Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 251.
V Lilijam, v petek, 31. oktobra (9(3.
Leto XLI.
Velja po poŠti: =e
Za oelo leto naprej . , K 28'— sa en meseo „ . . „ 2*20 sa Hemčijo oeloletno . „ 28'— sa ostalo Inozemstvo , „ 33'—
V Ljubljani na domt
Za celo lete naprej . . K 2V— za en mesa. ,, .. „ 2*— T opran preleaai oeteino 1*70
5 Sobotni izdaja: s
sa celo lati ...... V—
sa Nemčijo oeloletno . „ B'— ta ostalo inosemstro „ 12*—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zaiisils, Bsmrtnlte Iti:
enostolpna potitvrsta po 18 vin.
. Poslano:	i
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red,
par Uredništvo ]e v Kopitarjev nliol »te*. 8/m. Bokoplsl se ne vračalo; netranklrana pisma sa ne «=» sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 =		P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je ? Kopitarjevi olioi št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
V pravi luči.
Ni dolgo tega, bilo je v eni zadnjih sej minulega zasedanja kranjskega deželnega zbora, ko je advokat slovenskega liberalizma in liberalne politične stranke pral slovenski liberalizem od očitkov brezverstva in skušal tozadevne pritožbe zavrniti kot neutemeljena in neosnovana sumničenja. Sploh je naslikal slovensko liberalno stranko ne"dolžno kot golob in usmiljenja vredno, da bi jo bilo treba pokriti s plaščem reveža po zgledu sv. Martina. Čisto gotovo je, da so te mile strune našle odmeva tudi v srcu marsikake mehke in dobre duše, ki se sedaj z veliko ogorčenostjo huduje nad »nekrščanskim« ravnanjem in postopanjem proti slovenskemu liberalizmu, ki smo ga tekom nekaj let pritisnili ob steno in da mu že lastni prijatelji prerokujejo večno uro.
Je precej ljudi med nami, ki nimajo niti časa, niti prilike, da bi preštudirali vzroke političnih in kulturnih bojev na domačih tleh in zato je naravno, da ta ali oni ne umeva njih pomena in važnosti, zato pa tudi ne razume marsikake prikazni in pojava v našem političnem življenju. Kdor ni zasledoval razvoja liberalnih načel na Slovenskem, kdor slovenskega liberalizma ne pozna, ta utegne dobiti čisto napačne pojme in napačno sodbo o naših političnih sporih in bojih.
V tem oziru je knjižica »Slovenski liberalizem v pravi luči«, ki jo je izdalo te dni »Obrambno društvo« v Ljubljani, jako zanimiva novost na političnem polju, ki bo marsikomu odprla oči in ga uverila, da ni z liberalno stranko pri nas sploh ničesar napraviti, nobenih kompromisov sklepati, da je v interesu celega našega naroda, da čim preje izgine iz vrste slovenskih političnih strank.
Knjižica obsega dobo od leta 1901. 'do 1913. in nam podaja dogmatiko in moralko slovenskega liberalizma, v kolikor se da posneti po liberalnih listih in javnih nastopih liberalnih političnih voditeljev. Pisatelj bo brez dvoma ustregel v tem oziru tudi somišljenikom slovenskega liberalizma, ker tako sistematično obdelanega slovenskega liberalizma in tako verne fotografije o svojem delu še sami nimajo. [Vse, kar so slovenski liberalni listi napisali, o verstvu, o Bogu, o Cerkvi, o verskem življenju je tu pregledno zbra-
LISTEK.
, Mojster Simon.
Silhueta. Spisal Silvin Sardenko.
V samostanu Brezmadežne so bratje praznovali praznik njenega kronanja.
Mogli bi se sešteti dnevi, odkar stoji v svetišču podoba Marijina, a milosti, ki jih je ona svojim otrokom naklonila na tem kraju, so neštevilne.
Komaj jc prvikrat iznad svojega visokega prestola v svetišču pogledala po verni množici, že si je z ljubeznjivim pogledom in milim obličjem osvojila srca vseh.
Kadar je sirota, brez očeta in matere, pribežala k njej, jo je Devica sprejela v materinsko varstvo: »Ne toži! Jaz sem tvoja mati.«
Objokani vdovi, ki ni mogla preboleti izgube svojega moža, je ona z gorko tolažbo segla do srca: »Ne jokaj, jutri ga vidiš.«
Preganjani in potrti so prihajali iz njenega svetišča z velikim upanjem, ki ga jim jc vlila v dušo milostipolna Mati: »Potr-pite! Tudi vi se skoraj vrnete iz Egipta.«
Mladeniču jc v težkih dvomih in bojih usmiljeno svetovala: »Ne veruj svetu, zaupaj mojemu Sinu! Svet je laž, moj Sin pa rcsnica.«
no in nam daje jasen pregled o verskem nihilizmu slovenske liberalne stranke. Iz knjige se čisto jasno prepričamo o morali, ki jo oznanja slovenski liberalizem, o njegovih nazorih glede našega kmeta in njegovega napredka.
Program liberalne stranke je svobodomiseln. Namen slovenskega liberalizma je »organizirati slovenski narod na temelju svobodomiselstva,« po vzorcu onih svobodomiselnih kongresov, na katerih prisegajo razni kričači pogin Cerkvi in kličejo nanjo grom in strelo. »Narodno-napredna stranka ne pripoznava Cerkvi nobene pravice do šole, zahteva svobodno šolo in smatra vero za privatno zadevo.« To je kardi-nalna točka programa liberalne stranke, ki ga je postavila žc 1. 1906. Na podlagi tega programa je treba uvesti laično šolo, razporoko, odpraviti prisego in oprostiti javnost vsakega verskega vpliva; sploh uvesti ločitev cerkve od države.
Jako čudne nazore imajo predstavniki slovenskega liberalizma o veri v Boga. Enkrat so materialisti, drugič so painteisti, tretjič so bogokletneži in ciniki. »Mi Boga ne potrebujemo,« pravi »Slovenski Narod«, »sicer ga tudi ni, ustvarila ga je samo človeška domišljija.«
Sv. Trojico primerjajo pri »Danu« z amerikanskim tolarjem: »Tolar je Bog, pol tolarja bog sin, 25 centov sv. duh.« In ti ljudje so prisegli na versko-nravno vzgojo! Še hujši od njih je Svobodna misel«. Ta pravi, da bi Slovenci ne bili nič manj neumni, če bi častili namesto sv. Trojice »trojico klobase, piva in zelja.« Težko, da je kdo zapisal umazanejše bogokletstvo na svetu. In o tej »Svobodni misli« pravi »Narod«: »„Svobodna Misel" naj živi!«
O človeku pravijo liberalci, da je iz živali. »Človeški rod se jc razvil iz opicam sorodnih bitij.« Plezal je kakor opice in je živel »na drevju«. Eno tako glavo, pravijo, da imajo še sedaj shranjeno. Človeka so torej lepo potlačili med štirinožce, zato mu jc bilo treba tudi dušo vzeti. »Stvari, ki bi se ji reklo nesmrtna duša, ni.« Čc duše ni, ni treba seveda tudi nobenega posmrtnega življenja in je vseeno, če tc zakopljejo na gmajno ali v blagoslovljeno zemljo. »Smrt ni nič drugega kakor povratek v naročje prirode, ko pade človek v nič.« Zato je tudi čisto gola ceremonija, »če spremlja mrliče na zadnjem potu duhovnik.«
Kako neskončno je vzvišena krščanska misel o namenu in pomenu
Ona jc bila res kakor jutranje solnce, ki prijazno pogleda izza gorskih slemen in se gorko nasmeje v dolino solza.
Ljudstvo je živo čutilo svoj neizmerni dolg pri Brezmadežni in se ji jc želelo vsaj nekoliko oddolžiti.
Zagrmela je med množico visoka beseda: »Kronajmo njo in njenega Sina!«
Zagrmelo je in glas hvaležnosti sc je slišal daleč naokolu in jc odmeval v vseh srcih.
Odpirala so sc srca in perišča in kmalu je bilo dvoje jasnih kron poslanih v samostan Brezmadežne.
Dan kronanja jc napočil.
Pod visokim in ozkim prestolom na rdeči blazini je žarela ena manjša, druga večja krona, in čakala, da ovenča čelo Kralju in Kraljici. Devica je gledala iznad trona s ponižnim pogledom na krono, kakor bi hotela reči: »Čemu to? Glej, dekla sem Gospodova! Storila sem, kar sem storiti mogla.«
A vernim srcem se jc zahotelo kronati podobo.
V okronanjc je bilo treba spretne, oprezne, a tudi pogumne roke. Samostanski bratje so to delo poverili mlademu mojstru Simonu.
Mojster Simon jc bi! izučen stavbar in je dotlej nadzoroval in zgradil že nekatero stavbo, a kronanje svetega kipa je bilo zanj, dasiravno samo vnanje delo, ven-
človeškega življenja v primeri s tem nizkim in človeka nevrednim namenom, ki ga liberalci človeku prisojajo.
Slovenskemu liberalizmu je sploh vsako verstvo zoprno. »Vse vere so plod človeškega strahu.« Najbolj na poti jim je seveda krščanstvo. »Kristjanska vera v Odrešenika je pravljica« in krščanske resnice so stare egiptovske, grške in indijske »storijo«. Sploh krščanstvo ni drugega kakor »poganski verski nauki.« Po liberalnih načelih je krščanstvo samo pogreto poganstvo. Zato ne sme liberalec ničesar verjeti, še manj pa krščansko živeti, ker »versko življenje obstoji v negovanju neumnosti.« Zato je tudi krščanski križ v očeh »Dana« nekaj »poniževalnega«.
Cerkve in Rima, tega ne morejo liberalci sploh prenesti. Kar meninič, tebinič pravijo, da je Cerkev »samo nadaljevanje rimske države, kateri služi vera v svrho gospodovanja.« Silno ko-modno stališče! Za take reči nimajo seveda nikakih dokazov, ampak kaj dokazi! Glavna reč je, da se ljudem nekaj natvezi proti Cerkvi. Katoliški nauki imajo s Cerkvijo malot opraviti, ker je bil »Kristus premagan« in je »katoliška vera samo v daljni zvezi s Kristusom.« Neverjetno, kaj vse si slovenski liberalni učenjak ne izmisli.
Verske resnice so delali škofje, analfabetje, »ki niso znali niti čitati niti pisati« in so »vpeljali nove dogme, kakor se sklene v deželnem zboru kmečki vodnjak.« Zato pa slovenskemu liberalcu ni treba verjeti v verske resnice. Posebno zato ni treba verjeti, ker so pomagali škofom pri tem »oboroženi kmetje, sužnji in menihi, ki so jih »strahovali«.« Zato je tudi dr. Triller svoj čas slovesno proglasil v Narodnem domu, da liberalci v nezmotljivost Rima nič nc dajo. »Rim je kriv vse naše bede; ne verujem, da bi me mogel kdo grehov odvezati, nc verujem v nezmotljivost Rima.«
Liberalci vse verske resnice zame-tavajo, najbolj so pa hudi na pekel in na hudiča. »Vera o peklu in hudiču jc krščanstvo tako spremenila, da nima nobene zveze s Kristusom.« Toda s tem niso še hudiča spravili s sveta in bodo imeli še z njim opravka, ako bodo ostali pri teh mislih.
Kar so slovenski liberalni listi o klerikalizmu napisali, to bi že bile silno debele bukve. Najlepši priimek za klerikalizem jc po njih mnenju »smrad iz pekla«. S tem, pravijo liberalci, da je vse povedano! »Klerikalizem je za naše ljudstvo največje sleparstvo,« ja,
darle nekaj novega, prevažnega in prevelikega.
Simon jc pomišljal, kakor bi sc obotavljal. Tisti čas je bil ravno ženin.
»Visoko je. Razen lestve nobenega oprijemka. Zdrsne naj mi krona izpod rok. Morda ena? Morba obe? To bi bilo huje, kakor čc bi prišel ob vso doto svoje neveste.«
Mojster jc strmel v jasni kroni na baržunasti blazini in sc jih ni dotaknil.
Neka nevidna moč pa mu jc velela: »Simon, stori!«
Simon sc je vnovič zamislil. Samostanski bratje so menili, da le preudarja, kako bo delo započel; on pa je le sodil, da ga ne bi započel.
»Če mi noga izpodrsne, izpodleli delo? To bi bilo sramotneje, kakor če bi prišel ob vso stavbinsko veljavo. Morda tudi res pridem ob njo?«
A skriven glas jc ukazoval in pogled čakajočih bratov jc prosil: Simon, stori!«
»Bi storil« — srce mu jc ugovarjalo — »a pomisli, ženin si! Ravnokar si zaročil svoje mlado življenje z drugim mladim življenjem. Če se ponesrečiš? Dve kroni . . . dve srci raniš.«
Skrivnostna moč mu jc prigovarjala šc odločneje: »Simon, stori vendar! Moji angeli tc bodo varovali in pride dan, ko li iaz vse povrnem.«
kaj bo samo sleparstvo, »prava kuga, ki sc mora zatreti.«
V tem tonu in v taki smeri obravnava slovenski liberalizem vsa verska in versko - kulturna vprašanja in vse, kar jc z njimi v zvezi. Zmote in neumnosti, vse mi jc že bilo in vse jc človeško opravičljivo. Ali tako smešnoneumnega iu živalskosurovega pojmovanja o človeškem življenju ni zlepa najti. Marsikomu bo postalo šele potem jasno, zakaj liberalna stranka nikamor nc more, ko bo to knjižico prebral. Politična stranka, ki sloni na takih verskih, moralnih in kulturnih temeljih, kakor sloni slovenska liberalna, je absolutno izgubljena. Čim prej gre narazen, tem bolj je za našo javnost. Vsi pametni ljudje, ni treba, da se prištevajo Slovenski Ljudski Stranki, bodo pa potrjeni v svojem prepričanju: Lc naprej, le do konca s slovenskim liberalizmom in slovensko liberalno stranko!
Državni zbor.
Dunaj, 29. oktobra * Finančni načrt.
Danes je zbornica sprejela načrt zakona, ki določa poseben davek od penečih se vin. To je davek od »luksusa« ali potrate, Tudi izdelovalci penečih se vin posebno ne ugovarjajo temu davku, ki zadene boljše kroge. Pač pa trdi ta industrija, da davek ne bode državi, donašal posebnih dohodkov. Tudi gostilničarji niso ugovarjali načelu tega davka, ampak le obliki v vladnem načrtu. Vlada jc namreč predlagala od cele steklenice 50 h, 1 K, odnosno 2 K, ako velja steklenica 4 K, 4 do 8 ali nad 8 K. Ker pa je od producenta do konsu-menta navadno več prekupcev, zato bi bila steklenica šampanjca večkrat obda-čena. Ako producent, oziroma fabrikanfc proda 200 steklenic, in sicer 100 po 4 K 50 h in 100 steklenic po 6 K, torej bi po vladnem načrtu plačal za vsako steklenico 1 K. Ako pa zaračuna cenejšo vrsto po 4 K, dražjo pa po 6 K 50 h, dobi za 200 steklenic ravno toliko od kupca, plačal pa bi 50 kron manj davka, S tem bi se torej odprla vrata demoralizaciji.
Zato je finančni odsek določil enoten davek od šampanjca, in sicer 80 h od steklenice šampanjca, 20 h pa od sadjevca; ako pa steklenica ne drži 425 cm3, jc davek za polovico nižji. Ves davek utegne državi donašati 1 milijon kron na leto. Vinorcjci, ki sami doma pijo svoj izdelek, se morejo odkupiti s primerno svoto.
* Radi železniške nesreče na Semcringu po«
ročila včeraj nismo mogli objaviti.
r	;	---— -i
Ta glas jc zmagal v duši mladega
mojstra.
Z desnico je varno prijel kroni, cuo v drugi in dvignil se jc po lestvi navzgor do obličja Brezmadežne.
Spodaj so trepetala srca, a noge gori na lestvi se niso tresle, zakaj angeli so varovali mojstra in vodili njegove roke, dokler ni bilo važno delo dovršeno.
Simon jc stopil raz lestvo, oveseljeni bratje so mu čestitali na spretni izvršitvi, oče Evstahij pa mu jc segel v roko; »Tu sci maestro!«
Mojster Simon je odšel v zavesti, da jc storil eno najčastnejših del v svojem življenju. Pozneje je šel večkrat tam mimo samostana Brezmadežne in sc včasih spomnil onega kronanja in nemara mu jc v duši zazvenel tudi oni glas: »Angeli le bodo varovali in pride dan, ko ti vse povrnem.«
Visoka obljuba sc jc morala izpolnit!.
Minula so mnoga leta. Mojster Simon jc postal oče srečne družine, v kateri sta stalno prebivala mir in ljubezen. Prvi oblak, ki se jc zginil nad družino, je bila očetova bolezen.
Mojster Simon sc jc odpeljal na s«s» motno letovišče, da si utrdi zdravje.
»Čutim sc vedno krepkejšega,« je zatrjeval ženi in otrokom, ki so ga prišli od časa do časa obiskat,
20 milijonov kredita, ki pa ga jo večinoma izrabila vojaška uprava ob času mobilizacije na jugu in severu. Sploh opažajo poslanci, da je fin. uprava vsled velikih izdatkov za mobilizacijo porabila razne kredite v druge namene. /
Dr. Korošec.
Slučaj je nanesel, da je danes dobil besedo dr. Korošec. Govoril je seveda za nujni predlog. Odločno je grajal trg. ministrstvo, ki zanemarja kmečke okraje. Mnogi večji kraji so brez poštne in brzojavne zveze. Ribnici na Pohorju je bil že obljubljen brzojav. Občina je pripravila drogove, nato pa je vlada stavila zopet novo pogoje. To je škandal. Še slabše jo seveda s telefonom. V Savinjski dolini n. pr. se vsako leto raz-peča hmelja za več milijonov. Potrebna bi bila telefonska zveza, toda ni je mogoče dobiti.
Na K r a n j s k c m je edina telefonska govorilnica v Ljubljani. Postoj-n a je svetovno znan kraj po svoji sloveči jami. Na tisoče in tisoče tujcev prihaja v Postojno od vseh vetrov, ki bi se radi posluževali telefona. Postojnska jama jc imela v zadnjem letu 71.000 Iv dohodka. Toda mesto Postojna je brez telefona, dasi se je oglasilo več naročnikov, ki že nekaj let ponavljajo prošnje za telefon. Tržaška poštna direkcija nujno priporoča, naj so Postojna priklopi obstoječi telefonski zvezi med Ljubljano in Trstom ali pa zgradi krajevna zveza med Ljubljano in Trstom. Toda trg. ministrstvo se ne gane in sploh do danes noče vedeti o tretji tele-fenski zvezi med Dunajem in Trstom. To so pač turške razmere. (Živahno pritrjevanje.)
Na Kranjskem so še druga širom države sloveča letovišča, n. pr. Bled, Bohinj, Kamnik, Idrija s svojim rudnikom, vsi ti kraji so brez telefonske zveze. Dalje prosijo za telefon Tržič, Jesenice, Radovljica, Vrhnika itd., toda vlada ima gluha ušesa, ker skrbi le za večja mesta, dasi bi bile vse naštete telefonsko zveze na Kranjskem aktivne. Sploh se trg. ministrstvo odlikuje, kako bi rekel, s posebno zanikernostjo nasproti agrarskim deželam.
Ker v naših južnih pokrajinah ne dobimo železnic, pomagamo si z avtomobili. Družbe si same nabavijo avtomobile, da pospeše promet in trgovino, toda oblasti čakajo s koncesijami. Državo bi stalo le polo papirja, toda koncesije ni. Med Celjem in Ljubljano že več mesecev vozi avtomobil; posredovali smo v trg. ministrstvu za koncesijo, toda ne dobimo odgovora. Med Rakekom in Prezidom vozi avtomobil, toda trg. mnistrstvo je zapretilo, da ustavi ta promet, ker se je pričel brez njegove vednosti. To so nečuvene raz-nere. Ako zasebniki žrtvujejo tisočake, preti jim vlada s kaznijo. Tako je vlada ustavila avtomobilno vožnjo med Brežicami in Grobelnim, ker bi bila menda v nesrečo za našo ljubo Avstrijo. Minister dr. Schuster je kakor pu-ščavnik, ki ne sliši nič in ne vidi nič in nima srca za agrarske pokrajine. Ponavljam, da je v trg. ministrstvu največja nemarnost in indolenca »s posebnim ozirom na slovenske pokrajine.« Toda dovolj je naše potrpežljivo-
sti, dalje ne bomo prenašali teh neču-venih razmer. (Živahno pritrjevanje.)
Iz odsekov.
Tiskovni odsek je dovršil razpravo o novem tiskovnem zakonu, s katerim ni zadovoljna nobena stranka. Zato se tudi vsi člani branijo, v zbornici zagovarjati novi načrt. V odseku so so vrstili razni referenti, zadnji je bil soc. demokrat clr. Adler.
Obrtni odsek je danes nadaljeval razpravo o k r o Š n j a r s t v u. Soc. demokrat Reumann je že dve seji izpolnil s svojim govorom, katerega tudi danes ni še dovršil. Ker je v glavni razpravi oglašenih še 15 govornikov, imajo krošnjarji vsaj to zimo še prosto. Sicer pa jc vsa razprava le pesek v oči
Poslanec Fon
jp vložil dve interpelaciji. V prvi vpraša ministra za dež. brambo, zakaj vojaštvo ovira zgradbe novih cest in potov na Goriškem.
V drugi interpelaciji je opozoril na-učnega ministra na škandalozne razmere na šoli »Lega nazionale« pri Sv, Križu na Tržaškem.
Preganjanje katoliške cerkve na Ruskem.
Znano je, da ima katoliška cerkev na Ruskem zelo težavno stališče in da mora od strani državnih oblasti prestati mnogo šikan in celo preganjanj. Ta položaj pa se kljub ponovnim ugovorom svete stolice ne zboljša, pač pa postaja celo slabši z vsakim dnem. Tako n. pr. ravnokar izišli ukaz prepoveduje opravljanje katoliške božjo službe po vzhodnem obredu, kar je naravnost v direktnem nasprotju z znamenitim tolerančnim ediktom od leta 1895., ki priznava od državne vere razlikujočim se verstvom, zlasti pa rimskokatoliški cerkvi popolno svobodo kulta. Iz zad-njega ukaza pa se more razvideti, kako resno se smatra tolerančni edikt od leta 1895., kajti ta ukaz je znak največje in-tolerance. Zgodovina unijatov v Rusiji, to je katolikov z vzhodnim obredom, ki so združari z Rimom, ni nič drugega, kot dolgo mučeništvo. Ti unijati, ki imajo isti ritus kakor katoliški Rusini v Galiciji, so šteli pred kakimi 100 leti še kake tri milijone duš. Katarina II. iu Aleksander I. sta jih nasilno spreobrnila k pravoslavju. Pred 20 leti je bilo samo še dve do tristotisoč unijatov, ki so se ustavljali vsemu preganjanju te* ohranili vero očetov. Ko pa je izšel tolerančni ukaz, ki je dovoljeval prestop iz pravoslavja v katoliško cerkev, je pre-stopilo iz pravoslavja h katoličanstvu mnogo pravoslavnih potomcev onih katolikov, ki so bili prisiljeni, odreči se katoličanstvu. In ker so med liturgijo urijatov in pravoslavnimi le neznatni razločki, se je bilo seveda bati. da bo dobilo katoličanstvo še več tal. Tega se je pa vlada zbala in posledica te bojazni je tudi zadnji ukaz. Pravoslavje brani svoje pozicije na ta način, cla se zateka k nasilstvu. Nikjer se katoliška cerkev tako ne zatira, kot ravno v Rusiji, in nikjer se svoboda vesti in vere tako nesramno ne tepta. Sveta stolica je pa pravzaprav napram neprimerni intoleranci ruske vlade brez moči. Si-
Zbornica je nato pričela razpravo o višjem davku od žganja. Doslej so Rusini le s tiho obstrukcijo zavlačevali razprave o finančnem načrtu. Niso še izgubili vsega upanja, da dosežejo ugodnejšo volilno reformo za gališki deželni zbor. Danes je prišel na Dunaj gališki ces. namestnik dr. Korytowski, ki v dogovoru z vlado predloži Rusinom nov načrt. Napačno pa bi bilo, ko bi zbornica hotela s silo streti ru-sinsko obstrukcijo, kakor zahteva nemška zveza. V tem slučaju se Rusinom pridružijo češki agrarci, da se maščujejo za nemško obstrukcijo v češkem dež, zboru. Poljaki so sicer solidarni z Nemci v zahtevi, da zbornica čimpreje reši finančni načrt. Toda nemška zveza preti vladi, da prepreči izvolitev delegatov, ako ne zaduši rusinske obstrukcije. S to taktiko pa ostane nemška zveza osamljena v zbornici, ker anarhije v teh razmerah ne bode podpirala nobena resna stranka. Zato je danes v konferenci seniorov obveljal predsednikov nasvet, da zbornica nadaljuje razpravo o fin. načrtu. Od petka do prihodnje srede ne bode sej, da Rusini dobe dovolj časa za pogajanja s Poljaki o volilni reformi. Posl. Stanek je zahteval, naj grof Stiirgkh odgovori na češko interpelacijo glede upravne komisije. Grof Stiirgkh je izjavil, da mora vlada dobro premisliti odgovor, preden pride v zbornico. Dr. Kramaf je bil s tem zadovoljen, ker razprava mora biti resna in dostojna.
