Leto LXVl Poštnina plačana v gotovini 4 Ljubljani, v torek, dne 21. junija 1938 Stev. 139 a Cena f.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 WEf Telefoni uredništva ia uprave: 4®-0J, 10408, 40 0«, *HW — Izhaja vsak dan zjutraj razei. Ne sramotimo sami sebe! Za ogromno večino, ki si ne morejo privoščiti knjige ali pa zaradi svoje prezaposlenosti nimajo časa, da bi se vanjo poglobili, predstavlja časopis edino duševno hrano, lz dnevnika se sodobni človek ne pouči samo o političnih novicah in kombinacijah svoje državo in mednarodnega sveta, o pridobitvah na področju tehnike pa o gospodarskih in socialnih vprašanjih, marveč se more iz njega poučiti tudi o vseh vprašanjih, ki se tičejo človekovega duhovnega in moralnega napredka ler o stanju sodobne znanosti. Prav v tem oziru beleži sodobni časopis, ki more to panogo človeškega mišljenja in udejstvovanja zasledovati na podlagi strokovno izobraženih urednikov ali pa sotrudnikov ter po posnetkih iz revij, ki so vsakemu večjemu dnevniku na razpolago, velik napredek. Za tistega čitatelja pa, ki ne more slediti takim razpravam, bodisi da nima časa, bodisi da mu manjka podlage in pripravljenosti za to, ali pa se za take probleme sploh ne zanima, jc dnevni časopis važen tudi v pogledu duhovne kulture in moralnega nabora vsaj posredno po tonu, v katerem je pisan, in po idejnih smernicah, ki se ne kažejo samo v njegovih uvodnikih ali drugih člankih, naj se tičejo katerekoli stroke že, marveč tudi v načinu, kako prikazuje dnevne dogodke. Prav na tem polju nosi sodobno časopisje največji del svoje moralne odgovornosti pred javnostjo, oziroma pred svojim narodom in državo, počenši od glavnega urednika do reporterja. Ta odgovornost nalaga tvorcem časopisa dolžnost, da skrbno pretehtajo to, kar se jim zdi, da je važno samo po sebi ali pa po svoji perečnosti v danem trenutku ali pa po zanimanju, ki ga more kak dnevni dogodek vzbuditi med občinstvom. Ne gre samo za način, kako kaj povedati, oziroma čitatelju sporočiti, no gre samo za namen, s katerim se 'kakšna stvar javnosti predoči, in tudi ne samo za lepo obliko, na katero mora paziti tudi poročevalec dnevnih dogodkov, naj gre za še tako neznatno zadevo, marveč tudi, in sicer v prvi vrsti za izbiro: kaj je namreč vredno, da se priobči, in kaj tega ne zasluži, in sicer z moralnega vidika. Tudi v tem zadnjem pogledu se je sodobni dnevni časopis zelo dvignil, če se ne obiramo na one liste, ki so ustanovljeni in vzdrževani od ljudi, ki jim je zgolj za poročanje senzacij an za draženje nizkih nagonov, v spekulativine namena Pošten iin spodoben časnikar, ki hoče veljati za kulturnega človeka, se do take vrste časnikarskega dela ne bo ponižal, če mu je za dobro ime in stanovsko čast, ki danes časnikarja postavlja v človeški družbi na zelo odlično mesto. Kljub temu pa je včasih tudi tak novinar naravnost usodno primoran, da se poniža do okusa velikega kroga naše javnosti, ki ne more izhajati brez senzacij in ki take dogodke gleda od nekdaj v luči svojih predsodkov, svojih strasti in svojega duševnega obzorja ter moralne stopnje. Najboljši časnikar ne more v mnogih primerih dati strogemu kritiku, ki ga sprašuje, čemu neki ste to zadevo objavili, drugačnega odgovora: »Kaj pa naj storimo, ko pa občinstvo take senzacije hoče?« In ker je konkurenca med časopisi velika, skuša seveda vsak drugega prehiteti ali vsaj dohiteti pri sporočanju senzacionalnih umorov, izrednih družinskih dram, pikantnih dogodivščin, ginljivih samouniorov in drugih stvari iz brezdna človeških nagonov in nižin življenja ter iz območja abnormalnih duševnih pojavov in hotenj. In vendar — kako veliko moralno zlo in škodo pomenijo vsi ti dogodki in prizori človeške slabosti in bede ter grehov in bolestnih nagnjenj pa zločinskih instinktov, o katerih bi bilo bolje, da bi zanje človek sploh nikoli ne izvedel! Lahko rečemo, da pretežna večina teh dogodkov sploh ne sodi v javnost, razen tistega ozkega kroga, ki je primoran baviti se z njimi. Le majhen del je takih, ki spadajo nu pozorišče javnosti iz globokih vzgojnih razlogov, zato da se pokaže, kakšne usodne posledice more imeti strast ali pregreha, kako se je more človek in družba varovati, kakšine nauke naj iz nje povzema v moralnem in socialnem oziru, ne pa da se pregreha slika kot pregreha, samo ker je pregreha in ker to draži gotove živalske g one javnosti, ki želi in hoče biti razdražena in najde v tem zabavo ali uteho ali gotove vrste ginjenjc ali pa zadovoljitev znanih krvoločnih, pohotnih in maščevalnih gonov človeka. Časopis gotovo nima naloge, da bi takim hotnjam in strastem ugajal in po moč v ari življenja brskal ter jo razblinjal in širil vednost o takih stvareh. Naloga časopisa je iti ostane v prvi vrsti vzgojna, idealna in kulturna. Dnevnik jc danes naravnost šola, v katero hodi tako razumništvo kakor preprost človek dan za dnem do konca svojega življenja. Dnevnik mora družbi dajati pobude za dobro, višje in lepše življenje, ji nuditi vodilnih smernic političnega, kulturnega in moralnega udejstvovanja ter narodu pomagati, da se v tem ozjiru dviga, ne pa, da ostane v brozgi svojih manjvrednih strasti in teženj. Sodobni časnikar se zlasti zaveda, kakšna je njegova odgovornost pred občestvom, v prvi vrsti pred državo, oziroma lastno domovino in narodno skupnostjo, ki trpi le škodo, če svet i/, njenega časopisja izve samo to, kur je v narodu in državi manjvrednega, ne pa odlike, s katerim bi se mogla ponašati pred svetom. Kaj naj si mislijo v tujini o nas. ako tisti, ki tam razumejo naš jezik, iz našega časopisju izvedo o neprestanih pobojih iz pijanosti, iz Cek. račun: Ljub« Ijana št 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopiten* jeva ulica števu& Romunski kralj obišče London Tatarescu mu pripravlja pot Prvi razgovori za veliko angleško posojilo Romuniji London, 20. jun. TG. Semkaj je prišel bivši romunski ministrski predsednik in sedaj član kraljevskega sveta Tatarescu. V političnih krogih je njegov prihod vzbudil zanimanje. Tatarescu je zaprosil za sestanek z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Sestanek bo v torek in mu pripisujejo veliko važnost. V političnih krogih ugibljejo o ozadjih tega nepričakovanega obiska in menijo, da služi trem ciljem: 1. Vzdržujejo se mnenja, da se je romunski Kralj Karel spravil s svojo ločeno ženo princeso Heleno in da ima Tatarescu nalogo, da v kraljevem imenu stopi v stik z merodajnimi ljudmi, da se povratek princese Helene v Romunijo pospeši. Uradnega potrdila za to mnenje pa šo ni bilo. 2. Romunija ima namen prositi angleško vlado, da ji omogoči, da na londonskem trgu najame večje posojilo. Anglija je nedavno že Turčiji dovolila posojilo v znesku 18 milijonov funtov (skoraj 5 miljard din) in je bilo iz debato v spodnji zbornici, sledeč besedam trgovinskega ministra Olivera Stanleya, razvidno, da želi priti na pomoč še drugim vzhodnoevropskim državam, med katerimi se očividno nahaja tudi Romunija. Romunsko posojilo bi bilo še večje od turškega in vlada na londonskem trgu, ki svojo vlado vedno podpira, dobro razpoloženje za podpis takšnega posojila, posebno še, če bi Romunija za to dala zanesljiva jamstva gospodarskega in tudi zunanje političnega značaja. 3. Romunski kralj namerava uradno obiskati London. O tem obisku se jc govorilo že zgodaj spomladi. Takrat položaj še ni bil zrel za takšen obisk. Sedaj so se zunanjepolitične razmere spre- menile in bi bila slovesna manifesraoija angleškega vpliva v Romuniji Angliji zelo dobrodošla. — Tatarescu ima nalogo, da pripravi vse potrebno za ta državni obisk. V Londonu pravijo, da bi ne mogel biti pred koncem oktobra. Londonsko časopisje podčrtava v današnjih jutranjih izjavah važnost Romunije za mirovno politiko v Evropi, kakor tudi njen pomen za angleško trgovino, ter meni, da se mora Anglija po-žuriti, da se uveljavi v teh krajih, ki bodo sicer podlegli gospodarskim vplivom Velike Nemčije. Romunski kralj in predsednik turške republike sta se sestala v Carigradu Istambul, 20. jun. AA. Rador: Kralj Karel se je 17. t. m. vkrcal na jahto >Luce Faruk in se odpeljal v Bospor. Kraljevska jahta je 18. t. m. prispela v Bujugdere, kjer sta prišla nanjo predsednik turške vlade Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras, ki sta spremljala vladarja do Carigrada. Kralj Karel se je 19. t. m. ob 14 sestal s predsednikom turške republike Ataturkom. Sestanek 6e je vršil na predsedniški jahti Avaroni. Isti dan zvečer je bil romunski vladar na večerji, ki jo je njemu na čast priredil predsednik turške vlade Dželal Bajar. Večerje sla se udeležila tudi zunanji minister Ruždi Aras in romunski generalni konzul Luka Lukasijeviči. Maršal Cakmak, načelnik glavnega general-štaba turške voj9ke in z njim brigadni general Ozald in Numan Menemenzoglu, generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva, je krenil iz Ankare v Carigrad, kjer se sedaj nahaja predsednik republike Ataturk v družbi ministrskega predsednika Dželala Bajarja, zunanjega ministra Iiuždija Arasa, ministra notranjih zadev, ministra za li-lianco in ministra javnih del. Angleški nameni v vzhodni Evropi Berlin, 20. junija, b. Prihod bivšega romun>-skega ministrskega predsednika v Lonuon in številne informacije, ki prihajajo v zvezi s tem obiskom, so zbudile veliko pozornost in skrb. Vse kaže, da jc Velika Britanija sklenila na jugovzhodu Evrope preiti v močno gospodarsko iu politično ofenzivo. Na drugi strani pa prihajajo tudi vesti, da jo sedanje delo Velike Britanije v zvezi z obrambo češkoslovaške republike. Po poročilih iz Londona je prišel Ta-tarescu tja tudi zaradi gradnje nove dolge železniške proge, ki bi pomenila za države srednje Evrope, zlasti pa za Češkoslovaško pot k morju. Glasom načrta bi se imela nova železniška proga zgraditi od K o u s t a n c e ob Črnem morju do B r a s s o v a , od tam pa na Češkoslovaško. 15 km južno od Konstance naj bi se zgradila nova velika luka, ki naj bi bila obenem zavetišče za podmornice, ki bi služilo prav tako za romunske podmornice, kakor za podmornice prijateljskih držav. Z gradnjo te železniško proge s pomočjo britanskega kapitala bi bila nemška pot v vzhodno Evropo zelo prizadeta. Dr. Stojadinovič v Italiji Berlin, 20. junija. AA. »Berliner Borsenzeitung« pravi v svojem poročilu iz Benetk med drugim tole: Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Ciano sta se v soboto dopoldne odpeljala z motornim čolnom na razstavo mednarodne umetnosti, kjer ju je čakal že tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu BastinL Oba državnika sta si skupaj ogledala italijanski oddelek, zatem pa novi jugoslovanski paviljon. Italijanski zunanji minister je čestital jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku k tako sijajnemu razvoju jugoslovanske umetnosti V jugoslovanskem paviljonu je italijanski zunanji minister kupil bronast kipec, ki ga je izdelal jugoslovanski umetnik Toma Rosandič, za florentinski muzej. Po ogledu razstave sta se visoka gosta podala na otok Lido. Zvečer je bil v Grand-hotelu prirejen njima na čast slavnostni banket Benetke, 20. junija. AA. Po intimnem kosilu, ki ga je v soboto priredil italijanski zunanji minister Ciano na čast jugoslovanskemu predsedniku vlade in njegovi soprogi, je dr. Stojadinovič odpotoval v Severno Italijo, kjer si bo ogledal moderne italijanske ceste in druga tehnična dela. Zunanji minister Ciano je v soboto popoldne z letalom odpotoval v Riccione, kjer se je oglasil pri predsedniku italijanske vlade Musso-liniju. V političnih krogih vidijo v tem sestanku Stojadinoviča in Ciana ponoven dokaz prijateljskih in prisrčnih odnošajev. Ker je potovanje jugoslovanskega predsednika vlade dr. Stojadinoviča zasebnega značaja, ne bo izdano nobeno uradno poročilo o sestanku v Benetkah. Como, 20. junija. AA. (Štefani.) Včeraj popoldne sta se predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič in njegova gospa pripeljala z avtomobilom iz Gardona in Cernobia in se nastanila v Grand hotelu na bregu jezera. Tu bosta ostala nekaj dni. Minister za narodno kulturo AlfierL ki se mudi v Milanu, je prišel, da pozdravi gosta. Ricione, 20. junija. AA. (Štefani.) Italijanski zunanji minister grof Ciano je v soboto prispel v Ricione ob 18 ter je takoj odšel k Mussoliniju. Forli, 20. junija. AA. (Štefani.) Mussolini je včeraj letel na svojem trimotornem letalu nad Lugom, rojstnim krajem slavnega vojnega junaka Francesca Ba-racca, in vrgel iz letala lovorjeve vejice na njegov spomenik. Strašna železniška ne-sreča v Ameriki 29 mrtvih New York, 20. junija. AA. (Štefani) Huda železniška nesreča se je zgodila blizu Mills Cityju (Montana), kjer je luksuzni ekspresni vlak na vožnji iz Cicaga v smeri proti San Paolo zdrknil z mosta v reko. Nesreča je zahtevala 29 mrtvih, 65 ranjenih, 20 ljudi pa še pogrešajo, šest spalnih vagonov je ostalo več nr pod vodo, da so bile reševalne skupine prisiljene razbijati okenska stekla in tako potegniti ven mrtve in ranjene potnike. Boje se, da je onih 20 oseb, ki jih še pogrešajo, utonilo ali pa jih je odnesel tok reke. Vse ranjence so prepeljali v bolnišnico v Mills Cityju. Vsi napori so osredotočeni na to, da se potegne iz rečne struge lokomotiva in šest spalnih voz. Chamberlain za takojšnje izvajanje angleško'italijanskega sporazuma London, 20. junija, b. V tukajšnjih političnih krogih se je raznesla vest o novem političnem delovanju britanskega ministrskega predsednika g. Chamberlaina in o njegovem novem načrtu, ki mu diplomatski progi posvečajo veliko pozornost. Posebno postajajo pozorni na razgovore Chamberlaina, ki jih je imel zadnje dni s poslaniki Fran- Slovesna proslava 20 letnice bojev na Piavi Benetke, 20. junija, AA. (Štefani.) Proslava 20-letnice piavske bitke je včeraj dosegla vrhunec. Vršili sta se dve veličastni manifestaciji, prva v Trevisu, druga pa v Benetkah. Svečanostim so prisostvovali kralj in cesar, princ Piemontski in drugi princi sa-vojske dinastije, ministri, tajnik fašistične stranke Starace, državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Pariani, italijanski maršali, generaliteta, učitelji in profesorji, zastopniki oblastev in velika množica ljudstva. Ljudje so navdušeno vzklikali Italiji in njeni vojni slavi. Kralj in cesar se je pripeljal v Treviso iz Benetk. Sprejeli so ga silno navdušeno. V družbi princa Piemontskega in zastopnikov oblastev je kralj in cesar nato prisostvoval impozantnemu defileju vojaških oddelkov na ulici Vittorio Vcneto. Po oddelkih italijanske liktorske mladine in mnogoštevilnih korporacij so nosili v sprevodu na stotine zastav vseh bivših polkov, ki so se udeležili svetovne vojne in ki so jih te dni prinesli iz zbirke zastav poleg spomenika Viktorja Emanuela. Kralj in cesar je popoldne prisostvoval slovesnosti v spomin mornarjem, padlim v svetovni vojni. Kralj in cesar je v družbi zastopnikov oblastev prisostvoval tej slovesnosti na posebnem odru, narejenem v obliki prednjega dela ladje. Tu se je ustavila cela vrsta gondol, ki so vozile sedem vojnih zastav, ki jih je beneško plemstvo podarilo za podmornico. Beneški škof kardinal Patrias je zastave blagoslovil, nato je pa v svojem govoru poudaril, da je Italiji usoda naložila obrambo krščanske civilizacije in Rima pred barbarstvom vseh časov. Če bi se brezbožno in brezdomovinsko barbarstvo predrzmilo vdreti z vzhoda in napasti naše morje, se bodo ponovila slavna lepant-ska in dardanelska dejanja v slavo mornarjev, kakor