Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
11 -«»■
Slovenski tednik
z> koristi delavnega ljudstva v Ameriki
G L»AS SVOBODE
V slogi moči
GLASILO S V O -B O DOMISE L MIH SLOVENCEV V AMETUK.I
Od bofa do zmage!
Štev. 45
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 11. novembra 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne mor« boriti za svobodo!
Razgled po svetu
Spor med klerikalci in Nemci na Kranjskem.
V Kranjskem deželnem zboru v Ljubljani so se Nemci in klerikalci sprli radi cestnega zakona. In, ker klerikalci le niso hoteli s svojo brutalnostjo, napram vsemu kar ne trobi ž njimi vred v isti rog odnehati, so Nemški veleposestniki korporativno zapustili zbornico.
Naval na argentinsko meso. V Trstu, se ga je za poskušnjo dobilo 1000 kg. Ljudstvo se je pri nakupu tega mesa na ulici med seboj steplo, in več žensk je bilo pri navalu poškodovannih, vkljub temu, da je policija posredovala.
—	Nov slovanski dnevnik v nemškem jeziku “Slawisches Tag-blatt”, je pričel izhajati na Dunaju IX.—1, Thumgasse Nr. 8, Tur. 4.
•— Kot se govori, bo poskušala »^avstrijska vlada v državnem zbo-. ru podreti z predlogom, da se monopolizira kali, ali korbonat.
—	“Strašna grozodejstva v samostanu Čenstohovskem” je naslov brošuri, ki jo je izdala Narodna tiskarna v Ljubljani, in v kateri so popisani škandali čen-stohovski, ki so vzbudili tako senzacijo po vsem svetu. Drugi dan, so jo Pa že konfiscirali. Uboga Avstrija!
Zmagal socialist.
Dunaj, 8. nov. — Deželnozbor-ski mandat pokojnega župana tega mesta, Lueger-ja, je izvojeval -socialist ■dr. Schuhmeier. Ta sedež je imela kršansko-socialna stranka že mnogo let v rokah. Vse kaže, da je z smrtjo Lueger-ja, tudi že blizu smrtna kosa celi 'kršansko-socialni stranki v Avstriji. —
V svobodo.
Pariz, Nov. 9. — Poročilo iz Lisabona poroča, da je izdal jpredsednik sedanje Portugalske Braga dekret, ki naznanja, da so vsi politični kaznjenci pomilošee-ni. Tudi se opuste vse tožbe na -prejšnjega diktatorja Portugalske, premiera Franco in njegove ■tovariše.
—	Kronanje angleškega kralja Georga se bo vršilo 22. junija prihodnjega leta.
—	Francoski parlamentarci snujejo zakon, ki bi preprečil podobni železniški štrajk in ki je spravil celo Francijo, in posebno vlado, v velike neprilike. Kaj porečejo k temu socialističnki poslanci ni znano.
—	V Berlinu bivajoči Ameri-kanci izjavljajo, da Nemčija hodi skrivna, in splošnem trgovinskemu svetovnemu miru nevarna
’pota.
Parižani zopet v strahu.
Pariz, Nov. 10. — Parižani so 2opet v velikem strahu radi poplave. Voljo velikega dežja in nalivov so že večji deli Francije pod vodo. Reka Seine, ki teče skozi Pariz, se vzdiguje vidoma; Mozel je normalno legó že za tri metre prekoračila. Reka Ron je stopila na večjih krajih iz bregov in naredi’a velike škode. Človeške žrtve ni nobene.
Rusija in Anglija. Skupna delitev Perzije.
Teheran, 9. nov. — Tukajšnja vlada dobiva za svojo domovino vedno slabša poročila. Da je Perzija, in njeni vodniki sami mnogo do tega koraka pripomogli, je celemu svetu znano. Ljudstvo se je zatiralo in se mu krajšale še tiste male pravice. Gavge so bile pripravljene vedno za vsakega nervozneša in reformatorja. Da nima mladi šah nič za govoriti, temveč le Rusija in Kazaki, je znano.
Danes je angleška vojna ladja “Prozerpina” izkrcala v perzijskem zalivu Lingal več sto vojakov. Komaj pa so stopili na suho, so jih že napadli Perzijci in vnel se je hud pretep. Končal se je stem, da so se morali Briti umakniti. Natančno se še ne ve koliko je mrtvih.
Po roparjih in ljudskih sleparjih v Španiji.
Madrid, 9. nov. — Španija se hoče na vsak način otresti rimskega jarma, jezuitov, nun in drugih “pobožnih” žena in mož. Vladni predlog o prepovedanju novih redov, in to za dve leti, je bil sprejet z 149 proti 58 glasom. Sam kralj Alfonzo, ki ima vendar že toliko najboljših blagoslovov ‘svetega očeta’ je podpira -telj novih načel in modernizma. Posebno pa ga še k temu spodbujajo zadnji Lisabonski dogodki in romantični doživljaji kolega Manuela! Tudi konkordat bodo revizirali in v svoti za več milio-nov prikrajšali. Da postaja Petrov novčič vedno manjši, je mi-lionom ljudi te zemlje ustreženo.
Razmere med Nemčijo in Anglijo niso najboljše.
Berolin, 8. nov. — Optimisti, ki so pričakovali, da se bodo razmere med Nemčijo in Anglijo pod novim angleškim kraljem izboljšale, so se ihotili. Bivši angleški ministrski predsednik Arthur J. Balfour je govoril v Glas-gowu, kako se jači Nemčija na morju. Balfourjevega govora se je polastilo angleško časopisje, ki je začelo zabavljati Nemčiji. Listi, kakor “Daily Mail,” “Express” in “Morning Leader” do-našajo redno Nemcem sovražne članke. Iz tega je tedaj razvidno, da med Nemci in Angleži še ne bode prišlo kmalu do prijateljskih odnošajev.
Modernizacija v Koreji.
Peking, 9. no-v. — Po poročilih lista Orient, je japonska vlada izdala stroge odredbe proti na-daljnemu nošenju dolgih las v Koreji in ravno tako proti nošenju kit, katera moda je prinesena iz Kitaja.
Med navadnim ljudstvom so s to odredbo jako nezadovoljni. U-čitelji, uradniki in študentje pa vsi pišejo in podpirajo ta odlok japonske vlade. Kdor se prikafže na cesto s kito, ga ima policija takoj pravico aretirati. Tako se vsaj postopa v glavnem mestu Seoul. Čudno se zdi svetu, da visoki korejski mandarini jako hvalijo to reformiranje, kajti prejšnja leta so bili največji konservativci.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
Iz delavskih krogov.
BRZOJAV.
ŠTRAJK KROJAČEV V CHI-CAGI SE VEČA.
Delavska zveza prevzame vodstvo stavke.
VOLITVE 8. NOVEMBRA.
Socialist Victor L. Berger, iz mesta Milwaukee države Wisconsin, je prvi socialist izvoljen v kongres Zed. Držav.
iVeliko iznenadenje pa je, da so demokrati dobili večjo večino v raznih državah, okrajih in mestih in v posta voda jst vu v Washing-tonu, kot republikanci. Velikega pomena je tudi izvolitev demokrata Dix-a governerjem v državi New York nad republikancem Stimson-om, za katerega se je bivši predsednik Roosevelt z vso vnemo boril. Tudi v samem domačem Rooseveltovem volilnem okraju je ljudstvo obrnilo hrbet ne le Stimsonu, temveč tudi Rooseveltu, ter s tem pokazalo Rooseveltu pot v pokoj.
Mi imenujemo, da si se neo-grevamo za nobeno starih ko-rumpiranih strank, to volitev vstajo proti umetno narejeni podlagi vedno bolj naraščujočim ce-nanam živil, obleki in zafrkaeiji postav. Dvomimo pa, da bodo delavci zadovoljni s to spremembo. Bodočnost bo pokazala!
Natančneje poročilo o volitvah radi verojetnejših poročil prinesemo prihodnji teden.
“Car”, uncle Joe, zopet izvoljen
Danville, 111., 8. nov. — Govornik zbornice, Joe Cannon, je z znatno večin» zopet izvoljen.
V	okraju (County) Milwaukee so socialisti poleg državnega kon-gresmana izvolili tudi devet senatorjev v deželni zbor in enega» kongresmana ter vse uradnike v okraju.
Milwavski socialisti nameravajo vstanoviti municipialno zastavljalnico.
Mestno starešinstvo je sprejelo predlog za vstanovitev muniei-pialne zastavljalnice in jo izročilo mestnemu pravdniku, da izdela potrebno formulo, ter jo predloži deželni zbornici v odobrenje. Ako se to doseže v Milwaukee, doseglo se bo poslej še drugod, kar bo hud udarec za tako imenovane “loan sharks”, kateri u-bogo ljudstvo tako nesramno in brezsrčno odirajo, da je groza.
Vražja svoboda.
Mesto Gary v Indiana, je lepo zrcalo za celo državo. V mestu dela okoli 6000 ljudi, dnevno delo vzame 11 ur, ponočno 13 ur. Vsakih štirinajst dni spremene čas dela. Plača je povprečno od 16 do 17 centov na uro. Da si pa nebi delavstvo, v resnici sužnji, mogli zboljšati položaja, jim so delodajalci preskrbeli policijsko špijon-sko oskrbo. Če se kdo ponesreči, ali se mu kaj drugega zgodi, časopisje nikoli istega ne izve, ker je strogo prepovedano take novice raznašati in pisati. Celo mesto je prava kaznilnica z trdnim kitajskim obzidjem in z sibirskimi odredbami.
Mi pa še vedno trobimo svetu o zlati svobodi in demokratični a-meriški vladi.
Ameriške železnice.
V	fiskalnem letu, ki se je zaključilo z mesecom junijem, so Ameriške železnice pomorile 3,-804 ljudi, teško poškodovale pa 82.374: torej 1.013 mrtvili in 18,-454 poškodovancev več kot prejšnje leto.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
OEHMUt V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35............... SO	kron
za	$ 20.50 .............. 100	kron
za	$ 41.00 .............. 200	kron
za	$ 102.50 .............. S00	kron
za	S 204.50 ............. 10°°	kron
za	$1020.00 ............. 5000	kron
Poštarina je »šteta pri teh a otah Doma se nakazane srote popoluoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš. denarne poMljatve izplačuje c.kr.pošt no hranilni urad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličnt je do <25.00 v gotovini v priporočenen ali registriranem pismu, večje znesli« o Domestic Postal Money Order alips New York Draft.
FRANK SAKSER TO.
82 Cortland St. Saw Y"'t 6104 St. Clair Ava., S. E.	Cevaltad.OhM
Leto IX
«
Cleveland, Ohio. NAPOLEONOVA VOJSKA V NOVEM MESTU.
Zgodovinska drama izza časov
Napoleonove vlade na Kranjskem v treh dejanjih.
Pri nas v Clevelandu dramatika vidno napreduje, in pred kratkim časom bi človek nikdar ne mislil, da bode kedaj tu v A-meriki videl slov. velite narodne igre, katere so iz posebnih o-zirov spisane za amer. druživa. Povdarjamo za slov. družtva v Ameriki, kajti tu se nam ni bati državnega pravdnika, ki bi o-blastn» podčrtaval s svojim rdečim svinčnikom in ukazoval, to in to, se ne sme igrati. Vsled tega prihaja tudi ta resnična igra na oder, in obeta se v gotovo nekaj velikanskega. Dosedaj še nismo videli tako duhovito pisane igre, povzeta iz časov, ko je Napoleon strahoval Evropo, pred katerim nezmagljivim cesarjem so vsi evropski vladarji trepetali, če je Napoleon le kihnil v gotovo smer.
Vsa tri dejanja se vrše leta 1813 v Novem mestu na Dolenjskem, v tistih časih večnih vojska, ko je Napoleon premagan bežal s zgubljeno vojsko iz ledene in mrzle Rusije. Takrat se je vršil tudi preobrat na Kranjskem. Dolenjci so v istem času skrivali Avstrijsko vojsko v Gorjancih in šli na roke preoblečenim avstrijskim oficirjem — o-gleduhom. In vspeh je bil ta, da je Avstrijska vojska v noči iznenada napadla Francoze in zajela komisarja in poveljnika, bas v istem hipu, ko je hotel francoski komisar zapreti Novomeškega župaha in občinske svetnike. Komisar je bil namreč prišel ogledovat Novomeško posadko in pri tem je opazil sumljivo gibanje o-gleduhov. Pri zahtevi, da se ima sumljive osebe zapreti, prime župan francoskega komisarja, ker se ni mogiil izkazati s potrdilom, da je res cn komisar, kajti potf-dilo mu je prej avstrijski preoblečeni vojak ukradel. In tako pride komisar v zapor, in končno pade avstrijski armadi v roke.
Ta igra je polna najduhovitejših, uplivnih prizorov. Polno vojaških zvijač, policijskih zvedenosti in diplomatičnih prefriganosti. Nadalje zaljubljenih afer, patriotičnih činov in vse to v korist jedni vojski. Poleg lokavosti, častihlepnosti in izdajstva, vidimo v igri, kolikim nevarnostim je človek izpostavljen v vojnem času, in koliko tudi lahko pripomore celi vojski do zmage, ako dela po svoji moči za svojo stranko, z razumom in požrtvovalnostjo-
To se lahko reče, da slov. občinstvo v Ameriki takoznamenito igro še ni videlo, kot bo ta nova, doslej še nikjer vprizorjena igra. Prvič toraj v nedeljo 20. nov. letos v Knausovi dvorani na St. Clair ave. in 62. cesti; in ker je to tudi prva igra iz vojaškega življenja, ki se je-vršila na Dolenjskem v Novem mestu se pričakuje vsestransko obilo udeležbe. Tudi priprave kažejo, da se igralci z vso energijo pripravljajo, da bodo igri kos. Kakor se ču-je od strani občinstva, vlada splošno velika pozornost do te nove igre in govori vse, da komaj čakajo prireditve te znamenite igre “Napoleonova vojska v Novem mestu.”
Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Društvo Lunder-Adamič.
NAZNANILO.
Tem potom naznanja podpisani odbor vsem rojakom v Chica-gi, da se je Pevski zbor zopet o-živil. Prva vaja je bila v četrtek dne 10. t. m. in navzočih je bilo lepo število rojakov. Vabimo torej vse Slovence, katere veseli petje, na prihodnjo vajo, dne 17. t. m. ob 8 uri zvečer v Narodni dvorani na voglu 18 ceste in Centre ave.
Louis Novina, Frank Udovič, Frank Mravlja.
Vabilo na nrvo veliko veselico
katero priredi
.47
V CHICAGO. LL.
V SOBOTO, DNE 13. NOT. 1910 v Narodni dvorani, vogal Centre Ave. in 18. St.
Šaljiva pošta in druge z .bavne stvari na progr mu. Začetek točno ob 8 uri zvečer.
Vstopnina 25c, ženska v spremstva možkegs vstopnine prosta.
.ODBOR


Black Diamond, Wash. 6. nov.
Glas Svobode Co. -— Danes vjutro ob 6. uri 40 minut se je v tukajšnjem premogokopu pripetila eksplozija. 14 mrtvih, eden med temi, naš rojak in član druživa št. 4 S. S. P. Z. Dalše poročilo sledi.	M. Petehnick.
300 premogarjev podkopanih.
Trinidad;. C-olo., 8. nov. — 200 do 300 premogarjev je danes pod-kopalo v premogovem rovu Vie-tor-American Fuel Company v Delagua ob pol 7 uri popoldan. Vzrok, eksplozija plinov. Po ek-splozieiji je nastal ogenj in rov je do tal pogorel.
Petdeset premogarjev se je rešilo. Ko so začuli eksplozijo so po stranskem hodniku zbežali iz rova. Neka dva so rešili iz rova, a bila sta tako preplašena, da nista mogla o ostalih ničesar povedati. Veliko premogarjev se je rešilo s tem, da so nekoliko pred eksplozijo zapustili rov z namenom, da grejo volit.
Premogarski štrajk v Westmoreland okraju, Pa.
Pennsylvanija je odprta rana naše prostrane države, ne le v Westmoreland ampak vsepovsod. Nas seveda najbolj zanima Westmoreland zato, ker je tukaj največ naših rojakov prizadetih. In kakor se nam iz urada U. M. W. of A. iz Indianapolis poroča, bo ta rana še dolgo krvavela. Gl. u-rad se je pripravil, na vsestransko podporo za prizadete štraj-karje in njih družine skoz dolgo zimo, ki je ravno nastopila. Štraj-karji so trdni v svojem prepričanju na zmago, in da si se jim vedno slabše ¿odi, le-ne obupajo, ampak še z večjo vstrajnostjo prenašajo svoje težave sosebno še sedaj, ko je pritisnila zima. Vse mogoče se je storilo, pravi poročilo, da se olajša beda. Zenske v Pittsburgu organizirane v klubih in druga podporna društva zbirajo živež in obleke za potrebne družine. Tudi premogarska organizacija je volila posebni fond iz katerega bo izplačevala tedensko podporo družinam v pomanjkanju. Ta štrajk je presunil vse sloje, ker se kaj takega iz Westmoreland okraja ni pričakovalo, in danes, opravičene zahteve teh u-božcev skoraj splošno odobravajo vsi sloji, obsojajo pa brutalni nastop operatorjev.
Ker je precej rojakov v tem o-kraju prizadetih, prosimo usmiljena srca pomoči. Pomisliti moramo, da so že od 1. aprila na štrajku. Skoz celo poletje in jesen, toda sedaj ko je nastopila zima, in ko se bo še kokošem pomagalo, nebomo naših sotrpinov pustili stradati in gladu umirati. Toraj rojaki! Zbirajte pri sestankih, sejah, veselicah — pri vsaki priložnosti, milodare v podporo našim rojakom sotrpinom.
