GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki ★ TELEPHONE: CHelsea 3—1242 GTATHJE OPOZARJAMO, d* pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo. j Entered - Second CI— MtWr September Zlat, IMS »t the Post Office At New York. N. Y., tinder Act of Coocras of March 3rd, 1870. No. 281. —Stev. 281. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 5, 1938 —PONEDELJEK, 5. DECEMBRA, 1938 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK ~~ ■ - • . ——_ Volume XLV1. — Letnik XLV1. ZDAJ SO SE OGLASILE TUDI SOSEDE JUGOSLAVIJE ITALIJA JE MNENJA, DA MORA JUGOSLAVIJA SAMA REŠITI VSE SVOJE NOTRANJE PROBLEME in Albanija zahtevajo od Ju goslavije ozemlje, Id ga Je dobila po povojnih pogodbah. — Stojadinovič išče podpore hrvatskih avtonomistov. — Izgredi napovedujejo burne volitve. — Hrvatje niso praznovali 20. obletnice Ju* "Amerika ni dovolj pripravljena" TRST, Italija, 4. decembra. — Revizijske zahteve na račun Jugoslavije postajajo vedno močnejše in dvomljivo je, ako se bo Beograd, ker so se po celi o-srednji in jugovzhodni Evropi pojavile zahteve po premem^i meja, mogel upirati tem zahtevam. Madžarska, Bolgarska in Albanija so pri jugoslovanski vladi vložile ostre note, ki zahtevajo, da so jim vrnjena ozemlja, katera je Jugoslavija dobila po mirovnih pogodbah. O teh zahtevah ni ni kakega uradnega poročila in tudi jugoslovansko časopisje jih ne omenja, toda potrjujejo jih verodostojne osebe in tudi tuji diplomati so o tem sporočili svojim vladam. Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan .Stojadinovič je v svoji kampanji svojim volilcem obljubil, da ne bo nikakih teritorijalnih daril. Rekel je, da si je Jugoslavija pridobila zemljo s krvjo svojih vojakov. Znano pa je, da si Stojadinovič zelo prizadeva, da bi dobil podporo od hrvatskih avtonomistov, kate -re vodi dr. Vladimir Maček. Ko je bilo dr. Mačku privatno svetovano, da bi podpiral vlado, je odklonil vsako pogajanje, razun pod njegovimi pogoji, da je Hrvatski dovoljena avtonomija. Nato je vlada tajno poslala v Rim predsednika senata Muzurani-ra, da pri Italiji pridobi podporo. Četudi pa je Jugoslavija v prijateljskih odnošajih z Italijo in so v teku trgovska pogajanja, Mazuranič navzlic temu v Rimu ni mogel videti nobenega visokega vladnega uradnika. Povedano mu je bilo, da mora Jugoslavija sama rešiti svoje notranje probleme. Znano pa je, da je Albanija v resnici pod pokroviteljstvom Italije in da ne more od Jugoslavije ničesar zahtevati brez podpore Italije. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je pred nekaj tedni imel sestanek z bolgarskim ministrskim predsednikom v Nisu in tedaj sta se sporazumela, da pogajanja glede jugoslovansko-bolgarske meje odložita do I 1. decembra, ko bodo v Jugoslaviji volitve v narodno skupščino. Toda zahteve bolgarskih revizjonistov so postale tako močne, da je bolgarska vlada morala odstopiti od niškega sporazuma. V Beogradu se širijo govorice, da bo Bolgarska dobila od Jugoslavije tri obmejne kraje. Sedaj so se pogajanja že začela in Bolgarska zahteva nekaj ma-redonske zemlje in na severu pas do Pirota. Madžarska tudi zahteva del Vojvodine in ozemlje od Sombora pa do Bečkereka. Albanija zahteva precej obsežno ozemlje ob jugo vzhodni jugoslovanski meji od Prizrena do Ohridskega jezera, kjer leži slovit samostan. Jugoslovanska vlada izjavlja, da je odločno proti vsaki spremembi meja. Ako se bo mogla ubraniti teh zahtev, je odvisno od podpore Nemčije in Italije, postaj in nikjer, še tako odda Stališče Stojadinovičeve vlade je zelo omajano 1Jjen/' ne We imeli *ePrilik, „ i i i__. i i . . i_ i- da Poste naravnali na 660 kilo- vsled hrvatske zahteve po avtonomiji. Čimbolj se cycles. bliža dan volitev, temvečji so izgredi na raznih krajih dežele. V nedeljo je bilo v Primostenu v boju z orožniki ubitih pet pristašev dr. Mačka. V četrtek je bila 20. obletnica ustanovitve Jugoslavije. Hrvatje so se večinoma držali dr. Mačkovega poziva, da obletnice ne praznujejo. V sredo zvečer se je na nekem trgu v Zagrebu razpočila bom- GEN. MOTORS VZTRAJA PRI POGODBI Družba zahteva uravnavo stavke.