IT AL ANI SO RAZBILI SEVERNO ABESINSKO ARMADO __ * Rusija je pripravljena na vojno z Japonsko premogarje zaguffejevo postavo V pismu na najvišje sodišče zagovarjajo ustavnost postave. — Jeklar-ne zavračajo pravice delavske oblasti. razvoji stavke v akronu Šerif naj določi dan, kdaj bo tovarna zopet odprta. — Serif je zahtevo zavrnil. WASHINGTON", D. C., 4. marca. — Urao l)ili navzoči, ko je narod-na delavska oblast zasliševala nadaljne priče v zvezi z obdolž-' bami, da je družba odpustila 11' delavcev zaradi njihovega unij-j ske^a delovanja. Glavni zagovornik di-užbe je prejšnji dan •zapustil zasliševanje z utemeljitvijo, da delavska oblast v tem slučaju ni pristojna. PHILADELPHIA, PA., 4. marca. — Zvezno prizivno sodišče je izdalo sodnijsko |mj-velje, ki prepoveduje izvolitev delavskih zastopnikov za podajanja s Pittsburg-h Steel Co. Volitev zastopnikov je bila določena za četrtek. PAVI OZNANJAJO POMLAD WASHINGTON, D. C., .1. marca. — Dr. William Mann, ravnatelj tukajšnjega zoolo^i-ene#a parita, je izjavil: — Letos bomo imeli zelo zgodnjo pomlad. To so mi naznanili pavi. Ko pav razkosati rep, je znamenje, da bodo kmalu začele pihati gorkejše sape. Načelnik vremenskega urada Charles C. Clark je pripomnil k temu: — Trditev, da ima pavov rop kaj opravka z vre-noiii, je smešna. AKRON, Ohio, 4. marca. — Predsednik Goodyear Tire & Rubber Company, P. W. Litchfield, je jjovedal časnikarskim poročevalcem naslednje: ** Družba ne bo podpisala }k>-godbe z United Rubber Work-el's, četudi glasovanje vseli u-službencev pokaže, da mora večino zastopati unija. *'Za to sta dva vzroka: 1. postava tega ne zahteva, hi 2. o tem nočemo razpravljati." Drugi dogodki stavke, ki je vstavila pri Goodyear Co. dva tedna vsako delo, so: : Družba je naprosila šerifa J. T. Flowerja, da določi dan, kdaj smejo tovarne pričeti z delom. Serif je to zahtevo odklonil. Governor Martin L. Davev jo zavrnil prošnjo skupino neunij-skih stavkarjov, da posreduje. Mogoče bo tudi zaprta tovarna Goodyear v New Bedford, Mass. Župan v New Bedford, Cli. S. Ashley je pisal Litelifieldu, da prejema poročila, da obrat v Goodvear tovarni ponehajo in da bo najbrže v kratkem zaprta. Obrat tovarne v New Bedford je zvezan z največjimi stroški in Litchfield pravi, da bo to prva tovarna Goodyear družbo, ki bo zaprta. značilna izjava sovjetskega Diktatorja josipa stalina MOSKVA, Rusija, 4. marca. — Ameriškemu časnikarskemu poročevalcu Roy W. Howardu je Josip Stalin rekel, da je Rusija pripravljena iti v vojno z Japonsko, ako bi Japonska skušala uničiti neodvisnost zaveznice Rusije — Zunanje Mongolije. Stalin je priznaj, da so spopadi na meji Zuna-nje Mongolije in Mančukuo pomenili veliko vojno nevarnost, da pa so zadnje čase mačukuanski in japonski vpadi ponehali. ' POŽAR V CHILE SANTIAGO, Chile, 4.- marca. — V provinci Chiloe je si-h n požar uničil mesto Castro. Nad dva tisoč oseb je brez strehe. NOSOVI SE NAM DALJŠAJO ! WASHINGTON, D. C., 4. marca. — Svetovno znani an-tropolgist dr. Aleš Hrdlička, kustos Smithsonian zavoda v Washingtcrau, je prišel na dan s pojasnilom, zakaj >e dva pri-j jatelja po mnogih letih tako j težko spoznata. Ko je dr. Hrdlička premeril telesne uJe več tisoč ljudem, je rekel, da postane človeški nos s starostjo daljni in širši, ušesa večja in usta bolj raztegnjena. FRANCIJA POPUSTILA PROTI ZDR. DRŽAVAM IA >NDON, 3. marca. — Iz za-nesjivej?a vira prihaja poročilo, da je Francija pristala na zahtevo Združenih držav za bojne ladje po 35,000 ton. Do tega sporazuma je prišlo na konferenci amor, in francoskih delegatov. in je s tem odstranjena največja zapreka mornariške konference. DVA BRATA MORILCA DORCHESTER, N. B., 4. marca. — Pred sodiščem se zagovarjata dva brata zaradi dveh umorov in ene odvedbe, h kateremu dejanju ju je zaj>elja-la njuna 40 let stara mati Mae Bannister. Mati je hotela dobiti majhnega otroka, da bi ž njim mojyla obdolžiti očetovstva več mož. Njuna sinova Arthur, ki je 'star 19 let in Daniel, star 20 Jot, sta ustpplila 30 let starega jPhilipa Laflce, s kolom ubila njegovo ženo Berto, pustila zmrzniti 20 mesecev starega sina .Tackieja in odvedla 6 mese-Ifev staro hčerko Bottv. . starhemberg zopet v rimu Mussoliniju Je čestital k zmagi v Abesincji. -Pogajanja v Rimu imajo za cilj pogodbo proti sovjetom. . DUNAJ, Avstrija, 4. marca. Avstrijski podkaneler knez Ernst Ruediger Starhemberg je odpotoval v Rim, da prične pogajanja z Mussolini jem. Pred svojim odhodom pa je še poslal Mussolini ju brzojavko, v kateri slavi fašizem ter čestita Italiji k njenim zmagam proti Abesincem. Starhemberg bo v Rimu skušal po rimski pogodbi določeno politično in gospodarsko sodelovanje med Italijo, Avstrijo in Madžarsko še bolj utrditi. Inozemski diplomati pa pri p i s u j ejo Starhemhorgovemu potovanju popolnoma drug po-mon. Po njihovem mnenju bo pojasnil stališče Avstrije gledo z voze, za katero se pogajate Italija in Nemčija. Ta zveza se po mnenju diplomatov obrača proti sovjetski uniji. Dobro jo znano sovraštvo Nemčije do sovjetsko Rusije. Odkar je bila v Parizu sprožena misel, da bi jamstvo za neodvisnost Avstrijo mesto Italije prevzeli TVlioslovaška in Rusija, vlada tudi v Rimu veliko sovraštvo do Rusije. Ta načrt je zelo užalil Musso-linijev ponos in polog toga tudi ne moro trpeti, da bi imela sovjetska unija kak vpliv v jx>-donavskili deželah. Nemčija je postala pozorna na sovjetsko nevaHiost in lioČo proti komunizmu postaviti zid od severa do juga. V tem zidu bi Avstrija igrala zelo važno vlogo in da bi to svojo nalogo zadovoljno izvršila v smislu Italiie in NemeHe, bi morala Stalin je poročevalca v svojem uradu v Kremlju prijazno sprejel. V celem razgovoru ni kazal nikafee samozavesti in mogočnosti, četudi vlada 17-5 milijonskemu narodu. Stalin je rekel, da je nedavno •zunanji podkomisar Sto-monjakov opozoril jaj>onekega poslanika, da je Rusija z Zunanjo Mongolijo v prijateljskih odnosa j ili že od leta 1^'Jl in da jo lx» Rusija branila, ako bi jo Jajionska napadla. Dalj«1 je rekel Stalin, da ste Japonska in Nemčija največja vojna nevarnost. Še večja vojna nevarnost nad obema tema državama pa je — kapitalizem. Značilni so naslednji Stalinovi odgovori na tozadevna vprašanja časnikarskega poročevalca : 1 'Ako s«' JajKmska drzne napasti mongolsko ljudsko republiko, smo mi pripravljeni pomagati t<»j republiki. "Prijatelji miru imajo to prednost, da morejo delovati javno s podporo mogočnega javnega mišljenja. "Po.-kns izvažati revolucijo je nesmis"l. Brez želje v notranjosti dežele ne bo nikdar revolucije. "Italijanski fašizem in nemški narodni soeijalrzem nimata ničesar skupnega s sovjetskim sistemom. "Ameriška demokracija in sovjet-ki sistem more obstojati in mirno med sel>oj tekmovati — toda nikdar se ne more razviti eno iz drugega." jap. generali bodo odstopili Cesar Hirohito sprejema prošnje za odstop. — Voditelji voljnega sveta se smatrajo odgovorne za vstajo. poseben odbor lige narodov mora v enem tednu izdelati načrt za embargo na olje TOKIO, Japonska, 4. marca. — Sedem vodilnih japonskih generalov je izstopilo iz najvišjega vojnega sveta, ker se smatrajo zh odgovorne krvave vojaške vstaje preteklega tedna. Ob istem času pa se v cesarski palači posvetujeta vlada in tajni svet glede 44važne postave". Na seji je bil navzoč cesar Hirohito. Podrobnosti o **važni** postavi niso bile objavljene. General Sen j uro Hajaši in general Sadao A raki, ki sta pogosto omenjena kot morebitna naslednika ministrskega predsednika Kejsuke Okada in V štiridnevni bitki je bila armada rasa Imru uničena. Veliko [Število Abesincev ubitih ali ranjenih. Italijani izgubili samo 590 mož. — Abesinci hočejo braniti Tana jezero. generali Nobojuki, Al>e, Jinz-buro Mazaki, (iiiči, Keirkiči U-joda in grof Juiči Terauči so se zglasili pri vojnem ministru Jošijuki Kavašima ter so mu vročili prošnjo za odpust, da jo izroči cesarju Hirohito. Kot vzrok odstopa navaja vsaka prošnja, da se generali smatrajo za odgovorne za razmere v armadi, vsled katerili je prišlo do vstaje, katere s.1 je pod poveljstvom 24 častnikov vdeležilo 1000 vojakov, ki so umorili štiri vodilne vladne uradnike in .so so štiri dni v vladnih poslopjih brauili pred vladnimi vojaki. SPORAZUM MED NEMČIJO IN ITALIJO DUNAJ, Avstrija, 3.3 marca. t— Z oziroui na poročila, da jo prišlo med Nemčijo in Italijo do sporazuma glede Avstrije, bo podkaneler knez Starheanberg v 1kra>tkeni odpotoval v Rim, da \Tprasa Musso-lmija, kakšen bo položaj Avstrije, ako je v resnici prišlo do kakega sporazuma. ŠPANSKA ODPOKUCALA POSLANKA IZ VATIKANA MADRID, Španska, 4. marca. — Predsednik španske republiko Z »mora, je danes odpoklical Lieandra Romera, ki je bil Španci poslanik v Vatikanu. Romero je vložil stfojo resig-nacijo, takoj ko je zvedel, da so pri volitvah zmagali republikanci in socijalisti. svoje slabe od noša je z Nemčijo znatno izboljšati. Toda zadnjo besedo no bo imel Starhemberg, kar sklepajo inozemski diplomati iz tega, da bo 18. marca tudi kancler dr. Sehuschnigg odpotoval v Rim. NORRIS DAM DOVRŠEN NORRIK, Temi., 4. marca.— Danes se bodo vršile tukaj velike svečanosti, kajti ogromen nasip, ki je veljal 36 milijonov dolarjev, je dovršen. Ob eni popoldne bo pritisnil predsednik Roosevelt v Wash-ingtonu na električni gumb. Ta pritisk bo odprl sireno na najvišji točki 253 čevljev visokega nasipa. Na 'pisk sirene se bodo zaprle zatvornice in za nasipom se bo začelo zbirati vodovje reke Clinch. Nastalo bo umetno jezero, čiga obrežje bo dolgo 800 milj ter bo pokrivalo okoli 34,200 akrov zemlje. STRAŠEN VIHAR V ITALIJI PALERMO, Sicilija, 4. marca. — Strašen vihar, ki je divjal nad tukajšnjo okolico, je povzročil ogromno materijalno Škodo. Nad tristo oseb je bilo poškodovanih. UNIVERZA V VARŠAVI ZAPRTA VARŠAVA, Poljska, 4. marca. — Varšavsko univerzo, ki je bila pred kratkim pozorišče (krvavih proti židovskih izgredov, je dala poljska vlada začasno zapreti. Pri izgredih je bilo ranjenih nad trideset študentov. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTK V 7DR DRŽAVAH. NA ABESINSKI FRONTI, 4. marca. — Italija-ni so 30,000 mož močno armado rasa Imru uničevalno porazili in je bila s tem končana štiridnevna bitka. S to italijansko zmago je bila razbita zadnja abesinska še nedotaknjena armada na severni fronti. Zmaga nad armado rasa Emru je bila ravno tako popolna, kot zmage nad armadami rasa Mulu-gheta. rasa Kassa in rasa Seyouma. Ras Imru je bil poražen na zapadni strani reke Takkazze. Imru je hotel ustaviti italijansko prodiranje proti Tana jezeru, iz katerega izvira Modri Nil. Italijani zasledujejo razbito abesinsko armado. 4000 Abesincev je bilo obkoljenih in strojnice iz italijanskih aeroplanov so jih pobile. Italijani so naglo zaporedoma zavzeli hribe An-dino, Enda, Maria^i in Quoram. Med drugim je Italijanom padla v roke ras Kassova radijska postaja in skrinja, polna srebrnih dolarjev. Kot je bilo pozneje naznanjeno, so Italijani zasedli Abbi Addi, glavno mesto province Tembien. S tem mislijo Italijani, da so dosegli svoj cilj pred deževno dobo. Ostanki armad rasa Kassa in rasa Seyouma so se razkropili po gorah vzhodnega Tembiena. Toda le težko jih je zasledovati, kajti, če skrijejo svoje orožje, jih je le težko razločevati od mirnih kmetov. Italijani ne vedo, kje se sedaj nahaja ras Se-youm. izvedeli pa so, da je ras Kassa pobegnil samo s svojo telesno stražo. Italijani sedaj utrjujejo zavzeto ozemlje in vse kaže, da bodo v kratkem pričeli z novo ofenzivo. RIM, Italija, 4. marca. — V zadnji ofenzivi je na italijanski strani padlo 590 mož, medtem ko so> izgubili Abesinci "mnogo tisoč vojakov**, kot poroča maršal Badoglio. Ženeva, Švica, 4. marca, t— Liga narodov je dala Italiji en teden časa, da razglasi premirje z Abesinijo, ali pa bo razglašen embargo na petrolej, kar bo za Italijo najhujši udarec. Na izrecno zahtevo angleškega zunanjega ministra Anthony Edena je bil imenovan odbor izvedencev, čigar naloga je tekom enega teda izdelati podroben načrt za embargo petroleja. Prihodnji torek bosta zborovala odbor trinajsto-rice, ki je svet Lige narodov, in odbor osemnajsto-rice, ki bo razglasil embargo na petrolej, ako se vsi mirovni poskusi izjalove. PARIZ, Francija, 4. marca. — Italija je uradno obvestila Francijo, da bo izstopila iz Lige narodov, da bo zavrgla locarnsko pogodbo in vojaški pora-zum s Francijo, ako bo uveljavljen embargo na petrolej. To pretnjo je izrekel Mussolini v Palazzo Vene-zia francoskemu poslaniku grofu Chambrunu. Ta Mussolinijeva izjava je bila v nedeljo brzojavno sporočena francoskemu poslaniku Flandi-nu v Ženevo. Italija tudi ne bo podpisala mornariške pogod-be, za katero se sedaj vrše pogajanja v Londonu, Za Ne« York celo leto . $7.00 I —i — ' ™^ ' ^^ 1 and legal Holiday«. Za mosenartvo celo &eto 57.00 J »./•-«,* j « _ * M* i 75,000 Readers. ly -I List slovenskih delavcev v Ameriki. j f TEUSFON: CHelaea 3—3878 Entered aa Second Clasg Matter September 21,1903, at the Port Office at New York^T^imder Act of Congrew of March 3, 1879. TELEFON: CHelaea 3—387l" No. 53. — Stev. 53._NEW YORK, THURSDAYrMARCH~57T936- ČETRTEK, 5. MARCA, 1936__Volume XLIV. — Letnik XLIV. • WZnUD'A" New York, Thursday, March 5, 1936 THE LAltnFvr ZI.nVRSE DAILY IN V. 8. 'A. ;k poročenih, leta 1890 pa le trinajst odstotkov. V prejšnjih člankih, ki smo jih objavili pod naslovom "odarsko suženjstvo" smo poudarili, da so v premnogih industrijah delavci tako slalni plačani, da se ne morejo preživljati kot se človeku spodobi. Danes so razmere drugačne kot so bile naprimer leta 1890, kajti delavec boče biti kolikor toliko deležen sadov svojega dela. Ako hoče družina po človeško živeti, je največkrat po trebno, da se mora tudi žena lotiti dela in ž njo vred napoldo-rasli otroci. Tragika tega problema je pa tem večja, ker kapitalisti temibolj nižajo moškim zaslužek, čimveč žensk se priglasi k delu. Delavec ne zasluži dovolj za preživljanje svoje družine. Vsledtega gre žena dela iskat, Gospodar, ki lahko zaposli ženske, bodisi odpusti gotovo število moških, ali jim pa plača plačo, za kakršno so žpn^ke pripravljene delati. Industrial Conference Board je dognal, da so bile leta 1932 v državi New York ženske 46 odstotkov manj plačane* za isto delo kot so ga izvršili moški. V istem letu so zaslužile ženske v newyorski državi povprečno po $11.75 na teden. V tekstilni industriji je znašala njihova tedenska plača nekaj nad devet dolarjev, v tovarni konserv, sedem dolarjev, v tobačnih tovarnah enajst dolarjev. V državah Connecticut in New Jersey so v mnogih slučajih zaslužile kvečjemu po dva dolarja na teden. Gospodlarji najemajo mlada dekleta za učenke z obljubo, da bodo pozneje bolje plačane. Ko pa mine učna doba, jih gospodar podi to ali ono pretvezo odpusti in najame nove u-čenke. Razvoj moderne tehnike je ženski omogočil zaposlenje »koro v vseh industrijah. Edinole v takozvani težki industriji, pri paroplovbtf in transportaeiji se še ni uveljavila. Za vse 1to je pa ženska hudo plačala. Trdo mora delati za sramotno nizko plačo. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu. V IDG08UVU0 ▼ ITALIJO Za 9 2.75__________Din. 1M Za $ 9.25------------lir 16t $ 5.15________Din. SM $ 18J»----Ur 200 $ 7JW___Din. SM $ 44.00 ------Lir 500 $11.75__Din. 500 f 0------Ur 1000 $25.50____Dta. 1000 $174.00 ----Lir 2000 $07 JO__Din. 2000 $200.00 ------Lir 5000 KES BE CENE SEVAJ HTTBO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMBl GOBI ALI VOLI ** -re&jlh sneakov kot ifforaj navedeno. bodlU ▼ rttnarflh ali nmb doroUnfonio io bolj« pogoj*. ■STLAČILA T AMBBlfiKIH DOUBJ1I 8a tsptaflU $ 5,— mratc paalatt..........$5.75 no—* - - .......nt« $i*^- » - ..........n«— $20^ " " ....k.... «n— JH^ " m $4L25 Mt i m m «1 je ». • • *. r« fPfV Prejemnik dobi t starem kraja lspUCtlo ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZYKSUJEMO PO CABLE LKTEK ZA PRI- STOflUNO $L— BfcQYEPBC PUBLISHING COMFHHX "Glm Narod." tU WHI 1Mb BJEJUT . NEW TOK, N. t. Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK Oudan me ustavi neki rojak in pravi: 4 4 Ti pa zopet .pišeš, kakor vidim." "Sem pa tam nekoliko. Bil sem sedem let v pokoju in čakal, da sli«im kaj od drugih. No, pa kar ni "drugih", mis-Km, novih, mlajših, moramo pa mi zopet v javnost." "To je samo prav. Veš, ampak rudno se mi zdi, da si dal tak naslov. V New Yorku živiš, pomisli, v New Yorku, pa pišeš z naslovom, kakor da bi bil v kaki stamk rajski vasi." "Počasi, prijatelj. To ni vse tako, kakor se zdi tebi. Poslušaj. Ali znaš tisto pesem: Stoji stoji Ljubljanca Ljubljanca dolga vas . . . No, iz tega razvidiš, da je v očeli našega ljudstva c**Io naše največje mesto samo vas. In da se loči od drugih, pravi pesem : dolga vas. "Kaj je pa New York? (V bi hotel po gornji kitici opevati New York, bi pa rekel tako: Stoji stoji New York. New York, dolga, široka visoka in globoka vas." Toliko torej glede vasi. Imam pa še nadaljni vzrok za ta naslov. Prosjor pod vaško lipo predstavlja najstarejše, najboljše demokratično in najčistejše zborovanje ali parlament našega naroda. V cerkvi ljudstvo ni smelo govoriti, ker tam govori duhovnik. V šoli govori učitelj. Pri sod ni j i ali na kaki drugi gosposki smo govoriti priprost človek samo na tisto, kar je vprašan. Doma govori po večini žena. Možakom je ostajal en sam prostor, koder so se zbirali ob večerih, nedeljah in praznikih, to je v sredi vasi pod lipo. Tam so se razgovarjali o letini, o vremenu, o novicah, o vojskah, tam so si potožili svoje težave in bridkosti. Ta vaški parlament je bil ja-ko spoštovan. Otroci niso nikdar prihajali v bližino, koder so se pogovarjali možje, ker je bilo prenevarno. V starem kraju ni tako, kakor v Ameriki, ko se panža niti dotakniti ne smeš. Posledica tega je, da otroci rasto v mislih, da jim je vse prosto in vse dovoljeno. In v takem prepričanju pridejo v dobo, ko niso več odgovorni samo starišem, ampak preti vsem zakonom. In rekel bi, da je to poglavitni vzrok, da so ameriške ječe tako polne, da bi skupno vzeto njihovi ljudje predstavljali že eno majhno kraljestvo. Tudi drugače zgovorne vaške žene s pravicami, ki niso zapisane ne na tem ne na onem svetu, si tudi niso upale vtikati se v zadeve pod lipo. Č*e se je katera spozabila, so padale besede od desne in leve in ji ni kazalo drugega kakor povesiti glavo in izginiti za voglom. Moški, so, kakor veš, jako junaški, če jih je več skupaj. Zato kličejo na vojno vselej vse, kar leze in gre, ker so potem dosti bolj pogumni. 