TERRE HAUTE, Ind. 5. nov. Predsednik Van Horn in tajnik Fox od Indiane premogarske u-nije, sta se tega dne vrnila iz štrajkarskega okrožja v Westmoreland, kamor sta šla, da preišče-ta položaj štrajkarjev, in poročata sledeče: V Greensburg je 20,-000 premogarjev na štrajku. 1000 o-i teh, spi kar pod milim nebom, ker jih je družba iztirala iz svojih barak, le ti prosij® in morajo dobiti, pomoč. Dotiena uradnika sta razposlala prošnjo na vsa podrejena družtva za pomoč v denarju in oblekah, kar bodo ooslali na prizadeto mesto, ter razdelili med najbolj potrebne.
— London, 8. nov. — Položaj v iužnem Wales-u je jako nevaren. 30.000 premogarjev je na štrajv ku. Pošlje se na Hce mesta kava-'erija. Vlada je odredila da stoji 18. konjiški regiment vedno pripravljen. da pomaga policiji, ki ni kos štrajkarjem.
Ljudstvo, lahko trdimo simpatizira z stavkujo.eimi krojači. — Včeraj so se sešli v prvič delavski vodje s fabrikanti. Če pride do kakega sporazuma, se še sedaj nemore govoriti. Krojači zahtevajo “closed shop” in 9 urni dnevni čas. Obrezovalci pa 8 urno dnevno delo, to pa zato, ker je zadnje delo bolj težavno in naporno. Delavstvo zastopa pri pogajanjih devet moških in ena ženska zastopnica. Slednji so sc izjavili, da prej ne odnehajo, da se ugodi njih željam v vseh ozirih. Če pa vse pritiski na delodajalce ne pomagajo, proglase pa gotovo tudi vsi unijski čikaški vozniki, kurjači, mašinisti in me-hanikarji generalno stavko. Da -se opomore štrajkarjem, posebno pa tistim, ki imajo družine se bodo nabirala za nje živila in med nje razdelila.
Neka gospa Robins je že izročila nabranih $4,000 odboru za nakupovanje živil po engro (debeli) ceni.
Delavska zmaga v Novi Zelandiji.
Ako se delavci zavedajo svojega stališča, potem so nepremagljivi !
Nova Zelandija je bila še edina država v Avstraliji pod komando konservativne-liberalne vlade, vse druge si so delavci že poprej o-svojili. V zadnjih volitvah pa je ta stranka tudi tukaj zgubila 9 mandatov, katere si so delavci priborili, in sedaj imajo ti večino -dveh poslancev. Bodoči mini-sterski predsednik te zbornice bo delavec, izdelovatelj parnih kotlov. — In pri nas? Uboga para!
Še otroci se zavedajo.
Sovražtvo, med štrajkarji in stavkokazi pri premogovih rovih v okrožju Lafayette, 20 milj od mesta Denver, Colo. se je raztegnilo tudi že med njih otroke. Nad sto otrok štrajkarjev noče iti v šolo z otroci stavkokazov, kateri vsi so importirani iz W. Virginije, in tudi že več pobojev se je dogodilo med njimi. To je povzročilo, da ni bilo nikogar v šolo. Na to so šolske oblasti odredile, da otroci štrajkarjev sedijo na desni, in eni stavkokazov na levi strani; dokler so v šoli je še dobro, kakor hitro pa so na prostem, si so takoj zopet v laseh.
Česar vrag ne zmore mu pa far pomore.
Ta rek se je tudi tukaj vresni-čil. Neka Irka, po imenu Helen O’Bren vi St. Louis, Mo., ki je bila poročena z John Howland om iz New Jersey, je podedovala $100,000, kar je rimokatoliške farje silno vznemirilo, ker kma-lo na to se je pričela gonja, katere vspeh je ta, da je izdala že omožena Helen pod svojim prvotnim imenu O’Brien v sv. Marka rimokatoliški cerkvi v St. Louis, Mo. sledečo izpoved, katero je župnik eital na glas pred zbranim vernim ljudstvom:
“Dear Father: In submission to the obligation laid on me by his srraee, the most reverend archbishop, in publicly repairing the scandal I have given, I confess to the world, as a Catholic, I was married by a Baptist minister, Sept. 5. 1910.1 ask pardon of God for my sin, and the grace of sincere repentance. Sincerely.
Helen O’Brien.”
Howland je vložil tožbo proti materi svoje žene in drugim za $100,000 odškodnine, radi izne-verbe njene ljubezni. Tudi za razporoko se že pripravljajo na obeh straneh.
ROJAKI!
Posnemajte Josip Hauptmana, kateri nam je ta teden iz Penn-svlvaniie poslal 17 novih naročnikov. Rojaki, zastopniki in ne •mrijopniM, na de’o za svoie gla--ilo: vsak po svoji moči. Vi nam, mi Vam!
ZAPISNIK
fcibAAAAAA M.M 4 A A A à
II. glavnega zborovanja S. S. P. Z. v Chicago, 111.

X.	poglavje.
Prgrf. 110. Radi asesmenta $1.00 se Vname živahna debata, o kateri tudi poročajo delegatje zahteve po njih zastopanih družtev. Po končani debati se sprejme, da plača vsak elan za navadni mesečni asesment $1.00 oziroma potrdi se stara točka z 15. proti 11. gla-.sovi.
Prgrf. 111. ise sprejme z vsem, razven brata Potočairja, glasovi, sledeči odstavek: “Glavni odbor pa lahko razpiše poseben a-sesment, kedarikoli je potrebno.’’
Prgrf. 112. se črta.
Prgrf. 113. ostane.
Nato se sprejme, da se prihodnja seja vrši zvečer začetek ob 8. uri, nakar zaključi brat predsednik sejo ob 6. uri 15. minut popoludne.
XI. SEJA.
Zasedanje otvori predsednik brat A. Mladič ob 8. uri zvečer 7. oktobra 1910. — Navzoči so vsi glavni uradniki in delegati.
Nato svetuje brat M. Mladič, da naj se reši zadeva brata Tratnika od družtva štev. 16. Clinton, Ind., kateri tukaj pričakuje na odločitev. Nasvet Se sprejme in po daljši debati se sprejme brata Kužnik-a predlog, da se mu izplača vste podpora, z dodatkom brata Konda, ako so listine v redu.
Brat predsednik svetuje naj se reši obenem tudi zadeva tikajoča se dopisa štirih družj venikov od štev. 1., kateri nasvet se je sprejel. Zadevo pojasnujejo: delegat dotič-nega družtva brat A. Duller, glav. zapisnikar brat M. V. Konda in Louis Skub ic kot bivši predsednik družtva, in brat Mohor Mladič. Po končanem pojasnjevanju se vname dalj^ ša debata, po kateri se sprejme sledeči predlog brata Leben: Konvencija odpusti obema nasprotujočima si strankama s pogojem, da se te zadeve več ne dotikajo. Člana pa, kateri se ne bi ravnal po tem sklepu ga se ima pravico izključiti; obenem se naroči glav. tajniku, da sklep naznani družtvu. — Za sprejem tega predloga, pa protestirajo bratje: Kužnik, Pekol, Pečnik, Čuk in K,ošir zahtevajoč, da se zadeva natančneje reši, ter krivce obsodi; kar se pa ne sprejme.
Sledi čitanje zapisnika zadnje seje, kateri se odobri in sprejme.
Nakar se preide k pravilom.
XI.	poglevje.
Prgrf. 114. se črta.
Prgrf. 115. Po daljši debati, med katero so se vpoštevale želje družtev, se sprejme sledeče: “Vsak član, ko hitro zboli, mora takoj obvestiti družtvenega finančnega tajnika, in če družtveni zdravnik potrdi njegovo bolezen, je opravičen do bolniške podpore, če je sedem dni ali več bolan in sicer po $8.00 na teden; za posamezne dneve po enem ali več tednih pa po $1.15.“
Prgrf. 116. se ima glasiti: “Po preteku 6. mesecev, če' še bolezen traja, se dovoli bolniška podpora za naaaljnih 6 mesecev po 75c na dan.”
Prgrf. 117. se nadomesti s sledečo novo vsebino: “Vsako bolniško podporo (izkaznico) mora družtvo pri svoji seji odobriti in isto, ako je od zdravnika potrjena, poslati vsaki mesec na glavnega tajnika, da jo izplača. — V slučaju pa, da bi se bolnik nahajal v slabih finančnih razmerah1, lahko bolniški odbor isto pred sejo potrdi; primoran pa je zadevo na seji poročati.”
Prgrf. 118. Pri tej točki se vname daljša debata, katere se udeleže brez izjeme vsi zborovalci; to pa radi tega, ker so nekatera družtva zahtevala, da se naj podpora izplačuje po preteku 3 mesecev po vstopu v družtvo oziroma Zvezo Po debati katera se je zaključila na predlog brata Konda, sta bila stavljena sledeča podpirana predloga:	Brat
Batich, da se naj podpora izplačuje po 3 mesecih ; brat Ausec, da se izplačuje po 6. mesecih. Predlog br. Auseca je bil sprejet z vsemi glasovi razven bratov:	Potočar, Čuk,
Fisher, Pekol in Batich.
Prgrf. 119. Vrši se zopet daljša razprava, ker se večina zborovalcev zavzema, da /se naj pri vstopu odpravi plačevanje $8.00 po katerem vplačilu je deležen dotični član podpore z dnem pristopa. Po končani debati so bili stavljeni sledeči predlogi; brata Batich: da so člani, ki vplačajo $9.50 še vnadalje deležni vse podpore z dnem pristopa. Brat Potočar stavi proti predlog, da mora nadalje vsaki ud biti pri Zvezi šest mesecev predno je deležen podpore. Brat Kužnik stavi vr-
hovni predlog, da član, kateri plača $9.50 pri vstopu, naj bode deležen podpore, z dnem u-stopa, samo za zunanje poškodbe, nikakor pa ne za notranje bolezni. Vrhovni predlog br. Kužnika je bil sprejet v ožji volitvi z 1 glasom večine. Nato se sprejme za dotično točko sledeča vsebina: “Osebam, ki vstopijo v družtvo je na razpolago dano, da plačajo $9.50, in isti, ki to store, so deležni bolniške podpore z dnem pristopa v družtvo in to le v slučaju zunanjih poškodb, nikakor pa za notranje bolezni.
Prgrf. 120 se črta.
Prgrf. 121, 122 in 123 ostanejo.
a)	ostanei
b)	se doda: “razen bolniške podpore.”
Prgrf. 124. črta se .v prvi in drugi vrsti: “kot so zapopadena v paragraf 120. in 123.”, druga vsebina ostane.
Prgrf. 125. 126. 127. 128. in 129. ostanejo.
Prgrf. 130. črta se na koncu “ali njih posledic”.
Prgrf. 131. ostane. Prgrf. 132. se po kratki debati na predlog brata Batieha črta. Prgrf. 133. se črta. 134. in 135. ostaneta.
Seja zaključena ob % na 1 uro po polu-
noči.
XII. SEJA.
Predsednik br. A. Mladič otvori 12. sejo ob 8, uri zjutraj dne 8. oktobra 1910.
Prečita se imena gl. uradnikov in delegatov, kateri so vsi navzoči.
Prečita in sprejme se tudi zapisnik zadnje seje.
Prečita se tudi došli dopis brata Vincenc Verhovnika, predsednik družtvo štev. 16. iz Clinton, Ind. Ker pa vsebina obdoižuje nekega člana dotičnega družtva zdražbarstva, za to. sc ga preloži, k raznim poslom.
Na to ste nadaljuje s pravili.
Prgrf. 136. se črta na predlog brata Pekol-a. 137. ostane.
Prgrf. 138. Pri tej točki se vname živahna debata med vsemi brati, radi določitev svot za poškodbe. Po končani debati so se sprejele vse do sedanje svote razven zadnje, to je za zgubo enega očesa $75.00; katera svota je prišla v volitev.
Predlagane so bile sledeče svote:
Brat Ivanšek predlaga $100.00 Predlog dobil 13 glasov. Brat Potočar predlaga $125. Predlog dobil 7 glasov. Brat Kubin predlaga $150. Predlog dobil 6 glasov. Sprejet je bil torej predlog br. Ivanšeka, da se za izgubo očesa plača $100.00.
Predloge sta stavila tudi brata Košir in Batich in sicer, Košir v želji društ. štev. 37. svoto $250.00 in Batich da ostane še nadalje $75.00. Predloga se pa nista upoštevala ker nista bila podpirna.
XIII. poglavje.
Prgrf. 139. Sledi zopet daljša debata radi določitve usmrtnine. Po debati gresta na glasovanje sledeča podpirana predloga:
Predlbg brata Čuka, da ostane v nadalje $500. Brotipredlog brata Pekola, za $575; in sicer svota $75.00 naj bi služila za pogrebne stroške.
Sprejet je bil predlog brata Čuka-a z 19 proti 5 glasovi. Nakar se določi za točko sledeča vsebina: “Po smrti vsakega člana se izplača pravilno nakazanim osebam ali dedičem usmrtnina v znesku $500.00 in to v teku 90tih dni, ako so listine pravilne, odbivši prej vsa prejšna izplačila umrlemu članu na račun te usmrtnine, če so kaka. Ta usmrtnina se izplača iz fondov za to namenejnih pod pogoji teh pravil.”
Prgrf. 140. Po krajši debati katera se je vršila radi odločitev svote za slučaje samomora, se vzamejo na glasovanje sledeči stavljeni in podpirani predlogi: Predlog brata Fisher, da :se plača za vse slučaje samomora $200.00 usmrtnina.
Protipredlog brata Kužnik, da se plača za člana, kateri niso še 1 leto pri Zvezi $100, ,po 1 letu pa vsa usmrtnina.
Vrhovni predlog br. Cvetkovič-a, da se plačuje za samomor ravno tako kot za drugo naravno umrtje.
Sprejet je bil protipredlog brata Kužnika v ožji volitvi z 11—10 glasovi; nakar se sprejme za točko sledeča vsebina: “V slučajih samomora, se usmrtnina zmanjša na $100 osebam ki niso bili še člani Zveze 1 leto. Če je pa samomorilec bil pri Zvezi čez 1. leto, se dedičem izplača popolna usmrtnina.” Nadaljevanje sledi.
To vse ljubezen stri. Pri nekem uradniku v Novem mestu .je služila sedemnajstletna Alojzija Me-serko iz Migovice. Bila je pridna in pripravna, dokler ji nek fant ni zmešal glave. Dne 1. oktobra je dobila plačo, drugo jutro pa ni bilo nikjer ne nje in ne njene o-bleke, pač pa .ie bil v bubin ji na mizi na krožniku list z napisom:
“Gospa, zdej smo pa skuz! Nikdar več me ne hote videli v mestu im nikjer, ker sem šla s svojim ljubim po svetu v druge kraje ob pol 3. zjutraj, ker sva se po | dnevi tako zmenila. Tisti fant je bil blizu mesta v službi, pa sva znana za vselej. Prosim, gospa, če pride od doma pismo, dajte odgovor, da sem šla z enim fantom.
Adijo, adijo, o, saj iem povedala, da grem”. — Bomo videli, kakšen bo konec!
| Vsak slovenski del&veo | mora citati svoje glasilo j t. j. “Glas Svobode!”
Pozabljivost.
Zdravniki, po vsem svetu iščejo zdravila za nove bolezni, vidi se pa, da so pozabili na vsakdanje — neprebavljen je. Ako ne morete vžiti dovolj hrane, ali da iste ne morete prebavite, potem aiste zdravi in močni. Ako želite meti na svojem domu, zanesljivo zdravilo za želodečne bolezni in zabasanost, potem Vam priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono je sedaj bolj močno in veliko bolj u-plivnejše kot kedaj poprej, ter vspešno sosebno za želodec in ne-prebavnost; za kri in za živce. O-sebe ki trpijo na dolgotrajni za-basanosti, jetrih, vjedanju, glavobolu, riganju, bolečinah v hrbtu, revmatizmu, izgubi teka in navadnih slebostih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino dobro zdravilo.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 —- 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
PODPISANI IŠČEM rojaka Antona Lubej, ki se, kakor sem zvedel, nahaja sedaj nekje v Westmoreland okraju, Pa. Ce kdo vse za njegov naslov prosim, da mi ga naznani, ali se mi naj sam javi. Frank Smodej, Box 75 Somerset, Colo.
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja)
PÄIN-EXPELLEß
Človek, ki trpi bolečine, je ravnotako brez pomoči, kakor razbita ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgi ji, prehlajenjuitd. poskusi vdrgnenie z
PAIN- EXPELLER JEM, priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
\ F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
Paztena varstveno znamko i sidrom.
Phone 3724 L.
GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK
300 Reed, St. Milwa ikee, Wl9.
Biljard na razpolago!!!
GOSTILNA
J. J. Vodak in sinovi
1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
J. F. HALLEFt GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Bine Islard Av. cor. 18. Plače.
ITALIJU
i
ADRIATIC
po staroj i najsigurnijoj
CUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa
i Trieste
Novo Modern! utvrdjenl Slfovt CARPATHIA, -	13,600	TONS
PANNONIA, -	10,000	TONS
•ULTONIA, -	-	10,400	TONS
* Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Napless $65.00 (dolam) do Trlesta i Fiume
CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd.
S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
Hi kod svakog oblizujeg agent«.

7i
te
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
V RaVENSDALE, WASHINGTON
VSTANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908,
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PAVEL KOS, Taylor, Wash.
Taj lik: CIRIL ER.MENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: JOHN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK	FRANK JERAS
FRANK PUSTOSLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
C
emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati s ve'6, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438,
H
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih,
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

e

********* C««*** *4* ****** *9******3*****4
OTTO HORACEK
Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina
:
»
*
ii
*
*
*
*
* iš
*	1843 Blue Islatid Avenue, Chicago, III. f
ifr	i
*	Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in *
£	druge zlatnine.	g
I
*
Izdelujoči zlatninar. |
S OČI pregledamo zastonj.
m
S*********** M****«*«**«* «***««* ««S«* «■****
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl.
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plačo.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mli ii simi
lrgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little BoHmio”
kjrr se toči izborno impe r tirano plzen.ko. A ibeuser Bush in Olympia pivo. V®evedno na čepu!