— če se bo stavka v tovarni za karo« je nadaljevala, bo izgubiio 20,000 delavcev delo. DETROIT, Mich., :$. dec. — General Motors Corporation je pozvala danes United Automobile Workers naj končajo stavko v Fisher je vi tovarni za karoserije v Flint, Mich., češ, da stavka ni upravičena in da kršijo United Automobile Workers pogodbo, sklenjeno z General Motors. Če se bo stavka nadaljevala, bo prihodnji te-ien izgubilo 20,000 delavcev delo v tovarnah General Motors. Delavci so zaštrajkali, ker niso zadovoljni z delom od ko a, pač pa zahtevajo dnevno plačo. Zaenkrat štrajka 6400 delavcev, in vsled stavke je v Buick tovarni v Flintu izgubilo delo 3000 nameščencev. Delavski urad v Washingto-nu naznanja, da se je zvezni posredovalec James F. Dewey podal z letalom v Detroit in bo skušal uravnati stavko. Dewey je eden najboljših posredoval-cev. Tekom lanske stavke je uspešno posredoval med štraj-karji in General Motors. Medtem je bila pa poravnana stavka pri Nash-Kelvina-tor Corporation v Kenoslii in Racine, Wis. Delave?! se bodo v ponedeljek vrnili na delo. CHICAGO, 111., 3. dec. — Stavka klavniških delavcev traja že trinajsti teden. V ponedeljek se bodo začeli voditelji 010 pogajati z delodajalci. Pred klavnicami piketirajo štrajkarji. Dovoz klavne živine je skoro povsem ponehal. NENAVADEN SLUČAJ WOODSTOCK, 111., 4. dec. — Splošno se domneva, da i-inajo samo otroci oslovski kašelj, kar pa ni res. V tem mestu ga ima 86 letni K. P. Mar-tensen. Pravi, da se ga je lezel od svoje vnukinje. SODELOVANJE ČEH0SL0VAŠKE Z NEMČUO Ministrski 'dnik je razvil program za pre-osnovo nove republike. Odgovornost za krizo zvračajo na dr. Beneža. PRAGA, Čehoslovaška, 4. decembra. — **Z o žiro m na dobrobit sedanje in prihodnje generacije smo se odločili sodelovati z našo največjo sosedo, ' je rekel novi ministrski predsednik Rudolf Beran, ko je po radiju razvil svoj program za politično in gospodarsko obnovo nove republike. Beran je rekel, da bo anogo če sodelovati tudi s Poljsko in Madžarsko, kakorhitro bo mogoče rešiti obstoječe p robi en te. Beran pa tudi upa, da bo mogla Cehoslovaška ostati v kai najboljših odnošajih z zapad-nimi velesilami in tudi z Zdr. državami. Pojasnivši nova vladna načela, je Beran izrazil zaupanj'.*, bodo mogli Cehi s trdim delom premagati vse težkoče ter je povdarjal potrebo za poveča nje izvoza, da bo mogla čeho-slovaška krona obdržati svojo ceno. Agrarsko glasilo "Venkov" pravi, da je bivši predsednik dr. Edvard Beneš odgovoren za krizo. List zahteva preiska vo ter protestira proti Beneše-vim prijateljem, ki ga skušajo javno braniti. List pravi, da morajo biti vsi oni, ki -so bili v zvezi s staro vlado, nadomeščeni z novimi uradniki. Demokratski listi zelo laskavo pišejo o tem, da je sedanji predsednik Emil Hača položil venec na' grob prvega predsednika dr. Tomaža Masaryka. FRANCIJA ZAHTEVA POJASNILA DVANAJST MOŽ LAHKO PAHNE SVET V NOVO VOJNO" - BORAH CHICAGO, 111.,3. dec. — Na zborovanju ameriških tovorničarjev je govoril Louis Johnson, pomožni vojni tajnik ter rekel, da bi Amerika ne bila do- Italija mora pojasniti zahtevo poslancev po Tu-nizu. —Vnanji minister Bonnet Je obiskal itali- volj pripravljena, če bi vojna nenadno izbruhnila janskega poslanika. »Manjka ji namreč najmodernejšega orožja. PARIZ. Francija, 4. dec. —' Povprečen ameriški držav-Francija je Italiji jasno pove- |jan ne ve, — je rekel John-dala, ne bo nikdar dovolila. da\*0n, — kako je z našo narodu j ril I f (1 li lik . 14i I ki Lk l*ii i f mu «i Ir —. - 1 1 I » ' lli bi Italija dobila kaj francoske- ■ obrambo, d očmi so vlade tujih ga ozemlja, kot je Nemčija do-jdežel natančno poučene o na bila od Ceho-lovaške sudetsko šem položaju in naših razme-pokrajino. Vnanji minister George< Bonnet je obiskal novega italijanskega poslanika Rafaela rah. —Ce bi morala naša armada danes v vojno, bi ji manjkalo artilerije, tankov, vsakovrst- Guariglio in ga je prosil, fte nih motornih voz, let«.I, stroj-mu pojasni demonstracije ita- nic, žarkometov, plinskih masi; lijanskih poslancev, ki so za- in vsega drugega vojnega in«-htevali od Francije Tunis, Ni- terijala. — V svetovni vojni je moral naš vojak korakati in če je prehodil tri ali štiri »milje na uro, je bilo že dosti. Dandanes transporti rajo vojake tanki in avtomobili in sicer z naglico 50 milj na uro. WASHINGTON, D. C., 3. decembra. — Senator Borah iz Idaho je rekel danes, da bo kongres vsled javnega mnenja prisiljen ustavo tako ameudi-rati, da ne bo imel kongres pravice napovedati vojne, pač bo pa o tem odločil ves narod potom splošnega glasovanja. — Dvanajst mož, — je rekel Borah, — lahko pahne svet v svetovno vojno. Teh dvanajst mož pa ni po imenu imenoval. co, Korziko in Savo jo. Bonnet je tudi novemu francoskemu poslaniku Andre Francois-Poncetu v Rimu pc-slal navodila, da od italijanske vlade zahtev^ pojasnilo od italijanskega vnanjega urada. Pomet je bil priča demonstracij v poslanski zbornici. Poslanik Guariglia je Bon-netu izrazil formalno obžalovanje ter rekel, da je bil "izbruh