Posamezna Številka 30 vinarjev.
Sl8V. 7.	V LjDMM v petek, dne 10. januarja I9is.
Leto xlvh,
am Velja po polti: srn U o*K> lato naprej.. K U>— Si eaMUC n ..„ S.H m iMCMBCtVO . „ 70 -
V Ljubljani b« dom 3« Ml* lato eapraj.. K n aa masao „ .. K 8w
Vipn»ljrijaii»« imiftra,
m Sobotne izdaja:: S« cela lato.....K
n taoiasatro
• t • • H
15-
Enostolpna peUtrrata (59 ma Siroma la 3 mm rt soka ali oja
prostor) sa enkrat . . . . po 50 t aa dva- la večkrat , „ 43 „ pri račjih naročilih primareg popust po donoTorn. Ob sobotah dvojni tarlL
Enoatoipna patitvrsta K 1' lakaja vaak dan tsvsaaii na> dalje to prasnike, ob 3. ari pop. Bedna letiu priloga voinl rad
mr Uredništva J« v Kopitarjevi allot it ar. B/HL H o* opisi m aa rradajo; neiranktrana pisma aa aa mm aprejeaaio. — Oradoilkaga talatoea stav. 80. mm
Političen list za slovenski narod.
Uprarnlltvo ja v Kopitarjevi nilol it. 6. — Bajna poStne hranlinioa avstrijske it. 24.797, ogrska 86.911, bosn.-hero. ŠL 7563. — Opramlikega telefona it. 50.
Zbor zaupnikov „Use-ilovenske Ljudske Stranke".
Na podlagi sklepa eksekntive V. L. S. M 16, t. m.
ZBOR ZAUPNIKOV V. L. S. IZ VSEH SLOVENSKIH OZEMELJ,
ih •fclepajo o važnih političnih zadevah.
Na dnevnem redu bo:
1. Poročilo o političnem položaj u.
JL R e v i z i j a strankinega programa.
3.	Določite v zastopnikov za pokrajinski zbor in državno y eie.
4.	S Iv č a J n r1 s t i.
Pa bedo vkijub težkim prometnim razMeram za£ -opane po svojih zaupnikih VII organizacije V. L. S., sc bo vršilo več »borc"anj, in tieer;
V	LJUBLJANI — Hotel Union (tudi fct saupnike iz zasedenega ozemlja) ob 10. arf dopoldne.
V	CELJU — v dvora"! hofela »Beli nk ob 11. uri dopoldne.
V	BLIBERKU.
Organizacije, pošljite svoje zastopnike polftoštevilno. Zaupniki naj se izkažejo z vabili, glasečimi sc na ime.
Dr. Korošec.
Kmet u JugoMfi.
Za notranjo uredbo, za pravično so-cijalno preosnovo naše mlade države jc aajpivo potreba miru in reda. Lahko rečeno, da bi žc davno bilo mogoče začeti s soeijiinimi preosnovami, ko bi država ne bila ogrožena znotraj in zunaj od sovražnikov. Pečali smo se že s sovražno nemško propagando, ki ima namen, v' našem ljudstvu izpodkopati disciplino, smisel za diedplino, smisel za svobodo, za Jugoslavijo ter netiti nezaupanje proti Srbom. Dokazano je, da posebno v obmejnih krajih hodijo nemškutarji in razni nemškutar-ski trgovci in kapitalisti po deželi okolu kmetov in jih hujskajo proti Srbom. Propaganda je široko razpletena in ima svoje početke v nemškem Dunaju, Gradcu in Celovcu; svoje filijalke pa v Ptuju in mo« goče tudi v Ljubljani. Sam pisec tega članka je bil priča v dolenjskem vlaku razgovora, v katerem je neki dobro slovensko govoreči »gospod; dokazoval ljudem, da Koroška nima za nas nobenega pomena.
Podobni ljudje hujskajo ponekod naše fante, naj se ne zglašajo k vojakom. Hočejo na ta način onemogočiti našo notranjo konsolidacijo, oslabiti državo na zunaj ter podvreči pod nemški jarem dober kos slovenske zemlje. Kakšna usoda čaka naše ljudstvo pod nemškim jarmom, si lahko mislimo.
Medtem ko utilitaristična nemška struja hoče zopet vpeljati staro cesarstvo s starim nasilnim režimom, pod katerim bi Slovenec še hujše robova! kot doslej, ter bi nemški militaristični moloh še da-ljp žrl našo kri, hočemo mi urediti svojo državo na temeljih najširšega' demokrati-zma z geslom: Ljudstvo samo naj vlada! Jasno jc, da bi se celo nemškemu ljudstvu po Štajerskem in Koroškem zahotelo, da postane deležno blagostanja, ki ima zanj Jugoslavija vse predpogoje. Tega se zaveda nemški kapitalist in zato razumemo njegov silovit odpor proti odredbi narodne vlade v Ljubljani, da se morajo odslej nadzorovati vsa kapitalistična podjetja v Jugoslaviji, katerih dohodki teko na Nemško. Nemec je doslej tu delal dobičke, denar pa je šel med Nemce. Zato razumemo nemški srd. Prepričani pa smo, da bo naše ljudstvo podpiralo vlado proti nemškim kapitalistom, ki jim gre za žepe, Tudi tu tiči eden vzrokov te sovražne nemške propagande.
Med Nemci, posebno na Štajerskem in Koroškem, vladajo sami veliki gospodje; kmet je tam uboga para, odvisen od nemškega graščaka in grofa ali kneza. Pri nas je nemški graščak tudi vzel zase najboljše kose slovenske zemlje in naš kmet mora pri raznih knezih beračiti za les in seno. Teh razmer v Jugoslaviji ne bomo trpeli. Kakšen duh vlada v tem oziru med srbskim ljudstvom, smo lahko posneli iz regentove proklamacije, ki ni nič drugega ko izjava mišljenja in volje srbskega ljudstva. Kaj pravi torej srbski kmet? Odpravijo naj se veleposestva in zemlja naj se razdeli med siromašne kmete! Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! V naši svobodni državi morajo biti in bodo samo svobodni lastniki zemlje! Zemlja bodi za naprej le božja in kmetova!
To je duh, ki preveva Srba in Slovenca, duh, po katerem bo naše ljudstvo vladalo svojo svobodno državo. In to je zopet trn v peti nemškemu kapitalistu, ki se boji, da bi se naše ljudstvo gospodarsko dvignilo in osvobodilo. Zato ne štedi z denarjem za sovražno nam propagando med našim kmetom. Doslej ni imel nemški rabelj uspeha med našim ljudstvom. Upajmo, da bo v bodoče tudi tako.
Konsolidirajmo se na znotraj in zunaj, da bomo mogli izvršiti veliko nalogo
v korist našega ljudstva. Potrebno pa je zato ohraniti mir in red v domovini ne le za sedanjost, marveč še veliko bolj za bodočnost naše svobodne države!
Naš kmet pa bo z nemško propagando obračunal, ker ni tako glup, da bi si pomagal devati vrv okrog vratu, ki mu jo ponuja nemški kapitalistični in militaristični rabelj.
na Hor@iii.simi.
NOV NEMŠKI NAPAD PRI PODROŠČICI SIJAJNO ODBIT. BRAMBA LJUBELJA.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča z ..dne 9. t. m. ob sedmih zvečer iz uradnega vira:
Koroška. Skupina Podroščica. Od ene do treh popoldne so Nemci obstreljevali naše postojanke s hudim topniškim ognjem, Okrog tričetrt na 3 je bil močan napad, ki smo ga vsled odločnosti našega topništva s krvavimi izgubami Nemcev odbili.
Skupina Ljubelj. Ljubelj branijo naše boroveljske čete in tržiški prostovoljci. Preden so se naše čete iz Borovelj umaknile, so topove razstrelile in strojnice uničile.
Skupina Velikovec. Naš oddelek v Lipi (Lind), vzhodno od Velikovca, je odbil napad močne nemške patrole.
Na Š t a j e r s k em je položaj neizpre-menjen.
O dogodkih se poroča nadalje: Današnji napad Nemcev na predor pri Podrošči-ci je bil vsled odločnega sodelovanja našega topništva, ki mu je poveljeval nadpo-ročnik Gregorič, in stromih pušk sijajno odbit. Pri boju so se jako odlikovali nad-poročnik Pičman, nadporočnik Stenovec, dasiravno ranjen, in četovodja koroške legije Gostinčar. Žal imamo enega mrtvega, Pri boju v Borovljah smo imeli po poročilu poveljnika 15 mrtvih in 20 ranjenih vojakov. Tri topove so naši vojaki razstrelili in uničili deset strojnic. Imena mrtvih bodo objavljena, kakor hitro bo to mogoče.
Koroški socialni demokrat proti Jugo-, slovanom.
Celovec, 9. januarja, (Lj. kor. ur.) Dunajski kor. urad poroča: Začetkom današnje seje provizorne deželne skupščine je poslanec dr. Dorflinger, socialni demokrat, ob splošnem odobravanju govoril o vstaji koroškega prebivalstva brez razlike narodnosti za zavrnitev jugoslovanskih vri-njevcev in o zopetni osvojitvi zasedenih krajev. Predlogal jc nastopni ukrep: Navdušena vsled zopetne pridobitve obširnih, po Jugoslovanih zasedenih delih koroške dežele, pozdravlja provizorično dež. skup-čino prebivalstvo teh krajev in zahvaljuje
vse pri tem udeležene kroge, zlasti naše vrle vojake in narodne brambovce priseč-no za njih požrtvovalnost in hrabrost. — Sklep je bil soglasno sprejet. Nato je poročal deželni upravitelj, da je dež. vlada zopet poizkusila povzeti pogajanja z ljubljansko vlado, ki so bila prekinjena meseca decembra. Odgovor se glasi: Ljubljanska vlada mora glede pogajanj prejeti do-
voljenje skupne vlade v Belgradu. Odgo-vor se pričakuje še danes. Ljubljanska vlada domneva, da se takoj ustavijo sovražnosti na obeh straneh, ako privoli Belgrad principielno glede pogajanj. Ali pritrjuje celovška vlada temu? Prosi se za takojšnji odgovor. Nadaljnja pogajanja bo vodila, ljubljanska vlada neposredno, — Deželni upravitelj je ob pritrjevanju in odobravanju izjavil, da bo mišljenje pri zopetnih pogajanjih kakor pri nas, tako pri graških in dunajskih gospodih, ki so se udeležili de~ cemberskih pogajanj v Ljubljani, bistveno izpremenjeno. Poslanec Neutzlcr (soc. demokrat) je nato prebral povelje slovenskega štacijskega poveljništva v Borovljah, najden pri -včerajšnji akciji, kjer se poživlja jugoslovanska posadka, naj vztraja samo šc kratek čas, ker bodo mnogobrojne jugoslovanske čete kmalu napadle Celovec. Jugoslovanski vojaki se bodo potem odpočili v Celovcu od vseh naporov. Poslanec Neutzlcr je rekel, da jc to povelje odvrnilo vsak dvom o hinavskem ravnanju Jugoslovanov, in da so socialni '"mokrat-je, čeprav proti svoji volji, bili pripravljeni, odobriti akcijo proti Jugoslovanom.
Gorenjska dolina ogrožena od nemških
s	Korošcev,
ki imajo že od 6. t, m. zaseden prehod nad Podkorenom, kamor spravljajo strelivo in topove. Ljubljana pa pijančuje in kranjska dežela se navdušuje in pleše. Mar se zganemo res samo pod bičem in je li svoboda za nas brezbrižnost in malomarnost? Ke-daj se vzbudi narodna čast in zavest? Ali naj čakamo, da pridejo nemške tolpe pred Ljubljano? Slovenci, nevarnost je skrajna in naša svoboda v najvčeji preskušnji! Zaslužimo si svobodo!
Terjatve našega naroda proti stari državi!
Na poziv dveh poverjeništev, da se imajo čimprej priglasili terjatve vojnih dobaviteljev in pa razne terjatve, naslalo v smislu vojno-clajatvenega zakona napram staremu c. kr, orarju, se je priglasilo lepo število milijonov kron takih terjatev. V zadnjih dneh poživlja tudi poverjeništvo za narodno hrambo k priglasu terjatev za neplačane rekvizicijc in za terjatve iz vojnodajatvenega zakona. Poziv vseh treh poverjeništev je izzvenel v skromno vzbujo u p a u j a, da so bode morebiti potom obračuna z vladami držav,- ki so nastale iz ^tare bivše Avstrije, dalo doseči število teh terjatev.
LISTEK,
Umor v Sarajevu.
(Dalje.)
Poskusimo sedaj rešiti vprašanje: zakaj ni hotela dunajska policija preiskovati te zadeve? Na podlagi knjižice pride človek samo do enega odgovora: ker ji je najvišji dvorni urad naročil, naj preiskavo ustavi, Nadvojvodinja Marija Terezija," mačeha Franca Ferdinanda, je poklicala dr. fciberta k sebi in jc hotela odločno, da se zadeva preišče. Šla je tudi k cesarju radi te zadeve. Kmalu za njo je bil v avdijenci knez Montenuovo in preiskava se ni izvršila. Prestolonaslednik je bil namreč pri najvišjem dvornem uradu precej obsovra-žen. V knezu Montenuovu je imel nasprotnika, če ne osebnega sovražnika. Stvar je bila taka. Starega cesarja Franca Jožefa je dvorna klika popolnoma obvladala; to lahko mirno rečemo, ne da bi s tem skakali po mrtvem levu, saj jc stvar čisto naravna in obsebi umevna. Nad 80 let star monarh na tako težavnem mestu, ki je izvedel samo to. kar je priš'n skozi cenzuro ljegovega dvornega osobja, čigar moč je astla tem bolj, čim bolj je pešala s sta-'ostjo cesarjeva zmožnost, delovanje svo- t
jega osobja kontrolirati. Ta klika se je sama. dopolnjevala, ker preko nje ni prišel nikdo s cesarjem v dotiko. Starega cesarja je označil dr. Žiberf. na str. 16/17 kot osebnost, »die sich nur iiber alles ,freutc\« »Me zelo veseli,« to je bil njegov stereotipni izrek, ki ga je menda znal prav dobro Oponašati slavni komik Blasel. Če kai ni bilo v redu, so starega cesarja njegovi uradniki kmalu pogovorili, dočim jc bil pravi ogenj v strehi, ako jc zasledil kaj sličnega Franc Ferdinand. Ti uradniki pa so postopali včasih silno samovoljno. O tem se je prepričal dr. Žibert sam. Nadvojvoda ga je hotel dobiti v svojo službo, njegovo osobje se je pa temu upiralo in je n. pr. inhibiralo (zatrlo) pismo, ki ga je pisal nadvojvoda dr. Žibertu, Dr. Žibert jc sam videl v najvišjem dvornem uradu v se-znamku pisem, ki so bila oddana na pošto, tudi vpisano pismo, naslovljeno nase, in falzificirano potrdilo, da jc on pismo prejel, Nadvojvoda sam je svojemu dvornemu uradu zaupal tako malo, da je hotel ustanoviti »najvišjo kontrolno oblast«, kjer imel svoje zaupnike, da bi ga informirali o vsem preko ministrov in preko dvornega urada. A 1 i n i torej že s a m o p o s e ; > ; verjetno, da so ti ljudje z a ' r ! i tudi svarila, ki so dohajala na najvišji dvorni urad pred odhodom v Sarajevo? Kako naj si si-
cer folmačimo besede K—ove, ki jih je izrekel v razgovoru o svarilih, ki se niso predložila nadvojvodi in soprogi, da izvirajo »od tam doli« (str. 31); ko je njegova svakinja rekla razburjena, da je to treba nadvojvodi in soprogi predložiti, jc rekel: »Am Ende fahren sie dann nicht, fiir mich ist kein anderer Ausweg ...« (str. 31).
S tem nam postane tudi jasno, zakaj se je pogreb nadvojvode in soproge izvršil na tak način, da se je ljudstvo škandalizi-ralo, češko plemstvo pa pri pogrebu demonstriralo. Cesar je pa poslal knezu Montenuovu lastnoročno pismo, v katerem mu je izrazil svojo zadovoljnost z njegovim ravnanjem ob priliki smrti nadvojvode.