se ponavljajo v slavo fašistovskih legionarjev na španskih tleh. Nazadnje so prinesli velik lovorjev venec na čoln, ki je v spremstvu gondol odplul proti morju. Na visokem morju pred Benetkami so venec vrgli v morje in tako izkazali čast padlim mornarjem. spolnih razlogov in divje prepirčnosti ali ne-omikunosti, o dejanjih in zločinih, ki izvirajo iz telesnega iu duševnega razkroja, ter raznih umazanijah, ki so sicer človeške, pa je žalostno, če se vlačijo v javnost, dočim premnogi zgledi plemenitosti, požrtvovalnosti in srčne omike ostanejo popolnoma v temi, ker se zanje nihče ne briga in jih nc opazi ali pu sc mu zdijo premalo scnzačtii. Prav zaradi tega, ker gre tu /a ugled države in za sloves njenega prebivalstvu, je danes, ko ima država tako širok kulturen delokrog, v prvi vrsti st\ur državnega znkonodavca. da v tem oziru napravi odločen korak ki so gn storile že mnoge države v Kvropi, da namreč tiskovni zakon razširi z določbo, da so take stvari sploh lic objavijo, kar bi bilo najbolje. Čemu jc treba vedeti, da si je ta ali oni sum končul življenje, da se je ta ali oni umor zgodil iz duševno bolnih nagibov, da zu tem ali onim zločinom ali škandalom tičijo vzroki iz najbolj žalostne in poniževalne globine človekove narave, iti to še nu dolgo in široko opi- sovati z vsemi podrobnostmi! Čemu prinašati sodnijske razprave o tem z vsomi žalostnimi in odbijajočimi okolnostmi? Zakaj italijanski, nemški in angleški listi takih stvari sploh no objavljajo ali pa na najrablejši način kot novico, ki sc zgolj zabeleži, če je to i/, kakšnih važnih razlogov potrebno? Čemu sledimo v tem oziru senzacije lačnemu ameriškemu časopisju, ki ustreza nekaterim zelo, prvotnim nagonom ameriške duše in kulture? Zadostuje en sam nov člen tiskovnega zakonu, |>a se bomo iz-ncbili tega pojava, ki kazi nuše, sicer visoko stoječe dnevno časopisje in škoduje dobremu imenu našega naroda in države. Znkonodnjuvcc naj ne okleva in naj sc ne zadovolji s polovičarsko odredbo, ampak nuj napravi čez to zadevo kratkomulo črto. Če bo to v kakem velikem središču, kjer se iz senzacij dela bogat posel, zabolelo, po se bo kmalu prebolelo — novinarji bodo tako odredbo vsi z veseljem pozdravili, da se znebijo umazanega balasta, ki jemlje prostor drugim res vuž-uim in narodu koristnim zadevam. cije, Zedinjenih držav, Nemčije, Italije in Poljske. O novem načrtu poročajo sledeče: L Anglija hoče doseči, da v celoti postane izvedljiv angleško-italijanski pakt, in sicer s pomočjo kompromisa v španskem vprašanju; 2. Italija sc obvezuje, da bo za protiuslugo takoj nadaljevala prekinjena pogajanja s Francijo; 3. nadaljevanje angleških trgovinskih pogajanj z Nemčijo v zvezi z ureditvijo avstrijskih dolgov. V Londonu upajo, da Ik> na la način mogočo odpreti pot tudi do političnih pogajanj v Berlinu. Prav tako upa Anglija, da bo nato sledila ureditev evropskih vprašanj, zlasti pa jamstva za Češkoslovaško. Rim, 20. junija, b. Italijanski listi poročajo, da je britanska vlada sklenila posvetili vso pozornost španskemu vprašanju, od katerega je odvisna končna ureditev položaja na Sredozemskem morju. Pri tem sc britanska vlada nc bo nič več zadovoljila s političnimi ukrepi, temveč bo zahto-tala od odbora zn ncvmešavnnje, da uporabi najbolj energičen postopek. Italijanski listi poudarjajo, da je britanska vlada s simpatijami sprejela italijansko pobudo, glasom katere bi italijanško-britanski sporazum moral čimprej v polnem obsegu stopiti v vcljnvo nc ozirnje sc na težave, ki že obstojajo in bi šc mogle nastati pri reševanju špnnskega problema. Pariz, 20. junija, b. V Parizu so z največjo pozornostjo sprejeli vest o včerajšnjih razgovorih angleškega poslanika v Rimu lorda Pertlia z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. — Informacije, ki so prišle iz Londona in Rima, so še pomanjkljive, zaradi česar o teh razgovorih šo ni mogoče izreči končne sodbe. Diplomatski krogi pa so prepričani, da so bili razgovori med obema državnikoma posvečeni obojestranski želji, nn j sc nič več ne zavlačuje izvajanje angleško-itali-janskega pakta. Anglija bi sc zadovoljila z umikom italijanskih prostovoljcev s špnnskega bojišča brez njihovega transporta iz Španije, kot je bilo prvotno določeno. Volitve na Irskem Dublin, 20. jun. AA. (Havas.) Do danes zjutraj so znani sledeči rezultati volitev v irski parlament; De Valera 66 mandatov, Cosgravc 9 mandatov, neodvisna stranka 7 in delavska stranka 5 mandatov. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno. Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo vedro vreme na južni in delno tudi na severni polovici. Tod sc obeta močna oblačnost s krajevnimi nevihtami in nalivi. Delna ohladitev. Dunajska vremenska napoved. Sončno in toplo, ponekod krajevne nevihte. Italija in Anglija zahtevata konec bojev v Španiji Rim, 20. junij*. A A. (Reuter.) Danes zjutraj jo lord Perth obiskal grofa Ciana. O teh razgovorih ne obstoje nikake točne informacije, ker se uradni krogi drže rezervirano. Vendar pa verujejo, da se angleško-italijanski sporazum ni v ničemer spremenil. Prevladuje pa prepričanje, da se bo že našel nek način, naj si bo preko odbora za nevnie-šavanje ali pa v direktnem sporazumu med Anglijo in Italijo, da se bo v najkrajšem času izpeljal umik italijanskih prostovoljcev iz Španije, s čimer bi stopil v veljavo sporazum med Anglijo in Italijo. Ponovni sestanek med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianoni in angleškim poslanikom v Rimu lordom Perthom je zbudil v Parizu veliko zanimanje. Listi posvečajo dogodku veliko pozornost ter prinašajo izčrpna poročila svojih rimskih in londonskih dopisnikov, ki prinašajo o sestanku tudi svoje komentarje. Prevladuje vtis, da se dogodki razvijajo zelo naglo in da je španski problem prišel v svoje poslednje razdobje. Do sestanka je j>rišlo v zvezi z znanim italijanskim predlogom o umiku prostovoljcev, ki jr eden izmed pogojev, da stojn v veljavo angleško-italijanski sporazum od 16. aprila. Po mnenju nekaterih listov zahteva Italija od Londona za oba tabora v Španiji priznanje pravic vojujofih se sirank. Prav tako poročajo, da bo o tem predmetu zunanji minister lord Hnlifnx razpravljal s francoskim ministrskim predsednikom Daladierom in zunanjim ministrom Ponnetom o priliki obiska angleške kraljevske dvojice v Parizu. Rim, 20. junija. AA. (DNR.) V zvezi z vestmi, ki se širijo v Londonu, češ da je Italija predlagala nekaj sprememb k angleško-italijanskemu sporazumu glede umika prostovoljcev iz Španije, še ni bilo izdano nobeno uradno pojasnilo s strani Italijanskega zunanjega ministrstva. Časopisje pri tej priliki omenja, da angleški tisk prikazuje stvar tako, kakor da je predlog prišel z italijanske strani, ko je pa dejansko prišel s strani Velike Britanije. Politični krogi italijanske prestolnice pripominja- jo pri tem, da vlada v Veliki Britaniji zelo veliko zanimanje za tak predlog, medtem ko se ne da reči, da bi imelo tako pisanje angleškega časopisja za cilj, kakorkoli vplivati ua čim hitrejšo rešitev španskega problema. Po bojiščih Tlurgos, 20. junija. AA. (Havas.) Nacionalistični oddelki so včeraj nadaljevali prodiranje na vseh frontah. Kastiljske čete so krepko prodrle na cesti iz Teruela v Sagonte, tako da so ponekod prišle 8 km globoko v sovražne postojanke in zavzele važne točke. Nacionalistične prednje straže so več kot 4 km daleč pustile za seboj vas Snrion. Nedeljsko poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalisti zavrnili sovražne napade na te-ruelskem bojišču. Njihovi oddelki so med drugim zavzeli postojanke ob glavni cesti. Na rastelonskem bojišču so nacionalisti južno od Villareala začeli čistiti teren. Pri tem so svoje prednje postojanke znatno pomaknili naprej. Včeraj so nacionalisti popolnoma uničili neki sovražni bataljon. Pri tem sta našla smrt dva etotnika, 13 poročnikov, 2 zdravnika, 16 podčastnikov im 1 politični komisar. Tudi na andaluzijski fronti so nacionalisti zavzeli važne postojanke in osvojili vrh Traieso. Poročilo vrhovnega poveljstva daje nate splošen pregled letalskih operacij zadnjih dni. Tako so nacionalistična letala 15. junija bombardirala barcelonsko pristanišče. V noči med 16. in 17. junijem so bombardirala železniške naprave med Purianom tn Saguntom in železniške postaje v Silcesu in Nulesu. 16. junija so uspešno bombardirala tovarno v San Andrianu pri Barceloni in valencijsko in barcelonsko luko ter zelo poškodovala pristaniške naprave. Te dni so bombardirala tudi pristanišče Taragon. 17. junija so napadla Carta-geno, pristanišče San Vincemte in barcelonsko luko. V soboto so sestrelila 8 sovražnih letal Vode so točile kitajsko in japonsko vojsko Japonci izpraznjenega Kajfenga ne morejo zasest' Šanghaj. 30. junija, b. Strokovnjaki poročajo, da teče zdaj po koritu Rumene reke le ena desetina vode, 'kii se izliva iz področja strahovitih poplav. Ostalih devet desetin teče po novem koritu med Ilamkavom in čengčavom. Tu ruši voda vse prod seboj. Ni še znano, če si bo voda izbrala to pot. aK se bo vrinila (nazaj v staro korito, ki pa je že zelo zamašeno s peskom in blatom in kjer jo že videti številne otoke, od katerih so nekateri dolgi po nekaj kilometrov. Položaj v poplav!jenem področju je obupen. Niti Kitajci niti Japonci nc poročajo nič več o žrtvah. Kitajci trdijo, da števila žrtev zelo dolgo ne bo mogoče ugotoviti. Japonci so zdaj v glavnem zaposleni z reševanjem svojih divizij in niti nimajo časa, da bi mislili na kitajske žrtve. Strokovnjaki mednarodne komi-sje, ki so z letali preleteli poplavljena področja, ne morejo niti približno oceniti, ker to ogromno področje globoko pod vodo. Japonski piloti, ki letajo nao-grebno liturgijo svojega reda, peto v cistercijan-skem koralu, se je od dragega |>okojnika poslovila cela stiska fara, posebno še mladina, ki jo je tako zelo ljubil in zanjo do kraja žrtvoval svoj pičlo odmerjeni čas. Podobni rožam, ki so mu jih natresli na krsto in gomilo, so v podobi živega venca obdali odprli grob slovenski fantje in dekleta, mladenke in naraščajnice, Marijina družba in Prosvetno društvo, vsi z zastavami. Med njimi žalujoči sorodniki in lepo število okoliške duhovščine, ki je spoštovala apostolsko gorečnost in zgledno delavnost mladega redovnika. Prišlo bi jih še mnogo več, da jih niso zadrževala nujna nedeljska cerkvena opravila. Posebno častno se je pogreba udeležila ljubljanska teološka fakulteta, na kateri je pokojni p. Ambrozij odlično dovršil svoje bogoslovne študije in je takoj prva leta s svojimi bogoslovnimi in socialnimi spisi pokazal veliko marljivost in nadarjenost. Razen dekana teološke fakultete, prof. dr. Matije Slaviča so pogrebu svojega nekdanjega gojenca prisostvovali vseučiliški profesorji: dr. Franc Ušeničnik, dr. Aleš Ušeničnik, dr. Franc Grivec in dr. Josip Turk, med mnogimi drugimi odličniki pa senator dr. Franc Kulovec in ravnatelj Karel čeč. Pevski zbor je v cerkvi in ob grobu zapel ginljive žalostinke. Pokojni p. Ambrozij je prvi redovnik mašnik, ki ga je stiška redovna družina po zopetneni prevzemu stiške opatije pospremila na samostansko božjo njivo. Rajni je bil sin lepe Štajerske, pa je v Stični že kot deček našel drugi dom. Vzljubil je svoj red in hišo, ki je v njem gojila duhovski poklic in mu omogočila, da ga je tudi dosegel. Prizadeval si je, da bi bil dober redovnik in duhovnik ter da bi s svojim delom nekoliko povrnil skrb svojim vzgojiteljem. To mu bo sedaj v posebni meri mogoče s jiriprošnjo pri dobrem Bogu — pa tudi s tem, da je med nami zapustil svetel spomin v Bogu uravnovešenega, možatega značaja in krasen zgled apostolsko gorečega duhovnika I Naj se spočije v Bogu! Zborovanje Zveze mest v Ljubljani. Predscdništvo Zveze: zagrebški župan dr. Pcičič in ljubljanski župan dr. Adlešič. Kmečki tabor v Rečici ob Savinji Celje, 19. junija I0>R. Vsa gornja Savinjska dolina se je strnila danes, da na prvem okrajnem kmečkem taboru v Rečici ob Savinji pokaže, da je v našem kmetu smisel in volja za delo in borbenost za pravice, ki mu gredo. Prijazen trg Rečica jc bil ves prerojen in poživljen. Skoraj z vseh hiš so plapolale zastave in pozdravljale množico, ki se je zgrinjala po trgu vsa pestra, živahna in navdušena. Posebno lep jc bil pogled na strumne konjenike, večinoma v narodni noši, veliko število kolesarjev in kolesark. Sprevod so poživile Gasilske čete iz Rečice, Gršole-št. Jan/a, Gorice ob Dreti in Pobrežja ter Ijubenska in nazarska godba Od lepo okrašene trške kapele je krenil sprevod po trgu in sc zgrnil na trati prod cerkvijo k službi božji, katero jo opravil domači g. /upnik Požar. Med sv. mušo je v lepo podanem govoru očrta! prednosti in lepote, kakor tudi dolžnosti kmečkega stanu ter z odločno besedo pokazal na napake, ki se tako racle vrivajo med naše delovno ljudstvo. Tabor se je začel z drž. himno, nakar je požrtvovalni g. šolski upravitelj Kotnik z iskrenimi besedami spregovoril uvodni govor ter pozdravil zastopnika drž. uprave g. okr. načelnika <1 r. Mlinarja, predsednika Kmetijske zbornice g. Steblovinika, tajnika Kmečke zveze dr. Voršiča iz Ljubljane, podpredsednika Kmetijske zbornice bamskega svetnika g. špindlerjn, čč. duhovščino in od ljudstva zbrane slovenske v Novi most v Skoi§i Loki blagoslovljen in izročen prometu V nedeljo popoldne so v Škofji Loki slovesno blagoslovili in izročili prometu novi puštalski most čez poljansko Soro. Most je bil lepo okrašen z venci, cvetjem in zastavicami. Godba je zaigrala državno himno, nalo pa je nagovoril tisočglavo množico načelnik škofjeloškega okrajnega cestnega odbora g. Matevž Ziherl. Orisal je zgodovino zgradbe mostu in se zahvalil tehničnemu oddelku banske uprave, posebno načelniku inž. Skabernetu za vso izkazano naklonjenost. Prosil je g. načelnika, ki je zastopal zadržanega bana g. dr. Natlačena, naj mu tolmači veliko zahvalo prebivalstva. Nato je župnik g. Podbevšek imel kratek govor, nakar je blagoslovil most. Sledili so govori člana banske-ga sveta g. Planina, zastopnika občine Zminec, ravnatelja Al. Kmetica in predsednika krajevne organizacije JRZ g. Franca Debeljaka. Končno j r gosp. načelnik Ziherl prosil zastopnika bana g. inž. Ska- bernela, načelnika tehničnega oddelka banske uprave, naj odpre most. G. inž. Skaberne je orisal vse delo za novi most, ki je bilo izredno težavno. Povedal je, kakšne velike prednosti ima ta most pred onim, ki ga jo leta 1926 odnesla voda. Poudaril je, da bo novi most kljuboval še tako katastrofalnim povodiljlm. Nato je šel z vsemi zastopniki na sredino mosta, kjer je prestrigel vrvico in s tem i/.ročil most prometu. Novi most je gradila tvrdka Slograd iz Ljubljane, in sicer okrog 300 delovnih dni. Zgrajen je iz železobetona. Dolg je 33 metrov ter je oprt na nosilca na obeh bregovih. Na nosilca je oprl tudi lok, ki nosi cestišče, ki je široko 5.50 m. Cestišče je tlakovano z granitnimi kockami, ki so zalite z asfaltom. Vsa dela so veljala okrog 550.000 din. Polovico te vsote je prispevala banovina, polovico pa okrajni cestui odbor. župane. Danes ni več čas mehke otožnosti, sa-njave zaljubljenosti, danes jc čas boja za Boga in proti Bogu. Slovenski narod je zvest izročilom svojih dedov, zato pa ccni poleg sv. vere še druge dobrine: osebno svobodo, demokracijo, slovenstvo, svobodo vesti, pravo državotvornost. Marija, daj nam kruha, toplih domov in miru! Daj nam vere, ljubezni, Boga! — Prečita! je tudi vdanostne brzojavke, ki so bile poslane notr. min. g. dr. Korošcu, ministru