1 Zdaj bi imel pojasniti še dve stvari, to je: lipo in potem pa tisto besedo, "kakor misli." Bom najprej povedal o tem zadnjem. Kar jaz pišem, je lahko tako, kakor berete, lahko pa tudi drugače. Življenje me je naučilo, da je na svetu vse lahko tako, kakor mislim in vidim jaz, ni pa rečeno, da bi ne moglo biti# drugače. Na hrib se ne gre samo z ene strani, ampak od vseh. In vsaka smer ima laliko svoje posebnosti. V življenju sem se dostikrat zmotil, ko se mi je zdelo, da vidim edino tako, pa sem trdil, da je tako in ne drugače. Pozneje sem se pa prepričal, da gre pravilo življenja po geslu: povej mi, kdo si, pa ti povem, kakšno stališče 'boš zastopal. Zdaj naj pride na vrsto pa lipa. Tukaj se moram pa že malo delj ustaviti zakaj lipa je lahko samo simbolična in se večkrat premeni v kaj drugega. V naši vasi so bile, postavim, pred hišami klopice, koder je tekla vaiška debata. Ob nedeljah in praznikih pa so šli v letnom času na reber pod vasjo, koder so rastle črešnje, orehi in drugo sadno drevje. Tam so jx>-legali po sencah in se ozirali doli po logeh, koder se je med vrbjem vila naša ponosna Bistrica. Res, da je ni bilo dosti, posebno v letnem času ne. Ob času deževja pa j«' na rast la, preplavila logove, da je bila vsa dolina kakor veliko jezero. Moj sedanji dom'je, kakor bi rekli: na drugem koncu mesta. ( e hi kdo šel v ravni črti od znanega otoka Ellis Island proti severu, bi prišel v kakih sedmih lirah do "Drugega konca." Ne rečem, da se tukaj mesto neha, ampak premeni se pa dosti. Tukaj je polno drevja in par minut od mene so gozdi, koder nabiramo v jeseni gobe. .Tih je sicer dosti, še več pa tistih, ki jih pobirajo. Mislil sem včasih, da so fVhi tisti, ki so najbolj lakomni na gobe. Pri njih v Ohicagu sem se izučil v tem športu in izpoznal tudi dosti užitnih gob. Ampak (Vlii so nič napram Italijanom, katerih je v New Yorku dosti. Menda jih bo okoli milijona. In ti so gobarji in pol. Snidemo se včasih v troz-dih, pa pogledam, kakšne gobe nabirajo. Z eno besedo: vse. Italijanu menda nič ne škodi. V starem kraju so vselej kmetje godrnjali, kadar so prišli Italijani opeko ž^at, da izginejo vse mačke. Spominjam se prizora v vaški gostilni, ko jo neki vaščan vpil nad Italijanom: "Mačko si mi požrl, zdaj po jdi pa ti miši lovit." Večkrat sem videl gobe v vreči, katero kaže vsaka knjiga, da so ali nevžitne, ali strupene. Ampak če so za druge, niso za Italijane, ker sem videl tedne kasneje ene in tiste ljudi zopet v gozdu. Narava v moji okolici je tako lepa, da nisem v lepšem kraju sploh še živel. Ne verjeli bi, kako se preminja New York in koliko lepote ima. In čudno se mi zdi, da moji ljubi rojaki s svojim dobrim nosom niso iztaknili tega koščka mesta. In čudno je, da se slednji začudi, komur povem, kje živim : "Kaj notri tam si?" Nekateri vedo malo za ta kraj, po veliki večini pa ne. In vendar je ta kraj ne same Veliki New York, ampak celo Manhattan — torej sFce New Yorka samega. Daisi imamo bolj deželo kakor mesto, a vendar vse udobnosti velikega mesta. Komaj par minut od mene jej postaja podzemske železnice, koder je vsakih par minut vlak in sicer noč in dan. Pomislite, za pet centov se peljete, kamor hočete se vozite, kolikor dolgo hočete, prestopate iz enih vlakov na druge. V pol ure sem vselej na Times Square, kjer je srce mesta. Kdor ne živi v Now Yorku tako, da ima dostop do podzemskih železnic, tisti se odreče največjemu privilegiju, ki ga mora dati veliko mesto. Kaj so daljave, če imaš na razpolago najboljši in najvarnejši sistem: podzemsko železnico. Tn vse to za borih pet centov. Ko sem bil zadnjič v Clevelandu, sem stopil na karo, da se peljem Peter Zgaga PATRIOTIZEM Spominjam se časov, ko so bili nekateri naši rojaki zelo navdahnjeni z nemškim, ali bolje rečeno — z avstrijskim duhom. Po-ebno bivši šarži slavne avstrij-ke armade. Pri 'soldatih so se naučili nekaj nemških besed in izpopolnili svoje znanje nemškega jezika kot delavci ali obrtniki v tujini — to <<» pravi na nemškem Koroškem ali na Goni jem Štajerskem. V Ameriko so prinesli neko čudno nemško latovščino, ki so se je posluževali v občevanju > tujci in >o, držali, ker je bil mož tako gla-san. Nauagloma vstane, prime me za rokav in pravi: "Pojdiva ven od tukaj. Meni se tako zdi, kakor bi nas bil hudič naložil in odpeljal." Kd or bi mislil, da drži podzemska železnica pr«*cej pod površjem ceste, bi se motil. Koder grem jaz na vlak, je treba iti gori in to še precej visoko. Po par postajah nad zemljo pa pridemo do hriba in železnica izgine v temo. Peljemo s»» nekaj milj, pa pridemo zopet na beli dan. Svet je v dolini in železnica mora voziti visoko nad cesto. Po nekaterih krajih je res tako, da je železnica prav pod vrhom. Po drugih pa je tako daleč pod zemljo, da morajo imeti električna dvigala, da pridejo ljudje na vrh. Seveda so tudi stopnice, katere pa poizkuša samo kak novinec, prav kakor sem jih jaz. Začnem hoditi — zavije se enkrat, dvakrat, trikrat, petkrat, osemkrat, pa še nikjer nobenega duha in sluha o svetlobi. Začelo me je postajati nekoliko strah in bil sem v dvomu, kam sploh gTem. Postopim in čakam. Kar zasliši m neke stopinje, ki so prihajale od zgoraj na doli. In nekoliko potem se prikaže velik močan zamorec. Prva misel mi je bila: no, ta pa lahko napravi, kar hoče z menoj. Nazadnje se pa le o- i dobro miljo do svojega kraja. In ko sem izvedel od konduk-torja, da moram plačati deset centov, bi bil najrajši šel kar; .doli, ko bi ne bila že kara v te-' j ku. Na vse zadnje me itak ni j pripeljala prej, kakor bi bil j prišel peš. j Res je sicer, da izgine pod-, jZemska železnica v temo in daj ropota, ampak to spada k vele-; mestu. Tjjudje, ki prihajajo! od drugod, se ne privadijo ta-i koj vsega tega ropota. Pred nekaj meseci nas je obiskala, j ! postavim, urednica mesečnika j Slovenske Ženske Zveze, Mrs. j Albina Novak, s katero se poznamo že vrsto let iz Clevelan-da. Tn pravila je: "Sla sem, kakor ste povedali, na tisto železnico. Potem je! j pa začelo ropotati, drveti, tres-i ti se, veste, da je bilo tako, da j nisem mogla prestajati, pa sem i po par postajah Šla ven, vzela taxi in se peljala zopet »lomov. ' * Jaz pa ropot an ja sploh ne slišim. Da pa vpliva čudno na vse zunanje ljudi mi dokazuje spomin skoro pred tridesetimi j leti. Neki moj znanec, kovač po poklicu, je šel v staro domovino. Da mu pokažem posebnosti velikega mesta, sva šla na podzemsko železnico. On je bil kaj glasan, kakor so navadno kovači. Dosti mi je imel povedati in ni hotel zamuditi nobenega trenutka. Torej je govoril nekaj časa tako, da ga je bilo dosti bolj slišati, kakor vse • ro not a nje. Kar naenkrat se ozre okoli ' sebe. Pogleda skozi okno. Nikamor se ni videlo. Ozre se po ljudeh, ki so se malo na smeh "NASI NAJLEPŠI , KRAJI" i Sredi tekočega tedna smo i dobili in takoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vse-i bilje slike najlepših krajev Slovenije. Na poti je četrta pošiljatev. To zanimivo knjigo bo dobil 1 vsakdo brezplačno, kdor nam • pošlje do 15. MARCA že vsaj • polletno naročnino ($3.00) za ; NOVEGA NAROČNIKA. Si-. cer pa stane knjiga $1.—. ' Uprava. Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo* ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. L " " » . , slovenk publishing c°- 216 West 18th Street New York pognmim m vprašam: "Kam drže te stopnice? Ali se pride tukaj ven?" Nasmehne se in me notolaži: "Kajpak se pride. S- kakih petdeset ali šestdeset stopnic, pa boš nn vrhu." Ko človek vse tn vidi, mu nehote pride na misel: koliko je vse to veljalo. Podzemske železnico v živo skalovje — pndmorske železninee pod vodo — kaj takega zmore ^amo velemesto. Te se namreč pelješ iz glavnega New Torka v Brooklyn, gre železnica daleč v globine. Nad teboj jo strop, nad njim nekaj žive skale, potem pa sama voda, morje. Kaj. Če bi se kaj porušilo — vdrla bi voda in potopila vse kakor miši v pasti. Ampak 4o se ne zgodi, vsaj do zdaj se ni. Vendar ko se pelješ v velikih globočinali, čutiš težak pritisk na ušesa. Zrak nekako zledeni, od sten se cede drobne kapljice, ki iščejo svoje pravice po večnih naravnih zakonih. Tako vidite, da človek pozabi na vse nevarnosti, samo da pride nekam . hitro in varno. Hitro t Človeku sili smeh na usta. Vse v Ameriki je šlo po načeln: hitro, hitro. Kar naenkrat pa se je pojavil pred nami problem: kam hitro? Zakaj hitro? Vse delo je vsak dan storjeno in milijoni čakajo, da bi prijeli, kar bi že bilo. Ampak dela ni. In ta narod, ki je generacije samo_hitel in hitel, stoji naenkrat po voglih in premišlja, kaj bi s svojim časom. To je vprašanje, katero se ne bo rešilo tako hitro. Zakaj prosti Čas z vprašanjem in problemom: kaj in kako bi ž njim, je nasa največja. zastavica, ki ne vemo, kako bi jo rešili. kadar so bili dobre volje ali pa razjarjeni — nemškvali tuli med seboj. Iz domovine je te bivše avstrijske kap role spremilo tudi nekakšno politično prepričanje. Bili so bodisi socijaKsti ali pa klerikalci. Kakorhitro si stopil v njegovo stanovanje, si vedel, pri kom >i. Na steni je visela ali papeževa ali pa Marxova t>o-iloba. Poleg papeža ali Marxa je bila pa vsikdar slika njegovega cesarskega in kraljevskega apostolskega veličanstva: cesar Franc Jožef z vsemi portami in medaljami na sve tlo-višnjevi uniformi. V New Yorku so ti pa tri o-t.je pošiljali svoje otroke -ko-h. izključno v nemške farne šole in ker ni znal slovenski rče angleški, je otrokom v svo ,:i «'-udno nemščini klatil: — Vos hišt du gimoht t Niht zc rnoheii! Ajranol zogen, nili<* mer zogen. Prigl kriggn, vajst du! Otrokom je hitro izzvenela nemščina, ki so se je doma in v šoli naučili. Govoriji so šolsko in poulično angleščino ler se pri najboljši volji niso mogli sporazumeti s svojimi sta riši. V zadnjih letih so se razmere prerij spremenile. Naši ljudje a irine kje med garbi-čem ali je pa v kleti nad -f>di obešena, da obuja gospodarja in gostom, kadar so zidane vo-Ije, spomine na čase, ko so "Franceljna služili Ko sem se pred petnajstimi leti preselil v državo X»*w Jersey, sem dobil stanovanje pri ljudeh, ki so se pisali Blascli-gge. Čudne ime. Ni ne holand-sko. ne dansko, najmanj pa nemško. Gospodinja je bila plavola-sa, gospo lar črnikast. Izdala sta se mi za pristna Nemca oziroma Avstrijca. Takrat se mi je posvetilo. Kaj če bi bila Slovana, mogoče Telia. Blaschgge? Blasch-gge' Bhižek ni med Cehi bela vrana. Ko sem jima n«*koc to omenil, sta si» odločno postavila, da ne. Da sta s cesarskega Dunaja, da ne vos ta za Cehe In da nista še nikdar slišala č»*ške govorice. In pri tem je ostalo, dokler jima nista otroka zbolela, fcti-liletni fantek in triletno dekletce. Ko sta najhuje prestala, je svetoval zdravnik, da bi bilo dobro, če bi zrak premenila. In tako je odpotovala mati žnjima v domovino ter ju dala očetovim l judem v oskrbo. Po šestih mesecih, ko sta se dobro popravila, je šla [k> uju. toda jaz ju nisem, več videl. Gospodinja se je sama vrnila. Bila je jezna in nezadovoljna. Tudi gospo*r"r' Prm&dmmt____L. BcbblŽ. Trem« mtm It tMu corporation and ritami of above officers: M "' " StnK. Bfeogfc *t M—Htm Ymk Ctty. N. g. "8LA8 NARODA' _mt th» r—___ _Day Bxcep» »nndani —d Holiday_ ta črto loto TrtJa m iBwirllo ta Now Tork an ado lata ___fT-00 Kanada _________ 06.00 E« pol lata ................ 