čustven in nenaden." Francosko časopisjo odločno zahteva, da je Mussoliniju odločno povedano, da Francija Italiji ne bo odstopila nobene ga ozemlja. Guariglieva izjava pa je v nasprotju z mnenjem francoskih uradnih krogov, ki trdijo, da demonstracije niso mogle biti "čustvene", kajti Pariz je o teh dennonst racija h vedel, Še predno so se dogodile. Neko poluradno poročijo pravi, da so bile demonstracije italijanskih poslancev samo daba šala", ker Francija no- na- "SLOVAN" Slovensko pevsko društvo "Slovan" v New Yorku bo dalo zanimiv program v sredo, 21. decembra na postaji WEAF od 6.30 do 6.45 zvečer. Rojaki, ne zamudite te prilike, da boste zopet slišali naše petje potom radio. WEAF je smatra-ua za eno od najboljših radio Ernst Kundt, bivši voditelj če dovoliti vojevalne pravice sudetskih Nemcev m poslanec .'generalu Francu na Span-v čehoslovaškem parlamentu Skem poročilo fzraža upanje, je obiskal predsednika Hačo da bo "nesporazum kot voditelj nemške manjšine !p0ravnan """ na Čehoslovaškem. Imela sta mirno BELGIJA JE PREKINILA ZVE ZE S ŠPANSKO BRUSELJ, Belgija, 2. dec. — Belgija je prekinila diplo-matične zveze s špansko republikansko vlado. Belgijski poslanik se je vrnil iz Španije v Bruselj, španski poslanik je pa odpotoval iz Bruslja v Barcelono. dolg razgovor o gospodarskih, kulturnih in družabnih problemih in Kundt je pozneje objavil, da je predsednik Hača povdarjal potrebo, da stopi Cehoslovaška v najtesnejše zveze z Nemčijo. Poljsko - slovaška pogajanja za preditev meje so končana. Slovakom se je posrečilo znižati število od 12,000 na 3000 Slovakov, ki bodo pripadli k Poljski. Izgubljeno ozemlje pa povzroča med narodom veliko ogorčenje proti Poljakom, ker je v nekaterih odstopljenih krajih slovaško prebivalstvo 100 odstotno. Poljaki so zahtevali te kraje iz čisto strategičnih ozirov. RIM, Italija, 4. decembra,— Italijansko časopisje pravi, da Italija in Nemčija zahtevata, da so kolonije sorazmerno raz- blemi pravice in enakosti rešeni med narodi ter slednjič deljene med države in posebno "pravi: "Italija ne bo prav nič povdarja, da mora Italija do-lpomišljala, ako bo treba kora- biti Tunis, in Savojo. Džibuti (v Afriki) ba* toda ni napravila nikake škode. Dr. Maček sedaj javno išče pomoči pri Italiji za svoj avtonomski cilj. Svojim kandidatom za poslance je naročil, da se ne smejo vdeleževati sej v narodni skupščini, ako bodo izvoljeni, dokler ni vstreže-no njegovim zahtevam. kati proti Franciji." PARIZ, Francija, 4. dec. — Da italijanska vlada podpira'Francoski poslanik v Rimu zahteve italijanskih poslan- Francois-Poncet je ob- cev, je razvidno iz tega, da *o pestil vnanji urad da italijan- vsi časopisi prinesli poročila lle, °L(lobra1va a^ta" o demonstracijah v poslanci Clje, italijanskih poslancev za zbornici aneksijo francoskega Tunisa. Roberto Farinacei, urednik' P°nce* je vla' lista "Regime Fascista'* v Cre- d?.' d? .nm «>e pijanski vna-moni pravi: "Italija v popol- ^ ministre grof Galeazzo C;a nef.n obsegu vzdržuje vse za- no f trdl> demonstracije v hteve za sedanjost in bodoč- Planski zbornici v sredo ne nost brez vsake izjeme in no- Postavljajo tmnenja itahja.i- bena sila na svetu je ne bo .sk®vlade- . mogla odvrniti s pota, katere-1 Francoskl. diplomatski krogi ga je brezpogojno nastopila." P? ^.mnenja, da so te demor- stracije samo uvod zu name-Virginio Gayda, urednik li- 'ro italijanske vlade, da bi v za-sta "Giornale d'Italia" pravi, j meno za te zahteve Francija da je bil monakovski sporazum prepustila Italiji popolno u-samo pričetek dela, ki Še ni pravo železnice, ki vozi iz Dži-bilo končano. Dalje pravi Gay-'butija v francoski Somaliji v da, da morajo biti drugi pre-1 Abesinijo. MAGDA SE BO KAR0LU ODPOVEDALA Kraljeva prijateljica bo odpotovala na Riviero. Vsled velike agitacije Železne1 garde se morajo njuna pota ločiti. BUKAREŠTA, Romunska, 4. decembra. — Redečelasa Magda Lupescu, ki je bila prijateljica kralja Karola, še predno je odšel kot izgnanec v Francijo, bo od potovala iz Bukarešte na počitnice na Riviero. Ta ločitev med Magdo in kraljem Karolom bo mogoče stalna. Kot pravijo nekatera poročila, je Magda prosila kralja Karola, da ju pusti iti, tla obdrži edinstvo Rccnunske, ker je fašistična organizacija Železne garde pričela z veliko agitacijo proti kralju in njegovi vladi ter veliko gonjo proti Židom. Karolovi najbližji prijatelji so mu svetovali, da pošlje Magdo iz dežele, saj za toliko časa, da mine sedanja kriza. Javna tajnost je, da pristaši Cornelieu Zelaja Codreana, ki je bil v sredo s trinajstimi svojimi tovariši ustreljeni, ker ker so "skušali pobegniti'', se pripravljajo na novo vstajo, navzlic temu, da je kralj Ka-rol izdal stroge odredbe proti Železni gardi. V soboto so bili zopet ustre-ljeni trije člani Železne garde, ker *'so skušali pobegniti.'' 