Izvrstna kultitila. Fina vina in smodite.
Za obilen posei se priporoča..
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v nep »»redni Milini Blue Island A*.m zap. 18- I.
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi le J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja 8 pijačo samo IBo.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Blce Island Avenne
vogal 19. «I.
Gostilna “Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood cesto
to je med' Blue Island! ulico in 22 Mladič & Krampa ta.
Angleščina
brez učitelja! Slovensko-Angleška Slovnica, TolmaC in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York, N. Y.
Največ,a zaloga slov. knjig. Pišite-pocenik!
I JOSIP KOMAR
164 Reed St.
MILWAUKEE, W1S.
GOSTILNA
Snažno p-enočldče se vedno dobi.
Rojakom tukaj živečim in onim, ki potuj- jo skozi naše mesto se priporočam.
Telephone South 3457.
I
\
_____________________
Slovenska Svobod misel. Podp. Zveza
USTANOV.
1908
INKORPORINA
I
1909
GLAVN1I ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GA ISTI EK, podpredsednik, Box 227 Notam is, 111.
JOSIP IVAX&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
/OSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, DL JOS. WERŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Cicero, 111.
LOUIS SKUBIC. 2727 So. 42 n d Ct., Chicago, IU.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquartaers, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111.
/OS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
(VAN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, 111.
IVAN GESHELL, 2470 Blue Island Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Bullmtan, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, HI.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati «a tajnika Jas. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošilja tv e pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu
SVETOVNE REPUBLIKE.
Portugalska revolucija in slovenski klerikalci.
Evropa šteje do danes pet republik ; zraven najmlajše t. j. Portugalske, še Francijo, Švico, Andoro in San Marino, ki je najstarejša republika, obstoječa že izza prvih časov po Kristusovem roj-rstvu. V Afriki je republika Li-beria: V Aziji in Avstraliji ni nobene republike. V Ameriki jih je pa 17 in sicer od največje: Zedinjenih Držav do najmanjše Costa Rice, ki šteje le 320.000 prebivalcev. Na svetu je torej samo 23 republik.
Da je izbruhnila na Portugalskem revolucija, ki je rodila najmlajšo republiko, se ni čuditi. — Proizvajalne razmere srednjega veka, kakoršne so še v veliki meri obstajale na Pirenejskem polotoku, so se tekom stoletij preživele in ž njimi se je preživela človeška družba, temelječa na tem proizvajalnem načinu. Samostansko, malomeščansko in fevdalno kapitalistično gospodarstva se je moralo umakniti liberalnemu gospodarskemu principu meščan-■stva, buržoazije; ž njim je v teku časa strohnela politična oblika monarhije in čez noč razpadla pred zadnjim prizorom večstoletnega igrokaza, pred revolucijo buržoazije. V Portugalu se prične s tem nova era socialnega hoja; čez dvajset let bo imela sedanja republika v sebi opozicijo, — or--ganizovan proletariat.
Ljudstvo je bilo do skrajnosti nezadovoljno. Klerikalci so ljudstvo popolnoma zastrupili. In rav-' no to delovanje klerikalcev je neposredno povzročilo krvavo revolucijo na Portugalskem. Ne-- zadovoljna masa se je naveličala vednih obljub, ter šla za tistim, od katerega so pričakovali rešitve. Ni gledalo, zoper koga se bojuje — portugalsko ljudstvo je zahtevalo v prvi vrsti bruha. In vsi tisti nizki instinkti, katere so klerikalci vzgojili v portugalskem ljudstvu, so se obrnili proti njim samim.
Iz tega je torej povsem naravno izvajati, da je poleg kralja Manuela, udarjen z revolucijo najbolj papež in klerikalizem. Klerikalni listi kar divjajo. Italijanski klerikalci so jo celo iztaknili, da je povzročil revolucijo na Portugalskem nemški cesar, bi je hotel s tem odtrgati od Angleške njenega zvestega zaveznika. Nemški cesar revolucij or/a-rec. To je pa res rekord. In celo nemški cesar, ki je nedavno' od tega govoril “Von Gottesgnaden-ten” (cesar po božji milosti.)
Revolucija je zadela prav v živo tudi slovenske klerikalce. Pobožno glasilo ljubljanskega škofa, “Slovenec”, piše v članku z naslovom “Luč” iz zapada do-•slovno: “Verolomna portugalska ' capinska soldateska in lizbonska sodrga, najeta od liberalcev in socialnih demokratov mori duhovnike in redovnike, je zaprla vse
cerkve in jih onečastila, mob in vojaki plešejo po oltarjih, zdaj jih že zažigajo. Sploh se gode po vsem Portugalskem grozote. Ob Taju koljejo republičani in fra-masoni delavne in bogaboječe menihe, onečaščajo nedolžne nune, kradejo, ropajo, more, požigajo. In portugalski republičani so le zato vrgli kralja, da ... se polaste cerkvenega premoženja in napolnijo svoje prazne žepe.” Tako ljubljanski “Slovenec” škofovovo glasilo, ki pravi v nekem drugem odstavku, da zasmehujejo svobodomiselni listi portugalskega kralja Manuela. Kako je pa “Slovenec” zasmehoval začetkom avgusta kronane glave, (Dalje na 4. strani.)
LEGENDA, KI SE JE PRIPETILA LETOŠNJEGA LETA.
J. S. Machar.
Dogodilo se je tole, in sicer prav zares:
Štirje zelo debeli župniki so sedeli v nebesih pred svojim stanovanjem pod košato,'večno cve-tečo in prijetno dišečo lipo. Ravno so pospravili dobro kosilo, katero je dal danes posebno napraviti oskrbnik njih oddelka, ki je bil na onem svetu nekoč opat bogatega samostana, po smrti pa prišel med blažene ter bil kot tak nadzornik oddelka, v katerem so stanovali rečeni župniki.
Bilo je prijetno popoldne. Na svežem travniku sta se pasla dva osla in en vol; modrook angelček nižje vrste je pometal peščeno stezo; iz hiše na desni, kjer so stanovale pobožne, stare ženske, so prihajali sem glasovi pobožne pesmi: — Tisočkrat pozdravljamo Tebe — kjer so pevke vso moč in vso višino svojih od let blagoslovljenih glasov osredotočile tako na besedico “Tebe”, da je bilo slišati kot “Teeeeee beeee-ee”; z leve strani pa, iz stanovanja bogaboječih devic, je letela sem himna, polna hrepenenja in sladkosti, peta s sopranom: —-Moje si veselje, Jezus moj! — — razkošno in mirno se je sedelo pod to nebeško lipo. A poleg tega tam ni bilo muh, in komarjev tam ni bilo.
Toda, velečastiti župniki so bili nekako resno zamolkli. Danes niso posegli niti po daljnogledu, ki je ležal poleg na klopi. Drugikrat namreč — in bila je to ena najčistejših zabav in nebeških razveselitev njih krščanskih duš — so gledali drug za drugim s tem daljnogledom v peklenske prostore, kjer je jok in škripanje z zobmi, so opazovali počenjanje hudobnih hudičev in muke pogubljenih. Pripovedovali so si jih, opozarjali se vzajemno, in daljnogled je potoval iz rok v roke tako hitro, da je bil ves gorak, in velečastiti duhovni so-bratje so se zvijali od smehu in solze so jim tekle po napihnjenih licih. Ob, ti hudiči, kakšni navihanci ! Vzeli so v delo Žida in ga
krstili, Lutra so prisilili, da je bral vse knjige in brošure, ki so bile napisane o njem in proti njemu, Kalvinu je bral neki posebno navihan satan spise Alfonza Ligvorjanskega. Karel Havliček se je moral naučiti na pamet zbrane pesmi Fr. Sušila (iz “Dom in Sveta”), Renana so pekli na ognju, Volterja polili s petrolejem in zažgali, neki vladar, ki je vladal leta 1780—1790, je bil primoran dokazovati, da je bil Ignacij Lojolanski najimenitnejši človek, kar jih je kdaj zemlja nosila, mojstra Jana Husa so vedno na 6. malega srpana pošiljali inkognito na Češko gledat slavo tega dne, ki raste vzajemno s topo neumnostjo ostalih 364 dni, vsled česar se mu je od leta do leta bolj mešala pamet,- da je bil za hudiče cilj posmehovanja, kot tih norec — da, trebuhi so se tresli velečastitim gospodom župnikom in oči so se solzile. —
'Toda, danes niso imeli smisla za to nebeško zabavo. Sedeli S0| tiho, resno, pod dojmom nekega važnega dogodka.
“Te babe že zopet hrešče, kot obsedene!” nazadnje zagodrnja eden.
Nič odgovora. Zopet dolgo časa vse tiho.
Dolg angel s podolgasto torbico pod perutjo hitro pride po stezi. Pometajoči angelček se spoštljivo umakne.
“Aha, kurir! Ga grem povprašat!” in eden od župnikov vstane in stopi h nebeškemu selu. Povpraša ga nekaj po tihem, sel zmaje z ramami, da nekako zdrž-ljivo pojasnilo, ter pohiti naprej.
Župnik se vrne, se spusti na klop, da je zaškripala pod njim.
“Nikjer nič ne vedo,” začne skrivnostno pojasnjevati. — V palači Ga ni. Pri apostolih ni. Pri
sv.	Petru ne sedi. Svetnik in svetnice Ga niso videli. Blaženi niti ne slutijo, kje bi bil. Materi ni rekel niti besedice že nekaj tednov. Angeli so pregledali že vse kote, vse oblake, vse zvezde, vsa solnca, -— niti sledu nikjer. Očeta si ne upa nihče vprašati, stari gospod je zelo jezen, in tretji samo forfota in se dela, kot vedno, skrivnostnega . . . Odšel je. Cerkveni očetje baje mislijo, da je gotovo šel zopet na svet pomagat svoji verni cerkvi v foških časih. Baje na Francoskem in marsikje drugod. Kurir ga leti torej tja iskat.”
“Gotovo je na svetu,” prikima drugi župnik. “Gotovo je tam. Pri bojujoči se cerkvi. Očetje i-majo prav. Na Francoskem je slabo. Na Češkem se tudi giblje in v Rimu sedi ubogi sv. Oče kot izgnanec, ki ne ve, kam bi položil glavo. ’ ’
“Ne vem, ne vem,” začne premišljeno tretji. “Je prav preveč nepremišljen. In trdovraten je. Prosim vas, duhovni sobratje, poglejte samo na onele živali! Nobena žival nima pristopa v nebesa, toda taledva osla in tale vol so morali sem. Zakaj? Na enem teh oslov je jezdil v Jeruzalem, oni drugi in vol sta pa sopla vanj, ko je ležal v Betlehemu v hlevu. Ljudje božji, koliko se je eden od'nas nadelal, koliko trudil, predno smo si zaslužili tale nebesa ! Le spomnite se! Te maše zjutraj takoj, ko je bila zima in tema in ko bi bilo še tako prijetno v postelji! To obhajanje bolnikov ! Posebno babe! Ponoči jo je zaščipalo v. trebuhu, pa si je že poslala po človeka, drugi dan je pa coprnica že letala kot vrtalka! In k spovedi so lezle dvakrat, trikrat na teden! A pridige in krščanski nauki in bitke s socijali-, stičnimi krivoverci — nas eden res ve, zakaj je tu in da si je to krvavo zaslužil! Ali tale neumna žival? Zakaj, čemu? Pravzaprav tole človeka žali! Kot klada si se mučil in 'imaš plačilo kot — osel in vol!”
Župniki se nehote nasmehnejo velečastitemu dovtipu.
Četrti povzame besedo: “Sveta resnica, velečastiti gospod brat! Bilo je v njem vedno nekaj, ne rečem surovega, ali tako demago-škega, ali kako naj bi dejal. Takšna družba tu: toliko papežev, cesarjev, kraljev, vojvod, takšna gospoda, toliko kardinalov, škofov, kanonikov, plemstvo, najslavnejših rodovin in nazadnje tudi mi. verni vojaki njegove cerkve — pa kako se je zabaval? — Kakšno družbo je obiskoval? Niti enega izmed teh ni sprejel, niti enega obiskal, in to ne le, kar
mi pomnimo, toda niti najstarejši ljudje tu se kaj takega ne spominjajo — to je, ne rečem, neoli-kanost, toda dosti čudno obnašanje, ali kako bi rekel. Da za nas sploh niti ne ve, ni dvombe. Če s temi tako ravna, — kaj šele mi, misera contribuens plebs? Na svetu smo bili dobri — toda sedaj? sedaj? Nehvaležnost je plačilo tudi nebes. Bil je pri nas doli na svetu takšen berač, stari Led-vinka, sama uš, sami turi, od daleč sem se mu na cesti vedno o-gnil, umrl je, in — kaj mislite? Umrem jaz, pridem sem, prvi, katerega srečam, je bil Ledvinka! Sam Gospod Izveličar mu je prišel baje odpirat, ga baje vpeljal v svojo hišo, sedi baje z njim cele ure, ga sprašuje in se z njim pogovarja . . . No — to se vse neha! Če sem knez,, živim kot knez, in če sem nebeški vojvoda, živim kot nebeški vojvoda!”
“Gotovo je na zemlji,” povzame besedo zopet prvi župnik. “Dolga leta je imel baje neprestano hude skrbi. Pravil mi je to neki katehet, ki vse zasledi in zavoha. Hodil je baje s povešeno glavo; ko je bil v sobi, je pritiskal čelo na okno, jed mu ni dišala, za ničesar tu se ni brigal, ravno tako baje, kot bi mu bila vsa nebesa zoprna! Seve, skrbi so ga trle. Saj je odgovoren za ta svet pred Očetom. S krvjo ga je odkupil, sedaj se pa gode tam take reči!”
“Odgovornost za ta svet,” ponovi zaničljivo nasprotnik vola in oslov. “Toda za nebesa se pa briga kot za lanski sneg! Kakšen red je to tu! Te babe tamle hrešče, da človek popoldne še pre-dremati ne more, in tistimle deklinam bi se tudi moralo prepovedati to večno popevanje — dosti smo užili tega na onem svetu! Angeli so sama ošabnost, ta le veliki še ne pozdravi ne, in še tale majčkeni, ki steze pometa, ti nalašč pomede ves prah v oči, kadar gre človek mimo! Kvarte so tu prepovedane, ženskemu stvoru se približati ne smeš in tudi nimaš priložnosti, ker je vsak spol separiran kot po kaznilnicah — primojduš, rajši bi ostal na svetu.”
Ostali trije soglasno prikimajo in -vzdihnejo. In zopet za dolgo časa obmolknejo. Na desno je donelo petje priletnih žensk, na levo soprani bogaboječih devic. Angelček je pometal stezice, živali so se blaženo pasle na travniku, lipa je razširjala svoj nebeški, večni duh.
Naglo se zopet pojavi veliki angel s podolgasto torbico. Nameri se naravnost k župnikom. Bil je spoten in sprijeto perje po perutnicah je pričelo o hitrem in težavnem letanju.
“Vi imate tu daljnogled, kaj ne?’’ vpraša prisrčno.
“No, kaj je?---------Kje je?
-----Ali že kaj veste?-------Ali
ste ga našli?” so vpili župniki drug čez drugega.
“V Rimu sem bil. Pri papežu Ga ni. Pri kardinalih ni. Pri škofih ni. Ves svet sem preletal. V nobeni cerkvi Ga ni, pri nobenem kaplfeljnu Ga ni, v nobenem župnišču ne. Cerkvi ne pomaga in cerkev Ga ne potrebuje. Posodite mi tisti daljnogled!”
Spusti torbico na tla, vzame daljnogled, ga nastavi na oko, zapre drugo in pogleda doli, doli, globoko doli. Naenkrat mu omahnejo roke.
“Descendit ad inferos. Šel je v pekel,” reče zamolklo. Vzame torbico in izgine.
Eden od župnikov nastavi daljnogled na oko.
“Je že res,” spravi iz sebe. “Z Židi in kozli se brati, z Lutrom in Kalvinom se prijateljski pogovarja, Hus, Havliček in Volter so okrog njega . . . tudi tisti iz leta 1789—1790 . . . Renan . . . budita so se izselili . . . prosim, go-^>od brat!”
Župniki so gledali po vrsti.
“Eli, kaj,” reče končno eden. “To nič drugega ne pomeni, kot potrditev naše diagnoze, ali kako bi rekel. A kar se nas sedaj tiče, nas ne morejo tu vreči ven. Bili smo brez Njega'in bomo brez Njega. Toda tele tri neumne živali morajo ta hip odtod!” doda grozeče in pokaže na blažene, paseče se živali . . .
Vstane, odsopiha, vzame kol, zamahne in kar mu je le trebuh dovolil, se zaleti nad govedino iz Betlehema.
To se je torej dogodilo letošnjega leta in to prav zares.
Slovensko Zdravišče*
tW° V NEW YQRKU
glavni zdravnik in ravnatelj
Dr. J. E. THOMPSON
NI JE SPOLNE M0ŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ezdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice omanije, triper, čankir, sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka, revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja ; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notranji ženskih ustrojih, neredno mesečno čiščenje, beli tok, padanje maternice, neplodivost; Vse kožne bolesti ; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh boleznij ostane strogo tajno
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti.
Pisma pldte v materlnskom ieziku ter ih naslanjajte edino ie na sledeči naslov :
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE”
Dr J. E. THOMPSON
342 West 27th St.
New York, N. Y.
Uradne ure so : Ob delavnikih od i do 4- ure popol, V nedeljo od n do 2 ure popoludan.

t:
ATLAS BREWING CO.
■luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Pustite si napraviti svojo ob’eko po meri, kar je končno še najceneje, sosebno ako vam ga naredi po meri
CHAS. TYL
popularni krojač
1945 So. Halsted Street, Chicago, Illinois
Ravno nasproti 20. ceste.
ČESKO-SLOVANSKA BAUKA
966 68-70 West 18. Street
"■«-■-■«CHICAGO, ILL .. »i
Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta in obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na mestno hranilnico ljubljansko. Izdelujemo vse v notar-sko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge in shrambo za kar se plača letno samo $3.00.
