Prejeli smo: Zadnie čase se naši sosedje navadno vedejo bolj mirno, nego pa v normalnih časih. Minole praznike pa se je na raznih krajih slišalo besedo »ščavo« in to celo od navidezno — inteligentnih ljudi. Naše ljudstvo ni reagiralo, ker upa, da se ti in slični pojavi naših sosedov bližajo koncu. Pustite »ščave« in druga taka izzivanja že enkrat v miru in bodite mirni in pametni kakor smo mi. Izzivanj nai bo konec. Saj smo vsi dovolj potrti vsled razmer, ne pa da bi se še žalili in to popolnoma po nepotrebnem. Mir naj vlada med nami in obojestransko spoštovanje, drugače se nam bo godilo še slabške. To namestništva izjavo, v kateri je poudarjal dolžnost namestništva, da čuva s sredstvi, ki jih določa obrtni zakon, koristi konsumirajočega prebivalstva, pri čemer pa upošteva težavo dobave mesa. Zasebne koristi se morajo posebno v sedanjih časih uklanjati splošnim koristim. Po teh načelih naj bi se razpravljalo in rešilo to pereče vprašanje. Konferenca se je bavila potem posebno z vprašanjem menjavanja cen na živinskih trgih v tuzemstvu, ki prihajajo v po-štev za Trst. Po daljši razpravi se je prišlo do ugotovitve, da je po tukajšnjih veletržcih določeni povišek upravičen po jx>ložaju na glavnih živinskih trgih. Kakor so povedali interesentje, so tudi v ostalih mestih države še nadalje poskočile cene v pro- dajf na drobno, kar ima povod v sedal Uo splošne žeUe vseh tržaških Slovanov njih abnormalnih razmerah. Da se doseže večja stalnost v cenah in da se na drugi strani zagotovi mestu Trstu za daljšo dobo preskrba z mesom, je predsednik vprašal navzoče veletržce, ali bi mogli prevzeti zavezo, da bi se za ves tekoči mesec april moglo dobavljati potrebno meso po stalnih cenaii. Veletržec Steni je izjavil nato, da je pripravljen, mesnicam, katerim dobavlja, ves mesec april dobavljati meso jjo K Enako so izjavili tudi drugi veletrž-ci, da bodo po možnosti ravnali na enak način. . Ko so bili vsi navzoči prepričam, da ta cena odgovarja sedanjim težavnim trž-^ nim razmeram, se je sklenilo, da se naj-, prej Dredloži namestništvu predlog na iz- Zvišanje cen tiskarskih Izdelkov. Prejeli smo: Kakor v več drugih obrtih, se, odkar je izbruhnila vojna, močno občuti tudi v tiskarskem in litografskem obrtu nastopile podražitve vseh sirovin, ki pri nekaterih tvornicah znašajo po 100°/o »n Se več. Ker so tiskarne in litografije doslej* same trpele povišek sirovinskih in režijski stroškov, a ga odslej ne morejo več, je, kakor čujemo, v vsej Avstriji pričakovati primerne ureditve tiskovnih cen, ki se v ostalem omeji na neobhodno potrebo izmero. V bolnišnici „Austro-Amerlkane* prirede dne 15. t. m. tamkaj se nahaja jočim ranjencem, ki so po veliki večini Slovani, slovenske dame urico zabave s koncertom. V to svrho se je posrečilo pridobili več priznanih slovenskih umetnikov, ki so se rade-volje odzvali vabilu oz. prošnji Svoje sodelovanje sta obljubila znana naša solistkinja gospa Mira Costaperaria in vijoiinist gosp. Teply, ki ga bo spremljal na klavirju gosp. Kumar. Ker pa se namerava pri tej priliki razveseliti ranjence tudi z malim buffetoni, se obračamo tem potom do usmiljenih slovenskih src s prošnjo, da bi po svoji moči prispevali s kakim malim darom, ki naj se blagovolijo poslati na naslov gospe Rože dr. Gregorlnove, ulica Giorgio Galstti. O nastopu gospice Štefke Lepuševe v „Malem gledališču" v Ljubljani na velikonočni ponedeljek piše „Slov. Narod": Pela je nastopno pesem poštarje ve Kriste iz Zel-Ierjeve operete „Ptičar", dalje pesem iz operete ..Punčka" (Audran) in končno se je pokazala v ulogi Marošija iz Kalmanove operete Jesenski manevri". Gospodična se prijetno giblje po odru, ima prijetne operetne geste in poje z nemočnim a živahnim glasom. Publiki se je takoj prikupila in žela dosti ploskanja in