6892JETNIKOV V ječah, poboljševalnicah in prisilnih delavnicah mesta New Yorka je vsega -skupaj 6,892 oseb. Pred mesecem dni jih je bilo 226 manj. BELGIJSKI MINISTR. PRED. SEDNK BOJMTOPU BRUSELJ, Belgija, 2. dec. - Belgijsko časopisje poroča-ča, da se je pojavila proti belgijskemu ministrskemu predsedniku Paulu Spaaku taka o-pozicija, da bo imogoče še danes odstopil- Spaaka, ki je sam «ocijalis% bodo prisilili socijalisti k odstopu, ker ni zavzel napram situaciji na Španskem pravega stališča. JEs - jl "G LXB Kii B |Df 0 A"—New Toric Monday, December 5, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY i "GLAS NAHODA" (VOICE or TU PEOPLE) Owoeil a dO Publluhed by (UjUVENIC rUBLlSHIN« (XJMI'ANT (A (Jorpontlubj ¥f«utk tUkaJr. W ««1*1 .ail J. Lup^ua. Se«. Mac« of taurine« of tli« oorpor*Uoo kuu kddrtttea of above officer«: »1» wiarr una stkeet NEW ¥Oiui, N. 45th Year ISSUED EVEil) DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement xm i-eio itui vHj® ii«t u Ameriko lb KbUad'. ..............C uol leta ................ $U.'iO t* kaj drugega vmes. Kmet »To v o Dukič je sleparju izplačal 25.(XX) din in ko je prišel iponoči v gozd, da bi dvignil zaikiad, je rc* našel zakopano precejšnjo vrečo, v njej pa namesto denarja — navaden papir. . Svoje in prijatelje v domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo« Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda." v Jugoslavijo izvršuje- Stovenic Publishing Go. = : : Travel Bureau : :: r 4» W«t 18th atzetjt Saw York, H. T. PO OBSTRELJEVANJU Naznanilo Slove »nsko - Amerikanskt Koledar za leto 1939 izide sredi decembra meseca. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno dobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Yorku, ker mu bo dodana v prilogi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval Peter • • • • Pogled na razvaline mesta Moro de Ebro po strahovitem obstreljevanju Francove ri je. Republikanci s<> sc dolgo ustavljali, slednjič so s <• pa t.norali udati. artilr- ^olcbcnost Molčečnost je lepa čednost, le škoda, da je dandanes na svetu tako inalo molčečih lju di. Ali bi ne bilo dobro, če bi člo-1 j ve sta New Yorka. Označeni bodo]-vse zanimivosti mesta, kot: mu-' ' p- ,. „ ■■ , , , rti I>11<» tu ne. žeji, cerkve, gledališča, parM.I m , . ... . , ... , rp . . . J , le dni sem eital zelo znan - itil. la zemljevid ie tiskan v' ,, , . » - , , ,, iii - ;ao zgodbo o skrajno molčečem vee barvali. Cena koledarja , • , ian - i i , .v . . / Hoveku, ki jo tukaj podajani. ostane ista kot prejšnja leta: j p., .....• , ' J. ' . , -ji . v. . , v ' 11 -anu presodile, ce se jzp a '.)(» centov. Poštnina plačana. - ,.t: „ »Vi-r/ v i v, . / . !<•»» »iti redkobeseden ali ne. /aradi stroškov za takovrstno bo tudi natančen zemljevid me-! , .. . ... J '^'"k sauuo tisto govoril, kar mu le t reba .* Francoski generalni štrajk se je zrušil, še predno se jc dobro začel. Francoski ministrski predsednik Daladier je podredil železničarje in uslužebence nekaterih drugih javnih na prav vojaški disciplini. Vsako stav-ko teh delavcev hi vlada smatrala za upor. In Daladier je zmagal. Francoski ministrski predsednik, ki je bil nedavno n-, deleže,, pri v|a,|j ljudske fronte, je poslal nekakšen diktator., Milijonom francoskih delavcev je zanikal pravico do stavk/ ler jih drži v šahu z nasajenimi bajoneti. Ali je bila to zmaga, a!i je hi I poraz? Med francoskimi delavci so pristaši dveh strank — so cijalistične in komunistične. Edinstven nastop jc vsledtegi skoro nemogoč. Poleg tega manjka delavcem tudi enotnega vodstva. Socijalisti so zmernejši nego komunisti ter se bolj za veda jo svoje odgovornosti, toda njihova navezanost jia komu-:iisic jih wili k bolj radikalnemu na-topu. Politična konkuren-ea vodi v radikalizem, ker pa ni nuni delavstvom sloge iu c»io-Inosti, jc to v škodo francoskemu delavskemu gibanju. Poleg tega pa delavci tudi niso hili na jasnem, za kaj pravzaprav gre. V protest samo proti nekaterim vladiuim odredbam hi ne kazalo proglasiti generalnega štrajka, če bi pa hoteli ovreči vse najnovejše Daladierove odredbe, bi pa moral štrajk tako dolgo trajati, da bi vlada popustila oziroma se na ta aii oni način z delavei sporazumela. Na svetu je že tako, da se najtežje delavec dokoplje «:o »voje pravice. A ko se kapitalistu z ekonomskimi sredstvi