kmetijstva in g. banu Natlačena. Tabor je nato pozdravil zastopnik okrajne kmečke zveze g. Tesovnik iz Ljub nega in rc-čiški g. župan Blekač. Mogočno jc zadonela pesem: Mi smo slovenske zemlje orači..., katero so zapeli združeni pevski zbori. I/pregovori I je g. Steblovnik, rojak gornje Savinjske doline kot predsednik kmetijske zbornice, ki bo vedno rada z. roko v roki delala za dobrobit kmečkega stanu. Podpredsednik kmetijske zbornice g. špindler je v domačem prisrčnem govoru prinesel prleški pozdrav i/. Slov. goric. Haloz in Prekmurja od ljudstva, ki se tudi bori in dela. včlanjeno v največji stanovski organizaciji Kmečke zveze, ki si jc v tako kratkem času pridobila 70.000 članov, česar ne bi zmogla nobena druga organizacija. Poudaril je potrebo po reformi učiteljišč. Omenil je tudi veliko važnost skupnosti in edinosti kmečkega ljudstva, ki naj se ne deli v grun-tar.je, bajtarje, viničarje itd. Vsi bodimo ljudstvo, ki živimo od grude in ki imamo iste pravice iu dolžnosti! Ob zaključku govoru jc izrekel zahvalo voditelju g. dr. A. Korošcu, ki kot sin slovenske kmečke matere razume naše žulje in se bori z nami. Tajnik kmečki zveze g. dr. Voršič iz Ljubljane je podčrtal potrebo organizacije, ki moro rešiti vprašanja in težave kmečkega stanu: za- noditt ne zna foda veseio je in nežno giacikai kožo ima, kajfi vedno so g«l negovali s S o I e a milom M kremo. Pa ludi njegova mamica, pravi alek, ima tako nežno in gladko kožo pd Soled mila in kreme. OJUkr in kmruh V soboto ponoči, dne 18. junija, je umrl v Kokri nad Kranjem po daljši bolezni g. Martin Dimnik, tamošnji župni upravitelj. — Pokojni se je rodil dne 8. novembra 1884 v Jaršah pri Ljubljani in bil v mašnika posvečen dne 14. julija 1908. Služboval je kot kaplan v Hinjah, v Hreno-vicah in v Šmartinu pri Kranju, odkoder je šel med vojno za vojaškega kurala, dalje v Št. Jerneju, v Kari pri Kostelu in v Loškem potoku do lota 1928, ko je prišel kot župni upravitelj v Kokro, kjer je služboval 10 let Pogreb blagega pokojnika je bfl včeraj ob "M, Ko je v nedeljo ležal gospod župnik v župnišču na mrtvaškem odru, so ga ljudje trumoma prihajati kropit. Veliko ljudi je bilo tudi včeraj pri pogreba, Pogreba se je udeležila skoraj vsa duhovščina kranjske dekanije. Pred župmščam so zapeli pevci iz Preddvora žalostinko »Vigred se povrne«, nato pa je odšel sprevod s krsto k cerkvi. Pri slovesni sveti maši je govoril o pokojniku in njegovem življenju kranjski dekan g. Matija Škrbea Po slovesni sveti maši je bil sprevod na pokotegnil Florjančiča izpod brane. Z nekim Žagarjem sla nalo spravila poškodovanca domov in nihče ni slutil, kako hude notranje poškodba je nesrečnež dobil. Ponoči je trpel FlorjančiS strašne bolečine, zalo so ga prihodnjo jutro £ prvim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnišnico, V bolnišnici v Ljubljani so takoj uvideli, da jei vsaka človeška pomoč zaman, mož je imel nan>-reč močno jKiekodovano hrbtenico, razen tega pa hude jKiškodbe v črevesju, zato ga jo v nedeljo, 20. junija dopoldne žena prepeljala z avtomobilom iz bolnišnice v Mojstrano, vendar domov že tn več prišel živ, v bližini Dovjega je Izdihnil v hudih bolečinah. Pokopan lx> v lorek na pokopali* šču v Dovjem. Naj v miru počiva! varovan je proti povodnji, toči, nezgodam, vpra-sanje preužitkarjev, izobrazbo ljudstva k n<»H cionalncmu gospodarstvu, soodločevanje kmeta pri trgovinskih pogodbah, razprodaji hmeljai, lesa itd Preroditi je treba ne samo našo vas, ampak tudi našo univerzo. Poslednji je izpro-govoril g. Jošt, župan iz Mozirja. Njegov govot jc bil močun klic kmetom, da se zbude iz t(K>s letnega spanja. Kot 80% večine nc smemo stiti. da bi 20% manjšina pometala z nami, diktirala eene našim produktom itd. Zahtcvujnro stanovsko preureditev države. — šolski upravitelj g. Kotnik je končno prebral rcsolucijc\ katero bomo priobčili prihodnjič. Dve smrtni nesreči pri Celju Smrt vo'aha v Savinji Karambol daljnega sorodniha škofa Slomška Celje, 20. junija. Pri Grenadirjevi brvi se hodijo ob lepih dnevih kopat čete vojakov celjskega polka. Tako se je tudi včeraj kopalo v Savinji več čel. Vojak Džeinal Kltanovlč, doma iz vardarske banovine, pa se je včeraj okoli 4 popoldne preveč oddaljil od čete in zabredel v globokejšo slrtigo Savinje pri kopališču Diani. Ker ni znal plavati, ga je voda zajela in kmalu se je začel potapljali. Vojaku so takoj priskočili na poirnv1, potegnili so ga iz vode, mu pomagali z umetnini dihanjem, vojak pa je ostal še vedno v nezavesti. Z reševalnim avtom so ga prepevali v celjsko Imlnišnico, revež pn Jb lakoj po prevozu umrl. Oti 7 zvečer pa se jo pripetila pri železniškem viaduktu druga smrtna nesreča. Daljni sorodniki škofa A. M. Slomška, 30 letni mesarski mojster Drago Slomšek, se je vozil |io opravkih s svojim motornim kolesom iz Celja proli Laškemu. Pri viaduktu mu je nasproti pripeljala z osebnim avtomobilom vele posest niča llerberstein Terezija iz Prnovega. Slomšek se je zaletel naravnost v avloinobil ter treščil z glavo v osišče, da si je prebil glavo. Bil ju pri priči mrtev. Kaj pravite? Ko bi se vse tisto (milo, kar ga je bilo ie ;prelitega zaradi ljubke živalce, ki se tudi Birokracij imenuje, naenkrat izlilo v strugo kake reke, bi prišla iz tega taka po vodenj, da je Rumena Reka kar igrača spričo toliko vode. Pa se zdi, da si Birokracij iz vsega tega nit ne stori. Muhast jc, kar se da in trmast. Z ušesi pomiga, z repkom pomaha in stvar je opravljena zanj. Ne pa za tiste nesrečnike, ki so po njem prizadeti ter imajo c njim opravka. Že najmanj sedem laških let tamkaj doli na Zaloški cesti v prestolnici Slovenije odpravljajo tisto ožino na križišču dolenjske železnice in Zaloške ceste. Kakor bi bobnal gluhim ušesom, se je zdelo. Letos pa je mestna občina lo stvar zagrabila in je kratkomalo Zaloško cesto razširila. Tudi zid pri Leoniiču bo na jesen padel. Tista ožina na dolenjski progi pa je ostala. Ko je mestna občina podrla ograjo sosednega vrta na moščanski strani, je ožina prišla kar na sredo Zaloške ceste. Vsi nesrečniki smo pričakovali, da se bo sedaj tudi ožina razširila, saj je mestna občina že plačala vse, kar bo naprava novih železniških zapornic veljala. In smo zaupno čakali, kakor se spodobi. In smo dočakali, da so napravili sredi ceste bodečo žico, ki po sredi gradi prometno Zaloško cesto v dva dela: v za grajeni del in nezagrajeni del, ki pa se ob dežju po njem pretaka morje finega blata, da bi si lepše malte ne mogel želeti noben goriški malovar. Bodeča žica namesto hodnikov in novih širokih zapornic — v tem znamenju sedaj tam doli napredujemo, ker Birokracij menda še ni preštel tistih tisočakov, ki jih je mesto plačalo za novo moderno zapornico na razširjeni cesti. Prav radi bi mi nesrečniki vedeli, ali je vsega lega kriv res le Birokracij, ali so zraven pri tej zapornici krive še kake druge muhe. Prosimo pojasnila, da vemo, v kateri predal bi morali po-dregali. da nam ne bo vedno treba onegaviti in zabavljati morda zoper tiste, ki niso krivi. Saj bi radi biti pravični, čeprav smo vsi polni predmestnega blata ali pa prahu, kakor pač nanese. Torej, povejte, kam naj dregnemo, da izbezamo na dan žc plačane zapornice! Ne zamudite! Znižane cene! Skrivnost ladte »Beltu Bonn KINO MATICA XI «4 Samo ob 16 in 2115 uri! Novo trgovsko učilišče v Ljubliani Jeseni septembra meseca dobimo v Ljubljani v Trnovski ulici 15 novo trgovsko učilišče in ste-nografski institut, na katerem bodo enoletni trgovski tečaji. Učilišče bo vodila znana strokovnjakinja v stenografiji gospa Ivanka prof. R o b i d o v a , katere dolgoletno poučevanje na podobnih zavodih jamči za zgledno strokovno višino zavoda. Učilišče bo predvsem skrbelo, da vzgoji perfektne steno-grafe in strojepisce za slovenski in nemški jezik. Pouk bo organiziran na najmodernejših in sistematsko izpopolnjenih metodah. Poleg tega pa se bodo na zavodu poučevali tudi drugi predmeti, potrebni za trgovsko, obrtno in pisarniško naobrazbo, kakor: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovska korespondenca, blagoznanstvo, trg. zemljepis, obrtno in trgovsko pravo, trgovinstvo, državoznanstvo, lepopis in tuji jeziki. Na zavodu bodo poučevale prvovrstne izprašane učne moči, profesorji trgovskih in srednjih šol. Vodstvo učilišča se je pobrigalo, da bodo imeli absolventi vse ugodnosti in pravice, kakor absolventi drugih podobnih zavodov. Poslopje v Trnovski ulici 15, kjer bo nameščen zavod, je popolnoma prenovljeno in modernizirano. Vpisovanje v zavod se prične 15. avgusta 1938._ INTERNAT »VESNA« V MARIBORU sprejema učenke vseh mariborskih srednjih šol. Nudi dobro oskrbo, skrbno nadzorstvo in pomoč pri učenju. Prospekti pri vodstvu. — Prosvetna zveza v Ljubljani nujno potrebuje za jugoslovansko skupino v »prevodu na dan 29. junija večje število narodnih noš iz katerekoli pokrajine v Jugoslaviji. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7, telefon 28-58. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 133 1 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 745, drugo I izdajo, časopisa »Hrvatski dnevnik«. Danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri film krasnega petja in pretresljive vsebine Tito Schipa: Vivere S"'™ Koledar Torek, 21. junija: Alojzij (Vekoslav), »poznavalec. Zadnji krajec ob 2.52. Herschel napoveduje mrzlo ln deževno vreme. Sreda, 22. junija: Ahacij, mučenec; Pavlin No-lanski, škof. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl g. Franc Kozlevčar, orožniški narednik v p. in bančni sluga. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! ■f V Legnu pri Slovenjem Gradcu je v nedeljo umrla obče znana in spoštovana gospa Marija Ro to v ni k, vsem, posebno revežem dobra Logarjeva mama. Blago pokojnico bomo spremili na šmartinsko pokopališče v torek, dne 21. junija, ob 1« in to ravno na dan prvega sv. obhajila naših najmlajših faranov. Kakor vsekdar na praznik nrvoobhajancev, ko je malčke tolikokrat pomagala pogostiti,' bo tudi letos deležna zahvale od angelčkov, ki bodo molili zanjo. Blagi pokojnin naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje. Osebne vesti = -Na binkoštno nedeljo se je poročila v cerkvi sv. Tomaža v Zg. Pirničah gdč. Julka Kopač iz ugledne rodbine v Zg. Pirničah z g. Feliksom Rozmanom, uslužbencem tvrdke Gregorc v Ljubljani. Poročil ju je nevestin stric kanonik g. Janko Barle, kot priči sla bila ženinov brat g. Ja-Ivob Rozman, trgovec iz Žirovnice, in nevestin stric polkovnik g. Alojzij Barle. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslov« = Na Rakeku se je poročila gdč. Albina Koščakova, voditeljica gospodinjskih tečajev in vneta prosvetna delavka, z g. Zupanom Edvardom, zasebnim uradnikom z Rakeka, Čestitamo! MDENŠKO ZDRAVILNO „„ o,n7,o- kopališče Junij Din 750'— za 10 dni Vse vračunano: stanovanje, hrana (izvzemši kruh), zdravilne kopelji, 1 zdravniški pregled, analiza seči, takse in sobna postrežba. Pridite takoj spomladi, ker je učinek mnogo večji' Moderne prospekte in vsa navodila gratis! Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI (pri Mariboru) Angleški poslanik na Bleda Na Bled je dopotoval angleški poslanik na našem dvoru sir Campbell z družino. Poslanik Campbell se je nastanil v vili »Ak< in bo ostal na Bledu v počitnicah na oddihu. V spremstvu g. poslanika je tudi osebje poslaništva. G. poslanik je velik ljubitelj športa, posebno golfa in ga vsak dan vidimo, kako igra golf na novem blejskem igrišču, kjrr igra tudi več drugih gostov. Razen angleškega poslanika je na Bledu tudi več drugih visokih diplomatskih uradnikov. Občni zbor društva sodnikov V nedeljo je bil v Celju občni zbor društva sodnikov. Udeležba je bila prav lepa, kar kaže, kako se vsi člani oklepajo svoje stanovske organizacije, s pomočjo katere upajo doseči uresničenje svojih dolgoletnih želja, namreč uzakonitev sodobnega sodniškga zakona. Iz poročila odbora je bilo posneti, da so včlanjeni domalegn vsi sodniki in državni tožilci ter sodni pripravniki na področju ljubljanske apela-cije, da ima društvo v svojem posnirtninskem fondu že nekaj rezerve, iz katere so se podeljevala članom v potrebi kratkoročna posojila, ki se vsa v redu odplačujejo, tako da posmrtninski fond koristi že živim članom. Odbor se je udeleževal akcije osrednjega društva za uzakonitev sodniškega zakona, da pa v tem pogledu tudi v preteklem letu ni bilo še uspeha. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen stari odbor z novim predsednikom, apelacijskim sodnikom dr. Štempihnrjem na čelu, ker se je dosedanji predsednik višji državni tožilec dr. Kravina zahvalil za kandidaturo. Za naslednje leto se je fioločilo kot mesto zborovanja Ljubljana, ker l>o takrat društvo obha jalo že 20 letnico svojega obstanka. — 20 letnico mature nameravajo obhajati absolventi bivše II. drž gimnazije na Poljanah, letnik 1918 dne 2. julija ob 20 (najbrž pri Sla-miču). Prijavite se takoj na naslov: prof. dr. Kavčič, univerza. Točnejše obvestilo prihodnjo nedeljo. — »Dom in svet« štev. 6 izide v petek. — Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča, da smejo po odredbi češkoslovaškega finančnega ministrstva v času od 1. junija do 31. julija češkoslovaške carinarnice in obmejne ekspoziture Češkoslovaškega Avtokluba izdajati triptike z veljavnostjo 30 dni po ceni 30 K5. V času od 1. junija do 31. julija češkoslovaške carinarnice tudi ne bodo zahtevale prevodov domačih voznih dokumentov, na podlagi katerih je itak že dovoljena vožnja v češkoslovaški republiki. Obižfite kopališče ILIRIJE Sodoben komfort! Solnčna legal Naj" modernejše vodočistiine naprave1 — Kristalno čista voda je pod stalnim nadzorstvom drž. liigijenskega zavoda I — Tvorb« alg In gl|lv onemogočena, Vilek Higljene — Maturanti leta 1913 novomeške gimnazije! Za 25 letnico mature na novomeški gimnaziji se bomo zbrali 4. julija zvečer v hotelu »Kokljič« v Novem mestu. Vse sošolce in gospode profesorje prosim, da pridejo ta dan v Novo mesto na tova-riški in prijateljski sestanek. Ze 25 let se nismo videli. Prijavite se na: Komljanec Janko, župnik v Prečni pri Novem mestu. Na veselo svidenje! — 30 letnico mature proslave maturanti mariborske klasične gimnazije iz leta 1908. v soboto, dne 9. VII. t. 1. v Mariboru. Spored proslave: Na predvečer proslave dne 8. julija t. 1. po 20 neobvezen sestanek v kavarni »Astoria«. Dne 9. julija ob 8 obvezen sestanek v kavarni »Jadran«, kjer se določi podrobni program proslave, ob 9 maša za umrle profesorje in sošolce, ob 10 poset gimnazije, ob 12 skupen obed. Po obedu izlet v bližnjo okolico jx> medsebojnem dogovoru. Tovariši-zamudniki dobe potrebne informacije v kavarni »Jadran«. — Mednarodna zveza fotoamaterjev je bila ustanovljena te dni ob priliki mednarodnega folo-amaterakega kongresa na Dunaju. V upravnem odboru je zastopana tudi Jugoslavija e jiodpred-sedniškim mestom, na katero je bil delegiran tajnik zagrebškega fotokluba g. Frajtič. Kongresa se je udeležil kot častni član pripravljalnega odbora tudi g. S. Grom, član ljubljanskega fotokluba, ki bo poročal danes o poteku kongresa in svojih vtisih na običajnem večernem sestanku ob 20 v klubovem lokalu. Na ta sestanek vabi Fotoklub Ljubljana člane in prijatelje kluba. — Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja, da zapadejo v plačilo vsi plačilni nalogi, ki so bili te dni dostavljeni delodajalcem. Urad mora brezpogojno varovati likvidnost in poceniti svoje poslovanje. Zato v bodoče ne ho več pošiljal opominov in izvlečkov. Proti zamudnikom bo urad v zakonitem roku uvedel po zakonu dopustne izterje-valne postopke. Ugovori ne odlagajo plačila. Kavkaški kozaki prirede v torek 21. |uni|a ob pol 7 url zveler poslovilno predstavo na Igriifti S.K. Hermes — Vsem Izletnikom v Trst, na Doberdob. Sv. Goro, Kalvarijo in Oslavlje, ki so se priglasili Zvezi bojevnikov, sporočamo, da je posebni vlak dovoljen in da smo prejeli od italijanskega prometnega ministrstva v Rimu 70% pojiust. Kdor se še namerava udeležiti, naj hiti s prijavo, katere sprejema Zveza bojevnikov Ljubljani, Kolodvorska ulica 25 še do 23. t m. Celotni stroški 180 din za osebo. Točni podatki so navedeni v nedeljski številki -^Slovenca«. - Slovenski knez Kocelj. V kratkem izide v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani težko pričakovano delo vseuč. prof. dr. Franca Grivca Slovenski knez Kocelj kot bibliofilska izdaja v 300 numoriranih izvodih. Delo, ki ima namen, da prikaže Slovencem najsvetlejšo dobo njihove politične samostojnosti, bo obsegalo 304 strani na najfinejšem Zandersovein antičnem papirju v dvobarvnem tisku (črno-rdeče) m bo razkošno opremljeno s 33 inicialkami in 29 večinoma polstransktmi vinje-tami, ki so delo priznanega akad. slikarja Slavka Pengova. Poleg tega bo imela knjiga 12 prilog na papirju za umetni tisk in en dvostranski zemljevid, ki prikazuje politično razdelitev slovenskega ozemlja v devetem stoletju. Vezana bo v celo usnje, prav tako po načrtu akad. slikarja Slavka Pengova. Subskribenti, ki ee priglase do konca junija t. I. direktno pri založbi, dobijo bibliofilsko izdajo te knjige za 240 din, pozneje pa bo cena znašala 300 din. Pripominjamo, da pri numerirani bibLio-filski izdaji naročniki naših knjižnih zbirk ne dobijo običajnega 25% popusta. Naročniki, ki želijo namesto navadne bibiiofilsko izdajo, doplačajo k naročnini Kosmosa še 171 din. — V sodne zapore pripeljani. Orožniška postaja v Ljubljani za okolico je izročila v sodne zapore poročenega ključavničarja, 41 letnega Lojzeta T., stanujočega v Kožarjih, in metlarja Janeza P. z Golnika, stanujočega v Kožarjih. Ovadena sta zaradi nekaterih prilastitev tujega blaga. Ljubljanska policija je odpeljala v sodne zapore 3 tatove. — Ukradena konja. Ljubljanska policijska uprava je bila včeraj zjutraj brzojavno obveščena iz Novega Sada, da so tam neznani tatovi — najbrž cigani — odpeljali iz občinske žrebčarne konja in kobilo, cenjena na 12.000 din. — Velika tatvina v Polhovem Gradcu. Polho-grajski orožniki so sporočili ljubljanski policijski upravi, da je neznan tat odnesel posestniku Ivanu Karmelju, na Selu, občina Črni vrh 350 din gotovine in dve hranilni knjižici s skupno vlogo 14.000 dinarjev. Knjižici sta bili izstavljeni od Ljudske posojilnice v Ljubljani. Prva knjižica se glasi na »Johana Karinelj«, druga pa na »Frančiška Kar-melj«. Tat bo gotovo skušal obe knjižici prodati v Ljubljani. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-jnsef erenčice« — TIVAR obleke, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte — Kopalne obleke in vse za plažo. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 18. .— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pi.jete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Ljubljana V torek, dne 21. junija 1938 Gledališče Opera: Torek, 21. jun.: Zaprto. — Sreda, 22. junija: »Gioconda«. Red Sreda. — Četrtek, 23. junija: Zaprto. — Petek, 24. junija: Zaprto. — Sobota, 25. junija: »Boris Godunov«. Premiera. Premierski abonma. Prireditve in zabave Javna produkcija glasbene šole »Sloge«. Danes 21. junija popoldne bo ob K18 v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici prva javna produkcija. Spored, ki obstoji iz orkestralnih del in klavirskega koncerta z orkestrom, izvaja šolski orkester pod vodstvom g. G. MtiiUerja. Vstopnine ni. Sestanki Fantovski odsek Ljubijana-mesto! Drevi ob 8 bo v telovadnici redna telovadba. Priti morajo visi redni, prehodni in podporni člani; brezpogojno pa oni, ki bodo nastopili v Unionu. Po telovadbi bo kratek informativni sestanek. Dekliški krožek Ljubljana-mesto ima drevi ob 8 sestanek v društveni dvorani 1 Lekarne Nočno službo imajo: mr. Leustek, Reeljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. Danes sveže shuše (škombri) po 10 din, sardelice po 6 dtn kg, nudi trgovina rib JOSIP OGRINC, Pogačarjev trg. 1 Izredni občni ibor zadruge »Jugoslovanska tiskarna« se prične danes, 21. junija, ob pol štirih popoldne, kakor jc bilo naznanjeno v »Slovencu« dne 11. in 14. junija, in ne šele ob štirih. 1 Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v sredo 22. junija ob četrt na 3 popoldne izlet v Ponikve, Dobrepolje in Zdensko vas. Sestanek na Kongresnem trgu. Zglasiti se je v trgovini Pod-krajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Za nepriglašence se prostor ne jamči. Avtobus 25 din. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. 1 Razstava 111. dri. mešane meščanske šole v Mostah je te dni odprta v slavnostni dvorani v pritličju. Poleg šolskih izdelkov in risb je razstavljena serija stenskih slik iz živalstva. Prvič so letos razstavljeni kuharski izdelki. Oglejte si brezplačno našo razstavo, ki je odprta za občinstvo 22., 23. in 24. t. m. od 8—12 in od 15-18. 1 Jagode in borovnice na trgu. Prve rdeče jagode so bile na trgu pred praznikom sv. Rešnjega Telesa. Takrat so bile 9 do 10 din liter. Nedeljo so ljudje na deželi porabili za nabiranje rdečih jagod in je bil zato včeraj trg bogato založen ž njimi. Na 15 klopeh so bile razvrščene velike in male košare. Naravno, da je cena jagodam naglo padla in včeraj so jih prodajalke že ponujale po 5 do 6 dinarjev liter. Na trgu so se pojavile tudi borovnice, sicer še v manjši množini. Sprva so bile po 4 din, pozneje pa že po 3 din liter. Svežih in finih domačih češenj iz Štajerske je bilo v izobilju. Bile so po 5 do 6 din kilogram. Prav domače iz sostrske okolice so bile 3 do 4 din kg. 1 Izjava. O priliki prenosa trupla sv.'Andreja Bobola iz cerkve sv. Jožefa na glavni kolodvor smo v rubriki »Kaj pravite« pisali, da so otroci nekega trgovskega zastopnika, stanujočega na Miklošičevi cesti, metali skozi okno listke, na katerih je bilo napisano, naj ljudje kličejo: Zdravo. Izjavljamo, da tu nikakor ni bil mišljen g. Anton Hriberšek, trgovski potnik, Miklošičeva cesta 19, niti ne njegovi otroci. 1 Uršulinska vadnica v Ljubljani. Vpisovanje v 1. vadnlški razred bo 30. junija in 1. julija. Za ostale vadniške razrede pa 1. in 2. septembra. 1 Narodnoobrainbni pomen invalidskega vprašanja je snov predavanja, ki ga bo imel predsed- . ilik Oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov na prosvetnem večeru (akademiji) vojnih invalidov v sredo, dne 22. t. m., ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Poleg predavanja bo na tem večeru kon- i cert, pester, lep in na dostojni umetniški višini. Igral bo veliki orkester 40. peSpolk«, pela bo članica opere ga. Vidalijeva in član opere g. Franzl, ter baritonist g. Rakovec. Spremljal jih bo na klavirju dirigent opere g. Anton Neffat. Pevski zbor »Save« bo pa zapel več slovenskih pesmi. Bogat večer, pridite vsi, ki ste dobre volje! Vstopnice so v predprodaji v trafiki ga. Severjeve v Šelenbur-govi ulici po 5, 3 in 2 din. 1 Trgovine bodo na Vidov dan v torek, dne 28. t. m. zaprte samo v času službe boije, t. j. od 10 do 11. Na praznik sv. Petra in Pavla so ves dan zaprte. Združenje trgovcev. I Kmalu bo objavljena davčna odmera vseh obrtnikov na teritoriju ljubljanske občine. Vsak naj se za svojo odmero zanima'. V primeru previsoke odmere davka naj se obrne na Zvezo slovenskih obrtnikov, da bo po evojih zastopnikih posredovala v davčnem odboru. 1 Društvo slov. obrtnikov Vič-Ljobljana priredi dne 3. julija veliko vrtno veselico na vrtu gostilne Pavlič, Tržaška cesta, poleg farne cerkve. (9030) 1 Posli zemljiikoknjiinega urada naraščajo. Poslovne številke zemljiškoknjižnega urada pri ljubljanskem okrajnem sodišču letos zelo naraščajo. Do včeraj je urad že zaznamoval 5219 spisov. Toliko jih je lani zaznamoval še le 10. septembra. Izredno mnogo je intabulacij hipotečnih posojil in prenosov lastninske pravice. Sra|ce, kravat«, Karničnik, Nebotičnik 1 Posestne spremembe. Dramatično društvo v Ljubljani je prodalo posestniku Janku Koviču, sta-nujočemu v Ljubljani, ulica Majke Jugovičev št. 6, pare. št. 305/1 in 305/2 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 2746 m2 za 66.995 din. — Na Trnovskem pristanu št. 16 stanujoča Anion Rudolf in Vida sta kupila od Frana in Ane Popit, Ljubljana — Cesta na Brdo št. 138 parcelo št. 342/26 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 559 m1 za 32.422 din. — Belgrajski odvetnik dr. Vinko Zore je menjal z zdravnikom v Boh. Bistrici dr. Josipom Petričem hišo in parcelo. Dr. Zore je prepustil dr. Petriču svojo hišo št. 26 v Florjanski ulici. Zdravnik dr. Petrič pa je njemu odstopil svojo vilo in stavbišče v Bohinjski Bistrici. Menjane realitete cenita na 255.000 din. 1 Prepoved kopanja in sončenja na reguliranih bregovih. Ker se s kopanjem v Ljubljanici in njenih pritokih ter s sončenjem kvarijo brežine in izvršena regulacijska dela, prepoveduje mestno poglavarstvo v smislu naredbe uprave policije IV Nr. 4022—2/34 do nadaljnjega kopanje v Gruber-jevem kanalu od Karlovskega mosta navzgor ter ob Spicl in ob regulirani Ljubljanici ter tudi sončenje na teh bregovih, kakor tudi kopanje v Malem grabnu in Gradaščici ter sončenje na reguliranih in urejenih bregovih. Kdor bo prekršil prepoved, bo po zakonu kaznovan. Maribor m + Orglarski mojster Josip Brandl. Včeraj je umrl v mariborski bolnišnici v visoki starosti 72 let orglarski mojster gospod Josip Brandl iz Maribora. Kratka bolezen je strla tega trdnega moža, ki je do zadnjega delal neumorno in pridno. S pokojnikom izgube naši kraji velikega mojstra, ki je s svojimi izdelki zaslovel daleč na okrog. Rojen je bil rajni 1. 1865 v Eisendorfu pri Monakovem na Bavarskem. Zivljenska pot ga je zanesla v Maribor, kjer si je osnoval lastno delavnica za izdelovanje orgel ter jo je kmalu razširil v veliko in priznano podjetje. Nič manj kot 120 velikih orgel je zgradil v tej delavnici, ki danes pojejo v božjo čast po cerkvah v vseh pokrajinah naše države. Med njimi so prave umetnine, kakor na primer slovite orgle v Rajhenburgu. Poleg orgel pa je šo nešteto harmonijev iz njegove delavnice, zlasti pa so znani njegovi klavirji. Pokojnik je bil silno priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Po svojem pokiicu je prišel v stike skoraj z vsemi dušnimi pastirji v naši škofiji, pa tudi drugod in vsi so mu postali prijatelji. Bil je globoko veren in velik dobrotnik revežev. Njegova hčerka gospa Fani, ki je poročena z geodetskim polkovnikom Jevdjeni-čem, je znana violinska umetnica ter ustanoviteljica po vsej Evropi slavnega tria Brandl. — Pogreb blagega rajnkega bo jutri, v sredo, popoldne ob 4 na pobrežkem pokopališču. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje! m Katoliško izobraževalno društvo v Košakih priredi v nedeljo, dne 3. julija, izlet k Sv. Trojici v Slov. gor. z avtobusom. Odhod bo ob pol šestih zjutraj izpred frančiškanske cerkve. Vožnja za osebo tja in nazaj stane 20 din. Prijavi in plača se lahko pri frančiškanskem vratarju in pri vseh odbornikih. Vabljeni tudi drugi. Priglasiti se je treba do nedelje 26. t. m. m Sestanek Poselske zveze bo v nedeljo, dne 26. t. m., ob štirih popoldne v Gledališki 2. m Danes pridejo češkoslovaški kmetijski strokovnjaki. Danes popoldne pridejo v Maribor ab-solventje češkoslovaških kmetijskih šol — ki se udeleže prihodnje dni mladinskega tabora v Ljubljani. V Mariboru jih bodo pozdravili in sprejeli člani tukajšnje organizacije absolventov kmetijskih šol, razkazali jim bodo mesto in okolico. Pri Orlu bo potem prijateljski večer, jutri pa odpotujejo gostje preko Ptuja, Varaždina in Zagreba v Ljubljano. m 80 letnico življenja obhaja danes znani mariborski odvetnik in vodja tukajšnjih primorskih rojakov dr. Alojz Fornazarič. Pridobil si je velike zasluge s svojim socialnim delom v emigrantskih društvih. m Zaključek umetniške razstave. Snoči se je zaključila vseslovenska razstava likovne umetnosti, ki je bila za Maribor in vso severno Slovenijo umetniški in kulturni dogodek prve vrste. Tehnična stran razstave je bila v redu, v kolikor je to dopuščala unionska dvorana sama, ki za umetniške razstave nikakor ni idealna. Pokazalo se je sicer, da bi bila potrebnejša nekoliko večja disciplina tudi pri nekaterih umetnikih, ker nikakor ni v skladu z dekorom take reprezentativne razstave, da se na primer cene slik med trajanjem razstave povišujejo ali da se razstavljajo druga dela, kakor jih navaja katalog. Uspeh razstave pa je izredno velik in bo zapustil v Mariboru trajne posledice. Mariborčani niso dosedaj pokazali za nobeno umetniško prireditev tolikšnega zanimanja, kakor za to razstavo. m Kruh bodo podražili mariborski pekovski mojstri pričenši z jutrišnjim dnem. Podražil se bo povprečno za 20 par pri kilogramu. Peki uteme-ljujejo potrebo podražitve kruha s ponovno visoko podražitvijo moke. m Smrt kosi. Na Aleksandrovi cesti 7 v Krče-vinl je umrl v starosti 63 let upokojeni progovni delovodja Matija Žunko. — V Črtomirovi 4. je umrla vdova po strojnem mojstru žel. delavnic Kristina Stranz, stara 74 let. Naj počivata v niirul m Gostilničar žrtev pijanega gosta. V nedeljo zvečer je hotel v Šmartnem 31 letni gostilničar in posestnik Ivan Bukovnik pomiriti nekega pijanega gosta, ki pa je naenkrat podivjal, potegnil nož ter prerezal gostilničarju vrat. Zadal mu je zelo nevarne poškodbe. Gostilničarja so prepeijaii v bolnišnico. Vinarski kongres v Gor. Radgoni Gornj« Radgona, 19. junija. S prihodom delegatov za vinarski kongres in vinsko razstavo pri gostilničarju Jurii v Gornji Radgoni je nai obmejni trg vm pob tujcev. Na občnem zboru vinarskega drultva, ki je bil na predvečer kongresa v pocojilni^ki dvorani in je bil precej buren, so bili izvoljeni v odbor za predsednika g. Skrbinek Ivan, posestnik, Vrtiče, za podpredsednika g. Habjančič Leopold, upravitelj, Maribor. Za odbornike pa g. Pečovnik Konrad, strokovni učitelj, Maribor, g. Straiek Ivan, upravitelj, Svečina, g. Lipovce Ignac, pos., Ljutomer, g. Bra-tuSa Jože, po«., Ljutomer, g. Munda Martin, preds. vinarske zadruge, Ormož, g. Ker in Franc, pos., Sv. Križ pri Kostanjevici, g. Brulc Franc, pos., Sto-piče, g. Zerden Žan, pos., Dolnja Lendava, g. Prelog Franc, pos,, Sv. Marjeta pri Ptuju, g. Novak Franc, upravitelj, Kapela, g. Bajuk Anton, pos., Draiiči, m g, Zor ene Lojze, pos., Sv. Peter pod Sv. gorami. Za preglednika računov pa sta bila izvoljena g. Vojak Franjo, kletarski nadzornik, Maribor, in g. Šmarčan Janko, upr., Jarenina. Občni zlbor je bil pozno v noč zaključen, V nedeljo, 19. t. m., so delegaiti obiskali vinsko razstavo, ob 11 dopoJdan pa se je pričel vinarski kongTes, katerega se je udeležilo 41 delegatov iz raanih krajev dravske banovine. Uvodoma je predsednik g. Skrbinek Ivan pozdravil okrajnega načelnika g. Priola, ravnatelja vinarske šole iz Maribora, g. inž. Abseca, ravnatelja kmetijske šole na Grmu, m vse ostale navzoče delegate. Kot star vinogradnik je govoril o obnovi naših vinogradov in o tehniki obnove vinogradništva. Gosp. prof. Flego Tone je imel referat o obnovi vinogradov v dravski banovini. Iz tega referata je razvidno, da potrebujemo za obnovo naših vinogradov 15 milijonov novih žlahtnih trt. V referatu je podrobno razvijal načrt, kako naj oblast finan-cielno podpre naše vinogradnike pri obnovitvi vinogradov, in je na koncu podal sledeče predloge: 1, Banska uprava naj ustanovi fond za obnovo vinogradov. V ta fond naj banska uprava, ministrstvo, občine in avtonomna mesta dajejo iz dohodkov trošarine na alkoholne pijače vsako leto v roku šestih let po 3 milijone dinarjev, nadaljnja štiri leta pa vsako leto po nekoliko manj, dokler se fond ne obnovi sam z vrnjenimi posojili. 2. Banska uprava naj vsako lerto postopno povečuje svoje trsnice in ustanavlja po potTebi nove. 3. Banska uprava naj upelje najstrožjo kontrolo nad proizvodnjo in prodajo trsmega naraščaja. 4. Banska uprava naj skrbi, da s« strogo izvaža treni izbor. 5. Da bo mogla banska uprava vse v najboljšem redu voditi, mora čamprej ustanoviti vinogradniško nadzorstvo v Mariboru, Ljutomeru, Šmarju pri Jelšah, Krškem in Novem mestu z določenim delokrogom. Banovinski svetnik, referent za vinarstvo, go-spor Kuret Vladimir, je imel referat »Misli k ob-govitvi vinogradov«. Sledila sta nato še referata g. Munda Martina • »Vinski trgovini«. G. Lipovec Janko, kmetijski referent iz Ljutomera, pa je refereral o zaščiti ljutomerskega vina. Iz kongresa je razvidno, da vinarsko društvo deluje z veliko ambicioznostjo, da vsestransko zasleduje napake in pog-reške v naiem vinogradništvu, na drugi , strani pa ,s prav ^maotroim delom intenzivno pospešuje napredno misel za olbnovo našega vinogradništva. Kongres naših vinogradnikov je izzvenel v cu, lju: »Obnovimo naše vinograde z najboljšimi trt-nimi sortami I« Po končanem kongresu so se delegati z avtobusom odpeljali na Kapelo pri Slatini - Radencih, od tam pa na svoje domove. Resolucije Na X. vinarskem kongresu dne 19. junija 1938 v Gornji Radgoni so bile sprejete naslednje resolucije: »Vinogradniki prosimo merodajne oblasti, da dpirajo delovanje Vinarskega druStva in stremljenje vinogradnikov. Posebno pa Se poudarjamo sledeče potreibe: 1. Ker vinogradniki zaradi slabih letin v zadnjih letih in zaradi splošne gospodarske krize v kmetijstvu obnove ne zmorejo sami, je nujna potreba, da jim pomaga kralj, banska uprava s podelitvijo brezobrestnih posojil obnoviti vinograde. Načelno naj se, podeljujejo vinogradnikom posojila iz fonda, v katerega se bodo stekali v začetku prispevki banovine, ki naj bodo zadostni, pozneje pa vračujoča posojila. Prvenstveno naj se podeljujejo posojila v obliki trsmih cepljenk, Posojlio naj vračajo vinogradniki obročno, začenši s sedmim letom, v petletnih obrokih. 2. Za smotrno in strokovno pravilno obnovo vinogradov naj kr. banska uprava nastavi potrebno Število vinarskih nadzornikov, katerim naj bo dodeljeno potrebno število vinarskih inštruktorjev. Vinarski nadzorniki bi bili potrebni v okrajih: Ma- po Ijei ribor, Ljutomer, Krško, Novo mesto in Šmarje pri Jelšah. Inštruktorji bi morali biti za vodstvo obnove strokovno usposobljeni. Za določevanje pravih podlag naj vršijo analizo zemlje brezplačno kmetijske poskusne in kontrolne postaje. Za določitev primernih vinogradniških leg, podlag in sort naj se ustanovijo krajevne komisije, sestoječe iz dveh vinogradnikov, ki jih določi občinski kmetijski odbor sporazumno z vinarskimi organizacijami, in enega vinarskega strokovnjaka, ki ga določi banska uprava. 3. Pri podeljevanju kakršnihkoli podpor za vinarstvo in brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov naj se prvenstveno upoštevajo člani vinogradniških organizacij. 4. Glede pobiranja trošarine na vino zastopa Vinarsko društvo načelno stališče, da naj oblasti trošarino na vino postopoma odpravijo. Ker zaenkrat popolna odprava trošarine ni mogoča, apeliramo na merodajne oblasti, da maksimirajo skupno trošarino na vino na največ 1 dinar za liter. Sedanja viSina trošarine ne ustreza cenam vina, ker je bila odmerjena, ko so bile cene vinu za 100% višje od današnjih, 5. V sedanjem pravilniku za pobiranje banovinske trošarine na vino naj se spremenijo sledeče določbe: a) člen 18. pravilnika naj se ukine in naj se smatra za odgovornega za plačevanje banovinske trošarine, čim je vino prevzel; b) vinarskim zadrugam naj se dovolijo za založne kleti iste ugodnosti kot kmetom-producentom, ako poslujejo s člani-vinogradniki svojega okoliša; c) točka 14 tolmačenja k pravilniku o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 14. marca 1933 naj se dopolni tako ,da se raztegne ugodnost breztrošarinske zamenjave vina za kmetijske pridelke za vinogradnike-kmete v vsej banovini. Nadalje naj velja ta olajšava za vse kmetijske pridelke, tudi za drva in les, sadje in živino, kakor tudi za delo, in ne samo za poljske pridelke, ako sta oba — prodajalec in kupec — kmeta brez postranskega zaslužka; č) vino, ki ga razstavljajo vinogradniki na vinskih razstavah in 6ejmih, katere prirejajo vinogradniške organizacije, naj bo trošarine prosto, ako se to vino ne prodaja; d) izda naj se podrejenim kontrolnim organom tolmačenje, da je podarjeno vino v smislu čl. 3 pravilnika trošarine prosto; e) za prodajo vin do 501 naj 6e poenostavi kontrola tako, da bodo vinogradniki 6ami proti mesečnemu obračunu izdajali kontrolne liste; f) organi finančne kontrole naj razen fiskalne kontrole vršijo tudi strokovno kontrolo nad vini; g) pri posojanju vina med vinogradniki naj se trošarina na vino ne pobira. 6. Uredba o sanaciji vinogradništva naj se čimprej uveljavi, točno izvaja in naj velja za vse obstoječe vinograde. 7. Uredba o zaščiti vin naj se čimprej izda in strogo izvaja. 8. V državnem proračunu naj se postavke za pospeševanje vinogradništva in kletarstva znatno zvišajo. Pogoji za podelitev podpor kletarskim zadrugam naj se omilijo, da jih bodo lahko deležni tudi revni slovenski vinogradniki. 9. Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah naj ostane vsaj v dosedanjem obsegu. 10. Za ormoški vinorodni okoliš naj se ustanovi posebna trsnica z matičnjakom, eventuelno tudi skupno s trsnico za ljutomerski vinarski okoliš. 11. Pospeši naj se ustanovitev kletarekih zadrug v krajih, kjer so za to dani pogoji. Preskrbijo naj se za to potrebna sredstva iz javnih proračunov. 12. Trsni izbor za Prekmurje naj se ponovno prouči in krajevnim razmeram dopolni z ustrezajo-čimi sortami, ki naj 6e predhodno preizkusijo. 13. Pri uvozu vin dvolastnikov iz Madžarske naj se kontrola poostri, da dvolastnikom dovoli samo vina lastnega pridelka, 14. Organizirajo naj se čimprej antiperonospo-rifine postaje v vseh vinorodnih okoliših banovine. 15. Izvaja naj se najstrožja kontrola nad trsni-cami. Organizira naj se pridelovanje selekcioniranih cepičev iz matičnih vinogradov, ki naj bodo pod strokovno kontrolo. 16. Ponovno zahtevamo prosti prevoz trsnega materiala po železnici. 17. V vseh javnih službah: na banovini, okrajih in kmetijskih ustanovah, ki so v zvezi z vinarstvom, naj 6e nastavljajo vedno izključno le vinarski strokovnjaki. 18. Ukine naj se določba člena 6, t. c) troša-rinskega pravilnika, kdo je pristojni kontrolni organ. 19. Točilci na drobno naj bi plačali trošarino, ko denejo sod na pipo, oziroma naj se omilijo predpisi za založne kleti. Dovoljeno naj bi bilo imeti založne kleti pod isto streho kot točilne. 20. Zahtevamo, da se pritegne k vsem trgovinskim pogajanjem z drugimi državami tudi zastopnik vinarskih organizacij iz dravske banovine. Omogoči naj se čim večji izvoz naših vin.« ITALIJA Preživite svoje počitnice v TARVISIII Obiščite GORICO« njen grad in bojna polja svetovne vojne ob Soči. Pojasnila: ENIT, Beograd, Petra Kocica br. 6 in v vseh potniških in prometnih uradih. Indeks cen v maju Po podatkih Narodne banke je indeks cen na debelo narastel od 793 na 80.1 točke (podlaga so cene leta 1926 kot 100). Lanskega maja je znašal indeks cen na debelo 72.6 in je torej letos višji za 7.5 točke ali nad desetino. Dvig indeksa cen v maju jc pripisovati predvsem višjim cenam žitaric. Lansko leto dvig indeksa od aprila na maj ni bil tako znaten: indeks je narastel le oa 72.3 na 72.6. Podobno kot indeks cen je narastel tudi indeks cen na drobno, za katerega imamo podatke samo za Belgrad. Splošni indeks cen na drobno je narastel od aprila na maj v Belgradu od 80.8 na 82.6 (lani maja je znašal 72.7). Skupni indeks za prehrano je narastel od 81.6 na 84.3, od tega cene kmetijskih proizvodov od 84.6 na 88.3, indeks cen obrtnoindustrijskih proizvodov od 77.2 na 79.4, dočim je indeks cen kolo-nijalnih proizvodov padel od 86.6 na 86.3. Indeks stroškov za obleko je ostal neizpremenjen na 80.0, izdatki za kurjavo in rajzsvetljavo so zvišali od 79 na 79.4, indeks za razne predmete pa je padel od 78.1 na 77.9. (Podlaga so cene v letu 1926 kot 100.) — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo.,»Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke kaže za 15. junij tele glavne pp§ta.yke tyse v. milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. junij): Aktiva: Zlato v blagajnah 1.812.1 (0.4), v inozemstvu 16.46, skupno 1.828.55 (+ 0.4), devize izven podlage 341.6 (— 7.2), kovani denar 442.3 (+ 12.7), posojila: menična 1.294.3 (— 15.66), lom-bardna 234.9 (— 4.4), skupno posojila 1.529.2 (— 20.04), razna aktiva 2.267.1 (— 0.45). Pasiva: bankovci v obtoku 5.916.36 (— 110.95), drž. terjatve 39.57 (+ 0.27), žiroračuni 1.359.47 (+ 34.66), razni računi 1.143.85 (+ 49.77), skupno obveznosti po vidu 2.542.9 (+ 84.7), razna pasiva 34.716 (+ 12.76). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.459.25 (— 26.25), skupna podlaga 6 prlmom 2.349.7 (+' 0.54), zlato v blagajnah s primom 2.328.5 (+ 0.54) milij. din, skupno kritje 27.777 (27.68)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.52 (27.43)%. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je imela občni zbor dne 20. junija v Delavski zbornici. Iz poslovnega poročila za 1937 posnemamo, da je na novo pristopilo k Zvezi 11 zadrug, odpadlo je 10, tako da znaša prirastek eno zadrugo in skupno število na koncu 1937 382. Zvezine članice so izročile za 143 milij. din kmetskih dolgov, dobile pa so od Poštne hranilnice 45 milij. din lombardnega kredita. Prvi razpored zveze je dal članicam nn razpolago 15% njihovih naložb, odbiti pa je dosedanja izplačila. Zvezina bilanca za 1937 izkazuje zmanjšanje starih vlog od 22.84 na 22.76 milij. Kulturni obzornik Dve umetnostni razstavi Narodna galerija, katere novi odbor je imel te dni svojo prvo sejo, je ob tej priliki sklenila prirediti v bližnji bodočnosti dve veliki slikarski razstavi. Prva naj bi bila ob bližajoči se sedemdesetletnici mojstra Riharda Jakopiča. Izbran je bil posebni pripravljalni odbor, kateremu načeluje dr. Rajko Ložar, ki je svoje sposobnosti za take prireditve pokazal še pri lanskoletni razstavi bratov Subicev. V tem odboru so še gg. odvetnik Marijan Marolt, univ. prof. dr. France Štele, akad. slikar Matej Strnen in upravnik Ivan Zorman. Obseg te jubilejne razstave še ni do podrobnosti določen in se bo pripravljalni odbor o tem še posvetoval in razgovoril z mojstrom Jakopičem samim. Odbor Narodne galerije je tudi načelno sklenil, da priredi razstavo vseh ohranjenih in še znanih del slikarja Fortunata Werganta, rojaka iz kamniške okolice, ki je delal v naših krajih med 1. 1750 in 1769. Wergant je gotovo najbolj oseben umetnik vseh preteklih dob naše umetnostne kulture. Vsidran sicer v svoji dobi, rokokoju, kaže vendar toliko svojskih lastnosti — podoben pojav, kot pri Špancih E1 Greco ali pri Francozih 17. stol. Georgea de la Tour —, da obljublja postati ta razstava ne le veliko presenečenje za domače poznavalce umetnosti, ampak tudi odkritje za tujino. Priprave za to razstavo vodi g. Marijan Marolt, ki pripravlja tudi obširnejšo monografijo o mojstru. Narodna galerija se je odločila, da bo za obe razstavi izdala znanstveno urejena kataloga v formatu in načinu kataloga o razstavi bratov Subicev in s tem sčasoma ustvarila po obliki enotno knjižnico katalogov pomembnih razstav. Kakor ie bila v našem listu javnost že obveščena, je dobila Narodna galerija predlansko leto svoj prvi točni inventarni popis — podlago za bodoči veliki katalog. Ena prihodnjih številk Zbornika za umetnostno zgodovino bo sedaj ta inventar, izpopolnjen z dosedanjimi in dotedanjimi novimi pridobitvami, priobčila v redakciji g. dr. Rajka Ložarja, tako da dobimo enkrat točen sumarni pregled vsega umetnostnega bogastva, ki je v Narodni galeriji že nakopičeno. td. Nove knjige, ki smo jih prejeli in o kater h bomo še prinesli posebna poročila Slovenska Matica za 1. 1938 je izdala Kidričevo »Zgodovino slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti«, peti, to je zadnji sešitek ter tako zaključila to inonunientalno delo, ki obsega 724 strani LXXVIII. Kot drugi dve knjigi sta izšla dvo izvirna romana, namreč Miška Kranjca kmečki roman »Kapilanovi« ter duhovniški roman Pavleta Se d mak a »Martin Čedermac«. Milan Vidmar je napisal filozofski potopis »Med Evropo in Ameriko-, ki je v nekem smislu nadaljevanje njegovih filozoekiii spisov »Moj pogled na 6vet« in 'Oslovski most . Boris Režek: »Svet med Grintavci«, ki ga je izdala Planinska Matica v Ljubljani, predstavlja novo slovensko planinsko književnost. Uvod je napisal Janez Gregorin. Luigi Snlvini: »Lirirhe slovene moderne«, izdala Akademska založba v Ljubljani v založbi orientalskega zavoda v Neaplju. V njej jo znani učenjak, slavist in poliglot prof. Luigi Salvini predstavil vso slovensko moderno liriko od Ketteja in Župančiča do Faturja v prostih prevodih brez rini, todo z ohranjeno besedno poentilizacijo, italijanskemu občinstvu ter s tem storil veliko delo za medsebojno kulturno zbližanje. Mladinska matica je izdala letos Iri knjižice: Oskar Hudo les: »Zgodbe o bombažu«, Da- vorin Ravljen: »Grajski vrabec« in »Vence S 1 a v W i n k 1 e r : »Hribčev Gregcc«. Alojzij Gradnik: »Večni studenci«, pesmi. Gustav Strniša je napisal in izdal pri založbi »Sidro« zbirko »Salir«, ki jih je ilustriral svojevrstno Henrik S ni r e k a r. Ruža L. Petelinova je pri Podravski tiskarni v Mariboru izdala otroško igrico »Žaro-mik. Slovenska šolska Matica je letos poklonila svojim članom »Pedagoški zbornik«, posvečen slovenskim mrtvim in živini pedagogom ter sodobnim pedagoškim problemom, poleg tega pa še izvirno delo Alberta Žerjava: »Sodobni zgodovinski pouk« ter prevod češke pedagoške knjige Vaclava Prihode:, »ideologija nove didaktike«. Dr. Egidij v Gorici je izdnl že sedmi in osmi snopič »Nedeljskega branja«, lepih pridig, ki jih priporočamo tudi našemu duhovništvu iu občinstvu. Damjan V a h e n - S v e t i n o v je izdal svoje izvirne pesmi v esperantu pod naslovom »Miaj vojoj«, moji glasovi. Izšla je knjižica pri Pražaku v Pragi. Znani prevajalec Moška v češfino Anton Horsak jo prevedel zopet novo zbirko Meško-vih novel in sicer »Črno smrt«, »Polje«, Drama iz davnih dni«, »Slovenske gorice«, »Marija Magdalena« in »Pod lučjo«. Izšla je pri Spoločenskem podniku v Prerovu. Slenkiewicz: »V službi Najsvetejše« (odlomek iz romana ^Polop«), Založba »Sigma«, Gorica. Pododbor Matice Hrvatske je izdnl zbirke dvanajstih pesnikov, med njimi A. Ronifočiča: Pjesme, Pobriše Cesarica: Spasena svijetla, Iva Kozarčn-nina: Mrtve oči. Vieko^lavo Maiera: Svirač i svi-iet. V. Kovačija: Olrov«itio prolieče. V. Vladlsav-Ijevlča: Krulm i srca. I. Perltovifa: Dnmovonie s tisinom. A Nizetea: Uspavanka vremenu in S. Balušiča: 23 pjesme. Popravite mtmmmmmmmKmm^mmi^mmmKm zamujeno! Na lepo roko lepa zlata ura! — Dobili jo boste lahko zastonj, ako ste naročnik »Slovenca«. — Žensko zapestno zlato uro bo dobavila tvrdka Jan Ignacij, urar, Maribor, Grajski trg št. 4, kjec si to uro lahko ogledate. Hitite in naročite takoj »Slovenca«! Najboljši slovenski dnevnik Vam nudi 152 bogatih daril, vrednih nad 100.000 din 15. julij, ko bo žrebanje, bo kmalu tu, zato nc odklonite sreče, ki Vam ponuja toliko lepega. Opozarjamo, da imajo tudi vsi inozemci pravico do nagradnega žrebanja! Tako n. pr. naročniki v Italiji, če prejemajo »Slovenca« direktno ali pa če ga imajo naročenega pri Parovell-u v Trstu, LASTNIŠTVO »SLOVENCA« in nove vloge v znesku 0.46 milij. din. Krediti v tek. računu so znašali 26.26 (26.6) milij. din. Čisti prebitek 43.576 (31.119) din. — Na občnem zboru sta bila na novo izvoljena v nadzorstvo gg. Ivan Kocjančič, Konjice (namesto g. Hinka Šumra) in Matevž Hafner, Skofja Loka. — Letnemu poročilu za 1937 je priložena tudi statistika poslovanja članic za 1936. Združeni rudniki in topilnice, Zagreb. Glavnica 10, bilančna vsota 80.06 (79.47) milij., izguba 0.3, izguba iz prejšnjih let 8.7 milij. din. Na občnem zboru družbe dne 27. junija 1938 bodo skle« pali o nadaljnjem delu družbe. Borza Dne 20. junija 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne« izpremenjen na 237.20—238.80. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40—29.10, v Belgradu 29.15—29.85. Dvig nemške marke. Po dolgotrajni stabilnosti tečaja za klirinško marko na 14.40—14.60 je danes nastopil izredno znaten skok marke. Tako je v Ljubljani marka narasla na 14.75 denar brez ponudbe, v Zagrebu je beležila 14.8050—15.0050, nadalje je v Zagrebu beležila za konec junija 14.86—15.06. V Belgradu so nemški čeki narasli na 14.65—14.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.850.928 din, v Belgradu 6.097.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 3.242.000 di.n Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold............2409.16—2423.76 Berlin 100 mark..............1753.03—1766.91 Bruselj 100 belg ....... 737.94— 743.01 Curih 100 frankov..............996.45—1003.52 Lodonn 1 funt . ... t ... 215.44— 217.49 New York 100 dolarjev..........4308.51—4344.82 Pariz 100 frankov 120.64— 122.08 Praga 100 kron ....... 151,24— 152.34 Tist 100 lir..................227,70— 230.78 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.1425, London 21.6475, Newyork 435.50, Bruselj 74.05. Milan 22.925, Amsterdam 241.60, Berlin 176.—, Dunaj 37.—, Stockliolm 111.60, Oslo 108.80, Kopcnhagen 96.65, Praga 15.18, Varšava 82.—, Budimpešta 86.75, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3,25, Hefciuglors 9.54, Buenos-Aires 114. Vrednostni papirji Ljubljana: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 476 denar, begluške obveznice 89—91, dalm, agrarji 90—91, %% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 92.50—94, 7% posojilo Drž. hip, banke 98—100. — Delnice: Narodna banka 7.200—7.300. Zagreb. Državni papirji: vojna škoda promptna 475 blago, begluške obveznice 90.50—92 (91), dalm. agrarji 89.50—90 (90), 4% sev. agrarji 58—60, 8% Blerovo posojilo 97—97.87 (97.87), 7% Blerovo posojilo 93—94 (93), 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.25 (100), 7% stab. posojilo 98.50 denar. Delnice: Narodna banka 7300 denar, Priv. agrarna banka 218—226, Trboveljska 185--200, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 100—110 (102.50), Oceania 1000 blago. Belgrad: Državni papirji: vojna škoda promptna 477—477.50 (478.50, 477), za konec junija 475.50—476.50 (477.50, 476), begluške obveznice 90.25 do 90.50 (90.75, 90.50), dalm. agr. 89.75-90.25 (90.25, 90), 4% sev. agrarji (61, 60.50), 8% Blerovo posojilo 98 blago, 7% Blerovo posojilo 92.50—93 (92, 92.50), 7% stab. posojilo 99.50 blago. — Delnice: Narodna banka '7320 blago, Priv. agrarna banka 228.50 do 230 (229). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 252.50—255, ban. 247.50—255, bač. potiska 255—257,50. Moka: bač., ban. og ogg 355—365. 335—345, 315—325, 295—305, 220—230, 122.50—127.50, srem., slav. og ogg 350 do 360, 330—340, 310—320. 290—300, 220—230, 122.50 do 127.50. Tendenca: pšenica, moka čvrsta, ostalo neizpremenjeno. Promet srednji. Kako je sedaj v Vatenciji Popisuje časnikar, ki si je vse nepristransko ogledat Polkovniku Lindberghu zopet groze Časnikar, ki sc mu je posrečilo potovati po tistih španskih krajih, kjer vladaio še rdeči, takole popisuje razmere, ki vladajo tamkaj: Odkar so Francove čete prišle do Sredozemskega morja, med Barcelono in Valencijo ter Madridom ni nobene zveze več po suhem. Zvezo vzdržujejo še letala, ki pa morajo leteti 4000 m visoko nad Francovimi postojankami, kar pa ie silno neprijetno, če letala nimajo posod s kisikom 6 seboj. V mirnem čaku šteje Valencija nekako četrt milijona prebivalcev, danes pa prebiva v njej skoro en milijon ljudi. Temu se no moremo čuditi, če vemo, da so se morali semkaj zateči vsi begunci iz Madrida, Malage, Almerije in od Teruella. Tukaj skozi so morali vsi, marsikdo pa je kar tukaj ostal. Ker je sedaj zveza z Barcelono pretrgana, tudi ne morejo več bežati naprej, čeprav bi želeli. Zato se v Valenciji grmadi čuda dosti beguncev. Mesto je natrpano ljudi. Na desettisoče je teh revežev, ki nimajo nobene strehe nad seboj. Zato morajo prenočevati na cestah, v parkih in drugod. Ii to ne ie poleti, marveč tudi pozimi, kar pa v teh južnih krajih še ni posebna nesreča. Odkar je iz Valencije pobegnila boljševiška vlada in odšla v Barcelono, je postalo prostih na tisoče stanovanj in hotelskih sob, kar pa je bilo vse še mnogo premalo za vso silo in stisko. Poleg tega pa 6e v Valencijo izliva sedaj še vedno nov tok beguncev iz vseh krajev, ki so jih zasedle Francove čete. Od štirih prebivalcev Valencije so trije sedaj prav gotovo tujci. Tako je potem razumljivo, da te na cesti vedno kdo ustavi in te siprašuje po tej aH oni ulici. Pa nihče ne ve odgovora. Sicer pa se še domači ne spoznajo več, ker so rdeči zadnje čase skoro vse ulice na novo preimenovali po boljše-viških glavah, tako da bi ti niti stražnik, ki ga pa ni, ne mogel dati pojasnila. Valenciiske ulice so danes imenovane po sovjetskih mogočnikih in drugih sovjetskih napravah. Tako imaš Leninovo ulico, Stalinovo, Ulica na čast Sovjetske unije itd. Nihče ne ve, kje je ena, kje druga. Ker je v mestu toliko ljudi, je začelo primanjkovati blaga. Vendar to pomanjkanje še ni toliko občutno, ker ti begunci itak nc bi mogli kupovati, ■ ko nimajo s čim plačati. Cenc sicer niso mnogo višje, kakor 60 bile v mirnem času, kar pa je vsekakor uspeh uradnega nadzorovanja cen. Špekulante in navijalce cen močno kaznujejo. Sicer pa ni niti treba, da bi kaznovala oblast, ko za to že temeljito poskrbi trpeče ljudstvo. Marsikakemu, ki si je z bedo drugih hotel pomnožiti premoženje, so ljudje v svojem besu že razdejali trgovino. Valencijo so že od nekdaj imenovali »vrt Evrope«. Tukaj je namreč sadja in sočivja na pretek. Bogastvo te dežele so velikanski olivni in pomarančni nasadi. Poleg tega pa tukaj pridelujejo tudi Sloviti ameriški letalski junak, ki je zaslovel s svojim poletom čez Atlantski ocean, Lindbergh, ki se je potem oženil z bogato ameriško milijonarko, je bil kmalu zelo nesrečen, ko so mu roparji ugrabili sinčka, da bi od očeta dobili odkupnino. Otroka pa so umorili, dasi jim je odkupnina bila izplačana. Pozneje je bil neki Nemec Hauptmann zaradi tega ropa v Ameriki obsojen na smrt in usmrčen. Lindbergha samega pa je to tako potrlo, da se je preselil v Evropo, kjer je mislil imeti več miru pred roparji. V Evropi je študiral v imenu ameriških letalskih družb načrte, kako bi se zračni promet med Evropo in Ameriko izboljšal. Sedaj se je Lindbergh s svojo ženo in otrokom naselil na Francoskem, kjer pa mu roparji znova groze, kakor se glasi naslednje poročilo: Ze več dni je Lindiberghov otok »St. Gildas« ob francoski bretonski obali močno zastražen. Šele te dni je francoska javnost zvedela, kaj je vzrok, da so ta otok tako močno zastražili. Policija meni, da zadeva nikakor ni taka, da bi jo bilo mogoče omalovaževati. 2e cela dva meseca dobiva Lindbergh iz Amerike polno grozilnih in izsiljevalnih pisem, ki mu očitajo, da je on kriv, da je bil Hauptman usmrčen na električnem stolcu, čeprav on ni bil pravi storilec. Ker pa Lindbergh na nobeno pismo ni odgovoril, so pisma postala bolj grozeča. Nazadnje ,so mu veleli, naj 6am določenega dne pride v francosko pristanišče Calais, kjer se mu bo pisec tega pisma dal spoznati. Takrat se mu ne bo nič hudega zgodilo, pač pa ga bodo, če treba tudi z oboroženo silo, odvedli, ako bi se ne pokoril. Pred dalj časa je Lindbergh kupil za svoje bivanje otok Illiec, kjer stoji lep grad. Ta grad z vsem otokom pa sedaj po Lindberghovih željah preurejajo in prezidavajo, zaradi česar se je za ta čas Lindbergh s svojo družino preselil na otok St. Gildas, ki ni daleč vstran. Na tem otoku je doslej polkovnik Lindbergh docela mirno študiral svoje letalske prometne načrte. Ko je začel dobivati ta grozilna pisma, iih je seveda izročil francoski policiji. Pisavo na teh pismih so brezžično sporočili ameriški policiji, ki je kaj kmalu dobila 6icer nejasno, vendar se zdi, da prvo sled. Ker je ameriška policija dobila v roke podatke, kdo bi utegnil biti za temi pismi, je sporočila francoski policiji, da je zadeva silno nevarna in da naj Lindbergha močno zastražijo. da bi mu noben človek ne mogel do živega. Medtem ko ameriška policija sedai za svojimi sledovi išče krivcev in zločincev, si francoska prizadeva, da bi Lindbergha čim boli zavarovala. Ob otoku St. Gildas poslej noč in dan križarita Lov za svei'm pismom Na pobudo zveze bojujočih se brezbožnikov, moskovske sekcije, se je sedai na vseh tržiščih začel lov na verske knjige, zlasti pa na sveto pismo. Na Ruskem kmetje in preprosti ljudje tudi na trgih prodajajo knjige. Ti knjigotrški branjevci prodajajo poleg drugih knjig tudi kniige in liste verske vsebine iz starih časov. Ljudje, ki prihajajo na trg, take knjige radi kupujejo. Ko je torej prišla kontrola na trg ter začela v vrstah branjevcev, ki so stoje ponujali na trgu svoje knjižno blago, stikati za verskimi knjigami, je res našla vse nolno verskih knjig in svetega pisma. Zaplenjeno blago so seveda zaplenili ter nato izročili moskovskemu brez-božniškemu muzeju dve veliki policijski motorni ladji, ki sta med seboj v stalni brazžični zvezi ter tako obkrožata ves otok. Ko nastane noč, švigajo ladijski žarometi na vse strani, tako da skoraj ni mogoče, da bi se kdo mogel otoku približati. Vsako stvairco, ki bi se ponoči prikazala na morskih valovih, bi ti žarometi takoj odkrili. Tako se Tes nihče ne more približati otoku. Ker pa je mogoče, da bi zločinci hoteli Lindbergho-vo bivališče napasti tudi iz zraka z letali, imata obe ladji na razpolago tudi protiletalske topove na krovu, s katerimi bi mogli pregnati vsakršno letalo, ki bi se skušalo neupravičeno približati otoku. Kakor hitro bi se odkod prikazalo kako sumljivo letalo, bi zagrmeli obrambni protiletalski topovi, obenem pa bi brezžična oddajna postaja poklicala na pomoč oddelek pomorskih letal, ki so nastanjena tam blizu. Tako hočejo vsaj za nekaj časa onemogočiti, da bi ameriški izsiljevalci mogli Lindberghu do živega. Morda se medtem ameriški policiji posreči prijeti izsiljevalce. Sicer pa se bo Lindbergh kmalu preselil na 6voj otok Illiec, ki je menda tudi za take zadeve posebej urejen in pripravljen. Kaj pravi kino Film o uslanovUvi Rdečega križa Zgodovina navaja več ženskih imen, ki dokazujejo, da morejo tudi ženske skoraj na vseh področjih tekmovati z moškimi za dobro in napredek človeštva. Imena teh žensk so prav tako znana kakor imena velikih moških. Devica Orleanska, rešiteljica Francije, Kleopatra, egiptovska kraljica z j drznimi političnimi zamislimi, Katarina Velika, ru-I ska carica, kraljica Viktorija, eden največjih vladarskih veleumov v 19. stoletju, gospa Curie, so-i iznajditeljica radia in še nešteto drugih imen pri-j čajo o tem. j Malokdo pa pozna ime Florence Nichtingale (1820—1910), ki je bila ena prvih borilk za ženske I pravice. Njena zamisel je mednarodna človekoljubna organizacija Rdečega križa, katerega usta-: noviteljica jc ta žena bila. V Angliji in v Zdru-I ženih državah je njeno ime dobro znano in pomeni | simbol plemenitosti in požrtvovalnosti. Veliki ame-i riški pesnik Lungfellov ji je posvetil svojo slovito pesem »Santa Filomena«, v kateri poveličuje njene zasluge za človeštvo. Ta žena je kot mlado dekle i v eni najburnejših dob angleške zgodovine, za krimske vojne, ne le z besedami, marveč z dejanji dokazala, kako more ženska postati važen činitelj v najpomembnejših vprašnjih socialnega življenja. Odšla je kljub odporu vodilnih krogov na krimsko bojišče in tam kot pravi beli angel stregla ranjencem, jih tolažila in podpirala v urah smrtnega boja. Žrtvovala je 6vojo ljubezen, mladost in sebe vso za blagor trpečih ljudi in s tem dokazala, kako se lahko ženska na lep prepričevalen in uspešen način bori za enakopravnost ženske in za boljšo in lepšo bodočnost človeštva. Amerikanci so o tej idealni ženi in njenem življenjskem delu naredili lep film z naslovom »Beli angel«, čigar glavna vsebina se vrti okrog krimsko vojne Film je po svoji resnosti in plemeniti tendenci dostojno žensko dopolnilo k veličastnemu delu »Pasteur«, v katerem jc bila prikazana požrtvovalnost in nesebičnost velikega znanstvenika pri boju s mrtjo za rešitev človeštva. Glavno vlogo v filmu o ustanoviteljici Rdečega križa igra Američanka Kav Francis, režiral ga je pa isti režiser kakor »-Pastcurja«; namrpr Wi11jam Diot^rle. sloveči valencijski riž ter vsakovrstno sočivje. V j mirnem času je pravi užitek biti v valencijski tržnici, kjer se ti ponujajo najlepši 6adeži zemlje. ; Dandanes p* je seveda vse drugače. Ker je orga- j nizacija za čuda slaba in ker manjka potrebnega ; prevoznega sredstva, 6e premnogo lega blaga po- < kvari že pri kmetovalcu. Od zadnje pomarančne letine je skoro polovica pomaranč segnila že na j drevju. Moke nikjer ne dobiš. Pač pa moreš dobiti ' meso, dasi v skromni množini. Promet na ulicah je zaradi velikanskega števila beguncev nenavadno živahen. Kavarne delajo imenitne kupčije, čeprav prodajajo le nekako sladno kavo, ki ima strašen okus in je prav za prav čisti krop. Ob 9 zvečer morajo biti vsi javni prostori zaprti. Pol ure kasneje neha voziti cestna električna železnica. Nato pa vse veliko mesto Valencijo zagrne t>rda tema, ki jo potem varuje in ščiti pred zračnimi napadi Fran-covih letalcev. Francija zgradi sedaj vsak mesec 250 novih bojnih letal. Posamezna letala, ki )ih vidimo na sliki, so močni bombniki, ki so vsak zase podobni leteči trdnjavi. Poleg takih velikih bombnikov bo Francija vsak mesec dobila 250 novih urnih lovskih letal Belgijski avtomobilski dirkalec Bonduel je letos pri nemški dirki skozi Nemčijo dobil prvo darilo, ki jo je doslej vedno dobival kak Nemec Št. 156. Razsodbo so zapisali in prebrali, nakar je veliki mojster velel Rebeki, naj si izbere sla, ki bo z njenimi naročili odšel iz gradu. Ko pa je liebe-ka navzočne prosila, naj bi kdo za dobro plačilo šel za njenega sla, se sprva nihče ni upal oglasiti, da se ne bi zameril vitezom. Kmalu pa se je preril v ospredje anglosaški kmet, ki ga je bila Rebeka ozdravila s svojo mažo: »Naj jaz grem! Morda bom tako mogel popraviti veliko neumnost. ki sem jo zagrešil poprej, ko sem le hvalil. Mislil sem, da ti bom tako pomagal.« »Pa pojdi v York k mojemu očetu Izaku in mu izroči tole pisanje!« Izročila mu je kos per-gamenta, ki je nanj naglo napisala nekaj hebrejskih znakov. »Bog bodi s teboj! « »Brez skrbi hodi,« je odgovoril kmet. Tri svojem sosedu si izposodim konja in bom prišel v York tako naglo, kakor le more konj dirjati. Le zanesi se name!« Ni se mu pa bilo treba dolgo truditi. Komai ie prišel iza grajskih vrat, je že srečal dva Juda. Eden je bil Izak. drugi pa njegov prijatelj zdravnik Natan Ko sta slišala, do je Rebeka obdoizena čarovnije, sta šla naulo na pot. da hi bila blizu gradu. Izaka je močno skrbelo, saj je dobro vedel, da kristjani Jude večkrat Kaj takega .ioizu. Čez 19 let izplačana odškodnina za ustreljeno hčer Leta 1919 so na Madžarskem začasno zavzeli oblast boljševiki pod Belo Kunom. Medtem se je bila Slovaška odcepila od Madžarske ter se priključila Češki. Da bi Bela Kun doma na Madžarskem svoj položaj nekoliko okrepil, se je hotel nasilno polastiti Slovaške in jo znova priklopiti Madžarski. Nastal je iz tega nov vojni pohod nad Slovake, ki pa so se branili. Vse slovaško civilno ljudstvo je držalo 6 češkoslovaško armado, zaradi česar so boljševiki hudo razsajali med Slovaki, kjer so zasedli slovaške kraje. Rdeče madžarsko vojaštvo je zasedlo tudi slovaško vas Pukanec, odkoder 60 morali pobegniti vsi miški Slovaki, ki so držali s češkoslovaško armado. Med njimi je bil tudi Slovak Hloeka, ki je moral pobegniti v gore, da ga rdeči madžarski vojaki niso zajeli in ustrelili. Pri njem je služila za deklo slovaška deklica Katarina Rusnjak. Ta deklica je vedela, kje se njen gospodar skriva ter mu je iz vasi nosila skrivaj živež v skrivališče. Nekdo pa je madžarskim vojakom naznanil, češ da Rus-njakova nosi češkoslovaškim vojakom strelivo. Patrulja rdeče madžarske armade je deklico zasledovala in jo zunaj v gorah tudi ustrelila. Od tistega časa je minilo že več ko 19 let. Mati Rusnjakove pa še živi. Te dni je stara ženska od češkoslovaške vlade dobila 4000 čeških kron odškodnine za svojo hčer, ki so jo pred 19 leti ustrelili madžarski komunisti. Orjaške obeliske postavljajo v Parizu za sprejem angleške kraljevske dvojice Potopljeno zlato dvigajo Poročali smo že, da so se začeli v holandskih vodah pripravljati, da bi iz morske globočine dvignili zaklade, ki jih je vozila s seboj angleška vojna ladja »Lutine«, ki se je bila potopila leta 1799 pri otoku Terschelling. Pripravili so nalašč za ta namen velikanski bager, ki dviga iz morskih globočin na beli dan V6e, kar doseže. Ta bager imenujejo »Karimata«. Sredi tega meseca je bager začel delovati. Skoro je bager dokazal, da so začeli na pravem kraju kopati v morsko globočino. Z blatom vred je prinesel na beli dan že nekaj vreč, ki izvirajo prav gotovo od potopljene fregate »Lutine«, Med dvignjenim blatom pa so našli tudi španski srebrni denar s podobo Karla IV. iz leta 1789. Drugega sedaj bager ni prinesel na dan. Tega pa podjetje, ki koplje, tudi še ni pričakovalo, ker leži potopljena ladja precej globlje, kamor pa bager še ni dosegel. Ko bo bager prišel tako globoko, kakor leži potopljena ladja, takrat bo šele senzacija velika in takrat bo vse z zanimanjem čakalo, kaj bodo privlekli na dan. Ko 6e je fregata omenejenega leta potopila, je angleška zavarovalna družba »Lloyd« plačala za ladjo 900.000 angleških funtov odškodnine oziroma zavarovalnine. Izkopati pa upajo sedaj iz potopljene ladje kakih 10 milj. holandskih goldinarjev. POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL KRill* PETRI H. MEDNARODNI MLADINSKI TABOR V UUBUANI • OD 26. DO 29. JONIJA 1938 ČešhoalovaSki Orli pridejo v nedeljo Kakor smo obveščeni, pridejo naši bratje Čehoslovaki v Ljubljano med prvimi dopoldanskimi urami v nedeljo, in sicer med 8. in 9. uro. Natančni čas bomo še pravočasno sporočili. Pripeljali se bodo e tremi posebnimi vlaki, in sicer čez Kotoribo ter Pragersko. Prav je, da se ob naših postajah, mimo katerih se bodo peljali, zbero naši ljudje, da jih ob prihodu pozdravijo. Pokazati jim moramo, da so med nas prišli kakor na svoj drugi dom, kakor med svoje brate in zveste prijatelje! Koncert aha d. pevskega zbora „Moravan" V nedeljo, dne 26. junija, na prvi dan našega mladinskega tabora, bo v veliki dvorani hotela »Uniona« slavnostni koncert akademskega pevskega zbora »Moravan«. Zbor šteje 45 mladih pevcev. Dirigira ga g. Josef Veselka. Poudariti moramo, da uživa ta akademski pevski zbor reputacijo tretjega sploh najboljšega pevskega zbora v češkoslovaški republiki. In to pomeni v Češkoslovaški pač dovolj, kajti tam je glasbena stopnja izredno visoka, saj so razvite vse glasbene panoge od instrumentalne do vokalne. Pokažimo, da znamo ceniti Češkoslovaško umetnost, udeležimo se tega koncerta polnoštevilno. Pripomniti moramo, da v nedeljo zvečer razen koncerta akademskega pevskega zbora »Moravan« v Ljubljani ne bo nobene prireditve, zato bo ne le samim udeležencem našega mednarodnega mladinskega tabora udeležba omogočena, marveč bodo prisostvovali lahko tudi vsi naši meščani, ki znajo ceniti vokalno glasbo ter vedo, da se ob takih prilikah vedno znova in na najlepši način manifestira naša slovanska vzajemnost in povezanost. Na ta izredni koncert že danes opozarjamo vse naše deželane in mestno občinstvo. Cene vstopnicam bodo vsakomur omogočile pri-sostvovanje, saj so prav zares zmerne: sedeži stanejo po 25, 20, 15, 10 in 6 dinarjev, navadna stojišča so po 5 dinarjev, dijaška pa po 3 dinarje. Program je na tem koncertu prav izbran ter obsega dela najboljših češkoslovaških skladateljev Smetane, Kfička, Suka, Novaka in drugih, Sicer ee pa na ta koncert še povrnemo. Naša in češkoslovaška akademija Dne 28. junija, v torek zvečer bosta v Ljubljani tudi dve akademiji. V opernem gledališču bo akademija češkoslovaškega Orla, v veliki dvorani hotela »Uniona« pa bo akademija Zveze fantovskih odsekov s sodelovanjem dekliških krožkov. Program na obeh akademijah je zares izbran, tak, da bo pritegnil zanimr.nje in pozornost vseh udeležencev tabora. Zadnji dnevi priprav teko. Še nekaj dni in v Ljubljano se bodo zgrnile z vseh strani množice katoliškega ljudstva. Še nekaj dni in naše mesto bo zaživelo v prazničnem razpoloženju, v«kor zaživi le ob svojih najpomembnejših dneh. Prehrana Za prehrano veljajo v dneh mednarodnega mladinskega tabora naslednje smernice: Organizirane skupine, to so vsi nastopajoči na stadionu, prejmejo hrano v neposredni bližini stadiona. Prehranjevalna mesta bodo odkazali reditelji. Ker imajo te skupine za prehrano le dobro uro časa, se bodo delile predvsem gorke konzerve z mesom, rižem in grahom. Konzerva je praktična, ker služi tudi kot posoda. Za vsako konzervo bo na razpolago odpirač. Cena konzervi 4 din. Kruha bo dovolj, komad po din 0.50. Na teh prehranjevalnih prostorih bo tudi dovolj dobrega in cenenega sadja. Poskrbljeno bo v zadostni meri za vse vrste pijač: kava, čaj, mleko, malinovec i. dr., po 2 din. Pripravljena bo tudi juha, obara, golaž, po nizkih, ljudskih cenah. Žlico naj prinese vsak s seboj. Zajtrk na dan 29. junija prejmejo organizirane skupine po gostilnah v bližini svojih pre-nočevališč. — Število zajtrkov javijo skupinski vodje v prenočevališču rediteljem, kateri vse potrebno ukrenejo. Za vse ostale, ki naročijo in naprej plačajo prehrano, veljajo naslednje cene: Kosilo: juha, govedina, dve prikuhi 9 din. Večerja: golaž, vampi, obara ali podobno s prikuho 6 din. Kosilo s pečenko 11 din. Kruh in močnata jed posebej. Vsaka posamezna jed po ceniku, ki mora biti v "sakem gostinskem obratu na vidnem mestu. Veliko število gostinskih obratov v Ljubljani je izjavilo, da bo imelo dovolj pripravljene hrane, ki bo pa v primeru predhodnega nenaro-čila za 1 din za kosilo dražja. Ker more jamčiti prehranjevalni odsek le za naprej naročeno in plačano prehrano, prosimo, da z naročili pohitite 1 Celje Zadnja pot Jerice Senekovič Lep sprevod se je v petek popoldne vil iz bol-niSne mrtvašnice v Mariboru na magdalensko pokopališče. Na dokaj dolgi poti so ga nepretrgoma spremljale glasne molitve pobožnih udeležencev Krščanske ženske zveze, Marijine družbe, III. reda, sorodnikov in še mnogo drugih'iz'mesta in okolice, »lasti bivših kuhinjskih učenk, ki so nekatere tudi •d daleč prihitele, da bi še enkrat videle svojo dobro prijateljico. Pogrebne obrede je ob asistenci magdalenske duhovščine izvršil stolni kanonik g. dr. I. Žagar, ki je ob odprtem grobu v ganljivih besedah orisal požrtvovalno življenje rajne Jerice in podčrtal bistvene lastnosti in čednosti prave krščanske služkinje. Pokojni, ki je kot najstarejša izmed sedaj v stolnem kapitlju uslužbenih gospodinjila pri najstarejšemu kanoniku že 12. leto in ki je kot bivša kuharica v bogoslovnem semenišču vsem sedanjim lavantinskim kapitularjem svoj čas pripravljala kosilo, so imenovani gospodje izkazali izredno čast, ker so se njenega pogreba udeležili v polnem Številu. Poleg teh smo videli v sprevodu dva gg. dekana, dva kateheta iz mesta, štiri zastopnike bo-gosloveev in župnika njene rojstne župnije Sv. Ana v Slov. goricah. Uršulinske šole v Ljubljani Na uršulintki ienski realni gimnaziji bo vpisovanje v I. gimnazijski razred 20. in 21. junija od 8 do 12 v direktorjevi pisarni. Sprejemajo se učenke, ki so bile rojene v letih 1925, 1926, 1927, 1928. Vsaka naj k izpitu prinese prošnjo, kolko-vano z 10 dinarskim kolkom, krstni list in posebno izpriievalo o dovršeni ljudski šoli. Izven Ljubljane stanujoče deklice lahko pošljejo prošnjo z navedenimi prilogami tudi po pošti najkasneje do 22. junija. Sprejemni izpit bo 23. in 24. junija. Vpisovanje za 1. vadniški razred bo 30. junija in 1. julija. Lepa razstava v Lichtenturnu Ljubljana, 20. junija. Ob zaključku šolskega leta je poleg drugih številnih šol priredila razstavo tudi dekliška šola na Lichtenturnu. Sedanji rod se le še malo zaveda, kaj je Lichtenturnova šola pomenila za vzgojo ljubljanske ženske mladine. Komaj je bila vzgoja moške mladine v prvih razvojih, že se je pojavila zasebna iniciativa in dobrodelnost, ki je omogočila tudi ljubljanskim dekletom primerno vzgojo. Lichtenturnov šolski zavod zre sedaj na dolga desetletja uspešnega dela in od časa do časa prireja razstave, na katerih se prepričamo, kaj vse znajo mlada dekleta na tem zavodu. Zavod ima tudi meščansko šolo, na kateri so sedaj dekleta napravila malo maturo. Izpraševalna komisija — predsednik je bil prišel kar iz Belgrada — je bila zadovoljna in dekleta Lichtenturnovega zavoda so se v svojih odgovorih sijajno odrezala. Letošnja razstava, ki je žal ni več, je bila impo-zantna. Risalnica meščanske šole je bila v soboto in nedeljo nabito polna najlepših izdelkov. Dekleta so pokazala, kaj so se naučila v risanju in v ženskih ročnih delih, če pomislimo, da to meščansko šolo obiskujejo dekleta od 10 do največ 16 let, moramo kar strmeti, kap vse znajo. Risarske izdelke sta razstavila 1. m 2. razred. Videli smo krasno ornamentiko, perspektivo, izdelke v stili-ziranju in tudi preproste, a ljubke ilustracije. Ogromno pa je bilo ženskih ročnih del, ki so bili izdelki iz kvačkanja, pletenja, umetnega pletenja, belega, narodnega in umetnega vezenja, mreženja, namizni prti, razni ubodi, kakor gobelini, smerne in podobno. Glas o lepoti te razstave se je po Ljubljani takoj raznesel in oba dni je bila razstava deležna velikega obiska. Učenkam Lichten-turnove meščanske šole, še bolj pa njihovim vzgojiteljicam, prav prisrčno čestitamo! o Celjski Šahovski klub priredi v nedeljo, 28.^ t. m. izlet z avtobusom v Logarsko dolino. Vožnja tja in nazaj velja 45 din. Prijave sprejemajo odborniki vsak večer v kavarni Evropa. c Mestno poglavarstvo razpisuje dobavo novega člena za kotel centralne kurjave v II. drž. deški osnovni šoli vključno z novimi zveznimi tuljavami in montažnim materialom, kakor tudi vso montažo s končno preizkušnjo. Ponudbe je vložiti vključno do 80. junija. c Odbor SK Jugoslavije ima drevi ob 8 v Domu svojo redno sejo. c Posetnikom mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani sporočamo, naj si sedeže na stadionu rezervirajte že vnaprej, in sicer danes in jutri v pisarni prosvetnega tajništva v Cankarjevi ulici. c Zadnja pot Vrabla Jožefa. Včeraj ob 4 popoldne se je pomikal skozi Celje dolg sprevod, ki je spremljal na zadnji poti priljubjjenega očeta Vrabla Jožefa. Pogreba ee je udeležilo veliko število občinstva, spremili so ga tudi člani in članice Dekliškega Fantovskega odseka. Ob gomili je zapel Celjski oktet žalostinko. Dobrega Vrablo-vega očeta bomo ohranili v najlepšem spominu. Naj v miru počiva! KINO METROPOL v palači Ljudske posojilnice do nadaljnjega zaprt. — Uprava. c + Tašker Franc. V nedeljo ob 1. ponoči je po dolgi bolezni umrl v 44 letu starosti znani kleparski mojster Tašker Franc v Celju. Pokojni je bil 19 let kleparski mojster in je užival ugled daleč v celjski okolici in drugod. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Gosposki ulici na pokopališče. Naj v miru počiva, hudo prizadeti ženi in sorodnikom naše iskreno sožalje! c Ko črešnje obirajo. V Št. llju pri Velenju je padla pri obiranju češenj v nedeljo hčerka ru-darja Cvikl Ana in si je zlomila levo roko v za,* pestju. i Kranj V visoki starosti let je umrl v Jenkovi ulici g. Cof Ivan, kontrolor mer v pokoju. Pokoj-* nik zapušča poleg žalujoče gospe soproge Marijq roj. Fock sinova g. Mirka, uradnika v »Semperl« tuc, in g Ivana, poštnega upravnika v Ljubljani ter hčerko go. Zoro, poročeno z g. Jožefom Ko« som, krojaškim mojstrom v Kranju. Pogreb g. Co« fa je bil v ponedeljek popoldne ob pol 6 na kranj« sko pokopališče. Naj v miru počiva! Žalujoči rod« bini naše iskreno sožalje! Huda nesreča po tomboli. V nedeljo popoldng je bila v Predosljih pri Kranju velika tombola, ki jo je priredila tamošnja gasilska četa. Po ton* boli je bila tudi prosta zabava, katera pa ee ja končala z žalostnim dogodkom. Ko je namrell zvečer odhajal iz poslopja gasilskega doma po* sestniški sin Stare Janez doma iz Predoselj, je na cementnih stopnicah zaradi svojo že poprej po« škodovane noge nerodno stopil in nato padel pa stopnicah, pri čemer se mu je razbila lobanja, Nezavestnega ponesrečenca so takoj odpeljali a kranjskim rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. V bolnišnici so Stareta takoj operirali, vendar je tudi po operaciji njegovo stanje brez« upno. Kočni požar v Bobovju pri Kranja. V noSl med nedeljo in ponedeljkom so se vžgale saje y dimniku hiše delavca Zormana Antona v Bobovktl pri Kranju. Ker je bila streha slamnata, se jo ogenj hitro razširil po vsej hiši. Na kraj nesrečo so prihiteli delavci tovarne Zabret in rešili, kan se je pač rešiti dalo, obenem pa močili poslopja tovarne Zabr9t v Bobovku, ki so komaj 6 m od« daljeua od te goreče hiše. Razširjenje požara ja preprečila tudi gaslteku četa iz Kokrice. Škodo cenijo na 20.000 din. Spoti Spet je Italija, svetovni prvak Protest Brazilcev proti verifikaciji telkme z Italijo je bil zavrnjen in tako sta se v finalu svetovnega nogometnega pokalnega turnirja v nedeljo spoprijeli reprezentanci Italije in Madžarske. Tekmi je prisostvovalo skoraj 80.000 ljudi. V častni loži je sedel sam predsednik francoske republike gosp. Lebrun, Moštvi sta nastopili takole: Italija: Olivie-ri, Foni, Rava, Serantoni, Andreolo, Locatelli, Bia-vatti, Meazza, Piola, Ferrari, Colaussi. Madžarska: Szabo, Polgar, Biro, Szalay, Turay, Lazar, Sas, Zsegeler, dr. Sarosy, Vincze, Titkos. V vročem, jasnem popoldnevu se je začela ta odločilna bitka. Tempo je bil že skraja silovit, toda po vsem videzu so bili spočetka igralci obeh strank nervozni ter so izgubljali žoge po akcijah, ki so bile precej nepremišljene in nesmotrne. Kmalu pa se je pokazalo, da so Italijani v borbo prinesli več odločnega duha, sHne.j*i in požrtvovalnejSi štart in presenetljivo brzino. Madžari so poskusili vtisniti igri znamenje kombinatornosti, »azzuri« pa 60 jim to namero preprečili z drugačno igro: z brzimi in energičnimi potezami so kmalu začeli osvajati teren in delati preglavice, sitne in pogoste, obema madžarskima defenzivnima linijama. V 7 min. je sijajni italijanski centerhalf predložil Biavattiju, ki se j« naglo spustil po krilu, tekel prav do gola, bliskovito oddal prostemu Meazziju, ki pa je potisnil do še idealnejše postavljenega Colaussija; ta pa je z nekaj metrov ostro streljal in Italija je vodila z 1:0. Toda Madžari so pri priči izenačili. Sarosy je s srede predložil levemu krilu. Titkos je ustavil žogo s prsmi, se pognal in v ostrem pobegu streljal tudi za Oliverija neubranljivo lil — v isti minuti. Tempo po tem golu ni prav nič popustil. Italijani so se zagrizli. Nihče ne bi bil verjel, da so tehnično boljši kot Madžari, toda v tem velikem matehu se je pokazalo, da so res. V 14 min, po neprestanih napadih pride Italija do velike šanse. Prosti Ferrari strelja prav strahovito in le z naj-veftjo težavo še reši Szabo. Takoj nato strelja Piola v prečko še močneje. Zdi se, da bodo Madžari vsak čas dobili šc en gol, V 16 min. spet uide Biavaitti, ki steče, odda Ferrariju, ta pa noče streljati, čeprav stoji prav lepo; rajši odda Meazziju, ki dribla Szalaya ter odda Pioli. Piola steče in z desetih metrov tolče neubranljivo proti levemu oglu. Po tem golu se Madžari močno popravijo; neprestano napadajo in Italijani se morajo krčevito braniti. Madžarska branilca stojita na centru. Toda madžarski napad je neučinkovit; deloma nespret-nost, deloma neodločnost, deloma pa tudi sijajno organizirana italijanska obramba, to so vzroSti, E5 ne dovoljujejo, da bi Madžari izenačili. V 35 mi-« nuti šele Italijani spet nekoliko svobodneje zadihajo. Njihovi prvi napadi že ogrožajo Szaiboja. V 36 min. dobi žogo Colaussi, ki steče pq krilu naglo kakor vihra. Polgar ga poskuša ustaviti, toda že ja prepozno, Odlično krilo »Triestine« je že udarilo in žoga je v mreži: 3il za Italijo. Po odmoru je vi začetku igra enakopravna. Toda kmalu se vsidrajo Madžari pred italijanski gol, brez uspeha, ker sol neučinkoviti. Po daljšem času se Italijani osvolbod« pritisika in njihovi krili ponovno ogrožata madžar-ska vrata. V 17 min. Biro podre Piolo, Piola pa mul vrača z udarcem v nogo; v tem priteče Lazar, kj ponovno zruši Piolo. Prosti strel proti Madžarski, Minuto pozneje Titkos podre Meazzija, sodnilk gai izključi, na protest publilke pa ga ponovno pozove v igro. Tekma postaja srdita in razburljiva. V 24 minuti sp Zsefieller čudovito prebije skozi italijan-i sko obrambo, odda Saro6y|:U, ta pa ostro strelja in zniža na 3:2. Publika po tem golu bučno bodri Ma, džare, toda nič ne pomaga. V 30 min. uide iPola, gre preko slednje zapreke in postavlja 4:2 Za Ita-lijo. Italijanski igralci se objemajo. Madžari se spet in tokrat skoraj do kraja tekme vsidrajo pred italijanski gol. Italijani so izčrpani, saj so v igro vložili vse svoje moči. Samo branijo se še, da ohranijo rezultat, nimajo več moči, da bi zvišali seore. Sodnik, Francoz g. Cap de Ville, kmalu nato zaiključi. Italija je zmagala zasluženo. Po tekmi je predal predsednik francoske republike Meazziju zlat pokal ter čestital Italijanom k ponovni osvojitvi sve« tovnega prvenstva. Vesti športnih zvez, klubov in društev ' SK Mars. Drevi ob SI.30 vaina odborova soja rta običajnem mestu. — V torok od 18 daljo obvezen tre, ntng I. In jun. moštvH. Juniorji SK Planina ho premagali Juniorje HiC Maratbona iz Zagreba z 51 točkami proti 19, in nn a .'*(): 20 — kakor smo javili v Ponedeljskem Slovcmcuj, Razmerjo Jo torej So prepričljivejšo tor razločno kaze, kako talentirana je mlada lahkoatlotska garda 8K Planine. ZFO Sestanek za vodnike kolon in statiste pri rajala nem pohodu članov' ob priliki mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani bo v sredo ob 8 zvečefl v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta št. 5. Udeležba je za vse navedene strogo obvezna. 75 Hugo Wast: Zlalo večnega Juda »V imenu Očeta, Sina in Svetega Duha, v katerega verujem in ki ga kličem za pričo, da govorim resnico, priznavam prevaro, katere žrtev je bil svet, zakaj njena prva žrtev sem bil jaz sam. Trdno verujem še naprej v bistveno enovi-toet snovi in upost, eo sredi tedna zrasle stave za več milijonov funtov, kakor pa Jih je svetovna vojna potrebovala za krogle. Nekateri so stavili, da l>o zlato spet postalo malik srveta. Drugi so stavili, da so te vesti nova spretna poteza in da je zlato mrtvo za zmeraj. Poleg tega eo stavili še tretji, ki so zvezali obe prejšnji stavi: vesti so zanesljive, toda zlato ne bo nikdar več doseglo svoje prejšnje veljave. Toda nihče nI dobil stave, ne v Londonu, ne v Newyorku, ne v Amsterdamu, ne v Tokiu. V Buenos Airesu jo nekdo naskrivaj stavil proti Marti Blumenovi. Bil Je Adalid. Dekle ga je Slo Izpraševat za Kohena, ki je bil nemiren. Adalid ji je odgovoril samo: »Ce bo zlato spet doseglo pol prejšnje veljave, ti bom podaril briljantno sponko za tvojo škotsko bluzo, če pa ne, mi boš ti dala rožo iz Tamarinih vrtov.« »Zakaj iz Tamarinih vrtov?« »Ker ni v Buenos Airesu takih rož, kakor jlH ima ona.« »Toda jaz ne poznani Tamare.« »S a j jo boš kmalu spoznala.« Marta je Kohenu sporočila Adalidov odgovor« »Če izgubim stavo, ali me boš predstavil svoji sestri, da mi bo dala rož?« »Predstavil te bom sestri, toda Adalid -ne bo dobil staVe. Danes je v Londonu zlato jioskočilo za sto šilingov pri funtu.« To noč je umrl Julius Ram. Naslednji dan so vsi dnevniki sveta objavili njegov oklic, ki je svat bolj razburil kakor pa vest o svetovni vojni. Ob osmih zjutraj je pozvonil telefon pri Marti Blumenovi. Čakaila je tega poziva. »Zdaj še najbri nisi brala dnevnikov...« »Res ... Kaj je novega?« »Ena žalostna in ena vesela vest.« »Povej mi najprej veselo.« »Julius Ram je objavil razglas, v katerem izjavlja, da ni tistega umetnega zlata. Prevarali so ga in on je prevaral svet.« »Ali ne pove, kdo ga Je prevaral?« »K sreči ne.« »To bo pognalo cene zlatu.« »Da, do oblakov.« »In jaz l>oni dobila sponko. Dobro. To jc vesela vest... In žalostna?« »Julius Ram Je umrl.« Trenutek nista izgovorila nobene besede, oba je zadela ta nenadna smrt, ki je govorila o žalostni igri ubogega učenjaškega srca, ki ni moglo preživeti svoje sramote. »Ali misliš nanjo, Mauricio?« »Da.. Sama je in vsa potrta.« »Ali je že dolgo nisi videl?« »Videl sem jo včeraj.« »Je bila žalostna?« »Da, zelo žalostna. Mislim, da je jokala.« »Ali je slutila očetovo smrt?« Radio Programi Radio LJabtlanai Tort*„ 21. junija: 13 Šolska ara: Kresovanje, na-noAni običaji (g. Božo Kačič) — 12 V ritmu današnjih dm (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 oiioldanski koncert Kad. ork(*»tra — Napovedi 18 Koncert liad. orkestra — 18.40 Ljubljanski št. Ja-Jrob od Valvasorja do Plečnika (g. dr. Jože lius) — 13 Napovedi, poročila — 19..'KI Nac. ura: Napake pri vzgoji mladino (Grga Brigljevič, llgd) — lil..V) Zabavni ko-rtč«k — 131 Plošče — 10.1-5 Radijski komorni zbor poje Ferjarečičeve pesmi: Uvodno predavanje (g. dr. Franc Kimovec.) — 21.10 lira črnke klavirske glasbe (g. prof. J"»v<»l Sivic) — 22 Napovdi, poročila — 22.Iu Koncert ladijskega orkestra. Sreda, 22. junija: 12 y.name pevke (tplošče) — 1.2.4S Jtoročila — 13 Napovedi — lil.20 Koncert na wurliških onn.ša letno 110.000 (lin. V gotovini jje potrebno 580.000 din, otalo dolgoročna liipo-Ifeckn. Hiša je nova, 20 let prosta davka, nahaja se v centru Beograda tik nove univerze. Tu je posebno ngodna prilika za naložbo denarja. — Psorkija: Bovan. Beograd, Knez Mihajlova 5, irtefon 37.978, palača »Ta-Ta<. Mati oglasi V mallli oglasili velja vsaka beseda 1 din: žeiiltovanjskt oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi sc plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasili reklamnega značaja sc računa cnokolonska, 3 mm visoka petltua vrstica po 3 (lin. - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. tli Službo šoferja Išče izučen stavbni ključavničar zmožen sloven-» skega ln nemškega jezika, Nastop takoj. Naslov v upravi »Sloven-ca« Maribor pod št. 968. (a) Potnik sprejme zastopstvo tekstilne stroke ali kaj podobnega za vso Južno Srbijo. — Ima svoj avto in potuje že preko 20 let. Jako dobro je vpeljan po vsej Srbiji in poseduje v Beogradu štirinadstropno hišo. Kefe-renče pri M. Ravnikar, tovarna slamnikov, Domžale. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 9f»69. (a) »HI« [11 »J Dobrega tapetnika takoj sprejme za stalno Avgust Kobllicai Tyrše-va cesta 36 (b) Sprejmemo zastopnike za obiske privat. strank za prodajo tkanih rolojev za okna Zaslužek dober. Priglasite se pri Pletara roleta Bačko Petrovoselo Grado. Italija Penslon Aurora vas vabi! Lastnik hotela iz Prage, Prospekte daje »Putnik« in vse banko (L) Stavbne parcele lope, od 540 do 926 m', ob Tržaški cesti, takoj izven mestne meje, po ugodnih pogojih naprodaj. Poizve se pri Ljudski posojilnici v Ljubljani. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovaleo — Cesta 29. oktobra 6t, 6> telefon 37-33? Ima naprodaj večje Število parcel^ kompleksov^ posestevt gozdov trgovskih ln stanovanjskih hlS ln vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) 20.000 din posojila iščem proti vknjižbi na posestvo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vknjižba« št. 983«. (d) Vložno knjižico Zadružne zveze takoj ku plm. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »40,000« 9838. (d) Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta št. 40 kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 3•/• obveznice, bone ter srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. Vložno knjižico Hranilnice in posojilnice v št. Vidu nad Ljubljano kupim. Ponudbe z navedbo višine vloge in cene upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 9839. (d) IlITTnTTTm Kupimo vsalco množino smrekovih in jelovih hlodov franco vagon. Parna žaga Rog d z o z Podstenica p Toplice pri Novem mestu. Zlato vsakovrstno - najboljše plača B. R A N G U S zlatar - Kranj Na razpolago cenik ur in zlatnine Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana ,Woliova ulica št. 3 Staiiotanja Dvosobno stanovanje blizu glavnega kolodvora išče železnič. družina. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vesten plačnik« št. 9819. (c) Nikdar na zrak brez mene! J V' r- ' V rnf^jpp« i 'JTm F; Titi™ Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Pr.eskerju, Sv. Petra c. 14. Prodam njive travnike in gozd v Sostrem. Informacije daje Pompe Rudolf Jer-nejeva 24 šiška. (p) Sveže češnje rdeče, trde, kilogram 5 din, razpošilja franko voznina zaboje po 45 kg G. Drechs-ler, Tuzla. Krošnjarji Manjšo količino dobro po-rabnega predmeta ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9853 (1) Dve moški obleki za srednjo postavo^ novi^ poceni prodam. Obenem se priporočam za izdelovanje ln popravilo oblek. Izdelujem tudi kroje za fantovske odseke. Slapar Oroslav^ modni salon — šmartinska cesta 8. (1) »Kappel« pisalni stroji pričajo o odličnih izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji 7.a pisarno in potovanje. - Najmodernejša oprema ! KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 4 4 KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkib cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, tnadracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 Konči Ahačič: Trije tieki fti zte fitfa Mama lestovEo v rokah! i - fo se začne gonja iz kota v kot, potem pa srečno preko praga v vežo in — smuk — na dvorišče. — A mama ima dolge noge, mnogo, mnogo daljše od focike, in bi jo zato gotovo takoj ujela, da ji ni prekrižala pota Maca, Maca 7, ukradeno salamo. Mama kar obstane od začudenja, a kaj hitro si opomore in steče za grešnikoma kakor blisk. A že zagleda tretjega hudobneža. Luksi, dobričina Luksi, si je privoščil slastno pečenko: pograbil je najlepšega maminega kunca. —-Ko mama to zagleda, se ji strga zadnja nitka potrpežljivosti. Kakor da so ji zrastla krila, zdrvi za hčerkico, za psom in za mačko. To vam je bilo sopihanja in hropenja! Kaj čuda, ko Maca pri begu ni hotela spustiti salame, Luksi pa ne kunca! Taci, ubožica, ima pa itak že kratke noge. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tyr!eva cesta 36 (naBprotl Gospodarske zveze) Zobno nožno vrtaljko in Schalttafel stikalno ploščo - proda dentlst, -Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod št. 9617 Majhen dvosedežni avto francoski, skoro nov, poceni naprodaj. Poizve se v trgovini, Ljubljana, Kar-lovška cesta 4. (f) Pisalni stroj skoraj nov, primaren za urade ali za podjetje, ki rabi mnogo kopij, ugodno naprodaj. Ogled v trgovini »Torpedo«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18. (1) Vnajcm Enostanovanjsko hišo oddam v najem ali prodam. Informacije: Zvo-narna Kogovšek) St, Vid nad Ljubljana, (n) Trgovino sredi vasi v Gotovljih pri 2aleu - oddam v najem. -Naslov v podružnici »SI.« v Celju. (n) IŠČEJO: Gospodična išče opremljeno sobo v bližini Tabora. Ponudbe upr. 'Slov.« pod »Prvi julij«, (s) ODDAJO: Sobo s hrano oddam. Vprašati v Ljub-ljanlt Stari trg št. 32 (v trgovini) (s) Zaslužek 1000 din in več zaslužite mesečno doma. Potreben kapital 2500 din. Pišite: »Anos« Maribor t , Orožnova 6 (z) V globoki žalosti naznanjamo, da nas je danes, dne 19. junija 1938, za vedno zapustila naša ljubljena žena, dobra mama, teta, babica, gospa Marija Rotovnik žena veleposestnika v starosti 70 let, po mukapolni in težki bolezni, previdena s svetimi zakramenti. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 21. junija ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Šmartnem. Leben pri Slovenjem Gradcu, dne 19. junija 1938. Žalujoča rodbina ROTOVNIK V globoki žalosti naznanjam, da je moj nad vse ljubljeni soprog, gospod Franc Tašker kleparski mojster v Celju dne 19. junija ob 1 ponoči po dolgi bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo 21. junija ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ul. 9 na okoliško pokopališče. Celje, dne 19. junija 1938. Žalujoča žena in sorodstvo. Dotrpel je, lepo spravljen z Bogom, v 74. letu starosti, moj dobri stric, gospod FRANC KOZLEVČAR orožn. narednik v pokoju in bančni sluga Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 21. junija ob 5 popoldne iz mrtvašnice, Vidovdanska cesta 9, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. junija 1938. Žalujoča nečakinja Francka in ostali sorodniki. Umrl nam je naš predobri oče, gospod GUSTAV GLADNIK v 86. letu življenja. Pokopali smo ga v soboto, dne 18. junija. Vsem, ki so nam ob priliki te težke izgube izrekli svoje sožalje, položili na krsto blagega pokojnika cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti — se najiskreneje zahvaljujemo. Kofevje, Ljubljana, Dunaj, Suniperl; ČSR, dne 19. junija 1938. Žalujoča rodbina Gladnikova. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč izdajatelj: Ivan Rakovec urednik: 'vikior Cenčiš