9BJ0 U X* l*U ........98JQQ Za Icosemarro n celo Mo 17.00 trt l*ra fLBO z* Dol lata.................. fBJO ftofceniptlna Yearly $0 00 ___Adferttnenwl on Agreement__ •OIm Naroda" laftaja »aafcl .lan lanm«! nedelj In pftaltaii._ * re« »vmjpim ic i-M-baojtl «*• ne prlobčojejo. Denar naj m biigoToU ■ ' Vr.'.oc (>rj<*r. Pri f>i>rnn«eaibf kraja naročnikov, prosimo, da ae 'i- i prj-injr nncpant, da bltreje najdemo naslovnik«. ,f & L "A 8 V'An 13 D'A*' THE LARGEST SLOVENE TfAlLY IN V. B. 2T. Dopisu Polja ur nad Sk.ofjoloko. Cenjeno uredništvo! Oprostite mi, ker se nič več tako pogosto ne oglašam z dopisi. Vzrok je ta, e nahaja znani brooklvnski rojak Mr. Frank Križ. Želimo mu sikorajšnjega okrevanja. * V nedeljo se je poročil v slovenski cerkvi v Xe\v Vorku jugoslovanski podkonzul tir. Ante Pavelič z Mi 4. s. k. j.. ely. minnesota močno kadilo iz oken v prvem nadstropju. Nekateri so takoj planili v hišo in videli, da je bila njena soba v plamenih. Gorelo je jK)d podom, zato j** bilo gašenje zelo težavno, saj j«- bilo treba najprej potrgati par-kete in nato ogenj dušiti s peskom. Ko so prihiteli na pomoč se gasilci, je bil požar hitro omejen. V sobi so zgoreli vsa oprava. radijski aparat in več knjig, last profesorja Turzanskega. Požar je bil za širšo okolico naravnost katastrofalen, če bi nastal ponoči. V hiši je namreč Ifubarjeva trgovina z železni-110 in razstrelivi. Ce bi požar razširil na vso hišo, bi prišlo do hudih eksplozij. Prizadetega poslopja se drže še druge hiše in bi se tako ogenj lahko razširil na vso strar. ulice. Chicago, III. Da ne bi kdo mislil, da smo že vsi pozebli \ Chicagu, so zopet malo oglasim. Mesec dni je kazal toplomer skoro vedno pod ničlo, in kmalu bi bilo črnilo zmrznilo. Delavske razmere se še niso dosti izboljšale, toda Jugoslovani vseeno ^napredujemo. Dalies (1. marca) sem poslušala novi- jugoslovanski ratlio-pro-gram, ki je pa namenjen bol j tukaj rojeni mladini. Program -dajejo od 1. do 2. ure popoldne s postaje AVWAE. Čudno se mi zdi, čemu se mi Slovenci ne zganemo, da bi dali vsak teden polurni program ter s tem o-mogočiH rojakom, slišati naše lepe narodne pesmi. Pust je za nami. Spremili smo ga prav slovesno. Pri Mrs. F. Jurca na 2270 Bine Island Avenue, se nas je zbralo nekaj slovenskih družin. Da n: manjkalo jedi in pijače prav po s ta rok raj skenr načinu, mi ni treba ^koro omenjati. Pri tej priliki je prišel pogovor tudi na Petra Zgago. Jaz sem rekla, da so samo romani in njegova kolona v Gl. N. vredni sest dolarjev na leto. Takoj sem dobila novo naročnico. Zdaj je čas pokore, premišljevanja in priprav za Veliko-noč. Porok ni bilo dosti, česar je tudi depresija kriva, ki nas tare že šesto leto, pa ni še nobenih znamenj, da bi se kaj izboljšalo. Pozdrav vsem čitateljem, ]x)sebno pa Petru Zgagi. Tudi Brigita ga pozdravlja. Frances Lukanich. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja. italijanski lawrence ZLATA POROKA IjOGATEC, 13. febr. — V nedeljo dne 26. januarja sta obhajala zlato poroko Franc in Katarina Križaj iz Ceviee, župnija Dolenji Logatec. Zlatopo-ročenca sta živela vedno v najlepši slogi, bila sta zvesta člana ' Katoliškega prosvetnega društva in sta v krščanskem duhu odgojila devet otrok: štiri sinove in pet hčera. Izmed teh živita dva sinova in dve hčeri v Ameriki, ena je poročena v Postojni, Ivanka pa je doma v pomoč staršem. V Ameriki sta hčeri Mrs. Preveč v Girard, in Mrs. Ana Trolia v Little Falls, X. Y. En sin je v Girard, eden pa v Joliet. 111. Izmed umrlih je en sin padel kot žrtev svetovne vojne. Jubilant je kljub 86. let« starosti zdrav dočakal ta redek jubilej, jubilantka pa je v 73. letu starosti vedno vedra in polna humorja. Nad vse lep je bil pogled na jubilanta, ko sta korakala v starodavnih slovenskih narodnih nošah k obredu v cerkev, vsa vesela in ganjena, ker sta dočakala ta redek jubilej. ZARADI POBEGA ŽENE JE OBUPAL PLAXJSKO, 22. febr. — Po sestnik Skela Frane v Planj-skem je zadnje čase slabo ravnal s svojo ženo, zaradi česar je ta pobegnila in šla iskat službe. Mož si je zato moral najeti hlapca v osebi posestniko-vega sina Pnrga Franca iz Skrbi je, kateremu je večkrat potožil, da mu je zelo hudo, da j«* žena pobegnila. O tem je govoril tudi drugim sosedom in se je pred kratkim od nekoga celo poslovil, češ da se ne bosta več videla. Kmalu nato je Skela res izginil. Purg je svojega gospodarja dalje časa pogrešil, vendar ni polagal posebne važnosti na to, ker je mislil, da se je napotil iskat svojo ženo. Ker sra pa le ni bilo domov, je te dni proti večeru stopil v hišo irle-dat, ali se urospodar morda ni že vrnil. Ker so bila zadnja vrata odprta, je šel v sobo. Čudno se mu je zdelo, da so bila vrata odprta, a v liiši ni bilo žive duše. Naposled je šel tudi na podstrešje ter prestrašen zapazil svojega gospodarja o-bešenega na vrvi. Zdravnik je ugotovil, da je obcšenec visel najmanj že 40 ur. NEVAREN POŽAR V KOČEVJU KOČEVJE, 20. febr. — V torek dopoldne so se naenkrat zaslišali iz hiše tukajšnje trgovke Turzanske klice na pomoč. Mimoidoči so zapazili, da se je Malokomu je znano, da je abesinski cesar razpisni veliko nagrado na glavo " italijanskega polkovnika Lawrencea/' se mladega grofa della Porta, ki ima na abesinski h frontah ve-'liko ulogo kot vodja italijanske vohunske službe. Toda grofo-va glava stoji Še trdno na vratu, njegovi agenti so vsepovsod tudi v neposredni negušovi bližini, njegov vpliv sega daleč preko Etiopije. Elegantni, vitki grof, sin slo-| vite plenu*n»taŠko družine, je j že v najranejši mladosti dobil [ veselje do pustolovščin. Potoval je po vsem svetu, živel v naj-oddaljenejših deželah sveta, naučil se je J2 jezikov, ki jih obvladuje perfektno, razen te-jga pa zna kopico najrazličnej-! šib dialektov. Med razorožit-veno konferenco se je mudil v tajni misiji v Ženevi in je zbujal pozornost s strastno ljubezensko zgodbo, ki se je vanjo zapletel s hčerjo nekega švicarskega diplomata. Govorili so takrat nekaj o nekem dvoboju, toda nenadoma se je ta epizo-, da končala, ko je postal della Porta šef italijanske tajne službe. Njegov prednik, baron Rai-mondo Franchetti, se je. kakor znano tik pred izbruhom vojne z Abcsinijo na skrivnosten način ponesrečil z letalom v egiptski puščavi, šele pred nekoliko tedni je zvedel svet po častnikih italijanskih domači nskili čet, ki pobegnili na a-hesinsko stran, da je grof delln Porta že dve leti deloval v Afriki. Kakor njegov vzornik, angleški polkovnik Lawrence, se je znal prikupiti domačinom in baje ni pretirano trditi, da so NOVO MESTO V DRŽAVI WASHINGTON Ob reki Coiumbiji blizu Grand Coulee, kjer gradi vlada ogromen .nasip, je zraslo novo mesto, v katerem prebivajo delavci, zaposleni pri izvrševanju vladnih načrtov. vsi uspelii, ki so jih doslej Italijani dosegli v Abesinij:, i del njegova zasluga. Pomagal jim doseči pred vsem tri velike ztnake: prestop rasa Gukse, zavzetje svetega mesta Aksuma in zavzetje Ma-kale. Davno pred izbruhom sovražnosti je bil della Porta v najtesnejših stikih z ra&om Guksa. Osebno ga je obiskal in mu dopovedal, kakšne prednosti bi imelo zanj, če bi se v primeru vojne postavil na italijansko stran. Neguš bo vojno izgubil, dočim bo imel ras od n je dobiček. V resnici sta se oba moža domenila in sedaj smo zvedeli, da je italijanski generalni štab že od septembra 193."). računal trdno s to zvezo, ki je za svet prišla tako nenadno. General de Bono ni imel nobenega nadaljnjega opravka, nego da je formalno izvršil sprejem Gukse. V Aksumu je della Porta postopal podobno. Tu si je z do-tračimi agenti preskrbel zvez s koptskimi duhovni. Že prej šnje poletje je obiskal sveto mesto in propr i čal~vpl i v n e cerkvene poglavarje, kakšne prednosti jih čakajo, če bi se Ak-suni predal brez boja. Italijani bi kmetom, ki obdelujejo svojo zeml jo samo kot najemniki, to zemljo darovali za vse večne čase. Davki bi do malega odpravili, pobiral bi se samo davek na poljedelske proizvode. Pogajanja sicer niso šla gladko. toda italijanski grof je na zadnje le dosegel, da se jc kratko po izbruhu vojne a k sum ska duhovščina pogodila z Italijani. Zavzetje Makale se je zefo olajšalo z grofovimi letaki, ki jih je dajal spuščati na mesto. Tudi tu je obljubljal, da bo Italija kmete "osvobodila"' znižala dajatve in gradila ceste. Dosegel je. da so domačini v znamenje svoje volje do pogodit ve poslali Italijanom 17 talcev, metoda, ki se je zelo obnesla. Kakšen vpliv ima grof della Porta, je razvidno iz zgodbe z najstarejšim abesinskim samostanom Debro Dam nujen i. Samostan pobira davke iz 80 okoliških krajev. Ko je ras Sejum dospel v provinco Tigre, je zahteval tudi s svoje strani davek od prebivalca. Kmetje so se tedaj obrnili na grofa della Porta in ta jim je sporočil, da jim davkov ne bo treba plačati, če se ne bodo upirati prodiranju italijanskih čet. Tako se je v splošnem tudi zsrodilo. Seveda ne morejo vsi takšni uspehi odločati o končni zmagi in ni jih treba pretiravati. Vendar je razvidno že iz tega. da je neguš jrrofa imenoval svojega najhujšega sovražnika in .razpisal na njegovo glavo velikansko vsoto, kako nspesno delo je vršil v Abesiniji "italijanski polkovnik Laivrencc." " O L'A S NA R^Č DA » THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA. poučne knjige razne p o v e s t i in romani pesmi in poezue KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST iBth STREET NEW YORK, N. Y. zemljevidi molitveniki x igre : : Romani... ANDREJ TERNOVC, (antor), reliefna karikatura i« minulosti .......................................... «3® BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjak ova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poles Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorckoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE N«(l, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .60 Kratko | h »vesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega runkcua ro-mane,pisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Roman jo izšel v zalogi Vodnikove etostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....7d Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življcuja ca kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .30 Šopek i»vestl našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlati poslovil s tega sveta. <*V kdo fHizna Dolenjce in njihovo dušo, jih poena Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVI JEN J A NA KMETIH, spisal Andre.rrkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 Pod psevdonimom "Audrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob či tan ju njegovih |>ovesti se vsak nehote spomni na staro domovino IJ Al 31ATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................35 To so |N>vestl, vzete iz življenja naših Dal-inatiueev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, Ijuhijo in snubijo. Resničen čar nagega Juga veje iz njih. DEKIJ2 ELIZA, spisal Edmond de Con court. 