bore proti politiki te ali one vlade, je vso v redu, če pa delavce nastopi proti takim vladnim odredbam, ki so mu v pogubo in v ško' «>, ga enostavno smatrajo punta rja 111 vstaša. ZA VREČO PAPIRJA JE PLAČAL 25.000 DIN. Bill of Rights — PODLAGA AMERIŠKE SVOBODE. Kar v novi ustavi ni biLo nič govora o pravica'Ji poedinca, razvila se jc močna opozicija, llož na Mno*ri V času, ko državljanska svoboda v mnogih delih sveta propada. deseterica "prvih amend- meutov h konstituciji, ki jih ko jc '}»ila ut-tava pri navadno nazivamo pod skup- državam v odobren je. nim imenom Kill of Rights, za-! voditelji revolucijej, med nji-vzema dainlan«^ čim dalj<- večji; mi Patrick "Henry in Thomas I men. /.«* skoraj stoletje in!Jefferson, so bili proti odobri-pol jc i' of Rights ostalaftvi. Vslcd te silile agitacije za ]>odhiga .'-ode tej d<*želi. | Vključitev < I r/a v! janskih svo-Kot Jir-ini.: ijiv del ameriške u>tave >tojI na straži proti vsa- ki mogočni zapovedi ~ strani države proti svobodam poedinca. 'Konstitncija' je izvirno obstojala iz uvoda (preamble) in sedmih odstavkov (Articles). I-ti so ustanovljali demokratično obliko vlad« , njune razdelitve v tii 'panoge: zakonodajno, izvršilno (ek^ekutiv no) in pravosodno. V tej obliki je h iia konstilucija sprejeta dne 17. si.ptembra 17^7 od večine d> legatov ustavne kon venci je in na to odobrena od vseh 1 ret in države v mesecu juniju 17KK. Za Praznike! POZOR newyorske in brook-Iynske GOSPODINJE CE HOfKTK PRIPRAVITI ZA PKAZN1KK I»BI ŽINl K K.S NEKAJ POSFHNEIJA, NAJ BO NA MIZI Z MLEKOM PITAN Cena 40c funt Naročila sprejema: MRS. M. DKRCAR, 604 C — G8th ROAD, RUKjEWOOD. BROOKLYN Tel.: HKgeman .1—9669 Kopuni tui okuKiiejši |iura:il. naroČite takoj, da boste dobili pravočasno ca praznike. FANCY WISCONSIN MII.K PED CAPONS — THi: BEST THERE IS! 1 je bila Magna ( b uta izsiljena od kralja Iva-! p<»noči so ga odpeljali v pme nikdar napraviti uikakt ga zakona, ki bi ustanovil kak<» državno vero ali 'prepovedal svobodno Izvrševanje kakršnekoli vere; niti kakega zakona, ki hi omejeval svobodo govora in tiska, niti pravice Ijmlstva do mirnega zborovanja in pozivanja vlade, da oilpravi prit >žbe. — To določa prvi amendment, ki je najvažnejši del ustavno zajamčenih pravic. Ostalih devet amendmentov zajamčuje pravico ljudi, da so varni v svojih osebah, hišah, papirjih in lastnini, prepoved nevpravičenih preiskav in za-rubijenj; pravico do orožja; jamstvo, da se privatna lastnina ne Kine od jemati za javno rabo brez odškodnine; pravico do skorajšnje in javna obravnave in pravico do porote; prepoved pretiranih janiščin ali glob ozir.cnia kazni, nadalje jamstvo državnih pravic. Dolga borba za državljanske pravice. l>a se (popolnoma oceni pomen določb v Bill of Rights,( treba le spominjati se na dolgo in tiižko 'borbo po vsem svetu za pri pozna nje človeških pravic. Za mnoga stoletja je prevladovala teorija, da državljan obstoja za državo, ne pa država za korist državljanov. Poedi- no tako, kakor je bilo pred pri-1 v4l .z1,1' čami določeno. Ko j, bilo vse (pripravljeno za poroko, pa zbo-1. . . ... li najmlajši nevestin.brat. Kar ,n 1,IPorn.a so ^ ^ mogoče je gospod blazen in je ušel iz norišnice? Se zmeraj je fr}i stal in čakal pri vratih. Prodajalka se je brž oklenila in Mrlič v hiši, naslednji dan!s^k!a h #<^Podarju. pa naj bi bila poroka — in. če' '"T^k čuden gospod je tune bo, je sploh ne bo nikdar kaJ- drugega me 'me'". ----------------| Gospoilar je odložil zemljo > slanino, si s papirnatim prti LJUBIMCA. obrisal usta in je stopil iz m ... . pisarne v trgovino. Šaljivec te -Mujezin>.vir iz vas, sta, ^^ im mostn .pri vratih. Obraz se mu je kar [svetil od zadovoljnosti. Gospo-... ,'hir ga je ostro pogledal in de > jal: *4 To rej, kaj želite."' konske otroke. Mara V'Ts| ^ *a]?ivee- fantičem sprla, .potem sta seL , Kaj & Je vpra- pa zopet pobotala. Ker je bila -osl.mž in nklal ^ , .1,Z-OVOnl kar P^prosto in omalozevat. zakone, sprejete, . nj.jn h, bd to še tisočkrat mogel po- od parlamenta, us anovljcnn jel Jv(, h,Vrki; ^ J , ,.oviti. loboda debae v istem mi. ]m]j]] n ^ • ( Gospodar je strumno pristo- prepoveihme so bde vsa^kovrst-1 po tTmajin 7r]hUty. . ninove^ pil njemu, naglo odprl vrata in ne krute ka/.ni. očetu. Kaj storiti? Domačin Postavil gospoda na cesto. je vedel, da sosedje ne vedo za I <4ril. Z uslužbenci se sploh ni oder v stransko sobo. k-ntent Jt. spuščal v pogovore. Razen te- vinski korak v boirbi za človeška pravice. Magna Oliarta je prepovedala pnivosoilja, zapi-(DIVJANJE RAZKAČENEGA ranje ali izganjanje razun