Nikakor ne trdim, da bi bil cesar Franc Jožef sam zadovoljen s tem, kar se jc zgodilo v Sarajevu. Pač pa je to njegovo pismo značilno za vpliv, pod katerim je živel. Gotovo pa je, da cesar tudi ni bil nikak prijatelj Ferdinandov; pravijo, cla je včasih, ko se je prišel prestolonaslednik pritoževal čez razne nerednosti, razjezil nad njim tako, da jc kar zbolel. Nadvojvoda se jc zavedal, da sc podaja v smrtno nevarnost, ko je še! v Bomo, in jc šel pred odhodom še osebno vprašat cesarja v Schon-brimn, ali mora res iti. Poslcdica avdijcnce je bila ta, da jc sel. Vprašanje glede cesarjeve krivde jc odvisno cd cdgovora na vprašanje, koliko ic jc zavedal nevarnosti«
v katero je pošiljal prestolonaslednika, in v koliko mu je bilo znano, da se za njegovo varnost ni nič poskrbelo. Da ne bo v Sarajevu nič vojaštva in nič žandarmerije, tega si cesar gotovo ni mogel misliti. Mislil je pač, da bo v Sarajevu tako, kakor je bilo takrat, ko je on potoval doli: cele hiše so bile izpraznjene ob poti, koder se je vozil, vojaki so tvorili špaHr, za vsakim drevesom je pa stal vojak z 'abi to puško, obrnjen proti množici. Zato se mu bržkone pot ni zdela, tako nevarna. — Franc Ferdinand je videl v Avstroogrski -cine. ver-ottertc Wirtschaft, die cr in Ordnung bringen miisse« (str. 18), Franc Jožef se je pa nad vsem »veselil«. Moža s takimi nazori ne orjeta dobro skupaj.
Po nadvojvodovi smrti jc dobi! K., »nekdanji -komorni sluga, . .. revident z nižjo gimnazijo, poprej knjigovodja na deželi« (str. 44) odlikovanje, kakršno debi celo v kabinetni pisarni uradnik šele v VII. činovnem razredu. »Da so izvirali pamP.eti na prestolonaslednika iz teh krogov, so vedele oblasti davno. Vedele so tudi, cla sije to zgodilo pogosto. In vsi so bili po smi!' nadvojvode odlikovani.« (Str. 44.)
Zato razumemo K-ove besede: »Lumpi imajo res srečo; mesto da bi nas bili iz-bacnili, smo bili visoko odlikovsr' h r . dobili še nove službe«. (Str. 31 in J3-) (Dalj*,)
Za stvarno kritiko teh potivov tukaj ni mesta. V#okqkor naj se vsak prizadeti jugoslovanski državljan, dobavitelj ali vojni da-jntelj, podviza slediti pozivu in naj nemudoma priglasi svoje utemeljene terjatve kakor ukazano. Z« gotovost plačila vseh opravi-čouib terjatev namesto slabega upanju m bode treba seveda Se posebej krepko po-
»<*oiti	....
Prezrlo »e je pa doseduj — morebiti zaradi komr>«t«nČnili vprašanj — vpraSanje odšktjdnino za tisto poškodbe ki so nastal« ue posredno iz vojnih doetodkov v ožjem-vojnem ozemlju.
lfc so škode, ki so nastale v ožjem vojnem otemlju neposredno vsled vojne do premirja n. pr. vsled premikanja armad, nečloveškega" tinstopanja vojaštva, opustošenja in uničenja" nepremakljivega ali premakljivega premoženja, ropa, požiga, razstrelb itd. Visokost te Škode je na Goriškem ogromna. Trezni računani jo cenijo na 600 do 800 milijonov kron. Velika jc »udi na Koroškem (Kanalska in ZUtska dolina), kjer jo cenijo na 40 do 50 mlliibnov. Tudi na Kranjskem so nekateri kraji neposredno vsled vojnih dogodkov izdatno oškodovani.
Naj 1i ta škoda ostanr. (na mirovni kon-/erenri 11) nevpoStevnne ali. celo nevračunje-na o priliki obračuna z drugimi državami ki so nast-ale iz stare Avstro-Ogreke? Jugoslaviji n« bo noben i« Teh drŽav pri obračunu kai darovala, vslad^tega je torej nujna naloga, da se vse teiemtveod Narodne vlade SHS zberejo, kolikor mogoče ugo-to«f in o primerni prilikf z vso e n e r ž i j O uveljavijo. Oškodovani državljani Jugoslavije", ki so vslod vojnv .a teh pokrajinah neposredno trpeli, namestil da bi delali vojne dobičke zaledja, morajo pt< wh načelih pravičnosti in spravljivosti »i* k j pr ej biti od-Skodbvani. potem bodo^le zamogli prevzeti svoje obveznohsti projjL,»državi kot davkoplačevalci.
Pri tem je vpoštevati polog pravičnosti Mdi to. da jr te poškodbe začela ugotavljati na Primorskem in na Kor&fcktou že tudi ita-Ijčjanska vlada, ki .se s tem hoče prikupiti tam ostalemu prebivalstvu, poleg tega P« zasleduje tudi druge 'tiabiene. Pred v Sem bo hotela prišteti v okupiranem ozemlju nastalo škodo tistim svojim- lastnim odškodninskim zahtevam, katere bode nastavila za opustošeno deželo in oropana mesta v Italiji proti bivšim državam Avstro-Ogrske države (tudi nam!) in poskusila s tem napraviti dobro kupčijo. Predco pa bode laški impsrija-liieni pustil iz rok okupirano vojno ozemlje — to je slovenska primorske in kranjske okraje, bode pa tudi po vseh pripravah soditi raj še pristal nn plebiscit in za ugodni izid plebiscita porabil vsa mogoča sredstva, med katere ne »pada samo podkupovanje, ampak tudi po- j vrnitev škode. Ako ne bo protiuteža s strani naš« vlade, ako nc pride od nje nobena tolažba. nobeno zagotovilo, bi nas znal v marsi-kakeni okraju neprijetno dirniti izid plebiscita, kakor hitro bi se vršil v neugodnih razmerah. Saj je znano, da se laški mogotci še danes prav radi sklicujejo na njim ugodni plebiscit beneških Slovencev. Treba je torej temu vprašanju posvetiti polno pozornost — že iz previdnosti proti laškim zvijačam, v katerih so fiedosežni mojstri!
Konečno bodo pa prav tako Poljaki in Rusini iz Galicijo in Bukovine uveljavljali pri obračunu med novonastalimi državami Avstro-Ogrtke te vojne poškodbe in zahtevali, da se ta odškodnina, kolikor je že niso sprejeli, prod vsem odbije od morebitnih njihovih obveznosti- proti nekdanji državi!
Nc kaže torej, da v takem položaju zaostane naša pokrajinska vlada in si da izhiti iz rok in iz računa postavko, v kateri je saldo v stotine milijonov visoko na naši strani. — Zavzeti so. pu more iu mora baš za to naša pokrajinska vlada, ker sta se avstrijski parlament in že svoječasna avstrijska vlada v pri amen tu načeloma izjavila za plačilo teh od>kodniu prizadetemu prebivalstvu in ker je konečno ta plačilna obveznost celote proti delu naravno pravo, katerega si ne pustimo vzeti.
—	Za Srbe bo seveda od entente posebej skrb-Ijuno.
Želeti bi bilo le, da vzame te odškodninske terjatve, ki bi se morale dognati deloma neposredno od beguncev in prebivalcev, ki bivajo v območju vlade SHS. deloma pa potom zaupnikov in poizvedb v okupiranih občinah in okrajih, v pretres eno ali drugo stalnih pokrajinskih poverjeništev ali še boljše poseben skupen likvidacijski urad tukajšnjih poverjeništev, n. pr. urad za prehodno gospodarstvo, ki bi prevzel priglasitev in kjer treba s sodelovanjem finančne prokurature ugoto-v j 1 tudi druge prehodne terjatve proti stari Avstriji. Vse kaže na to, da je vprašanje prehodnih terjatev z ozirom na ogromne vsote, ki pridejo v poštev, važnejša stvar kot tisto tako malenkostno in stvarnosti škodljivo kompe-tenčno prerivanje in da spada v en šam skupen delokrog. Tam se naj d o ž e n e visokOf-t terjatev po posameznih kategorijah
—	to pa v tolažbo iu vzpodbujo priza-detcBn. iz tisoč ran krvavečega prebivalstva, v obračun s pravimi grešniki na Dunaju in BudapcSti in — last not least — v svoje-rasiio izplačilo tega, kar se bode pri ugotovitvi kot, pravično priznalo in vpoštevalo.
In So ena vrsta .terjatev proti stari Avstriji! Kaj je s terjatvami političnih pre-ganjanoev in nedolžno obsojenih'? Dolžnik ie stara Avstrija, saldo in sicer ogromen saldo je na strani Jugoslavije in njenega prebivalstva! Zakona, ki se je tem žrtvam v prid v Avstriji izdal, danes ni več mogoče vpornbljati, saj še spisov z Dunaja ni mogoče dobiti. Ali ni pokrajinska vlnda. mnenja, da je treba tudi te terjatve ugotoviti posebnim potom gledr na novo nastale razmere in jih s starim avstrijskim dolžnikom obračuniti?, Za vso. t» delo jo troba seveda precej moči; na razpolago so, samo pritegniti iih je treba,
Jugoslaviia.
Jugo^ovanska skupščina v Bernu Wilsonu.
Bern, 9. jan. (Lj. k, u.) Jugoslovanski odbor v Bernu poroča: V Bernu zborujoča velika jugoslovanska skupščina je dne 2. januarja 1919 sklenila poslati predsedniku Wilsonu nastopni poziv: Jugoslovanska skupščina se obrača do Vas, varuha in branitelja pravice in svobode vseh narodov. Narod, ki je moral med to vojsko največ trpet«, narod, ki je pomagal s svojimi črni za zmago zaveznikov in razpad Av-slro-Ogrskc, narod, ki ga sami prištevati
svojim zaveznikom, ta jugoslovanski narod trpi še danes vsled okupacije po italijanski armadi. Brezobzirno in proti vsakemu pravilu človečanstva nastopno proti njemu, preteč mu, da bo Italija pri&pojila njegove narodno najčistejše in samozavest-nejše dele zoper njegovo voljo' in ne da .bi ga bil kdo povprašal. Mi Jugoslovani, zbrani Iz vseh delov naSe domovine, brez razlike stanu, izjavljamo: 1. Verujoč načelom, ki ste jih Vi, predsednik ameriške republike, v imenu ameriškega naroda vpostavili za pravičen mir med narodi in pripoznava-joč jih, se nadejamo, da se bodo ta načela napram našemu narodu popolnoma uresničila, ker so to načela vseh onih, ki trpe in ki verujejo na pravičnost človeštva in narodov. Sklicevaje se na samoodločbo narodov, na pravico, ki jo pripoznavajo tudi drugi narodi, prosimo vaše intervencije, da bi italijanska okupacijska armad* zapustila vse kraje, kjer prebivajo Jugoslovani v pretežni večini, zlasti našo najčistejšo jugoslovansko deželo, Dalmacijo, zibel svobode in kulture našega naroda, in da bi zasedli te kraje amerikanski vojaki. 2. Zahtevamo, da uresniči mirovna konfercnca rimski pakt kakor izraz svobodne narodne volje na čisto demokratičen način popolnoma, pakt, za čigar udejstvitev so s« mo-ralično zavezali pred vsem svetom po eni strani italijanska vlada in italijanski narod po svojih zastopnikih, po drugi strani pa jugoslovanski narod po svojem zastopniku dr. Irumbiču kakor tudi po /astopnikin poljskega, čehoslovaškega in romunskega naroda. Le izve>dba tega pakla more trajno spraviti oba soseda, italijanski in jugoslovanski narod. 3. Slovesno izjavljamo, da vsako krivico, storjeno nam po eventualni prispojitvi našega čisto narodnega ozemija po Italiji proti naši volji, zavračamo in-da bomo branili našo sveto pravico zoper vsako silo. Zborovanju je pr^sdsedoval An-te Kačič fDalmacija); drugt člani odbora so bili dr. Miloš Radosavljevič (Srbija), Hejkič (ime nejasno) Slovenija, Pavlovič (Srbija), Gerazimovič (Srbija).
Potovanje regenta Aleksandra v Pariz.
Belgrad, 9. januarja, (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi iz Belgrada, bo odpotoval regent Aleksander sredi tega mceca z velikim spremstvom preko Broda, Sarajeva, Marzilje v Pariz. Z njim bo potovalo več jugoslovanskih diplomatov in politikov. Potoval bo iz Dubrovnika v Marziljo na krovu francoske vojne ladje.
Vrnitev ministrov v Belgrad,
Zagreb, 9. januarja. (Lj. kor. ur.) Jutri zjutraj odpotujejo v Belgrad ministri Svetdzar Pribičevič, dr. Živko Petričič, dr. Edo Lukinič, kakor tudi član Narodnega veča v Zagrebu dr. Angjelinovič in poverjenik za finance Narodne vlade dr. Ku-kovec.
Srbska, ustava za vso kraljevino SHS.
Belgrad, 9. januarja. (Lj. kor. ur.) Ministrski svet je poveril tri člane vlade z nalogo, naj preuče ustavo kraljevine Srbije ter izločijo ona določila, ki se po svoji obliki in vsebini ne morejo uveljaviti za ves teritorij nove jugoslovanske kraljevine. Nato bo srbska ustava kot začasna ustava proglašena za vso kraljevno SHS.
Državni svet.
Zagreb, 9. januarja. (Lj. kor. ur.) Nocoj se je vršila seja osrednjega odbora Narodnega veča SHS. Vsi dosedanji člani Narodnega veča pridejo tudi v Državno veče. Jugoslovanski odbor v inozemstvu bo imel 8 delegatov. V Hrvatski in Slavoniji bo na novo imenovanih v Državno veče 32 delegatov, 1 delegat tudi iz Medjimurja. — Osrednji odbori Narodnih svetov v Splitu, Sarajevu in Ljubljani se pozovejo, da tudi oni imenujejo potrebno število delegatov v Državno veče. Poverila za delegate v Državno veče iz področja jugoslovanskih dežel bivše monarhije bo izdalo dosedanjo predsedništvo Narodnega veča v Zagrebu.
Zagreb, 9. (Lj. k. u.) Jugoslovanski državni svet bo štel 300 poslancev, od katerih odpade 108 na bivšo kraljevino Srbijo, 38 na Slovenijo, 64 na Hrvatsko, 42 na Bosno in 12 na Črnogoro in ostanek na Dalmacijo, Istro in ogrsko Vojvodino.
Mariborski talci.
Gradec, 9, januarja. (Lj. kor. ur.) Dun. kor. urad poroča: Na ponovno telefonično vprašanje deželnega glavarja dr. v. Kaana je general Maister v Mariboru izjavil, da bodo odredbe^tičoče se talcev v Mariboru, končno razveljavljene dne 10, t. mes,, ob 11. uri dopoldne.
Protest Nemške Avstrije zaradi talcev,
Dnnaj, 8. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Državni urad za zunanje zadeve •e Narodnima svetoma v Ljubljani in Zagrebu poslal nastopni protest: »Državni urad za zunanje stvari protestira najener-gičneje proti vzemanju talcev v Mariboru in zahteva, naj sc takoj razveljavijo tozadevni ukrepi. Do tedaj deželna vlada v Gradcu ne bo ukrenila nikakih represalij. Pripravila pa bo enake odredbe nemškoavstrijska -vlada, ako naš protest ne bo imel uspeha."
Dunaj, 8. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Nemškoavstrijski državni urad za zunanje zadeve je doznal, da je general Maister v Mariboru vzel 21 uglednih meščanov kot talce. Proti tej kršitvi osebne svobode nemškoavstrijskih državljanov v ozemlju, čigar državna pripadnost še ni odločena, mora nemškoavstrijska vlada, sklicujoč se na načela državnega prava za državljane v kulturnih državah in na principe mednarodnega prava, najenergiSneje protestirati. Ako se ta odredba, o kateri nemškoavstrijska vlada domneva, da so jo izdali podrejeni vojaški organi, ne prekliče v kratkem roku in talci ne osvobode, bo nemškoavstrijska vlada prisiljena, da postopa enako proti slovenskim državljanom v Nemški Avstriji. Nemškoavstrijska vlada pa zaupa, da se z ozirom na pravičnost in človekoljubnost njeni proinji ugodi. V prihodnjih dneh pričakuje brzojavno poročilo o tem.
Laika nasilstva.
Zagreb, 9. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, so italijanske vojaške oblasti obsodile voditelja Sokolov Vitežiča na tri leta ječe, ker jc vzkliknil: »Živela Jugoslavija!«
Zagreb, 9, (Lj. k. u.) Iz Zadra poročajo. listom: Italijansko vojaštvo trpinči prebivalstvo, ki si ne upa več na cesto. Napadli so jugoslovansko kazino in razbili okna. Jugoslovanske legijonarjc v kro-■ju so mučili.
Italijani v. DalmaclIL
Split, 9. ian. (Lj. k. u."i Italijanski guverner v Dalmaciji podadmirel Millo je premestil svoj sedež iz Šibonika v Zader.