112 strani. Cena .....................-................................40 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, fijili nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebG 2edijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT spisal .Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je še ve-V no hotelo ohraniti svoj ponos ln veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Klhot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal K saver Mesko. 103 strani. Cena • .60 Dve čtrlei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in 4'Starka". Obe sta mojstersko završenl, kot jih more za vršiti edinole naš nežno-čutečl Moško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ -60 Kdor* ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitauju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hanson. L'40 strani. Cena JO Komati znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva flsto nove strani Človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zcyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj ik) imenu. To je pesem ljubezni ln zvestobe. GOSPODARICA SVETA, (Karl Figdon) ...... .50 GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ............................... .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim Čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlšahovl senci", "Vlnetov", " Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrSi na nekoč divjem ameriškem Za padu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR ¥ OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 129 strani. Cena ........................................... .80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v t zračnih višavah. HADil MUKAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 7» strani. Cena --------------------------------------------- w To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, ~oman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ___________________________________________________ .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-aamljene žene v obliki, ki Človeka seže globoko v duSo ln mu ostane neiz!^*™o v spominu. KUDO BREZNO ln drage povesti, spisal Frane Erjavec. 71 strani. Cena___________________________ Ifai lzboren pripovednik in poznavat^j na-itve nodl čltatrtjn lepoto nažlh krater ln nanizal vostl lz življenja naSlh IJudL IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ................S.38 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebujo nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec Izgnblja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja ln pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 strani. Cena ........................................159 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našesa modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V tujlgl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo straSne-ga iu slavnega liusitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez.____ .45 trdo vezano ........................................................35 V knjigi je i«»leg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmld. JERNAČ ZMAGO VAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena ..............................................- .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi i>ovest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUAN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo i»o-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človekc življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI «;. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne jiotrebuje nikakega i>osebnoga priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim. ki so šli skozi bol in pričakovanje... Pc»svečena je njihovemu tihemu jnnaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ....................... .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegovo napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Ediaoie veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživtfqjev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-Si itoslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel ' od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. % LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...M Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga fa svetovno znano del«,. LISTKI, (Ks. Meškot, 144 strrfhi............ .70 LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena M Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 stranL — Cena ..—.L— Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva, Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljici domišlji- jo MALI LORD, spisala Frances nett. 193 strani. Cena---------------------------— Globoko zasnovana povest o otroku, U gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa ena razlikovati le med dobrim ia slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 129 strani. Ceoa J9 Štiri zanimive Črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 stranL Gena ________ M Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 stranL Cena........ M MILIJONAR BREZ DENARJA, spisat C. FfaR-Hps Oppetabeim. ft stranL Cena_____71 Do skrajnosti napet roman is modernega življenja. Oppenheim je znani angle&H roan oplaec poznan po celem sveto. MIMO ŽIVLJENJA, spisa: Ivan Cankar. 230 str. Cena J9 MLADA LETA, (Jan. tU ^rek), 188 str....... M MLINARJEV JANEZ. Cena _________________________ _____ M Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani liovišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 169 str. Cena .75 Ivan Cankar Je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih d u Se v n ost opisuje, so pristno slovenski i« opli njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Irana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hngh. 299 strani. CenaLM Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita- " tel ju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ......... .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vziienjajo se kvišku, a sredi l>ota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, MatiŽič, s slikami Cena L50 NAŠA VAS, spinal Anton Novačan. 224 stranL — Cena 1.— V zvezku je devet črtic |>ovečini iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pngelj. 125 strani. — Cena vez..............79 Broš............. .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Retnee, 94 strani Cena .4« Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena _____________________________________ .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodiie v človeku v prvih letih svetovne vojne ". Spisi... PESMI V PROZI, spisat Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena _______________________________________________________ .80 Verna slika pestrega velikomestnega Življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ___________________________________________ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljicL PLAT X% ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .49 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 -Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodi>e" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ________ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj* 99 strani. Cena .69 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic is nage«* domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Kaaver Mefiko. — 79 stnuu. Cena ^---------------------------------------- «69 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra ▼ opisovanju. Njegov slog je izrazit, njecove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. * ---» PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena -------------------------------------- -59 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jngoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj viSek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena JS Mojstersko delo davnega ruskega pisatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Det da. 157 strani. Cefia .60 Kakor vse Detelove povesti, Je tudi ta vzeta lz naSega pristnega domačega življenja. PRI STRICT, spisal GangL 111 rfrani........ .60 PRODANE DUŠE, spls=! Joia UkevU. 199 str. Cena M Kdor hoče vedeti, kaj počno faSisti- s našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rshisili not ftcan. Trda vez. 94 strani. Ona ________________________________ .75 Prgeovori, eseji ln misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 108 stran.. Cena.... J9 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebinL ki rasmotriva pereče moderne probleme ln posega v dnueem delu v vojno ln povojno dobo. Rdeča megla, spisal Kari FIgor. 192 stranL Cena .