vsled, zakonitega pravoreka porotni- M ,bin kov in po zakonih dežele. .. Q • - . - , ... t- < i • , t Dobrnje v Bosni je star se e H \ 11, stoletju se je borba za „ • , leL pa je ze zagrešil tfzke zločine. Zaljubil se jc v hišnico Maro Sučur, ki živi ž» priležuikom in ima ži vladarja, William in Mary, sta morala fiodpisti Bill of Rights, ki je omejeval kraljeve pred-pravice. Kralj ni več smel Ameriški kolonisti so bili vedno ljubosumni na svoje človeške pravice kot svobodni angleški državljani. Ko so postali neodvisni, so takoj zopet poudarili svoje osebne pravice in, ker so .poznali prejšnje dokumente svobode Angležev, so jih razširili in uvrstili v državne ustavo in v konstitueijo Združenih držav. V ENI SOBI SVATBA, V DRUGI MRLIČ. V vasi Stubici blizu Nikšiča je ibilo v hiši nekega fcmeta svatovanje ,ki ho ostalo svatom v naprijetnem spominu. Domačin, ki je imel tudi dva sjna, je zaročil svojo hčerko s sinom nekega uglednega soseda. Po dolgem pogajanju so določili doto in tudi dan .poroke, a ženinov oče jc med pogajanjem ■ j\ | m. I -o- - zaikh nil, druge sobe pa je lepot&a Je čutil, da je ravnal kot ju-opremil za svatovanje. Svat je Stopil je spet v pisarno in so tprišli, veselo so se gostili, pred razhodom pa jim je oče odprl stransko sobo in pokazal svojega sina na mrtvaškem odru. Tudi najbolj veseli t je so trezni odili iz hiše. Vsi pa »so razumeli, da je oče moral skriti svojega mrtvega sina, ker bi drugače prizadel veliko zlo svoji hčerki. pojedel zemljo do konca. WW "»EJ XlStM TBPtu. VSUD PflSMtOA MtxiAOA »'M.HSM M rvo SOI C, M <* WO*tM mill N'T, MAUTl OOOM. »WMW wjtaji________ I« Ai »A« ft»HKU(|l OOWO SI HAtUtt i K>M. M|(' •Oi Cu&w IUC TI to 00.(0.0 Uporabljajo 90 po »sem svetu iua ,847 OOM. »COSTvoJ ■MlUMfB «a*i.o ■ Pozor rojald! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste1 točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. dišite po brezplačna navodila in pojasnila na v'^OTNlSjjCI ODDELEK SU6 West I8U1 Street . . New York, K. T. Popoldne je šel šaljivec spet po cesti. Obstal je pred lekiir-sva- no, se ozrl v izložbo in vstopil Ko ga je proclajalka zagledala, je takoj stekla h gospodarju iu vzkliknila: "Že spet je tukaj!" Gospodar je precej vedel, kdo bi bil, a gospodar se ne zmeni za vsak nič. Zatorej je vprašal: "Kdo pa.'" "Tisti, ki zmeraj reče — 'me'" Gospodar se je zdrznil, si odpel gumb na jopiču in j6 o,i-hitel ven. Nič več se ni mogel premagati. Za vpil je: 4'Kaj za vraga pa hočete vendarle?" Šaljivec bi ne bil junak te zgodbe, če bi ne bil ostal stanoviten. Zato se je priklonil, se vljudno nasmehnil in je glasno in razločno izrekel "Me". Zdaj je treba še povedati, kf*ko je gospodar zdivjal, ka-ko je prodajalka vila z rokami, kako je prišla policija, kako so .se ljudje gnetli pred lekarno in kako se je nekaj bolj pogumnih ojunačilo in začelo izpraševati. In £ zgodbi spada tudi Še to, kako so šaljivca od vedli na stražnico in kako se je še prej obrnil in se poslednjič ozrl v izložbo. Tam je videl napis: Ali vas glava boli T Šaljivca pa je glava res bolela. "GLJkS tojmittl\>ni in sa-tiiiMutvcstni pisarniški sluga, ter |»u l>i raI uovine, ko je . nekdo naglo odprl na glavno stopnišče vodiča Mekleija vrata. — Glej, no gej, t« je gospod Jjbault, — je dejal sluga ju «1 v i gnil oči. — Kaj pa vam je tdabies, -gospod Jutra-ult? Nekam čudni se mi zdite. To bo hripa, povsod sekiri. V posteljo bi morali — je pripomnil z zaupljivostjo, ki je čutil, da ga je dol žan izkazovati enemu najstarejših uradnikov -podjetja. Jabault je bil star kakih 40 let. Oblečen je bi te nekakšno mračno eleganco, od blizu nekoliko po nošeno. Njegov gladko obrit obraz je bil bled in oči so se mu mrzlično svetile. "VVn-dar je pa premoga val čim bolj svoje navzlic temu vidno razburjen je. — < 'isto zdrav sem, — je od-govi ril. — Rad bi govoril z gol vam kako. USODNA 2ENSKA podal svoj«mu uslužbencu prijateljsko roko. Jabault se je ni dotaknil. — Gospod ravnatelj . . . Ne, nisem vreden . . . Prišel sem vam to povedat . . . Andrav se je zasmejal. — Dragi Jabault. kako slavnosten j» vas glas. Stavim glavo, »Ja je storil katerj vaših podrejenih brezpomembno napako, za katero se čutite odgovornega. — Ne. gospod ravnatelj. Stvar je mnogo resnejša, — je odgovoril Jabault s tihim,, pridušenim glasom. — Zlorabil sem vaše zaupanje, gospod rav na tel j. Okradel som vas. Andrav se je zdrznil. — Kaj pravite? — Resnico govorim, gospod ravnatelj. Okrad. 