Split, 9. jan. (Lj. k. u.) Italijani so uvedli tudi za okupirano Dalmacijo kurz 1 krona = ■tO centosimov. Prestopke kaznujejo z drako-ničnimi kaznimi Po tej naredbi je dalmatinsko prebivalstvo, ki »iti avstrijskega denarja nima veliko, izredno prizadeto.
Split, 0. jan. (Lj. k. u.) Italijani razvijajo po vseh okupiranih krajih agitacijo za Italijo. Agitirajo pred vsem z živili in obleko ali tudi z velikimi denarnimi vsotami, vendar pa dosedaj še niso dosegli nobenih uspehov.
Iz Češke.
Po napadu na dr. Kramafa.
Praga, 9. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslo-vaški tiskovni urad poroča: V imenu uredništva »Venkova« je šel glavni urednik Ne-čašek takoj po atentatu k ministrskemu predsedniku dr. Kramafu in je izrazil svoje veselje, da se zavratni napad ni posrečil, O pogovoru ž ministrskim predsednikom poroča: Dr. Kramaf je izjavil: »Nisem pričakoval, da bom jaz, ki sem ušel avstrijskim vislicam, prvi v ČebosIovaŠki republiki, na. katerega sc bo streljalo.« /O zavra tnem nipadu je povedal dr. Kramaf: »Opazil sem mladega moža. Prav to, da sem bil vsled mnogih obiskov razburjen, je bila moja sreča. Dal sem naznaniti, da ne sprejmem nikogar več. Na ta način se je izvršil napad šele na hodniku, ko sem imel zimsko suknjo že na sebi. Napad v pisarnici bi bil prejkone dosegel svoj namen. V pisarnici ni bilo nikogar, ki bi bil pomagal in ki bi bil napadalca zadržal, da ne bi oddal še drugih strelov. Jaz nisem prijatelj strogih varnostnih naredb. Mislim, da bo imel zavratni napad dobre posledice. Jaz sem eden izmed onih, ki najdejo na vsaki stvari poleg slabe strani tudi dobro stran. Pretrpel sem samo živčni napad in tega sem v svojem življenju že vajen,« Ministrski predsednik dr. Krama F se je prisrčno poslovil od časnikarja.
Praga, 9. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslo-vaški tiskovni urad javlja: »Pravo Lidu-priobčuje na prvi strani lista nastopno prcklamacijo delavstvu: »Delavci! Včeraj po atentatu na ministrskega predsednika dr. Kramafa so se razširile zmedene vesti, ki so povzročile sovražne demonstracije pred ljudsko palačo. Vodstvo stranke obsoja teroristične metode, ki se ne skladajo z načeli in taktiko socialno demokratične stranke. Srečni smo, da streli, oddani na ministrskega predsednika, niso pogodili svojega cilja. Srečni smo, da se ni izvršil noben usodepoln čin in da moremo časti-tati dr. Kramafu, Vodstvo stranke obsoja vsak poizkus, da bi se izrabil ta dogodek za katerokoli stranko. Z ozirom na izredne razmere smatramo za svojo dolžnost, pozvati delavstvo Velike Prage, kakor tudi delavstvo Kladna, naj nikjer ne zapusti dela. To bi bilo za češko javnost in za češko socialno demokratično gibanje usode-polno.«
Praga, 9, januarja, (Lj, k. u.) Čehoslo-vaški tiskovni urad poroča: Policija je prijela 171ctnega realca Vladimirja Gregorja, sokrivca, aretiranega atentatorja Staštne-ga. Pri njem so našli beležnico, v kateri je bila opazka: »V. K. 19. decembra obsojen.« Aretirani mladenič ie dejal, da sta zavratni napad na dr. Kramafa sklenila skupno s Staštnvm. O kaki tajni družbi, ki io je omenjal Staštny, Gregor ne more ničesar vedeti. Gregor je priznal, da je prejel od Staštneča denar za revolver. Ta revolver je kupil neki Me'eš. Meleš pa pravi, da na činu nikakor ni udeležen.
čehoslovaŠka narodna skupščina.
Prarfa, 9, januarja. (Lj. k. u.) čeho^Io-I vaški liskovni urad poroča: Čehoslovaška i narodna skuoščina se jc no božičnih počit-
nicah danes prvič sestala. Zborovanje se je vršilo pod velikim vtiskom -včerajšnjega zavratnega napada na ministrskega predsednika dr. Kramafa. Zborniška dvorana in galerije so bile nabito polne. Ko je vstopil ministrski predsednik dr. Kramaf z drugimi ministri, so se poslanci dvignili in mu priredili burne ovacije. Predsednik narodne skupščine Tomašek je otvoril sejo in v svojem govoru izjavil, da se narodna skupščina raduje, ker se atentatorju ni posrečil njegov namen. (Živahno, dolgotrajno pritrjevanje.) Tomašek je nadaljeval: »Vaše pritrjevanje ne izraža samo čustev narodne skupščine, temveč tudi vsega Čehoslovaškega naroda. Čutim se dolžnega, da ministrskemu predsedniku dr. Kra-mafu v imenu zbornice odkritosrčno ča-stitam, (Burno odobravanje.) Prepričan sem, da govorim s tem vsemu narodu, vsem njegovim slojem in vsakemu posamezniku iz srca. (Ponovno pritrjevanje.) Kakor smo svoj čas pozdravili dr. Kramafa, ko jc bil osvobojen iz rok avstrijskega rablja, tako smo danes hvaležni usodi, da ga je otela smrti. Včerajšnji dan mora ostati v zgodovini našega naroda trajno zabe- ■ ležen. Razvoj našega naroda je bil miren, brez krvolitja, brez žrtev revolucije. Edino lc pri nas je bilo tako in tako niora tudi ostati. V naši republiki ni bilo in ne sme biti mesta za teror. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Teror ni argument. Preverili ne morem nikogor, in tudi ako bi ga skušali udejstviti, ne bo dosegel svojega cilja. Pred terorjem se ne ho nihče utišaš-ni!. Naša republika rabi mir, rabi smOtre-no, neulrudljivo in ustvarjajoče delo, ki bo odstranilo napake slarega sistema. (Poslane' prirejajo med živahnim ploskanjem dr. Kramaru ponovne bur e ovacije.) Nato preide zbornica k dnevnemu redu. ;
Praga, 9. jan. (Lj. k. u.) (Nrrodna skupščina, nadaljevanje.) Nato jc p6v>el ministrski predsednik dr. Kramar besedo iti pojasnjeval posvetovanja, ki so bila 3. in 4. t. m. o nadaljnjem programu. Prva naloga vlade mora biti, da sc čim prcie ie> stane konslituanta. !'"ičakovati pa jc treba odločitve mirovni konferenco glede mej čehoslovaškf države. Vlada bo storila vse mogoče, da bodo volitve v jesčili. —« Dr. Kramar je razpravljal nato o yoaf®» darskem in socialnem vprašanju. Delovanje vlade se bo predvsem gibalo v dveh smereh: V prvi vrsti bo vlada nastopala z vso strogostjo proti oderuštvu, ki je v sedanjem času največji zločin na narodu« (Burno pritrjevanje.) V tem pogledu j« vlada že dala oblastim potrebna navodila. Druga skrb vlade bo posvečena saniranja deželnih financ. Njihovo slabo stanje j« glavni vzrok sedanji neznosni draginji. Vlada namerava takoj izdati zakon o ob-dačenju vojnih dobičkov in uvesti delno oddajo premoženja. Da se dvigne splošna produkcija, je nujno potrebno zvišanje produkcije premoga. Zaradi tega premog ne sme biti več osebna lasi, vsled česar so bo vlada ob sodelovanju strokovnjakov bavila z rešitvijo tega vprašanja. Razlastitev premogovnikov je po mnenju vlada prva naloga prehodnega gospodarstva. V to s vrh o sc bo reslala. enketa. Novo državo bo treba popolnoma preosnovati, zakar pa ni dovolj moči na razpolago. Vse mox-a-lične podlage družbe sta tekom vojne porušila Duna j in Budimpešta. Vlada bo tudi vzgoji mladine posvečali svojo skrb. Ohraniti je treba splošni mir in red. Vse, kar pričakujemo za svojo bodočnost od mirovnega kongresa, sijajni politični ia go-spodarski položaj naše republike v sred-1 nji Evropi, jc odvisno od tega, da bomo država reda, miru in svobode. Vlada bi pa na narodu pregrešila, ako ne bi imela poguma, ščititi z vsemi močmi red in mir-ni razvoj in nastopati proti kršiteljem miru. fZivahno odobravanje.) — Narodna skup-sčma jc nato na predlog posl. Pika sklenila, otvoriti v prihodnji seji debato o izvajanjih ministrskega predsednika. — Pri. hodnja seja jutri.	4
Čehi za Srbe.
Praga, 9. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Mnogo učenjakov, umetnikov in pisateljev ter političnih oseb je izdalo proglas, kjer poživljajo češko javnost, naj nemudoma pomaga Srbom, posebno z Obleko in obutvijo. NaglaŠajo hrabrost srttske armade v boju za svobodo. Proglas konča z besedami: »Dokažimo Jugoslovanom, da smo v veselju in žalosti njihovi najbližji bratje!«
Nemška Avstrija.
Nemci vabijo ameriJko komisijo v zasede, no ozemlje.
Gradec, 9. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. ur. poroča: Štajerski deželni svet je danes sklenil, povabiti ameriško študijsko komi-stjo pod vodstvom profesorja Arhibalda Colhdgeia, ki jc dospela na Dunaj, da pro-učava politične, gospodarske in socialne razmere v državah bivše monarhije, naj obišče tudi po Jugoslovanih zasedeno nemško ozemlje. Prepriča naj se na lastne oči o tamošnjlh jezikovnih in naselbinskih razmerah in zbrano informativno gradivo predloži ameriški mirovni komisiji.
Volilna preosaova v Nesnški Avstriji. » janji dosežejo izhod iz obupnega položaja se vršitev njihovih poslov ali za izpolnitev t med Vzhodom in Zapadom. Pisatelj odloo
Dvnn) 9. jan. (Lj. k. u.) Dunajski kores-jondenčni urad poroča: Narodna skupščina je iprojcla v današnji seji načrt o podelitvi vo-Ilnc pravico za ustavotvorno narodno skupščino nemškim podanikom v drugem in tret-Icm branju, nndnlje zakon o skrajšanju re-Uamacijskega roka, zakon za vnrstvo volitev n predlog o premembt nekaterih določb zakola o sestavi porotniške liste. Prihodnja seja ie naznani pismenim potom.
Dana], 9. an. (Lj. k. u.) »Neuc Freie Pres-io« poroča, da so je včeraj v poslopju mornariškega oddelka, sestala komisija za likvidacijo nornarlce.
Živila Nemški Avstriji.
Dunaj. 8. Inn. (Lj. k. u.) Dunajski kores-Dondenčni urad poroča: Nft posvetovanju med-savozniške komisije za živila in zastopnikov irladc jo sporočil dr. Taylor v imenu komisije, ia bo ententa poslala Nemški Avstriji za se-laj 24.000 ton žita, 2000 ton maščobe in 750 ton Uondonsirnnega mlekn. V to količino je že vštetih 8000 ton žita, ki jc že na potu iz Italije.
Malari.
Protlrevoluclja.
Budimpešta. 9. jan. (Lj. k. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Seja državnega 6vota je' trajala do četrt na. 7 zjutraj. Sklenili so da bodo za socialnodemokratično stranko zahtevali še portfelja notranjega in vojnega ministrstva.	, , ,
Budimpešta, 9. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: »Pesti Hirlap« javlja o nočni seji delavskega sveta: Posvetovanja so trajala skoraj do sedmih zjutraj. Nato so odklonili predlog, imenovati skupno komisijo v svrho pogajanj s perverjeništvt. Predlog Garbaija. naj izključno socialni demo-kratje prevzamejo vlado, je bil s 169 proti 101 glasu odklonjen. Potem so sprejeli predlog Kunfijcv, naj socijalni demokratje zahtevajo zase vojno ministrstvo in ministrstvo za notranje stvari.
Karolv — predsednik republike.
Budimoešta, 9. jan. (Lj. k. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Kakor javljajo listi, postaja akcija za proklaifiacijo Karo1yija za predhodnika republike vedno močnejša. »Pesti Hirlap« jo informiran; da so sedaj tudi Karolyi ne brani, prevzeti predsedništvo republike. V včerajšnji seji Karolyijeve stranke jc izjavil Ivan Hock. da so bo razpustil narodni svet ako bi prišlo docela socialnodemokratično ministrstvo no, krmilo. Po njegovem mnenju Karolyi no more bili načelnik docela socialističnega ministrstva. I<arolyi je izjavil, da bi mu bilo osebno ljubo, ako ne bi več vodil ministrstva; ve pa, da ne sme zapustiti mesta in da je njegova dolžnost, vztrajati. Jurij Nagy je rekel, da bo ob sedanjih razmerah težko prišlo do volitev v narodno skupščino.
Ropanje mažarskih rdečih gardistov.
Požun, 9. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Mažarski rdeči gardisti, ki so jih čehoslovaške čete pregnale iz Požuna. ropajo in plenijo v občinah na južnem bregu Donave. Ogrska vlada noče prevzeti odgovornosti za početje teh tolp, obljubila pa je primerne odredbe.
Ruski boljševlkl v Budimpešti.
Budimpešta, 9. jan. (Lj. k. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Pred nekaterimi dnevi so, kakor jc bilo že javljeno, prijeli več ruskih boljševikov, ki so so imenovali emi-sarje ruskega Rdečega križa., ki so se pa osumili po občevanju z budimpeštanskimi komunisti in po svojem potovanju ua Dunaj. Odvedli so jih v odgonsko hišo. Sinoči jc budim-peštanski zastopnik entrentne armade dal Ruse zapreti.
Nemčija.
ni uresničilo. Vse kaže, da pride do strašnega krvolitja. Vse meščanstvo in pretežni del delavcev žele, da bi vlada obvladala položaj. Pogajanja v državni pisarni so se popolnoma ponesrečila in tudi ni nič upanja do kakega uspeha.
Ruski boljševlkl v Berlinu.
Berlin, 8. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: S pristojne strani ho zagotavlja, da jo prišlo na tisoče ruskih boljševikov v Berlin, kjer se nahajajo preoblečeni v nemške vojake.
Boji v Berlinu.
Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Wolffov urad poroča, preko Monakovega: Wolffov urad še ni pričel poslovati. 5500 urednikov in delavcev Ullsteinovega založništva, ki so sedaj brez posla, so protestirali proti nasilnostim, ki so povzročile ^njihovo brezposelnost. Na sestanku so odklonili z vso odločnostjo sodelovanje s Špartakovci. V delu mesta, kjer so velika založništva Mos-sejeva, Ullsteinova in Scherlova ter državna tiskarna, so še vedno hudi pocestni boji,
Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Ponoči so se napadi na Brandenburška vrata ponovili. Vladne čete so zavrnile upornike. Bilo je zopet nekaj mrtvih.
Berlin. 9. jan. (Lj. k. u.) čehoslovaški tiskovni urad poroča: V vladnih krogih se računa s tem, da ho vladna večina zmagala. 2e včoraj so, se špartakovci počasi umeknili. Pač pa menijo, da bodo trajali boji še vos teden. Večji del prebivalstva je na strani vlade. O polnoči so se razvili v sredini mesta novi boji, pri katerih se je streljalo večinoma Iz strojnic. Boji še trajajo.
Berlin, '8. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Ob 6. uri zvečer: Vladne čete ko popolnoma obkolile državni urad za zunanje zadeve. Izven tegfl pasu je prišlo ponekod do spopadov. Do sedaj še ni nobene odločitve.
Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Danes dopoldne jc bilo v Berlinu v obče mirno. Okolica \Vilhelms-strasse ie Vojaško zasedena.
Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Električne cestne železnice še nc poslujejo, pač pa vozijo državna železnica, nadulična, predmestna in tudi večji del drugih železnic. Vladne čete so pozno ponoči zone! zasedle državno tiskarno.
FranUruTt, 9. jan. (Lj. k. u.) »Frankfurter Nachrichten« poročajo iz Berlina, da so sedaj naraslo vladne čete na 70 do 80 000 mož. Glavni telefonski iti brzojavni urad je zopet v vladnih rokah. Berlinska posadka je popolnoma pripravljena za boj. Po novih vesteh se eeneralfeldmnršal llindenburg v resnici mudi v Berlinu. Žo njegova prisotnost ugodno vpliva na vladne čete.
Obsedno stanje v Eerlinc.
Berlin 8. jan. (Lj. k. u. — Preko Monakovega.) »Achtuhrblntt« poroča, da je vrhovni poveljnik poverjenik Noske proglasil nad Berlinom obsoduo stanje, Unanic, da ti poga-
Za kompromis med Italijani in Jugoslovani.
Trst, 6. januarja. (Lj. k. u.) Londonske »Times« so priobčile 19. decembra članek iz Pariza o jugoslovanskem problemu. Članek je vsled svojega pravičnega naziranja o pravicah Jugoslavije zelo.ogorčil italijansko časopisje. Isti list prinaša 1. t, m. nov članek o istem problemu izpod peresa svojega rimskega dopisnika, najbrže po infprmacijah in inspiracijah radikalnih italijanskih krogov Ta članek, ki je zbudil zadovoljnost ir pohvalo italijanskega časopisja, polemizira s prej imenovanimi izvajanji iz Pariza in pravi med drugim, da jc bil rimski pakt splošen dogovor med raznimi zatiranimi narodnostmi bivše Av-stro-Ogrske, nikakor pa ne pogodba med Italijani in Jugoslovani. Obžaluje, da jc pisec pariškega članka pobral obrekovanja nekaterih Jugoslovanov o dozdevnih krivicah, izvršenih od Italijanov v zasedenem ozemlju, namesto da bi ugotovil, če morda niso bili Jugoslovani oni, ki so Italijane sprejeli kakor sovražnike in ne kakor zaveznike, Ogorčenje ni povzročilo ravnanje Italijanov, ki je dala povod pretiranim zahtevam Jugoslovanov — nadaljuje dopisnik. Razen nacionalnih programov, objavljenih v zadnjih štirih letih, zadostuje za boljše razumevanje, ako opozorimo na izjave, podane v Trstu dne 30. maja 1918 od dr. Korošca in dr. Wilfana, sedem tednov po podpisu rimskega pakta. Ekstremni jugoslovanski program izvira iz tistih razlogov, ki podpirajo tudi ekstremni program italijanskih ultranacionalistov, namreč iz želje, sprejeti v nove meje vse sokrvne elemente, tudi če bi bilo v dosego tega cilja treba anektirali večje število tujcev, kakor tudi iz želje, pridobiti si vse možne materijelne ugodnosti, ki bi izhaialc iz posesti nekaterih posebno ugodnih točk. In če program italijanskih ekstremistov hoče imeti v italijanskih mejah 700.000 Jugoslovanov, ne bi bilo prav, ako se zamolči, da hoče podoben program Jugoslovanov imeti čez 400.000 Italijanov v novi SHS državi. Resnica je, da se mora obravnavanje tako kompliciranega problema prepustiti kompetentnira faktorjem in ne sc ravnali zgolj na podlagi informacij, dobljenih od ene same strani. Prepričan sem, sklopa rimski dopisnik — da ta pereči spor nc bo mogel biti rešen drugače kot na podlagi kompromisa. Brezdvomno je, da oni, ki grajajo le Italijo, izvršujejo zelo škodljivo delo. Obstaja dejstvo, da je mr.o-go Italijanov delalo za izvedbo zmernega programa, dočini niso Jugoslovani nikdar pristopili k takemu miroljubnemu delu. V zasebnih pogovorih so nekateri njihovi voditelji .zavzeli pametno stališče, medtem ko so se drugi pokazali vseskozi nepopustljive. Na noben način pa ni nobena javna inicijativa s strani Jugoslovanov odgovorila spravljivi akciji, započeti javno v Italiji.
neodgodljivih obveznosti, V ta namen morajo interesiranci vložiti pri valutnem uradu gubernijske oblasti utemeljeno prošnjo z dokazili, ki jo upravičujejo. Zamenjava se vrši nato pri bančnem zavodu, ki ga označi gubernij«ka oblast v dotičnem pooblastilu.
Kako poitalljančuje laško vojafitvo aaSe kraje.
Dne 2. januarja je v mraku prišel laški colonello z vojaštvom z Rakeka in dal občinsko tablo odstraniti v vasi Slivnicah pri Rakeku. Na Uncu je italijansko vojaštvo odstranilo celo tablico s slovanskim napisom občinske babice. V občini Rakek in Cerknica napeljujejo italijanski vojaki žitne ovire. V vasi Orohek, v občini Slaviti i so Italijani prepovedali slovenski pouk v šoli in zaukazaii, da se mora obesiti v šolski sobi slika italijanskega kralja. Vodstvo šole bo dobilo tudi italijansko zastavo, katero bo razohsšnlo pri različnih slavnostih.
V gorskih vaseh okoli Sv. Lucije oh Soči so ItRlijani prevzeli vsa občinsko posle in občinske odbore razpustili. V Sv. Luciji ob Soči so postavili posojilnici in hranilnici komisarja, šola so zaprli. V Dol. Trebuši so otvorili šolo z italijanskim učnim jezikom. Prepovedali so vsako nošenje znakov in ::&stav v jugoslovanskih barvah, kakor tudi znake zaveznikov. Aprovizacijo, v Sv. Luciji ob Soči slaba.
Pogajanje Italijanov z dunajskimi bankami.
Dunaj, 8. jan. (Lj. k. u. — Dun. k. u.) »Neue Freie Presce« poroča, da se je pretekli teden na Dunaju odposlanstvo italijanske vlade pogajalo z ravnateljstvi dunajskih bank, ki so imele svoje podružnice v Trstu. Italijanski delegati so se pogajali predvsem z ravnateljstvi Kreditnega zavoda, Anglo banke, Union banke in Depozit-ne banke zaradi povratka v Trst, ker je trgovsko obratovanje onih tržaških trgovcev, ki so imeli svoj denar naložen v dunajskih bankah, zelo otežkočeno. Ravnatelji dunajskih bank so predložili italijanski delegaciji memorandum, v katerem zahtevajo "celo vrsto varščin,, med drugim tudi za transport depozitnih vrednosti v Trst. Kar se tiče zadnje točke, so menda italijanske oblasti pripravljene, prepeljati imetje bank s posebnim italijanskim vlakom in italijanskim spremstvom v Trst, da bo tako omogočena zveza med os-edujimi zavodi in podružnicami v Trstu. Ako sc bodo pogajanja ugodno končala, se bodo podružnico dunajskih bank vrnile v Trst konccm januarja ali v začetku februarja-
Valuta v zasedenem ozemlju.
Trst, 6. januarja, (Lj. k. u.) Kraljeva gubernijska oblast za Julijsko Benečijo opozarja na strogo izpolnjevanje naredb, izdanih 6. in. 26. novembra 1918, ki določajo menjalni ključ 40 centezimov za eno krono in prepovedujejo kupčevanje z ete-
poroflla.
pomoč novim državam.
Haag, 9. jjn. (Lj. k. u. — Brezžična brzojavka čehoslovaškega tiskovnega urada.) »Daily Chronicle«, organ angleškega ministrskega predsednik s." Lloyd Georgeja, izvaja, v uvodniku, da ima ententa sedaj, !co jc uničita aeniški sen o srednji Evropi, nalogo, da krepko podpira novoustanovljene države. Boljseviško gibanje sicer še dela preglavice, toda te države morajo biti na vsak način ohranjene. Od teh novih dr žav ima le Češka močno plado, v kateri so zastopani vsi sloji naroda. Ne smemo jih pa pustiti brez pomoči; oredolgo ne smejo ostati v srednjeevropskem kaosu, posebno ne sedaj, ko sc češke čete bojujejo v S'biriit ir v Uralu. Podpora, ki jo potrebujejo nove države, ne sme biti zgolj gospodarskega, marveč tudi vojaškega značaja. Pošiljati jim moramo strelivo, orožje ter voditeljev in inštruktorjev. Vslcd boljševiške grožnje bi moral ves svet že davno izorevideti, da jo treba tukaj nemudoma odpomoči.
Orlando in Soanino odpotovala v Pariz.
Rim, 8. jan. (Lj. k. n.) »Agenzie, Sfefant« poroča: Ministrski predsednik Orlando in minister za zunane zadeve Sonnino sta sinoči odpotovala v Pariz.
ŽelezniSka zveza Pari*—Belgrad—Buka rešt,
Dunaj, 9. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški
tiskovni urad javlja: Danes ie čehoslova-škega pooblaščenca na Dunaju, Tusarja, poseti! artilerijski poveljnik francosk vrhodne armade Coudan in je imel z njim razgovor o nameravani uvedbi brzovlakov med Parizom in Bukarešto, oziroma med Parizom in Belgradom. Ti zvezi bi šli tudi čez Prago.
Piaz zasul viak.
Inomosl, 9. dan. (Li. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Po redkih poročilih, ki prihajajo iz po Italijanih zasedenega ozemlja južno Brcnnerja, je 7, t. ni. pri postaji Schellenbcrg snežni vlak zasul vlak. 7. beounci, ki so se vračali v zasedeno ozemlje. Vozovi so sc zvrnili čez železniški nasio. Nekaj oseb jc bilo pri tej nesreči ubitih in ranjenih. Kakor smo kasneje izvedeli, je odšel iz Inomosta pomožni vlak na kraj nesreče. Na demarkaerski črti na Brenncrskcm prelazu pa so ga Ita-lijani ustavili. Vlak se je moral vrniti v Inomost, ker so Italijani zahtevali imenik vseh v vlaku sc nahajajoči!) oseb, zdravnikom itd., da jih na svojem ozemlju primerno zastražijo. Dntgače niso hoteli dati dovoljenja za prevoz vlaka.
KaidlnM Mercfer are r Ameriko.
BcassIJ, 8. jantiarj.i. (Lj. k. u.) ».Lihre Belgicpie« poroča, da odpotuje kardinal Mor-cier prihodnje dni v Ameriko. Na njegovem potovanju ga ho spremi jeva 1 profesor louvain-skoga vseučilišča Necrinos.
LJenin areiifan.
KodanJ, f>. jan. (Lj. k. u.) j-Berlingske Ti-dendo« objavlja noročilr* lista ->G6tebarcrs Ge-neral-Tidninos« iz Hergena, srlasom katerega pravijo potniki iz Moskve, da je Trockij dal aretirati Ljcnina in sc izklicni za ministra. V^rok za to pozornost vzbujajoče postopanje te nesoglnsj" pfede boljševišklh reform. Ljeniri je stremel po združenju z rnonjSoviki, da odstrani teror.
„Ca$".
Znanstvena revija »Leonove družbe r. 1019, št. 1—2.
Prvi članek »Nova kulturna orientacija« (Dr. F. Grivcc) je primeren uvod v novo dotv> naše kulture. Prof. dr. Grivec razpravlja o tem vprašanju v štirih poglavjih. I. Jugoslovansko različ-
no obsoja bojazen, da je jugoslovan. edin-■ftvo morda nevarno veri. Članek je vreden pozornosti vseh naših kulturnih de« lavcev.
Dr. F. Srebrnič razpravlja o človekoljubnem delovanju Benedikta XV. za mir in ljubezen med narodi. Članek ima stalno kulturno in apologetično vrednopt,
Dr. A. G o s a r razpravlja o bistvu ln pomenu gospodarskega demokratizma, po katerem naj se uredi demokratična Jugoslavija. Pisatelj je sprožil in razložil mnogo važnih vprašanj, s katerimi se bodo morali naši politiki in sociologi resno baviti.
Urednik je napisal zanimivo razpravo i Kant o trojnem svetovnem miru. Članek kaže zanimivo sorodnost med Kantovimi in Wil«onovimi mirovnimi idejami. Ni čuda, da so Ncmci med svetovno vojsko tako molčali o Kantu, ki obsoja njihov militarizem. Mladi učenjak, ki se j« moral med vojsko skrivati pod šifro —t, nadaljuje razpravo v>G ozemlju južnih Slovanov«, Podaja podrobeu antropološki spis, iz katerega lahko približno sklepamo, »kakšna krt teče po naših lahc,
Alojzij R u s je objavil zanimiva iSl^-ranska pisma" revolucionarja Mazziniji. Pisma so bila pisana leta 1852. in so danes posebno aktuelna, ker obsojajo italijanski imperialistični pohlepi po slovanskem ozemlju in napovedujejo svobodno Jugo slavijo,	-i
Posebno zanimiv je -Obzornik. , v katerem se razodeva široko obzorje -Časo-vegar urednika in njegovih solrudnikov. Urednik pod naslovom .Italija in Adrija« prav zanimivo razpravlja o italijanskem pohlepu po naši zemlji na podlagi novih italijanskih knjig, ki so bile doslej pri nas skoraj neznane. Dr. Srebrnič razpravlja o rimskem vprašanju. Dr. Grivec ooroča o novostih iz slovanske literature. Zelo zanimive so nove ideje o razmerju med cerkvijo in d r ž a v o. Pojasnjujejo se še mnoga druga aktualna vprašanja. t P™ dve številki >časa* dokazujeta, da ga nova doba ni našla nepripravljenega. »Seda;, <co vstaja nebroj novih vprašanj in }e treba nove orientacije, bo »Čas« potreben in zanesljiv vodnik našim izobražencem. Z njim vrši »Leonova družba t važno ktntumo poslanstvo in dokazuje, da je vredna zanimanja in uvaževanja vseh izobraženih Jugoslovanov.	Dr. X. (
Politične novice.
-f Sestava nove vlade !e polatfomu napreduje, ker se vedno nanovo ponavljajo težave zaradi razdelitve moči na posamezne stranke. S. L. S. bo šele takrat imenovala svoje kandidate za njej pridržan« resorte, ko bo stvarno in lojalno sodelovanje nove koalicije dovolj zasignrano. Sedanji časi so preresni, da bi stranke ne imele dolžnosti, si v marsičem naložiti zmernosti in omejitve,
-f Ententina komisija v Ljubljani.
Včeraj je dospel v Ljubljano italijanski general v družbi po enega angleškega in pa ameriškega častnika. Ta komisija ima nalogo, da se pogaja z našo narodno vlado, da ista dovoli prevoz živil v Nemško Avstrijo. Jasno je, da nimamo nič proti temu, toda zahtevamo kompenzacij. Nemci niso dovolili prevoza sladkorja iz Češke v Ljubljano, marveč so ga nam enostavno vzeli med potjo. Zato naj st; dovoli prevoac entenimih živil v stradajočo Nemško Avstrijo le v toliki meri, v kolikor bodo Nemci dovolili prevoz skdkoria, peiroleia b soli!
-f Branitelji, nasib mej, na dan! Vojak nam piše: Ob stoletnici prvega Jugoslovana vam kličemo: Izpolnite svojo orise-gol Na kaj smo prisegli neštevilnokrat?, Jugoslavija, ali »mrtl Smo-K na to prisego že res pozabili? Priseg«, je svetal Jugoslovanska. mati, ki si ppdnisnla r tolikim zanosom majniško deklaracijo, ukaži svojemu sinu, naj prime za puško: Korotan je v nevarnosti. Jugoslovanska žena, poklekni, ako že ne more bili drugače, pred svojega moža ia prisili £a, naj gre braniv. naše meje, »aj je prej-štiri leta ^branil t u j c. Jugoslovansko cl^kle, aapovej svojemu fantu, naj gre takoj, brez najmanjšega odloga med branitelje domovine. Ako tc nc posluša, pokaž'; mu — strahopeten — hrbet, saj drugega ni vreden! — V torek jc odše! prvi del naše Jcc;'ie na ogroženo mejo. Zastopani so bili sicer w. stanovi, celo dva vrla svečeniku, a ta četn | je majhna. Ali nei bode ta cvet misega i naroda zaradi mlačnosti in brezbrižnosti \ drugih res posvečen gotovi smrti, ki mu ! ->rcti od nemških tolp? Ne, vsi še danes ! za njimi! Ako nc zadošča /a prevoz 2«*-Icr.ntca, odrinite pcšice, saj do Karavank,
nost ie trebo strniti v harmonično enoto, j do Korene, do Jesenic, do Gohcc, Jeze
ključu lire (proti plačilu v kronah) ali kro- zgraditi enotno nerodno kulturo, IV. Vo-nc (proti plačilu v lirah), potrebne za rejfeo uiti nas ipora zavesi, d?. «mo posredovalci
dalje posedati zt j^orko pečjo, kdor bcgfc sedai, v tem hudem času, narcxJ s otihliml
besedami in frazami, kdor razdira prepo-trebno edinost, ta bodi p r o k 1 e t in pečat sramote naj nosi na čelu do sramotnega groba. — Mladina in možje v boljših letih, osobito pa vi, ki imate skrbeti le za?e in za nikogar drugega, ki ste že sukali z gnjevom v srcu orožje za propadlo Avstrijo: Takoj na dan! Ne čakajte, da vas osramote nebogljeni starci ali očetje mno-gobrojnih družin. — Narodna vlada pa naj stori tudi svojo dolžnost in poskrbi, da se takoj zbere in dobro opremi mogočna truma vojakov in požene zbesnele Nemce preko naših gor, preko našega Beljaka in Celovca. To je pač najmanj, kar more narod od nje zahtevati za svojo popolno rešitev.
-f Naš delegat na mirovni konferenci rabi materijal za mirovno konierenco. Tu
sem spadajo tudi terjatve napram c. kr. erarju, zlasti škode povzročene iz političnih ozirov. V ta namen se je razposlalo na vsa okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestne magistrate po nekoliko izvodov vzorcev za seznam internirancev inkonfinirancev in vzorcev za seznam škode, ki so jo trpeli vsled političnih ozirov osumljene, obtožene ali obsojene osebe. Osebe, ki so vsled preganjanja trpek kako škodo, bodisi neposredno ali posredno, naj se zglase pri okrajnem glavarstvu, politični ekspozituri ali mestnem magistratu najkasneje do 25. januarja t. 1„ da vpišejo v vzorec potrebne podatke, Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati.
-f Iz Ribnice. Na sv. Treh kraljev dan se je vrš\l popoldne v Ribnici v društveni dvorani shod S. L. S. Na shodu jc poročal g. poslanec Skulj. Ljudstvo je z velikim zanimanjem poslušalo njegova izvajanja o našem zadružništvu in izreklo zaupanje domači ribniški hranilnici in poio-iifnici, o katere tidncsti in sigurnosti ni niti najmanje dvomiti. Shod S. L. S. je izrekel soglasno popolno zaupnico g. posl, Škuliu kakor tudi zahvalo za njegovo neumorno delovanje v ljudski blagor, V najtežjih časih je bil veren svetovalec svojemu narodu m dostikrat je moral z lastno nevarnostjo voditi najtežje boje za pravo ljudstva. Shod je ogorčeno zavrnil in obsodil vso gonjo, ki so jo počeli razni krogi proti našemu poslancu. Obrekovanje naj preneha in razne ovadbe tudi! Pristaši S. L. S. ne razumejo take narodne sloge, da naj, mi molčimo, a nasprotnik podpihuje. Isto velja i za napade po časopisju! Na shodu se je sklenila sledeča resolucija: 1. V Jugoslaviji, ki jo srčno pozdravljamo, se je položaj slovenskega kmeta izdatno izpreme-nil. Poživljamo S. L. S., da nujno izdela položaju odgovarjajoč gospodarski program, v katerem naj bo vprašanje slovenskega kmeta še posebej poudarjeno. 2. Narodna vlada SHS se naproša, da ustanovi v Ribnici meščansko šolo s kmetskim značajem, vendar ne po starem zakonu, kar se tiče vzdrževanja učnega osobja. Istega naj prevzame država kakor pri drugih šolah. 3. Postajališče Žlebič bo odločne koristi za del ribniške doline. Ustanovi naj se postaja. Zaenkrat naj se omogoči osebni promet in osebna prtljaga na tem postajališču. 4. Ponavljamo staro zahtevo, da se okrajno glavarstvo prestavi iz Kočevja v Ribnico, Dokler se pa to ne izvrši, naj se odloči celodnevni uradni dan dvakrat na mesec v Ribnici, na katerem se bo lahko opravilo vse — ne samo za ta dan povabljene stranke. — Končno je shod še ogorčeno protestiral proti krivični in nasilni okupaciji jugoslovanskega ozemlja po naših narodnih sovražnikih Italijanih. Po okraju se zbirajo podpisi, kjer se protestira proti tej krivici, in se podpisane pole te dni pošljejo v Belgrad. Koncem shoda se je g. dekan Skubic kot načelnik hranilnice in posojilnice v Ribnici zahvalil g. posl. Škulju za njegova zvajanja glede zadružništva.
-f Majorja Lavriča, ki je bil v Borovljah težko ranjen nad kolenom in ujet in ki sedaj leži v celovški bolnici, kjer mu bodo najbrže morali odrezati nogo, neprestano napada »Jugoslavija« in mu očita, da je Nemec, ki ne zna besedice slovenski, da je on zakrivil dosedanje neuspehe na Koroškem, ker je popolnoma nesposoben itd. Od dobro poučene strani smo pa prejeli o majorju Lavriču podatke, iz katerih posnemamo: Maj. Lavrič, ki sicer res ne zna perfektno slovensko, je bil ves čas navdušen in prepričan Slovenec. To med drugimi lahko potrdi tudi urednik »Slov. Naroda« g. Rasto Pustoslemšek. Po dogodkih v Judenburgu je major Lavrič zahteval, naj z njim kol zavednim Slovencem ravnajo kot z drugimi slovenskimi častniki in so ga v resnici za kazen premestili na južno Tirolsko, kjer je zahteval, da se mora z moštvom občevati slovensko. Prvi je zahteval in izpeljal, da so imele orientacijske deske slovenske napise. Slovenski častniki so pripovedovali, da je bil major l avrič kc v kadetnici zaveden Slovenec in je tudi pozneje kot častnik vedno javne priznaval, da je Slovenec. Navdušeno se je odzval klicu domovine in šc! na Koroško. Ni njegova krivda, da se ikvari tako razvile.
Dnevne novice.
—	Dr. Franc Giivec pozvan v Zagreb.
Dosedanji profesor filozofije in fundamen-talike v ljubljanskem semenišču, dr, Franc Grivec, je bil od profesorskega zbora teološke iakultete v Zagrebu soglasno izvoljen za profesorja.
—	Iz našega uredništva, Dr. Izidor Cankar, naš dosedanji glavni urednik, je iz našega uredništva izstopil,
—	»Dom in Svet«. Uredništvo književne revije »Dom in Svet« je prevzel profesor dr. Jos. Debevec v Ljubljani, kateremu naj se odslej pošiljajo vsi rokopisi. »Dom in Svet« izide v kratkem v dvojni številki za januar in februar, pozneje pa bo redno izhajal vsaki mesec.
—	Plemenit čin. Ustanovnik dijaškega podpor, društva Akademski dom« v Zagrebu je postal s prispevkom tisoč kron naš dični vladika dr. A. B. Jeglič. Kdo se bo še spomnil slovenskih dijakov v Zagrebu?
—	Župnirn uradom! Bližnje dni prične? naša uprava z žigosanjem (štempljanjem) bankovcev rvrtro-ogrske banke, kakor je bilo zaukazano po kr. ministrstvu v Belgradu v svrho, da sc ugotovi svota avstro-ogrskega papirnatega denarja v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Ta ugotovitev je potrebna, da pridemo končno zopet do polnovrednega denarja. Da se pa uspešno izvede, sc je odredilo, da se ne-žigosani bankovci po končani operaciji (20. jinuarja 1919) od državnih in drugih javnih blagajn ne bodo več sprejemali v plačilo, niti pozneje zamenjali za novce domače valute. V lastnem interesu vsakogar je torej, da prinese vse bankovce do zadnjega štempljat. Na prošnjo poverjeništva za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9. januarja 1919, št. 132, naročam vsem gg. duhovnikom, da ljudstvo o tem pouče in na podlagi dotičnih naredb, ki se objavijo v časnikih, pomagajo s svetom in dejanjem. — Anton Bonaventura 1, r., škof,
—	Vsaka zavedna slovenska žena in delile naj se naroči na edino slovensko žensko glasilo »Slovenka«. Stane celoletno 12 kron in bo prinašala članke o vseh ženskih vprašanjih in strokah. Naročnina naj se pošilja po poštni nakaznici na Upravo r.Slovenke«, Ljubljana, Katol. tiskarna.
—	Odbor za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Dunajska cesta 31, opetovano prosi vse one, ki prihajajo ali pa odhajajo v zasedeno ozemlje, da se zglase v uradnih prostorih tega odbora.
—	Imenovan je dr. Ivan Kailin, na-mestništveni koncioist v Trsta in v Pri-morju, za okrajnega komisarja pri pover-jenistvu za uk in bogočastje Narodne vlade SHS v Ljubljani.
—Imenovanja v finančni službi. Pavel J e r o ve c', predstojnik oddelka II. pri fin. deželnem ravnateljstvu v Ljubljani, ki ima že naslov in značaj višjega fin, svetnika, se imenuje pravim višjim finančnim svetnikom v VI. činovnem razredu z učinkom od 1. dec. 1918; Martin S p i n d l e r, fin, svetnik in predsedstveni predstojnik pri poverjeništvu za finance, se imenuje višjim fin. svetnikom.
—	Izpremembe v sodni službi. Dodelijo se začasno: dvorni svetnik Fran Du-k i č pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju k višjemu deželnemu sodišču SHS v Ljubljani; dvornik tajnik Niko Domeni-c o pri najvišjem sodne dvoru na Dunaju in dvorni tajnik dr. Fran Posega pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju k okrožnemu sodišču v Mariboru, dvorni tajnik dr. Janko P o 1 e c v ministrstvu za socialno preskrbo na Dunaju k poverjeništvu za pravosodje Narodne vlade SHS v Ljubljani kot kazenski referent. — Imc-nu:eta se začasno: dež. sodni svetnik v p. z značajem in naslovom viš. sodnega svetnika Aleksander Ravnikar v Mariboru za višjega sodnega svetnika, državni pravdnik dr. Edvard P a j n i č za dež. sodnega svetnika.
—	Članom Višjega šolskega sveta,'ki v smislu IV. poglavja naredbe celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 14. novembra 1918, št. 111 Ur. 1., prevzame posle dosedanjih šolskih svetov, so bili imenovani, oziroma izvoljeni: Anton Sušnik, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, predsednik; dr. Franc Ilešič, profesor na realni gimnaziji v Ljubljani, predsednikov namestnik; dr. Franc Skaberne, bivši mini-slerijalni tajnik, poročevake za upravne in gospodarske šolske zadeve; Dr. Stanko Majcen, vladni koncipijent, namestnik poročevalčev; dr. Janko Bezjak, dr. Mihael Opeka, dr. Leopold Poljanec in dr. Ivan Grafenauer, višji šolski nadzorniki; Jožef
in dr. Josip Srcbrnič, profesor bogoslovja v Gorici, namestnika; dr. Simon Dolar, gimnazijski profesor v Kranju, dr, Stanislav Bevk, ravnatelj državne realne gimnazije v Ljubljani, namestnik; dr. Anton Breznik, profesor na škofovski zasebni gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano. Luka
Jelene, učitelj v Ljubljani, Ljudevit Černej, učitelj v Grižah, in Engelbert Gangl, državni vadniški učitelj v Trstu, Anton Gnus, nudučitelj v Dolu, namestnika. — Ime zastopnika staršev, kojega bo volil občinski svet ljubljanski, sc objavi po vo-lilvi. Za prof. dr. Breznika bo voljen nov namestnik, ker je bil izvoljeni prof. Anton Sušnik imenovan predsednikom.
—	Osebne vesti. Zdravstveni asistent dr. Božidar K ii s s e 1 v Črnomlju je imenovan za provizoraega zdravstvenega kon-cipista; dr. Vladimir Vrečko, zdravnik v S! ov. gradcu, je imenovan za provizor-nega zdravstvenega koncipista in dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Ptuju. — Narodna vlada SMS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila od službe dr. Karla K 6 c h 1 a , okrajnega šolskega nadzornika za Maribor, ter poverila njegove posle Ivanu D r e f 1 a k u , okrajnemu šolskemu nadzorniku v Mariboru. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavi! od službe: Pavlo Schitnikovo, stalno učiteljico v Brežicah; nadučitelja Fr. W a 1 d h a u s a , stalnega učitelja Siegfric-da R e s s a , stal. učiteljico Emilijo T e c h-t o v o in stalno učiteljico ročnih del Filo-meno Karmarschevo, vse na mestni nemški ljudski šoli v Slovenjem gradcu; nadučitelja Fr. Z m e r e s c h k a in stalno učiteljico Ano Sleskovo, oba v Što-rah. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je Emo K o s i j e v o začasno nastavil kot otroško vrtnarico v otroškem vrtcu v Gu-štanju pri Prevaljah.
—	Orli! Vsled razmer na Koroškem, kamor so zdaj uprte naše oči, se ne more vršiti naznanjeni občni zbor Z. O. v nedeljo, dne 19. t. m. Občni zbor smo primo-rani preložiti na poznejši čas. Pač pa se bo vršil naznanjeni tečaj brez spremembe v določenem času od 13. do 18. januarja t. I. Za tečaj je vse preskrbljeno, naznanjena udeležba zelo zadovoljiva.
—	Od predsedstva Z, O. so sc priglasili k legiji na Koroško bratje dr. Lovro Pogačnik, dr. Matej Justin, Ivan Podlesnik in Maks P e t e r 1 i n.
—	Italijani so na Gorenjskem mejo popolnoma zaprli in ne puste prehoda preko demarkacije. Kaj pa to pomeni?
—	Slovenskim zdravnikom. Poživljam slovenske zdravnike, da se prostovoljno javijo v vojaško službovanje na koroško fronto, ker je veliko pomanjkanje zdravnikov. Javijo naj se pri zdravstvenem referatu narodne brambe (dvorec), ki jih porazdeli. Ne ostanimo za drugimi stanovi, — Zdravstveni referat.
—	Iz Tržiča. Krajevni odbor S. L. S. je imel zadnji čas štiri seje. V teh sc je poročalo o vseh ukrepih, ki so se storili v blagor nezaposlenih delavcev, in ne brez uspeha. — Posebno odposlanstvo treh mož se je oglasilo pri Narodni vladi in prosilo za odprtijo mej, cia se zamorejo izvažati čevljarski izdelki in da se pomore čevljarskim mojstrom pri nakupu usnja. Tudi pismena prošnja se je oddala na pristojno mesto. Krajevni odbor je odposlal dve protestni resoluciji proti laški in nemški okupaciji slovenskega ozemlja. — Društvo sv. Jožefa ima v nedeljo ob 4. uri občni zbor. Vršila se bo volitev odbora ter sestava telovadnega in ženskega odseka. Pridite polnoštevilno. Redna predavanja se prično zopet v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Domu. V ponedeljek bo v spomin na lOOletnico smrti Valentina Vodnika predavanje o tem našem prvem slovenskem pesniku.
—	Akademični odbor prostovoljske legije. — Iz Kranja: V »Jugoslaviji« od 9. t. m. poživlja akademični odbor prostovoljske legije akademike, naj se nemudoma javijo ii koroški legiji, sicer jim groze z represalijami. Odbori brez odbornikov navadno ne obstojajo in zato bi bilo v prvi vrsti pričakovati, da se dotični, ki ta odbor zastopa, podpiše. Sploh se moramo čuditi, da pozive, pisane v takem tonu, sprejema slovenski dnevnik. Mislimo, da je nepotrebno, obračati na akademično di-jaštvo take pozive, v katerih se jih smatra nezmožne, da bi presodili sami, kaj je njihova dolžnost. Akademiki in srednješolci so dozdaj vedno dokazali, da umevajo veliki čas, tako tudi zdaj, ko so se prvi oglasili za obrambo Koroške, medlem ko tisti, ki hočejo predstavljati našo javnost, s posmehom zro na naše vrste. V prvi vrsti bi bilo potrebno, da se pozove in zagrozi tistim, ki mislijo, da bo najmlajša slovenska inteligenca branila s svojo krvjo še nadalje njihove lahko priborjcnc miljo-ne, medtem ko bodo oni še nadalje v svobodni Jugoslaviji prirejali veselice in plese, poslušali pulile govore takozvanih rodoljubov, ki se pojavljajo pri vsaki potrebni in nepotrebni prireditvi v uniformah vseh vrst. Mislimo, da za legijo ni treba ravno akademične izobrazbe; zakaj se ne ustanovi tudi n. pr .trgovska in razne druge P. T. legije, katerih članom ne manjka
j dovolj inteligence, rodoliubja in interesa?! Končno pripore'-1 m o, naj dotični akademični odbor pres' svoj sedež iz Ljubljane na Koroško. Akademiki in srednješolci brez razlike svetovnega naziranja
iz Kranja, i
—	Gfcčni zbor društva slovenskih ži-vinozdravaikov se vrši dne 18. januarja t. 1., ob 7. uri zveger v Prešernovi sobi pri »Novem svetu«.
—	Kopališče Rogaška Slatina. Zaradi ureditve kopaliških razmer pride komisija Narodne vlade v Ljubljani v torek, dne 14. t. m., v Rogaško Slatino. Vse prizadete stranke se vabijo, da pri komisiji podajo osebno svoje želje in pojasnila.
—	Lahek posel z dobrim zaslužkom se nudi spretnim, podjetnim fantom in možem. Vpraša naj se pismeno ali ustme-no ob delavnikih v uredništvu »Sloven ca«, III, nadstropje.
—	Natečaj. Na državnih srednjih šolah in učiteljiščih v območju Narodno vlade SHS, oddelek za uk in bogočastje, v Ljubljani, so izpraznjene sledeče učiteljske službe: 1. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani služba stalnega učitelja: za zgodovino in zomljopls kot glavni predmet; za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet; prodnost imajo prosilci, ki dokažejo usposobljenost iz srbo-hrvatskega jezika; 2 službi stalnih učiteljev za klasično fililogijo kpt glavni, slovenščino kot postranski predmet; služba stalnega učitelja za nemščino kot glavni predmet, latinščino in grščino kot postranska predmeta; služba telovadnega učitelja z dohodki X. činovnega razreda. — 2. Na državni realni gimr.-i?	stalnega učitelja: za slovenščino kot glavni, klasično lilologijo kot postranski pieumet; prednost imajo prosilci, ki- dokažejo usposobljenost iz srbohrvalskega jezika; za italijanščino in latinščino kot. glavna j)rcdmeta: 2 službi za pri-rodeslovja kot. glavni predmet, matematiko in fiziko kot postranska predmeta. — 3. Na državni gimnaziji v Celju služba stalnega ufii-telja za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot postranski predmet. — Na državni gimnaziji v Mariboru služba stalnega učitelja za klasično silologijo kot glavni, slovenščino kot postranski predmet. — 5. Na državni gimnaziji v Kranju 2 službi stalnih učiteljev za zemljepis in zgodovino. — (i. Na državni gimnaziji v Novem mestu služba stalnega učitelja za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot postran:\i predmet. — r. Na državni realki v Ljubljani služba stalnega učitelja ta verouk; služba stalnega učitelja za zemljepis in zgodovino; prednost imajo prosilci, ki so izprašani iz slovenščine kot postranskega predmeta; služba stalnega učitelja za slovenščino in francoščino, ali slovenščino in nemščino ali slovenščino in italijanščino kot glavna predmeta; služba stalnega učitelja za italijanščino in nemščino, ali italijanščino in slovenščino kot glavna predmeta; služba stalnega učitelja za matematiko in fiziko kot glavna predmeta; služba stalnega učitelja za matematiko in opisno geometrijo, služba stalnega učitelja za prirodopis kot glavni predmet, matematiko in fiziko kot postranska predmeta; služba stalnega, učitelja za kemijo kol glavni, prirodopis in fiziko kot postranska predmeta. — 8. Na državnem učiteljišču v Ljubljani: služba stalnega glavnega učitelja zi slovenščino in nemščino kot glavna predmeta; prednost imajo prosilci, ki so usposob. ljeni iz srbohrvaščine; služba. stalnepa glav. i.ega učitelja za zgodovino in zemljepis; prednost imajo prosilci, ki so izprašam iz pedagogike; služba vadniškega učitelja; prednost imajo prosilci z izpitom za meščanske šole. — Vsi prosilci morajo biti izprašani iz slovenščine kot učnega jezika. — Prošnje oj;remljene s predpisanimi prilogami naj vložo prosile; predpisanim potoni pri Višjem šolskem svetu v Ljubljani najkasneje do 31. januarja 1919. Na kasneje došle prošnje se ne ho oziralo. -Vsi stalni učitelji, ki so nameščeni v smislu
jii/i končno določi službeno mesto. — °r<;d-sc-dnik višjega Šolskega sveta: Sušnik s. r.
—	Organisti in csrkveniki se opozarjajo na pošten postranski zaslužek. Pojasnila daje uredništvo »Slovenca«.
—	Uradni list Narodne vlsde SHS v Ljubljani. — Izšli sta 32. in 33. številka.
—	Za »Narodni davek« je zbral in do-poslal krajevni odbor »Nar. V,« v Gorjah znesek 4508 K 67 vin., ki smo jih odpeslali n? pristojno mesto.
—	Zavod za pospeševauje obrti v Ljubljani ima šo malo množino stekla na zalogi in se vabijo direktni uporabniki obrtniki, kakor steklarji, mizarji z dežele, da priglasijo svoje potrebščine Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani«, Dunajska cesta 22, najkasneje do 15. januarja t. 1., ker se na. poznejše priglase ne bo moglo ozirati. Po zaključku priglasov se bo steklo takoj' razdelilo.
—	Delavci In delavke, ki so spretni,
si lahko postrani zaslužijo'z lahkim delom. Pojasnila daje uredništvo »Slovenca«.
—	Gojenci moškega učiteljišča goriškega, ki ne obiskujejo nikakega učnega zavoda, naj se zberejo v pondeljek, dne 13. t. m, ob 5. uri popoldne v restavraciji »Novi svet«,
—	Uslužbencem bivše avstro-ogrske armade. Nemški listi so prinesli sledeče naznanilo: Državni urad za vojaške zadeve na Dunaju je odredil, da imajo priglasili uslužbenci bivše avstro-ogrske armade (častniki, moštvo, civilni uradniki, moške in ženske pomožne moči itd.) vse zahteve za odškodnino radi izgub na opremi itd., ki so jih utrpeli med vojno, pri likvi-dujočem vojnem ministrstvu (ministrstvo za domobranstvo). Vsled tega naj vpoš-ljejo pripadniki c. in kr. skupne vojske tozadevne vloge likvid. vojnemu ministrstvu a oni bivšega c. kr. domobranstva likviA minisrtstvo za domobranstvo na Dunaju.
—	Ženske pomožne, moči bivše avstro-ogrske vojske. Ženske pomožne moči, ki so bile uslužbene pri poveljstvih bivše avstro-ogrske armade in so ostale po razpustu armade brez službe, so mnenja, da jim pristo-jajo prejemki za mesec oktober in november 1. 1918. Poverjenik za narodno hrambo je odredil z naredbo od dne 30. novembra 1918 (štev. 164 v Uradnem listu št. 16), da je izplačati enomesečne pristojbine le onim, ki vsled prevrata niso dobile koncem oktobra ali začetkom novembra aikakih prejemkov. I <• naredbe poverjenika za narodno brambo

SLOVENEC, dne 10, januarja 1919,
Stran 5
ni smatrati kot ugoditev določbam pogodbe, ki jo ie sklenila ženska pomožna moč s prej-8nj6 vojaško upravo glede roka odpovedi, marveč je to milostni čin, s katerim naj bo pomagano onim pomožnim ženskim močem, ki so ostale naenkrat brez kruha. Z razpustom armade je končalo tudi pogojeno službeno razmerje. Pomagati se je hotelo torej lc onim, ki niso dobile ob razpustu bivše armade ni-kakih prejemkov in so izstopile iz službe popolnoma brez sredstev. Pri tem je pa popolnoma vseeno, ali so bile te okoli 1. novembra 1916 prejete pristojbine izplačane za oktober ali november. Ako je katera mnenja, da ima vsled svtda službe v bivši avstro-ogr-skl armadi ie kalte terjatve, naj se obrne na likviduioSe vojno ministrstvo na Dnnatu, ki Se posluje.
ljubljanske n»vlce.
lj Elizabetna konferenca v mestni župniji sv, Jakoba je imela v letu 1918, dohodkov 5307 K 86 vin. in izdatkov 4859 K 90 vin, Razven denarnih podpor je razdelila med reveže en vagon premoga in 75 kg masti. Bog eloterno poplačaj vsem dobrotnikom, zlasti pa nad vse požrtvovalnim delavnim članicam konference.
lj Francosko-slovenska organizacija sklene listo vpisanih v nedeljo, dne 12, t m. opoldne. Šele po poteku tega časa se bo odgovorilo vsem na došle sprejete do-
Eise. Pouk v francoskem jeziku se prične r ikone v približno treh tednih. Na zahtevo se ustanove posebni tečaji za mladino in odrasle. Priglase sprejema ustno ali pismeno g. prof, L. M e u r v i 11 e, soba štev. 5, Narodni dom, Ljubljani.
lj Zasebno uradništvo je na svoje-n sestanku dne 7. t. m. sklenilo naslednja resolucije: Zasebni uradniki in uradnice, zbrani na sestanku v Narodnem domu dne 7. januarja t. 1., poživljajo Narodno vlado SHS v Ljubljaru, d? n^mudonis in z vsemi sredstvi ukrene, da se cena živilom in življenjskim potrebščinam takoj zniža, da tt uvede za vse predmete, ki služijo vsakdanjemu življenju, maksima>i^ cene, ki se naj od Saša do časa znižujejo, da se doseže Čimpreje odprtje meje zlasti proti Hrvatski, da se prepove in zabran- vsak izvoz živil, obleke in blaga, »'okl-r in v kolikor ni zadoščeno domačim potrebam, in da se izvozno blago zamenjuje za uvozno blago. Zasebni uradniki in uradnice poživljajo pa tudi vse politične stranke in njih organizacije, ki temelje na demokratičnem programu, da tudi one zastavijo vse svoje sile od svoje strani, da se doseže čimpreje znižanje cen. Narodna vlada SHS v Ljubljani se opozarja, da je za državo in narod uradništvo vsak®, vrste ena-co važen in enako potreben faktor, kakor io potrebni in važni vsi drugi sloji, vsled Sesar ne gre torej, da bi se dru-ii sloji šči-ili v njihovih interesih na škodo uradni-itva kot delavstva. Zasebno uradništvo v „jubljani povdarja, da je b»lo ves čas voj-le izključeno od mnogih ugodnosti, ki so lh uživale poleg oficielnih ugodnosti v iprovizacijskem oziru nekatere uradniške frste in skupine, in to tudi še sedaj, vsled Sesar zasebno uradništvo novo Narodno irlado SHS v Ljubljani prosi, da poskrbi za lo, da se ne bodo delale med uradniškimi irrstami glede prehrane in oblačila kakor glede podpiranja 6ploh nobene razlike.
lj Brezposelnim fantom in možem, kakor tudi delavcem in delavkam je dana prilika lahkega in dobrega zaslužka. Pojasnila daje uredništvo -.»Slovenca«,
Umrla je v visoki starosti 83 let gospa Frančiška Gartner. mati soproge lekarnarja Trnkoczyja. skontista Mestne hranilnice S. Gartnerja in mestnega učitelja Fr. Gartnerja. Kljub visoki starosti je bila. navdušena narod-njakinja in se je večkrat izrazila, da se šteje srečno, da jo doživela osvobojeno Jugoslavijo. Blag Ji spomin!
lj Člani »Zveze Skontlstov« se opozarjajo ha sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 12. jan. ob 3. uri popoldne pri »Novem svetu«, Prešernova. soba. Člani, katerim se je godila kaka krivica za časa vojnih let od strani zavodov, naj zbero vse potrebno gradivo, da ga izročijo idboru podružnice v svrho nadaljuih korakov.
lj Dotični gospod, ki je sredi decembra vzel pri blagajni v kavarni Union ročni kov-čeg s knjigami, naj ga takoj vrne. Oseba storilčeva je znana, zato je v njegovem lastnem interesu, da se odzove pozivu in se izogne sod-.lijskemu postopanju.
Vesfnik S. K. S. Z.
*	Zveza Orlov. Organizatorični in tehnični tečaj se vrši neizpremenjen po že objavljenem sporedu v dnevih od 12. do 19. jan. 1919. Občni zbor je pa preložen na poznejši čas, ker je večina članov predsedstva vstopila v prostovoljno legijo, ki odide te dni na koroško bojišče, poleg tega je veliko krajev Notranjske in Goriške zasedenih po Italijanih in nimamo stika z ondotnimi odseki.
*	Vaditcljski zbor Zvezo Orlov ima v nedeljo dne 1?.. januarja ob 10. dopoldne v Katoliški tiskarni, III. nadstropje (v svoji pisarni), sejo, h kateri se vabijo vsi vaditelji in načel-
niki ljubljanske okolico. Na sporedu jo »Vaditcljski tečaj«, ki so vrši prihodnji reden v Ljudskem domu.
Z Jesenic, Katol. del. društvo ima v nedeljo, dne 12. januarja, svoj redni občni zbor ob 7, uri zvečer. Na sporedu je tudi govor tajnika S. K. S. Z. g. Komlanca. Udeležite se ga. vsi polftoštevilno!
šišensko prosvetno društvo v Ljubljani. V nedeljo, dne 12, t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih otroškega zavetišča poleg državnega kolodvora 2, redno predavanje. »Domovina Slovencev, Srbov in Hrvatom« je naslov predavanju. Predava g. prof. dr. V. Šarabon.
* S!ike Valentina Vodnika ima v zalogi Osrednja pisarna Krščansko socijalne zveze v Ljubljani. Njih število je prav majhno. Izvod stane 2 kroni.
Prosvefa.
pr I: gledališke pisarne. Danes popoldne ob pol 3. uri komedija »Lahkomiselna sestra« izven abonementa. — Zvečer ostane gledališč« zaprto. — V soboto. 11. t. m. popoldne ob pol 3. uri prvič v letošnji sezoni Čajkovskega opera »Jevgenij Onjegin« za abonement »A«. — V nedeljo 12. t. m. popoldne ob pol 3. uri »Cornevillski zvonovi« izven abonementa. — Zvečer ob pol S. uri komedija »Lehkomiselna sestra« za abonement »C«. — V ponedeljek, 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer Čajkovskega opera »Onjegin« za abonement »B«.
pr Slovenska Matica. Knjigi, ki izideta za leto 1918.. bosta v kratkem dotiskani. Matica ju prične razpošiljati svojim članom tekom fehruarja meseca. Opozarjamo vse, ki re-flektirajo nanjo in se Se niso priglasili kot člani, naj to Čimpreje store. Članarina znaša 8 K. -- V zalogi je še tudi nekaj knjig lanske izdaje. To je povest Zofke Kvedrove Deme-trovičevo »Njeno življenje« in zgodba E. Kristana »Pertinčarjevo pomlajenje«. Knjigi sta občinstvu na razpolago po 4 K v pisarni Slovenske Matice, Kongresni trg 7/1.
Paspis častnih nagrad.
»Slovenska Matica« v Ljubljani opozarja gospode pisatelje in znanstvenike, da je razpisala meseca julija 1918 pet častnih nagrad. in sicer:
3000 K za pripovedni spis, ki mora biti po vsebini in obliki dovršeno in vseskozi umetniško delo. Obsega naj najmanj 10 tiskanih pol.
3000 K za izvirno, vsem zahtevam dra-maiske umetnosti ustrezajočo dramo, ki iz-polne v gledališču en večer.
3000 K za najbolj Se izvirno znanstveno neir.kl poglobi in razširi spoznanje našega, naroda, bodisi njegove zgodovine, jezika, narodopisja. literature, umetnosti, geologije, favne, flore itd. Delo naj obsega najmanj 10 tiskanih pol in bodi zamišljeno kot samostojna knjiga
1500 K za manjše izvirno delo znanstvene vsebine iz katerekoli stroke človeškega znanja, obsegajoče najmanj 5 tiskanih pol. Prednost imajo spisi, ki se pečajo s kulturno važnimi. splošno zanimivimi znanstvenimi problemi.
1500 K za poljudno znanstven spis iz katerekoli stroke človeškega znanja. Spis naj obsega najmanj 10 tiskanih pol ter naj pregledno in v zanimivi obliki obdela širše, vsebinsko zaokroženo, znanstveno polje, ki sodi v okvir splošne izobrazbe modernega človeka. Delo izide kot samostojna knjiga in naj je po možnosti opremljena z ilustracijami.
Če »Matica« ne prejme pripovednega spisa ali drame, ki bi ustrezala navedenim pogojem, dobi pa popolnoma za dovoljujoč krajši pripovedni spis, prvovrstno enodejanko ali dvodejanko. bo nagradila tako delo s sorazmerno manjšo nagrado. Celo nagrado pa prizna avtorju, ki pošlje popolnoma ustrezajoče gradivo za, en glediški večer, na primer tri enodejanke ali eno dvodejanko in eno enodejanko.
»Matica« utegne prejeti tudi rokopise, ki bi kot konkurenčna dela ne prišli v poštev, ki bi bili pa sicer sprejemljivi in vredni objave. Take spise bo »Matica« sprejela in nagradila z običajnimi honorarji.
Pisatelji prejmejo za. častno nagrajene konkurenčne spise tudi običajne honorarje.
Svoje spise naj opremijo z gesli ali psevdonimi. Te psevdonime oziroma gesla naj napišejo na zaprte kuverte. V zaprtih kuvertah naj bodo njihova prava imena.
Rok za vlaganje rokopisov poteče s koncem leta 1920.
Narodna vlada.
Iz 41. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani t dne 3. januarja 1919.
Narodna, vlada je razpravljala obširno o vprašanju KoroSke; v debati so naglašali posamezni poverjeniki, da je Narodna vlada glede Koroške storila vse, kar je bilo v njeni moči z ozirom na tedanji mednarodni položaj.
Zadnje dni so se pripetili v Ljubljani obžalovanja vredni izgredi, ker so neodgovorni elementi odstranili, oziroma poškodovali več spomenikov, trgali v kavarni gostom nemške časnike iz rok in jih sežigali. Ker nam tako počenjanje dela sramoto pred vsem kulturnim svetom, je naročila Narodna vlada policiji, naj brezobzirno aretira take ljudi, ki bi poizkušali kaj podobnega, in postopa proti njim po zakonitih določbah. Časopisom se odpošlje takoj soglasni sklep, da obsoja Narodna vlada najstrožje take nekulturne čine Ln da bo postopala zoper vsak poizkus ponavljanja z najstrožjimi sredstvi. Vse razsodno občinstvo, se naproša, da jo pri tem podpira.
Glede odslovitve tujerodnih uradnikov pojasnuje Narodna vlada, da ie tozadevni sklep izzvala Nemška Avstrija, ki je odslovila vse tujerodne uradnike, da pa je vsakemu odslov-ljenerau uradniku dovoljeno, prositi za zopetni sprejem v službo države SHS. Prošnje sc bodo po možnosti upoštevale, ako proti posamezni-
kom ni tehtnih pomislekov. S tem se doseže tudi enakomerno postopanje v vsej Jugoslaviji, ker zavzemajo zlasti Srbi v podobnih slučajih zelo koncilijantno stališče. Posebne važnosti pa je pri tem, da nam občutno primanjkuje domačega uradništva, zlasti z(t Koroško in druge obmejne pokrajine.
Odobri se naredba poverjeništva za finance o pobiranju dosedanjih deželnih naklad in davščin, naredba poverjeništva za financc in notranje zadevo o žigosanju in štetju bankovcev avstro-ogrskega izvora in dogovor konzularnega agenta dr. Defranceschija z vlado Nemške Avstrije glede reciprtiknega izplačevanja plač odslovljenim in vpokojenim državnim uslužbencem.
Za okras uradnih prostorov poverjenikov se je kupilo osem slik umetnikov Jakopiča, Jame, Klemenčiča, Križmana, Sternena in Vavpotiča ter en kip Dolinarjev za skupno vsoto 10.550 K,
Ob priliki mirovnih pogajanj se vrši v Parizu mednarodna umetniška razstava, ki se ie udeleže tudi slovenski umetniki. Za pokritje preveznih stroškov je dovolila Narodna vlada 2000 kron podpore.
Iz 42, seje
Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 7. januarja 1919.
V	seji se je zglasila deputacija beguncev s Koroškega pod vodstvom prof. Potočnika; deputacije so sc udeležili vikar Smodej. žuonika Ražun in Lasser, naduči-telj Aichholzer, župan Kobentar, induslri-jec Tavčar i. dr. Deoutacija ie opisala obširno razvoj dogodkov na Koroškem od ooloma Avstrije do najzadnjih dni. Člani Narodne vlade so poročali o vseh korakih, ki so se storili v tej smeri, da se zasede slovenski del Koroške s Celovcem in Beljakom, in o vzrokih, da se to do sedaj ni storilo. Deputacija je odšla s prepriča-niem, da stori Narodna vlada vse, kar je v njeni moči, da sČ čimprej ugodno reši koroško vprašanje.
Narodna vlada je sklenila, ra*'ožiti razmere na Koroškem ponovno v obširni brzofavki skupni vladi v Belgradu ?n jo naprositi, na? iznosluje nemudoma pri vrhovnem poveljstvu ententi«'h čet v Solunu, da se določi demarkacijska črta na naši severni meji.
Deželna vlada v Celovcu jc poslala oholo brzo?avko, v kateri z ozirom na protest Narodne vlade glede aretacije koroškega Slovenca Trušarja odreka Jugoslaviji vsako oravico, vmešavati se v koroške razmere. Brzojavka se je odposlala vladi Nemške Avstrije na Dunaju, da se izjavi, ali odobrava stališče deželne vlade na Koroškem.
Važne uradne poštne pošiljatve se bodo ooši'jale o^s'ej v Belgrad potom vojaške kurirske službe Ljubljana — Zagreb — Belgrad. Kurirska pošta se zbira pri ravnateljstvu pomožnih uradov v palači Narodne vlade.
Štajerska deželna vlada protestira proti temu. da so jugoslovanske čete zasedle Cmurek ob progi Radgona—Snielfeld, Narodna vlada pojasni, da ima vojaštvo v Cmureku samo nalogo, varovati imenovano železniško progo.
V	smislu sklepa skupne vlade v Bcl-gradu se raznuste narodni sveti, v kolikor so izvršili svojo nalogo in niso več potrebni. K6r imajo nekateri narodni sveti premoženje, se ustanovi posebna komisija za likvidacijo narodnih svetov. Komisiji je podrejena Prehodno-gosrodarskemu uradu in obstoji iz predsednika, ki ga imenuje poverjer'štvo za javna dela, in po enega zastopnika poverjeništva za finance in notranje zadeve.
Pri višjem deželnem sodišču kot upravneu sodišču v Ljubljani se ustanovi pet mest svetnikov v VI, činovnem raz-, redu.
Vložila sta se predloga, da se zaradi pomanjkanja uradnikov ao preklica začasno opusti enoletna pripravljalna doba pri političnih uradnikih in da se zviša ad-jutum praktikantom in avskultantom ter temu primerno uredijo tudi prejemki sup-lentovi Predloga se odstopita komisiji za ureditev uradniškega vprašanja, da se zadeva uredi enotno za vse uradništvo.
Odobri se naredba celokupne vlade, s katero se izdajajo novi predpisi o odškodninah za. vojne dajatve, istotako naredba celokupne vlade o izpremembi v organizaciji sodišč in naredba noverjeni-štva za financc o uvozu bankovcev.
Izvrši sc več imenovanj v fr "čni in sodni službi.
XXX
o Ponovni poziv poverjeništva za trgovino in industrijo. Ker kljub tozadevnemu pozivu podpisano poverjeništvo še vedno pogreša poročilo mnogih industrijskih in drugih podjetij o obratnih potrebščinah, so vnovič poživljajo vsa industrijalna in druga podjetja., da. prijavijo najkasneje do 20. januarja 1919 svoje potrebe na raznih surovinah in drugih potrebščinah, v kolikor so !> nabavljali iz sedanjega inozemstva. Nap' ni samo približno množino, ampak t'«'- datke o mesečni potrebi za obrai	potrebnih
surovin, nadalje zlasti bencina, raznih vrst strojnega iu gonilnega olja, premoga itd. — V kolikor so posamezna podjetja :ie javila svojo mesečno potrebo v smislu gorenjega poziva, odpade potreba ponovne predložitve, ker ho bodo uvuževale dosedanje prijave. — Pri tem fe podjetju, konečno še posebno opozarjajo, da so bo pri morebitni razdelitvi iz-posredovanega blaga moglo upoštevali le ona podjetja, ki so svojo potrebo pravočasno Javile, da so pa interesov takih podjetij, ki niso predložila seznamov, ne bo moglo upolte-vati — V Ljubljani, dne 8. januarja 1919. — Dr. Triller e. u.
Aprovizacila.
a Cona sladkorju. Kilogram sladkorja Sta«
ne do n rek lica v trgovinah :s K 20 vin.
a Krompir na rdeče izkaznice A. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko A, dohe krompir v soboto, dne 11. t. m. pri Miihleisnu po naslednjem redu: od 8. do 9. ure štev. 1 do 90, od 9. do 10. ure Štev, 91 do 180, od 10. do 11. ure štev. 181 do 270, popoldne od 2. do 3. ure štev. 271 do 360, od 3. do 4. ure štev, 361 do 450, od 4. do 5. ure štev. 451 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krom pirja, kg stave 30 vin.
a Civilni državni vpokcjcnci in uiih vdo« ve tn sirote naj sc zglnse v ponedeljek, torek in sredo, 13., 14 in 15. t. m., popoldne ob 1. do 6. ure v Gradišču Št. 8. I. stopnico v podpritličju i1 zadaj za gledališčem). Na .vrsto pridejo v ponedeljek stranke od A do .T. v torek od K do P in v sredo ostale. Dn ne bo nepotrebnega navala in stanja naj se držo strogo abecednega reda. Na zamudnike se ne bo moglo ozirati.
a Ajtrovizeclia ježne 2elezu!ce. Konsu-
menii, kateri še niso prišli po prvo razdelitev moke. naj pridejo takoj,, jutri 11. t. m. je zadnji dan, ker pozneje je. ".ploh ne dobijo. V ponedeljek se prične zopet druga delitov moke.
Iz Mokronoga, Tudi pri nas ni vedno
jaSno nebo, in prepogosto se zbirajo črni oblaki nad poro. NadučiielJ Pirnat je kaj občutno slepil župniku Bukovvitzu na prste, zato pa strašno maščevanje po stari taktiki — a no bo držalo. Svetujem pa: resnica je dragocena stvar; drugače bo joj! In voz bo dirjal Se c silovitejšo naglico navzdol.
Ivan Pirnat
Kdo ve kaj? Dne 30. marca 1916 je umrl v Združenih državah severnoameriških, v Brezovico na Kranjakem (neznano v katero) pristojni, Franc Penza, sin Janeza in Neže Kucevar, ki je bil v prid svoji hčeri Angeli Pcnra zavarovan pri društvu •'Catholic Ordcr of Fcrecters« za 1000 dolarjev. Angele Penza, ki je po gorenjih podatkih o njej domnevati, da jc domača državljanka, dosedaj ni bilo moč izslediti. Brez vsakega dvoma gre za. popačena imena Franceta Penca in Neže Penca, rojene Kočevar. Vsakdo, ki ve kaj o teh osebah, bodisi tudi zgolj dejstvo, da eksbfh-^o in kje bivajo, blagovoli to naznanil' aj-nemu sodišču SHS v Ljubljani, oc<.
Kdo od vračajočih se ujetnikov . e o Petru Okretič. 5. dom. pp., katc; je 15. maja 1918 nahajal še v Timnen v bibiriji, blagovoli naj sporočiti proti nagradi pri A-Trampuž. Bohoričeva ulica 16.
Našla se Je črna ženska torbica, v nji denarnica s preeejšnjo vsoto in ženska ura z verižico Dobi se: Perko, Pred škofijo 16 III.
Najdena Je bila 20. m. m. črna donarnlca z nekaj denarja. Dobi se pri Janku Benediktu Dunajska cesta 38, I.
Pozabit Je neki gospod v mostnem popi sovalnem uradu, ko je prišel potrdit podpora* polo, še dobro ohranjeno rokavico, katero dot nazaj istotam.
Naša nad vse ljubljena, dobra, pridua, edina hčerka, vnukinja, nečakinja
Mim £
nas je zapustila dne Q. janu -, arja 1919. Previdena s svetimi zakramenti za umirajoče se je po kratki, zelo mučni španski bolezni preselila v srečnejšo domovino v najlepšem cvetu osemnajstih let.
Zahvala.
Srčno se zahvaljujemo vsem za ob tej žalostni priliki iz-kazauo sočutje in tolažbo, kakor tudi vsem, ki so našo ljubljenko v tako obilnem Številu prihajali kropit in jo spiemiii k večnemu počitku. Posebna zahvala bodi izrečena leskovškim fantom, ki so ji tako lepo okrasili zadnjo posteljo v domači hiši in nam sploh v vsem tako ljubeznivo pomagali.
Leskovec pri Krhkem. Rudna pri Sevnici, 9. januarja 1910.
Globoko žalujoči rodbin): Strgar in Volaušek.
Trnnvina 20 vpeljana, uajraje meša-liyUYIIIQ na ali špecerijske stroke, se želi prevzeti na prometnem kraju LJubljane. Ponudbe s pogoii pod: Trgovec 206 — na upravo tega lista.
Vjl« naprodai po ugodni ceni vsled i!« preselitve, event tudi s »odi. Iz-borm lastni pridelek LlbcuakiU goric. Naslov: F.Tomžič, Videm ob Snvi. (l!)i)
i—.............»m***
pirjfilra izvrstuega, kakih 30 hI. let-UilLKu nika 1917, se proda. Kje, se izve pri upravi tega lista pod št. 207.
Na siaoovao e io Hrano
v Komenskega ul. 36. Liubliana. (198)
I/31/3 zrnata, se zameni« 1 kg za kg
llfltu sladkorja. NVialov Mi uprnfi tepa lista pod -t, 208.
Ia klel (l m) za nizarje
60 kg ponuja tvrdka M. Pippan, r. z. z o. z. v Mariboru, Grajska ulica št. 8
CDnn se proda; poizve se v pisarni ubllU ..BaikHr." na Dunajski re^ti ."3.
Gotski iieiiii S SS°'k8eoK
- kaplani.;i pri Sv, Jukobu, l.juhJiuuu.
Besna mm ponudba. Jse£i
mladenič, 30 let star, vojaičine popolnoma prosi, to ,-...• I i seznaniti z gospodično ali mlado vti \lirez otrok, ki bi imela
posestvo . 'i trpovino, gotovina postran-,.iv,:•, L" i .ne ponudba k »iifco, koja fir vrne .ori pod šifro ,.Cvato6o po-mlntt-' po ti r r /,'o!c p. Vidrats,
(199)
Prnih a'kfl P0'1*"'1 iu pridna iq
I lUU.IJUdU« sprejme v tigovino z mešanim blagom. Prednost imajo one, ki so že službovale na de;;oli. Več se po Izve: L tiandušor, trgovec, Mengeš.
Sionovanie
išče zakonski par brez otrok z eno sobo in ku. hinjo za iakoj sli kasneje. Nnjraje v blilini Belgijske vojašnico. — Ponudbe na: A. P, K. ooitao ležeče Liubliana
I l
mosro mm, več perila, le naprodaj. Naslov prodajalca pove uprava ..Slovenca'' pod št. 200.____
llanmrtai 1e uov eleganten frak, pod-N0|IIUl!Dj lo/.en s svilo, dalje bela obleka i 11 nekaj čipk v Hrenovi ulici ll./l.
zmožna voditi samostojno JiUMl-ir.U, gospodinjstvo pri 2 osebah na deželi se sprejme. Ponudbe z navedbo starosti in dosedanjega službovanja na upravo ..Slovenca" pod »Služkinja«.
Romiinski denar,
K. L. Ulica stare pravde 6, zadnje nadstropje od 4.-6. popoldne.	212
Ifmorirfl fiOl/SD zmožna samo sloven-RHlKlItU uLRlC, ščine, dobro izurjena v kmečkem gospodinjstvu išče primerne službe v Zagrebu, da bi se še kaj priučila. Naslov pod Kmečko dekle 213 v upravi lista.
Drači^bi na prodaj, štirje, po osem rm\W tednov stari. Več se poizve v Mostah 73 pri Ljubljani. [2011
i/javip kratek, c.tre in površnik na
nluVH, prodaj. Istotam se kupi sedlo Naslov pri upravi,,Slovenca" pod 202
Več mlinarjev sprejmejo takoj v traj
no delo v valjčni mlin. Feliks Toman, jnn. Domžale
11 se kupi. Naslov kupca
____f ijDUljdlll pove"upravništvo"tega lis(j» pod štev. 173.
I atfinn Poučuje učiteljica. Več se LOjLIUU poizve pri H. Klslinger na Rimski cestt št. 7, pritličje, stan. 3, od 11. do 2. ure.	175
Vlili' CP Toossaint - Langenscheidtov
IVUP> Ob popoln, nov ali že rabljen angleški kurz. — Naslov kupca pove uprava ,,Slovenca" ped št. 177.
se išče, č« le mogoče s brano, za 1 ali 2 poštni aspirantinji. Ponudbe pod poštni predal 163, Ljubljana
Dnlnvnflia Mot, oženjen, srednje sta-UClUlUUjD. rosti, z malo družino, večletni delovodja v večjih tovarnah v tujini, išče službe delovodje v kaki papirni tovarni v Jugoslaviji; gre tudi za paznika v kako drugo tovarno ali kot pisarniški pomočnik najraje v Ljubljani ali Ijnbljanski okolici. Službo nastopi takoj ali tudi pozneje. Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod Šifro „Dotnovina F. K. 160".	159
lilaj« rijjalf »® sprejme na hrano i« mlujal Uijun stanovanje. Naslov se poizve pri upravi „Slovenca" pod št. 176.
Cilillia se sPreime na dom za navadna v)!Ill]Q delu. Naslov: Anton. Jnvan, Zelena jama št. 100.
Ofllin večjo množino proda tvrdka UtJIjC A. KUŠLAN, Ivarlovska cesta 15, v Ljubljani, — Dalje se odda tudi večjo množino vermut-vlna sladkega.
in zimska suknja se
poceni proda. Poizve se P. Skerbic, Ljubljana, Hradeckega vas Stev. 48.	137
Vino pfltaieno,
pravi P. Skerbic, Ljubljena, Hradecke-ga vas 48. — Prosi se poslati vzorce
'iio i pL'"bl^-a-ni sp-e.'me
_________J!UI|U !!ii p. Skeibic v Ljub
liani, PIradeckega vas 48. Na zahtevo so položi varščina.	(139),
igle za stroje in lino siroj-K, no olje, prazne vreče, lan-
daner, okoiu tri vagone hrastovih, orehovih in jesenovih plohov proda L. Rebolj v Kranju.
jnn pripravna za trgovino na lili prometnem kraju v Ljubljani Cenjene ponudbe pod „Trgovinf. 1000" na upravništvo Slovenca.
jeitl prave
kremo n čevils ;e?Kdf
Cele doze po K 28'—, tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi in U3natimi podplati, sirkove in žimnate kvtače, toaletno milo, kolomaz, tržno torbice, lesene iu porcelanaste pipe. pralni prašek itd. po najnižjih cenah. Izvrstno lansko vino-borovničar, elivovko, tropinjevec, čajni tum, kavni in Čajni nadomestek že sladkan. M. P.ANT, Kranj.
vsake vrste po zmernih cenah dobavlja redno tvrdka FRAN MEDICA, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba solidna.	5446
D'ralni rtpni V dobrem stanu, z vidno riMIllI Jliuj večjo pisavo kupi tovarna S A M S A & Co v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 4.
PišariŠRo opravo g&s
raje nove, kupi tovarna SAMSA 4-, ''.o v LJubljani Metelkova ulica štev. 4.
Izobražena o^podična, itiS tS i:
epodinjstva, želi službe. Ponudbe pod Jullette na upravo „Slovenca".
Trgovina v likvidne ;I ima naprodaj po zelo znižanih cenah vsakovrstno
Bfc MMCI fc:Mii
gospodinjstvo pri vdovcu z dvema odraslima otrokoma. Vsa dela v hiši bi morala sama oskrbovati brez druge pomoči. Mesto bi bilo dobro ln stalno Nastop takoj ali pa 15. febr. Začetna plača 60 K in dobra oskrba. Ponudbe s sliko na imo Pavlekovič na trgovsko tvrdko ar, Zagreb, Nlkoiičeva nI. 12
fladlrnp se zamenja v paslo, proda jlllunUl se tudi bela pšen čna moka v mlekarni Poljanska cesta ŠC. 18.
M [f>uiH nagrad* onemu, ki mi pokaže iJU fUull v mostu ali v okolici ljubljanski za mizarsko delavnico, čo mogoče za takoj. Ponudbe pod K. R. nn upravo „S!ovenca".	131
p/rjn tin kje bi se nahajal sedaj moj KliU VB, mož TOMAŽ KLEČ. ki se je z domobr. polkom 27, stQtn. 6, dne 24. sept. 1914 odpeljal iz gluhonetunice v Galicijo. Zadnje sporočilo jo došlo od njega 20. okt 1914, Vsako obvestilo se prosi proti nagradi na naslov Kati Kleč v Kranju št. 25.
Pranja šusteišic roj. Jerman naznanja v svojem ter v imenu svojega sinka Zvonkota vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da jc umrl njen ljubljeni soprog in oče, gospod
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja povodom bolezni in smrti mojega ljubega soroga, oziroma skrbnega očeta, gospoda
Anton Mi Umi M« Julija Mm
mag. pharra. in lekarnar
po kratki mučni bolezni dne 29. decembra 1918 previden s tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika se vrši dne 31. decembra 1918 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv Križu v Krškem.
Maše zadušuiee se bodo darovale v cerkvi Sv.Križa v Krškem. Krško, 29. decembra 1918.
mag. pharm. in lekarnarja
izrekam vsem svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pase zahvaljujem gospodu višjemu okrajnemu zdravniku dr. Gallaschu za njegovo požrtvovalnost v bolezni nepozabnega pokojnika ter vsem, ki so ga počastili ob njegovi zadnji poti.	193
Krško, 31. decembra 1918.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubi Rog poklical k Sebi po dolgi tožki bolezni našo dobro mater, ženo, sorodnico
Terezijo Bere
Umrla jc stara 47 let dno 6. januarja zjutraj. Pogreb je bil dne 8. t. m.
Bodi priporočena v blag spomin.
Na Bledu, 7. januarja 1919. Žalujoči ostali.
Bcec V£dXGgft> posebnega obvestila
P«
Ni je več! Mojc preljube nenadomestljive ženke, oziroma sestre, svakinje in tetke
li5S Lii, roj. isji
trgovka
V četrtek, dne 9. t. m. ob 1. uri pop. je po daljšem bolehanju, previdena s sv. zakramenti, mirno preminula.
Zadnja pot nenadomestljive bo v soboto, dne 11. t. m. ob 3. uri pop. iz deželne bolnice.
Sv. maše se bodo darovale v več cerkvah. Liubljana, dtic 10. 1.1919.
Valentin Lucin, soprog. Paulo Sever, roj. Bajt, Marjan-ca, Krlsia Lotrič r. Bajt, sestre. Franc, Viktor, Ciril, bratje. — Tončka Bajt roj. Vitačnik, svakinja. RudoH Sever, Joiiei Lotile, svaka. Marica Sever, LJu-
Mlinar]! pozor! mlinska oprava
Proda se
vsa
večjega valjčnega mlina. Ponudbe na Vojnovič & Cie, Dunajska c. 22.
Mlin je oddaljen 5 minut od LJubljane.
St. 106.
Razglas.
Efl
j bo in Vladovlta Bajt, nečoki in
nečakinje.
kakor: svilo, žamet, volneno Olago, belo in barvano kotenino, parhent, kiot pitano piaino itd. Samo lepo in trpežno predvojio blago Oddaja se le nad 500 K vieanosti. — Naslov trgovino pove Iz prnaznosti upravništvo ,,Slovenca" pod 8t. 5398, ako znamka za odgovor.
Za oblic dokaze iskrenega sočutja ob času bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega
izrekamo tem potom našo naj-iskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni preč. gosp. p. Al. Žužku, č. oo. f runčiškanom, vsem darovalcem krasnega cvetja, ter vsem onim, ki so spremili rajnika na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, X. I. 1919.
Žalujoča rodbina Ivan Marchioiti.
i'ravo PrancKovi clkoria ffi:
jajca. Osvald dobcic, Ljubljana, Martinova resta št. 15.
jI tiha event. zavijačka ln posamezni .11 lili deli slovensko narodne noše dobro ohranjeni so kupijo. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod šifro <AVBAa 127.
One 2. januarja 1919 so bile izžrebane nastopne obveznice 4% deželnega posojila vojvodine Kranjske iz 1.1883: 3 komadi po 20.000 K in sicer: 10, 30, 77; 3 „ „ 10.000 K ., „ : 77,95,100; 75 komadov po 2.000 K in sicer: 4, 11, 14, 16. 100, 190, 200, 226 , 227, 247, 3'>7 330, 407, 425, 434, 448, 467, 507, 532, 537, 575, 583, 698, 620, 686, 731, 733, 801, 923, 956, 969. 975, 987, 1013, 1130, 1143, 1145, 1162, 1182, 1199, 1202, 1217, 1225, 1227, 1234, 1262, 1312, 1332, 1401, 1414, 1420, 1426, 1443, 1486, 1543, 1611, 1661, 1700, 1708, 1778, 1784, 1810, 1818, 1822, 1839, 1884, 1887, 1901, lbo6. 2002, 2037, 2055,
2060, 2145, 2164; 165 komadov po 200 K in sicer: 5, 81, 138, 163, 178, 190, 224, 266, 282, 304, 325, 346, 364, 370, 422, 4-85, 503, 518, 535, 536, 538, 555, 556, 570, 574, 585, 597, 612, 638, 651, 667, 672, 690. 726, 734, 762, 766, 807. 826. S94, 909, 930. '941, 995, 1004, 1019, 1020, 1021, 1045, 1060, 1066, 1075, 1079, 1091, 1096, 1105, 1115, 1116, 1140, 1169, 1173, 1176, 1187, .1191, 1216, 1234, 1235, 1237, 1245, 1246, 1248, 1254, 1299, 1302, 1306, 1310, 1337, 1361, 1377, 1380, 1387, 1394, 1396, 1420, 1434, 1457, 1472, 1477, 1526, 1547, 1616, 1635, 163S, 1640, 1653, 1669, 1670, 1690, 1709, 1734, 1761, 1828, 1839, 185S, 1862, 1898, 1950, 1960, 2027, 2031, 2056, 2070, 2094, 2104, 2119, 21(55, 2176, 2217, 2223, 2229, 2255, 2268, 2279, 2301, 2406, 2410, 2421, 2429, 2439, 2448, 2459, 2541, 2543, 2559, 2574, 2575, 2580, 2586, 2614, 2816, 2619, 2635, 2648, 2673, 2698, 2707, 2717, 2718, 2720. 2722, 2726, 2735, 2788, 2793. 2806, 2818, 2837, 2843, 2870, 2883, 2898, 2927, 2954, 2976, 2999.
Navedene obveznice bo izplačevala kraniska deželna blagajna v Ljubljani od dne 1. julija 1919 dalje v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4 % eskomptne pristojbine. Od prej izžrebanih obveznic 4% deželnega posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice:
Po 2000 K štev.: 323, 484, 880, 1022, 1058, 1546, 2023, 2099;
po 200 K stev.: 68, 77. 100, 111, 300, 308, 320, 360, 361, 648, 660, 1065, 1068, 1069, 1507, 1641, 1644, 1975, 2853, 2857, 2938, 2951, 2965.
roniisiia u začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1919.
Načelnik: DR. TR1LLER, m. p
Lovske puške
cal. 16 in cal. 12, so naprodaj pri F. K. KA13ER, puškar, Ljubljana, šelonbur-gov» ul. 6. Ceniki se ue razpošiljajo.
družba z omoj. zav., Maribor ob Dravi,
y Gosposka ulica št. 5. Električne naprava za razsvetljavo zs milne, Sage in drugo naprave. Clektrtfni motnrjl, elektrltni gla-dilnlkl, električne Šepne svetilke.
AH imate loč?
Jako dobre karbidne svetilke, ki se
prilegajo v petrolejske svetilke, kakor tudi v razne vodne čaše. Komad stane 15 K. Vsako množino karbida razpošilja: Industrija za razsvetljavo dr. z o. z. Maribor ob Dravi, Gosposka ulica 5.
Srbečico, tiš^g
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-foru« mazilo. Popolnoma brez duha. ne male. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem lelanu, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«!
Odda se v Litiji približno 50 oralov obsegajoče	186
posestvo
v najboljšem stanu z govejo živino, konji, svin)erejo, modernim poljskim orodjem in prostornim stanovanjem na polovico pridelka in prireje. Poštena družina z odraslimi, za kmetijstvo sposobnimi otroci ali sorodniki, ki si boče na ta način ustvariti ugoden položaj in brezskrbno bodočnost, naj so glede natančnejših pojasnil obrne na:
Franc Slanc-s, velesosesinika v Liliji.
Svctovnoznani
za Kranjsko in Koroško išče V. Pelikan in ain, tovarna tchtnic, Praga II., Ma-rlanska ulica 8.
sc dobi pri BREZNIK & FRITSCH, trgovina z Selesnšno v Ljubljani, Sv. Petra ca sta Stev. 17. 5189
Čevlji tovarne
PE
TER
ZINA A KO.
iz najfincj.Sevro, boks in lak usnja z usnjatirai podplati se dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine tele-tine z gumijastimi podplati po K 85-— za moške, K 75 — za ženske v zalogi
LJUBLJANA, BREG.
Parketne deščice
dobava in poklada kakor tudi vsa popravila in v to stroko spadajoča dela izvršuje in se priporoča
Josip Puli, Wm. Gradašha ulica
ob Bohinjskem Jszora se da
za večletno dobo v najem.
Natančneje se izve pri gozdnam oskrbništvn v Bohinjski Blstr.ol ali
pri gozdarskem oddelku v palači Narodne vlade v Ljubljani, kateremu je poslati ponudbe do 1. marca 1919.
Krasno, čisto	189
Z PERILO
se doseže, mjjn katoro si vsaka go-če se rabi HHSU, spodinja lahko in po ceni sama skuha iz kamna za milo in loja ali zaostankov vsakovrstne maščobe. — Kamen se dobiva v lekarni v Trž.ču na Gorenjskem in stane poštni zavojček (S kil) franko po povzetju 75 kron. — Kilo kamna zadostuje na 4 kile maščobe.
it. 51. 3MT- Britev
z jako finim rezilom, že ' brušena kar za rabo. Cene se nahajajo natančno po sliki. Zahtevajte veliki eonik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — irrr E. LUNA, Maribor št. 75. =
KUPI SE
j
večjega
____obsega,
posebno železja, stavbenih ali tehničnih predmetov in pripomočkov vsake vrste,
Sa strofarna
Itrod&ialna strojnih delov z vso opravo in dclavnico. Ponudbe na naslov: Advokat Dr. Miiller, Celovec.
MLATILNICE
na viteljne in ročni pogon ter
brzoparilnikl
od 55 do 2001 vsebine, pocinkani, se po ugodnih cenah oddajo. — Naslov pove, ako znamka za odgovor priložena, M. Jevnikar, Ljubljana, Velika čolnarska ul. štev. 23, Trnovo.	190
I Trgovski lokal!
s skladiščem v sredini mesta sa Išče za takoj ali pozneje proti visoki odkupnini. — Ponudbe pod „K 10,000" na upravništvo ..Slovenca".	192
JVCast, salami in suho meso
ter drugo Suhomesno blago pošilja nad 5 kg J. GIUOVIČ, Nova Urad'ška, Slavonija. Denar naprej ali 50% naplačila.
Prostovoljna prodaja.
Dne 13. t. m. v ponedeljek ob 10. uri dopoldne se bode prodajalo iz proste roke na Rimski cesti št. 3, II. nadstr. (Rccherjeva hiša) antike kakor tudi modema sobna oprava in pristna perzijska preproge, sedla, potem različna druge stvr.il kot: svetilke itd.	171

prodaja in dobavlja zopet po nizkih cenah
O. Darbo, Ljubljana
152 Mestni trg Stev. 13.
Št. 41.
Dno 2. januarja 1919 so bilo izžrebane nastopne obveznice 4-5°/0 deželnega posojila vojvodine Kranjske v prvotnem znesku 4,400.000 K iz lota 1917: dva komada po 10.000 K in sicer: 66, 116; 20 komadov po 2000 K in sicer: 133, 170, 203, 272, 331, 359. 368, 538.551,704, 708, 753, 755, 769, 872, 876, 972, 993,
10/4, 1C91; 12 komadov po 1000 K in sicer: 12, 36, 153, 406, 411, 418, 501, 528, 604, 628, 639, 724:
17 komadov po 200 K in sicer: 41, 46, 57, 72, 105, 170, 179, 225, 335, 3(57, 391, 447, 471, 499, 85«. 910, 956. Navedene obveznice bo izplačevala kranjska deželna blngajna v Ljubljani od dne 1. aprila 1919 dalje v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4'5o/n eskomptne pristojbine.
Mm n NiOT vodstvo ln lifiviMlo telo; uprave.
V Ljubljani, dno 2. januarja 1919.
Načelnik: DR. TRILLER, m. p.
^ffhničnfl rii^Jirtlfl ™ ilvršitev -vsakovrstnih načrtov JfcUUlUScl piacu.ua m proračunov. Oblastveno koncet,
in prodajo zemljišč, gozdov in posestev	**
Valentin Jlccetto
zapriseženi sodni izvedenec	2780
V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14-
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. — Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Mor potrebuje po ceni luč
naj takoj naroči po povzetju, dokler je Se kaj zaloge, našo karbldno svetilko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emnli-rane svetilke znaša K 30'50. — Karbid vedno v zalogi pri K. Ža-mernšk £ Ko., Ljnbljana, Dunajska cesta št. 12.
ljudskaIposojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva ■ . brez odbitka rentne-cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo, y || i! ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- J M n plačuje zavod sam poldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po V ' 1 za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistit 3 krone 25 vinarjev na ieto! »l judska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vlogo na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice
se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znalajo nad en mlUJon kron. Stanje hranilnih vlog i« bilo koncem leta 1918 naH -jn milijonov liroa.
LJud»ka posojilnica stoji pod noposrsflnlm državnim nadzorstvom.
izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni uredniki Jotio Gostinčar v Ljubljani.
Katoliška tiikarna v, Ljubljani.