Izseljenci.
Dr. Korošec je zahteval od vlade odgovor na interpelacijo glede izseljencev, in sicer, ali so bili tudi poslanci zapleteni v afero kanadske družbe. Grof Stiirgkh je odgovoril, da vlada v proračunskem odseku odgovarja na vsa dotična vprašanja. Sicer pa je krava že iz hleva. Potrebno je bilo, da vlada z vsemi zakonitimi sredstvi napravi konec umazani kupčiji z belimi sužnji. Toda to vprašanje ni še rešeno, ako vlada zapre vse agenture kanadske družbe. Vsa afera je nastala le iz konkurence med Brownom in Ballinom, to je med »Avstro-Americano« in kanadsko družbo. Neču-veno je, kar je razkril sedanji Ballinov zastopnik, bivši dvorni svetnik v trg. ministrstvu baron Weichs-Glou o sek, šefu dr. Riedlu. V objavljenem pismu trdi Weichs-Glou, da nemška vlada ne more prepovedati Ballinovi parobrodni družbi, da ne bi smela prevažati avstrijskih izseljencev, ki še niso prosti vojaške službe. Kanadski družbi se z vso pravico očita, da je po svojih agentih izvabljala vojaške ubežnike v Ameriko. Isto dela pa tudi Ballinova družba, če le more. Nemčija pa je zvesta zaveznica habsburške države in vendar zaradi kupčije dopušča agentom proste roke. Hic Rhodus, hic salta!
Češke razmere.
Upravna češka komisija je rdeča cunja za politične purmane. Nemška javnost se vznemirja in zahteva glavo kneza Thuna. Dr. Titta in drugi »neodgovorni življi« so dobili v roke vajete na Češkem ter razpošiljajo tajne okrožnice, ki naj razburjajo prebivalstvo. Eppinger je imel še pogum, da se je ustavljal tej strahovladi, toda njegovi epigoni se bore le za mandate in obračajo svoje plašče po Tittovi burji. Vsa agitacija proti ces. namestniku knezu Thunu ima namen, da prepreči češko-nem-ško spravo, v državi vzdržuje nerede in ovira delo v parlamentu. To so višji na-
Zasijala je jasnobela angelska nedelja. Praznik onih svetih varihov, o katerih je rečeno: »da ga bodo varovali«.
Simon se je veselo razgovarjal s svojo skrbno ženo, ki je bila ta dan pri njem na obisku. Tam zunaj za leskovimi grmovi je prepeval pastir in bral ravnokar dozorele lešnike sv. Jerneja. Pri pol ure oddaljeni župni cerkvi sv. Janeza Krstnika so pritrkavali zvonovi ubrano pesem od angelov varihov.
Mojstru Simonu je postalo nenadoma slabo. Mož se je zgrozil v duhu in ženo je bridko pretreslo do srca.
Smrt je pogledala skoz okno. Simon jo je videl z napol osteklenelimi očmi, a izpregovoriti ni več mogel. Kaj bi bil rad povedal?
»Moj Bog! Zadnji trenutek, pa sem tako daleč od večne lučf, pa je tako daleč do duhovnika.« To bi povedal.
Ona davna visoka obljuba se je morala izpolniti nad njim, ravno v tem najvažnejšem trenotku se je morala izpolniti.
»Simon, ne boj se! Moji angeli te bodo varovali; prišel je dan, ko ti vse povrnem.«
Žena, sama potrebna tolažbe, se je sklonila ob umirajočem možu in tolažila njegovo dušo s pogledom na božje neizmerno usmiljenje.
Simon se je spomnil vseh svojih sanj in dejanj, a srce mu je vzkipelo ob tolažilni misli na božje usmiljenje.
»Simon, obžaluješ?« je rahlo vprašal prijazni glas verne žene.
Vprašanju je sledil lahen prikimek.
Dve veliki solzi sta pritekli skoz zaprte trepalnice.
Zadnji bridki solzi. Eno mu je iztisnilo kesanje, drugo mu je izžrneia smrt.
meni, katerim služijo Titta in njegovi zavezniki. Toda ti prusaki se utegnejo ure-zati. Češko-nemška sprava jc sicer pokopana, toda pripravljajo se druge stvari. V pravosodnem ministrstvu izdelujejo načrt za ločitev sodnih okrajev na Češkem po narodnosti in v ministrstvu za notranje stvari načrt za ločitev političnih oblastev po narodnosti. In kmalu utegne priti čas za — o k t r o a, To je tudi vzrok, da grof Stiirgkh še odlaša z odgovorom na češko interpelacijo, ki pa je le kulisa, za katero se vrše dogovori. Značilno je, da dr. Kramaf ni podpisal te interpelacije, ker je on sam priporočal upravno komisijo, ki naj vodi posle, dokler ni zrelo češko vprašanje. Z državnega stališča moremo pozdravljati to taktiko, ki meri na premirje na Češkem. Toda kot Jugoslovani ne moremo nič dobrega pričakovati. Združili se bodo v parlamentu svobodomiselni nemški in češki življi in v zvezi s Poljaki dobili v roke krmilo. V tem načrtu tiči tudi vzrok, da isti zarotniki odklanjajo vsako ožjo zvezo z Jugoslovani. Toda još Hrvatska ni pro-pala, dok mi živimo. Vsi ti naklepi se bodo razbili ob naravnem razvoju svetovnih dogodkov. Brez trdne in zanesljive jugoslovanske straže je monarhija na prepihu . , .
XXX Dunaj, 30. oktobra 1913.
Nov brambni zakon.
Vlada je danes predložila nov načrt zakona, s katerim naj se pomnoži število armade v obeh državnih polovicah za 31.300 mož. Na Avstrijo odpade 17.362 mož, ki se porazdele na pet bodočih let, in sicer v 1. 1914 več 3212, v naslednjih dveh letih po 3269, četrto in peto leto po 287 mož. V isti dobi se pomnoži dež. bramba za 7038 mož. Tako dobi skupna država okroglo 600.000 mož stalne armade v mirnem času. Senčno stran militarizma pa sta opisala avstrijski in ogrski finančni minister. Baron E n g e 1 napoveduje novo državno posojilo v znesku 500, Te-le s z k y pa potrebuje za Ogrsko 250 milijonov. Lepe stvari se nam obljubu-jejo, gospodje v ministrstvu za zunanje posle pa vedno kličejo na korajžo.
Finančni načrt.
Rusinski poslanci še vedno čakajo na odgovor in vihte kopja obstrukcijo. Dr. Korytowski jim je sinoči ponudil nove pogoje, ki pa jih Rusini še odklanjajo. Do srede upajo priti na čisto, ali se posreči kompromis ali pa Rusini v zbornici zagodejo kozaško pesem. Dotlej počiva tudi razprava o davku od žganja. Sicer pa pade kocka v Lvovu. Ako se izjalovi kompromis glede vol. reformo za Galicijo, je tudi fin. načrt padel letos v vodo z vsemi naclami drž. uslužbencev in dež. odborov.
Telefon.
Že iz 1. 1911 je ležal (na polici nujni predlog, naj vlada izpopolni telefonske zveze in v ta namen najame večje posojilo. Letos spomladi je večina zbornice odklonila predlog, naj vlada najame 40 milijonov za telefon, ker je fin. minister trdil, da denarni trg ni ugoden za večje posojilo. Isto je včeraj ponavlj.al trg. minister dr. S c h u s t e r. Lani jc parlament dovolil za telefonske zveze
Počasi sta polzeli po bledem licu umirajočega.
Simon ni mogel več dvigniti roke, da bi si otrl solzi, obrisala ji je skrbna roka njegove žene.
Še eno misel je zamislila Simonova duša, zadnjo misel v umirajočem telesu; tiha in molčeča misel, a globoka in ljubeča:
»Žena! Ti si angel, ki ga mi je poslalo nebo za mojo srečno odhodnjo.«
In pot k sodbi.
»Ne boj se, Simon! Moji angeli te bodo varovali, in pride dan, ko ti vse povrnem.«
Tisti dan torej je bila angelska nedelja.
Bog, ki je ustvaril njegovo dušo, jc vedel za njegovo dobro misel in voljo. Bog je poznal nemo skrb njegovega srca in mu jo je hotel odvzeti.
Tam gori v blaženi večnosti.
Tam, kjer se dopolni vsaka polovič-nost, zjasni vsa meglenost, izpolni vse hrepenenje božje stvari: večni mir in večni pokoj.
Simon je izdihnil.
Obraz njegov je bil miren in pokojen in v slovesno smrtno tišino je razodeval veliko resnico: »Zase si nas ustvaril, o Bog, in naše srce je nemirno, dokler ne počiva v tebi.«
V sobo so prisijali žarki večerne zarje, Vse poslopje in vsa okolica je plavala v lahnem rožnem sijaju in zlati potoki solnčne luči so valovali po tihi dolini. Vrhovi gora so sc blesketali, kakor bi prodirali od njih živi plameni.
Iz neznanih daljav pa je zvenel skrivnosten glas: »Moji angeli te bodo varovali in pride dan, ko ti vse povrnem.«
Strašn razžalejne narudneh dam.
Pred tista hišca sem stavu u Zvojzd, ker ureme kaže in štederu sn> če uma še douh lohka gveral brez ma-rele. Kar t zašemi neki za mojem hrb-tam, koker de b se kašn martinček zaletu med suh listje, kc je ležu pu tleh.
»Kua pa tu pumen? U Zvejzd men-de ja šc ni martinčku al pa kušarju, de b nas strašil; sej nas žc pulcajske pikl-haube zadost plašeja,« sm s mislu in sc hitr ubmu.
»Dobr dan, Pepe! Al tud ti ureme štederaš?« naguvuru me je nežen glasek in pred mana je stala narudna dama iz šrokem slamnkam in židanem kik-lam. In fletna je bla, do nekol tacga.
»O, klajnam se, milostna, in roko-cmok jm vošem. Ureme gledam ja, ureme. Tala tuplota m ni nč kej ušeč. Kar
na enkat se u sprevrgcl in dež uma du-bi in mraz u prtisnu kar čez nuč.«
»Jest tud tu pravem; pa moj mož m kar neče verjet in trd, de um ta nar mn du ush sveteh še lohka iz slamen-kam gverala. Oh, muže sa čudn! Za ti-steh par krone, kulkefr en žensk klubuk kušta, se tku gor držeja in treseja; sami pa zapravlaja pu štarijah in gnar vn mečeja, kokr de b na divjeh kustaj-neh rastu.«
»J a, časi sa slabi in gnarja pousod manka.«
»No, zdej se pa še ti puteguj za moške in jm da je j putuha; me reve ne j pa hodma cela zima u slamenkeh na-ukul! Nate sm du zdej še neki držala, zdej pa videm, de s glih tak, kokr sa druh. Sam za soje vampe skrbete in jh zalivate nuč in dan, me nej pa hodma ukul kokr nubeden.«
»Pardon, milustna; sej jest nism tku hedu mislu--«
»O, le tih bod, Pepe; jest žc vem, kuku s mislu. Za. kuhat sma vam dobre, za kuhat in pa za vaše sitnast prenašat. O za tist srna vam dobre, de b pa kašn krajcer za nas ofral, tist pa ne. Moj mož kadi ta nar bi fajn cigare in ta nar mn zakadi en guldinar usak dan, jest hodem pa u tela letensk ret že ta druh let ukul, de že vsaka za mana gleda in se posmehuje. Ce b moj mož dau tist gnar, ke ga pužene u lft in nima prou nč ud tega ,na stran in kupu zajn men klubuk, tu b lohka hu-dila tku napucana ukul, de b sc moje prjatlce ud jeze in foušarije zgrizle.«
»Pametn b blu tu res, pametn; al nlmem može se pa mendc tud smilja
cerbo brezdvonmo protestirala, toda kak uspeli bodo imeli protesti? V najslabšem slučaju more priti do tega, da prekine Vatikan diplomatične zveze z rusko vlado, toda od tega si ni obetati najmanjšega dobička. To bi bil le dobrodošel povod za nova zatiranja ruskih katolikov ter bi njihovo stanje le poslabšalo. Sveta stolica je prisiljena molče prenašati intoleranco in nepravičnost ruske vlade.
Pismo iz Skaflra.
V Albaniji se vendar dani. Sicer konture, ki se kažejo v tem svitu, nekaterim ne bodo ljube, a dejstvo je pa le, da se je v notranjosti Albanije same začelo nekako izčiščevanje političnega ozračja in se pojavilo močno splošno gibanje za skupne domovinske cilje. Essad paša je zmagal nad Ismail Kemalom. Ne manjka sicer plačanih agentov, ki agitirajo za Ismail Kemala in hujskajo proti Esad paši. Da, znano je celo, da Italija z obema rokama sipa denar tem agentom, ker dobro ve, da bo Esad paša, kakor hitro se popolnoma uveljavi njegova vlada, stri glavo italijanski propagandi v Albaniji in prečrtal italijanske nakane s to deželo. Govori se celo, da je v Valono prišlo več političnih osebnosti iz Rima, da bi osebno podpirali Ismail Kamala in vodili borbo zanj in začasno valonsko vlado. Toda albansko ljudstvo je začelo spregledovati; skoro brez izjeme se dviga in prisega na zastavo Esad paše, od Ismail Kemala pa zahteva, da položi svojo čast in prizna Esad pašo in njegov senat v Draču. Albanci uvide-vajo, da je Ismail Kemal samo plačanec jzunanjih činiteljev, katerim mora napeljevati vodo na njihov mlin, Esad paša pa hoče res svobodno, samosvojo domovino.
Mithatbeg Frašri, kateremu je bilo poverjeno nadzorstvo nad vlado v Va-loni, se je na čelu vseh južnih plemen z Azispašo postavil na stran Esad paše in začel najodločnejši boj proti Ismail Kemalu.
Znameniti Omerbeg Biščevič je nedavno v imenu nove vlade v Draču pripeljal v Skader deputacijo. Posrečilo se mu je pridobiti za novo vlado mo-hamedanskega muftija in verske funkcionarje, pa tudi vse bege in celokupno skadersko mahomedansko prebivalstvo in vrhu tega še katoličane. Turški list »Sedai Miilet« je novo vlado v Draču na vso moč prijazno pozdravil in bo najbrže prav ta list ofieiozno glasilo nove vlade. Sploh je cela centralna Albanija, ki je do 98 % mohamedanska, do zadnjega moža za novo vlado v Draču. Ismail Kemal jo, kolikor se da soditi, izgubljen in izgubljeno vse, kar je kdo nanj zidal.
X X X
Skader je poln beguncev — do 20.000 ljudi je pribežalo semkaj. To je na trgovino in javne razmere, ki so se po vojni jele komaj nekoliko izboljša-vati in urejati, jako usodno vplivalo. Kruh se je silno podražil, saj mora občina vsem tem pribeglim tisočem dan za dnevom deliti kruh, in sicer dobi vsaka oseba vsak dan 1 kg kruha. A to je ,za sestradane ljudi seveda veliko premalo. Mesa je pa v mestu v izobilju
in po nizki ceni, ker so s Kosova in Ma-lisije prignali obilo živine.
Pred Skadrom čakajo na begunce Esad pašini ljudje, da kupujejo od njih orožje, ki je v Skadru prepovedano in bi ga morali izročiti oblastem. Esad paša sc torej na vse možnosti pripravlja.
Tu se sedaj nahaja tudi več članov makedonskega komiteta v Bitolju, ki danes sploh prehaja na albanska tla, svoji središči pa ima v Oliridi in Elba-sanu. Zanimivo je, da so vsi ti in tudi žc od preje tu naseljeni Makedonci živo vneti za prestop v katolicizem, v katerem vidijo zlasti danes edino rešitev bulgarske narodnosti v Makedoniji.
XXX
Komisija za albanske meje ima na vseh straneh velike ovire in silno težavno stališče. Na jugu gre za Korico in Argirokaster, ki imajo sedaj zasedena Grki in ju zahtevajo zase, Albanci pa ju zopet nočejo pustiti, češ, da je tu albansko prebivalstvo v veliki večini. Albance podpira italijanski konzul Labia, njega pa Bilinski. Govori se celo, da bo Italija v sporazumu z Avstro-Ogrsko samostojno nastopila in določila meje, ako Grčija ne odneha. — Na severu je komisija začela svoje delo ob Ohridskem jezeru; pokrajinske razmere in druge težkoče so tudi tu take, da bodo najbrže pretekla še leta in leta. preden bodo meje med Srbijo—Črnogoro in Albanijo končno urejene. Albanija vsekako še nc pride tako kmalu z dnevnega reda evropske politike.
Zanimiva predavanja astronoma - redovnika.
O radiotelegraiiji ali brezžičnem brzojavu
je predaval 27. t. m. zvečer v Trstu znameniti astronom P. Alfani iz Florencije, Najpoprej je učeni predavatelj pojasnil nekatere pojme, ki na njih sloni ves ustroj radiotelegrafije. In sicer nekak temelj ra-diotelegrafije je električna iskra, ki je le neizmerna vrsta majhnih isker, ki si sledijo s čudovito naglico. iTa električna iskra povzroči takozvane elektromagnetične ali Herzove valove, ki so nevidni očem, a za-morejo vsled svoje velikosti preskočiti vse ovire, bodisi hiše ali gore. In ti valovi se širijo na vse strani z velikansko brzino.
Omenja nato velikega izumitelja Mar-conija, ki ni Je vporabil prejšnjih iznajdb, ampak je tudi s postavljanjem visoko v zrak molečih drogov dovedel radiotelegra-fijo do največje popolnosti.
Velike so praktične koristi radiotelegrafije ne le v vojski in na morju, ampak posebno v astronomiji. Brezžična postaja na Eiffelovem stolpu v Parizu pošilja vsak dan na vse astronomične postaje natančno določeni astronomični čas in stanje vremena na vsem kontinentu. — S pomočjo lepih in jasnih skioptičnih slik, ki so spremljale celo predavanje, nam je natanko orisal vse instrumente, ki sprejemajo ali od-dajejo brezžične brzojave, S pomočjo teh bistroumnih orodij je mogoče natančno določiti postajo, ki je oddala brzojav, ker kakor se po glasu razloči človek od človeka, istotako se po glasu brzojava spozna oddajna postaja.
Predavatelj se je jokal presenečenja in občudovanja, ko je 16. marca 1912 po-
noči v svoji astronomični postaji v Floren-ciji prejel prvi radiotelegram iz Pariza; da, slišal jc cclo tiktakanje astronomičnih ur pod Eifflovim stolpom.
Krasen je bil zaključek predavanja. Kakor elektromagnetični val nese brzojav nevidno v daljne kraje, tako bi hotel jaz, pravi govornik, zanesti na nevidni način v vaša srca občudovanje do Stvarnika vseh teh skrivnosti. Ko smo si še naravnali svoje ure natančno po astronomični uri učenega predavatelja, smo sc razšli, v srcu hvaležnost in občudovanje do tako skromnega, a popularnega učenjaka.
Drugo predavanje P. Alianija: »Kako se odkrivajo zvezde?«
Ako je bila prvi večer dvorana »Fe-nice« polna, je bila drugi večer, 28. t. m., natlačeno polna poslušalcev. Učeni govornik nam je najpoprej s skiopličnimi slikami predstavil svojo družino, različne zvezde in nas je s tem opozoril na dejstvo, kako majhna in neznatna je zemlja v primeri z drugimi svetovi. Ko nam je pokazal slike raznih daljnogledov, je odgovoril na vprašanje, kako sc odkrivajo nove zvezde. Smisel njegovega predavanja je ta: Na štiri načine se zamorejo odkriti zvezde. Najpoprej z naravnostnim opazovanjem, Potem z merjenjem, s fotografiranjem in slednjič z računanjem. Ti štirje sistemi se medsebojno podpirajo in izpopol-nujejo. Najnatančnejše uspehe nudi fotografiranje zvezd s takozvanimi fotografič-nimi daljnogledi. Neka amerikanska gospodična je nekemu astronomu podarila tak daljnogled v vrednosti pol milijona. — Hudomušno je pristavil govornik: »V Flo-rencijo pride toliko amerikanskih gospo-dičen. Seveda le mimogrede.« Bila je to lepa šala.
Nato omenja predavatelj učenega francoskega matematika Lavarriera, ki je samo z računanjem dognal, da se mora v ozvezdju Urana nahajati še neodkrita zvezda. In res je neki zvezdoslovec po podatkih tega matematika odkril zraven Urana novo zvezdo natančno na tistem mestu, kakor je izračunal Levarrier.
Nadalje govori P. Alfani o zvezdah' re paticah, o njihovi hitrosti, različni obliki. Tu je šaljivo opazil, da kakor se nahajajo zvezde repatice brez glave in repa, tako so tudi na svetu ljudje brez glave in repa. Govori o možnosti srečanja take zvezde repatice z zemljo in o neškodljivosti takega srečanja. Slednjič pojasnjuje, kako se določa snov zvezd potom spektralne analize in njihova teža. 1 Ob zvršetku svojega predavanja je izrazil lepo misel: Človečanstvo se silno za nima za zvezdoslovca, ki išče, računa in odkriva nove svetove, in občuduje ga z nekakim spoštovanjem. Ali ne smemo pozabiti, da veda preiskuje in preračunava dejstva; medtem ko vse izvira — kakor pravi pesnik — »da quel sommo amor chc move il sole e le altre stelle«; t, j. vse izvira od tiste ljubezni, ki goni solnce in druge zvezde.
Tako je P. Alfani zopet pokazal staro resnico, da vera in veda si nista nasprotni, ampak se le medsebojno podpirata. Dolgotrajno ploskanje je sledilo predavanju in pričalo o občudovanju, ki ga je v naših srcih vnovič obudil učeni predavatelj.
Mohorjani!
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-tinki »Slovenski Straži«!!	__
druge narudne dame, nhne prjatlce, de b se mogle zavle nhnga klubuka zgrizt; zatu pa raj pesti tku kokr je.«
»O, sevede; kua pa nemu druge babe mar. Negava doužnost je, de se briga zame, pa — šlus.«
»Tku se guvari; tu neki zaleže!«
»Tku uma tud guvurle ud zdej za-naprej! Kam uma pa pršle, če se uma pustle tku nazaj zapustaulat! Zdej že ni več zadost, de nas naš muže baga-telezeraja; zdej sa se začel že tud druh iz nas norca delat. Tu je use zatu, ke s Pestema use dupast. Če b se enkat vornk na pauce pustaule, pol b blu že drgač.«
, »Kdu sc pa iz naruclneh dam norca dela? Kdu pa?«
. »Kua sc uš navednga delu, ke sam dobr veš! Ti ja use časnke ušnofaš in vem, de nis mogu prezrt tiste pudlistke u ta »Sluvenskem Narude«, ke jh je spisu rotušk raunatcl gespud dohtar Zarnk.«
»Kua, gespud dohtar Zarnk se jo iz narudneh dam norca delu? Tu jani mugoče! Tu more bt ena pumota.«
»Nč, pumota! črn na bel stuji u ta »Sluvenskmu Narude«, de sma use jblanske narudne dame — krofaste. Pu-misl, krofaste prau de sma. In tu mu še ni zadost, Nazadne prau tud še, de mama prekratke nuge in de sc na z nama tku puštrekat, kokr se znaja Ru-suke! Pepe, a ni tu en škandal! O, nej nas le šc enkrat fehtaja, de nej nabc-rama gnar za narudne namene, al pa,
de b rožce predajale. Taka figa jm uma pukazale, kokr ena metla. Rekle jm uma kar naraunast, de mama prekratke nuge, de na morma ukul letat in de nej raj Rusuke tam iz Pcterburga najameja. Tku jm uma puvedale, sma se žc zmenile.«
»Prou maja! Tu je pa tud res en škandal! Kene, kedr vas nucaja, de jm delate tlaka, tekat ste use dražestne ukul in ukul; ke vas enkat na nucaja, pa prauja, de ste krofaste. O, le dobr s zamerkite te lubcznivast. Tu na smete puzabt. Čez sedem let use prou pride, al pa še pred.«
»O, nč sc na boj ,Pcpe! Me s uma že zamerkalc ta zaničevajne in pa gespud dohtar Zamike jh uma clale tud pr ta peru prložnast pud nus. Nej sc le prprau; na u nas rad šlišu.«
»Kuku pa je pršou prou za prou gespud dohtar Zarnik du tega, de vas tku zmerja in pa še javn zmerja. Kua ste mu pa naredle. Iz kum ste se mu pa tku zamerle.?«
»Jest žc na vem; jest res prou nč na vem, de b mu kera kej tacga nar-dila, de b sc mogu čutet prmoranga, de se nad nam mašujo in nas u ta »Sluvenskmu Narude« tku na nagrau-žna viža nazaj J5apustaula, Tu je use skp iz prsta izcuzan in iz trte zvit, Me sma zmeri lepu ukul nega budile; če mu je pa kera kerkat na kašnmu plese na kuri uku slupila, pa zatu nisma use uržah; pa ni treba nas ush zaničvat in javn t rde l, de se na znama puštrekat, de mama prekratke nuge in pa .— kar
jo še ta nar veči škandal de sma krofaste.«
»Men tu tud kar na gre u glava. Če sm jest kerkat kera bleknu ud narudneh dam, pa če je bla š tku na-doužna, jc biu že tak rebeljon pu leberalneh časnkeh, de sm mislu, de se u šenkat Jeruzalem poderu. Zdej pa to narudne dame leberaln časnki sami smešja in so iz nh norca delaj a. Kuku pa je vnder pršou gespud dohtar Zarnk na tu. En uržeh je mogu vnder le mt.«
»Eli, nč. Ta nar preh neki zabaula čez iblansk vodavod, čš: de jo tku za nč, de sa use iblanskc narudne dame, ke sam ta voda pijeja, krofaste. Sevede, mošk sa pa kej lcuš, ke sam vin pijeja. Ivukupade. Zdej pa puglej mene, Pepe; a sm jest krofasla! Le puglej me. pa guvor!«
»Oh, milostna; uni maja pa res tku lep uratek, kokr kašna račka.«
»No, viš. Zdej pa še puglej, če mam res prekratko nuge in pa če se na znam puštrekat.« In gespa se jo začela sukat pred mana kokr frtavka.
»Buh na przaden! Tku sa pa fletn ufurman, dc člouk kar skuminc dubi, če jh pugleda.«
»Astn, pol putemtakem <i prznaš, de gespud dohtar Zarnk ni resnice pi-su, kc jc trdu, dc sma prekratkeh nog in pa krofaste; ti tu prznaš, ke ne!«
»Kaj na um; ta soj prznajne, če je treba, puclpišc in putrd kar iz ubema rukama
Boltatu Pepe iz Kudcluga.
Slovenske osmiljenke v grško vojski
»Bogoljub« priobčujc zanimivo pismo č. sestre Angele Dcjak, ki ga je pisala iz Kukuša 30, julija t. 1. Pismo sc glasi:
»Srčnoljubljena sestra! Gotovo željno pričakuješ mojega pisma, ker si moraš misliti, da se mi ne godi dobro. Da, ljuba sestrica! Prestala sem hude use. Ko se je 30. junija zopet vojska začela, je 2. julija že vse okrog med Solunom in Kukušem gorelo in gledale smo s strahom, kako je ogenj švigal iz topov. Bilo se jc pet bulgarskih vojakov proti slo grškim. Popolnoma upehani Bulgari so prihiteli ob petih v Kukuš in vsi seljani po-žganih vasi. To je zelo prestrašilo tukajšnji narod, takoj so začeli bežati. Vzeli so lc toliko reči, kar so mogli nesti. Nekateri s konji, drugi peš, Bog ve kam; od ene vasi v drugo. Po poti jih je zelo veliko pomrlo. Okoli 500 ljudi je pribežalo k nam. Drugi dan zjutraj, v četrtek, se je zopet začel strašen boj, pa prav pred našimi očmi na Kukuškem polju. Strašno grmenje je bilo; mi smo sc tresli, natlačeni kakor užigalice v naši kleti. Ob pol 1. uri je priletela prva krogla v našo hišo. Ni bila prava krogla, temveč kaka dva decimetra dolga železna, težka bomba, imenovana šrapneJ, napolnjena s 320 krogljicami. Kakšno zvenenje je bilo! To si človek samo tedaj lahko predstavi, če je sam slišal in čutil. Cel popoldan so padale take bombe v mesto; posebno so merili na nas. V našo hišo jih je padlo sedem, mnogo drugih jc padlo v dver in drugod. Hvala Bogu, moje glave ni nobena zadela, čeravno jih je veliko priletelo ravno nad njo. Naša hiša je predrta od vseh strani. Škode je za deset tisoč kron. Proti večeru so nehali na nas meriti. Bili so se pa še do desete ure. Naenkrat pa začne čudno klopotati, kakor bi voda vrela, ravno opolnoči. Bile so mitraljeze. To ni tako strašno slišati kot topovi. Toda hujše je za vojake, ker jih pokosi kakor bi travo kosil. Ob šestih je to ponehalo in zagrmeli so zopet topovi. Bulgarski vojaki so dostikrat prišli k nam, ali vodo pit ali po kaj drugega, in so nam rekli, da jim hiti Avstrija na pomoč. To nas jc zelo razveselilo, toda ni bilo res. Od 9. do 10. ure so začeli Bulgari bežati, ob 11. uri je bilo vse v teku. Nekateri ranjeni, drugi od tridnevnega na-tezanja jako utrujeni, so bežali, dokler so mogli, polovica jih je na potu obležala. Ob pol 12. so pridrli Grki kot zverine in udrli vsa vrata, kradli, kar jim je v roke prišlo. Prvi polkovnik je prišel k nam. Ko smo ga pozdravile, je pregledal vso hišo, če imamo bulgarske vojake skrite; pa tega ni našel. Dal nam je stražo ter udri naprej za bulgarsko armado. Mimogrede so vse bulgarske vasi požgali. Naenkrat privre kakor dež grška vojska; ker pa vode niso mogli dobiti, ali so se bali, da je zastrupljena, so vsi prišli k nam pit; misli si toliko ljudi! Naš strah pa še ni bil pri kraju. Od vseh strani je izbruhnil ogenj. Najprvo so zažgali našo stolno cerkev, za katero je dala naša sestra prednica 35.000 kron samo za barvanje cerkve in slik. Potem je na vseh straneh mesta gorelo. Bile smo v takem dimu, da ni bilo mogoče dihati. Ljudje so kar na glas tulili. Celo noč smo samo vodo nosile na sosednje hiše, da se naše ne zažgo. Ogenj je trajal cel teden. Ljudje so prihiteli k nam, ker so se bali, da jih Grki ne bi klali, ne misleč, da jim bo vse zgorelo. Zato so goli ostali. Še srajce nimajo za preobleči.
Ah, dosti bi ti še pisala od vsega tega zla, pa mi ni mogoče. Hočem ti le to, kar nas jc zopet sedaj zadelo. Vseh skupaj je pri nas zdaj do 600 ljudi, večinoma stari; razume se, da moramo vse hraniti in tudi nič se ne more tukaj kupiti, ker je celo mesto prah in pepel. Vsaj od začetka so bili ljudje zdravi, potem so pa začeli bolehati od samega strahu in žalosti. Že pet dni jih je umrlo po pet na dan; danes pa devet. Pa tako hitro umrjejo, da je res strašno. Vsi samo na smrt čakajo. Sestre pa tekamo od enega bolnika do drugega. Kar je mož tukaj, niso za drugo kakor za mrliče pokopavati. Pa komaj jih vlečejo, tako so ubogi starci zdelani. Nikjer pa nc smejo bili brez sestra. Vsi mrliči se zakopljejo brez rakve. Vse sestre smo tako zdelane, da nog skoraj nc moremo za seboj vleči.
To pismo ti pišem sedaj, ko sem pri zdravju. Saj si lahko misliš, da sem tudi jaz iz mesa in lahko zbolim. Pa če bi sc lo zgodilo, imam zaupanje v ljubega Boga, da mi bo milostljiv. Saj rada darujem svoje življenje za uboge. Večjih ubožcev pa ne najdemo, nego so ti, Bog daj, da bi sc vendar mir sklenil, da bi zdravi ljudje mogli vun iti iz naše hiše. Oni trpijo in mi trpimo, ker tukaj zelo smrdi; toliko ljudi v hiši, vedno mrliči med njimi in zunaj pa nešteto ubogih vojakov, lc malo zakopanih. Predvsem pa: kako hranili loliko množico ljudi? Dokler bo to trajalo, bodemo zmeraj imele čez glavo dela. Kadar se bo pa mir sklenil, bode večina ljudi popustila mesto ter šla, mislim, v Ameriko, ker pod Grki kot sužnji živeli jc preveč težko. Čc sc bode mesto zopet sezidalo, nc bo več
bulgarske šole. Torej ne bom več tukaj potrebna in tudi druge šolske sestre ne. Mislim, da bo boljše, da prosim v Avstrijo, kakor v tej provinci ostati. Vendar bomo to videli šele čez par mesecev. Če je božja volja, se bomo še videle; če ne, pa ne,«
Laži prodajajo.
KrŠčanskosocialni poslancc Mataja je rekel te dini v proračunskem podod-seku, da mora biti človek v dunajskem državnem zboru na vse pripravljen, tudi na to, da ga bodo obdolžili tatvine zlatih žlic. Ko bi vedel Mataja, kako je pri nas, no ta bi se šele začudil! Kdor je pri nas zašel na politično bojišče, naj bo kar pripravljen. Kaj bo samo zlate žlice, to ni nič. Ljudstvo so prodajali, amerikanska družba Canadian jih je podkupila z zlatimi cekini, namreč slovenske klerikalce, da so prodajali v sužnost kranjske izseljence, kakor egiptovskega Jožefa njegovi bratje.
Slovenski liberalni listi, zlasti »Narod« in »Dan« sta se spravila na dr. Kreka in dr. Šusteršiča in pisala:
»Kranjski deželni glavar je svojo uradno veljavo postavil v službo kanadskih špekulantov, podpiral je družbo, kjer je le mogel. Dr. Šusteršič je napravil tako reklamo, za katero se je dr. Krek potegoval s tako navdušenostjo. Dr. Krek je na vse mogoče in nemogoče načine zagovarjal to družbo, ki je delala na razljudenje ljudstva. Saj je značilno, da se je s kranjskega izselilo ravno letos toliko ljudi, kakor nikdar preje. In to ni nič čudno. Če dr. Šusteršič sprejema agente, te za našo monarhijo tako nevarne družbe. Če dr. Krek piše uvodne reklamne članke za izseljevanje v Kanado, im če se naposled udinja cela stranka tej družbi, potem ni čudno, da drvi iz dežele ono ljudstvo, ki slepo verjame klerikalnim voditeljem. Gotovo je tudi, da klerikalna stranka ni delala reklame zastonj za izseljevanje v Kanado. Zaklenjene knjige družbe bodo pokazale, koliko denarja je dobila klerikalina stranka na Kranjskem, posebno za volitve.«
To pesem pojo liberalni listi najmanj 14 dni in čvekajo o prodanih dušah in sličnih stvareh. Vse prodano, vse izdano!
Sedaj pa vzemite dr. Krekov članek v letošnjem »Slovencu« z dne 25. januarja in občudujte to ženialno far-barijo in brezmejno zlobo, s katero tra-pijo liberalni listi našo javnost: Člankar piše med drugim sledeče: »Bilo bi bedasto spravljati naše Ijadi v Kanado kolonizirat, ko imamo na Vzhodu zdaj še posebno toliko lepe prilike v kolikor imamo ljudi preveč, da se naseli bogata zemlja z brati. Naša dolžnost je seda] tem večja zahtevati najstrožjih določb proti vabi in nabiranja izseljencev, proti vsaki reklami v tem ozira. Jasno je, da kanadska družba glede ma dobič-kaželjnost ni nič boljša od poola (nemške paroplovne družbe): zato je ^ stališča skrbi za izseljence popolnoma vseeno, ali ima koncesijo pri nas, ali ne.« Vprašamo liberalne liste, ali se tako pišejo i'eklamni članki za kanadsko družbo. Ali je to tista vnema in navdušenje, s katerim smo prodajali ljudi v Ka-uado?
Avstrijska država je glede izselje-cajnja in prevažanja izseljencev v Ameriko popolnoma zvezana in navezana na severonemške plovne družbe. Te nastavljajo cene; kdor nima njih voznih kart, sploh ne more čez Nemčijo v Ameriko. Njvečji dobiček od naših izseljencev imajo nemške železnice in pa te družbe. Izseljeniškega zakona niti nismo mogli napraviti, ker ga ni hotela ta nemška kompanija, ki nas je molzla. Da bi se avstrijska vlada enkrat izmotala iz teh verig, 'je dala koncesijo za izseljevanje tudi bogati kanadski družbi. Ta je obljubila, da bo vozila naše ljudi preko Trsta, in da sc bo podvrgla nadzorstvu avstrijske vlade.
Stališče trgovinskega ministra je bilo v tem pogledu popolnoma korektno.
Nam sc pa ni šlo za čisto nič drugega, kakor za to, da se izseljenci varujejo in upostavi kontrola nad paro-plovnimi družbami isi nad agenti in varujejo avstrijske domače koristi pred tujim kapitalom severonemškili družb. V tem smislu smo tudi prinesli v omejenem članku sledeče besede:
»Vsi, ki se pečajo praktično z varstvom izseljencev, vedo, cla jc prva reč najstrožja, v posebnem zakonu utemeljena kontrola nad agenti in nad paro-plovnimi družbami. Kupčija s človeškim mesom ni nič lepša, če jo dela agent za nemško, avstrijsko ali angleško družbo. Agenturc se morajo popolnoma preustrojiti in brez pridržka se mora prepovedati vsaka vaba ljudi k izseljevanju. Dokler pa nimamo takega zakona, — in tega zavirajo v
prvi vrsti nemške p a r o p 1 ov -ne d r už b e z A u s t r o - A m e r i c a -no vred, — je popolnoma vseeno, če se pokaže v ljubljanskih kolodvorskih ulicah še ena tabla z lepimi malarijami in z napisom Kanada Pacifique Rail-way.«
Proti očitku, da imamo v Trstu Austro-American, ki oskrbuje in pospešuje avstrijske interese, smo napisali:
»In to še ni vse. Austro-America-na mora biti z nemškimi velikimi pa-roplovnimi družbami v skupnem po-olu, kakor se imenuje paroplovni trust, ki ima svoj sedež v Hamburgu. Zelo pametno zase je^ta. pool kontingentiral izseljence in je določil prekomorski Austro-Americani za Severno Ameriko — v Južno Ameriko je prosta — 4 odstotke, reci in čitaj štiri odstotke iz-scljoicev. Kar jih prepelje več. mora zanje plačati poolu dogovorjeno odškodnino.
Kaj je torej našega pri Austro-Americani? Vtopljena je popolnoma v nemškem poolu, zvezana na vse plati.«
»Varstvo naših izseljencev je tista točka, ki nanjo opirajmo sodbo o novi koncesiji. In v tem o-riru je sedaj vlada prostejša. Trdno upanje imamo, da kmalu zagleda izseljeniški zakon beli dan, in da ga bo megoče zdaj boljše urediti netjo prej.«
Ta načela in nazori so bila za nas merodajna ob času, ko se je dala koncesija za prevažanje izseljencev tudi kanadski družbi. To stališče je zavzelo tudi trgovinsko ministrstvo in podocl-sek je, kakor je spodaj povedano, to stališče odobril z velikansko večino in s tem tudi napravil konec slovenskim liberalnim prismodarijam in zavijanju o kupčiji s »človeškim mesom«.
Izseljeniški škandal v zbornici.
Proračunski odsek je nadaljeval 30. t. m. razpravo o izseljeniškem škandalu. Mastalka pohvali politiko trgovinskega ministrstva, ki je zgolj avstrijsko paroplovstvo pospeševala. Zato je tudi ministrstvo kanadski družbi podelilo koncesijo, ne da bi bilo potrebno družbo podpirati, kar je še večje vrednosti, ker bomo morali Austro-Americani veliko prispevati. Graja, ker vojno ministrstvo že prej ni nastopilo proti izseljevanju vojaščini podvrženih oseb.
Dr. Kolisclier izvaja, da Nemčija dela iz gospodarskih razlogtfv na to, da se izseljenci iz zahodne Evrope čez Nemčijo izseljujejo. Nemška vlada je izročila poolu ob državnih mejah policijsko oblast, ki ob državnih mejah pošilja vse tiste izseljence nazaj, ki nimajo poolovih vožnih listkov. Škoda je, ker se akcija vlade ni povsem posrečila, ker če bi se bila, bi lahko svoje koristi Avstrija ložje branila tako proti poolu kakor tudi proti Austro-Americani. Vlada zasluži priznanje, ker je hotela izseljevanje napeljati čez avstrijska pristanišča.
Notranji minister baron Heinold: Notranje in trgovinsko ministrstvo sta vedno nastopala proti hibam izseljevanja. Pred Griinhutovo ovadbo 19. junija 1913 se je naročilo lvovskemu namest-ništvu, da naj z vso strogostjo nastopi proti izseljeniški propagandi tako proti kanadski kakor tudi proti drugim družbam. V Galiciji jn Bukovini so zato odkrili več središč, kjer so agent je razvijali intenzivno izseljeniško propagando. Seznam o poslancih se ni dobil.
Pri glasovanju se odobri Kolischer-jev predlog, s katerim podoclsek odobrava stališče trgovinskega ministrstva, da se paroplovba osvoji ocl sever-no-atlantskega kartela in da se izseljevanje osvobodi od monopoličnega izkoriščanja po tem kartelu. Število izseljencev je v prvi polovici 1913 poskočilo predvsem radi splošne gospodarske krize. Vlada sc poziva, da naj ne-post.vne oblike agitacije za izseljevanje povsod zasleduje. Pododsek bo o vprašanju poročal v proračunskem odseku.
XXX
Pod odsek, ki je takozvani kanadski škandal natančno preiskal, je torej prišel clo tistih zaključkov in zavzel tisto stališče, ki ga jc naš list iz početka sem zavzemal. Seveda, v odseku sede možje, Ai izseljeniško vprašanje nekoliko bolfe poznajo, kakor ga poznajo omejeni ljudje pri »Narodu«, da »Učiteljske tiskarne« niti ne omenjamo. Kanadska družba jc dobila koncesijo, da se s tem omeji veliko izkoriščanje naših izseljencev po Hapagu in Ballinu, ki jc stvoril zvezo tistih paroplovnih družb, ki se z izseljeništvom pečajo. Vladi je podoclsek izrekel zaupnico in je ni obsodil, kakor bi bil to »Narod« najbrže rad imel.
Slejkoprej pa naglašamo: dvigniti se mora gospodarsko ljudstvo; postavi v varstvo izseljencev in o socialnem zavarovanju sta nujno potrebni. Čc sc to
kmalu ne zgodi, vse jeremijide izseljevanja v sedanji veliki meri ne za-branijo.
Srbija in Ernagora.
(Pogovor našega poročevalca s črnogorskim naučnim ministrom.)
Belgrad, 27. oktobra.
V Belgrad je prispel črnogorski minister za prosveto Mirko Mijuškovič z nalogo, da nadaljuje poleti prekinjene dogovore glede določitve meja med Srbijo in Črnogoro. Črnogorci so preje zahtevali Peč, Djakovico in Plevlje. Srbija je ponudila Peč in eno izmed obeh mest: Djakovico ali Plevlje po svobodni izbiri Črnegore. Na tem so se dogovori ustavili, a se potom srbskega poslanika na Cetinju dr. Mih. Gavriloviča kmalu zopet uspešno nadaljevali; sedaj je pa prišel semkaj naučni minister Mijuškovič, da pogajanja izvede do kraja.
Mijuškovič je mlad mož, kakih 40 let; gimnazijo in vseučilišče je dovršil v Belgradu in se nato vrnil v Črnogoro, kjer je služboval kot profesor in ravnatelj cetinj-ske gimnazije. Večkrat je bil izvoljen za poslanca. On je eden izmed najbolj izobraženih parlamentarcev in najboljših govornikov v Črnigori. Iz ugledne družine, zelo izobražen je Mijuškovič eden prvih mož v Črnigori, ki takih ljudi nima na preostaja-nje. Mijuškovič je moj stari prijatelj in jaz sem takoj hitel k njemu, da od njega samega izvem svrho njegovega prihoda v Belgrad.
Obiskal sem ga v hotelu »Moskva« 27. oktobra, baš v trenotku, ko se je vrnil od ministrskega predsednika Pašiča, kateremu se je bil šel predstavit. Sprejel me je jako ljubeznivo, a moje radovednosti ni mogel do kraja zadovoljiti,
»Rad bi vas obvestil o svoji nalogi,« mi je odgovoril na moje vprašanje, »toda v tem trenotku niti sam ne morem vedeti, v katerem pravcu se bo gibala moja misija in kake uspehe bo imela, ker se še nisem lotil posla, radi katerega sem prišel.«
»Ali pa je nade, da se bo ta posel po-voljno izvršil?«
»Še danes bom začel konferirati z g. Pašičem in trdno upam, da se bo vprašanje o razdelitvi teritorija med Srbijo in Črnogoro rešilo jako hitro in jako povoljno.«
Zadovoijivši se za topot s temi obvestili, prosil sem gospoda ministra, da mi poda vsaj površno sliko notranjih črnogorskih razmer po vojni.
»Vojna je bila težka in je zahtevala velikih žrtev. Črnagora je vse storila, da svojo nalogo izpolni. Ne samo v krvi, marveč tudi v denarju je vojna veliko požrla, in lahko je misliti, kako težko breme so bile velike denarne žrtve za itak siromašno Črnogoro. Gospodarsko življenje Črnegore je zelo trpelo in zastalo. Dobra petina delavnih moči je vsaj začasno izgubljena. Krvavi boji so dali mnogo ranjencev, ki jih je bilo treba zdraviti in negovati, kar je zopet stalo mnogo denarja. Mnogim teh ranjenih junakov se zdravje povrača in se bodo lahko v kratkem vrnili na svoj posel; tako se bo polagoma nadomestil gospodarski zastanek,«
»Kako je Črnagora zadovoljna z voj nimi uspehi?«
»Ml smo popolnoma zadovoljni in v naših uspehih vidimo uspehe celokupnega srbstva. Črnogorci so tudi sedaj, kakor vedno, častno izpolnili svojo dolžnost in so psnosni na to. Dasi smo pa doprinesli velike žrtve, smo Črnogorci vsikdar pripravljeni na nove žrtve, ako bi to zahtevale koristi srbskega naroda.«
O prosvetni politiki Črnegore mi je g. minister podal tale obvestila:
»Razširjena Črnagora bo povzdigi pro-svete posvetila največjo skrb, dobrovedoča, koliko koristi bo imela od tega. Poleg dosedanjih šol (bogoslovno-učiteljska šola na Cetinju in gimnazija na Cetinju in v Pod-gorici) snujemo učiteljišče v Peči, kjer se otvori tudi višja gimnazija, V novih krajih smo otvorili 70 novih ljudskih šol, a otvo-rili bi jih radi še več, pa nam manjka učiteljskih moči, ki smo jih morali že sedaj iskati po Dalmaciji, Hrvaški in Bosni; iz Srbije ni mogel nihče priti, ker jim samim manjka učiteljev za nove kraje. Da bi si za bodoče preskrbeli učiteljev za srednje in strokovne šole, smo izbrali 30 gojencev, ki študirajo modroslovje v Belgradu, na Dunaju, v Gradcu in Lausani. Ljudskošol ski obisk je obvezen. To določbo so radi sprejeli tudi muslimani, katerih otroci vsi do zadnjega hodijo v srbske šole, kjer jim verski pouk dajejo duhovniki njihove vere Prosvetni proračun Črnegore je doslej znašal 600.000 frankov, sedaj je pa še enkrat tolik, ker hočemo vse storiti, da se pro svetne razmere v Črnigori čimbolj dvignejo.«
Zahvalil sem se gosp. ministru za lju bezniva obvestila in se-priporočil za na-daljna tekom pogajanj, o katerih vam bom poročal.
SEŽIGANJE MRLIČEV NA OGRSKEM.
Budimpešta, 30. oktobra. V Braše-vu (Kronstadt) na Sedmograškem so
sklenili zgraditi krematorij, ki bo prvi na Ogrskem.
ANGLIJA NAROČA ZRAKOPLOVE NA NEMŠKEM.
Monakovo, 30. oktobra. Angleška vlada je v tovarni za zrakoplove v Bit-tenfeldu naročila tri vodljive vojne zrakoplove, ki jih prično že v prihodnjih tednih graditi.
Dnevne novice.
-[- Katol. pol. društvo za radov« ljiški okraj. Društveni odbor je soglasno sklenil naprositi dosedanje poslance gg. dr. V. Gregorič, Iv. Piber in vit. Jos. Pogačnik, cla prevzamejo kandidaturo za prihodnje deželnozborske volitve. — Občni zbor društva se vrši v nedeljo, dne 9. novembra popoldne ob
4.	uri pri Bastlnu v Radovljici. Deželnozborska volitev v notranjskih trgih. Včeraj je bil sestanek zaupnikov S. L. S, na Vrhniki, ki je priporočil za kandidata S. L. S. v notranjskih trgih g, dr. Ja n k o M a r o 11 a.
+ Odlična zaupnica primariju dr. Vinku Gregoriču. Iz Tržiča so odposlali zaupniki S. L. S. na primarija g. dr. Vinko Gregoriča naslednje pismo: Vaše blagorodje! Zaupniki Slovenske Ljudske Stranke, zbrani na sestanku pri Ruechu, sklenili so soglasno, naj se Vam za Vaše tako uspešno in požrtvovalno delovanje, za Vašo veliko skrb in trud, ter za vse dobrote, katere ste naklonili našemu trgu, naša najiskre-nejša zahvala izreče. Mcii so dali to častno nalogo, da Vam našo hvaležnost sporočim, Vas zagotovim našega trdnega zaupanja do Vas in cla Vas prisrčno prosim, da bi blagovolili sprejeti kandidaturo za naš trg tudi nadalje, ker smo vsi prepričanja, da je bil in bode le po Vas najbolje zastopan. Ker poznamo Vaše dobro srce, upamo da naša prošnja ne bode zastonj, marveč da bodete zopet sprejeli težko breme, katero nositi Vam bode lajšala zavest, da delate za dobro stvar in v tej nadi se Vam priporočamo. — Tržič, dne 28. oktobra 1913. — Z odličnim spoštovanjem Franc Ahačič, župan.
-j- Shod zaupnikov S. L. S. v Kostanjevici. Minulo nedeljo popoldne se je vršil v Kostanjevici volilni shod ob mnogo-brojni udeležbi zaupnikov S. L. S. iz k o -stanjeviškega in krškega sodnega okraja. Zastopane so bile skoro vse občine po svojih županih in odbornikih. Shodu je predsedoval župan iz Krškega dr. J a n k o Hočevar. Državni poslanec Ivan Hladnik je v zanimivem govoru poročal o najnovejših dogodkih v državnem zboru, nato pa opisal velikansko delo S, L. S. v deželnem zboru v blagor dežele, posebno v blagor kmeta. Zaupniki so vzeli poročilo z velikim odobravanjem na znanje ter izrekli neomajno zvestobo
5.	L. S. Na predlog župnika Ivana Gnjezde so zborovalci enoglasno sklenili kandidirati državnega poslanca Ivana Hladni k a v splošni skupini in župana Josipa Zurca iz Kandije v skupini kmet-skih občin. Kandidat za skupino dolenjskih mest in trgov se določi pozneje. S »slava«-klicem presvitlemu cesarju zaključi predsednik lepo uspelo zborovanje.
-j- Postaja Žlebič. Z Dunaja smo do» bili včeraj popoldne prepozno za včerajšnjo številko naslednjo brzojavko: Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č je odločno interveniral pri železniškem ministru bar. F o r -s t e r j u , da naj državna železniška uprava sedaj, ko je podržavila dolenjsko železnico, zgradi prepotrebni kolodvor v Ž 1 e -biču. Intervencija je imela ugoden uspeh in nadejati se je, da se bo sedaj vendar enkrat izpolnila stara želja občin Sodražica, Loški potok, Gora in drugih. V kratkem se ugotovijo podrobni pogoji in potem se ob sodelovanju vseh prizadetih faktorjev stvar prav hitro izvrši. Dela se odločno na to, da se že to spomlad začne kolodvor graditi.
-j- Seja Vrhovne Uprave Hrvatske Stranke Prava bo 9. in 10. novembra v Zagrebu.
Obsodba »Dana«. Seveda se zvi« jajo »Danovi« uredniki od besnih krčev, ker je bil paznik prisilne delavnice odslovljen radi znanih člankov v »Danu«. Posebno se huduje sedaj »Dan« nad sledečim delom deželnoodborske razsodbe:
»Absolutno nedopustno je za vsakega deželnega uslužbenca brez izjeme stik z listom te vrste, kakor je »Dan«. Ta ljubljanski dnevnik je znan po umazanosti svojih tendenc, ki involvirajo špekulacije najnižje vrste na najslabše živinske inštinkte zadnjih elementov prebivalstva, in ki merijo na to, kolikor mogoče podivjali in pokvariti ljudi, ki pridejo v dotik s strupeno atmosfero tega lista. Pohujšanje mladine je očividna naloga tega lista. Tucli sc odlikuje »Dan« po sistematično lažnjivih napadih na deželno upravo in posebej še na vodstvo deželne prisilne delavnice, torej na ono upravo, ki je obdolžencu ob času njegove izredne vojaške službe prostovoljno nakazovala polne službene pre-
jemke, za kar bi moral biti obdolženec deželnemu odboru posebno hvalo dolžan. Poleg tega pa je notorično, da ta list kaže jasne veleizdajske tendence, ki že same po sebi izključujejo, da bi smel deželni uslužbenec glede na svojo službeno prisego imeti ž njim kaj stika. Najbolj pa velja to za paznika deželne prisilne delavnice, ki nosi uniformo in ki je dolžan vzdrževati železno vojaško disciplino. Deželni uslužbenec, ki išče stika s takim listom, v svoji službi ne more biti na mestu! Poleg tega pa inkriminirani članek tudi sam na sebi zasluži najostrejšo obsodbo. V prvi vrsti take objave povzročajo hudo javno pohujšanje, drugič pa vsebuje članek še celo vrsto pavšalnih sumničenj, umazanih podtikanj in splošnih nizkotnih opazk na adreso, ki ni niti po lastnih trditvah obdolženca v nobeni zvezi z afero, ki ga je baje napotila za inkriminirano objavo. Niti eno niti drugo se ne strinja z dolžnostmi deželnega uslužbenca, ki je po službeni prisegi vezan varovati v uradu in izven urada ugled svoje službe. To dejanje je nečastno, je nepoštena pavšalna častikraja ter involvira nedopustno javno pohujšanje.«
Ta razsodba je uradni dokument, ki po vsej pravici označuje ta del slovenske žurnalistike. Da je deželni odbor o »Danu« sodil prav, potrjuje tudi tržaška »Edinost«, ki piše o »Danu« pod naslovom »Ljubljanskemu Coda del Dia-volo« (Ljubljanskemu hudičevemu repu):
»Niti oddaleč nam ne prihaja na misel, da bi se resno bavili z listom, ki so mu razne »Vodiške Johance« in njihova telečja kri vir vse njegove »neodvisne politike«. Bilo bi nevredno resnega lista. Zato mu tudi prav radi privoščimo vso ono »priljubljenost« in vse ono »puljenje zanj«, s katerim si v vsaki številki posebej dela svojo židovsko reklamo, in prav tako tudi ves oni »vpliv«, ki ga baje uživa vsled svoje škandalografije. Zato se tudi prav nič ne čudimo, da ob taki silni konkurenci kar nc more uspevati — »Pika«. Popolnoma um-ijivo pa je tudi, da mora v takem listu izgubiti tudi najresnejša stvar vso svojo resnost in se pretvoriti ali v neslan dovtip ali pa kar naravnost v prostaško nesramnost. Najboljša stvar, če se je polasti tak list, se mora ogabiti poštenim in resno mislečim. ljudem in revež tisti, kogar bi hvalil tak list!«
-f- Povsod propada liberalizem. Praška »Union« priobčuje uvodni članek, v katerem se bavi s propadanjem liberalizma v Avstriji in Nemčiji, in končno pravi: »Liberalizem nazaduje, ker ni bil v resnici nikdar liberalen, ker je to parolo rabil samo za vabljenje mas in je vedno tam odnehal, kjer bi se moral brezpogojno pojaviti.« — Tako je! Tudi naši liberalci so bili vedno polni hinavskih besedi in obljub, ko pa je S. L. S. pričela z ljudskim delom, imeli so za to le psovke in obrekovanja. Tudi sedaj kriče in mislijo, da bodo volilci tako malo zavedni, da bodo namestu ljudskega dela volili puhlo liberalno kričanje. Kar povsod zametavajo, bomo pri deželno-zborskih volitvah pokopali tudi na Kranjskem. Proč z liberalizmom!
J- Kako so liberalci skrbeli za kmeta. Ob volitvah liberalci vedno v besedah kažejo »srce za kmeta«. Znano pa je, kako so ti ljudje nasprotovali vsem zahtevam kmetov in uresničenje teh zahtev preprečevali, dokler so imeli moč. Tako je bilo z lovskim zakonom in drugimi točkami kmečkega programa. Ko so liberalci imeli moč v kranjskem deželnem zboru, so dali v enem letu za povzdigo živinoreje 648 K 28 h, zastopniki Slov. Ljudske Stranke so pa izposlovali, da je sedaj prispevek za živinorejo na leto 600.000 K. Taka je razlika med delom liberalnih kričačev in med našim delom.
+ Proti škandalograiijt v slovenskem časopisju se je oglasila »Edinost«, ki je »Dnevu« in njegovim gospodarjem danes povedala te-le krepke besede: »Nc čudimo se, da se toliko govori o podivjanih razmerah na Kranjskem in prav posebno v Ljubljani, saj tudi ne more biti drugače, če se javnost preplavlja in zastruplja s tako že naravnost perverzno škandalografijo, ki jo poleg tega še vsiljuje z uprav naj-umazanejšo židovsko reklamo. »Kupujte vodiške čudeže, stanejo samo 10 vin.! Po več izvodov skupaj naročite!« Da, kupujte to telečjo kri; prej jo jc »svicala« in prodajala Johanca, sedaj jo »švica« in prodaja »Dan« in to samo po 10 vin. Kar je pa najžalostncje na vsej stvari, je pa dejstvo, da moramo, sledeč »Dnevu« samemu, (št. 651, z dno lo. t. m.), žal, konstatirali, da pribaja vsa ta škandalografija, da prihajajo vsi ti nizkotni osebni napadi iz »Učiteljske tiskarne«, iz lastništva, »n torej izpod vrhovnega nadzorstva ljudi, ki sc s ponosom imenujejo vzgojevalet naroda I« — Tako »Edinost«. In »Edinost« vendar ni »klerikalen« list.
Dr' Ivan Tavčar kot ministrant.
Dr. Tavčar je bil v svojih mladostnih letih tudi za »ta malega ministranta« in je nekoč v tej svoji službi izpii vino, ki bi se naj rabilo pri sv. maši ter nalil v vrček vode, da
bi spravil tako svojega tovariša »ta velikega ministranta« v zadrego in ga izpodrinil ter sam postal »ta veliki ministrant«. To svoje ministriranje je dr. Tavčar prav lepo opisal v črtici »Grogov Matijče«, ki je bila objavljena 1. 1881. v »Ljubljanskem Zvonu«, Navajamo samo sledeči odstavek tega opisa:
Po maši me je prijel gospod Andrej za roko ter dejal prijazno:
»Pojdi! Pokazal ti bodem svoje stanovanje!«
V	meni se je oživila sreča in delal sem si najboljše upe, da je prišel nasprotnik zavoljo današnjega vedenja v nemilost, da bom povišan na njegovo mesto in da mi bo podaril gospod oče kako »špičasto« podobico in Bog ve še kaj.
V	sobo stopivši je vzel gospod Andrej v roko gosposk muhalnik, položil moje telo čez svoje koleno, z muhalnikovo palčico pa pričel tolči in je tolkel toliko časa, da sem pretakal debele solze. Prenehavši je vprašal z najprijaznejšim glasom:
»Ali veš, čemu sem te?«
»Ne vem!«' sem zatulil.
No, pa me je gospod Andrej zopet položil čez svoje koleno in zopet je pel mu-halnika pisani držaj.
Ponehavši me je še enkrat vprašal: »Ali veš, čemu sem te?«
»Vem!« sem kričal, »zavoljo vode!«
»Da le veš! Sedaj pa odrini!«
Blagoslovljena naj ti bode roka, gospod Andrej! Časih imam še sedaj zavest, da bi bilo m o r d ^ bolje, če bi se mi bila večkrat pela pesem — tvojega muhalnik a!« —
Kakor je preteklost pokazala, je muhalnik »gospoda Andreja« dr. Tavčarju še vseeno premalo pomagal, kajti, ostal je pri stari svoji navadi, da nataka ljudem mesto čistega vina — vodo. Prepričani pa smo, da bo po letošnjih deželnozborskih volitvah, ko bo liberalna stranka dobila nove batine, dr. Tavčar razlagal: »Gospoda, zaradi vode, zaradi vode, in ne v zadnji vrsti Završnice!« Radovedni pa smo, ali bo dr, Tavčar imel še toliko možatosti in priznal blagodejnost muhalnikov, ki prega-ganjajo njegove muhe?
—	Podružnica »Slov. Straže« na Ježici, Javno tombolo priredi v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. Podružnica »Slov. Straže« na Ježici v Društvenem Domu, Čisti dobiček je namenjen obmejnim Slovencem. Vabijo se vsi, ki ljubijo svoj narod, da se prireditve udeleže,
—	Ljudski oder na Viču, Z Viča se nam piše: Na praznik Vseh svetnikov se bo v Društvenem Domu vprizorila času primerna izvirna protialkoholična narodna igra »Od boja do zmage«. Igra je vzeta iz življenja našega naroda. Vsebina je zelo poučna in koristna. Pred igro bo šaljivi prizor »Iznenadena kuharica«. Začetek bo ob 7. uri zvečer. Med odmori bo igral društveni orkester. K obilni udeležbi vabi odbor. — Kakor vsako leto, tako bo tudi letos v nedeljo popoldne okoli 4. ure na pokopališču društveni moški pevski zbor zapel nekaj žalostink.
—	Proračun mestne občine idrijske za leto 1914. je bil razpoložen do 31. oktobra. Pisali nismo o tem, ker zadostuje tudi danes, če povemo, da nima pokritja kljub 74% dokladam, ampak se proračunava nepokritega primanjkljaja blizu 14.000 K. To je gospodarstvo, ki je bilo napovedano že leta 1908., le verjeti tedanji gospodarji sami niso hoteli. — Pa še dolgo nismo na višku, če bodo davkoplačevalci molčali ali vsemu pritrdili.
—	Gozdni delavci so doslej imeli, kakor se nam piše iz Idrije, zdravnika le za svojo osebo brezplačno, ne pa za družino. Odslej bodo tudi žena in otroci imeli pravico do brezplačnega zdravljenja. Ni sicer veliko, majhen korak pa je le zopet naprej.
—	Nova vojašnica v Vipavi. Vojno ministrstvo je pred kratkim odločilo, da se zgradi za tamošnji trdnjavsko-artiljerijski bataljon nova vojašnica. Izgotovljena mora biti do 1. maja 1915.
—	Slovenci ponesrečili pri požaru parnika »Volturna«. Ameriški listi poročajo, da so bili na parniku »Volturno« med potniki neka Mary Železnik in Terezija Potokar, ki ste bili namenjeni v Steclton, Pa. Med potniki jc bil tudi neki Mart. Mu-šič. Po imenih sodimo, da so ti slovenske narodnosti. Med vestfalskimi delavci so bili tudi dva ali trije Slovenci, namreč V a-lentin Posavec, Mih, Petrovčič in O t o n K a v o 1 (Kafol?), ki so se vozili s tem parnikom v Ameriko.
—	Carnegie daroval slovenski cerkvi v Ameriki orgije. Andrew Carnegie, znani »kralj jekla«, je daroval slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111., krasne nove orgije, primerne velikosti in slogu cerkve ter vredne nad 6000 dolarjev. Nove orgije jc izposloval Rev. John Kranjec, slovenski župnik v Jolietu. Andrew Carnegie je daroval orgije trem slovenskim cerkvam v Ameriki, in sicer najprvo cerkvi v Pitts-burgliu, Pa., potem cerkvi v South Chicagi, III., in sedaj cerkvi v Jolietu, III.
—	Lncchenija — morilca bratranec v Idriji? V ječi okrajnega sodišča v Idriji imajo shranjenega nekega po-
stopača, ki je bil prijet, ker je pohajal brez dela. Povedal je, da sc piše Luc-chojii ter da je bratranec morilca naše cesarice Elizabete. Tako blago naj ohrani le Italija zase! —
—	Zvišanje tariia o postranskih pristojbinah na c. kr, državni železnici. S 1, novembrom stopijo v veljavo sledeča zvišanja tarifnih cen: a) nakladalna in iz-kladalna pristojbina, doslej 2 v5n. za 100 kg — odslej 3 vin., najmanj za eno pošiljatev
5	vin.; b) pristojbina za nalaganje in izla-ganje, doslej 2 vin. za 100 kg — sedaj 4 vin., najmanj za eno pošiljatev 5 vin.; c) prekla-dalna pristojbina, doslej 3 vin. za 100 kg, sedaj 5 vin., najmanj 5 vin. za eno pošiljatev; d) za uporabo dvigala, doslej 4 vin. za 100 kg, sedaj 6 vin. za 100 kg; ako pa se rabi dvigalo na kaki postaji, kamor se mora šele pripeljati, je plačati pristojbine doslej 20 K, od 1. novembra 40 K; c) pristojbina za tehtanje, doslej 4 vin. za 100 kg, sedaj
6	vin., najmanj 10 vin. za eno pošiljatev; tehtanje na tirni tehtnici od vagona 1 K 80 vin. (prej 1 K 20 vin.), za kontrolno tehtanje praznih vagonov od vsakega vagona 1 K 20 vin, prej 60 vin.; f) pristojbina za štetje od vsakih začetih 10 kosov 15 vin. (doslej 10 vin.), najmanj za en vagon 2 K (prej 1 K), največ za en vagon 6 K (prej 4 K); g) za razno orodje in stvari, ki se rabi pri nalaganju, se doslej ni pobirala nobena pristojbina, odslej se bo pa zaračunalo za eventuelne deske pri vagonu 1 K, za verigo po 50 vin., za ekvipažna jermena ali krmilna korita po 20 vin, od kosa. — Vsled tega zvišanja tarifa se bodo dohodki državnih železnic gotovo znatno povišali. Vprašanje pa jc, ali bo od zvišanih dohodkov odpadlo tudi kaj za uslužbence na železnici, ki do danes od davno obljubljenih 17 milijonov v poslanski zbornici še niso videli nobenega vinarja, kljub temu da narašča draginja z vsakim dnem.
—	Upnikom »Glavne posojilnice«. Likvidacijski odbor nam piše: Upravi-tclj konkurzne mase gosp. clr. Oblak razpošilja upnikom iz konkurzne mase na račun 10 odstotkov. Ker je bilo vprvič upnikom oclkazano samo (3 odstotkov, govorilo se jc pa preje o 10 odstotkih, dobodo čez nekoliko dni še 4 odstotke, tisti, ki niso dobili nič, do-boelo sedaj skupaj 10 odstotkov na račun. Ker mnogi povprašujejo, kaj pomeni jim poslani denar ter ga nekateri cclo niso hoteli sprejeti na pošti, naj jim služijo te vrstice v pojasnilo. Poleg tega naj se vzame v vednost, da tisti, ki sprejema plačilo na račun svoje terjatve, s tem ne prevzame nikakili obveznosti.
—	Umrla je 29. t. m, v Krati ju ga Albina Prevc, roj. Jaien, soproga g. Antona Prevca, c. kr. davčnega adjunkta v pok. in teta deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča. N. v m. p.!
—	Smrtna nezgoda. V Spodnji Šiški stanujoči Martin Janžekovič je pretekli ponedeljek pri epileptičnem napadu dobil tako nevarno poškodbo na glavi, cla so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico, kjer jo včeraj vsled dobljene poškodbe umrl. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Umrl je v Kenosha, Wis., rojak Frank Ambrož, rodom iz Dobrove pri Ljubljani. Star je bil 48 let. V Ameriki je bival 15 let. — Umrl jc v Clcve-landu O. rojak Jakob Berlan, star 44 let, rodom iz Luč, tare Žalna. — Umrl jc v Clcvelandu O. Ignac Vidmar, star 63 let, rodom iz Zagraca. V Ameriki jc bil 23 let, 17 let v Minnesoti. — Umrl je v Jolietu, 111., rojak John Bukovec, star 63 let, rodom z Brezove Rebri pri Semiču ;na Kranjskem. — Umrl jc v Detroit, Mich., L. Kralj, doma iz Sto-piške fare pri novem mestu. — Umrl jc v Ya!e, Kans., rojak Jožef Mingart, rodom iz Kamnika na Gorenjskem, v 57. letu starosti.
—	Vlomilci v Idriji so se zopet pojavili. Vlomili so v noči od 29. na 30. oktober v pušico znamenja pri sv. Antonu in v pušico, ki je pritrjena k velikemu križu za cerkvijo sv. Križa. Morda se bo dalo dognati, ali so vlomilci tuji. Pred nekaj časa se je govorilo, da sta nameravala dva tuja tatova poseliti cerkev iz zakristije pri sv. Barbari ob času, ko ni ljudi blizo. Pozornost ne bo od škode, ker sc po hišah v zadnjem času večkrat oglašajo sumljivi berači.
Književnost.
Dr. A, Faist je izdal še tretji zvezek cerkvenih pesmi v slovenskem jeziku, in sicer dve božičiii, ime Jezus, tri sv. Rešnjega Telesa, tri Srca Jozeusove-ga, dve sv. Jožefa in eno sv. Alojzija. Prodajo je prevzela Katoliška Bukvar-na, in sicer stane partitura 2 K, vsak glas 25 vin. — Pesmi so preproste, pa jako lepe, prav, kakor jih mi potrebujemo, in to je zanje najboljše priporočilo.	P. II. Sattner.
Dr. Valjavec, Laško-slovenski slo. var. Opozarjamo na tozadevni inserat
in na subskripcijsko ceno, po kateri si ta slovar lahko vsakdo nabavi, če ga kupi pred 1. decembrom t. 1.
Ljubljanske novice.
KNJIGA, ZAPEČAČENA S SEDMIMI PEČATI SE ODPIRA . ..
Nerednosti v mestnem ubožnem zakla« du se odkrivajo. Liberalna samopaš-
nost na račun mestnih revežev..
Znano je, da se je župan dr. Ivai\ Tavčar branil, da bi dobil občinski svetnik Štefe v mestni ubožni zaklad, oziroma v ubožno knjigo vpogled, dasi jc opetovano to zahteval. Ubožno knjigo so liberalci na magistratu hoteli imeti zapečačeno s sedmimi pečati . . . In ko je v zadnji seji občinskega sveta občinski svetnik Štefe zaklieal: A 1 i s o se že vrnili ubožnemu zakladu tisti tisoči, ki so šli d r in g a m, namesto v ubožni z a -t klad? tedaj sta župan in podžupan naenkrat ostrmela in župan je v silni zadregi zagotavljal, »da jc to bilo prej«.
Informirali smo se nekoliko o tej zadevi in danes lahko povemo, da se nič ne čudimo, da ni hotel župan dati občinskim svetnikom S. L. S. popolnega vpogleda v ubožni zaklad. V ubož-nem zakladu so se vršile strahovite ne-rednosti! Vzorno mestno gospodarstva je oškodovalo celo tiste, ki nič nimajo^ Po posredovanju zastopstva S. L. S. se je že dosedaj dognalo, da ubožni zaklad ni dobil okroglo 15 000 K, ki bi morili! biti v ubožnem zakladu, to je na razpolago ubožcem. Ko sc je pričela re-vizija deželnega odbora, je drugi dan revizije bilo vloženih v ubožni zaklad nakrat 3475 K raznih gostilniških in sodnijskih glob, ki jih do tedaj ubožni zaklad ni videl. Kje je bil do tedaj ta denar? Če sc je taka vsota dvignila iz; kakega drugega zaklada iu dala na razpolago ubožnemu zakladu, bi se tc-i ga brez dovoljenja občinskega sveta no smelo zgoditi.
Žc sedaj nam je znana cela vrsta značilnih podatkov o poslovanju js denarjem ubožcev. Neka globa 120 K, o kateri smo vedeli, cla bi jo moral ubož* ni zaklad sprejeti od sodišča, ni bila vknjižena. Na vprašanje pri sodišču, se je pri sodišču reklo, cla je bila globa praviloma odposlana . . . Globe so se oddajale v hranilnico en ali dva meseca pozneje, tudi v k n j i ž i 1 e so so po z 11 e j e. Glavne knjige javne mestne uprave so popravljene n radirane!!
Naravnost škandalozna je bila razdelitev ubožnih podpor. Meščanske pod« pore uživajo večkratni hišni posestniki, Čudna jc bila razlika mecl resničnimi ubožci in liberalnimi agitatorji. Resnični reveži so dobili prav male vsote, a liberalcem, šc dclazmožnim agitatorjem kakor krojaču Zadniku, Vcrčiču so merili z drugo denarno mero.
C.elo clr. Tavčarjev ribič, Dragotin Rcbernik, figurira mecl »mestnimi reveži«, mccl katerimi so zabeleženi tucli clelazmožni izšeljcvalni agonije.
Značilno je, cla jc bilo po volitvah leta 1912 izdano za »mestno reveže« 20.247 K 20 vin., dočim je bilo prej izdanih navadno lc po 9 do 12 tisoč kron. Škandalozno in popolnoma nepravilno je razdeljena Fabjančičeva ustanova »za revne, stare, bolebnc Ljubljančan nc«. V ta namen bi bilo razdeliti 5355, razdeljenih je pa bilo lc — 2000 K. Podpore iz tc vsote jc dobila cela vrsta ljudi, ki bi po določilih ustanove morali biti naravnost izključeni, ki niso na stari ne revni, ne bolehni, pa tudi ne Ljubljančani.
Poleg vsega, kar smo za danes povedali, omenjamo še, da ni najti niti ene pravilne pobotnice, da so nn listkih zabeležena številna imena podpiran-ccv, katerim se je baje izplačalo po 50 kioit. 40 kron itd., da pa naslovov teh ljudi ni mogoče dobiti ne med oglasen!« mi v mestnem zglaševalncm uradu, ne med onimi, ki jih ima zglašene znlaše« valni urad državne policije.
»Fcrman«, ki ga jc dal župan proti občinskemu svetniku Štefetu, ko je ta prišel po informacije v mestno urade, se, torej vedno bolj pojasnjuje* Klub občinskih svetnikov S. L. S. je torej prav storil, da se je pritožil na deželni odbor tako proti proračunu mestne občino za leto 1913 kakor proti računskemu zaključku za leto 1912.
Stvar nadzcrovalne oblasti je, brez pardona posvetiti v vse kote mestnega magistrata in Ljubljančanom pokazati res pravo Ljubljano in koruptno liberalno mestno gospodarstvo v pravi luči I
li Nervoznost liberalne stranke.
Pri liberalni stranki se vse meša. Po celi deželi stoji zanjo klaverno. Vsled lega velika nervoznost. Posebno je pa še nervozen Ur. Tavčar, kateremu
bridko predbaeivajo lastni somišljeniki, da je liberalno stranko silno oškodoval, ker je v deželnem zboru razkril vso finančno mizerijo ljubljanske občine in s tem, kakor pravijo ožji pristaši bivšega župana Hribarja, itga naravnost prostituiral. Začela se je skrita, a intenzivna agitacija za kandidaturo Hribarja v Ljubljani. Nervoznost dr. Tavčarja je prikipela do vrhunca. Sedaj hoče, kakor naznanujejo lepaki, v »Mestnem Domu« odgovarjati na nedeljski govor deželnega glavarja dr. šusteršiča v »Unionu«. Mi svetujemo načelniku liberalne stranke, da naj na tem shodu prebere ljubljanskim volil-cem stenografični zapisnik svojega de-želnozborskega govora o gospodarskem položaju Ljubljane v debati o priklop-ljcnju Spodnje Šiške. Na ta način bodo tudi liberalni volilci izvedeli resnico, kateri so navadno od inje izključeni. Razumemo dr. Tavčarjevo nervoznost radi tega njegovega govora, a to naj bi bil prej premislil, preden ga je govoril. Poznejše praskanje glave nič ne pomaga, pa naj bo glava še tako velika in lepa.
lj Pisatelj Finžgar predava! Vsak prvi torek v mesecu prireja »Slovenska krščansko socialna zveza« v dvorani »Ljudskega Doma« velika predavanja. Prihodnji torek, dne i. novembra, predava v veliki dvorani »Ljudskega Doma« pisatelj F. S. Finžgar. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost. Pričakujemo, cla občinstvo napolni dvorano. Ime pisatelja-predava-telja jamči za zanimiv večer.
lj Kurzi »Slovenske krščansko so* cialne zveze« se prično prihodnji teden. Pouk nemščine se prične v sredo, dne 5. novembra (I. tečaj) ob S. uri zvečer. Prvi tečaj (poučuje profesor Robida) bo imel pouk vsak ponedeljek od S. do 10. in vsako sredo od 8. do 10. ure zvečer. Drugi tečaj nemščine (poučuje profesor Modic) prične s poukom v petek, dne 7. novembra. Drugi tečaj bo imel pouk vsak torek od 8. do 9. in vsak petek od 8. do 9. ure zvečer. — Pouk hrvaščine se prične v sredo, dne 5. novembra, ob 8. uri zvečer. Hrvaščino bo poučeval profesor M a z o v e c vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer. — Pouk Italijanščine (poučuje profesor Ivan Gruden) se prične v petek, dne 7. novembra ob 8. uri zvečer. Italijanske ure bodo vsak ponedeljek od 8. do 9. ure in vsak petek ocl 8. clo 9. ure zvečer. — Vsi ti kurzi se vrše v prostorih Slovenske trgovske šole na Kongresnem trgu. — Socialno - političen tečaj bo vsak četrtek in se prične dne 13. novembra. Prosimo, da bi se udeleževali tega tečaja po možnosti udeleženci drugih tečajev, posebno pa naši mladi Orli iz Ljubljane in bližnje okolice. — Kclor želi kaj pojasnil, naj se obrue na naše uredništvo.
lj Shod obrtnikov se vr?i jutri v soboto ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem Domu, Na shodu govorita dr. H a c i n in Iv. Krega r.
lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani opozarja na predstavo »Mati skrb«, ki jo uprizori jutri, na praznik, točno ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«.
lj Spomin vernih duš premaknjen na ponedeljek. Letos padejo Vsi svetniki na soboto, spomin Vernih duš pa na ponedeljek, ker se vsled liturgičnih predpisov cerkve v nedeljo ne sme sveta maša brati v črnem ornatu in po obredu za mrtve. Običajno okraševanje grobov, molitve za mrtve in drugi obredi za mrtve se torej letos ne bodo vršili na dan Vseh svetih popoldne, ampak šele v nedeljo popoldne pred Vernimi dušami.
lj Namestu venca na grob pok. poštnega ravnatelja g. Jos. štruklja je daroval velepodjetnik g. Jos. Lončarič »Slov. Straži« 20 K.
lj Nov občinski svetnik S. L, S. Ker je po smrti g. poštnega ravnatelja J. Štruklja izpraznjen mandat v ljubljanskem občinskem svetu, pride na njegovo mesto kot zastopnik g. Josip Zupančič, c. kr. fin. prokurature oficial in posestnik.
lj Musica saera v stolnici. N a p r a z-nikVseh svetnikov ob desetih: Missa in hon. Ss. Cordis Jesu, zložil Ign. Mitterer; gradual in ofertorij zložil Anton Foerster. — Zahvalno nedeljo ob desetih: Missa in F-moll, zložil M. Brosig; gradual in ofertorij zložil Ant. Foerster; Te Deum zložil Stan. Premrl. — N a v s e h vernih duš dan ob desetih: Requiem in C-moll, zložil Jos. Gruber; Libera, zložil Maek Koch.
lj Mavzolej rodbine Kollmann, ki
ga jc postavil po naročilu gospoda Roberta Kollmana na pokopališču pri Sv. Križu kamnoseški mojster gospod Feliks Thoman, je ravnokar dodelan. Vsa stavba je delana iz istrskega kamna, granita v renesančnem slogu. Pokriva jo bakrena kupola. Znotranja stena mavzoleja ima polirane stebre, in okvire iz črnega in rdečega švedskega granita. Spodnji del tvori sarkofag iz
kararskega marmorja, v gornjem delu pa jc portretni kip pokojnega gospoda Franca Kollmana. Tlak v mavzoleju je marmornat, črna granitna plošča pa krije rakev, v katero se pride po železnih stopnicah. Okna so lepo slikana, vrata od kovanega železa. Novo delo je res krasno in dela vso čast mojstru.
— Razstava osnutkov cerkvenih predmetov. Dunajski arhitekt Anton Weber, ki je napravil načrte za v modernem slogu zgrajeni veliki oltar župne cerkve v Žireh, je razstavil v tukajšnjem »Zavodu za pospeševanje obrti« nekaj načrtov, izmed katerih bi bilo posebno opozoriti na krasno nebo, kojega osnutek jc bil na razstavi cerkvenih umetnosti na Dunaju leta 1912. odlikovan. Istotako zaslužita oba načrta dveh bander posebno pozornost. Razstavljeni predmeti se lahko ogledajo ob poslovnih urah »Zavoda za pospeševanje obrti« do sobote, 8. novembra. Na razpolago je tudi popis posameznih predmetov.
lj Napredek. V izložbenem oknu tvrdke Ign. V o k Ljubljana, Sodna ulica 7, je razstavljen šivalni stroj v novi okusni opremi kot moderna dam-ska pislana miza v svetlem in mahagonijevem lesu. Ta šivalni stroj v pisalni mizi je najnovejša iznajdba šivalno-strojne industrije in je za šivanje, krpanje perila in nogavic, za vezenje itd., zaprta pa tudi v okras stanovanja. — Opomnimo še, da so izdatki za ta "šivalni stroj v damski pisalni mizi neznatni in je poraba prostora za istega le mala.
ij Znana vlomilca Jereba in Pavli-
ča so iz Celovca prepeljali v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Vlomilca bo sodilo ljubljansko porotno sodišče.
lj Vojaška godba igra v nedeljo od pol 12. uro do pol 1. ure popoldne v »Zvezdi«.
lj Pogrebno društvo Marijine bratovščine obvešča s tem svoje člane, da je društveni odbor v svoji zadnji seji sklenil, da se bodo na dan Vernih duš v tukajšnji cerkvi sv. Jakoba ob 8 .uri darovala slovesna črna maša za vse umrle društvene člane. K obilni udeležbi se vabijo preživeči društveniki.
lj Koncert v hotelu »Tivoli«. V nedeljo dne 8. novembra popoldne ob pol 4. uri koncert godbenikov bivše »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom koncertnega mojstra gospoda B. Čemy. Vstop 40 vin., otroci v spremstvu staršev vstopnine prosti. K obilni udeležbi se priporočajo godbeniki. — V nedeljo, dne 2. novembra zvečer ob 8. uri je koncert godbenikov v hotelu »Tratnik«. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
lj Tatvina. Danes ponoči so bile na Vodnikovem trgu izpod stojnice ukradene tri vreče kostanja, ki so tehtale 240 kg, v vrednosti do 60 K. Po sledovih je poznati, da je tat. kostanj naložil na voziček in ga odpeljal. Storilec je seveda dosedaj še neznan.
lj Gosp. Doberlet ml. ni aretiran. Od merodajne strani smo prejeli poročilo, da je g. Doberlet ml. v Opatiji in da je vest o kaki aretaciji popolnoma brez podlage.
Rožne stvori.
Katoličani na čelu napredka. Mnogi zrakoplovci so globokoverni katoliki. Znano je, kako je v Afriki neki vojaški zrakoplovec za svojega smrtno ponesrečenega prijatelja preskrbel z daljne misijonske postaje z letalnim strojem duhovnika, ki je še umirajočemu prijatelju mogel podeliti pravočasno zakramente za umirajoče. Znani Brindejouc, ki je izvršil rekordni polet iz Pariza preko Nemčje v Varšavo in Peterburg, je pustil pred tem poletom blagosloviti svoj letalni stroj od versaillskega škofa Gibiera. Santos Dumont je tudi zelo vnet katolik ter nosi pri svojih poletih vedno blagoslovljeno svetinjo sv. Benedikta. Bleriot, ki jc prvi preletel Ro-kavni preliv na Angleško, hodi vedno k sv. maši ter hodi zelo pogosto k spovedi in obhajilu. Vsi njegovi letalni stroji nosijo podobo matere božje. Tudi poročnik de Bcaumont, ki je pri nekem poletu našel prezgodnjo smrt, je bil globokoveren mož. Svojemu prijatelju, nekemu kapitanu je rekel nekoč: »Ako padem, moraš najprej poklicati duhovnika in sicer takoj.« Poročnik Baguc, ki je s svojim letalnim strojem našel smrt v oceanu, se je precl poletom meseca februarja 1912 v Mauleonu spričo ranogobrojnih gledalcev pobožno prekrižal. Ko jo 18. junija pri otvoritvi evropskega poleta pobožno prisostvovala večina aviatikov maši, ki jo je pariški kardinal daroval zanje, jih je tucli mnogo pristopilo k sv. obhajilu. Še istega dne jo eden izmed njih umrl grozne smrti, razbit in obžgan obenem. Znani so še mnogi aviajiki, ki so verni katoliki in se ne sramujejo, javno pokazati svoje vere. Mali ljudje pri »Da-nu« pa pišejo, kakor bi bili katoličani najbolj omejeni ljudje.
Velik požar na Dunaju. Dne 30. oktobra je izbruhnil velik požar, ki ga je kratek stik povzročil, v tvornici »Splošne avstrijske električne družbe«, Dunajski gasilci so v pol ure požar udušili.
Aretacije radi izseljevanja. Od nedelje so v Bregencu aretirali 13 novačenju podvrženih Hrvatov, Izseljevanje Hrvatov je že vidno odnehalo. V Gradcu so pa zaprli vpokojenega portirja južne železnice Ivana Schwarza in njegovo ženo Zofijo Schwarz, lastnico popotne pisarne na An-nenstrasse 61. Schwarzova sta osumljena, da sta omogočevala novačenju podvrženim mladeničem izseljevanje.
Brat zastrupil štiri sestre. V vasi Otto-wind pri Koburgu je radi neke dedščine obiskalo brata pet sestra; med njimi so pa štiri sestre 29. oktobra obolele na znakih zastrupljenja. Dve sestri sta že umrli; ostali dve sta smrtnonevarno bolni. Brat je osumljen, da je sestre zastrupil.
Izdelovatelj parfima ravnatelj ve* like opere. Francoski ministrski svet je imenoval za ravnatelja velike pariške opere bogatega izdelovatelja parfima Boucheja.
Dvoboj dveh sestra. V okolici mesta Rige sta se z revolverji clvooojevali hčerki nekega posestnika, ki sta imeli obe radi istega mladeniča. V dvoboju je bila ena sestra ustreljena, druga pa smrtno nevarno ranjena.
Zadnje vesli.
VELIKA SENZACIJA. — MLADOČE-ŠKI KLUB ZA CANADIAN PACIFIC.
Dunaj, 31. oktobra. V včerajšnji seji proračunskega pododseka v državnem zboru se je zastopnik mladoče-škega kluba poslanec Maštalka zelo gorko zavzel v prilog družbe Canadian Pacific, glavno provzročiteljico izselje-niških škandalov. To mora vzbujati največjo senzacijo zlasti zato, ker je v m 1 a d o č e š k e m klubu tudi slovenski liberalni poslanec d r. R a v n i h a r in se »Slovenski Narod« v zadnjem času hinavsko zgraža nad početjem družbe Canadian Pacific in še celo lopovsko sumniči S. L. S., ki s to družbo sploh ni niti v najbolj oddaljeni zvezi. Z nastopom Maštalke je liberalna slovenska stranka razkrinkana in do kosti blamirana.
ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA ODGO-DENA.
Dunaj, 31. oktobra. Radi parlamentarnega položaja so češko-nemška pogajanja odgodena na štirinajst dni,
VOLILNA REFORMA V GALICIJI.
Dunaj, 31. oktobra. Pogajanja med poljskimi in rusinskimi poslanci radi volilne reforme v Galiciji dobro napredujejo. Danes sta imela cesarski namestnik iz Galicije in minister Dlugosz daljšo avdijenco pri ministrskem predsedniku.
GRŠKA KRALJICA OLGA V TRSTU.
Trst, 31. oktobra. Danes ob 9. uri dopoldne se je pripeljala z brzovlakom iz Be-rolina grška kraljica Olga s princezinjama Heleno in Ireno ter princem Pavlom. Spremljal jih je dvorni maršal Mercatti. Visoki gostje so se z državnega kolodvora prepeljali na kraljevo jahto »Amfitrite«, ki je takoj odplula proti Pireju.
SMRT PATRIARHA BOGDANOVIČA.
Karlovci, 31. oktobra. Truplo patriarha Bogdanoviča so pripeljali sem.
HRVAŠKI FINANČNI KOMPROMIS.
Zagreb, 31. oktobra. Srbsko-hrvaška koalicija je opozorila ministrskega predsednika grofa Tiszo in kralj, komisarja barona Škerlecza, da poteče rok finančni pogodbi z Ogrsko z 31. decembrom t. 1. Ako se pogodba pravočasno ne obnovi, nastanejo nove težkoče.
ARETACIJA OD VEČ SODIŠČ ISKANEGA GOLJUFA.
Dunaj, 31, oktobra. Tu so aretirali Andreja Basseggerja iz Gradca, ki je razposo-jal denar. Dolže ga sleparskih mejničnih dolgov. Sodišče v Ljubljani ga išče, da pre-sede dragoceni zapor. Išče ga tudi sodišče v Celovcu.
RUSIJA POSREDUJE MED SRBIJO IN BULGARIJO.
Soiija, 31. oktobra. Ruska vlada je po svojih diplomatičnih zastopnikih v Belgradu in Sofiji posredovala, da se ■zopet med Srbijo in Bulgarijo upostavijo redne diplo-matične zveze. Srbija je za to pripravljena. Bulgarska vlada bo odgovor odlašala, ker hoče pred zopetno diplomatično zvezo s Srbijo dobiti garancijo za dobro postopanje z bulgarskim prebivalstvom v Makedoniji. Od te garancije bo odvisen odgovor Bulgarije.
ESAD PAŠA TEPEN.
Skader, 31. oktobra. Čete Esan paše, ki jih je poslal proti Malisorom, so v okraju Brcganacije doživele poraz. Malisori nočejo vlade Esaa paše priznati, marveč so za barjaktara Deokazo, ki je v Alesiju ustanovil novo neodvisno vlado.
GENADIJEV PONEVERIL MILIJON DINARJEV?
Belgrad, 31. oktobra. Sofijski »Mir«, organ narodne stranke, poroča, da je bulgarski zunanji minister Genadijev poncveril en milijon dinarjev, namenjenih za vojne namene.
Pariz, 31. oktobra. Genadijev je došel v Pariz.
PRIJAZNOSTI MED GRŠKO IN BULGARIJO.
Soiija, 31. oktobra. Proti odredbam grške vlade napram bulgarskim ladjam v grških lukah je bulgarska vlada odredila, da morajo grške ladje v bulgarskih lukah plačati štirikratne pristojbine.
Sofija, 31. oktobra. Uradno se javljajo pritožbe proti Grčiji, češ da grška vlada silno zatira Bulgare v Makedoniji.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 31. oktobra. Srbska skupšči-na je s 83 proti 51 glasovom odobrila zakonski načrt o najetju 250 milijonov.
ALBANCI IN ČRNOGORCI.
Cetinje, 31. oktobra. Ker so Albanci še vedno nemirni, Črnagora še ne odpusti vojakov ob albanski meji domov.
BULGARIV DEDEAGAČU.
Sofija, 30. oktobra. Včeraj so bulgarske četo prišle v Dedeagač. Sprejeli so jih pribočnik turškega poveljnika, konzul« in prebivalstvo. Po vsem ozemlju, ki so ga zasedli Bulgari, vlada po. poln mir.
RUSKO VOHUNSTVO NA ŠVEDSKEM,
Stockholm, 30. oktobra. Vesti, da jo imela Rusija na daleč razpredeno vohunstvo v Švediji, nočejo potihniti. Ve« lika vohunska pravda proti bivšemu švedskemu podčastniku Toerngreenu je to nepobitno dokazala. Kompromitirano je baje tudi rusko poslanistvo. Vsled tega je ruski vojni pribočnik Asanovič včeraj zapustil Stockholm Sledil mu bo ruski poslanik Savinsky,
POSLEDICA ZANEMARJENIH ZDRAVIL.
Praga, 31. oktobra. V sodni obravnavi radi zanemarjenih zdravil, kar je povzročilo smrt neke hotelirke, je bil danes lekarniški pomočnik Polaček obsojan v 14dnevni zapor, ostali obtožen ci so bili oproščeni.
REUTERJEV URAD BOJKOTIRAN.
London, 31. oktobra. Brzojavni kore« spondenčni urad bojkotirata list >Dail> Mail« in »Times«, ker je Reuter ustanovij tudi inseratni biro in je obljubil večjim in* serentom tudi notice v časopisju. Lista pozivata tudi druge angleške liste na bojko' Reuterjevega urada.
FRANCOSKO VOJNO BRODOVJE.
Pariz, 31. oktobra. Vse francosko vojno brodovje so preskrbeli z novimi zalogami smodnika.
PONESREČEN VLAK.
Pariz, 31. oktobra. Vlak, ki je vozil iz Pariza v Limer, je skočil s tira. Dva Voza sta padla preko nasipa. Dve osebi sta ubiti, 10 oseb je težko ra-
KROKODIL V NEMŠKEM RENU.
Mannheim, 31. oktobra. Kmetje so ob bregu Rena ubili 1 m 10 cm dolgega krokodila. Krokodil je ušel iz neke mena-žerije.
SAMOUMOR GLEDALIŠKEGA RAVNATELJA.
Pariz, 31. oktobra. Ravnatelj »Modernega gledališča« Albert Werner se je rad? finančnih težkoč ustrelil.
STAVKA GODBENIKOV V LONDONSKIH GLEDALIŠČIH.
London, 31. oktobra. V vseh tukajš-njih gledališčih stavkajo člani orkestrov, njenih.
50LETNI REDOVNIŠKI JUBILEJ P.
ABELNA.
Marijanska kongregacija dunaj skih trgovccv je dne 29. oktobra slavila 501etnico, odkar jc tudi Ljubljančanom znani slavni cerkveni propovednik član družbe Jezusove. Sluvlja sc je udeležil tudi dunajski nadškof Piffl. ki je slavil p. Abelnovo SOletno delo.
PRESTOLONASLEDNIKOV PROTI-
OBISK NEMŠKEGA CESARJA.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je 30. t. m. vrnil v Wildparku nemškemu cesarju obisk v Konopištu. Prestolonaslednik se je poklonil nemški cesarici Avgusti, nakar sta se s cesarjem Viljemom odpeljala v Gohrde na lov.
BOSENSKE ZADEVE.
Reis ul Ulema (načelnik mohamedan-skega bogoslužja) za Bosno in Hercegovino je postal bivši profesor Džemaludin efencH čavševič. — Nadomestne v?'"..- r mandatov, ki so izprrznjcni, r ,'e, i; smo poročali, 12 srbskih poslancev oos.o-pilo, so razpisane 8., 9. in 10. decembra.
vodovod za Bled Id okolico.
Delo tako zaželjenega blejskega vodovoda pri ugodnem vremenu pridno napreduje; doslej je položenih vseh cevi že nad 7 km, in sicer 2 km (glavnih 200 mm cevi) v Radovini. Nadalje od glavnega reser-voirja v Sp. Gorjah do Bleda; nad 1000 m jarek za cevi pa je izkopan do srede vasi Grada. To delo je težavno, ker je treba razstreljevati skoro povsod trdo skalo.
Na Bledu samem je položenih 600 m cevi mimo pošte in hotela Steidl, na Rečici pa od hotela Mangart do postaje nad 15 km.
Tudi se je na Bledu že pričelo s polaganjem 125 mm cevi od vasi Grad mimo Parkhotela na Stražo,
Glavni reservoir 92 m nad jezerom, ki bo oskrboval s pitno vodo Bled, je že dograjen, manjka mu le še fasade. Isti ima dve vodni celici, kojih vsaka drži po 100 m3 vode. Jako lepo je situiran tik okrajne ceste nad vasjo Sp. Gorje. Ko bo dovršena še fasada, bo omenjeni reservoir ne samo iz tehničnega in praktičnega stališča služil svojemu namenu, temveč bo tudi v krasoto celi prirodi,
Ako bo letos še ugodno vreme, bode reservoir zvezan z zajetjem studenca v najbližjem času, ker delo pridno napreduje.
V tem slučaju bo že spomladi na Bledu na nekaterih točkah vodovod gotovo funkcioniral, v sezoni pa brezdvomno.
Priznati moramo, da se je v kratki dobi treh mesecev neverjetno veliko dela izvršilo.
Odkritje studenca je dovršeno, Prihodnji teden se prične delo za zajetje studenca. Naprava bo vsa betonirana in lično izvršena z zunanjim lepim dohodom do studenca, tako, da bo vsakemu dana prilika in možnost uveriti se o brezhibnem zajetju studenčnice.
Kakor povsod in pri vsakem važnem delu, tako tudi pri nas ne manjka dvomljivcev in modrijanov iz bližnje in daljne okolice, ki v svoji bodisi nevednosti, živi fantaziji, največkrat pa hudobiji izražajo pomisleke o pristnosti studenca, zamenjaje istega s potokom Radovina. Za veščake in druge pošteno misleče ljudi so taki dvomi in pomisleki popolnoma brezpomembni. Studenčnica je bila celo leto pod strogo kontrolo, v najhujšem dežju in največjih nalivih je ista čista kot kristal, dočim je voda bližnjega potoka Radovina kalna po celc tedne. To jc vendar jasen in neutajljiv dokaz, da studenčnica izvira izpod hriba in ni v nobeni zvezi z Radovno, v katero se izliva pravokotno s tako močjo, da se ob času, ko je ista vsled nalivov kalna, daleč v potoku pozna bistra, neizkaljena studenčnica. Ako se nahaja še kak neveren Tomaž, povabimo ga prav prijazno, naj pride k studencu Zmrzlek in naj si ogleda situacijo studenca na lastne oči, da se prepriča, kako neutemeljeno in hudobno je vse drugo govoričenje takih modrijanov, ki imajo le namen, zaupanje ljudstva izpod-kopavati.
Studenčnica je izborna, saj ima vse najboljše lastnosti najboljše pitne vode, po-seonost pa bo njena svežost v poletnem času, ima namreč 5° R.
Ta vodovod bo pravi blagoslov za Bled in okolico.
Zgodovinski dan za Bavarsko.
Dne 30. oktobra 1913 je bavarska zbornica v prvem branju razpravljala o zakonskem načrtu, s katerim naj se odpravi re-gentstvo. Razpravo je uvedel ministrski predsednik baron Hertling. Voditelji centra, liberalcev, konservativcev in kmečke zveze se izjavijo za prvo branje; socialna demokrata Muller in Siiszheim se proti predlogi izjavita. Zakonski načrt se nato sprejme z vsemi glasovi proti glasovom socialnih demokratov in dveh demokratov. Zbornica prestopi nato v drugo branje. K besedi se nihče ne oglasi, nakar se predlog s 122 proti 27 glasovom odobri. Predsed-
nik dr. pl. Orterer nato slavi zgodovinski trenutek in upa, da bo današnji sklep kraljevski hiši blagonosen.
XXX
Na Bavarskem imajo regentstvo že od 10. junija 1884. Um se je namreč omračil Ljudevitu II., vsled česar je vladal kot princ regent dolgo vrsto let do svoje smrti Luit-pold. Ljudevit II. je skočil 13. junija 1884 v vodo in se je vtopil, a ker jc tudi njegov brat Oton umobolen, je trajalo regentstvo naprej. Že dolgo časa bi bili radi Bavarci imeli kralja, ki bi ga tudi videli in ki bi nastopal kot kralj. Sedanji princ regent, naslednik Luitpoldov, se po izpremenjeni ustavi v kratkem za bavarskega kralja proglasi.
Jeseniške novice.
j »Dekle z biseri«. Prireditev igre »Dekle z biseri« v Kat. del. društvu zadnjo nedeljo je nad vse pričakovanje dobro izpadla. Udeležba je bila tolika, da se jih je silno veliko moralo vrniti nazaj, ker ni bilo več prostora. Da se tudi tem da prilika, da pogledajo to lepo igro, zato se bo ista ponovila na praznik Vseh svetnikov zvečer. Vstopnina navadna. Začetek točno ob pol 8. uri.
j Tatvina. V noči od nedelje na ponedeljek je bila pokradena v gostilni pri Tancarju večja svota denarja in zlata ura. O tatu ni sledu.
Ovratnike
za prečastito
duhovščino
priporoča JosipSna Podftrajšefe
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti se izvrše točno. — <
Ofermva/lojz
železnafo J{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom li zlati Kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
fztsssml okus.
Večkrat odlikovano.
Nad SOOD zdravniških spričeval.
j.
J. c. in kr. dvorni doliavitel]
TRST-Barkovlje.
RGBSUBBtEBKBSHSSHaBSHSSH^ieSII^
V hiši Sv. Jakoba nabrežje 33
se odda za takoj
prodajalna
Poizve se pri hišniku istotam. 3351
Orožje in kolesa
na obroke. Posamni deli najceneje. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev, Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. 3347
Priznalna odlika za izvoz vin. Odlikovana zaloga italijanskih vin.
Prodala na debelo in na drobno za italijanska, istrska, dalmatinska in bosanska vina. 3324
dTomtnaso cTodisco
Dunaj XV. Fiinfhausg. št. 10 in Borolin N. W. Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov.
Ugodna prilika!
Proda se
hiša v Vodmafti
Zaloška cesta št. 19, stoječa ob glavni cesti ob zgradbi nove šole, popolnoma obnovljena s prodajalno, stauovanjem, kletmi, vrtom, dvoriščem in drugimi zraven spadajočimi prostori. Tudi vsa prodajalna oprava za špeccrijo, skoraj nova, prav malo rabljena, se obenem ugodno proda. Za trgovce ter tudi za mesarijo ali drugi obrt jako ugodno.
Plača na hišo 5—6000 kron, drugo po ugodnem dogovoru, ostane lahko na hiši vknji-ženo. — Pojasnila so dobe v pisarni lastnika hiše Iv. A. Hartmanna nasl. A. Tomažič, Marije Terezije cesta, Ljubljana.	3340 3—1
40 do 50 kron na teden
moro zaslužiti vsak brez kapitala, brez motenja v svojem poklicu in brez truda. Pojasnila daje zastonj Ignacij Althammer, Kraljičin dvor ob Labi 620.	3353 2
Pozor trgovci!
Odda se
Pozor!
s stanovanjem v Mengšu nasproti pivovarne. Pojasnila dajo Jos. Vesel, trgovec v Ljubljani, Prešernova ulica št. 20—24. Priložiti je znamko za odgovor.	3350 3
eieieieieieieieieicicie
>©©©< Naznanilo preselitve.
Zobni zdravnik
dr. A. Schweiger
v Prešernovi ulici 5 ordinira od 1. novembra 1913 v Prešernovi ulici 52 nasproti glavne pošte.
)©©<9©©G0©0©<9e0(
Najcenejše ln najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajene
odvajalne
krogljice
(Neustelnove Elizabetne krogljtce)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, »porabljajo se i največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo
7/inrtiP izvor premnogih bolezni. Radi MutM^FM. IJv poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Skatljica s 15 krogljicami stane 30 vin. ovoj po 8 škatljic, torej 120 krogljic, stane le 2 K. Cc se pošlje naprej 2-45 K, se pošlje franko 1 ovoj.
fMvn5wwr Svarilo ! Nujn0 50 Svari pred ponare-janjl. Zahtevajte Filipa Neu-»telna ,.odvajalne krogljice." Pristne le, čc nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeic-črnem tisku ,,Sveti Leopold" in podpis „Flllp Neustein, Apotheke". Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalažo morajo imeti našo tvrdko
Filipa Neusleina lekarna
»pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar,
3336 in v več drugih lekarnah.
vešča fine kuhinje, z dobrimi spričevali za več let, voljna tudi za lahka hišna dela, se takoj sprejme k družini dveh oseb v večjo mesto. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod „Dobro ravnanje 3346."
proda županstvo na Jezerskem potom javne dražbe, ki se vrši dne 12. listo« pada t. 1. ob 2. uri pop. pri Štulerju.
Išče se
ostilničana
za NARODNI DOM v Buzetu. Ponudbe na »Potrošno obrtno gospodarsko dru« štvo v Buzetu.«	3342
popolnoma novo nastavljena, v lepi poziciji, so proda ali da v najem. Cena ugodna in bodočnost jamčena; les se dobi v bližini. Cene ugodne, Dlizo postaje Trnovo (Notranjsko). Naslov pove uprava lista pod št. 3305. (Znamka!)
3343
OKLIC
P. Vili. 73/13/10
Gostilna in prodajalna s stanovanjem, sušilnim prostorom, kletjo, ledenico, hlevom in šupo v hiši nedoletnih Pirnatovih otrok na Glincah štev. 23 in 14 a z gostilniško koncesijo vred se da v zakup dražbenim potom od 15. novembra 1013 do 15. novembra 1919.
H kratu se bo tudi vršila prostovoljna sodna dražba dveh konj, krave, okoli 40 hI vina in razne vinske posode.
Javna dražba bo v ponedeljek dne 10. novembra 1913 ob 9. uri dop.
na licu mesta na Glincah štev. 23.
Izklicna cena za prostore, kateri so dajo v najem znaša 1200 K na leto, Izklicna cena za premičnine, ki se imajo odprodati, določila se bo na dan dražbe. Zakupnik mora položiti kavcijo 600 K.
Podrobnejši pogoji so na vpogled na tem sodišču v sobi štev. 33.
C. kr. okrajno sodišče Ljubljana, odd. VIII,
dne 27. oktobra 1913,
Poatavno zavarovano. Varstvena znamka,
m
Ste li
protinaste ali revmatične
w a
Trpite li na glaDO- ali ZOBSOIIOIIE? Ali se čutite beležili, pofeitS ali nezatiOUOSjni ? Ali Vam izpadajo lasje? ste li hriiiDlazec ali se pečate s športom? ste s telesnim ali dnSeonim delom preobloženi?
Potem uporabljajte najbolj učinkujoče, neprekosljivo
Od dobrega najboljše! Izvrstno domače sredstvo! Ono Vam zopet poorne zdravje. Ono Vam podeli moč in jakost. Ono Vam nadomesti največjo domačo lekarno. Kratkomalo ozdravi Vas v kratkem času popolnoma in poživi. PosSinsite enkrat in sodite sami! Originalna steklenica po v^arjeo se povsod dofei.
Na debelo: ALEXANDER KALNI AR, DUNAJ, 11/2, Nordbaltnhof.
Zo par Qrz°^av^a iz nunaia!
Kr.8.- 50.000 pam
komlsolh čevljev
ki so mi ostali vsled zakasnele pošiljutve sem sklenil te čevlje ki so vporabni za najtežja dela prodati za
lastno ceno po 8 kron
par. čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno podkovanimi podplati, s podkvijo na petah in usnjatimi voluvkami. Ti čevlji so priporočljivi posebno za alpske dežele. Pri naročilu zadostuje, da so navede mera v centimetrih ali Številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju
Krščanska Izvozna tvrdka za čevlje Franc Humann od c, kr. trg. sodišča protok. firma, Dunaj II, Alolsgasse 3/10 R,
Dobro vino
v kmečkih kleteh posreduje in garantira za pristnost Kaštelsko Društvo, Kaštel, pošta Buje, Istra.	3004
Mož srednje starosti Išče službe kot
pisarniški pomočnik
vratarja
Sprejmem pa tudi službo
pri kakšni tovarni ali kaj primernega. Ponudbe naj se blagovoli poslati na upravništvo „Slo-venca" pod št. 2989.
SPREJME SE TAKOJ
pri IV, NOVAKU, miz. mojstru v Vlžmarjih 65, p. št. Vid nad Ljubljano.	3200
Več voz
1387
konjskega gnoja
se odda. Vprašanja na Oroslav Doienc, Ljubljana, Vfolfova ul. 10
Franc Penca iz Mokronoga prosi g. Franca Grmovnika, naj se
nemudoma oglasi
pri njem radi važnega pričevanja v kupčijski zadevi. — Potno stroške mu povrne.	3313
mešane trgovine, z dobrimi spričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi službo takoj ali pozneje. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod „štev. 3306". (Znamka). 3306
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj
Dv. Suggenig
sodarski mojster LJUBLJANA, Cesta naBudolfovo železnico 7.
CeUivii. in rentne. mi la iamslv. zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživotjo in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Zavod tomelji na vzajemnosti. Absolutna varnost. Ceno premijo. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj nasiov. Prospekti zastonj in poštnino prosto. 1780
Moderno urejena in dobro delujoča
s prodajalno za kruh
se da pod ugodnimi cenami v najem s 1. decembrom 1913. V prodajalni je lahko tudi traiika. Natančnejša pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju.	3257
1
Radi starosti posestnika in opustitve trgovine se proda na najlepši ulici v Pulju stoječa
7, veliko vinsko kletjo, dobro idočo vinsko trgovino in restavracijo pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Za vinotržce ali gostilničarje bogat izvor dohodkov. Naslov pri urravi lista pod številko 3322. (Znamka!)
iz poštene hiše želi službo kot korespon-dentlnja, oziroma knslrka, v pisarni, prodajalni ali kje drugje. Ponudbe jc poslati na naslov: »IEorespondentlnja, Javornlk hšt. 39, Gorenjsko.«	3323
O&gT Zahtevajte vzorce!
opreme
platno, damast, kanafas itd. samo novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brat v Podebradeh ua Češkem.
Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K.
3135 Ugodna prilika! Izredno ceno!
Kdo hoče
uro zastonj!
Da vse seznanimo z našimi izbornlml urami, razdelimo 5000 ur zastonj. Pišite svoj naslov na dopisnici tovarni ur
^ Postamt 55, Fach Nr. 366.
bencin motorja
dobro ohranjena, eden za 15 konjskih sil, drugi za S konjskih sil močan, sta po jako nizki ceni na prodaj. Motorja se vidita v obratu. — Naslov so izve pri upravništvu »SLOVENCA". 3061

Prvovrstna specijaliteta!
Mline za debelo moko iJS^JSt"™* mllise za debelo moko u™:*rbona"lmi
mline za debelo moko z mievnimi ploščami 3us mline za debelo moko z mievnimi kameni
kakor tudi vse stroje za pripravljanje krme, stroje za rezanje repe, sekalce, parilnike za klajo, stiskalnice za seno in slamo izdelujejo in dobavljajo
Ph. Magfarth & Ci
Dunaj II., TaMrile 71

tovarne poljedeljsklb ln obrtnih strojev
Frankfurt a. M., Berlin, Pariš, Moskva, Milan.
Zastopniki se sprejmejo. Ilnstrovan cenik St. 340 zastonj ln franko,
1500 delavcev ln uradnikov.

Zastopniki se iščejo.
700 prvih oeu, zlate svetinje Itd.
Radi na novo došlih pariških modelov, oddajam najnovejše
damske plašče in kostume
pod lastno ceno. Najmodernejše double-paletoje za dečke in deklice za 7—14 let do K 7—14. Najnovejšo zalogo otročje konfekcije, kljub temu, da se ista jako težko dobi od fabrikantov
priporoča Angleško skladišče oblek
O. Bernaiovič, Mestni trg štev. 5-6.
Brzojavni naslov: B.HJEC, LJUBLJANA.
P 558 (i) umetni in trgovski vrtnar.
suhih
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
Velika zaloga
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov
: z napisi i. t. d. — Zunanja naročila točno ;
Vrtnarija je na Tržaški cesti 34.
527'!
V znanih toplicah na Spodnjem Štajerskem se daje s 1. januarjem 1914 v najem dobro idoč
Priglase sprejema in daje pojasnila Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju.
PAZITE na tu označene prve in najboljše dvorne tovarne: B8sendorIer, H8I2I & Eeltzman (ncprekosljivi pianini z Lexoffovo mehaniko) Rudoli (nc zamenjajte z Anton) Stelzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje Sllngl, Czapka, Laub. &. Gloss (veliki 7 '/< okt. konc. pianini). Horiigel (amer. harmoniji od 90 K naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najboljših tvornic nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, lei se drznejo slepiti javnost o »dobrem blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših
tvornic opozarjam, da imam izključno


(Zvezdo, nasproti nunske
--.as*,
učno >*>
ledino le jaz vedno 20—30 teh fabrika- >4'
*	...	,,	.1	S	■ i ■ S
tov na izbiro. Svarim pred nakupom - •••iji..-. „	•
event, falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke od li 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglaševanje in popravila strokovno solidno in ceno.
Setf' Mimz Breznik, ff^SSKSS
kovnjak c. kr. deželnega sodišča. Ljubljana, Kongresni trn štev. 15.
cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega
glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.
!)07
Hiša
s prodajalno gostilno in pek&rijo v Sapjanah
to Je ob prvi žel. postaji od Ilirske BL strice proti Beki se proda oz. da v zakup
Hiša obstoji iz 7 sob, kuhinje, verande, lo-kala za trgovino in gostilno, obokane kleti in treh skladiščnih prostorov ter velike krušne peči z dvoriščem in vrtom. Hiša leži ob dr. žavni cesti Reka-Trst. Ugoden položaj za trgo> vino na debelo. — Prodajna cena 11.000 kron Ugodni plačilni pogoji.	328U
Lastnik Anton Žnidaršič, Ilirska Bistrica Proda se iz proste roke
posestvo
v Brekovcah pri Žireh. Obsega 12 oralov rodo. vitnega sveta, na katerem je dosti drv in stelje. Rede se lahko štiri goveda in dva prašiča. Hiša je zidana, v dobrem stanju in ima tri stano-valnc prostore, eno kuhinjo in dve kleti. PrU zidan je čeden hlev. Hiša je krita z opeko, sta-novalni prostori so obokani. Posestvo je od deželne nove ceste 5 minut, od župne cerkve v Zireh pol ure oddaljeno. Pripravno je za kakega rokodelca in se ceni na 6000 K. Natančna pojasnila daje lastnik. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3205.
Odda se dobroidoča
gostilna
s 1. decembrom t. 1.
u najem aH na račun.
Gostilna se nahaja pol ure od Kranja. Senčnat vrt in soba za tujce. - Naslov pri upravi lista pod šifro: ,K. K. 3330.'
Stanovanja
na Vrhniki, v pritličju ln v I. nad« stropju se v hiši štev. 186, Stara cesta, oddajo v najem za tako) ali za februar 1914. Natančneja pojasnila Istotam.	3309
Dobre
vinske sode
iz hrastovega lesa, prav močne, od 400—700 litrov, proda po nizki ceni FBAN CASCIO, vinski trgovec, Ljubljana, Lingerjeva ulica štev. 1, za Škofijo.	3131
Mm Presker
krojač v Ljubljani. Sv. Petra cesta 14.
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Zdravniki 0!naCu|B|o kot iialOollig sredstvo zoper
brlpavost katar li lasllzenjt. krtnl in
oslovski kašelj, milijoni rabijo slastno
f^lOO notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in za« uluu sebnikov zajamčuje golov uspeli. Izredno prijetni in slastni bonboni.
Zavoj 20 ln 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajajo lih v Ljubljani lekarne: U. pl. Trnkoczy, R. Suš-mk, Dr. O. Piccoll, Deželna lekarna, Mr. Ph. Bohinc, Mr. Ph. J. Cižmar, Ant. Kane, drogerija; drogerija „Adrlja". — Na deželi: D. Pire, Idrija. J. Bergmann, Novomesto. C. Andrijančič, Novo mesto. Jnr llus, Vipava. M. \Vaeha, Metlika. A. Nohlek. Radovljica. Ii. tirilli, Litija. K. Savnik, Kranj. Fr. Baccareich, Postojna. Jos. Močnik, Kamnik. L. Burdvch. Skof]a Loka. Ph. Mr. E. Koželj, Jescnicc. Ph. M. B. I.avicka, Tržič. J. Ančik, Ribnica. Hočevar, Vrhnika in mestna lekarna v Ormožu ter trgovine : V. Arku, Senožeče, Joj, Rudolf, Litija. J. Kandušar, Mengeš.
ČEGAVA BO SVETA GORA ATHOS?
Atene, 29. oktobra. Odposlanec ruske vlade, ki se nekaj časa mudi na sveti gori Athos, je izjavil grškim menihom, da se mora uprava tega polotoka ki je središče pravoslavnih romanj, poveriti vsem pravoslavnim državam, ne pa samo Grški. Prvotni načrt, da bi se gora Athos izpremenila v republiko pod zaščito ekumenskega patriarha, je turška vlada odklonila, ker jc patriarh turški podanik. Vsled tega nc preostaja drugega, nego da postane Athos mednaroden. Toda pretežna večina samostanov, zastopanih po Grkih, odklanja ta predlog, kakor tudi predlog o ruskem protektoratu ter zahteva združitev z Grško. Danes je prispela v Atene komisija petero zastopnikov samostanov, da predloži kralju in vladi prošnjo zaradi grške suverenitete na Athosu.
Mozolji, prišči, izpuščaji in mnoga druga nesnaga na koži se napravlja vsled slabe prebave. Pol kozarca naravne Franc Jožefove grenčice vsak dan zjutraj uredi želodec in črevo stalno in pospeši prebavo. Kdor jemlje redno od tisoč zdravnikov priporočeno Franc «lo-žefovo grenčico, bode kmalu zadobil zdravo in čisto kožo. Kupi se v lekarnah, drogerijah in v prodajalnicah rudninskih voda.
Voiiive v Ilalili.
Dozdaj je znanih 507 izidov volitev, Tzvoljenih je 238 ministrskih pristašev, 53 radikalcev ministrske stranke, 19 članov ustavne opozicije, 27 katoličanov, 11 republikancev, 38 oficielnih in 19 reformnih socialistov; v ožji volitvi je 101 poslanec. Izid še ni znan iz volilnega okraja Ga-lipoli, kjer si stojita nasproti radikalec De-viti di Marco in socialist Senapi. V ožji volitvi je 100 ministrcev, 29 radikalnih mini-strcev, 5 članov ustavne opozicije, 13 katoličanov, 39 oficielnih in 6 reformnih socialistov ter 10 republičanov.
Tudi katoličani so ob teh volitvah dokazali, da žive, če tucli šc nimajo nobene politične stranke, ker apostolska stolica Non expedit Pija IX. še ni lormelno odpravila. Zasluga katoličanov ob sedanjih volitvah je, da je Giolitti tako sijajno zmagal. Podpirali so katoličani Giolittija zato, ker se je proti kulturnemu boju izrazil. V več kakor 200 volilnih okrajih je bil Non ex-pedit odpravljen. V teh so podpirali katoličani konservativne kandidate; lastne kandidate so postavili katoličani v 60 okrajih. Konservativne liberalce je to zelo vznemirilo. V »Corriere delia Sera« so katoličane milo rotili, da naj ne nastopijo samostojno, marveč da naj podpirajo konservativne liberalce, ki hočejo za versko svobodo nastopiti. Zbali so se namreč, da ne pridejo med dva ognja in da ne bodo deci-mirani, kakor so bili v Belgiji in v Avstriji. Katoličani v Zgornji Italiji pa niso hoteli ostati v zbornici nezastopani tako iz verskih kakor iz gospodarskih razlogov. Liberalci so nato postavili v Milanu katoliškemu kandidatu protikandidata in je zato prišel katoliški kandidat v ožjo volitev, v ožji volitvi sta pa v Milanu tudi oba libe-ralno-konservativna kandidata, ki bosta propadla, čc ne bodo v ožji volitvi konservativni liberalci volili katoličana. Skupina katoličanov se je ob volitvah izdatno oja-čila. Voditelji Meda, Nava, Camcroni in Longinatti so bili z velikimi večinami izvoljeni. Na Bencčanskcm je prodrlo več katoličanov. V Soresini je porazil krščanski socialec Vigliotri državnega podtajnika Pavia. V Sinigaglia je bil izvoljen krščanski socialec Bortini. Katoličani so ob teh volitvah dokazali veliko zmernost, ker so podpirali ustavne stranke, a pri prvotni volitvi so priborili 27 poslancev, nad tretjino vseh kandidatov, ko še ni njih politična organizacija izpeljana; Giolitti se ima katoličanom zahvalili, da si je priboril tako večino. Ob tem dejanskem položaju se moramo premodrim našim liberalcem pa socialnim demokratom lc prezirljivo smejati, ker nekaj o porazu laških katoličanov čvekajo.
Koroške novice.
k Poslanec Grafenauer je dne 24. oktobra vložil nujni predlog za po toči oškodovane kmete v občinah Blato, Libuče, Št. Daniel in Prevalje, ter obenem zahteval rešitev cnakovrstnih svojih predlogov za občine v političnem okraju Vclikovcc za leta 1911. in 1912.
š Sv. Martin v Rožni Dolini pri Celju. Tukaj je umrla v 78. letu gospa Neža Smodej, mati gospoda kornega vikarja iu urednika »Mira« v Celovcu.
Pogreb blage rajnice so je vršil v potek 31. oktobra dopoldne. N. p. v m.!
k Umrl je v Celovcu bivši tovarnar usnja in lastnik glaune zaloge tobaka Vincenc Pollak, slar 77 let.
Štajerske novice.
š Naše gospodarsko delo. Štajerski oddelek ljubljanske Zadružne zveze razvija živahno delavnost. S 30. oktobrom se je otvorila serija zadružnih okrožnih shodov in obenem tudi tečajev, V Celju pri »Belem Orlu« se je vršil ta dan dopoldne prvi okrožni shod tc sezone, ki je bil zelo dobro obiskan po zastopnikih in funkcionarjih zadrug celcga celjskega okrožja. Zadružni shod je otvoril, vodil in na njem podajal potrebna navodila delavni nadrevizor g. Vlado Pušenjak. Debate so se udeležili mnogi udeleženci ter jc bila zelo zanimiva. Razpravljale so se skoro vse važnejše za-dače našega domačega zadružništva.
š Predrznost Sudmarke. »Grazer Tagblatt« poroča: Priprave za novo naselbino Sudmarke v Rogatcu obetajo lep uspeli, posebno ker daje nem-štvu mnogo ugodnosti deželno kopališče rogaška Slatina, kamor sc vedno nemškega elementa naseljuje. Siidmar-ka upa in hoče izpeljati trdno nemško kolonijo v Rogatcu in bo za ulrditcv nemštva v novem krogu postopala po dobro izpeljanih načrtih.« Tako nemški listi. Kaj pa Slovenci v Rogatcu, Sv. Križu, Slatini in bližnjih krajih? Kje so vaše p o d r u ž n icc »S loven-s k c Straž c« ? Vse tava v nekem svečanem miru. Ljudje božji, ne spa-vajte! Na delo za »Slovensko Stražo«! Kdo bo verjel našemu poznejšemu zabavljanju?
š Socialna demokracija lapidno propada. Pri občinskih volitvah v mestu Bruck ob Muri so sc 28. oktobra vršilo občinske volitve za III. razred. Socialni demokratje, kateri se na Gornjem Štajerskem ponašajo z veliko močjo, so sc cclc mesece skrbno pripravljali. Govorniki so na shodih posebno poudarjali tucli nemški značaj štajerske socialne demokracije, ki se je pokazal letos ob priliki zasedanja šta-jarskega deželnega zbora. A tucli to .ni vleki o. Od fiGl oddanih glasov so dobili socialni demokratje 310 do 366 glasov. Propadli so torej na ccli črti. — Tudi pri volitvah v Waltendorfu je socialna demokracija propadla.
š Važno za občinske volitve. V neki nemški štajerski občini sc jc dogodilo, da je volilna komisija zavrgla glasovnice, katere so bile prelepljene z drugo kandidatno listo. Komisija je na ta način zavrgla 93 glasov. Namestnija je volitve ovrgla, ker je po njenem mnenju dovoljeno prelepljati glasovnice z novimi kandidati. Proti temu odloku sc je nek voiilec, član komisije, pritožil, a upravno sodišče na Dunaju je dne 29. oktobra odločilo, da so glasovnice, katere so prelepljene z drugimi kandidati, veljavne. Stvar volilca jc, če je pripustil svoo glasovnico prelepiti in je s lem povedal, da hoče voliti kandidate, ki so na pre-lepljenem listu na glasovnici. — Dobro, da si lo določbo naši možje zapomnijo!
š Osebne, vesti. V pisarno odvetnika dr. Jos. Leskovarja v Mariboru stopi s 1. novembrom g. J. Juvan, bivši koncipient pri rajnem g. J. P. Vencajzu v Ljubljani, Dosedanji koncipient pri g. dr. Leskovarju g. dr. Florijan Kukovec je stopi! z 26. oktobrom v pisarno g. dr. Rosine v Mariboru. Dosedanji dr. Rosinov koncipient g. dr. J. Regalli pa vstopi v Celovcu kot koncipient.
š Renoviraii so od zunaj mariborsko stolno cerkev. -Ruštali« so modri mariborski nemško - protestantski mojstri pri tem delu skoro dalje, kot bi zidali novo.
š Ponesrečil je v Gradcu dne 29. oktobra č, g. Tomaž Mraz, bivši dekan vu-zeniški, duh. svetnik, biseromašnik itcl. Starček se je sprehajal ob 4. uri popoldne na Murplatzu, kar naenkrat ga zaloti voz električne ccstnc železnice in trešči z vso silo na trdi kamenili tlak. Takoj je bil na licu mesta rešilni oddelek z zdravnikom, ki mu jc podal prvo pomoč. Častitljivi 85-letni starček jc bil popolnoma nezavesten. Prenesli so ga v neko hišo, nalo pa odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Starček je težko ranjen na glavi in nogi. Ravno ob času nesreče je šel mimo vojni ku-rat veleč. g. J. Tajek, ki je bil nekdaj kaplan pri ponesrečenem gospodu in jc g. Mraza takoj spoznal. Želimo, da bi ljubcz-njivi starček skoro okreval!
š Trgatev na Štajerskem. Od Sv. Jurija ob Ščavnici sc nam piše; Kar jc deževna in mrzla pomlad pokvarila, /boljšala jc solnčna jesen. Posebno v vinogradih jc blagodejno solnce neizmerno dobro vpli-
valo na grozdje. Še preccj obilna jc bila trgatev pretečeni teden in šc slajše veselje je z moštom. Kar ustnic sc sprijcmlje in ima 17°—20" sladkorja šentjurški mošt, malone, pajdaši se z lutomerško, jeruzalemsko kaplico. Cena mu je 44—50 vin. in lutomerško se prodaja od preše po 60 vin. Danes je trgatve konec in obeta izvrstno vino. Iz vinskih kleti diši mošt kot pravcata vijola. Vina je dovolj in kupcev premalo.
š Zastrupljenje s slabim mesom.
Iz Kozjega poročajo, da jo mesar Sato-sek pred dnevi pobil bolnega vola in prodajal meso. Vsi, ki so to meso vži-vali, so oboleli na mrzlici in driski ter je njihovo stanje zelo resno. Proti mesarju so vložili kazensko ovadbo.
š Samoumor. V sredo dne 29. oktobra popoldne so našli v gozdu blizo Sv. Jožefa pri Mariboru obešenega bivšega železničarja Janeza Karncr. Samomorilec j c bil star 63 let. Precl več meseci ga je pri premikanju vozov zadela nesreča, prišel je mecl vozove. Bil ie hudo poškodovan, stisnjen od dveh strani. Ko je prišel iz bolnišnice, ni bil več za delo sposoben. In vrgli so ga na cesto ter mu dali celili 24 kron ponzije. in od teh borih kronic jc moral ubogi mož preživljati sebe in svoo družijuo. In to v sedani draginji! Tako skrbi južna železnica za preskrbo onih ljudi, ki so ji poprej stalno delali. Res jc: rabijo ga tako dolgo, dokler ima kaj soli v sebi — potem pa na — cesto!
š Kenkurz. Mariborska okrožna sodnija je proglasila nad premoženjem zadruge čevljarskih mojstrov v Mariboru konkurz. Konkurzni komisar jc višjesodni svetnik dr. Gustav Vokaun, oskrbnik konkurzne mase pa je odvetnik dr. Josip Leskovar.
š Umrl je v Štoreh pri Celju zdravnik dr. Leopold Rauclimann, star 38 let.
1.	Scottova emulzija je edina po Scottovem načinu prirejena, že skoro 40 let uspešno rabljena emulzija ribjega olja.
2.	Scottova emulzija ribjega olja se izdeluje izključno iz najfinejšega parnega ribjega olja z Lofotov in iz drugih enakih samo prvovrstnih surovin. Ona poseduje torej vedno že sama ob sebi učinkujočo moč.
3.	Scottova emulzija ribjega olja je okusno, lahko prebavljivo in tek vzbujajoče krepilno sredstvo, enako za odrasle kakor za olroke.
4.	Scottova emulzija je vsled izvrstnega Scottovega načina neizpremenjeno dobra in poseduje v poletju enako učinkujočo moč kakor pozimi. 11 Ampak vedno Ic Scottova emulzija, nlkaka druga!
Cena originalni stokloniri K 2-jn. !Dohi so v vseh lokisrnnl). Kdor posljo .">0 vin. v znamkah na Srott & Ko\vni>. C. m.b. H.. Dunaj \ 11 3:1 sc sklicuje, na la časopis, dostavi mu ima poSiljatev poiom lokamo za poskusnjo.
kakor: Foerster, Gerbič in clr. Kimovec ter jo cerkvenim zborom naj topleje pri poročili.
To najnovejše Premrlovo delo ji posvečeno spominu smrti slovcčcga Gr. Riharja, ki jc bil tudi duliovnik-orga-nist v ljubljanski stolnici. — Dno 21 julija t. 1. je minulo 50 let, odkar jc Rihar umrl. — Njegovo življenje, delovanje in smrt sta opisala nadučitelja Rakuša in Levičnik. Prvi v knjižici »Slovensko petje v pretekli clobi«, dru-Si pa v treh številkah »Dom in Sveta« leta 1896., povodom odkritja Riharjeve spominske ploščo na njegovi rojstni hiši v Polhovem graclcu.
Zelo umestno bi bilo torej, da bi si to zbirko nabavili vsi slovenski cerkveni zbori, kakor sploh vsi prijatelji cerkvene glasbe. Z gojitvijo in proizvajanjem teh mojstrskih napevov bi se šo posebno spominjali petdesetletnice smrti moža, ki si jc kot prvi slovenski skladatelj na polju cerkvene In svetne glasbe pridobil nevenljivili zaslug.
T
GLASBA.
Kvalite Gospoda v njegovih svetnikih. Dvajset pesmi v čast svetnikom. Za mešani zbor zložil Stanislav Premrl, stolni regensehori in ravnatelj cecili-janske šolo v Ljubljani.
Par t. 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. — Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Izdaja tc zbirke je vzbudila v ccrkvenoglasbenih krogih splošno pozornost. Prvič, ker je teh napevov zelo primanjkovalo, drugič pa, ker so odlikujejo po izvirnem slogu in zanimivi harmonizaciji. Skladatelj je krenil popolnoma samostojno pot in smer tako, da so ti napevi v vsakem oziru originalni in nenavadni. — Večinoma so zloženi tistim svetnikom in svetnicam na čast;, katere naše ljudstvo posebno goreče časti. — Kaj laskavo so zbirko ocenili naši najodličnejši skladatelji,
M® ©tapalblU
Kdor si na noben način nc vc po« magati, navadno poizkusi svojo srečo nazadnje šc s srečko, in res se ta poizkus marsikdaj dobro obnese, saj je često slišati, da jc ta ali oni čez noč obogatel vsled glavnega dobitka. Naj-priporočljivejša je turška srečka, ker lastnika v srečnem slučaju s svojimi glavnimi dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov v istini reši vseh gmotnih skrbi, v najneugodnejšem slučaju pa se mu večji del za srečko izdanega denarja povrne v obliki najmanjšega dobitka, ki ga vsaka srečka mora zadeti, oziroma clobi vsled vedno naraščajoče vrednosti turških srečk v doglednem času tudi ves svoj denar zopet nazaj, čc srečko proda. Tako velikih ugodnosti no nudi nobena druga srečka in ni je loterije na svetu, ki bi bila varnejša in nedolžnejša od turških srečk. Turške srečke so tedaj loterija in hranilnica obenem, zato jo priporočamo vsem onim. ki bi radi poizkusili svojo srečo brez posebnega rizika. — Mesečni obrok za turško srečko, koje prihodnje žrebanje sc vrši dne 1. decembra 1.1., znaša samo 4'7o K. Kdor pa hoče pridejati mesečno še 1*25 K, prejme zraven še priporočljivo srečko italijanskega rudečega križa, tako da jc potem deležen 10 žrebanj vsako leto. Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za „Slov. Stražo" g. Val. Urbančič, Ljubljana t, in vsi njeni so-trudniki po deželi. Naročajte Ic po posredovanju »Slovenske Straže", ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati zgube in nepriliko!
3361
Za vse iskrene izraze sočutja, za častno spremstvo na zadnji poti drage nam rajnice ter za darovane lepe vence in šopke, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem posebno ejej. častnikom c. in kr. pešpolka št. 27 za mnogobrojno udeležbo našo najprisrčnejšo zalivalo.
Rodbina Jakiič-Webcr.
wmmmm			m
			
litra 46 h, ."> lilrov z dostavo 4'SOK. 15247 Vinska trgovina M. 7.EHJAV, Sirollska nI. 33, LJubljana.

rabi kot pridatek „pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najbo!jše.
emp 45/25.6-12
zgodovinske
TflniMIlUC
zgodbe
V tem znamenju bodeš zmagal! Ta sil l(a Irna tudi tlovonskn napise.
Predvajanje te velikanske
od peto 7. do eeMka 13. noveratea.
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobmitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme Krst. Prikazen sv. križa, liitka pri Laksa Hubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksoncija.
Šolski mladini priporočljivo.	3222
fitfsragi mi* i&i&jiii&š v yj;
Predstava trnja 2 uri. Vsak dan od t—I!, 3- 5 5—7,7—0, !)-16 »3»p5 D V nedeljo tudi ob 10 '/, zjutraj, ra
9 c lis! a S Ccnc: k 1-J0, i-oo, 1 ■;;(), i-~, —-oo. tf
Primorske vesli.
p Odlikovanje. Cesar je podelil red železne krone III. razreda Bivšemu ravnatelju »Jadranske banke« v Trstu g. Maksu Antiču, sedaj ravnatelju »Avstrijsko - boscnskc banke« v Sarajevu. Čestitamo!
p Za voditelja okrajne sodnije v Cerknem je imenovan okr. sodnik v Gorici dr. J e r o v š e k.
p Umrla jc včeraj popoldne po dolgi in mučni bolezni v tržaški mestni bolnišnici gospa Franja Trevnova, soproga znatnega narodnjaka Iv. Trevna.
p Živ pokopan. V Tržiču je imel pri podjetju »Adrija« posla 52 let stari oženje-ni voznik Dominik Pcrusin iz Ronkov. Pe-Tusin je stal v globoki jami in je imel pri •vozu opraviti, ko se naenkrat vsuje nanj težka plast zemlje, ki se jc utrgala nekje gori ob robu. Teža zemlje je moža pobila in bilo je treba kopati eno uro, predno so ga izgrebli izpod sipin. Ponesrečenec je bil napol zmečkan in je kmalu na to umrl.
p Avtomobil na železniški progi. V sredo tik pred 7. uro zvečer bi se bila pripetila na progi južne 'železnice pri prehodu blizu Opčin velika nesreča. Iz Trsta sc je vozil v avtomobilu s šoferjem mehanik Puchove tvrdke in je hitel v Rakek, kjer je imel popraviti neki polomljen avtomobil. Tema je bilo seveda popolnoma in ker se železnica še ni tako povzpela, da bi s ioskrbela kako luč na zatvornice pri prehodih čez progo, se je zaletel avtomobil s tako silo v drog, da ga je dvignil in prišel čez progo do druge zatvornice, ki pa se ni hotela dvigniti. In v tem trenotku je prisopihal vlak. Izredni sreči je pripisati, da vlak avtomobila ni zagrabil, ampak ga le vrgel kakih 5 metrov daleč. Hujše nesreče ni bilo.
p Dozdevni policijski agenti. Iz Pulja poročajo: Te dni se je peljala z vlakom istrske železnice neka Lucija Stojčič. V istem vozu je sedel tudi neki moški. Ko je omenjena v Pulju izstopila, se ji je dotični moški, ki se je preje peljal v istem vozu, pridružil in se izdal za policijskega agenta ter jej sporočil, da ji mora slediti na njen dom, kjer bo izvršil hišno preiskavo. Ženi se je zdela stvar precej čudna, pa je le sledila navideznemu policijskemu agentu. Ko sta prišla nekoliko ven iz mesta, je pa ženska le začela postajati napram sumljivemu očesu postave nekoliko glasna in se za-čjela obotavljati, iti še dalje ž njim. Ko je dozdevni policijski agent opazil, da prisluškujejo ljudje prerekanju, jo je pa hitro odkuril in ga do danes še ni bilo mogoče izslediti. — Skoro enak slučaj se je dogodil v ponedeljek nekemu Slokoviču. V njegovo stanovanje je prišel nek nepridiprav in se predstavil za policijskega agenta. Zahteval je od Slokoviča, naj mu pokaže vse bankovce, kolikor jih ima pri hiši, češ, da je med bankovci, ki so bili izdani 1. 1906., mnogo ponarejenih in da ima on nalogo, ponarejene konfiscirati. Slokovič je nato možu pokazal štiri bankovce po 20 kron in enega za 10 kron. Dozdevni agent mu je po natančni (!) preiskavi sporočil, da so trije bankovci po 20 kron ponarejeni in da jih mora osebno oddati policiji, ostale je pa dal Slokoviču nazaj. Ko se je hotel na-vihanec odpraviti s tremi ponarejenimi bankovci, češ, da jih nese k policiji, se je Slokovič temu odločno uprl, češ, da jih bo že sam nesel k policiji. Ta odločni nastop Slokoviča je navideznemu policijskemu agentu tako imponiral, da je ves prestrašen dal »ponarejene« bankovce nazaj in jo urnih nog odkuril.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 31. oktobra 1913.
Pšenica za april 1914.....11 37
Rž april 1914........8'96
Oves april 1914.......7-41
Koruza za maj 1914.....6-27
z vstopom 15. novembra ali pozneje. Mlajši, vojaščine prosti reflektanti dobrega vedenja imajo prednost. Naslov se izve v upravništvu pod številko 3362. (Znamka za odgovor!)	3362
TAJNICA
se sprejme takoj v trajno službo. Šolska izobrazba iu zahtevek plače naj so navede. Kavcija ako mogoča. Sprotna v belem šivanjn ima prednost. .Aačelstvo zadružne bolniške blagajne na Bledu."	3363
cieie
GGGGGG
Cicicieicic
©
Zastopstvo
za Ljubljano in okolico odda neka tuzemska zavarovalnica za življenjsko in otroško zavarovanje. Zahteva se izurjena akvizicijska moč. Kavcije zmožni prosilci naj naslove svoje ponudbe z navedbo referenc na anončno pisarno Josip Herberger, Gradec, Herrengasse 1, pod znamko »Reprasentant«. 3364
X9©
eicie
©©©©©©©©©(

wm%mmm m

---%
za kovaško obrt se sprejme pri gosp. Fr. Vrhovec, kovaškem mojstru v Ljub« ljani, Bohoričeva ulica štev. 6. 3366
12 dobro ohranjenih
3367
različne velikosti je na prodaj po primerni ceni pri A. Kordinu v Spodnji Šiški, Jernejeva ulica št. 205. Povpraša se istotam v gostilni.
2 ali 3 elegantne,
velike sobe
brez kuhinje, sredi mesta, primerne tudi za pisarno, se takoj oddajo. Naslov pove uprava Slovenca pod ,štev. 3369'.
Djakovski valjčni mlin d. d. Djalovo.
Komisionelna zaloga za Kranjsko: A. ŠVARA, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Najfinejša pristna pšenična moka znamka „JAKO" v vrečah po 25, 50 in 100 kilogramov.
Št. 0 najfinejši izvleček (Kaiserauszug) znamka Jako po K 1760 enaka za žemlje
posebno fina moka za domači kruh „ „ „ gospodinjstvo najfinejša „ „	„
fina	„ ,,	,,
„	„ „ črni kruh
Moka za krmo
Pšenični otrobi, jamčeno čisti, drobni „	„	„	„ debeli
Cena za 50 kilogramov, prosto Ljubljana.
Prazne vreče se jemljejo nazaj, in sicer a 25 kg po 22 vin., a 50 kg po 40 vin. in po 100 kg po 62 vin. za komad.
Poskusite to najboljšo in najcenejšo izvrstno moko ,,JAKO". Zahtevajte izrecno v Vašem interesu edino le moko znamka -JAKO".	3368
1
2
3
4
5
6
16-80 16-— 15-30 14 — 12-90 11-20 7-50 6'— 6-40
Ochsena-kocke za juho po 3 u.
zabelijo in okrepčajo vsako juho, omako, guljaš itd. 1 kocka zadostuje za vsak krožnik, da so naredi res slastna, redilna goveja juha s krompirjem in zelenjavo in močnim okusom po mesu.
Ochsena kot nadomestilo za meto da torej
dobro kosilo od 3 do G~vlnarjeu od osebe.
Enkraten Poizkus Vas o tem prepriča. Razpošilja se v škatljah po 48 kock, kocka po 3 vinarje, prosto poštnine in carine na vse kraje Avstro-Ogrske. Plača so po prejemu in šele notenr č« se ie blago našlo kot. dobro, konccrn meseca. Ne.ugajajofe vzamemo vsnk čas nazuj. Za preprodajalce cena za *katlje po 900 kock zdatno znižana. Ochsena so drži za nepregleden čas in jo
zavarovan izdelek pri patentnem uradu	3371 2
Alfona (Eibe), Mohr * Co., družba z o. i.
e izseS
Do 30. novembra 1.1. velja subskripcijska cena, ki znaša samo K 3 80 za izvod, to pa le pod pogojem, ako se slovar pred koncem novembra naroči in tudi plača. S 1. decembrom se nepreklicno uveljavi navadna prodajna cena K 4'50 za vezan izvod.
Ta dovršeni slovar obsega nad 40.000 besedi, bogato frazeolo-gijo ter tudi kratek imenik krstnih in zemljepisnih imen. Slovar je sad dolgoletnega truda in bogatih izkušenj; obdelan je tudi v podrobnostih tako skrbno, da bo vsestransko ustrezal in zadostoval ne samo za praktično porabo v zasebnem in javnem življenju, temveč tudi šolam in ljubiteljem slovstva. Slovar ima izredno bogat besedni zaklad in prekaša po svojem obsegu, pa tudi po zunanji in notranji opremi ter nizki ceni vse druge podobne izdaje.
Kmalu po novem letu (meseca februarja ali marca) izide zelo praktična
Druge novosti:
Moč priprošnje sv. Mtm. ?egz.eS S.30 vinar->
V lepih zgledih popisuje ta knjižica življenje in moč priprošnje velikega čudodelnika sv. Antona. Po tej knjižici bodo gotovo posegli vsi častilci sv. Antona.
Grafenauer. Zbirka slovenskih povesti.
„Ogrinec, Vojni mir ali poganstvo in krst." Cena vsakemu zvezku 60 vin.
Ta zbirka ima namen priobčevati dela naših najboljših pripovednikov in gojiti v našem ljudstvu veselje do dobrega čtiva. Priporočamo, da se naroči na to zbirko, ki izhaja v četrtletnih presledkih, vsaka slovenska hiša.
Starogerskl Junaki svobode.
2 K, vez. 2 K 50 vin.
Deželic. V burii in vibatlu. sssrffjsssss!
ske preteklosti. 3 K 30 vin., vez. 4 K 80 vin.
Zgodovinski roman. — 2 K 60 vin., vez. 3 K 20 vin.
Zgodovinski roman. 1 K 40 vin., vez 1 K 90 vin.
Sedaj, ko so oči cclega sveta obrnjene na Balkan in njegova krvava bojišča, se gotovo v vsakem vzbuja zanimanje za balkanske dežele in njihovo zgodovino. V navedenih povestih, katerih dejanje se vrši izvcČine na Balkanu in med jugoslovanskimi narodi, je podan v lepi pripovedni obliki kos slovanske zgodovine, ki bo posebno za Slovenca zelo privlačna. Navedene povesti naj si torej omisli, kdor hoče natančneje spoznati Balkan in njegove prebivalce.
Deželič, V službi kalifa. Šenoa. Kietva.
za mešani zbor. Part.
za me-

Za cerkvene zbore:
Grunt M. Deset adventnih pesmi
1 K 40 vin., gl. a 20 vin.
Grum M, Jlsperges me & vidi aquam
šani zbor. Part. 60 vin.
Skladbe so v poljudno-melodioznem slogu zložene in primerne našim zborom: pevcem in pevovodjem ne bodo nudile težkoč dosegle bodo pa vendar popoln uspeh.
Faisf, dr. Men, Dvanajst pesmi za razne
praznike za mešani zbor. Op. 20. Part. 2 K, gl. a 25 vin.
TA novice.
t Delavski tečaj priredi jugoslovanska organizacija prihodnjo nedeljo, 9. t. m. Tečaj bo trajal od 9. do 12. ure dopoldne in popoldne od 3. do 5. ure. — Ob 11. uri dopoldne bo tudi volilni shod, na katerem poroča kandidat za deželnozborsko volitev v splošni skupini g. Janez Piber, župnik v Gorjah. Prepričani smo, da sc bo delavstvo v obilnem številu udeležilo tega tečaja.
t Novo tržno tehtnico je postavil tekoči teden g. Ivan Rebek iz Celja. Poleg tehtnice je zgradil gosp. zidarski mojster Rotar lično hišico.
t Umrla je dne 29. t. m. za sušico Frančiška Anžur. Bila je članica dekliške Marijine družbe in ženskega odseka društva Sv. Jožefa. Obe društvi sta se udeležili pogreba z venci in dekliška Marijina družba ji je zapela ža-lostinko na domu in na grobu. Naj počiva v miru!
t Pirčev večer, ki ga jc 28. oktobra priredilo društvo sv. Jožefa, je imel namen, proslaviti ob stoletnici rojstva moža, čegar spomin še vedno živi med našim ljudstvom. Bil je to Tomaž Pire, rojen v Kranju — ravno ob koncu francoske vlade na Kranjskem — 29. okt. leta 1813. Deloval jc v Tržiču nad 30 let kot okrožni zdravnik in umrl tu 1. 1880. Slovel jc kot izboren zdravnik daleč preko mej Kranjske dežele; enkrat so ga celo klicali na Dunaj, cla jo šel zdravit dunajskega župana. Odločno katoliškega prepričanja jc bil in ostal do smrti. Njegov recept za zdravila je bil večkrat: drži sc božjih zapovedi. Tako se pripoveduje o njem, da je vprašal mladega fanta, ki jc zbolel vslecl razuzdanega življenja: ali znaš sedem poglavitnih grehov? — Znam. — Teh nikar ne delaj, pa boš zdrav, drugega zdravila zate nimam. —• Zato jc bila gotovo srečna misel, ob stoletnici rojstva proslaviti takega moža. V slavnostnem govoru je g. župnik Peter Bohinjec orisal njegovo življenje, h ko-;jemu govoru so prišli en sin slavljen-bev in petero hčera ter polno drugega občinstva, na odru pa je bila lično ozaljšana podoba Tomaža Pirca. Slava njegovemu spominu!
t Ženski odsek društva sv. Jožefa je zadnjo nedeljo z narodno igro »Zaklad« nudil veliko užitka in moremo odseku le čestitati. Dosedanji uspehi odsekovi pa naj bi bili vabilo vsem, ki so se morda iz praznega strahu odtegovali odseku, naj istemu pristopijo in sc v njem izobražujejo.
mrliške novice.
i V nedeljo so imeli javen shod naši naprednjaki in socialni demokratje. Bivši poslanec Gangl je dajal odgovor od svojega Kletnega delovanja. Bili smo pač radovedni slišati, kaj je vse dosegel in pripomogel Idriji. Zadovoljni bi bili prav z malim, a še tega nismo slišali. Govoril je pač poldrugo uro, kakor Gangl zna — zrna nič, pač pa vedno zabavljanje na S. L. S. Spomnili smo se, kako je prejšnji naš poslanec pred šestimi leti dajal odgovor od svojega poslanstva. Ne rečemo radi tega, ker je naš pristaš, temveč tudi nasprotniki so takrat pritrdili, ko je sklenil svoj govor: Delal sem in uspehe dosegel, kakor closedaj še noben poslanec. Saj jc prišel z imeni in dejstvi na dan, kako je bila trn jeva pot, ko je pazni-škim vdovam izposloval poboljšek, kako je stare rudarje počasi spravil v II. in i. normalni razred, kako so sc paz-3iikom v okviru normala izpremenili procenti in na kake ovire je prišel, preden je dosegel 6. in 7. razred na naši dekliški šoli itd. — Pri Ganglu v nedeljo pa vse negativno, nobenega uspeha, pač pa v različnih premembah le znane zabavljice čez klerikalce. Omamljeni bodo pač volilci vsled bombastičnega besedičenja Ganglovega, a na boljšem pa ne bodo za piko. — Oglasil se je na shodu sodrug Tokan iz Ljubljane. Pričakovali smo, cla bo vsaj on kaj pametnega povedal. A zopet zabavljanje čez dr. Kreka in čez klerikalce sploh. Ko je že predebelo kvasil o Thei-merici, ga jc naš pristaš vprašal, ali obstane pri tem, kar je rekel in čc sc upa tudi precl sodnijo svojo trditev zastopati. Tedaj se je g. Tokan umaknil. Tudi naš župan sc je čutil poklicanega, kaj spregovoriti. Očital je našim neko agitiranje po Čekovniku. Ko se ga je pa vprašalo, naj vsaj enega našega agitatorja z imenom pove, ga je spomin zapustil, mož je molčal. — Ko so drugi zvedeli, o čem se je na shodu razprav-ljalo, so rekli: Oh, koliko koristnejšega dela bi meli naši sodrugi, ko bi skrbeli, da jih nc zadene kaka nesreča. Razne opazke med rudarji po jami nič kaj veselega ne obetajo, z zabavljanjem pa si stališča nc bodo zboljšali!
Veljavne vozne liste za vse razrede in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1029
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
v hiši Kmetske posojilnloe nasproti S	gostilne pri „Figovcu",
Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
ED. SMARDA
[i]UBBBBflBUflflflBBBUUflBBmnSBBBHB[|j]
i
Gospodarsk
n LJubljani
traja od 4. novembra 1913 do 31. marca 1914.
Šola vzgaja kmečke mladeniče za zavedne občane ter jim zlasti podaja vso vednost, ki je potrebna županom in občinskim tajnikom.
Poučuje se razen kmetijstva, tudi knjigovodstvo ter računstvo in zlasti občinsko poslouanjs.
Za sprejem se je zglasiti do 4. novembra 1.1. s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom. Šolnine ni plačati nobene.
V Gospodarsko šolo sprejema: Raoioafeijsfoo slovenske tr-gooske Sole u Ljubljani.
Ljubljana, dno 26. oktobra 1913,
3315
8
SnaaaonDaDDODDRinanisiiaaDiBGaBinDranDtil
Ustanovljeno »B45.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje ln :: snaženje oblek.
Aprefura sukna.
589
■ I
I
Jos. Reich
janskl nasip = Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Selenburiova ulica št. 3. Postrežbo ločno. Solidne cene. ::
Prva slovenska Izdelo-valnlca mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt, stavbeno in umetno ključavničarstvo
iVAN REBEK
CELJE, Poljska ulica 14
priporoča svoje tchtnicc. — Ceniki na razpolago brezplačno in franko.	2103
HallBaBBBB*BBD>vaBaBBBgiaBaaBBBBBBB
Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd moraš žlindre pridat!
je priznano najboljše in poceni, 1'osfornatokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek! Bogat donesek I
Pozor!
Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečab.
Za vsebino fosforovc kisline, ki jc na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »MERKUR" PETER MAJDIČ v Celju.
Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo.	2434
Priporočilo!
Kdor želi, ila so mu dobro nabrusi britev, žepni nožič, dalje razni ku-hinjski noži škarje ir drugo rezilo,
naj se obrne na
prvega finega in umetnega brusača v Ljubljani, Ta oskrbuje tudi vsa dela za papirnice. Električni obrat. Pri njem je vedno v zalogi najfinejše blago iz soliuškega jekla, kot britve, kuhinjski noži itd.	3220 2—1
Samo v Židovski ulici.
K106'— za K 56'--
dobavljam franku na vsako postajo za reklamo nove vrsto
šivalne stroje .Singer'
ki sc gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Od-pošljem ko dobim 16 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev „Ringschiff", „Central-ttobbin" za hišno porabo in za rokodelcc po en gros cenah,
A. Weissberg, Dunaj II.
2300 Untere Donnustrasse 23/S,
Dopisuje hrvaško. Ceniki gratis in franko.
cefirja, blnga za postelje, flanele, barhenta, in-letn, grizeta, damast-gradla, belega blaga, brisač, žepnih robcev, kakor tudi platna in bombaže-vine ter vsakovrstnega blaga ki ga razpošilja po čudovito nizkih ccnah tkalnica
Henrik Soldschmied, Bistra 118
pri Novem Mestu ob Meti. Češko.
40 metrov ostankov lopo sortiranih, flanele, bnrhentn, modrotiska, kanova itd. prima kakovosti, 16 K. Ravno isti ostanki najlepše kakovosti 20 K, — Od ostankov so uc pušiljujo vzorci.
PflPP *ivalni strop
I Hi i so priznano najboljši.
Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen.
Novost
KMCU-fl VOK
a Najnovejši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike brez čolnička do 3000 ■ vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
špec. trgovina šivalnih strojev in koles
LIUBLIflHfl, SODNA ULICA 7.
10 letno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 10 letno jamstvo.
1430
St. 2482.
Dobava jestuin
za hrano prisiljencev in gojencev odda se vsled odloka deželnega odbora kranjskega z dne 28. oktobra 1908, št. 11.193
za leto 1914 in sicer:
Blago;
1. goveje meso..............	okroglo 5500 kg		
2. telečje meso..............		100	
3. svinjska mast, ogrska.........		2000	
4,	rastlinska mast, v sodih........ 5.	moka za prežganko......... .		2000	
		4500	
0. moka za cmoke............		5000	
7. prednja moka.............		100	
8. koruzna moka za polento.......		5000	
9. pšenični zdrob.............		1000	
10. fižol (le v slučaju, da lastni pridelek ne			
bo zadostoval)............		1500	
11. riž...................		1200	
12. ješprenj................		1600	
13. ješprenjček..............		100	
.14. olje. navadno jedilno.........		150	
15.	sol, morska.............. 16.	kava, navadna, nežgana........		3000	
		20	
17. kumin.................		50	
18. poper.................		15	
19. kaša..................	»	700	?J
To blago jc dostavljati v skladišče v prisilni delavnici. Ker je skladišče še v Ljubljani, je blago podvrženo vžitnini. Ponudbeni pogoji so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva, ter je ponudbam pristaviti izjavo, da se ponudnik podvrže tem pogojem.
Za dobavo mesa veljajo posebni ponudbeni pogoji, vsled katerih se mora meso enako zakladati kakor za vojake.
Zapečatene pismene ponudbe morajo biti postavno kolekovane in v dveh zavitkih, od katerih zunanji mora imeti naslov podpisanega ravnateljstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo »Ponudba za zalaganje jestvin«.
K zaporednim številkam blaga 5. 6, 8, 9, 10, 11, 12, 19 je posebej v zapečatenih zavitkih vložiti vzorce.
Ponudbe z vzorci je vložiti do 17. novembra 1913 v pisarni ravnateljstva deželne prisilne delavnice v Ljubljani.
uda!
dne 23. oktobra 1913.
!llll,
A. Hauptmanir3 nasledniki
&.ZANKL sinovi
Ljubljana.
Tvornica kemičnih barv. lakov in firnežev
_ priporoča: __
imiiiiHimraimiiimiiMiiMiiniiMiiMi
Oljnate barv/e
Suhe barve
iiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiHiimiiiiii
Emajlne bat* Ve
iimiimmiiiiMiiiiiiiimimiiiiiimiiiii
Fasadne bam/e
iiiiiimiiimiiHtimiimiiiiiimiiiiimii
priporoča:
iiiuniiiiuiiiuHiuniHmiininmniiiii
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
iiiiHniiiminiiiimiiiiiiiitmiiiuiimii
Mavec
(Gips)
HHinimmumiiiMimmimiiniiiiiiiH
Olje za pode in stroje
iimiiiuiiiuiHiiiiuiiumHniiNiKfflHi
Karbolinej
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiniiiiiii
flaslov zadostuje:
JI. Eankl sinovi v Jčjubljani.
| Ceniki zastonj!
Ceniki zastonj I
Zimsko perilo
uolnene srajce, spodnje majice ln hlače, pleteni telovniki, nogaolce, dokolenice, rokaoice, ga-maSe, kožnhooinaste Čepice, snežne Cepiče, SCitnlke, kolenogrelce I	trebnhogrelce, žilogrelce In
i	drage predmete za gospode
prlporoCa	3027
modna trgovina za gospode Ljubljana p# IflagdiČ, U"bljana nasproti glaune pošte.
Št. 8990/V. z.
3298
Poziv
nabornikom k zglasitvi.
Mestni magistrat glede rednega nabora leta 1914 razglaša:
1.	Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1891, 1892 in 1893 rojenim mladeničem. ne glede na njih rojstni ali pristojni kraj, se je osebno zglasiti
tekom meseca novembra 1913
v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu, I. nadstropfe
k zabeležbi.
2.	Nabornikom, ki niso pristojni v Ljubljano, je prinesti s seboj izkazila o rojstvu in pristojnosti (rojstni in domovinski list).
3.	Začasno odsotne ali bolne nabornike smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno ali drugo v §§ 29 (duhovni in kandidatje duhovskega stanu), 30 (posestniki podedovanih kmetij), 31 vzdrževalci rodbin) in 82 (učitelji in učiteljski kandidatje v nadomestni rezervi), dalje v § 20 (osiguranje le dveletne aktivne službe) v. z. navedenih olajšav, je opremljene prošnje od meseca januarja 1914 dalje do glavnega nabora vlagati pri pristojni politični oblasti, ali pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji (§ 45).
5.	Za slučaj, da je'pravica do olajšave po §§30 in 31 v. z. obstajala žo pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo.
6.	Opremljene prošnje za nabor izven pristojnega nabornega okraja je vsekako vlagati o priliki zglasitve in obenem se lahko dokaže in uveljavi pravica do ene ali druge v §§ 29, 30, 31 in 82, dalje v § 20 v. z. navedene olajšave (§30).
7.	Določila pod 4, 5 in 6 veljajo tudi za olajšila po § 82 v. z. za tam določeno prehodno dobo.
8.	Opremljene prošnje za priznanje olajšave po § 32 v. z. (priznanje olajšila vzdrževalcem rodbin in kmetovalcem, ako nimajo polne postavne pravice po § 30 in 31 v. z.) je od meseca januarja 1914 dalje pa do nastopa aktivne službe vlagati pri pristojni politični oblasti. Za slučaj, da je pravica do olajšave obstajala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo.
9.	Kdor prezre dolžnost zglasitve ali sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta poziv ali dolžnosti, ki izvirajo iz vojnega zakona.
10.	Nabornik, ki opusti zglasitev, ue da bi ga ovirala kaka nepremag-ljiva ovira, se kaznuje zaradi prestopka z denarno globo do 200 K, odnosno s temu primernim zaporom.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. oktobra 1913.
Potniki v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „ VELIKANI" preko HAMBUBGA. — Največji parnik na svetu je
MI m™m K M XO 9»
Dolg je 920 črevljev (280 m), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in Ne\v« Yorku z izkladan jem in nakladali
jeni po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 Vj dneh se popolnoma Jamči.
O prvi vožnji ,,Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: Klmpe-ratci" /e višek modeme tehnike. Ropo-tanje strojev so čisto t nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve,
da je na vodi, ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani Približno tako so urejeni tudi drugi „velikani" „Hamburg- Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, 4 ali kvečjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki »velikani" so poleg ,,IMPERATORJA", „KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), „AMERIKA" (24.000 ton), „CLE-VELAND" in „CINCINNATI" (po 20.000 ton) itd.
1Ž lin t Vsak P°tnik dobi P" meni Pismeno garancijo, da Je prost V it&ilU • vseh stroškov za hzano in stanovanje ko se pripelje v Hamburg.
Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
velika
Pismo iz svete dežele.
Jeruzalem, 20. okt. 1913.
Dne 5. t. m. je dospel semkaj s svojim spremljevalcem, prosekreterjem p. Polikarpom Vaupotičem, prijor jem v Ivandiji, v Palestini dobro znani provincial usmiljenih bratov v Gradcu, da napravi kanonično vizitacijo v malem malteškem hospicu Tantur pri Jeruzalemu.
P. provincial dr. Ausgar Iloenig-mann je deloval približno 15 let (12 let je bil prijor) kot marljiv in nesebičen zdravnik v tem hospicu. Ni čuda, da je hodilo ljudstvo skoraj celo leto povpraševat, kdaj pride nazaj v Palestino. Kljub temu, da jo bil njegov prihod skoro do zadnjega dne neznan, ga jc pričakovala obila množica in odlična gospoda na kolodvoru v Jeruzalemu. Videlo sc je med drugimi avstro-ogr-skega konzula De-Franceschija, rektorja avstrijskega hospica dr. Fellingcrja s pod vod j o I. Ilegcrjem, superiora p. Mauricija iz Siona, uradništvo c. kr. avstrijske pošte i. dr.
Po prisrčnem pozdravu sta sc odpeljala v spremstvu nekaj gospodov na Tantur. Ko je ljudstvo v bližini in okolici zvedelo, da je prišel semkaj njegov nekdanji zdravnik oče Ausgar, jc prihajala vsak dan pozdravit ga truma za trumo.
P. Polikarp Vaupotič, prijor v Ivandiji, jc obiskoval med tem kratkim časom prav marljivo tukajšnje sanktu-varijc ter imel priliko, kot spremljevalec p. provinciala, spoznati arabske šege in tudi jedi.
Po sklepu kanonične vizitacijc se ,(c provincial s svojim spremljevalcem poslovil dne 18. t. m. od tukaj. Od Tan-turja ga jc spremljalo pet voz. Na kolodvor pa so se prišli poslovit žc pri njegovem prihodu omenjeni gospodje, katerim so se pridružili še preč. gosp. o diskret Benignus Snoj, konzula italijanski in belgijski in mnogo drugih.
Obenem sta zapustila Palestino tudi č. g. vicercktor avstr. hospica I. He-ger in pa usmiljeni brat 1'. Metliodius Krejčerik, ki jc v hospicu Tantur skozi 20 let marljivo delal in pomagal bolnim kakor tudi zdravim.
Torej vsem tem, ki so nas v Palestini zapustili, želimo obilo blagoslova in zdravja na rodni zemlji.
ssm
alkalična kislina
najboljša dijefUna in osuežupo pipo
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, oblsfnih in mehurn.h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstoo
pri karlovovarijsketn in drugih kopelišlph zdravljenjih in kot poznejše Zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
izvirek: Giesslsšitsl Sanerbnran,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni In franko.
V Ljubljani se dobiva v vseli lekarnali, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u. Pefer Lass-niku In Andrel Sarabonu. Llubllana. it
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. boln.
m m
n
■ ■
H
n n n
M ■
71
H ■t K
Konfekcija
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R. M i k 1 a u c
»lin, Pffifl stalila štev. l
(Medena ulica),
Poseben oddelek I. nadstropjo Cenik na zahtovo brezplačno in poštnine prosto. 2622
■
a n a
n ■
MARIJA SATTNER
Ljabljana, Dunajska cesta 17, II. stop., II. nadstr. (ffledljatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
IZUilll! m
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri— prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkvcuo perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih parumentov tudi radovoljno prevzame.
Specialiteta K 20—
<r	%
F. L. Popper čevlji
mg. za gospode in gospe sc nogam najbolj priležni, U lični in najboljše kakovosti
®	Naprodaj samo pr>
\ JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke.
Cena: 12*50
2938 (52)
Cena; 16-50
Zahtevajte zastonj in franko moj cenik
iMiimitim
električni in acetilenskiii svetilkah
SiM
za vse porabne svrhe. — Izborne električno žepne svetilke, zelo sveteče, kompletna za K 2, 2-40, 2-80. — Električne ročne svetilke v kovinastih tokih po K 4-— in 5-—. Hišne svetilke v lesenih omarah K 4-50. — Acctelinske ročne svetilke iz medenine pouikljane, zelo trpežne za na mizo in obešanje, po. K 4-—, 5-— in (i-—.	Pošilja jjo povzetju
A. Weissberg, izvozna tvrdka, Dunaj
Unterc Donaustrasse 23/S 3207 Dopisuje se hrvatsko.
mmmm K ^mmmšm
23
o •ž
tas
ta
S
nalstareisa ter naisolidaeiša trgovina v Ljubljani
----priporoča--
svojo vedno svežo zaloso špecerijskega blaga, raznovrstne, vedno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter 3trogo solidna postrežba.
peter m, mm mu W - uoiion miea.
2567
muuuuuutiuuuniitimuiiuuuuuuuuuuuuuu
Najhitrejša in najsigurnejša S5
vožnja v
Hmeriko
n
je z ekspresnimi
cesarskimi brzoparniki: »Kai-ser Wilhelm d. II.«, »Kalser Wilhelm d. Gr.«, »Kronprlnz Wilhelm«, »Kronprinzessin Cacilie« in z največjimi brzoparniki: »Prinz Friedrich Wilhelm«, »George Washington«, »Columbus« itd. Vožnja 5—6 dni. Posebno opozarjani na novo vpeljane kajuto (kabine) III. razreda. V teli je prostora za 2, 4 do (i oseb; opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadllnih salonov tudi posebni šelalni krov, kopeljl itd. Na krovu jim igra vsak drugi dan godba.	- Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in četrtek. =====
Potnik, ki kupi pri moni vozni list, ,! o b i v pristanišču brezplačno bruno j ti stanovanje J — Kdino veljavno ■voznu listke za to parniki!, kakor tudi za vso progo umor. želuznic pri
Ed. Tavčar-fu v Ljubljani S^l^at
listov tudi za progo : Baltimoro, FiladolUJa, Galve.ton, Kanada, Avstralija. Zabavna potovanja v Italijo
Egipt, na soverni tečaj itd.
muuuuumuumnunuuuurmuuuuuuumm
Domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komi).
Franca Jožefa cesta 3
♦
i
♦
04
I -
00
♦
I ♦ ♦
sc priporoča cenj. p.n. občinstvu v nakup
:- narejenih oblek. =
Sprejemajo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Peklo
izurjeno v vseh hišnih opravilih, želi vstopiti v službo kot gospodinja h kakemu starejšemu samostojnemu gospodu. Ponudbe sprejema upravništvo ,,Slovenca" pod štev. 3321.
3	
a>	
-t	
	
3	
	
-t	
«1 I	
1 Š	
o	
—j*	
o	
<	
Bi	
n'	
8>	
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žganje in pičo kuhati, slamoreznice robkarice za koruzo, stiskalnice za grozdje in sadne mline, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
veletrgovina z železnim
66
MERKUR
Peter Majdič v Celju
99

M

fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanjo pošiljatve ocl najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2578
3055
zadosti velike za kompletno moško obleko, hlače, paleto, ženske kostume, plašče, suknja itd.
Izvoz sukna Kari Kasper
Innsbruck 332.
ki so se pri meni v velikih množin. nabr., dajem, cla se jih čim-preje izne-bini, glob. pod cenol
Zahtevajte
vzorce ostanhov
blaga za moške iti ženske obleke poštnine prosto.
Najcenejše
dežnike !n
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
II
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	537
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
JBMLIL, KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Skotijo šle v. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
l k(j sivega skubljenoga K i-—, boljšega K 2-40, pol belega prima K 3'80 Belega K 4'—, prima mehkega puha K 6, prvovrstnega K 7-—, in 9-fto. Sivega puha K 6 —, 7 —, belega finega K 10-—, prsnega puha K !!•—, od pet kg naprej franko.
zgostega, trpežnega, rudečega, modrega, rumenega ali belega inlet (nanking) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2. vzglavnicama, vsaka 80 cm dolga, bO cm Široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 1b —, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 21. Posamezne pernice K 10.-, 12—, 14 —, 16 —. Posamezne vzglavnice K 3 —. 3-50, <!■—■ Pernice 200X140 cm velike K 13, 15 —, 18--, 20-—, Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, 5--, 5-50. Spod. pernice ti najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 1?.-, 15-—. Razpošilja od tO kron naprej franko po povzetju alt predplačilu.	2419
Hib hm Dešenica 195 /4 Češki les
Nlkak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati ilustr. ceniki vsega posteljnega blaga zastonj.
v
(jFItambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčnk - štambilijev
Ljubljana, Selenburoova ul. 51. l.
Ceniki Iranko. 553 Ceniki franko.
Ustanovila 1892
llstJMlIena
1892 ■■■■■■■■■
Fr. Hopf
sodno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Šelenburgova ulica šf. 6
prva največja in najstarejša trgovina
Glasovirji, Planin!, harmoniji (amerik.) * najbolj slovitih tunik: Stelz-hammer,
Posojevalnica.
Rossier, Czerny S Hofmann, Borim in edino zastopstvo dvorne tvrdke ® Forster.
Plačila na obroke.
Najnižje cene.
333 1
Eeodor Korn
(poprej Henrik Korn)
uokrivalec streli in klepar, vpelialec strelovodov ler instalater vodovodov
LJubljano, Poljanska cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
ifltti-MMlilB Milil CEtornit) paianl HatsclicB
z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proiačnni brezplačno ln poštnina prosto,
jša najoe,nejša vožnja v Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antvverpen v New-York
je proga
H
((
Na naših parnikih 0Lapland", »Finlandc »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Hntvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York,
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
Prva lilsfio nilelje u neto sltlMi In Sinje i stekle
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborilo blago Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
u
m
-s.,-"-7O-	, N
• E,. . W. M 2; = . o-
S. m 4 V V/ 2
altkJ^LM
■;■-: r.,
Pr e o b I e k e ^p ra v i I a
tovarna dežnikov
Ljubijan, Moitsi tri IS.
Dnnajska cesta ši. O poleg »Flgooca"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva m slikama na sleklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. sgsg Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
nafbolfša in nalsigurnejSa prilika za i^sSenJe!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lasiiii hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jili obrestuje po 43|*°o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog jc bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
ffačelstvo.
20
Izprašani optik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Stari trg št. 9 1135 ,
Očala In ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno!
Pozor, kolesarji!
Namesto JC 120,
samo 30'«
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih grnšklh dvokoles, model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. Že rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5-—, 6-—, 7-—, 8-—, zračne cevi po K 3-—, 4-—, o-—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20--. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in ftanko. Srbo-hrvaško do> pisovanje.	1064
TvornISko skladišče dvokclss In šivalnih strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere ©onaustrasse št. 23/S.
potniki v severno in južno JRmeriko se vozijo sedaj ie po domači avstrijski prog
tostro-Amerikana
Trst —New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Quebeo, Montreal, Kanada i. t. d.
znajnovejšimibrzoparnikizdvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih j e za vsakega potnika preskrblj eno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruli, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Sinton JCmetetz, £jubljana
2i kolodvorska ulica 26.