1 sem vas. Kradem vam, že malone dve leti. Zlorabljajoč kot rečeno vaše 7.aupan je, ki ga gojite do mene. sem >i enostavno prisvojil znatne y.neske. Pojasnim podom Andravem. — Tajnik je prinjem. Ali želite, da ga takoj obvestimo o vašem prihodu, ali pa bi morda trenutek počakali v čakalnici? Sicer pa to ne bo potrebno,, uradnik«. Ravnali ste z menoj lepo, ipočastili ste jne s svojim zaupanjem. Delo me je veselilo, živ^l sem mirno, zadovoljno življenje. Vee, kar ni bilo odkrito, jasno, -se mi je upiralo, groza me je bila vsake nepravilnosti. Imel sem že lepe prihranke nad 50,000 frankov, razen tega sem bil pa kupil hišico na kmetih. Oddajal sem jo zaenkrat v najem, dokler bi ise ne mogel preseliti tja kot vpoko-jenec. Slučajno s^m pa sr^čai neko žensko. Gospod ravnatelj do tistega trenutka nisem vedel, kaj pomeni ljubezer. stia-t. Imel vsem tu pa tam k:jko ljuba vno dogodovščino, toda nikoli me to ni 'Prijf,l°» nikoli nisem mislil na ženitev. I».!o mi je prijetne je kot samcu. To je sebično, -priznam, lvi sem njegov član, sem se pa seznanil z mlado žensko. f*e n^ motim, je bila vdova. Gospod ravnatelj. takrat sem spnbom varen pred seboj. S tem bo vse opravljeno. In pa, če si poišče novega ljubČka ne bom o tem ničesar vedel, — je za kljun J s h rope čini glasom. —"Vrnite se v svojo pisarno. Ne povejte o teni nikomur niti To mora 'biti ?e je' Občudoval je moč j ^tega popoldne, ta čas, ko je ljubezni. Imel je nekaj sočutja' Jabanlt delal za svojo mizo, je s svojim uslužbencem, zlasti je na dani naslov; v ozki uli- čutil žgočo radovednost glede ženske, ki je znala izpreme-niti v zločinca poštenega, vest-noga in skromnega uradnika. častil svoie ime in se dal za-]*1 iraa u 1 ^masab svojo lil-prtti ? Nobeni bi ne bil dopri- Nl<>0- 'la so je um- nesel te žrtve. Nesrečni, strast- raPa nejevolja ost al ill gostov ni Jatbault je pa za to žensko — osredotočiti prav na LeonoHa, , ki so ga postavili na cesto in vr- Znova je prečital ime in na BLA2NIK0VA Prati ka za leto 1939 ci v Ternes nad trgovinico z usnjenimi izdelki je prečital (Nadaljevanje na 4. sir.) Cena 8 poštnino vred- "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, H. Y. lin tega še nabili. K.»7 hudega 11111 .sicer uišterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. Deseti brat. — Nemški valpet. in. ZVEZEK: IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tu go mer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. ivloč in pravica. — V vojni krajini. — Prard? med bratoma. VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbali. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost«. — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tune1 je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi Stefan golja in njegovi.—Tolminska novele. 253 strani. V Stefann Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske Blike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenn besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver .und Blei" ter biser naše nCTelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. | Bogovec (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opi-Romanu so dodana do-trebna pojasnila. Ce^a $1.50 odisej iz komende. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana veČerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprezu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 r— "GLAS NA B D D A»—New York * " L, Monday, December 5, ! 938 SLOVENE (YUGfOSI/AVy DAILY BOMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 112 44. BOGIiAVJE. Nasi t d njega jutra p ride narjprej Werner v Straeserjevo vilo ter ee (prijavi pri gospe j Hartmanovi Sicer je pri tem uiisin na Da&mar, ki mu tudi v sobi tete Brišite pride naproti. Iskreno se objameta in poljubita in eWnner pravi veselo: 14 Ali si moreš misliti, moje sladko srce, kako dolga, kako neizmerno dolga se mi je zdela ločitev T" Dagmar mu poredno prikima. "Mor*m Bi misliti,'tako dolga;, kot meni. Četudi je v ta^-ko kratkem čatm nenadoma prišlo toliko nad mene, sem še pri vsem tem imela dovolj časa, da sem mislila n>a< tebe. Sedaj pa mi najprej povej — (kaj je rekla tvoja mati?" Werner se g Lnjen zasmeje. 