hvale. Tržaški peki so včeraj na izrednem občnem zboru sklenili, da ne bodo več kupovali moke potom mešetarjev in trgovcev na debelo, temveč da bodo izdelovali kruh edinole iz one moke, ki jim jo bo preskrbovala takozvana »Bančna zadruga* (Consorzio bancario) in pa, da se nastopi pri kompetentni oblasti, da dotična oblast prekliče določbo o najvišji ceni (calmiere). Zapretje historične kavarne v Pragi. Starodavno praško kavarno „Cafe Francaise", ki je začetkom vojne izpremenila ime v „Cafe Austria", so te dni zaprli po obstanku enega celega stoletja. V njene prostore pride menjalnica češke ekskomptne banke, ki je lastnica dotične hiše na „Prikopih". Kavarna „Francaise- je bila shajališče čeških politikov in je svoj čas štela med svoje dnevne goste Riegra, Palackega in druge politične in kulturne osebe češke. Pogled na Ogrsko. Zagrebški K Hrvatski Pokret" je začel priobčevati v izvirnem slovenskem jeziku ponatis zgodovinskega opisa pod naslovom, ki ga je bil priobčil „Slovenski narod". Skioptični večer, ki ga priredi tržaška podružnica „Slovenskega planinskega društva" dne 10. aprila 1915 ob 8l/, zvečer v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" v ulici sv. Frančiška št. 2, ima nastopni spored: L Karavanke. 1. Planina pod Stolom. 2., 3. Žirovniška planina. [ 4. Stol z Begunjšice. 5. Pot na Stol pri Iu- j ninem svitu. 6. Prešernova koča. 7. Vrh i Stola. 8. Božični večer na Stolu. 9., 10 Megleno merje s Stola. 11., 12., 13. Begunj-šica in sosedni vrhovi s Stola. 14., 15. Razgled s Stola na Koroško. 16., 17., 18 Raz- §led s Stola proti Gorici. 19. Razgled s tola na Julijske alpe. II. J u 11 j s k e A1 p e. 1. Pogled na Triglav s Kriških Podov. 2. S Kriških Podov proti Kredarici. 3. Na vrhu Kredarice. 4.. Z Malega Triglava na Veliki Triglav. 5. Škrlatica s Kredarice. 6. Cmir. 7. Rjavina — Rež. 8. Bovški Grintavec. 9. Triglav z vrha Prisojnika. 10. Prisojnikovo okno. 11. Na poti med Kredarico in Dež-manovo kočo. 12. Triglavsko (črno) jezero. 13., 14. Bohinjsko jezero. III. Kamniške p 1 a n i n ew 1. Vhod v Bistriško dolino pri Stranjah. 2. Kapelica v Bistriški dolini. 3. Galerije v Bistriški dolini 4., 5., 6 Gozd v B. d. (poleti — pozimi)- 7. Dolina na Ko-rošici. 8., 9., 10. Na Brusnikih. 11. Tesni PredaselJ. 12. Izvir Bistrice s hotelom SPD. 13. Predgorje — Kompotela. 14. Na severni steni Mokrice. 15. Kovaška luknja. 16., 17. Pot na Veliko Planino. 18.-33, Na Veliki Planini. 34. Planina Osredek. 35. Kriška koča. 36.-38. Krvavec. 39. Pastirska koča pod Kamniškim Sedlom. 40. Učinek plazu. 41. Kamniško Sedlo. 42.-45. S Kamniškega Sedla proti planjavi — Oistrici. 46.-48. Brana. 49.—50. Skuta. 51. Ponesrečeni planinec v ledeniški razpoki pod Skuto 52. Njegova zadnja pot z gora. 53.- 54. Turška gora. 55. Divje koze v Žmavčarjih. 56. Ko-krško Sedlo. 57. S Kokrškega Sedla proti Grintavcu. 58—60. Grintavec. 61. Noč na Slanini. 62. Šopek planinskih cvetk. IV. [raške jame. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. Iz mestne bolnišnice so bili odpuščeni: \ir-gilij Vosak 97. pešpolka, Viktor Gjurko 5. domobanskega pešpolka, Ivan Dilena od provijanta, orožnik Josip Mocenigo, Anton Leban 5. domobranskega pešpolka, Viktor Ulć 37. domobranskega pešpolka, Karel Česnfk 9. sanitetnega oddelka, orožnik Ivan Pečenik ter črnovojniki Ovidon Kobec> Ivan JProdan, Nikoja! Guarantot- to, Albert Lisjak, Karel Gallopin, Jurij Sa-j lic. Ivan Pietron, Anton Leban in Nikolaj Sukolo. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Amerikane« so bili sprejeti: Viktor Ule 37. domobranskega pešpolka. Anton Leban 5. domobranskega pešpolka ter črnovojniki Josip Lorenzutti, Kudoli Puc, Nedeljko Romans, Gjuro Savlič, Iv. Pietron, Ivan Dilena, Josip Mocenigo in Nikolaj Sukolo. — Odpuščeni so pa bili iz; te pomožne bolnišnice Karel Rocco 5. do- i mobranskega pešpolka, Luka Pahor 27. \ domobranskega pešpolka. Roman Selvoj 47. pešpolka ter čnovojniki Atnou Lonca-1 ric, Peter Grgič iu Fran Cuček. Umrli so: Prijavljeni dne 8. t. m. na mestnem fizikatu: Prešetnik Marija, 82 let, ulica dei Piccardi štev. 30; Mioni Ivanka, 62 let; ulica della Cereria štev. 13; Kanzi Emil, 4 mesece, ulica delia Ma-donnina štev. 11; Jaschi Gaston, 7 inesc-cev, Kjadin štev. 63: Spitz Eleonora, /71 let, ulica G. Donizzetti štev. 3; Levi Ivanka, 90 let, ulica del Solitario štev. 13; Mišic Marij, 8 mesecev, ulica del Belvedere štev. 23; Colombis Gvidon, 24 dni. ulica di Tor San Piero štev. 12; Giaschi Josip. 49 let, ulica del Solitario štev. 2; Pcrtot Angela, 20 mesecev, Barkovlcj štev. 144: Jakonim Josipina, 7 mesecev. Vrdela št. 1594. — V mestni bolnišnici dne 5. t. m.: Furlan Marija, 60 let; Budav Karlina, 62 let: Picciamuc Angel, 20 let; Zabrič .lust, 33 let; Košara Margarita, 83 let; Pilin Magdalena, 75 let; Maurer Karel, 41 let. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (BosAkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi. MALI OdLASf 1:: se računajo po i stot. besedo. Mastno tiakace besede se računajo enkrat reč. — Najmanjša : pristojbina znala 40 stotink. . □□ □□ □□ TAllftflfl se Je venžica od cerk%e do Obeliska 1}UUIIU na Opeinah. Pošteni najditelj naj jo izroči Ins. odd. Kdinosti, proti nagradi. 19L Dfniff! se enonadstropna hiša z gostilniško in rlUlllI mesarsko obrt. Po jako nizkb ceni so oddajmo stanovanja letoviščarje; lep kraj in zdrav 7rak. ^Lastnik T. K iu e t e c, ViSnjagora 50, Dolenjsko. 181 Vesti iz Goritte. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici je imela v minulem poslovnem letu dohodkov K 2918.28, izdatkov K 2892.39. Gmotni uspeh podružničnih prireditev je bil nad vse povoljen. Meso vojaštvu so dajali v Gorici do včeraj mesarji. Ker pa je meso v mesnicah neznansko drago, si bo vojaška uprava sama nabavljala goved in vojaki bodo klali živino. Zopet na bojno polje je odšel iz bolnišnice Rdečega križa v Gorici topničarski poročnik Fran Gorkič. Ivan Mermolja, predsednik Gospodarske zadruge za goriško okolico, je bil ob Času mobilizacije tudi klican pod orožje kot vojak 27. domobranskega polka. Sedaj se nahaja doma v Vrtojbi. Ranjen je bil na severnem bojišču. Iz Dolenje Vrtojbe je na bojnem polju 600 mož. Pogreša se že od 2.3. avgusta dalje Štefan Frandolič, poddesetnik 97. pešpolka, 5. stotnije, rojen 1884., doma iz Opatjega-sela. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči očetu Mihi Frandoliču, Dol, Opatjese-Io štev. 26. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Josip Bensa, Fran Karner, Ani. Pau-zera, Angelj Donda, Ludovik Golda, Andrej Podgornik, Alojzij Bregant, Evgen Takaj, Ivan Kaštelan, Josip Sel, Evgen Kocjančič, črnovojniki; Ivan Molduan, Iv. Bambuk, Peter Lesica, zrakoplovec; Iv. Krizanovski, saper; Pij Stabile, Evgen Mahnič, Ferdinand ŠadI, Ivan Likar, 8. topničarskega polka, Fran Pregelj 47. pešpolka, Fran Zuchiatti, narednik, in stotnik Emil Bartek. Žaljenja veličanstva je obdolžen neki 251etni Avrelij Pahor iz Dola. Nahaja se v goriških zaporih. Papirnate podplate je deval v čevlje čevljar Henrik Vuk v iMirnu. To sporazumno z agentom Ivanom Komidarjem. Čevlji so bili naročeni od neke dunajske tvr-dke, katera stoji pod obtožbo goljufije z Vukom in Komidarjem vred; oba se nahajata v goriških zaporih. V ujetništvu v Nišu v Srbiji sc nahaja Josip Hvalic iz Solkana, črnovojnik. V prejšnjih seznamih izgub je bil naveden med ranjenci. V Moravski Ostravi je ležal v bolnišnici Ivan Bukavec iz Gorice, rojen 1880, ranjen na rami, vojak tretjega gorskega topničarskega polka. ^ Pri delu si je poškodoval nogo 2bletm Ivan Turcčck; zgodilo sc je to v tovarni v Podgori pri Gorici. Z nožem v hrbet ranjen dečko. V Šempetra pri Gorici so se otroci igrali. Pri igri sta se sprla Albert Nemec in btefan Gomišček, stara po 11 let, in prvi je potegnil iz žepa »fovč« in ga porinil Gomi-ščeku v hrbet. Dečka so prenesli v Gorico v bolnišnico; ranjen ni nevarno. Dvema ticama je prišel v roke 541etni Ivan Krkoč iz rihemberške občine. Nahajal se je v Ločniku v družbi neke 34let-ne Amalije Kos, ki je poročena, doma je nekje s Štajerskega, in 221etne Josipine Jug iz Steverjana. Tam so pili in jedli in stari Krkoč je plačeval. Trajalo je to do 9. ure zvečer. Govorili so živalino in dobro so se imeli — kar naenkrat sta obe ženski padli po Krkoču, prijeli sta ga za roke in držali stisnjenega; pobrali sta mu precej kron iz žepa. Krkoč se je seveda branil, kričal je in eno svojih napadalk u-griznil v roko. Ko ste ga spustili, je tekel v Gorico naznanit redarstvu, kaj se mu je zgodilo. Eno izmed teh dveh žensk so aretirali. Preiskava se vrši proti obema. Službo išče vdova jiur ur ra dan. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 400 TfllnOfi 'u dnevno 150 K do- tUlUjU liodkov, proda se radi odhoda za kron 15.0C0. Pojasnila: K. Collarsich, kavarna Corso. 403 HolfHfN Tada sprejela katerosibodi siur.bo. UcAlilll Xaslov pove Iu«. odd. Edinosti. 401 I5letnl deček družine, ičče 3 *tcrosibodi službo. Naslov pove In-*, odd. Edinosti. 20u V bližini ljudskega vrla se odda solidno "opremljena ffltlff z balkonom dami ali gospodu. Eveutuelno aUlJU tudi s hrano. Naslov pove Ins. odd. Edinost?. 191 Repa sladko bianca 21. prodaja se po 8 kron 100 kg. — Ulica Torre 190 IflfAlt fmfl številko „Edinosti" od 6. iluor IINU julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku nagega lista, proti primerni nagrad?. ZAHVALA. Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naScga nepozabnega očeta Antone Mpicec izreka podpisana prisrčno zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, slav. pov. društvu „Adrija,J za ganljivo petje, č. g. žnpniiru in vsem, ki so na katerisiboai način pripomogli, da sc je pogreb vrail na tako časten način. BARKOVLJE, 8. aprila 1'J15. Družina VodopSvoc. Dr. PETSCHNIGG trst, via i rnmrn im. i Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: llVa—1 in 7—7.V6 TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in spolne bolizn Šibkost m nervoznost mm BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprajema od 11-1 pop. in 4-6 zvačar ob nedeljah od 10-1. z in brez čeljusti, zlefe kroite :: in o&ro&ki » Viiiem Tyscher konces. zobotehnik TRST« ul. Caserma 13. IZ. nad. Ordinira od 9. zjutraj do 6. zvečer. Borov). _ Za žensko podružnico sv. Cirila In Metoda: Odklonjeni honorar K 10*—, iz pušice Z. R., K 5*—. Pevskemu društvu »Hajdrih« na Prošeku je daroval o priliki sklepa društvenih letnih računov gosp. Dragotin Starec znesek 34 kron. — Ker se ni mogel vsled zaostale brzojavke udeležiti pogreba pokojne Angele Cibic roj. Koderman, daruje Josip Cibic namesto venca na grob pokojnice 10 kron. Velikodušnima darovalcema najiskrenejsa hvala. Dnevnik „Edinost" v Trstu ie izdal in založil naslednje kDjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KA/AK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo-. yenil Josip KnafliČ. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. RuskJ spisal F. M. Dosto-ievskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICa AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sa :dc .--Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii j8. stoletja. Napisal J. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisai Pro-' kop Chorholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Clie-va'ier de Mais'm rouge.) Roman iz tasov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.