F. J. SKALA & CO.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
„New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP
Chicago, nov parnik......9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedil»
Pristanišče 57 (brili Ri/er vziožjj 15t» St , New Yjrk Cit?
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
RAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. Til.
H 32 SŽ.EBSŽ £2g H SSE Sž ESŽ H H Sž E 3S g
i Pijte najboljše pivo
Peter Schoenhoffen Brewing Go. g
PHONE: CANAL 9
CHICAGO P L.
__________.14
"Glas Svobode”
(The Voice or Libekty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., ISIS W. 20th St. Chicago. Illinois.
Subscription $2 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki._________
•Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja -------------
CA AMERIKO:
Za celo leto.............
ra pol leta ...........#1*00
% A EVROPO:
Za celo leto...........«2.5*
za pol leta........ • • • • $1*25
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1918 WEST 20th St., CHICAGO. h-L
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi (tabi naslov.
---—
»Ml
Srečen je dandanes oni človek, ki si lahko kupi slanino. Po 40c. funt.
James ConneHy, je svojecasno na ljudskem shodu td v Chicagi rekel: Duhovniki so deset zapo vedi, na katere se tako radi sklicujejo že tolikokrat strgali, da bi danes ne mogli niti koscev več skupaj spraviti.
Na neki pasji gomili v New Yorku se nahaja sledeči napis: “Tukaj počiva itd. — Rojen je bil pes, živel je kot gentleman in tudi umrl je gentleman.” Mi bi pa svetovali na gomilo povprečnega delavca dati tak le napis: “Tukaj leži delavec N. N. — Rojen je bil kot človek, živel je kot pes in tudi poginil je kot pes.1
Ni §e dolgo tega, ko je srebrn tolar rešil življenje nekemu uredniku. Nek lopov je streljal na nje ga, in krogla je zadela dolar 1 žepu. Fgo bi se primerilo, da bi kdo na nas streljal predno pla čate svojo naročnino, in bi ne bilo tolarja, ki bi odvrnil kroglo od nas, nam da misliti da bi tudi vi lahko rešili nas iz enake zadrege.
Dragij, urednik: Predzadnji te den me je list Glas Svobode zgre šil, jaz pa nemorem in nemaram biti brez njega. Mogoče je, da mi je naročnina potekla, prosim vseeno, dailmi ga!' redno pošiljate naprej, k£r ga moram imeti. Moje mnenje; je, da vsak zaveden slovenski delavec bi moral biti nanj naročen in ga tudi pazno citati, ker mislim,■'da ga ni boljšega lista za delavca od Glas Svobode Prilagam $1. Drugi sledijo. Zdravi. —
’ Dva ‘delavca, vračajoča se na dom sta prišla v saloon, ko sta se ga po običajni meri napila, sta se pa se skregala ter sporazumela in odšla sta. Ko prideta do prazne lote se vstopita in delo se je pričelo. Mahala sta eden po drugemu, da so kar iskre frčale, Končno je Jaka telebnil Janka v brado s tako močjo, da je slednji padel, in ko je ležal na hrbtu je vprašal: “Ali boš vdaril človeka na tleh. Jaka?” ‘INo,” je odgovoril Jaka. Potem je najboljše da ne vstanem, rekel je Janko. In pomirila sta se in zopet nadaljevala skupno pot domov.
RADOVEDNI SIN.
Svojecasno je rekel nek pomožni državni ta-jnik na Španskem za časa ministersbega predsednika Conovas-a: “Španska je boga pro sila za rodovitno zemljo, in dal ji jo je. Španska je boga prosila za lepe žene, in dal ji je lepe hčere Granade in Seville. Španska je boga prosi-a za bogate rudnike, in dal ji je tudi te. Ko ga je pa procila za dobro vlado, je odgovoril. “Kaj! Ali nisem dal vse — rodovitno zemljo, lepe hčere in neizčrpane rudnike? Sedaj hočete še dobro vlado. To je preveč!”
Bog pomaga onim, ki si znajo sami pomagati. Gornja skica pa se ne tiče le Španije ampak vsake vlade in posameznega človeka. Ljudstvo je odgovorno, kakor-šno vlado ima in ne Bog. Ako si sami nočemo pomagati, potem zahtevamo preveč, prositi boga, naj mam on da. Moč imamo, ako jo rabite znano, da si vstvarimo vlado po volji, in posameznik svojo eksistenco. Ako se pa te svoje moči ne zavedamo, po-tem zaslu--*imo da trpimo.
“Kaj je to, ata?” Vprašal je sin očeta, pokazavši s prstom na premogov rov, iz katerega se je valil črn oblak dima, ravno ko o delavci vstopali, da jih spustijo v globočino. “To je premo-'okop, moj sin.” Mu odgovori tile, medtem, ko ga je vodil za roko.
Čegav pa je rov, ata? Moj je, sinko.
Ali so tudi vsi ti premogovi vozovi tvoji, ata? Da, sin moj, to vse je mojja lastnina.
O’ joj! Koliko časa si potreboval predno si nakopal ves oni le premog, pokazavši zopet s prstom na velikanski kup nakopanega premoga. “Si li res vse to tam nakopal?” Ne, sin moj; oni ljudje, katere si malo prej videl iti v rov, so ga mi nakopali.
Ali so oni ljudi tvoji, ata? Ne, sinko, oni so svobodni ljudje. Noben človek nemore lastovati drugega v tej državi. Ako bi to mogoče bilo, potem bi oni ne bili svobodni ampak sužnji.
Kaj je to sužen, ata? Sužen, sinko moj, je človek, kateri mora dplati za drugega vse svoje življenje, edino za obleko in hrano.
Zakaj delajo potem ti ljudje tako trdo, ata? Nevem, menda že ne, a morajo delati, drugači bi stradali.
Ali so ti ljudje bogati, ata? Ne, moj sin.
Ali lastujejo hiše, ata? Mislim da ne, sinko moj.
Ali imajo konje in lepe obleke, in gredo na počitnice, kadar je vroče, kakor delamo to mi, a-ta? Težko, ker vzame delo ves njihov čas, da se preživijo.
In, kaj je živeti, ata? No — živeti, živeti pomeni za njih, kar jedo in v kar se oblačijo.
K,ako so potem na boljšem od sužnev, ata? Seveda so, ti neumen dečko. Da, saj so svobodni, in jaz jih ne silim delati, lahko gredo drugam ali pa štrajkajo za večjo plačo, kadar jim je ljubo.
In če gredo drugam, ali če za-štrajkajo, ali potem ne rabijo delati, ata? O’ da, delati morajo, če ne za mene pa za koga drugega.
In bodo od njega dobili kaj več kot živeš, kar dobijo od tebe? Ne, vsaj jaz mislim, da ne.
Kako na boljšem so potem oni od sužnjev? No, da. Saj imajo vo-li-no pravico, in so torej svobodni ljudje.
Ako zbolijo potem jim plačaš Ti zdravnika ali ne, ata? Nikakor ne, plačati morajo zdravnika sami.
Če Pa sužen zboli, kdo plača potem zdravnika? No, njegov lastnik ga plača, ker ga nemara zgubiti.
Ali ti lahko zgubiš enega izmed teh ljudi? To me ne briga, ker dobim lahko drugega.
Brigal bi se bolj. za njih zdravje in življenje, ko bi bili tvoji sužnji, kaj ne da bi, ata? Da, vsaj mislim tako.
Kako so potemtakem na boljšem od sužnjev? Ne vprašuj tako neumno, sinko moj.
Odkod pa pride ves premog, ata? Iz zemlje, kjer se nahaja v kosih in žilah pod površjem, moj sin.
Ali je premog teh ljudi, kadar ga nakopajo? Ne, moj je.
Kako. tvoj, če ga pa oni nakopajo? Tako, ker je zemlja v kateri leži premog moja.
Ali si ti naredil rov, ata? Ne, Bog ga je vstvaril, sinko.
Ali ga je naredil za tebe? Ne, jaz sem ga kupil.
Kupil, od boga? Kupil sem ga od drugega človeka,
Ali ga je oni drugi človek ku-nil od boga? Ne, on ga je kupil zopet od drugega človeka pred njim.
Ali ga je kupil prvi lastnik od bom ? Nikakor ne.
Kako je potem prišel do lasti-tve, njegova last. kako, kje je dobil to pravico? Bog mu je dovolil, da si jo je smel prisvoiiti, in ie tako. sčasoma po previdnosti božji prišel pod mojo oskrbo — “kot eden onih božjih izvoljencev, ki pazimo na lastnino dežele, m gmoten položaj premogarskih lastnikov.”
No. in ako bi ti ljudje sedaj zahtevali lastninsko pravico, ali bi jo dobili? Nezmisel, in no čenčaj več tako neumno.
Ako bi ne lastoval ti rova, kako bi se potem preživljal? Ne-
vem, morda bi prosil koga da bi mi dal delo s katerim bi se preživljal.
Ali bi hotel biti premogar in iti dol v to črno jamo ter kopati premog? Mogoče, da bi.
Jiako bi ti bilo pri srcu, ko bi šel tam dol pod zemljo, kjer bi ne videl solčne svetlobe za šest mesecev in kopal premog za edinole hrano in obleko med tem ko bi oni ki bi lastoval rov pobral vse drugo? To bi nikogar ne in-tersiralo, če bi se mi dopadlo ali ne. Vsi revni ljudje morajo delati za preživež.
Ako bi oni ljudje lastoval! rove, ali bi delali tudi potem še za te? Najbrž da ne, ker bi delali za sebe.
Ali je to potem sreča, da so te rove lastovali ljudje, ki so jih tebi prodali?
Ako bi ne bilo tako in bi jih kdo dihigi lastoval, in bi jih ne bil prodal ampak bil njih lastnik še danes, in potem bi moral tudi ti danes delati za njega edinole za obleko in hrano. — in bi še zdravil ne dobil, ako bi obolel ali se poškodoval kar se čestokrat tem sužnjem pripeti.
Morda — ti bi moral hvaležen biti, sinko moj, previdnosti, da tvoj oče ne rabi delati za druge ter z delom svojih rok preživljati poleg sebe še tebe, in da je bil po previdnosti izvoljen kot eden najboljših za to, da skrbi za tr-govinb in red v deželi.
Ali naj bodo tudi ti mali dečki hvaležni previdnosti za to? Jaz mislim da.
In zakaj, ata? Zato, da imajo njih očetje stalno delo, in zato, ko izpolneio 12—13 leto sami postanejo, premogarji ter potem pomagajo preživljati ostalo njih družino.
Ali je stalno delo tako dobra stvar, ata? To se razume, da je, sin moj.
In zakaj ne delaš- potem tudj ti, nihče bi te ne držal nazaj da bi ne smel kopati premoga, kaj ne da ne, ata? Seveda ne, a nočem jih prikrajšati za delo. Ker če bi jaz premog kopal bi bil eden onih brez dela, moj sin.
To je lepo od tebe, ata. Pa vendar, ko bi šel ti dol v rov in bi vihtel njegov kramp dokler bi se on odpočil — ali bi bil vžaljen radi tega? Neumnost, gospoda ne kopa »premoga, ne dela — razen tega pa sem vedno vposlen pri računanju, kako jih zadovoljim z najmanjšo plačo. Ves velik dobiček pa spravim, ne da bi sam delal. In kadar odrasteš ti, sin moj ter prevzameš moje mesto kot božji namestnik in nadzorpik mojih posestev, boš uvidel, da je veliko bolje, da delajo drugi za te, ter da jih izrabljaš za vse kolikor so vredni.
Kaj pa je gospod, ata? Gospoda so ljudje, ki ne rabijo delati — višja bitja.
Jaz pa sem mislil, da ni v tej deželi nobenih višjih ljudi — ker slišal sem že večkrat učitelja praviti, da smo vsi enaki.
Človek, ki je to rekel je bil te-orist ali pa politikujoči govornik, mogoče je bilo ob času volitev in je s tem nameraval loviti glasove.
Poslušaj ata, moja nedeljska učiteljica pravi, da smo vsi otroci božji. Ali je potem tudi ona socialistinja teoristinja ali kakor si že rekel ali pa namerava tudi ona loviti glasove? Ne, ne, to je že prav v nedeljskih šolah in eer-kvah.
Ali se še spominjaš, ata, ko si kupil igračke za mene in Jakoba, katere pa sem vse sam pobral ter Jakoba prisilil, da mi je dal svojega konja in voz predno mu sem pustil iarrati se žnjimi in zato si mi rekel ti, ti lakomno prase, malo ti, me potegnil v klet in me tam, ko ni nihče videl, naklestil? Da, sin moj, spominjam se.
Dobro torej, ali pa misliš da si tudi prav storil? Gotovo, sin moj; starišev dolžnost je, da kaznujejo svoje otroke za prestopke, ter jih drže, da se ne vdajajo slabim idejam in razvadam. One igrače sem kuuil za vaju oba in tvoj brat Jaka je imel iste pravice do njih kakor ti.
Glej. ata: potemtakem, ako so tudi oni ljudje otroci božji, ka-Uor smo mi. notem. smo, ori in mi ‘bratm. ali ne? Da. sin moj.
Ni li bog vstvaril svet, premog in rudo v zemlji za vse svojo o-troke enako? Jaz mislim da.
Kako Dravieo imaš notem ti, a-li kdo drugi lastovati ves premog in druga podzemljska bogat-
stva, kakor nisem imel jaz lastovati pravice vsili igrač ki si jih prinesel? Zopet neumnost teh vprašanj.
Čuj, ata: ali nisi tudi ti lakomno prase, ko hočeš imeti ves premog, ter siliti one ljudi delati tako trdo in dolgo za tako nizko plačo. Ali se ne bojiš da tudi tebe potegne bog v klet ter te pošteno na Šeška? Ne govori toliko in tako neumno, ker mi je tega, otrok moj, že dovolj.
Čuj, ata: Jaz ne trdim ničesar; toda odkar je premogarski štrajk, sem veliko čital, in kakor razvi-dim je vsa dežela vznemirjena, in ni daleč več čas, ko se bo obrnilo
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
1518 W, 20 Street, Chicego, 111.
Cankarjevi spisi;	I Znamenje štirih .—.3©
Vinjete ..........$1.30|Veliki trS,,V€c .— #6
lakob Ruda........—.80 (Je"eraI t-avdon .— S©*
Črni bratje ......—.25
Za narodov blagor.............$1.00
Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25
Kralj na Betajnovi............$1.00
Hiša Marije Pomočnice.........$1.00
Gospa Judit....................$1.00
Nina ..........................$1.00
Krpanova kobila...............$2.00
Hlapec Jernej...............—.75
— se mora, z vpeljavo z enako-	Zgodbe .....................$10„
mernim davkom na vse vrednosti,	^‘a krfžen	.............. . V . . . .$1.50
da se vbrani takoimenovanim	rih „ori	......$1.50
božjim namestnikom kakoršen si	Kurent........................90
ti izrabljati ljudstvo, ki postanejo kar čez noč bogati ne da bi kaj
delali za to — na rovaš onih ki proizvajajo.
In ko prideš v nebesa, ata; ne bo prijetno za te, ko boš moral odložiti denar in krono ter se zavezati da boš dolgo, dolgo vrsto let stregel staremu Abrahamu za plačilo da boš smel tam biti — samo za to, ko je bil on tam pred tabo, ter zaaral vso nebeško posest za svojo lastnino.
Hlapci.........................$1.00
Kersnikovi spisi:
Cyklamen, I. snopič............$1.25
Svetovne republike.
(Nadalje iz 3. strani.) naj spričuje ta stavek: “Španski katoličani ne mislijo mirno prenašati udarcev, ki ji zadajete fa-natizirani protestanski babnici, španska pokatoličena kraljica in njena mati”. Med tem, ko trdi e-di-ni “Slovenec’hejda zasmehujejo razni svobodomiselni listi kralja Manuela, ko pač priobčujejo suha dejstva, je on direktno z babnico opsoval špansko kraljico, prav po načelu “praktičnih katoličanov, pri čemur pa ne mislimo na one okoli “Clevelandske Amerike.”	-	•
Oglejmo si najprej žurnalistič-no mitologijo: Toliko ih toliko ti-j soč poklanih, toliko nun posiljenih, toliko dragocenosti pokradenih, —; in vse to na ljubo frama-sonskim advokatom! Sodrgo so najeli združeni liberalci in socialni demokratje! Tako poročanje o sodobnih dogodkih je naravnost zločinsko. Prečitajmo le avtentična poročila, ki jih prinašajo svetovni listi in videli bomo, kako “Slovenec” laže.
V novi republiki vlada popolen mir. Boji so prenehali. Vatikan še vedno npa, da se vrne kralj v deželo. Toda to upanje nima podlage, kralj se bo nastanil v kaki vili na Angleškem, dobival bo plačo in bo igral nlogo pretendenta na kraljevski prestol portugalski. Sedaj sta dva pretendenta, don Miguel, ki se nahaja na avstrijskih tleh in don Manu-el, odstavljeni kralj.
Torej ne more biti na Portugalskem tako hudo, kakor piše ljubljanski “Slovenec”, ki kliče maščevanje z neba. Tega pa ne pove, da so kutarji streljali s samostanskih oken, ko je izbuknila vstaja! Takrat je bilo seveda u-streljenih nekaj upornih mnihov, ki so se z orožjem zoperstavljali, da bi jih pa klali pri belem dnevu kakor purmane, je več, kot pretiravauo. Menda učakamo celo, da bode poročalo glasilo ljubljanskega škofa, da ©o začeli delati portugalski fraraazoni, svobodomisleci in socialisti iz zaklanih duhovnikov klobase, nuniee oa da prodajajo mesarjem kot “jungfernpratco”. No, nam je vseenp, če natvezi “Slovenec” svojim bralcem bajke o framazo-nib. To naj bo' samo memento kranjskim klerikalcem, kam plovejo pod rimokatoliškem režimom. Moč klerikalizma tiči itak v zavijanju resnice in tiranstvu.
In da je bilo portugalsko prebivalstvo zatirano od duhovščine, je dovoljno znano. Portugalci so sicer pobožen narod, — toda prenapeta struna poči! Da niso predevali menihi v samostanih božje časti zastonj, dokazuje dejstvo, da cenijo zaplenjeno samostansko premoženje na'2fl0 milijonov, ki se odkaže v šolske svrbe. Lep ie ta denar in radi tega besnijo klerikalci, ker vedo. da je za mrtvo roko za vedno izgubljen.
II koncu še pristavimo, da upamo doživeti v svetovni zgodovini še več takih prizorov, kakoršnji so se odigrali pred našimi očmi na Portugalskem . . .
Agitator. II.. snopič............	.$1.25
Na žerlnjah. III. snopič		.$1.25
Lutrski ljudje, IV. snopič......	$1 25
Rošljin in Verjanko. V. snopič.	.$1.25
lara gospoda. VI. snopič		.$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII. sno-	
pič				.$2.50
RerPe novice. IX. snopič		.$1.75
Kritika-Konientaf XII zvez......	. .75
Trdinatovi spiti:	
Bahovi huzarji		.$1.56
Bajke in povesti, I. zvezek		.$1.00
tt rt »• *# • • • • •	.$1.00
M ©• H III. »» • • • • •	.$1.00
•»#»•* IV. M •-••••	.—.80
V s» n H *• »• •••••	.$1.25
» » •• VI. zvez		.$1.25
Jurčičevi spisi:	
I. zvezek 		
II. „ 				.—.60
HI. s. 						
IV. ^ 			.—.60
v. M 		.—.60
VI .. 		.—.60
VII.	.—.60
VIII. „ 		.—.60
IX. „ 		.—.60
X. „	.—.60
XI		.—.60
Sienklewiczovi spisi:	
Rodbina polaneških v 3 delih...	.$5.00
Mali vitez ▼ 3 delih				.$3.50
Potop I. in II. zvezek			
Križarji v 4 delih			.32:60
	
7. ognjem in mečem, v 4 delih..	.$2.50
Brez dogme 						.$1.50
Stritarjevi spisi:	
Pod lipo 				.—.60
Jagode 		.—.60
Lešniki 		.—.60
Zimski večeri 				.—.60
Knezova knjižica:	
L zvezek 		.—.40
H. „ 		.—.40
VII			.—.50
IX. „ 		.—.40
X.	.—.40
XI		.—.40
XII		.—.40
XV		.—.75
Tavčarjeve povesti:	
I. zvezek 		
II		
dl. „ 		
IV		
V. M 		.$1.35
Tolstojevi spisi:	
Rodbinska sreča 		.— 40
Ana Karanlna 		
FCazaki 		.— 80
Venec slov. povesti:	
III. zvezek 		.—.60
IV. 			.—.CO
V		.— 60
VI. „ 		.—.60
VII. „ 		.—.60
VIII.	.—.60
IX. „ 				.—.CO
Zabavna knjižnica:	
13. zvezek 		
14.	.—.30
15		.—.60
16. „ ' v 				
17. „ 		.—.40
20		.—.75
Knjižnica Nar. zal. v Celju:	
L zvezek 		.—.40
II		
Razni drugi spisi in prevodi:
Momenti .......................$1.50
Spomini........................$1.00
Iz naših krajev ...............$1.25
Obsojenci .....................$1.25
Igračke . .....................$1.00
Tilho in drogi ................$1.00
Reformacija ...................-^-.50
Spolne bolezni ...........'....—.25
D( dbra gi-spodinja............$1.50
Primož Truoar....................SOc
Kapitan Žar ...................—.60
Na divjem »apadu ..............—.60
rtžunsl .......................$l.on
Na rakovo nogo...................5rc
Srce ..........................$1.00
Slovenski fantje v Bozni, 3 zvez.
po...........................—.75
Marica ........................—
SnnmlneVI M«t.l ...............—.25
Rnrsk* vojsk* ..................— 2°
Avstrijski junaki ••««•••••»••• •™"»T5
Andrej	Hofer .................—.20
Princ Evgen Savojski..............—.25
Viljem baron Tegetthoff..........—.30
V	tujih felužbah .............—.50
Na bojišču .....................—.45
Marjetica ......................—.50
V	gorskem zakotju ............—.15
Hijada .........................—.76
Krištof Kolumb .................—.25
Uporniki .......................—.60
Vojska na daljnem vzhodu..... .$2.40
Zadnja kmečka vojska.,...........—.80
Odkritje Amerike ...............$1.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj........—.96
Materina Žrtev ...........—.50
Repoštev .......................—.20-
Babica .........................—.60
Robinzon .......................—.60
PripovesM o Petro velikem.......—.80
Pod turškim jarmom..............—.26
Štiri povesti ..................—.26
rzdajavec..............¿.......—.60
Križem	sveta .................—.30
Zlatarjevo zlato ...............$1.00'
Miklova Zala .....................—.40
Zmaj iz Bozne...................—.50
Pri stricu .....................—.40
V	delu je rešitev.............—.30»
Knez črni Jurij ................■—.20'
Nikolaj	Zrinjski ..............—.20'
Na 'krivih potih................—.40
Domači	zdravnik ..............—.60-
Pravila	dostojnosti ...........—.26
Slovenski pravnik,	vez........$2.80
Občna zogodovina, skupaj 5 delov .............................$7.50
Kitajci In Japonci..............—.60
Ročni slovensko-angleškl in angleško slovenski slovar ..........—.60
Avstralija in nje otoki.........—.75
Razporoka.......................$1.06
Ponižani in razžaljeni..........$1.56
Luči . !........................  .75
Rnska moderna ..................$2.00'
Ben hur ........................$2.25
Tz knjige življenja II. zvez....$1.50'
Vaška kronika .............—.86
S’epni kralj Lear . ..!.........—.60’
Straža . .......__________ V..,... .$1.26
Islandski ribič ................—.60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reliefi ...................,....$1.00
Slučaji osode ..................—.75-
Reračica .......................—.20
Mladost ........................—.46*
Božična noč .................'...—.40
Ki rd žali . ...................—.80
Pot za razpotjem..^.............$1.50
Novele In črtice...............$1.80"
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto....................—.36
Strahovale! dveh kron 2 zvez____$1.00
Barvaste črepinje ..............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje . ...............—.50
Deteljica ......................—.30
Oče naš ........................—.75
noktor Holman ..................—.25
Tartariniz Taraskona................60c*
Trije mušketirji ...............$2.50
in Dvajset let pozneje..........$3.00
O »e ženske ....................$1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00
„	,. II. ,.........$2.00
Dama s kamelijami...............$1.00
°reko morja ....................—.40
Vohun...............................80*
Korotansike povesti ............—.60
Čez trnje do sreče..............—*.66
V	znamenju življenja..........—.7$
Bolgarija in Srbija.............—r.75
rTrr‘nki .......................$1.00
Do'ina krvi ....................$2,16'
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt......................—.80
V	naravi . ...................—.60/
Zadnji rodbine Benalje..........—.75
Iz nižin življenja..............—.56
Blagor na vrtu cvetočih../......—.75
Dve noveli .......................—.56
Rdeči smeh ......................—.76
Mali lord ......................—.80
Kratka zgodovina................ 50e:
Kako pišejo ženske..............$1.5©
Navihanci.......................$1.26
Znanci..........................$1.06
fari junaki ....................$1.26
Ljudska 'knjižnica 3. zvez......—.30
Andrejčkov Jože 8 zvez. sknpaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po............—.25
Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25
7arn'k T. zvezek.................—.56
Pesnitve. Aškerc................$2.06
Stara Devica........................36
Kacija^ar.......................  .70
Lazarič Lindarski..............   .80
Grča, igra ........................50
OnoVarUs. vezan................ $2.75
Skrivnosti srca................... 60
Kr' ava noč v Ljub' jani........ 40c-
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en alt dva centa. Poštnina Je pri vseh teh cenah že vštet*.
| ««"Vsak slovenski cblavec | j in napredno misleč človek |
| bi moral brati “Glas Svo- j ! bode” in se nani naročiti, j
4-------------------------------1-
Slovensko Delavsko Podporno in
jejo. Dalmatince živi morje, ali j zboljšanje plemena drugod. In
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
Društvo
Incorp.
15. marca 1910.
OARRAGtH, PEXASYLVA1MA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51.
¡TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Joa. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETTNA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR GEORGE BOEHM. Arona. Pa.
Skozi Slovanski Jugi
Spisal Dr. Slane.
Iz Trsta sem se odpeljal dalje po nebeško lepem Jadranskem morju. To morje je temno plavo, ko po baje vsa druga rujava. Pe- j Ijemo se ob obalih Istre in Dal-1 macije. Povsod so spomini na ne-: kdaj veliko rimljansko gospodar- j stvo in omiko, spomini iz srednje- j ga veka na veliko trgovstvo Be- j netk. Oglej, mesto med Gorico,! Trstom in Furlanijo je štelo do j osemsto tisoč prebivalcev za ča-! sa Rimljanov — torej še v 1—3 ( stoletju po Kristu. To je bilo veliko mesto. Skozi isto je šla vsa tedanja trgovina iz Italije proti severu, zahodu in izhodu ter od teh krajev v južne dežele. Katoliški patriarhi, prvi duhovniki za papeži, so ga vladali. Katoliki so pa slabi gospodarji in slabi računarji. Prišli so Huni, ki so leta 442 po Kristu to mesto razdrli, ker so katoličani mnenja, da se na mestu?, kjer je udarila že enkrat strela, ne sme več zidati hiš, so bežali patriarhi na beneške o-toke in naši ljudje so pomagali u-stvarjati Benetke. Dosti južnih Slovanov se je poitaljanilo in pomagalo z Lahi vred vstvarjati veliko trgovino in bogastvo Benetk, ki je postalo mesto, katero hodi še danes gledat ves omikan svet. Še danes je nekaj slovenskih vasi blizu Benetk. Benečani so potem trgovali po Savi in Donavi, po Bosni do Carigrada in vse iztočne dežele, razven tega tudi po drugih deželah v Aziji in Afriki. V srednjem veku so bili najbogatejši ljudje na Italijanskem.
Bival sem na tem potovanju delj časa v dalmatinskem mestu Dubrovniku. Ljubo lepo mesto je to ob Adriji! — Hrvaški meščani, tega mesta so nosili vedno glavo visoko in so tekmovali z Benetkami! To mesto še danes kaže bogatega meščana, mesto je lepo, lepo tudi radi tega, ker je Hrvat v njem merodajen. V dru-
dosti se jih vozari vendarle še v Ameriko. Dalmatincu ne bi bilo treba te izselitve. Zemlja v Dalmaciji, kar je je, je rodovitna. Kaj bi ne bila v tem toplem obnebju in v vlagi morja! Ako pogozdijo golo hribovje in doline, bo Dalmacija krasota Evrope. — Človek, ki prihaja v bližine, bukovih ter smrekovih bost in zelenih ‘travnikov v ta svet, se ne ozira rad po golem pečevju ani-
tako v večji Hercegovini, ki pa ima zraven golega hribovja tudi dosti plodne doline. Veliko “Popovo polje” v Hercegovini je po zimi z vodo zalito. Spomladi se vodovje ^gubi in brez gnoja raste na tem polju vse najbujnejše. Tu sem videl buše orati in vlačiti : Plug je še iz najstarejših časov — lesen, neka krivlja, da le nekaj razkraspa zemljo; namesto bran imajo le ranto, na kate-
pak veliko rajši na ljubo morje, ri stoji, kmet in na kateri je ne-Ali trden je človek, ki se je vzgo- kaj trna pritrjenega, vlečejo jo jil na tem skalovju in na morju 1 buše s teškim človekom stoječim Daši izpostavljen hujšim nevar-1 na njej, ali povlečeno je s tem ta-nostim potujčenja, kakor Slove- j ko gladko, kakor pri nas nikjer, nec, je Dalmatinec ostal dober i Po večjem sejejo koruzo in oko-Slovan. Pa tudi Lah v Dalmaciji pavanje, rahla zemljo. V Herce-ni toliko silovit, ker vidi v dal- { govini in Bosni nisem videl pra-matinskem Hrvatu ravnovažnega ’ vib hle vov in drugih gospodar-človeka.	j skih poslopji, kakorjiri nas. Her-
V Dalmaciji sem bival rad. To ’ cegovci in Bošnaki le pasejo, za ljudstvo je kaj prijazno. Tukaj ] zimo ne skrbe, živina mora po zibi va naš človek ob morju. Daleč mi kuruznovno jesti in dobiti kaj ven vleče morje človeka, svet se izpod snega. Na najlepših travni-
gih mestih ob Jadranskem morju so še Italjani močni. Dalmatinci živijo po večjem od morja,
—	njihova zemlja je kras, — dosti drevja ni na njej. Italjanski trgovci so to zemljo oropali dreves, koze in ovce so pa vzele, kar je ostalo. Italjan vozari na vseh južnih morjih. On vlada s svojo glavo in jezikom. Ta Lah iz ita-ljanskega kraljestva narekuje tudi občevalni jezik dalmatinskim Hrvatom v mestih ob morju, kakor Nemec štajerskim Slovencem. Dalmatinski Hrvat ima že dolgo in dobrega meščanskega rokodelca, trgovca, ta se dobro oteplje italjanske prevage —• ali italjanski jezik bo meščan vedno moral znati, kakor tudi isti človek, ki prihaja iz kmetije in ■ustopi v službo ladiji. To pa nič ne de, kako dobro je znanje jezika kakega zdajšnjega večjega, ■veljavnega naroda človeku, ki mora trgovati s tujino, ali svoj kruh iskati v njej! Človek s tem znanjem le v vrednosti pridobiv-1 ja; za radi tega znanja nekaterih še ne bo, ako kaj drugega ne pritiska na narod, narod potuj-een, kmet ako bo doma ostajal, bo izhajal z materinščino in ta potem kot večina vlada tudi s svojim jezikom. V Dalmaciji je živahno življenje. Nebroj poto-valcev je v njej in zida se, dela se za povzdigo kmetije in obrti,
—	zida se za potovalce, turiste. Naši avstr, vojaki, katerih je v Dalmaciji na tisoče upljivajo dobro. Prinašajo dosti denarja in so v nečem vsaj napotitelji uravnave modernih mest in dobrih cest. Dobre ceste so deželi to, kar žre v človeškem telesu. Rimljanski vojaki so bili napotitelji meščanskega, pa tudi kmetskega dela v tujih krajih, delali so ceste in vodovode. Tudi dandanes bi vojaki v mirnih časih lahko s takim delom odslužiti pomagali, kar davkoplačevalci zanje plaču-
mu razprostira, tukaj postaja človek energičen, podjeten; tukaj se shaja z ljudmi druzih narodov, tukaj išče zdravja bogatin in o mikan tuj človek in njegovo bi
kih so se pasle spomladi buše in ovce. Ne kosijo in ne sušijo, ne žanjejo in ne spravljajo. Kam li, ko ni kozolcev in ne skednjev! A-li nebro.i buš, ovac in kozlov, teh
vanje upljiva dobro na domače poslednjih vzgajajo v veliki
ljudi. Dalmatinski Hrvat ima precejšnje umetnike, on ima v čislu talente-umetnike, njegova občinska poslopja, kakor cerkve kažejo dober okus, pa naj si je v teh stvaritvah tudi nekaj italjanske-ga duha. Kak velik je razloček mej cerkvami tukaj in na Slovenskem ! — Na slovanskem jugu je doslej bival genij umetnosti.
Mesta v Dalmaciji kažejo bogastva obmorja. Pulj, Zadar, Spljet in Dubrovnik so mesta,
množini, in ki jim potarejo vse zelenje, kar bi hosta hotela postati. Svinčet nisem videl dosti in tudi ne svinskih hlevov. Pri nas so pa na prvem mestu med živinorejo. In koliko opravila z pokošeno mrvo, otavo in slamo imamo Slovenci! Hiše kmetov v teh 1 rajih so pa zelo majhne, kmetje turške vere imajo večje, s amre-žemi okni, ker ne sme njih žensk gledati tuj človek. Ali tudi hiše begov, to je veleposestnikov niso
vsako za-se vredno ga pogledati j si £a vedi kaj vredne. Pri nas in več časa bivati v njem. Tu se I si je ™al grajščak drugače po-
tudi vživlja vojna mornarica naše države. Majhna je še proti drugim, pa volja se kaže, da postane večja in taka nasproti italjanski, da se ne bo skrivala kje v kotorskih zalivih, ampak.se pri-kazevala vrh Lise, kakor se je že v dozdanjem majhnem razvoju. Za Dalmacijo se. je zbudila
magati s tlakarskim delom, ki ga ni nič stalo. Moda — po razvalinah soditi — so imeli Hercegovci in Bošnaki V najstarejših časih večje in lepše gradove, toda današnji niso dosti vredni. To pač prihaja najbrže- od tega, ker so se po Hercegovini in Bosni čestokrat drvile tuje divje čete, ki so
skrb vojaških krogov in če ti kaj !^e	in razdirale in se je
želijo v naši Avstriji, je to v kratkem storjeno in makar stane stotine miljonov denarja. Ako bi južni Slovani zgubili kedaj to ljubo dalmatinsko obmorje, bili bi obropani najlepšega sveta in
Človek naveličal zidati 1 aj prida poslopij. Tudi je zima tam kratka, poletje pa dolgo. Kmet in živina njegova sta največ časa zunaj krova. Pravijo, da jedna tretjina tega novega avstr, sveta še
menda tudi najnadarnejšega ,m obdelana, vsekako pa pride ljudstva. Slovenci smo nadarjeni i ma^°	Da kvadratni kilome-
Ijudje, ali dalmatinski Slovan I ^e;r' ®‘-]e deželi ste veliki in plod-gre naprej. Kaj bi tudi ne, ko bi- 1 ras.*e kakor konoplje, ma-va ob morju, v človeški izgoji to- i . ra^ijo .ljudje v. gorkem^ obneb-liko godnem podnebju! —	I	i® ^eh dežei hrane in pijače, trez-
T , . ,	TT „	. ni ljudje so in nad polovico tur-
ln zdaj hajd v Hereeg.-Bosno i
Mimogrede tudi v Čmogoro, ki je postalo te tedne kraljestvo. Črna gora je tolika, kakor Dolenjska, pa menjati ne gremo z njo. Visoko skalovje brez dreves je nekaterim lepo, ali meni, ki sem vajen lepi dolenjski, z bukovjem in hojami obraščenim hribom in vinorodnim gričem, ta goli kras ni lep. Čudno, da je človek teh t/4 miljona broječih Črnogorcev tako lep. Moški in ženske teh gora bi bili jemati za
ške vere, ki so z malim zadovoljni; ne pretegnejo se pa ne. Ženske morajo več delati, ber one izdelujejo tudi obleko svojim možem in fantom.
(Dalje prihodnjič.)
Ko se je za časa zadnje predsedniške kampanje nekega moža vprašalo, za koga bo volil on, je ta odgovoril. “Jaz bodem volil za Debsa.” Vendar kdo mislite bo izvoljen? “No-ja, Ringling Bro-
f V»	* 9
*
* *
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Največji čudež današnjega
Ttl grafično pošiljanje citrarja v stari kraj za 50 centov.
tfne. J

_	*	- i--------—	iittittuuu	pri po-
šiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj.
Denar je ža drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju i e lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite la prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pisn u. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo*
IVAN NEMETH,
BANKIR
Biv. cesarski in kraljevski konsnl. agent
457 Washington Street, New York, N. Y
B 4*4.4*4$* 4* 4* 4» 4* 4» 4* 4* 4^444* 4144*4* 4* 4^4$* 4* 4*4,4 44 g
i V času dela i‘n jela, spomni se f | na ne-delo in ne-jelo. 9
Zemlja za kmetije, in kmetije
§ MISSOURI!	MISSOURI! §
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake j«
*. crozd ali deloma nn^elcanrv alrpr od	'Sl
vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 i/f dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol. aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov (§) zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na d pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
I F. GRAM REALITY Cî. Naylor, Mo. |
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NE H YOR< in OBRATNO
»

PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKÀ:
Laura..........16. Nov. 1910
Oceania........23. Nov. lolO
Alice..*!..... 30. Nov. 1910
M. Washington.... 1. Dec. 1910
P I’-aiki od p1 ujejo redno ob sredah ob 1. uri p »poldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na aoacu 5Jce ceste r S jutb Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najcanejein imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r SLOVENSKEM JEZIKE
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Najmodernejši
FDTOGiUFIJSKI
1439 W. 18. cesta
I:	v
nasproti C. S. A. drorane.
z4vod v Ameriki
Izdelujemo slike v vseh velikostih.
Pridite k nam!
le?E.e.eouJH&l
Ustanovitelj.
Zdravnika se najbolje spozna po njegovem delovanju.
Od Dr. E. O. Collins-a spisana knjiga.
ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE.
je biki pri poznata od vseh ostalih zdravnikov kod najboljša in najrazširno-ja do sedaj izdanih in 9 spisanih zdravniških J knjig. Razloži vam kako si zdravje ohraniti in kako se v slučaju bolezni ozdraviti.
Vsaki Slovenec na j bi imel jedno tako knjigo v svoji hiši katero dobi povsem zastonj. Pošlje se samo 10 centov v zma-kah za poštnino in knjigo dobi bresplačno.
RESNO JE TO, KHR DOKAZE IN PRIPOROČA!!
Samohvala naj nas ne oglašuje, ker priznanja mnogobrojnih uspehov, zahvalnih in priporočilnih pisem naših rojakov vam jasno kaže pot po katere j imate iti in kam se v bolezni obrniti, kjer Vara bode poštena, gotova in hitra pomoč dana.
/ Berite nekoliko vrstic, javnega pripoznanja in priporočila.
Dragi mi zdravnik I Naznanjam Vam z n» jveejim veseljem, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Radi tega co Vam srčno zahvaljujem za tako hitro pomoč. V slučaju da me še kedaj kaka bolezen obišče, se bodem zopet z zaupanjem na Vas obrnil, ker som prepričan, da Vi za bolnike najbolj skrbite in se potrudite vsakega hotro ozdraviti Vsled tega Vas vsem rojakom, najtopleje priporočam. Sprejmite moj hvaležni pozdrav.
ANTON FINK, Box 195, St. Marys, Pa.
Takih zahvalnih in prinoročilnih pisem dobe zdravniki the Collins N. T. Medical Institute na stoiine vsaki dan. In zakaj? Ker slavni in svetovni zuravnlki The Collins N. Y. Medical Institute ne uporabljajo samo najvišjo znanost in skušnje ampak delujejo z dobrim srcem in sočutjem, ter store svoje najboljše, da vsakemu bolniku v najkrajšem času in najmanjšimi stroški do ljubega zdravja pripomorejo. Z to jih združeni učenjaki imenujejo nn jslaviH je m najboljše na svetu. Ker so na pravej podlagi in polja čudodelnega zdravljenja. Tu se ne uči nad mnogobrojuimi bolniki, ampak takoj z gotovostjo in sigurnostjo zdravi. Tudi istim bolnikom, kateri so poskusili že mnogo drugih neveščih in neiskušenih zdravnikov, kate ri so njih stanje namesto zl>oljšali še bolj poslabšali ter na* vse zdanje nad njimi obupali naši zdravniki hitro, gotovo in v kratkem pomakajo. Nekaj dobreea znati je znanje. Izvežbani zdravniki od The Collins N. Y. Medioal Institute spoznajo vsako bolezen dobro, jo natanko preiščejo ter takoj pravilno, z najboljšimi zdravili zdravijo, tako davsieemu pomaga jo. kdor jim zaupa ter vedno svoj cilj dosežejo. Vsled tega se ne ozirajte na prazne in vabljnbe obljube raznovrstnih zdravnikov, kateri se štejejo med isknšene, a se hočejo še le nad Vamiučiti in prakticirati, odkiterih še niste nikdar nič slišali iu katerih znanost je jako kratka. Od takih zdravnikov ne morete pričakovati nič dobrega tor se paz:te prodno se na take zanjke ujamete.
, Ako trpite na starej ali novej, bolezni, kroaičui, mnžkej ali ženskej, naravni ali tajni, slabi krvi, nepravilnej pTebavi, žo-lodčnej bolezni, glavobolu, prehlajenju, hripavosti, reumatizmn, naduhi ali jetiki. Ali bolezni pljuč, jeter, src i. glavi, nosu, vrath, prsih, trebuhu, križcih, hrbtu, ledieah, mehur ju, napihnjenosti trebuhu, ušesih očeh, v ustih, belem telcu, nerednem čiščenju, notranji ali vnanji kožni bolezni i t.d. vprašajte za svet zdravnike od The Collins N. Y. Medical Institute kateri Vam bodejo draga volje in bresplačno najbolje svetovali.
Ako stanujete v bi jižini pridite osebno, ako ste oddaljeni, opišite bolezen prav natanko ter naslovite pisma na vrhovnega ravnatelja, Dr. E. E. Ilyndman M. D. of
The Collins New York Medical Institute
W. 34th Street
o
Uradne ure za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 popoldan,
vsaki torej in petek zvečer od 7 do 8 ure zvečer.
DOPISI.
Iz Clevelanda, 0.
Cenjeni kolega: —
KiO sem preeital prejemši št. 43 Glas Svobode, napotil sem se takoj na jago, in po trudapolnem iskanju sem vendar le staknil 84 štev. Amerike v Clevelandu. Po prečitanju one golide gnojnice v njej — no, kdo bi si mislil, da zna uradnik one plahte kaj takega skupaj spraviti? Gotovo si je predstavljal v svoji domišljavosti, s tem bom ubil za jedno dve muhi: prvič, naredim reklamo za svojo cajtungo, in drugič, se prikupim nekterim tukajšnjim rogoviležem, to je onim, ki iščejo dobička nezavednih slovenskih delavcev v Clevelandu.
Pribita resnica je, da je Glas Svobode delavski list, kateri o-beša vse one na javno kluko, ki to zaslužijo, brez razlike stanu ali pozicije, in to je prav, za to ga pa tudi vsak treznomisleč delavec spoštuje in čisla, kot svojega zagovornika. Skoro gotovo pa je, da se je urednik Cl. Am. zopet napil pristnega jeruša, ko je pisal oni članek “našim naročnikom.” Šel je v ogenj po kostanj ; zajedno je ugriznil še v kislo jabolko, to je omenil na koncu članka; sam pristen jeru-šov bluff, produkcija njegovih kislih možganov. Ampak smola ostane smola. — Sedaj si pa površno oglejmo to cajtungo Cl. Am. in delavski list Glas Svobode. Odkar izhaja list Glas Svobode ostal je neizpremenjen, negle-de n,a luciferska preganjanja od strani časopisja, slovenske duhovščine, takoimenovanih pravih socialistov in sedaj zopet od praktičnega katoličana. Ostal je na svojem mestu in je pravi bo-ritelj za koristi slovenskega delavca v Ameriki. Tudi v Clevelandu je še dandanes peščica podrepnih muh, ki riiu nameravajo škodovati, in tem na ljubo zliva Cl. Am. gnojnico nanj; ali v s e to so le strahovi brez moči napram listu Glas Svobode. On gre ¡svojo pot naprej, ki si jo je že v začetku v svojem programu začrtal. Če se pa kdo v njega špodtakne z namenom mu škodovati, pa dobi zasluženo batino. Ravno tako naj dobi batino, po zasluženju urednik Cl. Am.
Glas Svobode je bil vstanovi-telj S. N. P. J., pri kateri ured-'nik Cl; Am. danes marsikak tolar zasluži, saj se poznamo, ali ne? Nadalje je bil Glas Svobode tudi deloma vstanovitelj S. D. P. Z. in končno S. S. P. Zveze, po •kateri že prej omenjeni steguje svoje kremplje. To so dve najboljše organizacije med Slovenci v Ameriki, ki jih je vstanovil list Glas Svobode. Ampak pregovor pravi: dobrota je sirota, in nehvaležnost je plačilo sveta. Ta rek naj velja onim ki se v list Gl. Sv. zaganjajo brez vzroka, poleg tega, ko imajo le koristi od istega, za kar se je list Glas Svobode trudil in mučil. Ni-li to grda nehvaležnost? A upamo, da se bo kolo sreče za take in enake ■krvosese in diktatorje obrnilo in jih pokopalo. Vsaka hudobija se maščuje in maščevala se bo tudi ta, le zapomnite si to!
Omenil bi lahko še veliko, no pa drugič, sedaj se hočem nekoliko oprijeti cajtunge Amerike v Clevelandu. Kako stališče zavzema se takoj spozna že po naslovu. V njem se zrcali neke vrste mešanica, primerna za stare ženice. To je cajtunga, ki se je svoj čas imenovala Nova Domovina, ki so jo uredovali “častiti” gospod fajmošter. Oni fajmošter je bil na pol blazni Krže, za njim so prišli lemenatarji —. polo Vičarji s cvikarji, ki so marsikaj starokopitnega napisali, med temi se je najbolj zrcalil cerkveni koledar.
Komaj je par let, ko je Nova Domovina pričela neko blaženo cerkveno revolucijo med clevelandskimi Slovenci. Takrat nisi v njem videl drugega kot Hribar in Zakrajšek; kako bodo prvega zapodili in drugega blaženega od Kala blagoslovili — pokali so revolverji, metalo kamenje, pobijale šipe, padala polena, klelo in pridušalo vse povprek da je bilo groz.a — v resnici, bila je prava revoluriia; vmes se pa kolektalo za križev pot, zlati križec, mašno obleko in vrag vedi za kaj še vse, in to vse po zaslugah Nove Domovine ozir. sedanje Cl. Am. Nje zasluga je tudi bila, da so takrat naši clevelandski narod-
njaki, sedaj “praktični” socialisti vedno ž njimi inarširali pred škofa; še celo zastavo matere božje so nosili v svoji sredi, i^i to vse po zaslugah takratne Nove Domovine ozir. sedanje Cl. Am. Tiskovna družba je zadru-kala tisočake na rovaš clevelandskih rojakov, in marsikateri se je fural z policijskim vozom, ko se je v svoji goreči pobožnosti tako nedostojno obnašal. Bili so tako vdomačeni n,a policijskem vozu kot jaz na poulični kari. No pa pustimo to, o tem ve vsak o-trok v Clevelandu.
Tisti čas menda ni sedel v u-redništvu sedanji urednik Cl. Am. Ko pa je bilo vse fuč, prodala je družba list, komu? Mazačem, ki so potreno starino premazali, nato zmolili par molitvic iz kranjske pratike, ter rekli: no, tako bomo začeli se po latinsko pokrižali, z lurško vodo staro ropotijo poškropili, pristavši, če pojde. Potem so začeli pisati o pokori, nato vrgli rimsko firmo proč in napisali dolg članek, v katerem je urednik povdarjal, da ni več klerikalec marveč — praktičen katoličan — ah, kakšnega smeha smo že imeli z njegovim katoličanstvom, in to brez prenehanja. Slednjič pa je dobil svetovalce, ki so se skupno tolažili rekoč: bo že šlo, ljudje božji!
Zadnji naval je bil na K. S. K. J. Kako je úred. po Clevelandu pihal in se pridušal, da mora sedanje uradnike vreči, največjo preglavico mu je delal predsednik Nemanič in pa glasilo Am. Slov. “Ko bi se mi posrečilo vreči Nemaniča,” rekel je nekoč, “potem sem tudi za glasilo brez skrbi.” S pomočjo pavliharije je vse poskusil, toda vse ni nič pomagalo, in zopet so mu stopile solze blaženosti v oči, “nimam sreče, nimam sreče,” je jecljal.
Omenim naj še to, da ga ni lista med Slovenci, ki bi bil tako smešen, in ki bi toliko zdražbe naredil, kakor ravno tetka Nov. Dom. ozir. sedanja Cl. Am.
Vse to sem napisal le mimogrede, ker na oslarije, ki jih ta -plakat prinaša, ni vredno odgovarjati, pač pa se bom semtertje malo o njem pošalil. Stvarno s tako osebo se ne splača polemizirati.
Clevelandskim delavcem pa le toliko v pojasnilo, da, ako bode Cl. Am. reševala delavska vprašanja na tak način, kakor do sedaj, no potem pojdemo kmalu vsi na božjo pot, če bo še kaj ostalo za rajžo. Urednik pa, ki se toliko na to razume, bo nesel bandero pred nami, — pravim razume — na razredni boj zavednih delavcev; kot zajec na boben.
V Clevelandu ima list Glas Svobode res nekaj proti agitatorjev. To so zaplotarji, ki bi ga radi s poti spravili, da bi potem oni ringi žingl gentlemeni v kalnem ribarili. Ampak ne boste vi jold-ni. Pri vsem tem se Glas Svobode v Clevelandu vedno bolj množi, in bode tudi v bodoče nevstraše-no vsakoga zlasal, ki se bode ob njega obdrgnil. To si naj škodo-želneži zapomnijo, zamera gor, zamera dol! Z resnico na dan, vsakemu ¡svoje, pravi naroden slovenski pregovor.
Clevelandski Slovenci! V koš z cajtungo, ki nima nobenih načel, ki je vse in zopet nič, in ki dela samo za židovski groš.
Erbus.
La Salle, 111.
Kakor ste že v zadnji številki na prvi strani poročali, da je 27. oktobra tukaj v premogovem rovu št. 1 ubilo rojaka Tomaža Ivančiča, člana tukajšnjega druživa sv. Martina ih K. S. K. J., ki mu je omislilo dokaj lep pogreb. Rajnki zapušča tukaj žalujočo ženo in dva nedorasla otroka.
Ker .nesreča res nikdar ne praznuje, opozarjam rojake, da pristopajo k družtvam, ker človek res ne ve kedaj ga bolezen ali nesreča zadene. Morebiti bo kateri rekel, kaj mi če družtvo, saj še lahko jem in pijem, ali dragi moj, temu ni tako; spat se lahko podaš zdrav, veš pa ne, če se bodeš tudi zdrav iz spanja prebudil. Tudi na delo greš zdrav, ali ■si pa gotov da se zdrav vrneš? Mogoče Te prinesejo, kakor so prinesli ranjkega Ivančiča, iri marsikaterega pred njim. Družtvo naj bi bilo tvoj prijatelj, saj so druživa za to tu, da nam pomagajo ob času bolezni in nesreč, o smrtnih slučajih pogreb, naši
družini pa gmotno podporo, brez katere bi bili sirote, kar se je žali bog že toliko in tolikokrat pripetilo.
Družtvo št. 53 S. S. P. Zveze ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9 uri predpoldne v dvorani brata Valentin Potiseka. Kateri rojakov želi pristopiti k našemu družtvu to lahko stori. Vstopnina je sedaj $3. vstevši asesment za tekoči mesec. One rojake pa, ki nočejo v naše družtvo, opozarjam, da naj družtvo in nas člane lepo pri miru pustijo, in se naj praskajo le tam, kjer jih srbi.
Končno pozdravljam vse čita-telje Glas Svobode in člane naše tako lepo se napredujoče Zveze.
Matevž Hren.
Oregon City, Or e.
Koncem oktobra.
Ameriška republika je v resnici tako velika, da si tega človek ne bi mogel misliti. Prebivalci velike Unije ¡so večinoma delavskega stanu. Vprašam pa Vas, kaj pa ima delavstvo v tej deželi? Ne mnogo več, kot žuljave roke in prazen žep. Kje ostane sad njegovega truda? Gotovo ne delavski masi, temveč par sto osebam! Kaj pa je temu vzrok, da živimo v takih razmerah, in kako bi se opomoglo temu zlu? Odgovarjam si, sam si pomagaj, ker drugi ti ne bodo! Danes delavstvo več veruje praznim obljubam kapitalistov, kot delavskem voditeljem. Temu pa mora biti enkrat konec, ker hlapčevstya je že preveč tudi v Ameriki! Porabi in pokaži svojo moč na volilni dan, in voli za naprednega moža, ki se bo zavzel za tvoje pravice. S tem bo več opravljeno, kot s vsem vpitjem in slepo jezo na kapitaliste. Žalost pa obide človeka, ko vidi kako malo se čita med našim ljudstvom.