14Vsa je prevzeta, veselja in razburjenja in hrepeni po tehi, da vidi nevesto svojega Wemerja.' ' "O, k>o bi le megla takoj k njej!" "Ko bo tukaj končano zadnje dejanje drame, *se bova peljala k njej. Pa -navzlic temu ji čas ne bo preveč dolg, kajti za tvoj sprejem hoče še ihušo okrasiti." Oba se blaženo smejeta, nato pa si zopet pripovedujeta. Werner pove Dagmar in gwlspej Brigiti, kak načrt je njegov oče naredil za bodoči prizor. Dagmar v razburjenju sti-sne dlani svojih rok. 110, kako mučno bo za obe." Werner jo iprivije k sebi. • *■ * Do njih nobenega usmiljenji, Dagmar; se predobro bodo odšle in zaslužili ste še mnogo kaj hujšega." Teta Brigita šepa ob palici v veliko sprejemno soibo, da počaka Hermana Falknerja in tako sta oba zaročenca sama. To znata dobro izkoristiti, se neprestno poljulbljata. in zagotavljata, kako se ljubita'. Nato pa slišita prihajati Hermana Falknerja, ki gre takoj v sprejemno soflbo, kjer ga gospa Brigita pozdravi žarečih oč'. V ovojih rokah ima velik zavitek listin in prosi go?»po Brigito, da pokliče markizo in Eleno. Mar kiza in Elena kmalu pridete im ošabno pozdravite. Svoje rt vri >ie si gotovi, te je biLo videti na njenih obrazih. Herman Falkner obe pozdravi s priklonom, nato pai pravi: 44Prišel sem, cenjene dame, da^ kot sem vam že včeraj povedal, izvršim zadnje formalnosti, po katerih bo dedinja* postavljena v popolno olb'last svoje dedščine." Tedaj pa vstopi Wenner, ki je spremil Dagniar v sosednjo so1k>, takoj, ko je vedel, da so vsi zbrani. Dagmar je pustil v sosednji sdbi z določnim naročilom. Markiza in njera hči pri fbesedah Hermana Falknerja olajšano vzdihnete in Wernerja» ljubeznivo pozdravite. Toda markiza se ne more adržati, dame bi rekla: 11 Sedaj je že skiajni čate, da moja hči pride v posest svoje dedščine." In Elena živahno vpraša: * * Ko bodo te formalnosti rešene, ali morem takoj odpotovati v Ita>lijo?" *\Nic in nikido vam ne bo branil." 44In kakšne so te formalnosti T** vpraša- Elana. Herman Falkner razvije ovitek z listinami in navidezno z velikim zanimanjem gleda nekatere listine, mato pa pravi: 4 * Pred vsem je treba opraviti samo še ndkaj, ■skoro bi rekel, breopomembnega. Za to postopanje je zahtevano, da dedinj« pred tremi pričami razgali svojo desno nogo. Tukaj so irarvzroče tri priče, gospa Hartman, moj sin in jaz. Ali želit« kako služkinjo, da vam razgali nogoT" Elena in njena mati se za trenutek osuplo pogledate. Nato pa pravi markiza: 14 To pa je zelo čudna zahteva*. Kaj pa ima to s tem opraviti!" "To bom pozneje povedal. Ali tedaj želite kako služkinjo! Elena skomigne z rameni, ker pa se zaveda, droti Ohenbourgu, jo je policija že nadzorovala, vendar je -ni 'lllU.j;paiiMit|h«|«Mi'l«n,h,i|l«lllf!l|| ......... vse parnike SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. I Sli W. Ifttfe St. New Vark. Ji Y. sto tisoč frankov zaradi ljuba vnegai razmerja s svojo prijateljico, svojo ženo, svoejga 7 letnega sina, nato pa še sebe. Morilec se je bal obračuna s svojim Šefom in je ugonobil svojo družino in samega sebe, da bi se izognil posledicam nepremišljene ljubezni. A D V E R 1 I S E "GLAS NARODA" je ibil ves obupan. 'Ker se zgodilo to proti koncu meseca, je šel zopet k svojemu gospodarju in mu ves obupan povedal, da ga je zapustila. In znova- je prosil, naj ga da za-pre>ti, čeiš da mu bo tako lažje. — 2briširno to e table, spominjam se, kako vestno in pošteno ste mi služili, dragi Ja-bault — je dejal Andrav. — Odpuščam vam, zdai, ko je ta ženska izginila. Ostanite pri meni na svojem mestu. In zapomnite si, da mora biti ženska vsaj vredna, da dela* človek zaradi nje neumnosti. — Žalifbog, ravnatelj, ta je bila vredna, tega veriemite mi in to je edino opravičilo, — je odgovoril Jaibault ognjevito. — Pred njo sploh nisem živel. Tn brez nje. kako bom živel? Tn odišel je ves obupan. Toda kaj more ta neumnež Za gospodinje Kuharske Knjige... ^iMiniMim Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: suntni]jiH;tHniiiiii»iiEiiK;ii^inuriiniiitii{[ntiirin:ii3!niiimiiniuiiTV LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in doni. Cena 50c KUHARICA 9G5 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 n imrnimnan rrnu! v s nm" i*nra ■ inuirnicm mifnmBmtuiuiuiiui^s SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr— 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK najti na tem bitju tako strastnega? S čim ga je tako zapeljevala! Kako mu je mogla biti mikavna? — se je vpratše-val Andrav. . In čez dve leti se je še vedno tako vpraševal, ne da bi bil zapustil Valerio Blartovo in še vedno je z vbo vnemo razglabljal to zagonetko. VELIK NAPREDEK ZAGREBA. iZagrdbška mestna občina je potrošila v zadnjih 20 letih za gradnjjo cest, kanalov, stanovanjskih hiš, arkopv, mostov itd. 1,350,000,000 din. Zgrajenih je bilo 5250 stanovanjskih hiš in 115 km novih kanalov. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških' slik. Naročite jo ae vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. knjigarna "glas naroda" % . ' -r Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK ______