Ameriška Domovina
m WMH
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 163
SLOVGNLAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 20, 1952
LETO LIII —VOL. Lin
Filipinci odklanjajo komunistične knjige iz Jugoslavije
Na ponudbo Jugoslavije za
Nevarno širjenje polio bolezni v Clevelandu
CLEVELAND. — Polio bolezen v Greater Clevelandu se nevarno širi in včeraj je bilo zaznamovati že 277 slučajev te bo-
nakup komunističnih knjig, | lezni> k° so pripeljali v mestno
so Filipinci odgovorili:
“Nimamo denarja!”
MANILA. — Prosvetne oblasti na Filipinih se mučijo vprašanjem, ali je Jugoslavija za železno zaveso ali pa spada toed zapadne države. To vprašanje se je pojavilo, ko je neka knjižnica v Manili prejela iz Beograda ponudbo o medsebojni izmenjavi knjig. Jugoslov. ko-tounisične oblasti so skupno s Pismom poslale tudi 15 raznih knjig in publikacij. Miljutin Ivanovič, direktor beograjskega bibliografskega ' zavoda, je pisal knjižnici v Manili, da jugoslov. vlada želi razviti tesne “kulturne zveze” med Filipini in Jugoslavijo. Med 15 knjigami sta bi-k tudi dve, ki ju je napisal Tito. Njihov naslov je: “Delavci vodijo tovarne v Jugoslaviji” — in Napravimo konec nacionaliz-tou!” Ostale jugoslov. knjige so: Komun, stranka Jugoslavije v borbi za neovisnost države” in Za ljudsko oblast in sicializem” ki ju je napisal Edvard Kardelj, to knjiga Milovana Djilasa “No-Va pota socializma.”
bolnišnico pet nadaljnih bolnikov. Dve izmed teh zadnjih žrtev sta: 11-letni Brian Brent iz Newbury, O., in Mrs. Harriet Rush iz Columbusa. O., stara 39 let. Oba sta bila v Clevelandu na obisku, ko sta zbolela.
Jugoslavija prosi Ameriko za predujme obljubljene pomoči
BEOGRAD. — Jugoslavija je Ptosila Zdr. države za dovolj e-da sme nakupiti pšenico z kolom onega denarja, ki ji bo Podarjen za pomoč tekom fisfial-'riega leta 1952-53. Ti nakupi bi °toogočili Jugoslaviji njen na-^oravani izvoz koruze kljub te-da je suša uničila 30 do 40 Okstotkov tega pridelka.
Vlada je že sklenila pogodbo
Uvoz 150,000 ton pšenice. Za 10 do 15 milijonov dolarjev bi jo toda uvozila iz Amerike, če bo Washington dovolil, da bo sme-a v naprej porabiti del onega
de tooč.
narja, ki ga bo dobila za po-
časopis “Borba” poroča, da le letošnja suša povzročila slede-Ce izgube: 50 odstotkov pri slad-k°rni pesi in tobaku; 30 odstot-*°v pri krompirju; 50 odstotkov I'ri sadju; 30 odstotkov pri selenu sončnih rož, iz katerega tiskajo zeliščno olje, in 10 do ^ odstotkov pri grozdju. v Takoj drugi dan ža tem poro-tolom pa je vlada naznanila, da ■T Prepovedala vsak nadaljni iz-v°2 žita, vključno koruze.

Vremenski
prerok
pravi:
Banes deloma oblačno in to-^ °> ponoči grmenje in dežni pr-
^*Žni dnevi svetovne zgodovine
T>ne 20. avgusta 1833 je bil ro-®rt v North Bendu, O., Benja-to Harrison, 23. predsednik ruženih držav.
Vladni uslužbenci
dajejo prednost Eisenhowerju
Pota politike so res nerazum Ijiva in vijugasta.
j CLEVELAND. — Izpraševam je federalnih uslužbencev, ki jih je v Greater Clevelandu 16,000 in ki so plačani od demokratske administracije, je dokazalo, da se ti bolj ogrevajo za republikanskega kandidata Eisenhower j a kakor za demokrata Ste-vensona. Tozadevno izpraševanje je uvedel dnevnik “Press”, ki je stavil ta vprašanja stotinam vladnih uslužbencev.
Vprašani, za koga bi glasovali, če bi bile volitve danes, je odgovorilo 41 odstotkov uradnikov, kamenjem nekega ameriškega 'stenografk, administratorjev, vojaškega sarženta, ko se je nje- zdravnikov, bolničark in inženir gov avtomobil, ki ga je vozil ne- jev, da bi glasovali za Eisenho-
Iranska rdeča mladež napadla ameriškega sarženta
TEHERAN, Iran. — Komunistična mladina je obmetavala s
ki domačin, ustavil na živahni ulici pred rdečo prometno svetilko.
Policija se je zaprašila med mladino s svojimi krepeljci ter jo razgnala, dočim je jeep ameriškega vojaka odbrzel svojo pot.
werja. Samo 30 odstotkov jih je izjavilo, da bi dodali svoje glasove Stevensonu.
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči !
Španija ne pusti svojih ovčarjev v Ameriko
MADRID. — Nezadovolstvo nad postopanjem Amerike španskim režimom je baje krivo, da baskovski ovčarji še zdaj niso dobili dovoljenja za odhod v Ameriko, kjer so potrebni. — Rančerji Kalifornije bi namreč radi dobili 405 ovčarjev-Baskov za čuvanje svojih ovčjih čred.
Protiameriško čustvo tukaj narašča izza meseca februarja, ko je predsednik Truman izjavil, da ni nikoli maral španskega Francovega režima.
"Sovjefija je idealen kraj za milijonarje!" je rekel ameriški delegat pri Združenih narodih
Na vrhu plasti privilegiranih razredov so vladni in partijski oblastniki in voditelji obratov s stotisoči rubljev plače, na dnu pa je delavec s plačo, ki znaša povprečno po 600 rubljev na mesec.
Prihod 44 beguncev iz Češkoslovaške v New York
'obegnili so na različne načine; neki mladenki so na begu bingljale noge iz letala.
NEW YORK. — Dne 17. avgusta je prispelo sem 44 Čehov, sicer moških, žensk in otrok ki se jim je posrečilo pobegniti izza železne zavese v svobodo. Omenjeni so pobegnili iz ,Geš-s na različne načine; v enem slučaju je neka oseba visela iz letala, v drugem primeru so izkopali predor iz rudnika urani-preplavali so reke itd. Vsi omenjeni so prispeli sem z ladjo General Harry Tayjor.
Ena izmed begunk je bila 24-letna Čehinja, po poklicu strežnica na letalu. Malo letalo, v katerem so bile štiri osebe, je bilo tako tesno, da so ji noge bingljale iz letala, ki jih je poneslo v Zapadno Nemčijo.
Nadaljni begunec je bil 25-let-ni Ivan Pluhar, univerzitetni dijak v Brnu. Komunisti so ga obsodili na trdo delo v rudniku uranija v Sudetih, odkoder je pobegnil s petimi tovariši. Iz rudnika so izkopali predor, ki so ga vrtali tri mesece.
PRID1T& JEST!” —Gen. D. D. Eisenhower, republikanski predsedniški kandidat zvoni h kosilu nedaleč od gorske koče v Fraser, Colo. kjer se je mudil na oddihu.
Egiptski časnikar je preplaval Kanal
FOLKESTONE, Anglija. — Abdel Monem Abdu-u, 27 let staremu egiptskemu časnikarju, se je posrečilo preplavati Rokav-ski preliv med Anglijo in Francijo.
ZDR. NARODI, N. Y. Dr. W. Kotschnig, ameriški delegat pri org. Združenih narodov, je povedal pred Narodnostnim ekonomskim in socialnim koncilom, da Sovjetska zveza in njej podložne satelitske države niso predložile nobenega pregleda o svojih socialnih razmerah, kateri pregled je pripravil koncil. — “Kolikor se tiče teh ozemelj”, je rekel ameriški delegat, “je prav tako, kakor da bi bila na mesecu.”
“Toda, zasledujoč razvoj privilegiranih razredov v Sovjetski zvezi, lahko rečemo, da je ona idealni kraj za milijonarje”, je dejal.
Da vzdrži svojo trditev, je a-meriški delegat navedel budžet ali proračun neke delavske dru čine v Sovjetski zvezi, kateri audžet je bil pred Združenimi narodi skrbno “čekiran” in “pre-čekiran” v svrho njegove natančnosti.
Daši je povprečna mesečna plača sovjetskega delavca 600 rubljev, znaša dohodek te družine, ki obstoji iz pisarniškega nameščenca, njegove žene in o-troka, 1,200 rubljev na mesec. Ko se odšteje od te vsote 200 rubljev za davke in obvezno subskribcijo v državni loteriji, mu ostane še 1,000 rubljev. — (Oficielna vrednost rublja je: rublje za 1 dolar).
Za najemnino stanovanja plača 60 rubljev, za plin 9, za elek-triciteto 10 do 20 in za luksus telefona 25 rubljev na mesec. Trideset rubljev gre za prevoz s poulično, nakar mu ostane še 800 rubljev za živila in obleko. Ker pa stane kg surovega masla 32 rubljev, liter mleka 3 rublje in kg sveže svinjine 24 rubljev, tedaj je razvidno, da preostanek naglo skopni in je zato potrebno, da gre tudi žena na delo.
Najemnina ali stanarina se zdi zmerna, je rekel delegat dr. W. Kotschnig, dokler ne zvemo, da deli omenjeni to stanovanje, ki obstoja iz treh sob in pol, s tremi drugimi družinami in da živi v teh sobah 14 oseb, ki imajo vse skupaj samo eno stranišče in e-
no kuhinjo. Povprečni sovjetski mestni delavec ima približno 48 kvadratnih čevljev stanovanjskega prostora, dočim ga i-majo jetniki v ameriških federalnih jetnišnicah od 54 do 65 kvadratnih čevljev.
V Sovjetski zvezi so se do popolnosti razvile vrhnje plasti in privilegirani razredi; na vrhuncu so komunistični in vladni oblastniki, potem pa stop-njevaje nizdol: poslovodje veli-kiih obratov, razni predsedniki komunističnih koncilov, znani intelektualci, umetniki, balerine itd. Vsi ti zaslužijo ogromne plače, ki gredo v stotjsoče. Svoje otroke pošiljajo v drage učne zavode ter jim zapuščajo po svoji smrti ogromna premoženja.
Na dnu je sovjetski delavec 600 rublji mesečne plače. . .
“Same kapitalistične laži!” je vzkliknil na te ugotovitve sovjetski delegat Georgij Arkadi-jev. . .
(Tem podobne so razmere tudi v “ljudski demokraciji” Jugoslaviji, kjer za mater ministra Marinka ni bilo še nikoli tako dob ro kakor je zdaj, in za bivšo “ce-gararco” Pepco Kardeljevo tudi ne. . . Ampak povprašajte rajo, rajo, kmete in delavce, ki Indijo zakrpani, da se ne pozna prvotno blago njih oblek!).
Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice
V bolnišnici—
Mrs. Johanna Petkovšek, 1168 E. 60. St., se nahaja v St. Alexis bolnišnici želimo ji naglega o-krevanja.
Umrl od pika “mrtve” kače
TALCO, Te. — Bryant McLel-lon, star 52 let, je umrl od pika strupene kače, o kateri je mislil, da je mrtva. McLellon je kačo ‘ubil”, potem pa legel y travo k počitku. Med tem pa je kača nenadoma oživela ter pičila moža v desni bok.
Smrtna obodba v Egiptu
KAIRO, Egipt. — Posebno vojaško sodišče je obsodilo v smrt na vešalih Mustafo Mohameda Klamisa, ker je ščuval k uporu in izgredom, v katerih je sam ubil dvoje vojakov. Izgredi so bili v Kafr el Dawarju, 25 milj severno od Aleksandrije.
Novi grobovi
John Svitkovic
V ponedeljek popoldne je, ko je delal na svojem delu kot mizar pri Duffy Construction Co., nenadoma umrl, zadet od kapi, John Svitkovic, stanujoč na 6124 Glass Ave. Bil je rojen v Clevelandu in star 47 let. Zapušča ženo Mary, roj. Hrisko mater Antoinette, brate Josepha, Petra, Martina, Anthony, Roberta in Victorja ter sestro-Angelo Block. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, ob 9. uri v St. Francis cerkev in od tam na Calvary pokopališče.
Slovenska pisarna
6116 Glass Aye., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
ZLET slovenske sobotne šole jutri (četrtek). Otroci naj pridejo pred Slovensko pisarno ob pol 9 zjutraj. Vrnejo se z zleta ob 8 zvečer tudi pred pisarno.
STARŠI otrok slovensske sobotne šole imajo danes zvečer ob pol sedmih sestanek v naši pisarni. Vsi starši so vljudno vabljeni. Pridite točno in bo sestanek ob pol osmih končan.
ZAPRTA bo naša pisarna (zaradi šolskega zleta), jutri, četrtek.
Poizvedovalni količek
Nedavno je v Ashland, Wis. u-mrl Hrvat Pane Drljača. Bil je samski in nima tam nobenih sorodnikov. Pripovedoval pa je, da ima enega brata nekje v Michiganu in drugega v Ohio. Kdor bi kaj vedel o njih, naj sporoči na naslov Frank Nose, R. 4, Ashland, Wis.
Bolgari zaprli dva škofa
LONDON. — Bolgarski rdeči režim je dal aretirat in zapreti dva izmed treh katoliških škofov v deželi. To sta Ciril Kurtev in Ivan Romanov.
Javna vprašanja Etbinu Kristanu, ki kričijo po odgovoru slovenski javnosti!
Na zeljo nekaterih rojakov, ki so se nedavno vrnili z obiska v domovini, objavljamo ponatis članka pod gornjim naslovom, objavljenega v tem listu 3. oktobra 1951.
* * *
V času prve svetovne vojne je bila v Chicagu ustanovljena organizacija “Jugoslov. republi-čansko združenje”, katere cilj je bil, delovanje za jugoslovansko republiko, ki naj vstane iz razvalin razkosane Avstro-Ogrske.
Organizacija, za katere ustanovitev si je pridobil poglavitne
politične in administrativ' ne zastope.
2.	Narodni referendum in ini ciativo.
3.	Odgovornost vseh javnih funkcionarjev.
4.	Javno izvrševanje zunanje politike.
5.	Popolno svobodo besede in tiska.
7.	Popolno svobodo pouka in vesti.
8.	Nevtralnost vseh oblasti v razrednih bojih.
Takšna naj bi bila jugoslov..
zasluge Etbin Kristan, je spreje-.^r13,1:11?'	17° Mmlslil
90	1017 ,r PVnnsm, ni Ebm Knsan, ki je bil izvirna m
pogonska sila gori omenjene or-
la 29. junija 1917 v Chicagu, 111. izjavo, ki jo je podpisal poleg ostalih tudi Etbin Kristan.
V tej izjavi podpisani izjavljajo, da zahtevajo v jugoslovanski republiki vse garancije ustavnega demokratičnega življenja, zlasti:
1. Splošno, enako, tajno in proporčno volilno pravico brez ozira na spol za vse
ganizacije.
* * *
Po drugi svetovni vojni je zavladal v Jugoslaviji komunistični režim, ki so ga učenci in pristaši moskovske rdeče diktature presadili na jugoslovanska tla. Kakšen je moskovski režim in kakšne so njegove metode, o tem ni potrebno izgubljati besed, ker vse to pojasnjuje Tito
sam, odkar je prelomil s svojimi gospodarji, katerim ni hotel več igrati podrejene vloge, ž njimi ni prelomil zaradi gneva nad zatiranjem ljudskih mas; ne zaradi krutosti sovjetske tajne policije; tudi zastran izkoriščanja ruskih kmetov, ki so postali tlačani v kolhozih, ne; prav tako ne zaradi zatiranja sleherne opozicije in zaradi tisoč drugih krivic, ki jih izvaja moskovski režim nad brezpravnim ljudstvom! Ne, Tito ni prelomil z Moskvo zaradi gori omenjenih zločinov, saj je vse to sam uvedel v svoji “ljudski demokraciji”! Vzrok preloma niso bili človekoljubni nameni, temeč Titovo užaljeno samoljubje, ker je spoznal, da si' kot moskovski valpet ne bo mogel postaviti svojih lastnih obeliskov in piramid, in ker je vedel, da mu je Stalin že izbral naslednika. . . .
Etbin Kristan je zdaj v Jugoslaviji, kjer je bil nagrajen za svoje zasluge, ker je pomagal po svoje graditi in utrjevati Titov
komunistični režim. V imenu Iškim ljudstvom, enakopravni s
slovenske javnosti, katero je v Ameriki že tolikokrat in skrajno cinično potegnil, ga pozivamo, da odgovori na sledeča vprašanja, ki jih jemljemo iz njegove izjave, katero je zasnoval pred 34 leti:
1.	Ah so v današnji njegovi idealni “ljudski demokraciji” — “zajamčene vse garancije ustavnega demokratičnega življenja?”
2.	Ali je zdaj tam “splošna, e-naka, tajna in proporčna volilna pravica”?
3.	Ali je zdaj v Jugoslaviji uveljavljena “odgovornost vseh javnih funkcionarjev”? — Komu so, n. pr. odgovorni Tito, Kardelj, Kidrič, Pijade in drugi, da imenujemo samo nekatere izmed mnogih?
4.	Ali je zdaj tam “polna enakopravnost vseh državljanov?” kakršno je zahteval v svoji či-kaški izjavi? Ali so n. pr. duhovniki in vsi ostali, ki se ne strinjajo z vlado partije, ki šteje 400,000 članov med 16-milijon-
partijci?
5.	Ali je zdaj tam uveljavljena “popolna svoboda besede in tiska?”
6.	In “popolna svoboda pouka (recimo krščanskega) in vesti (vere)”?
* * *
Gospod sodrug oz. zdaj g. tovariš, odgovorite slovenski ameriški javnosti iskreno in pošteno na gornja vprašanja, kakor so bila pošteno stavljena! Saj se menda zavedate, da ste kot bivši tvorec demokratične jugoslovanske republike, kot poznejši komisar jugoslovanske monarhije, ki ste jo zastopali v naši sredi v zadevah ameriških Slovencev, in zdaj kot subvencionist in privilegiranec Titove komunistične diktature, dolžni dati tozadevne odgovore ameriški slovenski javnosti, med katero ste najmanj polovico svojega življenja vedrili in oblačili!
NAJIVOVEilšE VESTI
CLEVELAND. — Članstvo lo-cala 2265 CIO jeklarske unije je snoči zavrnilo instrukei je svojega unijskega vodstva, da bi prenehalo s svojini “neavtoriziranim štrajkom,” na katerem je 2,000 delavcev Republic Steel Corp.
MOSKVA — Sovjetski komunisti bodo imeli 5. oktobra svoj kongres, ki bo 19. in obenem prvi v trinajstih letih. Na kongresu bodo odobrili novo petletko, ki se je pričela leta 1951.
TOKIO. — Štirinajst zavezniških bombnikov, tako zvanih “superforts,” je vrglo 140 ton bomb na veliko severnokorejsko tovarno za izdelovanje bomb v bližini Mandžurije.
CLEVELAND. — Na banketu Ameriške bratske zveze, ki se je vršil snoči', sta govorila med ostalimi tudi John A. Blatnik, zvezni kongresnik iz Minnesote, in governer Lau-sche. Governer je priporočal organizaciji, naj izvaja svoje programe na načrtih, ki “bodo v soglasju z najvišjimi Načeli naše dežele.”
Ameriška Domovi ima
ajif/mru—iioiva*
•117 St. Clair Are.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.	'____
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
drile naše ljudi, da ne bodo iskali s komunisti katerekoli barve zvez in sodelovanja. Nihče naj si ne dela utvare, da je kaj pridobil, če se je zvezal z eno frakcijo komunistov proti drugi. Nasedel bo in drago plačal. Zato pribijmo še enkrat! S komunisti nobenega sodelovanja, nobenih zvez. Naj nihče ne misli, da se bo z Belcebubom boril proti hudiču.”
IN 0N0 IN ŠE KAJ
p. Bernard Ambrožič
II
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.________________
No. 163 Wed., Aug. 20, 1952
Skušnja modri
“Katoliški glas,” slovenski tednik, ki izhaja v Gorici je prinesel pod tem naslovom tehten članek, ki ga bi moral vsak nekomunist, posebno pa slovenski temeljito premisli-ti Takole piše*
“Vprašanje sodelovanja s komunisti stopa vsak dan in pod vsakovrstnimi oblikami pred človeka. Povsod najdeš te ljudi, ki ti ponujajo svojo pomoč, dokler nimajo oblasti v svojih rokah. Ko pa pridejo na oblast, tedaj napravijo podobno, kot naredi zidar, ko je hiša pod streho: poruši sve odre, ki so mu do tedaj pri delu pomagali. Ne potrebuje jih namreč več. Tako in točno tako postopajo tudi komunisti. Vse, kar ni strogo in pravoverno komunistično, jim je samo za oder, ki jim pomaga do oblasti.
To velja v prvi vrsti za katoličane. Ti-bi po vseh izkušnjah in prevarah že morali dokončno razumeti ter imeti pred očmi, da nimajo kaj pričakovati od zveze s komunisti katerekoli barve, oziroma da smejo pričakovati samo to, da^bo-do izigrani. Kljub temu so bili in so še katoličani, ki iščejo zvez s komunisti sedaj v tej zadevi sedaj v oni. Sedaj hočejo skupaj s komunisti reševati narodnost, potem socialno vprašanje, nato kulturne vrednote, nekateri celo religijo •— vero.
Kdo se ne spominja, kako so med leti revolucije hodili okrog po deželi, zlasti po župniščih, z vsemi sladkostmi namazani komunistični agenti ter zatrjevali, da oni niso nasprotniki vere, ne duhovnikov niti Cerkve. Vsi smo tedaj slišali bajke o partizanih, ki hodijo k velikonočni spovedi, ki ne smejo preklinjati, ki celo molijo rožni venec. Tedaj je Marija Vilfan napisala brošuro “Slovenski duhovniki in politiki o Osvobodilni fronti in veri,” katero je izdal IOOF v začetku! leta 1945. Tam pisateljica pravi: S tovarišem sva obiskala v Podzemlju v Beli Krajini prodekana g. Andreja lica. Pa sem mu zastavila vprašanje:
“Ko hodim po Beli Krajini, vidim, da se versko življenje vrši kot pred vojno. Ob nedeljah srečujem ljudi, ki hodijo k maši. Na Veliko noč sem gledala v Črnomlju procesijo, ki so se je udeležili tudi predstavniki naše oblasti in vojske. Po naših šolah se otroci uče verouka. Ali občutite kakršnokoli omejevanje v izvrševanju svojega verskega poslanstva.”
“Nikakega,”’ mi je s povdarkom .odgovoril g. prodekan. “V opravljanju bogoslužja in verskih obredov, krstov, procesij in obiskovanj bolnikov ne čutimo prav nobenega omejevanja, tudi v poučevanju verouka ne ...”
V brošuri imamo več sličnih izjav od strani raznih duhovnikov.
Tako so takrat govorili in obljubljali. Kaj pa danes? Vsemu svetu je znana težka resničnost, ki jo je komunizem vpeljal sedaj, ko je na oblasti. Porušil je vse odre, ki so mu bili tedaj potrebni, da se je dokopal do oblasti.
Tako dela vedno in povsod, ne samo na Slovenskem in v Jugoslaviji. In vendar ljudje komunistom še vedno verjamejo. To je že od čuda. Morali bi pomisliti, kaj je komunizem naredil iz onih ljudi, ki so mu verjeli in šli z njim. Nekatere je uničil, ker so se mu v svoji poštenosti skušali izviti, potem ko so spoznali njegove prevare, med temi se zdi, da je po vsej verjetnost bil tudi “narodni heroj” — Vojko Premrl iz št. Vida, poleg neštetih drugih seveda. Druge je komunizem onemogočil. Med temi slednjimi je zadnji v vrsti Edvard Kocbek, zvezda prve velikosti med onimi, ki so komunistom zaupali. Največ pa jih je komunizem osvojil zase in napravil iz njih pristne komuniste — janičarje, ki so izdajali in izdajajo še vedno svoje nekdanje somišljenike in prijatelje. Poleg raznih laikov so v tej vrsti tudi nekateri duhovniki. Metod Mikuž, Lampret, Anton Bajt ter razni drugi in morda med vsemi najbolj zašli Ivo Juvančič. Ti so tako daleč prišli, da so postali glavni zavezniki komunizma v boju zoper Cerkev. Kot vodilni cirilmetodarji vodijo prikrit in hinavski boj zoper kat. Cerkev in škofe ter svoje sobrate duhovnike. Ta ali oni med njimi je celo partijec in kot tak se bori zoper one ideale, v katere je toliko let veroval in se za nje žrtvoval. Kot nekdanji janičarji so to najhujši zavezniki komunizma v boju zoper Cerkev. Zato je njihova beseda najbolj pikra in najbolj boleča, čeprav najbolj bedasta.
Tako je “Ljudska pravica” z dne 5. julija prinesla članek nekega takih svojih zaveznikov, v katerem beremo: 'Bodiipo odkriti. Človeku se morajo smiliti preprosti ljudje, ki so obiskovali in še obiskujejo cerkve ob nedeljah, praznikih in delavnikih. Smiliti, če pomislimo, da poslušajo pridige o svetem očetu, rimskem papežu, glavarju cerkve, ki skrbi za svoje ovčke po vsem svetu, pošilja misijonarje ubogim zamorčkom itd. itd. Nihče pa tem ubogim ljudem še ni skušal dopovedati, da je rimski papež suveren poglavar države in da vodi zelo močno politiko . . .’ Te besede in druge njim slične je napisal mož, ki je bil sprva komunistični sopotnik, čeprav duhovnik in profesor bogoslovja, sedaj pa je postal sotrudnik “Ljudske pravice” v blatenju Cerkve ter podpisuje članke s polnim imenom.
Upajmo, da bodo izkušnje drugih in naše lastne izmo-
“Samo dolina ob reki Mississippi bi lahko pridelala hrane za 500,000,000.”
Reci in piši: petsto milijonov! Pa današnja Amerika še nima niti tretjine tega števila prebivalcev! Kakih 150,000,000 NAS (!) ima.
Pa jev Ameriki dovolj še drugih “dolin,” nimamo samo tiste ob reki Mississippi!
In vendar pravijo, da ne kaže spravljati v Ameriko nadaljnje inozemce, na primer — begunce! * * *
Ampak da ne začnemo na vsem lepem zabavljati, se rajši vrnimo h prvemu stavku tu gori in povejmo, kdo je postavil to drzno trditev. Morda kak Msgrt Swanstrom od N. C. W. C., ki bi rad menda kar vso Evropo prepeljal čez morje v Kolumbovo deželo?
Pa ne! Prve dni avgusta so imeli znanstveniki, posebno geografi in gospodarniki, veliko zborovanje v New Yorku, potem pa še v Washingtonu. Nekaj nad 400 se jih je zbralo in so prišli skupaj iz 31 dežel. Velika večina seveda Amerikancev. Sama! znana in slavna imena. Seveda ne za nas “navadne ljudi,” ampak za take, ki vedo, kaj je “znanstveni svet.”
Ti možaki so prišli skupaj, da bi proslavili stoletnico obstanka “Ameriškega geografskega društva.” In ko pridejo taki ljudje skupaj, se ne vrše same parade, ampak se tudi kaj stvarnega pomenijo. In tako zvemo tudi “navadni ljudje” kaj takega, kar ni
samo po sebi znano.
* * *
Eden od teh, angleški znanstvenik dr. Dudley Stamp, je na svojem polju vodilna avtoriteta, pišejo. In njegovo polje je, kako izrabljati zemljo za pridelovanje hrane. Takoj bomo povedali, kaj je rekel, pa prej še povemo, da so njegovim besedam pritrdili domala vsi ostali, ugovarjal pa ni nihče.
Dr. Dudley je izvajal:
Amerika podpira obdelovanje doline ob reki Amazonka v Braziliji, pa bi bolj pametno naredila, če bi tisti denar vrgla v razvoj kmetijstva ob svoji lastni reki Mississippi, še druge dežele so, kamor Amerika siplje svoj denar, na primer Liberija. Pa je prav tako nespametno. Če prav pomislimo, pridemo do spoznanja, da je Amerika sama med najbolj nerazvitmi deželami na svetu. Doli ob Amazonki je podnebje vroče in vlažno in tako bo ostalo, pa naj Amerika vrže tja dol še take svote denarja. Nasprotno je pa planjava ob Mis-sissippiju vseskozi ugodna za ob delovanje zemlje, pa je dandanes silno zanemarjena. Samo planjava ob tej reki bi lahko producirala hrane za 500,000,000 ljudi. Če gre Ameriki za to, da bi se na svetu pridelalo več prehranjevalnih sredstev, naj nikar ne izvaža svojega denarja, ampak naj ga vtakne v svojo lastno zemljo, pa naj izvabi iz nje vse, kar bi rada dala, če bi se kdo malo bolj zmenil zanjo.
* * *
Tudi drugi znanstveniki so se spustili v debato. Splošno mnenje je bilo, da Amerika brez pra-
de ugodnosti za poljedelsko produkcijo niti Sovjetska Zveza, ki ima nepregledne predele sveta, ne more primerjati z Ameriko. Naj bo v Rusiji taka ali taka vlada, svojega podnebja ne bo mogla spremeniti, svojih goratih pokrajin ne bo mogla izravnati, mrzlote in suhote ne bo znala izravnati, izhodišč na morje ne bo mogla ustvariti, ko jih je narava sama odrekla. Amerika je pa nekaj vse drugega!
* * *
Segli so še , malo dalje. Dr. Kimble je izjavil, da je po mnenju vseh navzočnih znanstvenikov v zemlji dovolj snovi, bodisi v obliki mineralov ali možnosti za proizvodnjo hrane, da bi moglo živeti na svetu še neprimerno večje število ljudi, kot jih ima zemlja sedaj. Treba je pa seveda urediti razdeljevanje božjih darov drugače kot jih ljudstva delijo sedaj. Na vsem svetu živi danes kakih 2,500,000,000 ljudi. To bi reklo okoli dveh miljard in pol. Toda čeprav je na svetu v resnici vsega dosti, polovica današnjih zemljanov bolj ali manj — strada. . .
Dr. Richard Light je povedal svojo misel tako: Utegne priti čas, ko bo ceneje izdelovati hrano v laboratorijih kot jo pridelovati na polju. Kemiki že danes vedo, kako bi se hrana lahko “pridelovala” v tvornicah, toda čas za to še ni prišel. Morda bo še dolgo bolje kazalo, da se obdelujejo polja. Ampak če se to izkaže za nepraktično — nič se ustrašiti! Po'kemični poti se bo z lahkoto “pridelalo” hranilnih sredstev za človeštvo, ki bo 10,000 bolj številno kot je dandanes!
* * •
Ustavimo še in se vprašajmo, če imamo kaj pojma, kaj se to pravi! Dandanes je na svetu kakih 2,500,000,000 ljudi. Ogromna številka! Pa jo pomnožite s številom 10,000! Koliko bo to zneslo?
Ker je dr. Light že naprej vedel, da si bo vsak težko predstavljal tako število in njega morebitne posledice za svet, je sam pojasnil:
“To bi se reklo, da bodo ljudje po vsem svetu tako nagosto naseljeni kot so danes v mestu
New York . . .”
* * •
Strahota — če bo res kdaj do tega prišlo! Kam pa poj demo” na kmete,” če bo tudi na Wil lardu m Gilbertu tako kot tle-tla?!
Upajmo pa, da bo do takrat že tudi pot na luno in na Mars odkrita. Se bo ja kmalu rodil kak nov Krištof Kolumb! Jo bomo pa mahnili na kak drug svet -morda se popeljemo tja gor na “letečih krožnikih.”
Sicer pa Bog daj, da bi vsega tega treba ne bilo, zakaj takrat bomo ja že v nebesih! Ali vsaj — no — vsaj v nebeški “čakalnici” . . .
* * *
Nikakor pa ne mislim norce briti iz izjav teh resnih znanstvenikov. Gotovo se niso sestali tu skupno z ameriškimi tovariši zato, da bi uganjali neumnosti. Kar se ti znanstveniki povedali, si velja zapomniti. Zakaj
ga mogla sama dobro uporabiti doma. Kaj pomaga pošiljati v druge dežele stroje in naročati ondotnim ljudem, naj jih rabijo, če pa drugi potrebni pogoji niso nimajo kaj jesti dani?	I	------o-
ve potrebe izvaža denar, ko bi 'svoje izjave radi dajo tudi dru-
ge vrste “znanstveniki,” ki dopovedujejo ljudem, da bo vsak čas (če že ni?) preveč folka na svetu in da ravno radi tega mnogi
Pismo iz domovine
Predragi! Prejel sem Tvoje pismo, moko in voščilo. Prišlo je v presledkih vse srečno. Za vse Ti naj lepša hvala. Za moko Te nisem prosil, kertfje še nekaj imamo. Pravzaprav je sedaj tako, da imamo i moke i še kaj drugega, skoro bi rekel vsega, le tistega denarja ni, da bi si kaj kupili. Torej je in ni. Ne vem ali vse pretirano drago prodajajo ali pa je plačilo za naše delo tako zanič plačano, da prav za naš zaslužek ne moremo kupiti nič. Delamo poizkuse na vse strani, levo desno, naprej, nazaj, po novem in po starem, pa ne pridemo nikamor. In vsi smo taki po-skusarji. Vsak poskuša. Vlada poskuša, Kidrič poskuša, Marinko poskuša, kmet poskuša, delavec poskuša, drugi poskušamo, vse navzkriž poskušamo, pa ne ostaja nič drugega kot velik križ, ki se ga najbolj in povsod otepamo.
Poglej le tole zanikrno pisavo. Papir, pero, črnilo in moja nerodna roka vsakemu nekaj manjka, da bi bil dober in za namen primeren. Vsaka reč te spravi nevoljo, ko za velik denar, oziroma za velik del svojega zaslužka, dobiš slabo muziko. Tako na nič sem bil prišel zadnje čase, da Ti nisem mogel odgovoriti, ker si marke nisem mogel kupiti, čeprav imam par j ur jev zasluženih V takole denarno krizo in pajčevino v žepu pa pade recimo davčni nalog za 20,000 dinarjev, ki jih je treba plačati v petih dneh. 30,000 sem jih pa letos že plačal zato, da smemo živeti naši beračiji. Ta davčni sistem je edinstven. Ves čas, vse leto vsak dan imaš opravka z njim Neprestano te “baše” davčni zaupnik, vedno moraš delati statistike o jajcih, litrih mleka, kilah krompirja in žita, glavicah solate in vsem, prav vsem velikem in malem, kar si pridelal. Podčrtati je treba, kaj si pridelal, ne kaj si prodal. Te številke nabirajo celo leto. Če se med tem kaj ponesreči, če ne rodi, če se ne obnese, če ne prodaš, jih to ne briga. Na osnovi “informacij” sestavijo številke, ki se imenujejo osnova. Osnovo pomneže z visoko lestvico in kar pride.ven, je čudo, ki se imenuje davčna obremenitev. Ta je nekako taka, kot smo si včasih kot otroci predstavljali zmaja s sedmimi glavami.
Bodočnost je temna. Ne vidimo nikamor. Smo za plotom. Jaz sem bolan. Danes sem bil pri zdravniku. To je šele luksus pri nas. Obisk pri zdravniku in dve mali zdravili 700 dinarjev, če pa greš v bolnišnico, je treba 700 dinarjev na dan samo za sobo, hrano in bolniško oskrbo. Prav tako je silno draga vožnja z vlakom, z avtobusom. Kamor kreneš te buti v nos lepše življenje v dobi izgradnje socijalizma v FNRJ.
Bodočnost je temna. Mladina živi pod vplivi, ki so nam nepojmljivi, ki smo se jih bali bolj kot vraga. Surovost in divjanje je pravilo in vodilo. Saj ti reveži niso krivi, saj kaj boljšega ne zvedo in ne vedo. Ali gorje nam in njim! Ta bolezen je vse hujša kot gospodarska in socijalna kriza m težava.
Zmedeno sem Ti nekaj napisal in popisal. Kar ne boš mogel razbrati, bom pa prihodnjič pojasnil, če bo bolezen popustila in če bodo pisma imela doVolj zaleta, da bodo zletela čez plot. Prisrčno Te pozdravlja Tvoj
Tone.
Eden je dejal: Amerika se ze- — Prvi polet v Kitty Hawk 1. lo moti, če misli, da bo spreme- 1903, ki ga je izvedel Orville nila kako tropično deželo v ame- Wright, je bil dolg samo 120 čev-
riško Dakoto!
Drugi je poudaril, da se gle-
Ijev — torej manj kot meri moderno letalo v širino.
Katoliški indijski literati
V mestu Tuticoviu so imeli prvi’ kongres katoliških indijskih literatov. Udeležili so se ga pisatelji iz južne Indije in Ceylo-na. Sklicala ga je Družba za literaturo Tamut, ki ima za namen apostolat tiska. Hoče tudi neka-toličanom, v jeziku tam ul, posredovati krščansko literaturo. Predsednik Thani Nay again, duhovnik, prevaja Avguštinove Izpovedi.
trttoi



1

TRŽAŠKE VESTI
Devin — Nabrežina. — Prvi sadovi “slučajne” zveze med SDZ in kominformisti. Dne 24. julija je bila prva seja nabre-žinske občine pod predsedstvom župana Terčona. Na njej je bil namesto g. Floridana postavljen na čelo javnih del voditelj kom-informistov g. Vižintin - Slavec. Postal je referent in ob i2nem ravnatelj javnih del. Tako so agnelettovci izročili delavstvo pod oblast in vpliv kominformi-stov. Začetek ni slab: tri važne funkcije so prišle v močne roke kominformista Slavca. Ljudstvo je silno nezadovoljno.
Odkritje orožja v Trstu. — Nobena tajhost ni, da je v Trstu cel kup skritega orožja, ki ga iredentisti kopičijo verjetno ne v miroljubne namene. Policija je te dni izsledila tako skrivališče v vili predsednika Zveze industrij cev v Trstu, Dorija Darija, zaradi česar je zaprla njegovega posinovljenca visokošol-ca Puca-Vurmbrandta. V teku preiskave je zaprla še njunega šoferja Baronija in nekega drugega visokošolca. Policija je za-plgnila več brzostrelk; pušk, samokresov, bodal in nabojev. Tudi na sedežu glavne pošte v Trstu je našla policija več orožja, ki so ga tam pustili neznanci. Aretiranci so prišli 5. avgusta pred zavezniško naročno sodišče.
OORIŠKE VESTI
Praznik v Standreški župniji.
V nedeljo 3. avgusta je bil v Štandrežu slovesno umeščen na svojo novo župnijo č, g. Stanko Stanič. Pomenljivi obred je kot nadškofov poblaščenec izvršil msgr. Novak. Po končani sv. maši so novega župnika pozdravili še farani, cerkveni ključar; zastopstvo deklet in fantov in pa otroci, ki so mu z rajanjem in petjem izrazili svoje veselje. Gospd župnik se je vsem lepo zahvalil in izrazil željo, da bi duhovno življenje v njegovi fari vedno bolj napredovalo.
Bivanje slovenskih skavtov na Sv. Višarjah. — Zadnjega julija se je zaključilo prvo skupno bivanje slovenskih skavtov v naših gorah. Nad 20 mladih fantov, večina iz tržaške okolice je prebilo lepe dneve pri Višarski Mariji. Mnogo so se naučili, saj je glavni namen skavtov spoznavati naravo in njena čuda. Lahko so tudi ugotovili koliko slovenskih romarjev roma še vedno na Sv. Višarje, posebno ob nedeljah. Čeravno to božjo pot obiskujejo tudi koroški Nemci in Italijani, ni mogoče zanikati, da so Sv. Višarje pristna slovenska božja pot. Tudi o-bilni izletniki, ki prihajajo gor po novi uspenjači iz Trbiža, tega svetega razpoloženja ne morejo vznemiriti. Sv. Višarje so sedaj še edina božja pot na kateri Slovenci lahko izrazijo svojo ljubezen do Marije v njihovi lepi slovenščini.
Občinski svet odobril sanacijo ulice Ascoli. — To je starodavna goriška ulica, takozvani “get,” ki je nastal v 15. stoletju, ko Židje niso smeli bivati skupaj s kristjani in so imeli poseben, nalašč zanje določen prostor. Tedaj so tildi sezidali sedanje hiše v ulici Tunisi. Porušili bodo 11 starih hiš, pravo leglo vseh mogočih bolezni in nemoralnega življenja. Tudi cesto bodo razširili. Upravni odbor je določil izplačilo predujma v znesku 1,600,000 lir za razširitev ceste ih 43,377,600 lir za izplači-
lo porušenih hiš.
Kaj pišejo komunistični časopisi. — “Primorski dnevnik” 3. avgusta ogorčeno protestira proti zatvoritvi otroške kolonije v Ukvah, ki jo je organizirala goriška Dijaška Matica za revne goriške otroke. Videmski prefekt je ukazal zapreti to slovensko otroško kolonijo, ne da bi zato navedel tehtne vzroke, ki bi to krivico opravičili. Zaradi tega je pokrajinski svetovalec D. F. S. Nanut Viljem poslal v Rim protestno brzojavko predsedniku vlade De Gasperiju, z zahtevo, da se ta krivični odlok prekliče. Prav tako je poslala protestno noto Zveza slov. prosvetnih društev v Italiji na tamkajšnjo mednarodno javnost. Otroci so se. že vrnili v Gorico.
Protest podeželja proti londonskim sklepom. — (Pr. dnevnik) Izvajanje londonskih sklepov in prihod rimskih imperialističnih emisarjev na Svobodno tržaško ozemlje, sta zelo ogorčila Tržačane, zlasti Slovence. Ljudstvo je dalo duška temu o-gorčenju s protestnimi resolucijami. Po mnogih vaseh so se pojavili po zidovih protestni napisi z “Nočemo, da nam bo vladala Italija” in podobno.
Mogočen uspeh “Romea in Julije” v Trstu — Slovensko na-rodino gledališče v Trstu je imelo v petek I. avgusta svojo 50. premiero. Za to priliko so naštudirali Shakespeareovo dramo “Romeo in Julia” in jo predvajali v letnem gledališču na Stadionu I. maja. Za to priliko je bilo mobilizirano prav vse osebje Slovenskega narodnega gledališča. Igralci so se potrudili in res dobro podali svoje vloge. Velik učinek so dosegli tudi#s krasno kuliserijo in bogatimi nošami, ki so ponazorile takratno meščansko nošo v Ve-rdtai. V soboto in nedeljo so predstavo ponovili. Občinstvo je skoro popolnoma zaseglo prostore velikega letnega gledališča. Uprizoritev je dosegla velik uspeh.
Maršal Tito pri tržaški mladini. — Dne 8. avgusta se je maršal Tito odzval prošnji pionirjev iz tržaškega ozemlja, ki so na letovanju v Ilirski Bistrici. Ob navzočnosti vseh vzgojiteljev in predsednika okrajnega komiteja komunistične partije, je maršal Tito izrazil svoje zadovoljstvo, da se pionirji iz tržaškega ozemlja počutijo v Jugoslaviji kot doma. Pozval je tudi vzgojitelje otrok naj gojijo pri otrocih duh, ki vlada v novi Jugoslaviji, da bodo vedno čutili, da so del svojega naroda.
Za kakšno ceno torej, pošilja' jo slovenski starši svoje otrok6 v Jugoslavijo? Komunistična vzgoja, brez vere in brez Boga naj bo podlaga za srečno bodočnost njihovih otrok?
Alojzij Gradnik — sedemdesetletnik. — O tem jubileju pevca goriških Brd je zelo obširno pročal Primorski dnevnik 3. avgusta.
Kipar Ivan Zajec je preminul v Ljubljani dne 29. julija. IvaU Zajec bo v zgodovini slovenske umetnosti veljal za kiparja, ki je mnogo prispeval k ustvaritvi pogojev za razvoj slovenske ki' parske umetnosti.
Rade Pregare umrl. — Po dolgi in hudi bolezni je dne 29. julija umrl na Reki Rade Pregare po rodu Tržačan, eden naj znamenitejših slovenskih režiser-(Dalje na 3. atranL)
SB«:;
Or. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
— Od tega ča&a je bila Gospa Sveta pri kmečkem ljudstvu še bolj v časti, ker je bilo prepričano, da je vsled posebne priprošnje Marijine bila njena cerkev rešena. Neka priprosta slika v cerkveni ladji še spominja na ta dogodek — Ogrskega stotnika pa je kmalu zadela zaslužena kazen. Na Štajerskem so ga potolkli in ujeli.
Z malimi presledki je trajala nesrečna vojska s Matijem Kor. vinom vsa naslednja leta do Korvinove smrti (leta 1490). Koliko ponižanje za cesarja, ko so ogrske čete leta 1485. zavzele celo Dunaj, in je 1. junija kralj Tatija imel slovesen vhod v balbsburko stolico! Matijevi po-veljniki pa so plenili po tšajer-ski, Koroški in Kranjski Od teh sta se zlasti odlikovala Jakob Sekelj in hrvaški ban Tatija Gereb. Sekelj je z za-Sorskima grofoma, Jurijem in Viljemom, Vitovčevima sino-voma plenil po Štajerski in Ko-roški, Gereb je prodrl na Kra-njsko in Istro, da bi se polastil Poglavitnih mest, zlasti Reke in Trsta. Ti navali Korvinovih stotnikov so se našemu ljudstvu ^ivo vtisnili v spomin. Toda če ie takrat pelo: “Kralj Matjaž korenjak, — med vami ni no-bsden tak”, je žal moralo obču-bti to bojno silo na lastnem testi.
Večina avstrijskih dežel je bila že v oblast: Matijevi. Cesar ie moral bežati na Nemško, da si- pri raznih knezih izprosi po-htoči. Matija Korvin pa se je ^cd tem obdai na Dunaju s si-isjnim dvorom in snoval načrte, ^ako bi si pridobil cesarski pre-si°h Kar ga nenadoma zadene Slhrt (6. aprila 1490.). Friderik le bil rešen najhujšega sovražnika.
Krvaški zgodopisec Ivan Tomašič poroča, da se je sam tur-sbi sultan Muhamed II. izrazil ° Matiju: “Dal sem preiskati ^es svet in vse kneze na zem-■ji, pa nisem našel enakega kra-i11 Matjažu. Jaz in kralj Ma-ijaž sva edina vredna, da se i-^cnujeva vladarja’'. Bil je ni-2bcga rodu, potomec rumun-skih pastirjev, a se je povzpel 0 slave prvega junaka svoje-časa.
(( Kedar se je dvignil s svojo črno vojsko” na sovražnika, je bila zmaga gotova. O nje-g°vi priljubljenosti pri Ijud-S^Vl1, ki se .izraža v slovanskih Narodnih pesmih še izpregovo-rith na drugem mestu. Pridobil s* je trajen, hvaležen spomin, b°sebno zadadi tega, ker je veno branil priprosto ljudstvo br°ti nasilnosti plemstva. Slo-^a je tudi njegova pravico-inbnost. Nared je trdil po nje-^°vi smrti: “Odnar kralj Matjaž nikjer pravice ni”. — Med Mvenci je nastala pozneje Pravljic^ kcaij Matjaž ni u-ampak spi v neki votlini Poletno spanja. Kje je tista go-fa> ki ga zakriva, o tem krajeven Pripovedke niso edine. Gorenjci pravijo, da spi Mat-p0cj Triglavom, Vipavci pod ^aVnom, Korošci pod Peco.
rebudil se bode, kadar mu zra-s^e brada devetkrat okoli kam-eate mize. Takrat bode pred ejegovn jamo v božični noči fosila zelena lipa. Od polnoči j ° ene bode tako sladko cvete-,a’ da napolni vso okolico s pri-Jetno dišavo. Cvetela bo samo eno uro, potem se posuši. Na to ^•sušeno lipo bo obesil kralj atjaž svoj ščit in takrat oze-5ni lipa z nova. S svojo “črno °Jsko” bode pridrl na dan, pre-riagal in .zatrl vse slovenske na-^Pcotnike, pregnal vso krivico s
in ustanovil zlate čase.
* • •
^ vlade vojvoda in cesarja Gderika so zadele slovenske ezele naj hujše nadloge in av-r^sko oblast največjie poniža-
nje. Večni roparski pohodi raznih plemičev, boj s Celjani, voj ska z Ogri, turški navali, vse to je prignalo ljudstvo skoraj do obupa. Friderik pa je bil nezmožen, napraviti red in mir in braniti svoje dežele proti tujim napadalcem.
Zdelo se je. da se habsburška oblast bliža koncu. In vendar je oprezni, počasni, neodločni Friderik prav s svojo potrpežljivostjo in vztrajnostjo premagal vse težave. Globoko v srcu mu je bilo vkoreninjeno prepričanje o bodoči slavi rodbine in moči Avstrije. Na svoja pisma, listine, zlate in srebrne posode, stavbe in druge spomenike je imel navado začrtavati črke: A. E. I. O. U. Po njegovi lastni razlagi so te črke začetnice peterih latinskih besedi: “Au-triae est imperare orbi univer-so” (Avstrija ima poklic vladati vsemu svetu). Pozneje so jih drugi razlagali: “Austria erit in orbe ultima” (Avstrija bode ostala zadnja na svetu, to je: trajala bode do konca sveta).
Sam je vedno meril na to, da si pridobi češko in ogrsko krono in z rodbinskimi zvezami je pripravljal pot do poznejše o-olasti in slave habsburške hiše. Sinovi in vnuk: so želi, kar je zasnoval in zasadil s svojo previdno in vztrajno politiko.
13. Ustanovitev lljubljanske škofije
Med ustanovami cesarja Friderika je bila za slovenske dežele najpomenijivejša nova škofija v Ljubljani.
Cerkvene razmere v slovenskih deželah so nujno zahtevale preureditve. — Osežna akvi-lejska škofija se je raztezala do Drave na severu, do Kolpe in Sotle na vzhodu. Patriarhi niso mogli na tem ogromnem o-* zemlju sami izvrševati škofovskih poslov in so zlasti izza 13. stoletja redkokdaj obiskovali slovenski del svoje škofije. Du-novsko vlado so večinoma pne-puščali arhidiakonom, izvrševanje tistih opravil, za katere je ailo treba škofovskega reda ibirmovanje, posvečevanje cerkva itd.), pa so poverili svojim pomožnim škofom ali namestni-tom (vikarjem). Viečjidel so opravljali službo vikarjev škofje iz bližnje Istre, iz Pična (Pe-tena) ali pa iz Novega Grada (Citta Nuova). Nekateri izmed njih so kar stalno bivali v Ljubljani ali v kakem drugem slovenskem mestu.
V 15. stoletju sta bila namestnika akvilejskih patriarhov pičenska škofa: Gregor (1418— 1433) in Martin (1436—1456).— Gregor je bil rodom Korošec in redovnik avguštinec. Bival je navadno v Ljubljani v avgu-štinskem samostanu ali pa pri kartuzijanih v Bistri. Njegovo i-me srečujemo večkrat na raznih listinah, ko je posvečeval qerkve ali oltarje po naših krajih in podeljeval odpustke. U-mrl je leta 1433. v Bistri in bil tamkaj pokopan. Vse svoje premoženje je v oporoki zapustil gostoljubnim kartuzijanom. — Še znamenitejše in vplivnejša oseba je bil njiegov naslednik, pičenski škof Martin. Tudi Martin je bil menda Korošec iz plemiške rodbine Mannsbergov, ki so v 15. stoletja imeli posestva na Kranjskem. Koroškem in Štajerskem. Okoli leta 1436. je postal pičenski škof in bil od akvilejskega patriarha Ludovi-ka Tecka imenovam za vikarja čez vso akvilejsko škofijo izven Furlanije.
(Dalje prihodnjič.)
EDINA, SAMO MOŠKA, KATOLIŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska moška
zveza v Ameriki
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1930 v državi Ohio.
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije GLAVNI ODBOR:
Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O.
Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio.
Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, O. Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 973 E. 74 St., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio.
Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 PL, Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio.
Drugi odbornik: JOHN LESKOVEC, 115 Smithsonian Ave., Girard, O. Tretji odbornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid, O. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio. Uradno glasilo: “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Podružnicam in članstvu Slovenske moške zveze
ako bo vse to, kar je zgoraj navedeno, pravočasno v rokah.
Dalje naznanjam, da bo v nedeljo 31. avgusta glavna polletna seja gl. odbora Slovenske moške zveze in sicer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., pričetek ob 9:30 dopoldne, soba št. 3, staro poslopje. Prosim, da glavni uradniki to upoštevajo in ni treba čakati še na “extra” povabilo, ampak naj pridejo na sejo ta dan in pravočasno vsi glavni uradniki SMZ.
Ostajam s pozdravom
Joseph Grdina, tajnik Slovenske moške zveze.
Na minuli konvenciji Sloven ske moške zveze je bilo sklenjeno na željo splošnega članstva S. M. Z., da ima organizacija svoje lastno glasilo in sicer obvezno enkrat na mesec. Tozadevno je konvencija odobrila poseben povišek pri asesmentu, iz katerega naj se vzdržuje lastno glasilo, katerega naj bi prejemal vsak član. Na izredni glavni seji pa je bilo določeno, da se prične z izdajo glasila SMZ že v mesecu avgustu. To bi se tudi izvršilo, da ni prišlo'vmes sledeče:
Predno moremo izdati glasilo, je potreba imeti vse naslove članov. Dokler tega ni, z izdajo glasila ne moremo pričeti. Zato tem potom obveščam vse tajnike podružnic, da dopošljejo na tajništvo imena in naslove vseh članov; prav tako naj pošljejo imena uradnikov podružnic Slovenske moške zveze in sicer čim ritreje mogoče, da bomo mogli že v septembru začeti z svojim glasilom. Ta bomo storili le, ako Domo imeli imena in naslove
vseh članov SMZ. Ako jih pa ne bo, to zapomnite: glasila še ne bo. Kako tudi? Komu naj ga pa pošljemo in kam? Zato prosim vse tajnike podružnic, ki še niste poslali imen in naslovov članov, da to storite čimpreje.
Dalje prosim tudi, da naj tajniki pošljejo imena uradnikov podružnic, ki bodo priobčena v glasilu. Dalje, ako ima kdo kak dopis, da ga pravočasno dopošlje in sicer najkasneje do 10. septembra. Na kasnejše dopise se ne bomo mogli ozirati za mesec september.
Naslovno stran oziroma glavo glasila bo napravil naš umetnik g. Franc Gorše in bo nekaj lepega. Gradivo bo pa tako razdeljeno, da bo kar mogoče odgovarjalo glasilu SMZ. Glasilo bo po pogodbi z upravo Ameriške Domovine obsegalo eno celo stran Ameriške Domovine. Torej precej prostora, še enkrat: v septembru izide prva številka obli-gatnega “Glasila Slovenske moške zveze” in to le pod pogojem,
Sežigalnik koristi hiši
— V Washingtonu pride na vsakih 100 prebivalcev 58.8 telefonskih priključkov, to je daleko več kot kjerkoli drugod v Ameriki in verjetno tudi na vsem svetu.
Nekdaj smo smatrali posode za odpadke na dvorišču za potrebno zlo, prav tako je motila prijetno podobo našega dvorišča starinska priprava za sežiganje odpadkov.
Ti dve stvari, ki sta stalno motili naše oči, naglo izginjata. Moderni avtomatični plinski seži-galec je obe ti vprašanji rešil enkrat za vselej.
Vsi odpadki v gospodinjstvu, pa naj bodo mokri, suhi ali vla-
žni hitro izginejo v ekonomičnem plinskem sežigalniku.
Danes pametni hišni lastniki, ki imajo kaj smisla za lepoto in prijetno življenje, prostor, kjer so nekdaj stale posode za odpadke in stari nepripravni sežigal-niki, zasajajo s cvetlicami.
Eden naj novejših sežigalnikov je GASINATOR. To je ena izmed tovrstnih priprav, ki jih lahko dobite v vsaki večji trgovini.
Iz Primorskega
(Nadaljevanje s 2. strani)
jev, znan gledališki igralec in pisatelj.
Trgovina med Italijo in Jugoslavijo. — Dne 2. avgusta se je Beogradu izvršila izmenjava pisem med FLRJ in Italijo, s katerima jis bil med obema državama podaljšan sporazum o trgovini in gospodarskem sodelovanju ter protokol o blagovni izmenjavi do konca leta 1952. Kljub temu pa dela Italija ponovne ovire temu sodelovanju. Zaključna konferenca jugoslovanskih strokovnjakov za les, ki bi se imela vršiti nekje v severni Italiji, je po krivdi Italije izostala. V Jugoslaviji komentirajo tak postopek kot dokaz, da si italijanski uradni krogi ne želijo izboljšanja v trgovinskem sodelovanju z Jugoslavijo.
-----o------
Po širnem svetu
Novo ukrajinsko semenišče
Koncem junija t. 1. so v prisotnosti tajnika kongregacije za Vzhodno cerkev kard. Tisseran-ta in apost. nuncija msgr. Ron-cattija otvorili v Louryju (Orleans) v Franciji novo malo semenišče, ki je' namenjeno vzgoji ukrajinskega duhovniškega naraščaja. Msgr. nadškof Bucko, ki je apostolski vizitator Ukrajincev v Zapadni Evropi, je opravil ob tej priliki službo božjo v vzhodnem obredu. K slovesnosti so bili povabljeni razni francoski škofje in civilne oblasti.
Novo semenišče, ki mu je pri-deljen tudi zavod s kmetijsko šolo, so zgradili z velikodušno podporo kongregacije za Vzhodno cerkev in s prispevki raznih dobrotnikov.
Semenišče je posvečeno sv. Janezu Bosku ter je izročeno salezijancem v oskrbo. To dejstvo je zelo zanimivo, kajti dosedaj se salezijanci niso udejstvovali med ukrajinskim ljudstvom. Vse kaže, da hočejo salezijanci razširiti svoje delovanje tudi med vzhodne katoličane ter jih seznaniti z načeli in metodami don Bosko-jevega vzgajanja.
Novo semenišče bo sprejelo pod svoj krov kakih 50 ukrajinskih semeniščnikov, ki se vzgajajo trenutno v orleanskem škofijskem semenišču in ki bodo razposlani pozneje kot duhovniki med razne ukrajinske skupine, ki sd raztresene po Zapadni Evropi.
Vseh Ukrajincev, ki so raztreseni po Zapadni Evropi, je kakih sto tisoč; največ jih je v Franciji (okoli 45 tisoč), ostali so v Angliji (30 tisoč), v Nemčiji (20 tisoč). Po večini so begunci, ki jih je vojna vihra razkropila po vsej Evropi in ki se nočejo vrniti v domovino, ki je padla pod boljševiško suženjstvo.
------o------
Katoliški tisk na Japonskem
Vedno bolj se razvija. “Katoliški dnevnik” ima naklado 15,-000. Kulturno revijo “Stoletje” (“Vek”) izdajajo laiki pod vodstvom oo. Družbe Jezusove. Izhaja tudi družinski list: “Družinski tovariš” v 3,000 izvodih. Poleg tega izdajajo tudi nekatere specializirane revije, kot n. pr. “Katoliška vzgoja,” ki ima 3,500 naročnikov in ki obravnava katoliška vzgojna vprašanja.
Hoški dobijo delo Moški dobijo delo
Sposobni Forge Shop učenci
Ali hočete
J—najboljše delovne pogoje prilike za napredek p—načrt za pokojnino
življenske stroške poravnane Q—nadurno delo
Prinesite dokaz državljanstva Morate delati katerikoli šift.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave.
Cleveland Transit Bus No. 28
FORD
MOTOR C0.
17601 Brookpark Rd.
zdaj preišče sposobne može za sledeča dela
CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN TINSMITHS PIPEFITTERS LABORERS
Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške
Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd. ________ (163)
"OLIVER"
potrebuje
operatorje za
RADIAL DRILL PRESSES
SMALL SINGLE SPINDLE DRILL PRESSES
PRESS HELPERS
POTTER & JOHNSON LATHE
LIBBY LATHES
TURRET LATHES LARGE
TURRET LATHES —
SMALL
LO-SWING LATHES
VERTICAL MILLING MACHINES
DIE STORAGE
OXYGRAPH-CAMOGRAPH
BLANCHARD GRINDER
HANCHETT GRINDER
BULLARD OPERATORS
Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem deiu. Plačane počitnice in prazniki; točka glede živ-Ijenskih stroških avtomatičen povišek do srednje mezde. Mora biti pripravljen delati prvi, drugi ali tretji šift; 5% poviška za delo na 2. šiftu; 10% na 3. šiitu.
Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 pop.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
KE 1-0309
(163)
PROTECT YOUR FUTURE
[ ★ ★
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
CLEVELAND CAP ' SCREW CO.
2917 E. 79 St.
(blizu Kinsman Rd.)
Cold Header Operators
Bolt Making Machine Operators
Visoka plača od ure. Zelo dobri delovni pogoji in več posebnih koristi..	(167)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Na Beckford Ave., v Eucli-du pri cerkvi sv. Kristine, 4 sobe in kopalnica in ena ne-zgotovljena soba v drugem nadstropju.
Za podrobnosti pokličite
Matt F. Intihar
630 E. 222 St.
Tel.: RE 1-6888 ali IV 1-0678
Naprodaj
Hiša za 2 družini in trgovina v zelo dobri okolici blizu Superior in Ansel Rd. Lastnik prodaja po zelo zmerni ceni. Pokličite CE 1-2884.	(163)
Hiša naprodaj
2-družinska hiša na 1197 E. 173 St., 5-4. Plinsko gretje, garaža. Kdor si želi hišo ogledati, naj se zglasi na naslovu pri stranki, ki stanuje zgoraj.	—(163)
Mrs. Mary J. Komick
10126 Felton Ave., Inglewood, California
naznanja Slovencem v Inglewood in okolici, da jg odprla
REAL ESTATE URAD
na
4843 W. Imperial Highway Inglewood, California
Tel. urad: OR 2-2483 na domu: OR 1-7140
Soba se
Soba se odda za moškega na 1046 E.
odda
samskega 69 St. -064)
Opremljene sobe
2 opremljeni sobi se oddajo z kuhinjskimi privelegijami na 6420 St. Clair Ave. EN 1-1281.
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja v Bratenahl, blizu Lake Shore Blvd., hišo 8 sob za 1 družino, 4 spalne sobe, preproge, ena minuta do Express busa, 15 minut do mesta. Cena $15,500. Pokličite LI 1-0492, John J. Keane, 10305 Burton Ave.	(164)
Hiša naprodaj
7 sob za 1 družino na 549 E. 118 St. Dvojna garaža, zimska okna in “awnings”. Lastnik prodaja. Bo odprto dokler ne bo prodano.	—(165)
HENRIK SEENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
“In na stropu?”
“Kako bi bil zlezel na strop, če je bil zvezan.”
“Tepec! Če bi Se ne bil raz-.vezal, bi bil tu! Iščite ga na stropu. Uknešite ogenj!”
In iznova so se usule iskre.
Vest je preletela takoj vse straže. Začeli so se gnesti v hlev z ono hitrostjo, ki je navadna ob nenavadnih prilikah; slišali so se nagli koraki, nagla vprašanja in še naglej ši odgovori. Nasveti so se križali kakor meči v boju.
“Na strop! Na strop!”
“In straži znotraj!”
“Ni lestve!”
“Prinesite drugo!”
“Je ni nikjer!”
“Skočite v kočo, če je tam katera!”
“O ti prekleti Lah!”
“Lezite po oglih na snsho, strehe pa notri.*'
“Ni mogoče, ker visi počez in je podbita z deskami.”
“Prinesite kojpa!” je zagrmel splezamo gor. O ti pes! Lestev je potegnil Z|9 seboj”
“Prinesite kopja!” jezagrmel Holodijev glas.
Molojci so skočili po kopja, drugi pa so dvignili glave proti stropu. Že razprhla dnevna svetloba je prodrla tudi skozi odprte duri in v hlev, a pri njenem negotovem blesku se je videla oglata odprtina v stropu črna in mirna.
Seda] so Se odzvali poedini glasovi:
“No, gospod šlahčič! Spusti lestev in zlezi dol. Saj se itak ne izmuzneš, čemu mučiš ljudi. Zlezi, zlezi!”
Tišina.
“Ti si moder človek! Če bi tebi to kaj pomagalo, bi sedel, a ker ti nič ne pomore, tako zle-Zieš dobrovoljno — ti dobri!”
Tišina.
“Zlezi, če ne, ti potegnemo kožo z glave, a glavo ti vržemo na gnoj.”
Gospod Zagloba je ostal gluh na grožnje in vse roganje in je sedel v temi kakor jazbec v luknji, pripravljajo se na besno obrano. Le sabljo je stiskal vedno močneje in nekoliko sopel in v duhu moilil očenaš.
Medtem so prinesli kopja, jih zvezali po tri v butaro in jih postavili s konicami k odprtini. Gospodu Zagiobi je šinila v glavo misel, če no bi jih zagrabil in potegnil. A pomislil je tudi. da je streha morda prenizka in da jih ne bi mogel popolnoma potegniti gor. Sicer bi pa prinesli itak drugih.
Vtem se je napolnil vos hlev biti!” z molojci. Nokateri so svetili z lučivom, drugi so znosili raznovrstne droge ir lestve od vozov, ki pa so se izkazale, da so pre-krake; zato so jih vezali z jor-meni, ker se je bilo po kopjih res težko vzpenjati. Vendar so e našli dobrovoljci.
"Jaz pojdem,” je vpilo nekoliko glasov.
“Čakajte na lestev!” je rekel
Holodi.	.✓
“Kaj pa škodi, očka, če poizkusimo po kopjih?”
“Vasil naj spleza! — On je kakor mačka. *
“Torej poizkusi!”
Drugi pa so Se začeli takoj šaliti:
“Ej, previdno' On ima sabljo, odseka ti glavo — boš videl!”
“Zgrabi te za glavo in potegne k sebi in tam te potiplje kakor medved.”
Vasil se ni dal ostrašiti.
“On dobro ve,” je rekel, “da bi mu dal ataman in vi, bratje, zjesti hudiča, če bi se me le s prstom dotaknil.”
To je bilo svarilo gospodu Zagiobi, ki je sedel tiho in ni niti črhnil.
Moljci pa so prišli, kakor je sploh navada med vojakki, v dobro voljo, ker jih je vsa stvar začela zabavati, zato so začeli Vasila še bolj dražiti.
“Potem bo vsaj enega tepca manj na belem svetu.”
“On se tam ne bo zmenil, kako mu mi poplačamo za tvojo glavo. On je drzen molojec.” “Ho! Ho! On je čarovnik. Vrag ve, v kaj se j:e že izpreme-nil, to je čarovnik! Ti, Vasil, ne veš, komu zlezeš v čeljusti!” Vasil, ki je že bil pljunil v dlani in ravno objel kopja, se je naglo ustavil.
“Na Laha pojdem,” je rekel, “na vraga pa ne.”
Toda medtem so zvezali lestvi in ju postavil k odprtini. Nevarno je bilo tudi po njih hoditi, da se ne bi vezi, kjer sta se lestvi stikali, potrgale, ali pa da se ne oi polomili klinci; spodnji so držali. Toda začel je stopati sam Holodi ter stopaj e govoril:
“Gospod šlahčič, vidiš, da to ni šala. Vtepel si si v g^avo, da moraš sedeti gori, torej sedi, a se ne brani, ker mi te itak dobimo, če bi imeli razdreti ves hlev. Imej pamet.”
Naposled se ;e njegova glava dotaknila odprtine ter Sie polagoma pogrezala vanjo. Naglo se je zaslišal sabljin švist, Kozak je strašno zakričal, omahnil in padel z razklano glavo med molojce.
“Kolji! Kolji!” so zavreščali molojci.
V vsem hlevu je nastala strašna zmešnjava. Dvignil se je krik in vik, katerega je zaglu-šil gromoviti glas gospoda Za-globe:
“Ha, zlodeji, ljudožrci, ha, baziliki! Do zadnjega vas potol čem, lopovi garjevi! Spoznali bodete viteško roko, čestite ljudi ponoči napadati, v hlev šlah-čiča zapirati -- ha, razbojniki! Na dvoboj z menoj, v dvoboj, ali pa dva proti meni! Pridite no sem, toda glave pustite v gnoju, ker vam jih posekam, kakor sem živ.”
“Kolji! Kolji!” so vpili molojci.
“Hlev zažgemo!”
“Jaz ga sam zažgem z vami vred, kravjerepniki;”
“Po nekoliko, po nekoliko o-benem!” je kriknil star Kozak.
“Držite lestev, podprite jo s kopji, prinesite snopov na glavi in dalje . . Moramo ga do-
Po leh besedah je začel lezti navzgor, z njim vred pa dvoje tovarišev. Klinci so se začeli lomiti, lestvi še bolj upogibati, a kakih dvajset krepkih rok je zgrabilo drogove in kopja ter podprlo lestvi. Drugi so sulične konice vtaknili v odprtino, da bi preprečili sabliine udarce.
Nekoliko hipov pozneje so tri nova trupla padla spodaj stoječim na glave.
Gospod Zagloba, razigran od zmage, je tulil kakor bivol in je metal nanje taka prekletstva, kakršnih svet še ni slišal in vsled katerih bi bile duše gotovo zamrle v molojcih, če bi jih ne bila popadla besnost. Nekateri so s sulicami vrtali strop, drugi so se zaganjali na lestev, dasi jih je pr: odprtini čakala gotova smrt. Zdajci je nastal pri vratih krik in v hlev je planil sam Bohun.
Bil je brez čapke, v samih šara varah in srajci, v roki je imel golo sabljo, v očeh plamen. “Skozi streho, pasje duše!” je
kriknii. “Raztrgajte škopo in ujemite živega!”
A Zagloba je grozovito kričal, ko ga je zagledal.
“Hudič! Pridi le sem. Nos in oči ti porežem., le grla ti ne vzamem, ker je to rabljeva last. A kaj! Ali te je strah objel? Ali se bojiš, dečko? Zvežite mi tega lopova in milost dobite! Kaj, ti obešnjak, ti pankrt židovski? Pridi no! Pomeli samo glavo skozi strop! Pridi, pridi! Rad te sprejmem in pogostim, da se te bo spominjal tvoj oče hudič in tvoja mati vlačuga”
Vtem so se začeli strešni stebri tresti. Očividno so zlezli molojci na streho ter začeli puliti škopo.
Zagloba je to zaslišal, a strah mu ni vzel sile. Bil je, kakor bi se bil upijanil v bitki in kr-vi.
“V kot skočim in tam poginem!” je pomsilil.
Toda v tem trenutku so se razlegli po vsem dvorišču streli, obenem pa je planilo nekoliko molojcev v hlev.
“Očka, očka!” so kričali na vse grlo. “Pomagaj!”
Gospod Zaloba v prvem trenutku ni razumel, kaj se je zgodilo — in je ostrmel. Pogledal je skozi odprtino, a tem že ni bil nikogar. Strešni stebri se ne tresejo več.
“Kaj je to? Kaj se je zgodilo?” je zavpil glasno. Ha, razumem! Hlev hočejo zažgati s pistoleti v streho.”
Medtem pa so se zunaj čuli čimdalje strašnejši človeški kriki, topot konj, streli, zmešani z vpitjem, žvenketanje železa. “Bože, to j.e bitka!” je pomislil Zagloba in skočil k svoji luknji na strehi.
Pogledal je—in noge so se mu
PAPIRA1UE
ODSTRANITEV Z PARO
PROST PRORAČUN
Stanley l^aizel
11401/; Norwood Rd. EX 1-6332
pošibile od radosti.
Na dvorišču je vršala bitka, alibolje, gospod Zagloba je u-zrl strašen pogrom Bohunovih molojcev. Iznenada napadeni, podirani k plotom, h koči in skednjem, sekani z meči, peha-ni z valom konjskih prsi, teptani s kopiti, so ginili molojci brez odpora. Vrste vojakov, o-blečenih v rdeče barve, so sekale besno in pritiskale na bežeče ter jim niso dovolile, da bi se razvrstile, da bi potegnile sablje, in da bi se oddahnile poedine gruče.
Nekateri so se sredi vreve, zmešnjave in dima gnetli k sedlom in so ginili, preden so se utegnili z nogo dotakniti stremen, nekateri pa so pometali kopja in sablje stran, izginjali za plotove, se plazili za žrdmi in skakali črez vrhove, vreščeč in tuleč z nečloveškimi glasovi.
Nesrečnežem se je zdelo, da je sam knez Jeremija nenadoma padel nanje kakor orel, da jih seka vsa njegova sila. Niso imeli časa da bi se osvestili, o-zrli: kriki napadalcev m švist sabelj in pokanje samokresov, to vse jih je gnalo kakor burja, vroča konjska sapa jim je oblivala tilnike. “Ljudje, rešite se!” se je razleglo z vseh strani. “Bij, bij!’* so odgovarjali napadovalci.
In naposled je zagledal gospod Zagloba malega gospoda
(§>
Volodijovskega, kako je stal poleg vrat na čelu nekoliko vojakov, z glasom in bulavo drugim dajal ukaze, in se včasih na svojem sircu zaganjal v vrsto, obrnil, komaj je udaril, že padel človek, da niti zakričal ni. O, ta mali Volodijovski je bil mojstre nad mojstri in vojak z dušo in telesom.

PERUTNINA
(§>
(§)	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS	(§)
© V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- ® (S) zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, (§) ® bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. (§)
I	ANDY HOČEVAR in SINOVI	L
!§) Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912	(g)
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Jr
Prehladi pridejo gotovo,
samo lani jih je štela statistika 17 milijonov v Zed. Drž. Ameriških. Ali veste, kako je zdravil znani kanadski zdravnik Sir William Osier svoj prehlad? “Vležem se v posteljo, obesim klobuk na vznožno stranico, pa pijem malo viskija, dokler ne vidim dveh klobukov.” Tak recept je napravil za sebe, zdravniška veda pa za prehlade pošteno priznava, da nima zdravila zanje, da še danes ne ve, kaj je bistvo prehladov, niti revmatizma ali arthritis, da pa upa vsaj v 10 letih dobiti kontrolo nad njim.
Izkušnja stoletij pa potrjuje za te bolezni še današnjo veljavo vroče-zračnih kopeli, po katerih je nanovo zamišljena, sedanjim razmeram prikrojena in patentno zaščitena naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali:prehladov, revme, nečiste krvi (izpuščaji!) in podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi odvišno težo si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
Cherne Health Bath
6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
DOLG POST — Oslabel in izčrpan, pa vendar s smehom na obrazu je prvič po 69 dneh. Babby Spelthan, 58 let stari Koelnčan je sedel 69 din v stekleni omari v Hamburgu na Nemškem, ne da bi zavžil kako hrano, pač pa je popil v tem času 112 steklenic kisle vode, 50 skodelic “peppermint” čaja in štiri Utre neke posebne pijače, “ki je znana vsem umetnikom stradanja po svetu” Bobby trdi, da je posekal zadnji rekord za en cel dan.
1930
si
1952
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z neizmerno žalostjo in tugo v srcu naznanjamo vsem svojcem, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in vnuk
Jože Cerar
ki se je smrtno ponesrečil v jezeru Aquilla dne 20. julija 1952. še tako mlad in poln nad, star 22 let, je le malo časa užival svobodo na ameriških tleh, ko ga je kruta usoda rdeče tiranije prisilila, da je moral z svojci zapustiti svoj rodni dom ter si poiskati zavetja v Ameriki.
Pokojni Jože je bil rojen dne 10. marca 1930 v Domžalah na Gorenjskem, odkoder je pred dobrim poldrugim letom prišel na to zemljo ameriško.
Pogreb se je vršil v soboto 26. julija iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik, župnik, ob asistenci Rev. Jos. Godina in Rev. Roman Malovašiča, ter navzočnosti velikega števila občinstva, ki se je udeležilo pogreba, potem pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi izročeno v naročje materi zemlji.
Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sveto mašo zadušnico in pa druge pogrebne molitve; prav tako, ko je spremil truplo pokojnega iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam še na pokopališče Kalvarija, vse do Jožetovega groba. Naj mu dobri Bog za to obilno poplača.
Dalje se zahvalimo Rev. Jos. Godini in Rev. Roman Malovašiču za asistenco pri sv. maši in pa za molitve za pokojnika; prav tako tudi Msgr. Matiji Škrbcu za navzočnost v cerkvi pri sv. maši. Tudi njim naš prav iskreni Bog plačaj.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so dali vence ter Jožeta ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru in mu s tem izkazali posebno čast; posebej še pevcem društva Korotan za žalostinke, ki so jih zapeli pri mrtvaškem odru. Zahvala gg. Vrtačniku in Knezu za lepe besede.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so dali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše. Enako vsem onim, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Prav lepa hvala g. Jožetu Grdini za vso pomoč in naklonjenost.
Zahvala vsem, ki so prišli kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše, zlasti še onim, ki so se udeležili svete maše ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, vse do njegovega groba.
Posebej še zahvala društvu Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, ki je priredilo Jožetu tako lep pogreb in pa pogrebcem društva, fantom ki so posili krsto pokojnega na njegovi zadnji poti ter ga častno spremili do groba. Prav iskreno zahvalo pa še Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti za tako hitro izplačilo posmrtnine.
Iskreno zahvalo pa tudi dolgujemo Mr. Anthony Grdina mlajšemu, da je pravočasno našel truplo pokojnega v jezeru Aquilla ter ga tako otel pred popolnim uničenjem.
Dalje zahvala vsem za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno ter za vso pomoč, ki so nam jo izkazali ob tej za nas tako grenki uri.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno in lepo vodstvo pogreba ter vso pomoč in naklonjenost, ki so nam jo dali ob tej priliki.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob teh 'časih bridkosti.
A Ti naš ljubljeni Jože, počivaj v miru v zemlji ameriški, daleč od Tvoje rodne domovine; kruta usoda Te je pregnala iz Tvojega rodnega doma in nič več se ne povrneš tja domov kamor si še želel, Bog daj, da pa Ti in mi enkrat dočakamo srečno in veselo snidenje onkraj groba, da se snidemo vsi nad zvezdami. Da je truplo konec vzelo, vera nam spričuje to: vekomaj ne bo trohnelo,
Jezus ga obudil bo.
Tvoji žalujoči: Tu v Ameriki:
FRANČIŠKA CERAR, mati HELENA CERAR, sestra FRANK CERAR, brat TEREZIJA CERAR, stara mati
V stari domovini še živeči:
PETER CERAR, brat
MARIJA, IVANKA, in FRANCKA CERAR, sestre Tu zapušča pokojni "STRICA, TETE, BRATRANCE in SESTRIČNE ter mnogo drugih SORODNIKOV tako tudi v stari domovini.
Cleveland, Ohio, 20. avgusta 1952.
,	—• r.
/ •'• l#V;- ■ -n- —