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fine*«, da mora čitatelj nehote s napetim pričakovanjem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke perifike družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ....................................................... -7® ROMANTIČNE DUŠE* spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena ------------------------------------------60 SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena -----L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Rnskem ln na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ------------------------------------------- -30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapaduv Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena__________________________________________________ M To je po naSe prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ...............................—------------ .35 SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCL spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob Stanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena .50 NaS mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ______________________________________________ 30 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti to je izpoved Žene In matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ 1.20 Na5 znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter Izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .M TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, mž na tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard KeOermann. 295 str. Cena 1.29 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajO vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja All ana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 stranL Cena------------------------- *7S Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskrene občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VERA, spisala Olga WaUova. 154 stranL Cena ,4» Roman je poln lepih prizordv, opisuje skrbno Življenje nekdanjih ha j višjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemenltl ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljiih spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega Življenja. V KRKMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaee. 491 stranL Cena ________________________1.39 To jo mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi aapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega Čitatelja, U ga vzame v roko. ▼ METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 str. Cena......____JL-% Pisateljica Je v tem romanu globoko pogledala v žensko duSo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v. metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svol način. V GORSKEM ZAnOTJU, spisal Anton Koder. 130 Btrani. Cena ............................................. .40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, po- VRTNAR, spisal Rabindranat Tagorc. 105 str. Trdo vez. ........ .75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJN1MIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena .S3 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA'DELA. 482 strani. Cena ............ 1.69 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejšib dogodivščin 1n za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matitič. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1-25 Ivan Mati£ič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna snmo vojne in ijenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 73 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. jjoslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega :i7S strani, in je Jako zanimivo pisana iiovest Cena .......................................75 ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... — "Zločin v Orcivaln" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coque-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojcv- jevski. I. T>EL '2ovest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj «►"» strani. Cena ..1.23 Najslavnejše delo slavnega ruskega mislii-a. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisni v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA- spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....SO Broširana............. Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso: Kako je n-bil 4"l>rata*"; Kako ga je hudič sku.-al, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spi*i našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najlmljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska jK»vest prav nič no zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatolju. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewiez. 122 strani. Cena .50 Pretresljiva fKivest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči, da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomir. 229 strani. Cena .....................................................73 i Itouian iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobo Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena .................................................50 Vsekoz zanimiva povest iz našega r-loven-skega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena .....................................................60 Najboljše delo ust varite! ja modernega detektivskega romana, v kateree Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom je priložiti aenar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po L al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko--mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite Da: — sl0venic publishing company 216 WEST 18th STREET NEW SOEK, N. Y. *4 G L A S NARODA" New York, Thursday, March 5, 1936 THE LARGEST 8WVENB DAILY IN V. 9. 7L KRATKA DNEVNA ZGODBA j A. OATTI: MOJI AFRIŠKI D02IVLJAJI V gorah severne zulujske «le-žele so se pojavili levi. V pokrajini je zavladal strah. Domačini so bili prestrašeni, postali so previdnejši in se niso upali oddaljiti od svojih kra-lov, iz blata in šibja sezidanili koč, posamezniki pa sploh niso imeli poguma iti na lov v gr-movje, ki je obkrožalo vas. Čeprav so domačini .najK>ve-dali levom vojno in jih skoro vsak dan v dobro pripravi jenih vkupnih pohodih pobili lepo število, ni postal "simba" nič previdne jši, narobe, čedalje večjih je bilo in čedalje nesrani-nejši so postajali. < Vni lovci so se začeli upirati ker so videli, da niti čarovniki ne morejo odvrniti nevarnosti. Posebno nezadovol jni so bili "levji bratje" družba vojšča-kov, v katero so sprejeli samo tistega, ki je bil ubil že vsaj enega leva, ko je Sukumbana, njihov posebni čarovnik, vprašal s svojimi skrivnostnimi vu-dujskimi svečanostmi bogove' za svet. Vin Kulumkulu, nai- . V.. -t VISJ1 bog. se mu je prikazal in mn povedal, da je povzročil veliko sušo in levji napad eden izmed "levjih bratov", ki "ima hudobni pogled in je prinesel nesrečo vsej deželi." Vsi so bili prepričani, da je! veliki bog ukazal Suknmbani naj vzpostavi red in mir na edino možni način: z vohalnim obredom. Samo tako bi bilo mogoče izslediti moža s "hudobnim pogledom", ga kaznovati! in s teni pomiriti zle duhove. Vse to mi je povedal Ksipu-zo, vrhovni glavar. Sukumba-na je prosil Ksipuza, naj mu dovoli izvršiti imenovano slovesnost; toda glavar je to odklonil. Vedel je, da se taka svečanost vedno konča z ohtoženče-vo smrtjo in da bi ga oddaljene liele oblasti takoj poklicale na odgovor, če bi slišale o grozodejstvu. Toda stare plemenske tradicije so bile močnejše in povsod se je kazala želja po u-Tioru. &e celo med starimi in izkušenimi "indunami" med KJE JE — STANKO BABCDER? Ogla y\ naj se svojemu stricu Rudolfu Novaku, doma iz Britofa na Krasu. Ako sam ne hi čital tega oglasa, naj ga rojaki opozo-re nanj. Oglasi naj se na na ulov: JOHN LIPKC, P. O. Bo\-353, Hastings, Colo. (3x) vojaki, ki so se v* mladosti borili proti belcem in so smeli nositi (kot znak junaštva) na svojih si vili glavah koščen obroč. Nekega zgodnjega jutra me je zbudila enolična pesem. Vsi uporni vojščaki so se v zboru pojoč zbirali okoli Sukuinba-novega krala. — Mahoma sem 'azumel: čeprav jim je bil glavar pre|>ov<"dal slovesnost, so jo vendar hoteli prirediti. Več ko sto i»etd<*set močnih postav se j<* zlualo okoli Sukumbane, treh indunov, in Suakinija, čarovnika, ki sme cm lini opravljati to slovesnost. Suakini je bil izredno suh in di'lir človek, skoro sama kost in koža, z izklesanim in odločnim obrazom. Njegova neprestano migljajoče oče so bile u-j prte v konico sulice, ki je bila: nedaleč od njega zapičena v J x< ml jo. Na svojih dolgih notah se jc zibal ves čas naprej in nazaj, v enoličnih presledkih, j in tiho pop«»val. skoro suval j<»! ietnati tn končno popolnoma utihnilo. j<- dobil čarovnikov obraz hi|»-notičen in nadnaraven izraz, j Prav dobro sem slišal, kako je čarovnik lovil sapo. Bil je popolnoma v oblasti nekega namišljenega dulia in pripravljen i praviti svoj mrtvaški posel. Nenadoma sem videl, kakor da se je zravnal in začel skakati okoli zdaj k temu, zdaj k temu vojaku; vsakega j«* ovohal in nato odrinil v stran. Prav nič se ni utrudil pri svojem napornem poslu; posebno *ra je podžiiralo ječanje, ki so ira črni vojaki ponovno za niso bil«» videle bele oči. Bantu Simbe "l«*vji brat j«'" prej opisana družba l«»veev na lev«*, s«' niso prav nič menili zame, še opazili mr niso. Drugega za družini je Suakini ovohal, pri nekaterih p«movil |M)sku11 mož so planili voj-ščaki pokonci, začeli divje zmerjati in preklinjati osum-Ijenca in kakor obsedeni so skakali visoko v zrak. V trenutku so podivjani črnci pritisnili Silevo ob suho flrevo ki je stalo na jasi. Tndunc so nekaj zapove«lali. Vojniki so napravili krog okoli drevesa. Si leve in in«lunov. Nekaj trenutkov so molčali, nato pa znova začeli vpiti, ko je prišel v krog Suakini, z«laj že n«» v«»č v zamaknjenosti, z loncem vrele in ka«U»če se vod«* v loki. Torej bom vi«l«»l ognjeno preizkušnjo, o kateri sem ž<» neštetokrat