Vprašaš ga, zakaj ni naročen na kak list, ker to bo vendar samemu v korist. Najde ti vedno izgovor in stvar ostane pri starem.
Pri nas v Oregon City je malo naprednjakov. Vendar pa je gotovo, da niso vsi na dan 8ga novembra volili republikanski in demokratski tiket. Ne svetujem pa novodošlecu v naše mesto, da takoj pove, da je pristaš naprednjakov ! Če pa že to zgovori, potem pa klobuk v roko in teci, kam? Samo beži! Kdor ne hodi pobožno v cerkev in ne posluša z vso vnemo besed in zlatih naukov “gospoda”, ta je pri nas, brezverec, prijatelj trusta ali naravnost povedano, vagabund!
Kar se pa tiče dela, je sedaj pri nas precej slaba. Ako ne prične deževati, je možno, da vse tovarne zapro. Jaz zase sem pa opustil to misel, ker mi je dober prijatelj povedal, da to se nemo-re zgoditi, ker so že naši klerikalci plačali za par očenašov, da bogovi naklone kapitalistom dež. Torej sem po teh vročih molitvah pripravljen na ploho!
Ta opazka pa naj bo kar tako, mimogrede in priporočam jaz, da bo še bolj držalo, naj bi se dalo za par ceščenasimarij natisnit v predale “Clevelandske Amerike”. —
Tem tičkom bom že ob priliki ušesa potegnil, da bode daljša kot sv. Jošta osel. Ker sem pri koncu, svetujem še enkrat vsem delalašnim, da ga v našem mestu ni za iskati.	Postopač.
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL”
naša Specialiteta.
410 Greenfie’d Ave
Milwaukee, Wls.
Phone: 1547 J.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALI
Mirtin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. la U <colii Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vaah dan.
MLADI MOŽJE
STARI MOŽJE
MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi tl možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu', privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, trlper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gu bi tek, revmatizem, organske bolezni, želodec, Jetra, mehur in lodvične bolezni.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragroceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Au.. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME.
NASLOV •
ZMAGA.
Prejeli smo : Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje naših priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med pripoznana adra-' vila. Ta zmaga je zopet dokazala da je	J
Trinerjevo zdravilno Grenko vino
prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne na denar, ne na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo.
V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je naj večje vrednosti proti
'JOSEPH TE IN EE’S
OF
'ErVí1¡
REGISTERED
Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomaukanju krvi, proti zobasanostl in izgubi teže.
ter v vseh želodečnih. boleznih in neprebavnosti. na. —
Je narejeno iz zelišč in rudečega vi-
Blede in bolne ženske si lahko' veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra' vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč. .
Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil.
Triner’s Angelica Bitter Tonic, je najboljša želodčna grenčica na svetu.
TheKonradSchreiei Co.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centra Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
F**
RAZNO IN DRUGO
^k*****»*******»***«*»^»»1*»**^ **************** *^
1
Neverjetna obsodba. V Diissel-dorfu ni dobil podčastnik Ilenz zaprošenega dopusta in se je v jezi izrazil: “Zdaj še nisem soci-jalni demokrat, pa lahko še to postanem.” Za to ga je najvišje vojno sodišče obsodilo na 7 tednov zapora in degradacijo.
“La Lingerie Parisien”, list s podobami za perilo, obsega nad 600 slik srajc, hlač spodnjih kril, ponočnih jopičev, halj, modrčkov, korsetov, bluz in predpasnikov ter perila za otroke in dojenčke.
Jubilejna umetniška razstava v Ljubljani je otvorjena v Jakopičevem paviljonu. Obsega nenavadno bogato zbirko domačih u-metnikov ter kaže zgodovinski pregled razvoja domače umetnosti.
Razpust mladinskih socijalno-demokratičnih društev. Pruska vlada namerava razpustiti vsa o-na mladinska socijalno-demokra-tična društva, ki imajo za svoje čine manj kot 18 let stare osebe.
Samostanski škandali v Čensto-hovi. Zaradi umora in ropa zaprta meniha Bazil in Izidor ter štirje drugi zaprti menihi so prizna-, li t.ri nove umore. Med umorjenimi je tudi nek bogat tujec, ki je prenočeval v samostanu. Morilci v kutoh so tujca oropali in v kleti zakopali.
“Odpotoval!” Bivši portugalski kralj Manuel in njegova mati Amalija sta bila naročena na francoski list “Figaro’’.^.Številke, _katere so došle zadnji čas v Lizbono na omenjena naročnika, so prišle nazaj v Pariz z opombo: “Odpotoval, ne da bi naznanil kam!”
Zborovanje Svobodomislecev se
je zadnje dneve v oktobru vršilo v Inomostu kot protest proti zadnjemu katoliškemu shodu. Govorila sta med drugimi profesor Wahrmund in bivši jezuit grof Hoensbroech. Wahrmund je na-glašal stremljenje klerikalcev, ki bi radi dobili vse šolstvo v svoje roke in opozarjal na Špansko in Portugalsko, ki sta prišli vsled klerikalizma na rob prepada.
Kanonik Buttignoni v Trstu je bil nastopil javno jako ostro proti kanoniku Mechia ter ga obdelal, kakšen da je ta božji namestnik. O tem smo svoj čas obširneje pisali. Sedaj pa je na pritisk od zgoraj Buttignoni vse preklical ! Laudabiliter se subjecit!
Izgnani portugalski redovi o-srečijo Goriško. Kakor poročajo goriški listi, je baron Lazzarini prodal svoje posestvo Grahovo nekemu italijanskemu duhovniku, ki nastopa kot posredovalec za neko francosko kongregacijo. Kongregacija baje namerava naseliti na tem posestvu redovnike, katere so izgnali iz Portugalske. Treba bi bilo vendarle napraviti na slovenskih mejah zadostne veterinarske varstvene odredbe ali pa kupiti par vagonov “Zacher-lina”.
Tudi slovenski klerikalni profesorji kupujejo za portugalske redove. Klerikalna organizacija je zelo dobra, obstoje zveze celo med slovenskimi klerikalci in portugalskimi redovi. Kakor poročajo iz Beljaka, je baronica Lang prodala svoje zdravilišče “Mittewald” nekemu ljubljanskemu klerikalnemu profesorju. Kup se je sklenil po naročilu neke inozemske kongregacije. Vendar bi bilo potrebno, napraviti še ob pravem času korake, da se od7 vrne ta nadloga od slovenskih že itak siromašnih dežel. Dr. Žitnik naj bi predlagal v drž. zboru carino na uvoz tega kapučinarske-ga blaga.
Portugalski menihi na Ogrskem. Listi poročajo tudi od tam, da nameravajo kupiti agenti v bližnji okolici Budimpešte zemljišča-za izgnane portugalske menihe. Socijalni demokrati prirejajo protestne shode proti naselitvi portugijških kongregacij na Ogrskem.
Roparski napad. Iz Beljaka se je 16. m. m. proti sedmi uri zvečal1 vračal penzijonist Peter Fin-ding proti domu, kar ga napade nek lopov ter zahteva od njega uro in pa denar. Finding, star in slaboten mož, mu je brez obotavljanja izročil uro in denar, katerega je bilo 98 vinarjev. Te vinarje mu je ropar velikodušno vrnil, uro in pa nož je vzel s seboj. Roparja je nozneje policija zasledila in aretirala. Imenuje se Vit.
Doker in je z Ogrskega doma.
Iz revolverjev so streljali. Iz
Sevnice poročajo: 15. okt. zvečer so se oborožili kmečki fantje: Franc 'Velenjak, Mihael Šepec, Štefan Jurman z nabasanimi revolverji, Jožef Požar pa z drikelj-cem. Zbrali so se na Vrhu pri Sevnici ter šli po polnoči k ograji posestnika Antona Jagriča. — Tam so začeli streljati proti spalnici Jagričevi in pa na Antona Jagriča ml. in Janeza Zidanica s Piršnega brega, ki sta stala za kletjo. Pet krogel se je zarilo v zid tik pod oknom spalnice, ena pa v zid kleti. V sobi je spala posestnikova liči Marija, in sicer tik pri oknu. Le slučaj je bil, da je ni zadela kaka krogla. Zoper fante so uvedli kazensko postopanje.
V	jazbečevi luknji. Blizu vasi Olaska na Ogrskem je nek kmet ustrelil jazbeca, ki je pa imel še toliko moči, da se je splazil v svojo luknjo. Kmet pa ni hotel kar tako pustiti jazbeca. Lezel je za njim v luknjo, toda iz luknje ni mogel nazaj. Dva dni je tako ležal v jazbečevi luknji, iz katere se mu je videlo samo malo nog. Ko so ga našli njegovi ljudje, je bil že brez zavesti. — Poklicani zdravnik ga je zopet spravil v življenje. Ko je prišel k zavesti, so bile prve njegove besede: “Ne izpustite jazbeca!”
Lepa karijera. Lisabonski nadškof, kardinal Netto je — jud! Ime mu je pravzaprav Salamon Netter in doma je iz Nemčije. — Njegov oče je bil trgovec. Salamon Netter je hotel najprej postati židovski duhovnik, a si je premislil in se je posvetil trgovini. V Parizu se je seznanil z nekim škofom. Najbrž je izprevi-del, da v katoliški cerkvi pameten jud lahko veliko doseže, kajti dal se je krstiti, pustil kupčijo in postal duhovnik, ter srečno dosegel kardinalski klobuk.
V	proslavo Jarčeve zmage v Beli Krajini so prišli klerikalni poslanci k seji deželnega zbora o-krašeni s šopki. Vsi so imeli šopke v gumbnicah, samo deželni glavar Šuklje je nosil šopek v roki, ter ga položil na svoj pult. Vsi šopki so bili beli, samo šopek, ki ga je imel dr. Janez Evangelist Krek, je bil krvavordeč. Janez'' Evangelist bi pač še vedno rad paradiral kot socijalno-demokra-sko navdahnjen krščanski socija-lec v duhovniški halji. Parada klerikalcev s šopki je vzbudila v zbornici in na galeriji veliko veselost, ko pa je vstopil v dvorano dr. Krek, je nekdo zaklical z galerije: “Prvi socijalist v kranjskem deželnem zboru!” — Krek se je malo namuzal, ter izruval iz gumbnice zelen list, da je ostal v njej samo še krvavordeč cvet. — Tako so praznovali klerikalci v deželnem zboru Jarčevo zmago, če so jo praznovali tudi z rujnim vinom Robijevim v bufetu, tega seveda ne vemo.
Rimski hujskač. Znani pater grof Galen hujska po celi Avstriji. Hujskal je na Dunaju, hujskal je v Pragi, kjer je izzval s svojimi jezuitskimi govori veliko nčvoljo. Zadnji čas je hujskal po Bosni, ki obeta sčasoma postati zavetišče najhujših rimskih hujskačev. Zatem se je vneti možakar oglasil v Kolinu na Češkem, kjer je na nekem zborovanju grmel proti rimskemu županu Na-thanu. Oj ti mirni in miroljubni jezuiti!
Stric kralja Manuela. Na Angleškem živi nek stric kralja Manuela imenom pater Dane. Ta pater Dane je nezakonski sin portugalskega kralja Alojzija II. Med vladanjem svojega brata je namreč Alojzij II. zapravljal davke portugalskega naroda v Londonu z raznimi lahkoživkami. Pri eni teh lahkoživk, gospodični York, je ujel sina, sedanjega patra Dana. Alojzij II. se je z gospodično York pozneje tudi oženil. Po zastrupljenju svojega brata je zasedel kraljevski prestol na Portugalskem Alojzij II. Papež je poroko z gospodično York razveljavil (brezverec!), nakar se je kralj poročil z Marijo Pi.jo, sina s prvo ženo je pa dal v samostan.
Tepeni hujskači. V Korkubio-du v provinciji Koruna na Španskem sta imela dva jezuita prilive in sta strahovito napadala ministrskega predsednika in svobodomiselno časopisje. Poslušalce, ki so bili prišli poslušat božjo besedo, ne pa farsko zabavljanje,
je to početje tako ujezilo, da so začeli ugovarjati in so končno o-ba jezuita temeljito pretepli, o-suvali in iz cerkve vrgli. Jezuita in domači župnik so pobegnili.
Poroka po smrti. V japonskem mestu Shisnoka sta se dva mlada Japonca, oziroma Japonec in Japonka, silno ljubila. Njuna najsrčnejša želja je bila, da bi se čim preje poročila. Toda oboji starši so bili proti poroki. Pa kakor že mnogokrat, tako se je tudi v tem slučaju pokazalo, da prava ljubezen vse prCmaga. — Mlada Japonca sta se vsedla v čoln, odpeljala se na morje, tu sta se skupaj zvezala z vrvjo ter skočila v morje. Naslednji dan je morje vrglo zaljubljeni par na suho. Ko je izvedel mestni župan za cel žalostni dogodek, je poklical starše k sebi, jih primerno o-štel ter jim končno svetoval, naj se poroka izvrši vsaj po smrti, da bodeta mlada ljubimca srečno skupaj živela na onem svetu. — Starši so bili tako ginjeni, da so takoj pripravili vse potrebno za poroko. Poroka se je izvršila popolnoma po predpisih in celo običajna darila so se zamenjala med obema družinama. In zdaj se mlada poročenca kot mož in žena sprehajata po japonskem paradižu.
Spor v avstrijski socijalni demokraciji. Na zborovanju socijal-no-demokratično strokovne organizacije na Dunaju je bila sprejeta resolucija, ki obsoja stremljenje čeških socijalno-demokratie-nih separatistov po samostojni, od Dunaja neodvisni strokovni organizaciji. Za resolucijo so bili tudi zastopniki slovenske socijal-ne demokracije. Potem ko je bila sprejeta resolucija, je prebral slovenski delegat Čobal izjavo, ki pravi, da jugoslovanski socijalni demokrat j e ne odobravajo češkega socijalno-demokratienega separatističnega gibanja, ter izjavlja, da jugoslovanski socijalni demokratje, stoječ na stališču enotne strokovne organizacije gredo ramo ob rami z vsemi proletarci za skupnimi cilji. Izjava slovenskih socijalnih demokratov, ki se sami imenujejo le zastopnike z juga, je napravila v čeških socijialno-demokratičnih krogih najslabši vtisk in češki socijalni demokrati poudarjajo, kako ima ravno slovenska strokovna organizacija malo povoda, o-grevati se za centralno strokovno komisijo, ki se baš na slovenske želje ni nikdar ozirala!
Drzen vlom. V hišo posestnika Janeza Bauerja v Obrajni v radgonskem okraju so vlomili 27. p. m. neznani zlikovci z Ogrskega. Tam so pokradli razne stvari, o-bleke, ure itd. v skupni vrednosti 1000 kron. Pri tem so postopali zelo drzno. Čeprav stoji hiša sredi vasi, so vendar popolnoma mirno nosili stvari skozi odprto o-kno. Po končanem delu so šli zopet na Ogrsko, kjer so precej vami, ker se ogrske oblasti kaj malo brigajo za tatvine, ki se gode onstran meje.
Nov papežev dekret. Pariški “Figaro” poroča: V najkrajšem času bodo objavili nov papežev dekret, v katerem se župnikom u-kazuje, da morajo prepovedati cerkveni pogreb vsakomur, ki ni storil svoje dolžnosti s tem, da je opravil spoved in obhajilo. Izvzeti so samo tisti, ki so na smrtni postelji vsled tega obudili kes. To mora pa izpričati kak duhovnik.
Po nesreči ustrelil svojo mater.
V Pievi-Tesino na Trentinskem se je dogodil ta-le tragičen slučaj :	201etni mladenič Buffa je
prišel z lova domov, ter čistil, kakor po navadi, puško ob oknu. V sobo je prišla njegova mati vdova, ki je ravno pripravljala kosilo, ter se pogovarjala z njim o domačih stvareh. -—- Kar naenkrat se je mladeniču po neprevidnosti in nesreči sprožila še nabita puška in nesrečna mati se je z groznim krikom zgrudila na tla in v trenutku izdihnila. Strel jo je zadel ravno v srce. Prestrašeni sin, videvši, kaj se je zgodilo, je pričel klicati na vso moč na pomoč. Na njegov klic so prihiteli ljudje. ter se zbrali okoli že mrtve nesrečnice, pred katero je plakal in se žalosti vil nesrečni mladenič. Prišli so tudi orožniki, ter a-retirali mladega Buffa, a so takoj spoznali iz njegovega vedenja, da se je siromaku — omračil duh. Radi te grozne tragedije matere in sina žaluje vsa ondotna o-kolica.
ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj ra-di DARILA svojcem v staro domovino in iz Zedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER Co.
82 Cortlandt St., 6104 St. Clair Ave. N. E.
New York, N. Y.	Cleveland, Ohio.
ji SeverovaZdravila izdeljujejoizEčenilekarnikjv našem modernem laboratoriju J?
IKAŠEL IN PREHLAD
lahko preženete; ozdraviti se da in to hitro. Mnogi pripravki so sedaj v rabi, ampak
SEVEROV BALZAM ( ZA PLUČA
s Tableti zoper prehlad in hripo vas ozdravi stalno. Tableti zrahljajo prehlad in ščitijo pred njegovimi resnimi posledicami, dočim Balzam teši razdražbo, raztvarja in odstranjuje sluz, osvobeja dihanje in preganja kašelj	Dvoji velikosti 25c in 50e.
Severova Zdravila prodajajo in priporočajo lekarniki. Kadar kupujete zdravila, pojdarite izrecno, da hočete “Severovih”. Odklanjajte nadomestke.	
Severovo	Severov
OLJE SV. GOTHARDA	ZIVLJENSII BALZAM
Izvrstno mazilo za olajšanje bolečine, utežen je vnetja in zmanšanje otekline. Ker lesi in zdravi, zato podeljuje hitro olajšbo in zagotavlja popolno zaščito proti otrplosti in mišičnemu obolenju. POKUS VELJA!	krepi oslabeli ustroj splošno in je izdatno zdravilo za otrpla jetra, žolčnico, zlatenico in malarijo. Ovčvršča kri ter povzroča, da vsi deli človeškega stroje skladno delujejo. UŽIVAJ d A.!
Cena SOc.	Cena 75c.
Pismen svet zastonj vsakomur.
ODVETNIK
PATENTI !
GARL STR0VER
(Sobe stev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel. 3989 MAIN»
Dobra linijska Gostilna,kJer,e
dobi
mrzei in gorak prigri- |AC Q Cfocmv zek. : Pod vodstvom	^ 3l4SUiy
2005 Bine Island Ave.
delikA Dvoran» za riruStvene in unijskt* seje, ln Vrue» dvoran» za koncerte, ženitve in zabave
SALOON
z lepo urejenim keglišeem in eve že Schoenbofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
037 Bine Island Ave. Chicago Ul
to
to
3
3
potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj
pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klo-«R bukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Uniisko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
m «s
4?
« ____________________________________
49	1853-55 Blue Island Ave.
^ Telefon Canal 1198.
»
»
to
to
J. J. DVORAK & Co.»
■	........ .— M*
to to
to
1%
RT AC¡
in parabiti priliko v svojo korist, sedaj ko so cene
posebno nizke
Vsi naši oddelki so razširjeni in prenovljeni. Pridite in oglejte si oddelke aa čevlje, pohištvo, za možke in ženske obleke, katero zavzemata eno celo nadstropje v poslopju v katerem se je nahajal poprej W. Kolcek & Co.
SVILNATI BARŽUN.
Zaloga tega blaga v najnovejših barvah. Navadna cena yard 98c.	PHr
sedaj...............................uul
BLAGO ZA ŽENSKE OBLEKE.
Zaloga volnega Danish in Granite blaga, dolžina 2—10 yardov, raznih barv.	fj Qf
Blago vredno 50. sedaj .............uul
DOMESTICS FLANNELS.
7c. vreden Bleached Shaker Flannel, mehko in toplo. Izvanredna cena	i 3 p
yard.............................  441)
12y2c. težak Flannel za otroke, v rož- tj 3«
nati in višnjeri barvi yard.........I4U
18c. yard širok in črn farmarski satin, močan in primeren za spodnja krila 103«. yard..............................Ill4U
10c. urtain Swiss, 36 palcev širok, progast. Izvanredna nizka cena, sedaj	i 3n
yard...............................441)
10c. Unbleached Shaker Flannel, lepo 03« in toplo blago yard ................U4U
Bleached Shaker Flannel, 36 palcev širok, primerno za spalne srajce in spodnje 03« obleke 10 yd. rednim odjemalcem, yd. 1*1
20c. Light Outing Flannels, jako dobro blago, večinoma svitle barve, progasto, H3r, yard................................I4u
v'
TOPLE SPODNJE OBLEKE IN TEPEŽ-NI ČEVLJI PO NIZKIH CENAH. Sf
Možke spodnje obleke in hlače, težke in tople za po zimi, velikost 34 — 44 p H,, par....................................«JUL
Spodnje možke srajce z dvojnem prvem in » zadnjem delom, težke ter zelo trpez- POi, ne po...................................uOt
Spodnje možke srajce in hlače, sive in ru-jave barve, iz težkega blaga, dobrega kroja; najboljša zimska noša,	velikost	QQr>
34 — 46, po .............................Uul
Lakirani čevlji za ženske, s gumbi ali za-penkami, ročno delo navadne veli- (h j QP kosti in širokosti, cena $3.00 sedaj. . Ipl.uO
čevlji za možke, z ovjo kožo podvlečeni v vseh velikostih, iz usnja podplati in (hi OP pete, cena $3 00 sedaj ................OliUU
Površni čevlji za ženske iz bobrovine z Flannelom podvlečeni v vsih	veliko-	fiQr
stih vredni $1.50 sedaj ................UJl
VSE TRETJE NADSTROPJE STAREGA IN DODATNEGA POSLOPJA ZA-
VZEMA SEDAJ POHIŠTVO.	^
Prodajamo pohištvo za gotov denar ali na 5^ lahka odplačila.
---- PREPRIČAJTE SE ------
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
Oirektorij (1795—1799. Napoleon v Egiptu.
Med tem je Napoleon izdelal svojo osnovo ter jo priporočil di-rektoriju, ki je takoj v vse privolil; kajti ni si mogel misliti lepše prilike, da se reši tolikanj slavljenega in nevarnega generala, nego da ga pošlje v Egipet. Na videz so se v primorskih mestih severne Francoske z velikim hrupom delale priprave za vojsko proti Angležem; Napoleon sam je vse ogledoval in uredoval, in svet je res mislil, da se bodo Francozi odpeljali na Angleško. Skrivaj pa je direktorij Napoleona imenoval vrhovnega poveljnika nad "vzhodno vojsko” in že v nekoliko tednih bilo je v Toulonu vse preskrbljeno za odhod, za kateri so dobro došle ladije, ki so jih Francozi vzeli Benečanom, še bolj pa bogati zaklad, ki so ga ugrabili švajcarskemu mestu Bernu. Dne 19. maja 1798 je Napoleon odrinil iz Toulona. Imel je sto večih in manjih bojnih in nad štiri sto prevoznih ladij, a vojščakov kakih štirideset tisoč mož, ki so se pod njim izurili v italijanske.] vojski; Vzel pa je seboj tudi učene može in umetnike^ da bi preiskavah starodavne egiptovske spomenike in sploh vso to nekdaj slavno deželo. Vožnja bila je srečna. Brez vsake nezgode prijadrali so dne 9. junija na Malto in jo kar takoj za se osvojili. Vitezi sv. Ivana, tedanji posestniki otoka, bili so preslabi, da bi se ustavljali zmagovitim Francozom, pa so se jim brez boja podali ter Malto prepustili franco-skej republiki, ki jim je za to 0-feljubila plačevati primerno pokojnino. Ko je na otoku pustil štiri tisoč mož, odpeljal se je Napoleon z ostalimi dalje. Sreča bila mu je zopet mila, kajti ako-prem se je angleški admiral Nelson z velikim brodovjem vozil po sredozemskem morju sem ter tja in prežal na Francoze, vendar od nikjer na nje zadel. Brez ovir
so se torej Francozi pripeljali v Egipet ter dne 1. julija stopili na suho. Hitro je Napoleon udaril na Aleksandrijo, jo z naskokom vzel, potem pa tamošnjim prebivalcem razglasil, da ne misli nikomur nič žalega prizadejati, ampak da jih je le prišel osvobodit od mameluških glavarjev, ki so takrat gospodarili v Egiptu in tlačili ubogi narod. Blizu Kaire so Mameluki zbrali veliko vojsko in se pripravili na boj. Napoleon jim je skoz puščavo moral iti nasproti. Pot je bila jako težavna, francoski vojščaki niso bili vajeni tolike vročine, in trpeli so mnogo žeje in gladu; ali vkljub temu bili so dobre volje in niso obupali, saj jih je vodil Napoleon, ki se je zopet skazal bistroumnega poveljnika. Kedar so se med potjo pokazali urni nasprotni konjiki, ustavil je pešce svoje, postavil čvetero krdel tako, da je v sredi bil prazen prostor za poveljnike, učenjake, umetnike ter za pra-tež, ki so jo osli nosili. Da bi u-trujene vojščake v dobro voljo spravil, veleval je Napoleon pri take j prilik navadno na ves glas: ‘■‘Učenjaki in osli v sredo!” Ti vojaški kupi na štiri ogle so se dobro skazali, kajti od katere koli strani so se sovražniki zagnali va-nje, povsod so zadeli na ostra bodala in hitro so zopet odskočili na urnih konjih svojih. Prišed-ši na bojišče, ki ni bilo daleč od starodavnih egiptovskih piramid, hrabril je Napoleon vojščake svoje: ‘‘Pomislite, z visokih teh spomenikov gleda štiri tisoč let dol na Vas!” — Bitva ‘‘pri piramidah” dne 21. julija bila je jako huda, ali naposled so vendar le Francozi zmagali ter se nastanili v Kairi. Mameluški glavar JIu-rad se je z enim delom vojske u-maknil v gorenji Egipet, Ibrahim pa je šel proti sirski puščavi ter se večkrat zaletaval nazaj proti Kairi, dokler ga Napoleon ni z nova užugal in zapodil iz E-gipta.
Vrnivši se v Kairo dobil je Napoleon žalostno poročilo, da so mu Angleži ugonobili vse ladije. Ko je francoska vojska pripe-ljavši se v Egipet stopila na su ho, ukazal je Napoleon admiralu Brueysu, da naj prazne ladije skusi spraviti v pristanišče alek sandrijsko ali pa naj ž njimi od jadra na otok Krf. Brueys ni slu-šal previdnega poveljnika, pa se je predolgo mudil na morju pred Abukirom. V tem pride dne I. avgusta angleški admiral Nelson in takoj je spoznal nerodnost svojega nasprotnika. Izkušeni mornar se ni bal morske plitvine med francoskim brodovjem in obrežjem, pa je čvetero ladij poslal tja, -da so nasprotnike od zadej napadle med tem, ko je on sam spredaj udaril na nje. Ob pol sedmih zvečer vnel se je grozen boj, ki ni odjenjal dcf druzega jutra. Že v prvem mraku je angleška krogla ubila Brucysa, ob desetih zvečer pa se je vnela naj-veča francoska ladija ter se s strašnim ropotom razletela v zrak. Tudi Nelson je bil v čelo ranjen, ali hrabro se je -dalje boril, dokler ni najsijajnejša zmaga bila njegova. Skoraj vse francoske ladije so bile pokončane, nekoliko so jih Angleži vzeli in le čvetero se jih je rešilo v A-leksandrijo. Nelson je dobil častni naslov ‘‘lord Nilski”.
Nesreča pri Abukiru je bila za Francoze hud udarec, kajti nasprotniki so jim prestregli pot proti domu. Napoleon sam je to najbolj izprevidel in zelo se jo prestrašil, ali znal se je preč vojščaki pritajiti, da jim ne bi vzel srca. «Kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo, jel je Egipet u« redovati po svoje, a mohamedan skim prebivalcem je zatrjeval, da nikakor ne zaničuje njihove vere, niti je sovražnik turškega sultana, marveč da je on njihov pri jatelj in varuh, kajti zatrl je papeža in malteške viteze, ki so 0-znanievali boj zoper mohamedan ce. Toda vse te zvijače mu niso mnogo pomagale. Turški sultan se je zoper njega zavezal z Angleži ter je ž njihovo pomočjo zbiral dve vojski, od katerih bi
ma po suhem, druga pa po mor-,i udarila na Francoze v Egiptu. Poročilo o teh pripravah ohranilo je prebivalce v Kairi, da so « .vzdignili zoper .nove svoje tlačitelje, ali Napoleon jih je užu-jai, poklal šest. tisoč ljudi j ter ta-o upokoril dolenji Egipet, med .em ko je njegov podpoveljnik Jesaix v gornjem Egiptu zmagal .n razkropil Muradovo vojsko .er prišel noter do Nilovih slakov. Brez novic od doma, kjer so ,e takrat godile čudne reči, podal se je Napoleon leta 1799, na .ezavno pot iz Egipta v Sirijo .urškej vojski naproti. Po dva vojščaka dejal je na enega dro-nedara ter prejahal ž njimi po dvajset milj na dan. Dne 6. mar-.a je mesto Jaffo z naskokom vzel ter brez usmiljenja dal po-rireljati vso turško posadko, kakih dve tisoč mož. Drugače je oilo, ko je oblegal imenitno trdnjavo Acre, ki je bila na suhem zagrajena z močnim zidom, po morji pa je vsak čas mogla dobivati pomoči in živeža. Napoleon je imel premalo topov, in stari turški paša Achmet Djezzar je s pomočjo angleškega poveljnika Sidney Smitha hrabro odbijal vsak francoski naskok. Tako so minili trije tedni. V tem pride glas, da je paša iz Damaska z novo vojsko na poti. Napoleon je poslal proti njemu generala Kle-bera, a kmalu je moral sam iti za njim ter je pri Taboru popolnoma zmagal turško vojsko. Vrnivši se nazaj pred Acre, sprevidel je, da so mu najlepše nade splavale po vodi. ‘‘Da bi le Acre 0-svojil,” rekel je, ‘‘odprta bi mi bila pot v Carigrad in v Indijo, in svet bi bil dobil drugo podobo.” Pa zastonj je bilo vse njegovo napenjanje, zlasti ko mu je kuga jela moriti vojščake, katerih je bilo od dne do dne manj. Daši ne rad, moral se je vrniti v Egipet. Tu je druga turška vojska stopila na suho in zopet je pri njej bil Anglež Sidney Smith. V bitvi pri Abukiru so se Francozi dne 25. julija z nova skazali, kajti tako so zmagali nasprotno vojsko, da ni bila več za rabo. Ko so si po dokončanem boju Francozi' in Turki zamenjali ujetnike, poslal je Sidney Smith Napoleonu snopič časopisov, v katerih je bilo popisano nesrečno vojskovanje Francozov v Italiji, kar mu je malo prej poročal tudi njegov brat. Napoleon ni imel več miru. Sklenil je, da pojde domu, a ker ni imel ladij, da bi vojščake svoje seboj vzel, šel je sam. Skrivaj je vrhovno poveljništvo in vladarsko oblast v dolenjem Egiptu poveril generalu Kleberu, v gornjem Egiptu je pustil Desaixa, a ka» je vse preskrbel, šel je na videz ogledovat ustje reke Nila ter se iz Aleksandrije nagloma odpeljal črez morje dne 24. avgusta 1799.
Kleber je še le po odhodu Napoleonovem zvedel skrivne njegove naredbe in zelo se je srdil, da je moral v Egiptu ostati. Istega mnenja bili so tudi mnogi častniki in skoraj vsi vojščaki, ki se nikakor niso mogli potolažiti, da jih je ljubljeni poveljnik tako grdo ukanil ter izginil kakor tat. Ne glede na to, ali je Napoleonu prav ali ne, je razkačeni Kleber meseca januarja 1800 s turškim velikim vezirom samo-lastno sklenil pogodbo in obljubil, da pojde z vsemi Francozi iz Egipta; ko pa angleška vlada ni odobrila pogodbe, ampak hotela, da bi se Francozi na milost in nemilost poda-i, je pri Heliopolu z nova udaril na turško vojsko, jo do dobrega užugal ter razkropljene vojščake gnal v puščavo. V tem ga je mlad mohamedanec Sulejman iz Aleppa zavratno umoril dne 14. junija, torej istega dnè, ko je v bitvi pri Marengi poginil njegov tovariš Desaix, katerega so bili že prej pozvali domu na Francosko. Po Kleberovi smrti je general Menou bil vrhovni poveljnik v Egiptu, a ko je zastonj čakal nove pomoči od doma in so Turki in Angleži zbirali veliko vojsko proti njemu, sklenil je meseca avgusta 1801 novo pogodbo z nasprotniki. Prepustil jim je namreč Egipet proti temu, da se je z vsemi svojimi vojščaki, z vsem orožjem ter z vsemi za znanost in umetnost dragocenimi stvarmi na angleških ladijah v polnej svobodi častno prepeljal na Francosko. To je Ml konec Napoleonove vojne v Egiptu, ki je za znanost vsekakor imela velike koristi.
NAJBOLJŠA KUHINJA!
BiIliards--Pool Table--PreuQČišča za potnike. Ddflidče prips avljene j< di. Odprto podnevi in ponoč P. Perič, 1412 W. 18. St.,
CHICAGO, ILL.
9
I
f
§
Pridite k nam po jesensko .—..- obleko ali sukno =====
Pri ms bodete dobili boljše blago za isto ceno kot kjerkoli drugje. NAŠE rOJESENSKE OBLEKE PO
$14.85
so najboljSe, kar se jih je Se kedaj prodajalo po tej ceni. So Istega materiiala in kroia, kot obleke, ki se jih p-odaja povsod, drugod v Chicegi. Ako bi želeli pa slabejše ali boljše kvalitete obleko jih imamo na stotine na izbiro vredne od
$10.00 do $25.00
Vngal B'oe Island Av.
Cor. 18. Plač«.
Jelinek in Mayer, lastnika

Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Bine Island Ave. & 19. ni.-
VLOGE 83,500,000.00
GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . $100.000.00
Prva in edina češka državna banka v Chl^agi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse del. •veta; prodajamo šifkarte in pogojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
tool PEKU PIVO.
PERU BEER COMPANY, Paru, III.
Podpirajte krajevno obrt!

W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue 1 slani Ave.. Chi.ago
TELEFON CANAL953.
Moja trgovina pohištva je ena naj»ečjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v Zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
*a	ala a,âa ala mJÊLm a>M *!<• a.M ata ala ata aja ata ata ata ata ata ata ^— .A. Aa
ÎÇ Tr V W V	“ ’3? “VP ™ ™	“ VW 1*W V !F tr &
I Največja slovenska lekarna v Chicagu I
* * *
*
*
-h
*
*
*
*
*
*
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdVavil. medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat prid>te v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9 ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
Pridite in prepričajte se
%	C. G. FOUČEK	S
,jel(	že 25 let v tej trgovini na itlem prostoru	^
1801 Čemer Ave. vogal IS. SC nasproti Narodni ^	Dvorani v Chicagu lil.	^
^ 4* 4*	4* ¿r* ‘T4 4* *4* *1* 4*	n* 4^ 4* 4*	4»
EDINA
VINARNA
ki ‘oči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pri >eljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 84«.