čnl. Si leva je zrl na lonce s pre-strašenimi očmi, izraža jočimi grozo. Prav «lobro se j«» zavedal, da 11111 bodo kmjflu potisnili d«>sno roko v vrelo vo«lo. Le če roka ne bo ranjena. k«> je spet ]M>t«'gne ven. bo dokazal svojo nedolžnost. A kdo bi oričakoval *ak «"ud«»ž. Ž«> je Suakini pograbil Sile-v«> in mu z nir»čjo, ki jo je imel ne vem odkod, porinil «lesno rok«» v vrelo vo«lo. Sovražni krik bojevnikov j«» zagrnil Sili'vi no obupno tuljenje in krik, ki se mi je iztrgal ob groznem pogledu. Sileva, ki so ga nenadoma izpustili, je padel na tla. grabeč se za opeklo roko, tuleč od bolečin in zvijajo se po travi kakor ranjena žival. Suakini je ukazal bojevnikom, naj bo«lo mirni, nato pa s slovesnimi besedami začel: "Sileva j«» kriv! P«isušil je oblake. Odgnal i«* divjačino in poklical leve. Ukazal jim je, naj nas napadejo in uničijo. Umiral bo polagoma pod konicami naših sulic." Veiščaki so zgrabili napol omedlelega SiI«»vo in ga privezali k drevesu. Boril se je obupno, a si proti toliki množici ni mogel pomagati. Porabil sem prilik«*, ki se mi Nadaljevanje na G. strani. IZVEŽBANK Stvalke ŽENSKIH SLAMNIKOV DOBE DELO FRUIIAUF & MUSYL, Inc. 11 tli and Broad Street, CARLSTADT, N. J. (3x) OPICA OBSOJENA NA SMRT LONDON, Anglija, 2. marca. — Neka opica, ki se med drugim zna tudi podpisati v treh jezikih, pa je vdana pijači, je bila obsojena na smrt, ker je v pijanosti napadla nekega dečka in ga občutno poškodovala. PRODANI MOŽGANI Pota Ljubezni —i R o m a n 44 To je izključeno, spoštovana teta. Prosim te, tla me za -vedno oprostiš tega. Pred poleuajsto e morem dovršiti svoje toalete. Saj potrebujem skoraj celo uro za negovanje svojih rok." "Potem — seveda —" "Lepo jieresenečcnje sem doživela, draga teta. Vaš knez je jako pozoren; poslal mi je šo-jie k s tole karto: "Svoji lepi in zanimivi sopotnici si dovoljuje zaklieati prisrčno: "Dobro«lošli k, tvoji sobi vemlar še ne more ta biti | >« »spravi jen i, ostani še malo. P«>j«li, se«li k meni v stannvaliii(*,o jaz'bom šivala, ti j>a mi poveš kaj o svoji »locinovini in «> svojih umrlih starših, tak«» se lažje zbližava. Ali hočeš?" i "O, da — če ukazuješ." ! Sentimentalni pogovori so j«*j bil strašno zoprni, to«la udala se je. "Kako dolgo živiš že ipri svoji rednici, knegi nji Libanovi?" je začela gospa svetnica. "Odkar mi je umrla mama; stara sem bila takrat sedemnajst let." "Ubogi otrok, tako hitro izgubiti mater! Ali si bila ve«lno -srečna pri kneginji?" "Neizmerno — pri mami bi ne bila nikdar tako." "Vera, ti zapostavljaš svojo lastno mater?" "Mama je bila Nemka, jaz pa sern Rusinja z vso dušo. Nisva se razumeli — sem pač papa-nov otrok." "Zakon tvojih staršev ni bil popolnoma sre-t^en, kakor mi je pravil moj mož: ali si to zelo občutila?" "O, ne, bila sem takrat že prav mnogo v palači Livanovi pri kneginji Ameliji. Spočetka, ko je bila mama še mlada, lepa in družabna, je bilo vse dobro; pozneje je načela bolehati; bila je zato zdražljiva, nervozna in je mučila papa-na z ljubosumnostjo." , "Ah — ali je imela -vzrok za to?" Vera je skomizgnila z rameni. "Papa je bil prav tako lep kakor duhovit, stopal je od stopnje do stopnje navzgor in je bil ob svojem času najznamenitejši peterburški odvetnik. Klanjali so se mu vsi in dame aristo-jkraeije so bile zaljubljene vanj. Ali mu more | torej človek zameriti, ako si je dovolil tupatam mal feorak v stran? Bil je strastne narave, sa-jnio navidezno hladen in to mu je zagotovilo naj- FARMERJI V BORBI S SNEGOM večje uspehe. Mislim, da sem mn jako slična — vladati nad človeškimi dušami — to je užitek;" "Otrok — otrok — no, in ko je umrla tvoja mati... ?" "Me je vzela knjeginja k sebi, ker dora-ščajoče dekle ne .spada v ek>gantuo stanovanje še mladega vdovca. Tudi je gojila velike simpatije grof kmalu umrl in Amelv je bila zopet svobodna. Vrnili sva se k mami in sva uživali življenje na najlopši način — o — moj Pe-terburg— moji ljubljeni tamošnji prijatelji!" Laliua poteza bolesti se je pokazala okoli njenih list. "Otrok, Vera," s<> je ljubeznivo «»brnila svet-niea k sv«iji nečakinji, "prosim t«*, odgovori mi odkritosrču«> na odkrito •vprašanja: p«>vc»j mi, kaj te j«* napotilo, da si se odločila priti k nam kar naenkrat, k«> se toliko let nisi zmenila z;: naša vabila.' Po življenju, ki si ira bila vajena v Peterburgu, se ti mora zdeti tukaj naravnost strašno." Vera ni odgovorila takoj, gledala je v tla, č«*z nekaj ča-a je dvignila pogle«l in dejala: "Čnj resni«'«) — |>rim.»r;rna sem bila iziriniti :a pol leta iz Peterburga, da, iz vse Rusije." "Za božjo voljo!" "Prosim te, nikar se ne prestraši, linesar ni->em zakrivila, dasi je to mike vrste prognan->tVO." "Pojasni mi vemlar hitro, saj vsa trepetam!,; Grofica Amelv Murišcva, rojena princesa l>i-banova. je vzela za >vojega zasebnega tajnika nekega mhnlena moža, Belgijca po rodu. I say— tako se je imenoval — je bil jako lep, zelo strasten, zaljubila ga vlekli v ječo —, to je bil srce pretresujoč pri-yor — Amelv bi bila skoraj tiniiia, poizkusila j • vse; naposliHl se je »posrečilo, da je smela poklekniti pred carico. Visoka gospa ,'^e obetala, da stori, kar je mogoče in stvar je uspela. Sicer pa je bil mož popolnoma nedolžen. Car je klju»> temu stavil grofici ipogoj, da se poroči z gospodom Isayem in ostavi za vedno Rusijo." "Ali se je podala-'" 4tNi jej preostajalo ilrttgega. Še ko je bil zaprl, ju je neki duhovnik poročil in potem -o ju neke temne noči s krepkim spremstvom spravili preko meje." " Kakšne pripo vest i! Moj B«»g, kaj se v takih deželah vse pripeti! Kje je sedaj ta par? In aH se ne kesa?" "Ne, ne, saj ga strastno ljubi. Njuno bivališče pa mora ostati tajno." 44A v kakšni zvezi si ti z vsem tem, Ijnka Vera?" (Dalje prihodnjič.) V okolici Albany v državi New York je zapadlo ponekod do jietnajst čevljev snega. Farmer-ji so imeli velike težave s prevažanjem mleka. Vlaki so imeli zanniule in avtomobilski pro- jr met na glavnih cestah je bil močno oviran. V Parizu je umrl te dni Pierre Lutec, eden najbolj znanih umetnikov računanja, kar jih je kdaj nastopalo na varietej-skili odrih. Bil ni samo mojster v računanju na pamet, temveč je imel tudi izreden spomin za številke. Delal je brez vsakih trikov, ker se je lahko mirno zanesel na ta spomin. Obvladoval je zgodovino tako popolnoma, da jc nosil v glavi več deset tisočev dat. Ta ogromna zaloga številk iu dejstev in njegovi čudežni računi ga pn niso nik«>li utrujali, in to je bilo tisto, kar je občinstvo memla najbolj presenečalo. Zanimivo je bilo pa tole: Po poklicu je bil umetnik ra-foinov, v življenju j«' bil slab računar. Čeprav je dobival izredno visoke plače, je trosil več, j nego je zaslužil. Nikoli ni mo-^(»l izhajati s svojimi prejemki. Na neki tum«»ji v Ameriki se mu je n. j>r. zirodilo, da je sedel m«tl dvema izredno oklic. LTmlji-vo je, da so antomski zavodi, ki so bili "kupili'* njegove možgane takoj po Lutecovi smrti zahtevali te možgane zase. Newyorski zavod je poslal kot pr\*i brzojavko njegovim svojcem, toda v naslednjih urah je prispelo še nič manj nego 74 brzojavk drugih zavodov, ki so prav tako zahtevali možgane zase. Najmanj 75-krat je tedaj Lutec naplabtal znanstvene zavode po vseh deželah sveta. Sedaj se bo moralo s stvarjo bavi-ti sodišče, ki mu bo res težko odločiti, kateremu zavodu naj Lutecovi možgani prav za prav pripadejo. SLU2BO JANITORJA dobi slovenska družina srednjih let (mož in žena brez o-trok) v furnished rooms hiši s telefonom. Brezplačno stanovanje. Pišite na: Miss ROSE KOPklVSEK, 318 Sumner Ave., Brooklyn, N. Y. (3) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" - m L £9 W A II o DA - New York, Thursday, March 5, 1936 Ttt LARGEST SLVTgNTt (TA1LJ 7W V 9 % Kje je Eva? ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: l/H. ODTISKAVANJE PRSTOV MOJI AFRIŠKI DOŽIVLJAJI - Nadaljevanje s 5. strani i ura«* prstov. SLOVEMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Vork Pišite nam za «*ene voznili listov. reservacijo kabin lit (h»-jasuila za |K»tovaiije. SHIPPING NEWS Na parnikih, kl so debelo tiskani, so vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. Ali ste že naročili Slove n s k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — VVfden ie 50 centov. T TOP.EPEDO V MREŽI KRI KOT ZDRAVILO Bolestno se je zategoval njen obraz; zopet zapre oči in najbrž? ni niti vedela, kje se nahaja. Olden potiplje njeno žilo in se j>omirjeii prepriča, da je utripala, četudi slabotno. Malo v zadregi pogleda proti vratom prodajalne; predolgo se mu dozdeva, predno se je Vos vrnil. Mlado dekle je bilo zelo bledo in sestradano; nikdo ni vedel, kaj more še priti. Bilo je sieer neumno, da jo je v/,el v svoj avtomobil. Boljše bi bilo, da bi jo nesel v trgovino in ne bi imel pri tem nikake odgovornosti. To«la vse si* je tako naglo zgodilo in najboljši prevdarki so prišli vedno |*ozneje. Vos vendar pri Je iz prodajalne in ul »ogemu dekhtu bo pomagano. Pred vsem ne bo ž njo ve«* sam. Vos jxmudi svojemu gospodarju na |>apirnatem krožniku obložene žemlje, v roki pa obdrži steklenico vennuta. iz "žepe izvleče kozarec. Otden in njegov šofer ji najprej skušata vliti v usta malo vina, nato pa ji potisneta v usta kos kruha. Komaj Eva vsrka nekaj kapljic vina in je na jeziku okusila kruli s pre-kajeno gujatjo, ko se že vzravna in 7. n um lena z velikimi očmi gleda okoli »ebe. Tn vsle«! pogleda teli velikih, plahih oči pravi Olden svojemu šoferju: : *4 Zaprite vrata, V«vs, ter t*edite na svoj sedež. Vse drugo bom sam preskrbel.M Maldi dami je hotel prihraniti zadrego. Vos so tudi takoj vkloni povelju in Eva se hitro dvigne in z naglo kretnjo hoče zbežati. "Samo sodit«*, dokler ni* pridete do moči," pravi Olden dobreTiutno in pomirjevalno. Eva ga pogleda v zarjaveli, značilni obraz, iz katerega so V njo gledale jekleno sive oči kaj zaupljivo. "Moj Bog, kako pridem v ta avtomobil!" vpraša Eva, medtem ko njene oči lačno gledajo na kruh in vino. "Tam-le ste stali prrd izložbenim oknom in se vas je nenadoma lotila sla bosi. Moj šofer in jaz -sva vas naglo prenesla v avtomobil, da vas radovedneži ne bi nadlegovali. Sedaj pa naglo prigriznite, ker ste se mi izdali, da ste lačni. Menda že dolgo niste jedli." Krčevito pogoltne in se lahno trese, kot bi jo zeblo. "Jaz — moj Bog — jaz nimam denarja za take stvari,** jeclja v obupu. Sočutno ji Olden gleda v njen fini obraz, ki je bil tako i v. »Smo je ji |>onudi še en kos kruha. "Sedaj pa korajšno vgriznite, sedaj morate jpsti, drugače boste z<«w»t slabi, to pa ne sme biti." "Saj vendar ne smem, saj ni moje." "S?veda je vaše. Bodite pametni; sila ne pozna nobene znpovedi. Morate jesti i, drugače se boste zopet onesvestili. Hitro jejte!" Tedaj pa jo obide strah, tla je tega elegantnega, mladega gospoda že predolgo zadrževala in da ga bo še dalje nadlegovala, ee nekaj ne poje in zopet pride do moči. Zato v gr i z ne in za nekaj časa pirzahi na vse okoli sebe. V presledkih pa ji Olden, vedno ponudi požirek vennuta. Pod vsiljivim izgledom njegovih oči se Eva tudi več ne brani, tudi potem ne. ko je bila prva divja lakota potolažena. Pokorno i>oje obe obloženi zemlji in tudi izprazni kozarec vennuta in pri tem počasi prihaja barva na njena lica. Šele sedaj opazi Olden da je sedela pred njim krasna dama hi njegovo samaritansko delo mu dela vedno večje veselje. Ko ji Olden še dalje i»onuja, se mu uljudno brani z roko. "Hvala, gospo« 1, sedaj sem ]»opolnoma sita. Nič več vam nouem biti v nadlego in vas zadrževati. Sedr: " zopet počutim dobro in bom šla.." "Xe m udi se vam; malo se še i »okrepčajte. Tn povejte mi, katko ste prišli v tak položaj. Ali vam morem na kak način pomagati.* Zdi se mi, da potrebujete pomoči. ' Izdajalska rdečica ji zalije lica in v zadregi ga pogle«la. "Prosim, ne vprašajte me. Toliko zahvale sem vam dolžna in ne maram pri vas zabresti še v večji dolg. Prosim, dovolite mi, da greni." Olden se vzravna in njegove oči jo žareče pogledajo. 44 Nimam navade, da bi kaj napravil samo polovično. Kam naj vas peljem! Kje stanujete!" Eva si z rokami zakrije obraz in Olden opazi, da se trese. "Prosim, ne izprašujte me in pustite me iti." "Ne, dokler mi niste odgovorili. Grem še v trgovino nekaj kupit, medtem pa vas more moj šofer peljati na vaš dom." V veliki muki ga i>ogleda. "Jaz — moj Bog. — nimam doma!" Olden prestrašen strmi v njo. "Ne doma! Toda nekje morate stanovati!" Eva žalostno zmaje z glavo, nato pa ji naglo pride skozi ustnice, kako je jmj smrti svoje krušne matere izgubila dom in kako se je zaanan trudila, da bi našla kako službo, in da je prišla sedaj do konca, da je brez doma, brez sredstev. Olden je čutil, da govori resnico. In globoko obžalova nje ga napolni, vroče sočutje in usmiljenje do mladega bitja. Pomisli, kako bi ji mogel pomagati. Najrajši bi jo vzel t-seboj. Toda kam! Sam ni bil tukaj vstauovljen; bil je sa mo na obisku pri stariših svoje neveste, s katero se bo jutri zaročil. V nekem švicarskem hotelu se je seznanil s svoj« nevesto in je bil pravzaprav zaročen, ne da bi hotel, ne da 1/. prav razumel. Slabotna, lahkomišljeua ura, vkraden ]>oljub — in s svojim blagoslovom čakajoča "bodoča tašča, tako se je zgodilo. In počutil se je zelo klavemo, bil je moralično potrt in vendar ni imel .moči, da bi se j>ostavii v bran proti temu položaju. Tako je s svojo nevesto in bodočo taščo odpotoval v Curih, se ji nastanil v hotelu in svoji mladi sestri, ki je bila edina njegova sorbduica, pisai, da naj s hišno daino pride v Curih dr skupno ž njhn obhaja zaroko. V bistvu je bil to njegovi sestri Dolly klic na pomoč, kot bi ga mogla rešiti pred prenagljeno zvoto. Sedaj pa sedi v svojem avtomobilu pred vrati delikatesne trgovine, v kateri je hotel nakupiti nekaj stvari, ki mu jih' je naročila njegova bodoča tašča. (Dalje prihodnjič.) je ponujala ra«li velikega nemira in zbeganosti, in se previdno splazil do koče, kjer je nekaj Sukunibanovih žen in hčera strahotna gIe«lalo prizore. Med njimi sem opazil Mda-buli, lepo deklico, o kateri sem vedel, da se imata s Silevo rada. Sel sem k njej in ji pove-«b»l, naj hitro teče h glavarju iKsinuzu iu mu pove, kaj se j zgodilo; hitro naj pride in. reš* njenega zaročenca mučenja, ki mu j«* pretilo. , Brez besede se je obrnila ir ; stekla kakor puščica ?>rot i ne varnim hribom, kjer je divja1 simbo — lev. Ljul>ezen in strah sta i i dajala poroti. Tiho sem se vrnil na prizorišče. Si leva je bil privezan k drevesu z motvozom, ki ga «le-laio črnci sami iz ovite, na poseben način pripravljene trave, ki da.ie neverjetno močno vozilo. Črnci so se movini. Potujte n» kateremkoli «eh veličastnih prirnikov in se veselite razkošne uii">bne krvi. A prej mu bo zada' Suakini ndarec s sulico, ki mu »o prebodla srce in ga pribita na drevo. Množica ljudi so jo prikazale' v daljavi, tekli so na vso mor Eden izmed njih je vodil druge in velik Sop črnih peres mu je mahal z glave. Bil je Ksipuzo. "Glavar Ksipuzo," sem za-vpil, kolikor so mi pljuča dala. ' Stojte, glavar Ksipuzo prihaja!" Ksipuzo, čeprav še ves zasopel, se je že od daleč pričel jeziti. Nekaj vojakov njegove telesne straže je hitro porezalo vezi in Sileva položili na zemljo. Upornike je glavarjev prihod liitro spravil k zavesti. Mdabuli se je med tem vrnila, izmučena od dolgega teka, a vendar je imela že poln«* roke zdravilnih zelišč, s katerimi je začela zdraviti ranjenca. Ksipuzo se ni mogel dovolj najeziti. "Ja baaba (o, oče) mi je dejal. 44Pravico bom izkazal ta'koj. ko dobim tiste, ki nw niso slušali!" Ni še minila ura, ko sem zagledal čisto drugačen prizor Ksipuzo je, sedeč pred neko ko čo, vodil zbor, kateremu so pri sostvovali vsi indune. Pred nji mi je stal Sileva. Mdabuliiio nežno zdravljenje in nenavad na odpornost, kakršno imaj< le črnci, sta popolnoma obva rovala Silevo, kateremu se mu čenje in veli-ka izguba krv' skoro nista poznala. Za mlaJdeničem je stala gla varjeva telesna straža, na stra neh pa skupini bojevnikov, Su kumbanova in Suakinjeva. Ksipuzo je z običajnim pono som in mirom pričel govoriti Ozmerjal je oba čarovnika, k sta se skušala braniti na vs« načine, a jima je izvrševanj« verskih obredov za dobo dese tih polnih lun prepove«lal in ji ma zagrozil, da jima bo ga ve«l no prepovedal izvrševati obre de, če bi se še kdaj zgodilo k a takega. VAŽNO ZA NAROČNIKE I'oler naslova je raxvi.lno tr«šk«iv, Vas prositm*, «la skupit«- narijCiii-mi |>ravie toplo priporočamo. IPRAVA T.LIS NARODA** 7. mari-a: Ciiaiuplain v Ilavre 11. tuarea: Aquitania v Cherbourg Washington v Havre '4. marca: He de Fran«-e v Havre ..s, man a: Europa v Bremen Bereugaria v Cherbourg SI. marca: Paris v Havre £5. marca: MANHATTAN v Havre iT. marca : Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg •S uiarca: Conte dl Savoia v Genoa '1. n j »rila : BREMEN t Bremen aprila: Bcreugaria v Cherbourg 4. aprila: Normandie v Havre I H. aprila i Washington v Havre l(> aprila: Paris v Havre II. aprila: Ilex v Gen«»a 14. aprila : Europa v Bremen 13. aprila : Afpiituuia v Cherbourg 15, aprila: Ijifayette v Havre TJ. aprila: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre 'St. aprila: Itremen v Bremen "Jo. aprila: Coute di Savoia v Genca 2. maja : Normandie v Havre Enrol« v Brem'*n Vuh-ania v Trst (>. maja: Washington v Havre 5. maja : Berengaria v Cherbourg O. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 13. maja : Normandie v Havre ltt. maja: Europa v Bremen 'JO. maja : Manhattan v Havre 21. maja: Aquitania v Cherbourg maja : Champlain v Havre Conte dl Savoia v Genoa [27. maja : Normandie v Havre 28. maja: BERENGARIA v Cherbourg 20. maja: Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington ▼ Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg ( Europa v Bremen G. junija : Paris v Havre Saturoia v Trst 11. junija: lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa ' 17. junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg j Manhattan v Harre j 20. junija: Europa v Bremen Vulcania t Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I^afayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg " 1. Julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte dl Savoia v Genos a julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre 15. julija: Manhattan v Havre Normandie v Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 1& julija: Rex ▼ Genoa 23. julija: 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trat ■ 29. jnlija: Queen Mary v Cherbourg i Washington v Havre Kibi>>ka ladja, ki ji* .^prstila svoje mrež«* pri rtu Skageiiu v Skageraku, je ujela nenavaden; plen. Mreže j«* bilo triko težko potegniti kvišku, da >«» ribiči j takoj vedeli, da >«• j«» uj*'l vanj« ' velik predmet. Xi jim bilo prav, kajti v takšnih primerili se «lo-j gaja jo vedno p«>ško«lbe liirfž. j Vlekli so torej nad vs«* previdno in počasi. Bili s<» pa prijet-! no iznenadeiii, k»» so zagledali.J «la se je ujel v mreže pet in pol metrov «l«»lg jM 40 stolov težak! torpedo. ' Veseli so bili zarad: t etra k'-r prinaša takšen pl«*n vedno v »'• dobička nego najboljši ribji plen. Torpedo, ki izvira gotovo iz vojnega časa. je l«'/.al !o-rej 20 let v morju in j«* seveda ves pokrit z l»lat«>m in školjkami. Tudi morska vo«la ga i«* nekaj izdelala, vijak in krmilo sta vsa razj«'d«'iia. Draira notranja aparatura p:i i'* »»brani na in za 'to bodo ribiči «l«»b:li l«*]»e «lenarje. M«»sk«» v mnogih , prinn l ih z uspehom uporabili ! proti ž«-lo lenim oteklinam, rev-|matiz]im v >kl«*]>ili in malokrv-jnosti. Že 1. 11I2S so na Fran-jeoskem za«"«'li s takšnimi posku-1 s!, a doslej jih niso razen v j Moskvi nikjer izvršili v večjem j obsegu. Tu -o tudi zelo težke primere želodčnih oteklin z živalsko krvjo popolnoma ozdravili v š«*stib do osmih meseeih. V zavodu v Ibijepropetrovsku so delali p« »s k use z bikovo krvjo. Ta kri >•* po injekeiji v človeškem organizmu ne razkroji sama. t«*mveč razkroji tudi