Slev. 131.
V LJUBIM, V «flO One e. innila Ш. Posamezna srevmca stane 2 Dfn. Lffl) Ul.
Naročnina
za državo SHS: •a mesec ...... Din 20
m pol leta ..... .12«
ca celo leto.....240
za inozemstvo: mesečno...... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
» Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvo.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mail oglasi po Din Г50 in Din 2-—, večji 0(ilasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 5 - in 4 -, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din f.'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan tzvzemši ponedeljka fn dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina pletena v gotovini,
sSSSSS-SSSS 1 Političen list za slovenski narod. |
Naša borba.
Posledice svetovne vojne na moralnem polju se ne morejo čez noč preboleti. Čezdaljebolj se očituje resnica, da nobena revolucija duhov ni tako usodepolna kakor ona, katero povzroči zakonita oblast sama. Le politično visoko zreli narodi, kakor angleški in francoski, morejo ik pretres moralnih temeljev družbe brez večje škode prenesti.
Krščanski modroslovci so vojsko po pravici dopuščali samo kot samoobrambo v skrajni sili, kot ultima ratio v svrho zaščite najvišjih moralnih dobrin družbe: svobode, harodnega obstoja in osobitosti, gmotne lasti, če jih ogroža zlobni napadalec. Legalna oblast, ki v takem slučaju pozove državljane na obrambo^ pa ni vezana samo na to,, da poseže po skrajnem sredstvu vojske le za pravično stvar, marveč je tudi dolžna rabiti v vojski le taka sredstva, ki zadoščajo za samoobrambo, in le tako dolgo, da je neposredni namen — vzpostavitev po zunanjem napadalcu kršenega moralnega in socialnega reda — dosežen.
Moderna država, ki je prešla popolnoma v last velikega kapitala, je vsa ta načela pogazila in v osvajalne namene tega kapilala organizirala vojsko, ki po brezobzirnosti svojih sredstev presega najbolj barbarske pohode starih osvajalcev. Moderna vojska je zaraditega izgubila tudi še tisti blesk osebnega viteštva, ki јз spremljal n. pr. še Napoleonove vojščake. Vojska modernega velekramarstva sploh prenehuje biti stvar osebne hrabrosti, ampak je prešla popolnoma v roke tehnike. fCakor ji manjka opravičite visoke moralne ideje, tako pogreša vsake plemenitosti tudi način modernega vojevanja. in splošni pohlep tako velikih kakor malih, pomanjkanje kakšne vodilne moralne sile mednarodnega življenja in duh ter metoda sodobne diplomacije so oneinogočili ločiti med napadalci in onimi, ki se samo bra-uijo.
Jasno je, da je moralo to privesti do temeljne perverzije vseh moralnih pojmov v sodobnem človeštvu. Oblast je terjala od vsakogar, da smatra vojsko za legalno, samo da je od legalne oblasti na{>ovedary, ne glede na njene motive in na način, kako se vodi, kar kruto nasprotuje načelom krščanske morale in prava. Osebna vest se je popolnoma izločila iz vojske, reklo se je: delaj, kakor dela celota, ne sodi in ne presojaj sam, veruj v »višje« razloge, to se pravi, bodi žival kakor vsi drugi in ravnaj se po instinktih kolektiva, katerim je dajalo vladajočim slojem usužojeno исз-njaštvo »nadracionalno« opravičbo. Oblast, ki je legalizirala konfiskacije, sovražniku dejansko odrekala pravico do čegarkoli, samovoljo označevala ne samo kot dolžnost, ampak jo tembolj proslavljala, čimbolj je presegala vsako mejo, ravnala z vojnimi ujetniki kakor z živino (ta stvar še danes ni našla nobene satisfakcije in ве nihče zanjo ne zmenil), oskrunjevala najsvetejše in največje sakrilege opravičevala z »vojnim namenom«, krivico proglašala za čednost in čednost za greh ter suspendirala vse božje zapovedi od prve do zadnje — ta oblast je odgovorna za čisto naravne posledice moralnega razdejanja, ki danes pretresajo javno življenje.
Kajti teroristične organizacije, bodisi desničarske bodisi levičarske, ki danes otežujejo normalni potek političnega življenja v državi, so posledica moralne anarhije, povzročene po vojni. Izginila je v mnogih krogih, žal da ravno med precejšnjim delom mladine, ki se ji slikajo vojna dela često brez ozira na njihove motive v luči najvišjega moralnega podviga, vera v moč ideje na sebi, vera v zma-govitost dobrega brez nasilja; vera v bla-godejnost svobode vsakega etično utemeljenega prepričanja; zaupanje v to, da samo na temelju spoštovr ' "tenega prepričanja vsakogar vzni	ko moralna solidarnost vseh držav |. a en visoki cilj, ki je vsem skuper poštena demokracija edino mogo< ga preporodu vsakega naroda po o ljudje se še vedno niso odvadili gl ig v drugem samo sovražnika, se \jo privaditi misli, da je v skupni logoče sodelovanje najrazličnejši nih programov. če so le moralno > utemejjeni.
ne znajo tudi ne ceniti drug drugega po subjektivni etični vrednosti osebe in plemenitih namenov, marveč se črtijo radi samega programa in raznolikosti mišljenja, se delijo v dva skrajno nasprotujoča si tabora, ki vsak drugega smatra za sovražnika skupnosti in vsak apelira na skrajno sredstvo nasilja — kakor da živimo še vedno sredi bojnega meteža. Človek, ki mu ta miselnost zamegluje pogled v daljavo, ne vidi, kako tiči še z vsem svojim bistvom v starem, v duhu pred in med vojno, kako ovira in otežuje razvoj, ki po svetovni moralni in socialni katastrofi kaže v čisto nasprotno smer: v smer krščanske družinske skupnosti vseh narodov', ki morajo po svojih nacionalnih osobitostih sodelovati za en sam človefanski cilj, ki morajo skupno vsak po svojih dobrinah in sposobnostih ustvarjati novo družabno stavbo ler uvideti, da se trajne vrednote za lastni narod ne dosegajo po nasilju, nadvladi in premoči nad drugimi, ampak le po mirnem delu na vseh poljih, v svobodi, enakopravnosti in enrkovrednosti vseh, v družbi z vsem človeštvom, spoštujoč druge ravno tako kakor sebe.
Toliko za enkrat, človeštvo se povzpela navzgor, o tem ni nobenega dvoma; toda pot je težavna in uspeha na tej poti ne bo dosegla v bojnem metežu prelita kri, irarveč skromno in mirno delo, napori intelektualcev, vztrajna borba zoper
plemenske in socialne predi^isodke, požrtvovalno trpljenje za ideje, tisto samo trpeče trpljenje, o katerem prekrasno pravi ruska pesem, da »ni podvig samo v krvavi borbi, marveč še večji je podvig v božanskem potrpljenju«, ki je obenem vztrajno delo. Desniearstvo in levičarstvo bosta kot bolestna proti-ekstrema padla, zmagal bo resnični idealizem, kadar bo docela stekel po tisti strugi, ki so jo začrtale krščanske sredinske stranke celega sveta: red, mir in zakon, ki pa ne sloni na samovolji in hegemoniji kateregakoli razreda, marveč na socialni pravičnosti, stanovski solidariteti in spoštovanju svobode v okviru vrhovnega moralnega zakona družbe. Avtoriteta ima ščititi svobodo, svoboda utrjevati avtoriteto. Smernice daje edino krščanski svetovni nazor. Anglosaški narodi so na tej poti, visokokulturni francoski narod jo je ubral, nemški ji sledi, med slovanskimi narodi se je drži češkoslovaški. Tudi mi jo najdemo.
Veliko in vztrajno delo naših kulturnih delavcev po vojni na vseh poljih je tisto seme, ki še počiva v zemlji, a prinese stotoren sad, ko vsi odolimo zlu, ki nam še brani kvišku.
Zmagala pa bo v našem slovenskem narorlu le ideja, pravica, velik moralni idsal — nihče drugi. In za ta i.deal se bomo borili dosledno, vztrajno in brez najmanjšega oklevanja, povsod in vselej.
Trboveljski ШтпШ in oblast.
KDOR IMA OČI, NAJ VIDI; KDOR PAMET, NAJ MISLI.
Včerajšnjo vest o aretacijah v Zagorju in Trbovljah izpopolnjujemo v toliko, da je orožništvo pozvalo na zaslišanje več Orjunašev, od katerih so bili 4 zagorski Orjunaši pridržani ter odvedeni v sodne zapore. Imena teh štirih so: Trgovec Mar-n u h , uradnik K a 1 a n , učitel j V r a -b i č in uradnik S a d a r — vsi iz Zagorja. Imenovani so osumljeni, da so sodelovali pri umoru delavca Fakina, oziroma da so ga stražili in imeli nanj naperjene svoje revolverje. Aretacije so vzbudile splošno pozornost ter na eni strani zadoščenje, na drugi pa nezadovoljnost. Pri tej priliki moramo ugotovili, da bi bilo moralo biti izvršenih še več drugih aretacij Orjunašev, predvsem onih, ki so osumljeni požiga Rudarskega doma. Toda državni pravdnik in preiskovalni sodnik v Celju se ne zganeta, tako da se zdi, kakor da bi se jima s temi aretacijami nikamor nc mudilo, medtem ko sta pri aretacijah delavcev oba gospoda siino urna. V petek je bil v Trbovljah zopet aretiran delavcc Pire, ki je osumljen, da je bil med udeleženci bombnega atentata. Паје so nekateri aretiranih delavcev priznali, da so pripravili bombo za atentat na Orjuno. Tako trdi oblast. Vsekakor pa, če je ta trditev seveda resnična, se je krog teh omejeval na kake 3—4 osebe, dočim velika množica drugih o tem ni nič vedela. Pomniti pa je treba, da so trboveljski Orjunaši že cel mesec prej grozili, kaj se bo zgodilo 1. junija. Teh groženj je bilo slišati polno. In ie čudno je, da se oblast doslej ni potrudila, tudi tukaj malo preiskovati. Pa bi se utegnilo tudi tu izkazati, da so bile grožnje Orjune, ki so povzročile reakcijo med delavstvom. Ali oblast ni čilala prej orjunaškega glasila? Če bi ga vsaj naknadno hotela, pni bi celo g. državni podtajnik Vil-der utihnil!
Kar se tiče Fakina, je danes izključen vsak dvom o tem, da so ga ustrelili Orjunaši. Tudi je verjetno, da je bil ustreljen od zadaj. Vendar oblast do danes ni odredila njegove e k s h u m a c i j e , čeprav je že pred dnevi uvidela njeno potrebo. Zdi se, da se bo tudi ta afera še zavlačevala, ko bi bilo vendar v interesu stvari, reda in pomirjenja javnega mnenja, da se stvar čimprej razčisti. E k s h u m a -c i j o trupla rudarja Fakina odločno zahteva stvarna potreba in vsa j a v n o s t.
Danes, koncem tedna, je bilanca aretacij naslednja: Aretiranih in v zaporu ob-držanih je bilo 17 delavcev in 4 Orjunaši. Sedaj, ko so med delavstvom vse pobrali, karkoli so smatrali za potrebno, jc sedaj, ko je na vrsti Orjuna, začela stvar zastajati. Mi proti takemu postopanju oblasti odločno protestiramo ter ne bomo nehali jav-
nosti opozarjati na dvojno mero, ki se tu leti. Če bo to rodilo posledice, naj si prizadeti pripišejo sami!
POSTOPANJE OBLASTI.
V Trbovljah se vršijo preiskave. Kako se te preiskave stvarno vršijo, o tem bomo podali sodbo, ko bodo zaključene. V formalnem oziru pa imajo ljudje svoje misli. Ljudje si mislijo to-le: Delavce, ki so bili osumljeni napada, so hitro polovili, jih odgnali, pri katerih je pa po zaslišanju odpadel vsak sum, so. jih izpustili. Kaj pa z Orjunaši, ki niti ne tajijo, da so streljali? Dolgo je trajalo, da so jih par aretirali. Pet dni je vmes preteklo. In nam se zdi — in kar se nam glede trboveljskih dogodkov samo zdi, 2e ni neutemeljeno, ker stvar natančno zasledujemo — da, nam se zdi, da najglavnejših krivcev oblast ni dala aretirati. Mi samo poslušamo in beremo, kako se med tem časom izjave Orjunašev in ržimskega časopisja spreminjajo. Vsak dan vedo kak drug izgovor, kar smo že stvarno ugotovili. Zdi se tudi, da bodo imeli časa dovolj za svoje kombinacije do konca sedanjega režima.
Oblast ne vidi nič, ne sliši nič, kjer bi morala videti in slišati in izvajati posledice. Ni li to čudno, da je oblast tako strašno nesposobna pri izsledovanju orjunaških krivcev! Sto in sto organov ne vidi, ne sliši, ne ve tega, kar ve že skoro vsa javnost, Ia posluša baharije Orjunašev. Tako je javna tajnost, kdo so bili požigalci delavskega doma. Kaj pa sicer varnostna oblast ukrene, kadar kdo zažge kakšno poslopje? In besti-alni morilci Fakina? Ali jih bo treba res civilnim organo.u poiskati in jih oblasti predstaviti?
Pri taki obširni preiskavi bi pričakovali, da jo bo državni pravdnik vodil na licu mosta, ker hitro postopanje v takem slučaju '3 sicer v navadi in potrebno. Mesto tega je bil državni pravdnik iz Ljubljane pozvan v Belgrad. Mi vprašamo: Čemu? Čemu je treba državnega pravdnika klicati v Belgrad, ko preiskava jjo eni strani še ni končana, po drugi strani pa ima državni pravdnik v zakonu potrebne instrukcije za Izstopanje. Tretjega vzroka za tak poziv v Belgrad mi ne poznamo. In držav podtajnik, ki m nje poverjeno vodstvo preiskave, podaja javne izjave, ko preiskave še niso končane!
Pa oblasti bodo že imele svoje razloge za tako postopanje. Nam jih nc povedo. Ker ]>a že zastopamo javno mnenje, naj nam bo dovoljeno tudi par javnih vprašanj, ln to zgolj za pomirjenjo ljudstva, med katerim se širijo različne potrebne in nepotrebne govorice, ki jim varstvene oblasti mahoma lahko napravijo konec, ako precizno povedo;
1.	Kakšno povelje ima policija z ozirom na nasilstva Orjune?
2.	Kakšno povelje je imelo orožništvo za 1. junij v Trbovljah?
3.	Zakaj varstvena oblast ni aretirala tistega vodilnega Orjunaša, ki jc dal Orjuni povelje za justifikacijo Fakina?
Imeli bi šo mnogo, mnogo vprašanj, pa zaenkrat bi bili prav zadovoljni, ako dobi javnost na ta tri vprašanja odgovor.
Varstvena oblast je snočnji shod Orjune prepovedala. To je bilo edino pravilno in umestno, ker ne gre, da bi ljudje, ki spadajo pod ključ, še demonstrirali. Sicer je pa varstvena oblast postavila vse druge ljudi na isto stopnjo, kor je istočasno prepovedala vsak protestni shod radi trboveljskih dogodkov. Slavno občinstva naj se ne vznemirja in svojemu gnevu ne daje duška radi streljanja v Trbovljah in nasilstev. Kadar pride kak Orjnnaš z revolverjem in te obstreli, hvali samo Boga, da te ni ubil, vznemirjati pa se vsled tega ne smeš. Ne smeš javno povedati, da ni prav storil, da je izvršil kaznivo dejanje. Zakaj no? Zato ker ne veš, če se bo njegovo kaznivo dejanje kaznovalo, ako sodiš po izkušnji. Kar nam pa sedaj sili v pero, raje ne zapišemo, zato končajmo!
KAJ JE Z BOMBAMI?
Oblast vneto zasleduje, če so delavci imeli res pripravljeno kako bombo. Toda nismo slišali, da bi zasledovala, če so res ludi Orjunaši imeli seboj ročne granate. Trboveljsko orožništvo bi lahko dobilo na razpolago več prič, ki so pri Orjuncih videle ročne granate. Te granate so prinesli Orjunaši že od doma. Niso bile tedaj sfabri-cirane v Trbovljah in niso bile prinešene v Trbovlje za seme. Tu naj oblast tudi malce zasleduje. In če so radi bombe aretirani delavci, zakaj niso radi njih aretirani Orjunaši? Sicer pa je požig in umor hujši zločin, a vnema oblasti proti požigalcem in morilcenr jo ipanjša.
INSTRUKCIJE DRŽAVNEMU PRAVD-NIKU.
Belgrad, 7. junija. (Izv.) Na poziv pravosodnega ministra jc danes dospel v Belgrad prvi državni pravdnik v Ljubljani g. dr. D o m e n i c o. Misli se, da je pozvan vsled te*;a, da dobi instrukcije za postopanje proti krivcem za dogodke v Trbovljah.
TRBOVELJSKE ŽRTVE.
Dne 1. junija so bili ustreljeni v Trbovljah in 3. junija tam pokopani sledeči:
1.	Jakob Ozebek, rudar, roj. 18. aprila 1864, strel v trebuh.
2.	Jožef Zupane, delavec, roj. 3. marca 1888, strel v pljuča.
3.	Albin Fric, delavec, roj. 16. februarja 1897, strel v Irebuli.
4.	Ivan Rozina, rudar, roj. 4. maja 1856 strel v pljuča.
5.	Franc Fakin, delavec, roj. 1. 1903, strel v glavo.
Jakob Ozebek in Ivan Rojina sta bila ustreljena čisto slučajno, ne da bi se bila udeleževala demonstracij. Prvi je prišel takrat po cesti od maše, Rozina pa je šel po kruh.
Franc Fakin je bil umorjen potem, ko je bilo demonstracij že davno konec, na samem v kamnolomu.
Albin Fric in Jožef Zupane sta bila ustreljena na licu mesta v boju z Orjunaši.
TRBOVELJSKI OBOŽEVALCI ORJUNE.
Trbovlje, 27. jan. (Izv.) Čas bo zabrisal marsikatero malenkost zadnjih dni, ki pa vendar ne sme izginiti iz spomina Trbo-veljčanov, zato danes nekatere izmed njih izročamo papirju. 1. maja letos je bilo, ko je korakalo delavstvo v svojem običajnem sprevodu skozi Trbovlje. Seveda se je i* njih vrst slišal marsikateri vsklik proti bur-žujem. Pred občinskim uradom pn stojita Kuharjev in Kolnicov pob, ki jih je la spre-
ГДР1А1Ш-' ■
Borzna poročila.
C1TRIŠKA BORZA.
Curih, dno 7. junija. (Izv.) Rolgrnd, 6.8750 (6.85), Ilolaudija 212.95 (—.—), Newyork 568.50 (568.78), London 24.52 (24.52), Pariz 28.90 (28.15), Italija 24.70 (21.70), Praga 16.60 (16.60). Pošta 0.0061 (0.0065), Bukarešt 2.45 (2.40), Sofiia 4.05 (4.05), Dunaj 0.0080'/» (0,0080).
\
vod silno dregnil v nos. Svojo jezo pa sta si hladila s tem, češ bodo že videli, kaj bo 1. junija, če so že taki fantiči pred 1 mesecem vedeli, kaj s epripravlja, potem razumemo, какај je Orjuna prišla do zob oborožena v (Trbovlje.
ODPOR TBBOVELJČANOV PROTI ORJUNAŠEM.
Trboveljsko prebivalstvo je ogorčeno na Orjimo. Delavci in kmetje so solidarni v Svojem odporu proti i.asilju, trgovci in gostilničarji pa se hud u jejo na Orjunaše, ker vsled njih trpe škodo. Vsi brez izjeme pa
^ razjarjeni radi umora rudarja Fakina. ie Orjuna in Orjunaš je danes v Trbovljah silno slabo zapisano. Zdi se, da je to prav posebno slučaj pri nekaterih trgovcih, ki aalepljajo na vrata in olma svojih trgovin plakate sledeče vsebine: »Jaz nisem Orjunaš in nisem nikdar bil. Kdor trdi nasprotno, ga bom tožfl. Priporočani se cenjenemu občinstvu v obilen obisk.« Pa pravijo, da taki plakati ne omehčajo src kmetov in rudarjev. 0 enem trgovcu pripovedujejo, da je po 1. juniju prodal samo 1 frakelj žganja, u drugem pripovedujejo naslednji slučaj: Pride rudar in si da naložiti ter stehtati za 1200 K blaga v neki trgovini. Ko seže v žep, da bi plačal, se popraska za ušesi in pravi: >Ne zamerite mi, se nisem prej spomnil, da ste pri Vas Orjunaši. Ne morem kupiti tu. Z Bogom!« Pripovedujejo pa o nekem krojaču, ld so ga v nedeljo Orjunaši silili, da izobesi zastavo. Pravi, da je nima. Groze mu z revolverjem. On: »Pa me ustrelite! jaz živim od rudarjev, na nje sem navezan, vi pa me ne boste redili, če me oni radi te zastave zapuste.« Prav je imel mož!
TO SI JE TREBA ZAPOMNITI Z DEBELIMI ČRKAMI.
Včerajšnji »Narod« objavlja izjavo flržavnega podtajnika v ministrstvu notranjih zadev g. W i 1 d e r j a o trboveljskih 'dogodkih. V tej izjavi beremo med dru-'ghn: »Odkod je padel prvi strel, o tem jc še prilično nejasno. (Prilično samo za gospoda Wilderja. Op. ured.) Komunisti trde, da so streljali prvi orjunaši, nasprotno nacionalisti trde, da so prvi streljali komunisti. Dokazano pa je v toku preiskave, da se je streljalo z višine in je težko ugotoviti, kdo je prvi streljal. Slučaj Fakin je zagonetna stvar.« — Tako za enkrat bi vprašali g. državnega podtajnika, ki je dpravni organ; V toku kalere preiskave pa je kaj dokazano? Mogoče v toku sodne preiskave? Zaenkrat toliko. O vsem drugem niti besede, niti ene same besede! Pa samo za sedaj še nci
BELGRAJSKI ČASOPISNI GLASOVI.
Belgrad, 7. junija. (Izv.) Današnji ^Radnik« je izpolnil skoro vso številko s poročili o krvavih trboveljskih dogodkih in poziva delavstvo na borbo proti fašistom. Za jutrišnji dan jc sklicano zborovanje delavstva. — Belgrajske »Novosti« se bavijo na uvodnem mestu s trboveljskimi dogodki v ostrem članku proti Pašiču in Pribičeviću in pišejo med drugim sledeče: Krivci za kri nedolžnih in zapeljanih so znani in bodo nosili težko odgovornost pred zgodovino in ljudsko sodbo. Če Pašičev govor ni dovolj močen dokaz za njegovo moralno sokrivdo, potem morajo Davidovičeva odkritja o Pašičevem stališču napram Hrvatom razbili dvome najbolj nevernih. Zveze med organiziranimi teroristi in Pribičevičem so popolnoma javne m jasno označujejo druge
krivce. Vendar je v sedanjih časih popolnoma nemogoče ustrahovati narode, kakor je bilo to mogoče v srednjem veku. Danes obstoja samo ena pot in to je svoboda volje vseb državljanov. Namesto, da postane Belgrad vojaški tabor, ki bo držal vso Jugoslavijo v strahu in trepetu, mora postati ponovno središče svobodnega sodelovanja ne samo Srbov, Hrvatov
in Slovencev, temveč tudi ostalih balkanskih narodov. Pred veliko italijansko nevarnostjo, ki preti nam in Balkanu, mora-. mo čimpreje ustvariti tesne zveze med ! raznimi elementi naše države. Napram fa-j šistom in imperialističnim italijanskim ; težnjam moramo na Balkanu vzpostaviti ; konfederacijo med Jugoslavijo in drugimi i balkanskimi državami
Belgrajska sodba o položaju.
PRIČAKUJE SE IZREDNO ZASEDANJE SKUPŠČINE.
Belgrad, 7. junija. (Izv.) Odhodu dr.
Korošca v Slovenijo pripisujejo tukajšnji krogi velik pomen, češ da je v zvezi z ustvarjanjem novega političnega položaja, do katerega bo po mišljenju tukajšnjih političnih krogov prišlo najpozneje koncem tega meseca. Trdi se, da se vsled težkih zunanje političnih razmer in vsled za-ostrenosti v notranji politiki skliče skupščina na izredno zasedanje. Ta trditev prihaja iz krogov, ki so zelo blizu dvora in je napravila dober utis, ker bi se s tem povrnili na parlamentarna tla, kar bi zna-čilo takojšen konec diktatorskega režima. V ta skorajšen konec režima radikali verujejo in posamezni ministri dajejo odkrito izjave, dočim ga skušajo Pribičevićevi ministri prikriti s tem, da izdajajo nove
ukaze in naredbe, ki naj bi dokazale moč njihove skupine. Zato je ravno sedaj pričakovati najrazličnejših novih aktov Pribičeviča in njegovih dragov.
NEV0IJA RADIKALOV V SLOVENIJI.
Belgrad, 7. junija. (Izv.) Slovenski radikali so poslali glavnemu odboru v Belgradu pismo, v katerem protestirajo proti imenovanju novih velikih županov, češ da bi imenovanje zelo izpodbilo ugled radikalne stranke in državnih oblasti sploh in se je s tem javna uprava izročila kiikit ki nima nikogar za seboj. Slovenski radikali smatrajo,, da jim je onemogočena skoro vsaka akcija in odklanjajo vso odgovornost pri propagandi za radikalno stranko.
Kaj se podi na Romunskercf
Berlin, 7. (Izv.) 0 dogodkih na Romunskem so prispela semkaj avtentična poročila. General Averescu je zbral РП 000 oboroženih kmetov, članov naroduл ske stranke, ki so ukorakali v Bi. . t. Ker se erd kmetov obrača predvsem na kralja, oziroma na kneza Stirbeja, ki kralja in kraljico vodi, so sklenili, da naskočijo kraljevo palačo in kralja prisilijo na odpoved prestola. Ker je vojaštvo popolnoma nezanesljivo, oziroma je na strani kmetov, je kralj Ferdinand pozval generala Averescu-a k sebi in ga prosil, naj kmete pomiri, češ da bo uvedel pravični režim. General je na lo pristal in šel s svojimi
kmeti iz mesta, kjer se Je jKrtem vršil veličasten shod. Kmetje zahtevajo odločno, da Bratianu odstopi. Kaj se .je potem zgodilo, o tem manjka dozdaj še avtentičnih vesti.
RUSKI DEMENTI GLEDE BESARABIJE.
Moskva, 7. junija. (Izv.) !Z ozirom na vesti, ki jih širi tisk o nekem govoru Troc-
I kega, da bo Rusija zasedla Besarabijo in j vzela Carigrad, izjavlja ruska vlada, da , Trocki tega ni govoril, ker bi taka politika popolnoma nasprotovala principom sovjetske vlade. Take vesti širi Romunija, da prikrije zbiranje svojih čet v Besarabiji.
Prepovedan učiteljski koncert v Trstu.
Trst, 7. junija. Kvestura v Trstu je prepovedala koncert učiteljskega zbora. Prišel je v Trst tudi g. Rijavec. Vršile so se predpriprave, ki so bile združene z velikimi stroški. Prvotno je kvestura koncert dovolila, zadnji trenutek ga je pa prepovedala.
Upor v Albaniji.
Belgrad, 7. junija. (Izv.) Glasom poslednjih vesti z albanskih mej je glavno mesto Tirana končnoveljavno padlo v roke upornikov. Kakor javljajo iz Korče, so se člani vlade in ustavotvorne skupščine umaknili iz Elbasana, kar znači, da vlada še vedno misli na nadaljevanje borbe proti upornikom, ki so dosedaj v glavnem zasedli vso severno in velik del južne Albanije, razen sredine, kjer so plemena ostala nevtralna. Vendar so glasom poslednjih vesti prešla na stran upornikov tudi katoliška plemena.
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI SPORAZUM GLEDE ALBANIJE.
Rim, 7. junija. (Izv.) Iz Bara poročajo, da so prišli tja nekateri albanski odiičnja-
ki, ki so pobegnili iz Borata in iz Tirane. Iz vladnih krogov se izve, da obstoji med Italijo in Jugoslavijo sporazum, da nobena država ne bo intervenirala v Albaniji.
ZDRAVSTVENO STANJE D«. SEIPLA.
Dunaj, 7. junija. (Izv.) Zdravsteno stanje dr. Seipla se je znatno popravilo.
TEŽAVE S SESTAVO FRANCOSKE VLADE.
Pariz, 7. junija. (Izv.) Zbornica je tudi danes zborovala. Odločitev glede sestave vlade pa še ni padla.
Pariz, 7. junija. (Izv.) Millerand je danes zopet sprejel več odličnih politikov. Govori se, da bo poverjena sestava vlade dosedanjemu guvernerju v Alžiru Steegu.
IZ ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
London, 7. junija. (Izv.) Spodnja zbornica ima počitnice do 16. t m., zgornja pa do 24. t. m.
PRED NOVIM ŽELEZNIČARSKIM ŠTRAJKOM V ANGLIJL
London, 7. junija. (Izv.) Zahteve strojevodij so železniška ravnateljstva zavrnila. Vsled tega pa še ne bo prišlo takoj do štraj-ka, ampak bodo organizacije najprej glasovale, če naj se prične štrajk.
NOVE VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
London, 7. junija (Izv.) Več vplivnil članov vlade je izjavilo, da bodo nove vo litve v Angliji na jeeen.
AVSTRIJA IN DBUSTV0 NARODOV.
Dnnaj, 7. junija. (Izv.) Minister vna« njih zadev dr. Grflnberger so je v spremstvu več strokovnih uradnikov odpeljal v Ženevo na zborovanje Društva narodov. Pred njegovim odhodom se je vršil v stanovanju kanclerja Seipla kratek ministrski svet na izrečno Peiplovo zahtevo.
IZ NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Berlin, 7. junija. (Izv.) V državnem zboru je odgovarjal dr. Stresomann na napade nemških desničarjev na vlado. Po njegovem govoru je zbornica sprejela začasni proračun, nakar so bile seje odgodene do 24. t. m.
ZAPRTI KOMUNISTI.
Kristijanija, 7. junija. (Izv.) Več konro nistov so zaprli zaradi protivojaške agita cije.
italijanski parlament.
ftiro, 7. junija. Včerajšna seja poslanske S zbornice je bila zx>net nad vse burna, Uvo-i doma sta poravnavala svoje račune fašistični '.poslanec Gray, ki jo bil imenoval maksimalista , * Luccija špijona ter je izjavil, da vstraja na tem. To pa zato, ker je bil posl. Lucci začasa vojne v parlamentu zavrnil nekega govornika, ki je obtoževal Avstrijce, da italijanske ranjence ubijajo t okovanimi palicami, češ da hranijo na Dunaju pa nože italijanskih vojakov, ki delajo isto. PosL Lucci, ki ga neprestano prekinjajo, izjavi, da je to storil ▼ času, ko je človeštvo zahtevalo, da odkrito povedo svoje mnenje tisti, M so mislili na brezkoriet-nost krvoprolitja v imenu višje kulture.
Nato je zbornica prešla na nadaljevanje razprave o odgovoru na prestolni govor. Kot prvi je dobil besedo posl. Lucci. Kcmaj se je dvignil, da bi govoril, je celokupna večina z ministri in Mussolinijem vred zapustila dvorano. Kasneje se je vrnil v zbornico faš. posl. Manaresi, ki se je med Luccijevim govorom strahovito razburil in neprestano kričal: >Bo-jazljivci, bo jazi ji vci k Kvestorji so ga moral; šiloma odvesti iz dvorane.
Za Luccijem je govoril mani slepi invalid Delcroii. Večina, ki se je bila vrnila v zbornico, mu je priredila burne ovacije in mu viharno pritrjevala. Delcroii je vse zlo valil na prejšnje politične stranke in njih metode in opravičeval fašizem, ki je v narodu in posebno njegovi mladini obudil nove sile in novo vero v njegovo veliko poslanstvo. Na Mussolinijev predlog eo sklenili, da se govor nabye po vseh občinah.	fv 1
Več fašističnih poslancev zahteva, d« se razprava o prestolnem govoru zaključi, kar večina sklone. Na vrsto pridejo predlagatelji dnevnih redov.
Komunist Bentini predlaga dnevni red, ki zahteva generalno amnestijo za vse, Ja so bili prizadeti v gospodarskih in političnih bojih ter zx>petni sprejem v službo.
Posl. Amen dola predlaga: »Zbornica ne odobrava odgovora kroni.« Predlog vteme-ljuje v daljšem govora, v katerem naglaša, da vsebina odgovora ne odgovarja dejanskemu političnemu položaju v deželi. Volitve so so vršile nozakonito, a narodna milica služi eni sami stranki — fašizmu. (Mussolini ugovarja ) Fašisti so večkrat govorili o normalizaciji. Toda to bi moralo predvsem značiti razpust milice.
Mussolini: »Tega nikdar!«
Bhikoštna molitev.
Gospod! Odpri neskončne studence Svoje ijubezni in pošlji tolažbe zbeganim dušam! Plamen jezikov ognjenih naj razpodi temo, v katero so pahnjeni Tvoji otroci! Veliki Bog! Oče naš, glej Tvoji otroci blodi-mo zasledovani od peklenskih sil, ki nas odvračajo od Tebe. Teptajo ljubezen, ki si jo nam dal Ti, večni Dobrotnik. Brat zatajuje brata, očeta zapušča sin in človeštvo drvi v pogubo. Žena se izneverja svojemu možu, mož se vdaja strastem, trgajo se vezi, o Gospod, ki si jih sklenil Ti. Tvoja jeza, jVečni, je sveta, pravična. Toda v Svojem neskončnem in neizrekljivem usmiljenju spusti roko, ki si jo dvignil nad človeški rod in pošlji Duha v duše, ki so se obrnile od Tebe, da spoznajo Tvojo neskončno Dobroto in se vrnejo k Tebi. Poživi ljubezen v srcih, razčisti misli, ki naj hitijo k Tebi in potrdi, poživi nas, ki smo slabi, tako slabi. Dobrotni oče! Daj, da prenehajo bratski spori in stori, da bo nas vso objela Tvoja ljubezen, ki nas bo vodila k Tebi, ki si naš Stvarnik, Kralj in Gospod. Amen.
Vid Stimul
Backi.
Med vrhovi, ki kipe okoli dvatisoč metrov visoko proti nebu, leži planina. Zadnje čase so jo prccej zanemarili; zarašča se. Kljub temu še vedno redi visoko število glav. Lopa je tako, da se ji tujec, ki zaide na njo, komaj začudi. In na pripraven kraj je postavljena. Morda največ, zaradi aolnčne loge. se oravdajo
za njene meje, odkar ljudje pomnijo. Z lažjo in podkupovanjem so opravdali požrešni sosedje prave gospodarje za svet, ki količkaj visi preko vrhov. Domačini sedaj nestrpno čakajo prilike, da dvignejo novo tožbo, in pridobe nazaj, kar so jim po krivici in s silo vzeli.
Po planah in robovih mod vrhovi vodi že dolgo vrsto let svojo čredo ovčar Krištof, ki jc, odkar ga poznam, vedno enak. Močan in utrjen do grčavosti, redkih besedi in nezaupljiv, posebno do šo-lanih ljudi. »Da le usta odpre, ga prepoznam, mi jc razložil. »Ce se zastavi, kakor bi iz tujih bukev prebral, ni prida. Ce se še namuzne, češ, zarobljencc, ki ni ne veš,« mu še steze naprej ne pokažem. Naj jo išče sain, ki vse zna. Ob-rajtam pa tiste, ki iz gosposke obleke iz-progovore kakor nas eden. Zavije kateri drugače, kakor mi v tem kraju, pa je le po domače. In že večkrat sem jih slišal molitev peti. Ne vem kaj tak človek zna in kaj se jc učil, mislim pa, da, eo bi ga zastavil, da bi dobro in pošteno pa-sel, in da bi še od drugih čred drobnica silila k njemu.«
P.rimere, na katero je oprl polivalo, nisem razumel. Zato sem ga vprašal: »Kako pase dober pastir?«
Lepo je odgovoril. Ljubezen mu jc vstvarjala besede: »Dober ovčar nič no pase. Živina pase njega. Čreda gre sama za travo in za vodo, ve rlobro, kdaj bo burja in se sama umakne v zavetja. Kadar jo pa sneg zapade, ji moraš pač pregaziti, vsaj do koč, če no prav v dolino. No, včasih so ti zalete kakšni ka-lonsi v skale. xm splezaš za njimi in iili
lepo počasi zavračaš. Marsikdo gre z bičem do njih. Napačno. .Takrat se gotovo kaj ubije.«
»Toliko pošten bo pač vsak pastir,« sem mu ugovarjal.-
Razvnel se je in vstal: »Zlodja. so pošteni! Poglej.« Z mogočnim zamahom je pokazal po vseh slemenih: »Ali jih vidiš. Tam je čreda.« Kazal je s paliccr v Zeleno mol: »Daleč naokrog so potaknje-ne ovce z jagneti. Solil sem pred štirinajstimi dnevi in skominja jih po soli. Pa kar jih prikličoš k nama, so vsi tvoji.«
Hotel som pokazati, da znam sklicati ovce s slemenov v dolino. Nastavil sem dlani pred usta in začel vabiti po stari ovčarski šegi: »Baaacek! — Sol, sol, sol.« Vsa čreda jo dvignila glave in upal sem, cla se bo odtrgala in priletela k nama: »Baaacek! Sol, sool, soool.« Ovce so začele klicati s svarilnim »beee« jagneta k sebi. Ponovil je klic Krištof sam, tretjič: »Baaacek! Sol, sol, soooliii.« Takrat se je pa začela čreda umikati s skale. Zabrlizgal je pakrat na kljuko, jih pomiril, in pripravil, da so sc zopet začeli pasti.
Čudil sem se: »Krištof! Če som pred leti zaklical »lmcek sol«, jc toliko ovac prigrmelo z višin, da so skoraj meno snedle, ko mi je zmanjkalo soli. Kako si jih odvadil?
Zadovoljno se je rahljal: »Ha. ha, ha. Kako sem jih, ne povem. Sem jih pa zato, ker so nekateri ljudje nepošteni. Tudi pastirji. Jih je priklical v dolino, ne, da bi jim dal soli. zato, da je vsaki odstrigol kosem volno. Število znese. Jo-i>ico in nogavice ie lahko iiuel. Celo taki /'
kujoni so bili, ki so jagnjota klali in pekli. Saj veš. Po vojski je vsega zmanjkalo. Ooo, sem rekel. Ne boš. Pa sem jih odvadil. Niso več backi. Mislim, da so se zrajtali, kako je neumno, pustiti se za par zrn soli striči, ali pa, da ti kdo Še nož v vrat zasadi Ne samo moji. Tudi drugi. Veliko tujih imam v čredi. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu med temi gorami ena čreda in en pastir. Pa bodo ovce pasle mene; včasih jim bom pa naprej gazil. Mojim ovcam —«
Oba sva obmolknila. Naenkrat se je Krištof tako široko zasmejal, da je čreda zopet dvignila glave.- Tudi jaz sem se čudil z živino vred. Pojasnil mi je, zakaj je bušnil v smeh: »Ni dolgo, kar je prismolil nek pustež tu mimo iu je klical in vabil okroglo uro na backa in sol, zastonj. Iza ruševoga grma sem se mu muzal, dokler me m premagalo, da sem bušil v glasen smeh. Nahrulil me je z neotesanim oslom, ki pase backe, backe. V drugo je »backe« penasto jezen zarjo vel. Odgovoril sem mu postrani skozi brke »Gospod« učen in moder! Veliko vedo in znajo, tega pa še ne, da človek osle in backe le z dobrohotno razumnostjo more pripraviti do tega, da mu slede. Kako je klel in zmerjal. Ha, hali a —.«
V dolini — Po večerji sem vzel roko časopis, ki je samo tisti dan sedemkrat nahrulil milijon ljudi z backi. Če bi vsaj manjšino —. Odložil sem ga. Takrat som razumel modrovanje ovčarja Krištofa, ki se nič ne izpreminja, odkar gavpoznaiu.
Amendola nadaljuje in pravi, da loči fa-fistovska notranja politika Italijane v dva sovražna tabora, teptajoč ustavne pravice državljanov. Obžaluje sistematične prestopke izvršilne oblasti in ugotavlja, da država Izlalika postaja plen razpih hujskačev, ki brez premisleka drobe državno avtoriteto, da potom fašizma dosežejo svoje zasebne cilje. Sploh pa ne more biti nikdar močna država, ako je suženj kako stranke. (Ugovori na desni.) Govornik se peča nato s finančno politiko. Ob sklepu izjavi govornik, da ne more nobena sila javnemu mnenju zabraniti, da si zopet zagotovi pravico svobode. Ustavna opozicija mora pre-vdariti, da v Italiji ne more biti miru brez državljanskih svoboščin. Mir, ki ga nudi fašimm, je hlapčevski mir, ki ga noben svoboden mož ne more sprejeti. (Viharni jigovori na desni, pritrjevanje na levi.)
Nato govori komunist Gennari, ki med drugim siavi sovjetsko Rusijo. Fašisti ves čas hrupno ugovarjajo. Govornik napoveduje prihod delavske vlade.
Mussolini: Je dalečl
Gennari: Ne vemo, ali je blizu ali daleč.
Mussolini skoči na noge in zagrozi: Doslej smo vam preveč prizanašali, tačas bi morali sedeti v ječi. Kar nismo 6krili doslej, moremo storiti poslej I
Nato sta kratko govorila še makšimalist Maffi in fašist Romano, nakar se je seja zaključila.
Rim, 7. junija. (Izv.) Socialist Lucchi je poklical na dvoboj poslanca Grai~a, ker mu je ta očital na včerajšnji seji, da je bil med vojno avstrijski špijon.
NEMČIJA У DOBRIH 110KAIJ.
Nemški nacionalci, oziroma fašisti so ee pokazali za ncspo'sobne, da sestavijo vlado, ki naj vodi nemške posle v sedanjem važnem mednarodnem momentu. Zato jo prevzel vlado zopet cian centra dr. Marx, ki je obdržal vse svoje kolege' iz prejšnje vlade. Ta vlada se naslanja na centrum, nemško ljudsko straDko in demokrate ter bo nživala podporo socialne demokracije. Nemški nacionalci pa bodo tvorili najostrej-BO opozicijo. Glavuo nemško vprašanje je, ali Nemčija sprejme neizpremepjon načrt zaveznikov za gospodarsko ozdravljenje Nemčije, oziroma za odplačevanje vojne odškodnine, ali ne. Državni kanclor Marx jo v svoji vladm izjavi 4. t. m. v parlamentu odločno dejal, da bo vlada delala z vsemi silami na to, da se načrt zaveznikov sprejmo v celoti Ti«te stranke, ki bodo to hotele onemogočiti, bodo nosilo pred nemškim narodom odgovornost za to, da so Poruhrje Nemčiji ne vrne in da bo ostalo Porenje zasedeno. Značilno je, da opozicija kanclerju med govorom ni z nobeno besedo ugovarjala. Zdi se, da nemški nacionalci ne bodo resno delali zapreke sprejetju Dawesovcga poročila. Tega bi nemška veleindustrija ne prenesla. Tako je upati, da so Nemčija kljub fašistovskemu divjanju na eni in komunističnim ekstremnežem na drugi strani politično pomiri in gospodarsko konsolidira.
BORBA MED LEVICO IN DESNICO V FRANCIJL
Tudi v Franciji se je razmerje med desnico in levico poostrilo. Vendar pa ima tu čisto drug značaj nego v Nemčiji. Levica je v EVanciji pri volitvah zmagala in ima v zbornici e pomočjo socialistom veliko večino. Pri volitvi zborničnega predsednika je kandidat levico Painleve dobil 296, kandidat desnico, vojni minister Magino.c 209, komunist Marty pa 25 glasov. Ko pa se je drugi dan glasovalo o tem, da se Painlevejov na-Btopni govor plakatira, je dobila levica celo B40 glasov, desnica pa samo 17G. Pri volitvi predsednika, dan preje, je bilo namreč po pomoti veliko poslancev odsotnih. Levica je krizo sama izzvala, ker odločno vztraja na tem, da mora predsednik republike Millerand odstopiti. Ta se pa tega ravnotako odločno brani, ker hoče politiko levice kontra-balansirati in se opira na to, da po ustavi njegova poslovna doba traja 7 let in da za Bvoje politične čine, ki mu jih levica očita, ni odgovoren. Zato je Herriot sestavo vlade odklonil. Millerand je nato konferiral z voditelji desnice, vsled česc.r je nastala govorica, da hoče izvesti nekak državni udar kot odgovor na protiustavno zahtevo levice. To pa ae tcndenciozna vest, nastala v nekaterih fašistovskih glavah, ki ne pomislijo, da jo francosko prebivalstvo odločno proti taki akciji. Millerand bo sestavo vlado najbrže ponudil finančnemn ministra Marshalu, ki ne predstavi parlainentu. Ta pa bo vlado takoj strmoglavil, nakar Millerandu ne bo preostalo nič drugega, nego da odstopi. Nato prevzame vlado Herriot, ki bo naslonil svojo politiko popolnoma na
SPORAZUM MED FRANCIJO IN ANGLIJO.
Namera Herriota in Macdonalda je ta, da se svet Zvezo narodov ojači in postane resnični izvrševalni odbor mednarodne politike pod vodstvom Anglijo, Francije in Italije. Zato se namerava Macdonald 25. avgusta t. 1. udeležiti plonarne веје Zveze narodov in tam razložiti evetovnopolitični program Anglije. Mussolini ta prizadevanja podpira, seveda z namenom, da ojači mednarodni položaj Italije. Kajti še danes je
ITALIJA VODIVNA SILA SREDNJE EVROPE,
kar г nmljtvo zavistjo in skrbjo beležijo zlasti francoski listi. Pri tem se pripisujejo Italiji najraznovrstnejši načrti. Eni menijo, da dela sporazumno z Rusijo na oslabljeni« francoskega ln angleškega vpliva na vzhodu, da ee pri tem poslužuje kot svojega orodja tndi Jugoslavije, da hoče napasti Turčijo, ki se nahaja v sedanjem momentu v konfliktu z Rusijo zaradi Armenije in z Anglijo zaradi Mosula, ln da ima svoje prste vmes tndi v albanskem vprašanj* v sporazumu в Pašičem. Kajti
Svetovnopoliticni dogodki.
ALBANSKA REVOLUCIJA
je jako tajnostna. Tam so oduckdaj bore tri fevdalne rodbine za prevlado pod najrazličnejšimi pretvezami. Zdaj so se uprli različni rodovni poglavarji zoper rodbino Vrioni, ki je iir.eia v rokah vlado in so zavzele s svojimi četami žo najvažnejše postojanke dežele. Pri tem se med Italijo in Jugoslavijo, ki sta zdaj »prisrčni zaveznici«, razvija jako zanimiva diplomatična igra, popolnoma podobna oni. ki se jo svojčas odigravala radi Albanije med Italijo in Avstrijo. Italija hoče biti absolutna gospodarica v Jadranskem morju, kar so ji posreči, ako zasede Valono. Na vsak način pa je najvažnejša oseba v Belgradu zdaj general Bodroro in Francija jo stopila popolnoma v ozadje. Ni čuda, da tako Francija kakor Anglija razvoj dogodkov na Balkanu z veliko skrbjo opazujeta. Kajti albanski vstaji se pridružuje
PKRAJNO KRITIČNO STANJE V ROMUNIJI.
Tam so notranjepolitične razmere točno iste kakor v Jugoslaviji. Bratianu vlada diktatorično s pomočjo korupcije, jo uničil državne finance in zgubil oporo Anglije, Francije ter Italije. Signal za nastop opozicije proti Bratianu so dale strahovite eksplozijo municije po več krajih. Uničeno jo 29 skladišč topovske iu 20 skladišč infante-rijske municijo. To čine pripisujejo boljše-viški teroristični propagandi. Zato nupada opozicija zdaj vlado, ki da ni zadostno poskrbela za varnost deželo. Opoziciji stoji na čelu general Avarescu, načelnik kmetsko stranke. Govorijo, da je prišel s 50.000 oboroženimi kmeti na občni zbor v Bukarešt, vslod česar jo nastalu vest, da jo izbruhnila revolucija. Gotovega so ne ve nič, ni pa dvoma, da se Bratianu še drži, čeprav z veliko težavo. Toliko je še gospodar položaja, da obvlada telegraf in vse vesti iz Romunijo cenzurira. Nekaj odločilnega pa se bo moralo zgoditi, kajti
RUSIJA PROGLASA STARI NACIONALNI PROGRAM in grozi z zasedbo Besarabije. Trockij je na pravkar zaključenem kongresu ruske komunistične stranke v oficijelncm govoru izjavil, da Rusija stremi za Cari-i gradom in da je stari carski program v lom oziru pameten in dober in da ga boljše-viška vlada ne sme zavreči. Nova Rusija pa da noče tujih narodov podjarmi jati kakor car; ona hoče zaso trdne pozicije, da narode osvobodi in pripravi federacijo. Pri tem so oči Rusije obrnjene zopot na Balkan. Tako je rekel Trockij in stvar je izredno važna. Govori so, da so rusko čotc že pripravljene prekoračiti Dnjestr in da jili Romuni sami nestrpno čakajo. Kar pa so tičo Carigrada, oziroma težnje po Dardnnelah, jo Trockij sicer dal Izraza dejanskemu mišljenju Rusov, toda zaenkrat je ta stvar najbrž namenjena le za to, da nekoliko prestraši Anglijo. Kajti
ANGLESKO-RUSKA POGAJANJA
so se to dni p r e k i n i 1 a. Angleži zahtevajo, da ruska vlada zajamčl zopotno izplačevanje zadolžnic angleškim imejiteljem reutnih papirjev. Ruska delegacija je to zahtovo odklonila in noče o njej slišati, dasi je angleška silila na to, da se pogajanja nadaljujejo. Zato se zdaj angloško javno mnonje zopet nekoliko nagibi jo na stran Romunije. Kor pa Anglija rabi Rusijo proti Turčiji, hoče Indijo zavarovati pred ruskimi vplivi in želi zaposliti svoje brezposelne dclavce — zato bo skušala k antanti Mncdonald—Herriot— Mussolini pritegniti še Cičerina.
SPORAZUM MED RUSIJO IN KITAJSKO
Ta sporazum jo zelo velike važnosti. Dasi se nahaja Kitajska v kaotičnem stanju, so prijateljski odnošaji z njo za Rusijo neprecenljivega pomona. Uredilo se je vprašanje železnice, ki vozi skozi Mandžurijo in pomeni za Rusijo varno zvezo z Vladivosto-kom. Ako je Kitajska Rusiji prijazna, more lo-ta evojo skrb bolj povečati evropskim problemom ln je zaslguraiin proti Japonski. Tudi trgovske zveze s Kitajsko so za rusko gospodarstvo zelo važne. Lahko bo tudi vnovič vzcvetelo rusko parobrodstvo po Tihem oceanu.
Spričo toga 7.o 1 o znmotnnngn položa.ia svetovno politike, ki pa vendar kaže v eno
smer — kooperacijo največjih sil Evrope in Azije — se je treba vprašati, kakšne so
SMERNICE ZUNANJE POLITIKE JUGOSLAVIJE?
Žalibog tega nihče no ve. Vlada dela brez parlamenta in to v enem najbolj kritičnih trenutkov, ko Balkan zopot gori, ko Italija izvaja svoj hegemonisUčm načrt, ko se Rusija bliža Donavi. Ali ima naša vlada enoten in določno usmerjen zunanjepolitični program, ali bo znala varovati toli potrebni mir. ali so bo naslonila na velesile, ki ga zajamčujojo in obenem morejo Jugoslaviji pomagati do odločilne besede pri koustolaci-jah, ki so brez dvoma v kratkem izobličijo na Balkanu in v srednji Evropi? Odgovora no vemo — kajti vlada ga no da in ljudstvo ga ue moro dobiti, ker so vrata narodno skupščine zaprta...
+ Schulzbundovci o položaju Nemcev v Jugoslaviji in Slovencev na Koroškem. Na zborovanju nemškega Schutzbunda v Gradcu je poročal dr. Ferdinand Eger o položaju Nemcev v Jugoslaviji. Rekel je, da so ob zadnjem ljudskem popisovanju v Jugoslaviji našteli 500.000 Nemcev, da jih pa »utegne biti« šo enkrat toliko. Nato je govornik opisoval krivice, ki da se godo Nemcem, posebno od časa, ko so bili Pašiču odpovedali podporo. Položaj Nemcev v Jugoslaviji se bo izboljšal, kadar bo nemški narod v svetu zopet zavzel položaj, ki mu gre. Sicer pa poziva avstrijsko vlado, naj porabi priliko, ko pride pritožba jugoslovanske vlade zaradi koroških Slovencev na dnevni red pred Zvezo narodov ter temeljem zbranega gradiva nastopi za zatirane nemške brate v državi SHS. — 0 Koroški je poročal dvorni svetnik dr. Martin Wulte. Obžaloval je, da kaže del prebivalstva v Kanalski dolini, ki je gospodarsko odvisen, omahljivost. Drugače jo hvalil koroško »ljubezen do svobode«, ki se je v obrambnih bojih in o priliki ljudskega glasovanja sijajno obnesla; ta duh živi v jezikovno mešanih krajih še danes. Nato govornik zavrača vse trditve o zatiranju koroških Slovencev kot obrekovanja in opisuje položaj Slovencev na Koroškem z najbolj rožnatimi barvami. Kakšen je ta položaj v resnici, nas pouči eno samo značilno dejstvo: Da mora edino glasilo koroških Slovencev — »Koroški Slovenec« — izhajati na Dunaju. V Jugoslaviji nemoteno izhaja nemški dnevnik — »D. Volksblalt« — in cela vrsta manjših lisiov.

Dragoceno priznanje. Ata so včeraj zapisali: Moti se, kdor misli, da so bili dogodki v Trbovljah samo lokalni incident brez riršega političnega ozadja. Poznamo taktiko ljudi, ki jim je slavohlepnost in premoč nad idejnimi nasprotniki vse, red in mir v državi ter njena ,avtoriteta na zunaj in znotraj pa nič. Znano nam je tudi, da politika ne izbira sredstev za dosego svojega cilja in da vodilni krogi skrbno skrivajo pred javnostjo to, kar se godi za kulisami.« — Ata so beim Maček, dem vvelberiihmten, tam za vodo, skoro gotovo bili te dni jako dobre volje, da so iz-blebctali vse to, kar je res in kar jim najbolj srce teži. Ata »Narod« ugotavljajo in priznavajo, da dogodki v Trbovljah niso samo lojtalen incident, ampak imajo širše politično ozadje! Potem ata ugotavljajo, da dobro poznajo taktiko ljudi, ki jim jc slavohlepncst in premoč nad idejnimi nasprotniki vse.« Ali ne spominjajo te besede nas vseh na polpreteklost, ko so se ata še krvavo borili za svoj užitek proti »mladinom«? Ali ni tukaj nalašč spretno pero zapisalo nekaj, kar diši po krvavem maščevanju za vse zlo, ki ga morajo ata idejno prenašati od »mladih«, ki so jih ukrotili z denarjem? In naprej: »Politika ne izbira sredstev za dosego svojega cilja in vodilni krogi skrbno skrivajo pred javnostjo, kar se godi za kulisami« — ali ni to priznanje vredno vseh zakladov grofa Monte Christo?. »Politika« ne zbira sredstev — ali ni ta »politika« dr. Žerjav? In pa »vodilni krogi« — ali ni to Zerjavova kompanija? Iz vseh teh besed se vidi, da so ata zopet nekoliko zdravi, ker sedaj po-peljni cveto, in da znajo še vedno dobro mahnili po — mladičih, ko so jih priklenil na kratko verigo. Kar je »Narod« v zgoraj citiranih besedah napisal, oziroma napisati hotel, je naravnost nektar in am-brozija in izraelska mana, tako je to sladko.
Živ organizem. »Vsaka država je živ organizem, in čisto naravno je, da se ta organizem brani, kadar mu preti nevarnost.« (»Narod«, uvodnik dne 8. junija.) — Samo pri nas v Sloveniji država ni živ organizem, ki se brani. Samo pri nas imamo sodnike, ki ne sodijo, imamo državne pravdnike, ki ne tožijo, imamo upravne oblasti, ki nc upravljajo. Mi prepuščamo sodbe, zaščito državnih interesov in državno upravno mirnega srca »Orjuni«. Mi-sl:"—da jc že sk".nini čas, da začnemo tuc.. davke plačevati »Oriuni« in nič več
državni blagajni. Čemu pa? Policije ni, vlade ni, sodnije ni, uprav« ni — »Orjuna« pa jc! Plačujmo torej davke »Orjuni«!
Menda še! Mi smo včeraj napisali na naslov merodajnih in odgovornih oblasti, da jih bomo mi po napovedanem orjun-skcin shodu opozorili na določbe zakona glede nošnjc orožja, ako ne bi oblast pred shodom preiskala vsakega izmed krvavih junakov, če ima pri sebi orožje in orožni list. — »Narod« odgovarja na to našo notico, da »blatno, glasilo preti policiji« in ji »žuga«, »kar se še drzne debelo natisnili in podčrtati.« — Ali misli »Narod«, da bomo k nj-зти hodili prosit za dovolienje, kaj smemo pisali in kaj ne in kaj hočemo podčrtati in kaj ne? To, kar si dovoljuje »Narod«, jc res več kot drzno in nesramno! Še tega nam manjka, da bi kakih 2O0 »Narodovih« r.bonenlov komandiralo nam, ki smo, kaj naj pišemo in kako! To je prvovrstna impertinenca. katere se bo pa moral »Narod« že odvadili, ker njegova vloga v slovenskem političnem življenju je že doigrana, žalibog dcigrana na skrajno žalosten način. Ata naj se mirno vsedejo v svoj politični zapeček, naj mirno pijejo milostno jim podarjeno »mladinsko« mleko in molče v takih stvareh, v katerih pišejo samo na Žeriavovo komando.
Še ena. »Smrti se boji vsak organizem, poiitična smrt je pa še posebno strašna, ker so ž njo zvezani materialni interesi.« — Tako »Narod« včeraj v uvodniku. Ali jc treba še boljšega pojasnila za dogodke v Trbovljah? Koga čaka pri nas politična smrt? Kdo je materialno najbolj navezan na državno moč? Ali mar ne tisti, ki danes komandirajo poleg »Jutra* tudi » Narod «.
Kdo pa je Orjuno napadel na kolodvoru? Nihče! In vendar so se že tam slišali streli, da celo iz zraka. Ali ne veste, kaj pomeni slrel v Trbovljah? Ravno isto kot palico v sršenovo gnezdo. V petek zvečer, t. j. 30. majnika je pretepel učitelj Kuhar svojega stanovskega tovariša Omerzo, samo radi tega, ker je Omerza za nedeljo 1. junija napovedal izlet čebelarske podružnice k Sv. Katarini, ker ni hotel gledati orjunske podivjanosti. Apelirali bi na oblasti radi Kuharja, ki že kakih 25 let razsaja po Trbovljah.
Dvojna morala. Pri »Narodu« so danes skovali dopis (odkod si v naglici niso več spomnili, kaj naj reko), v katerem divjajo proti tržaškemu »Malemu listu«, češ da piše proti orjunašem. Ko smo prebrali eno čisto objektivno notico »Malega lista«, smo se res vprašali, ali ima ta stari lict že čisto otroško pamet ali ima pa morda bralce za norca. Kaj si ta starina domišlja ,da bo naš list na Primorskem hvalil metode orjuncev, ko so naši ljudej pod ljudmi tega kalibra trpeli peklenske muke? Ali jc v bistvu kak razloček med italijanskimi razbojniki-fašisti in morilci Fakina v Trbovljah? Oboji so teroristi, oboji mučijo ljudstvo tam in tu. Kakšen tepec bi moral biti, da ne bi videl, da je pri nas isto napak, kar jc tam? Pa ti vpije ta modrijan vsak drugi dan o katoliški dvojni morali! In da bi mi vsaj ne poznali cele vrste ogabnih bivših nacionalistov, ki so danes fašisti? Ali naj spet začnemo z imeni? Morda so tudi med jugoslovanskimi orjunaši kaki bivši italijanski nacionalisti?
Vladimir Levstik in Franjo Ilešič. Volile orjunaš je tudi g. Vladimir Levstik, danes odločilni činitelj v nekdanji Bamber-govi knjižni zalogi. Ta odlični slovenski kulturni delavec sodi v »Orjuni« dne 7. junija sam o sebi in o nekem svojem delu tako: »In moji »sonetje« v »Naših zapiskih«! Napisal sem samo enega, kot nezrel fante. V stanju alkoholi z iranosti, ki je trajala tri mesece nepretrgoma, in pod sugestijo nazorov pokojnega Ivana Cankarja. Vzlic svoji odkriti mržnji do g. profesorja Frana Ilešiča, ki je v innogom sokriv današnjega razdora med kulturniki, smatram ta sonet že mnogo let za prost pijanski i n s u 11, ki ne odgovarja niti mojim današnjim nazorom o dostojnosti niti mojemu kulturno-političnemu mišljenju. Čast mi je, da tem potom javno prekličem, obžalujem in zavrženi zadevni sonet in iskreno prosim g. profesorja oproščen ja, ne da bi drugače lo količkaj popravil svoje občo mnenje o njem. — Vladimir Levstik.
pozabim •J	te jVCirim	čokolada!	
Ure, zlfl№ino, srci kupite po znižanih cenah pri ED. Mestni trg it. 8. — Popravila točno			NTEIfnO ŠKOPEK, in solidno.
Е^оВзга. reMlom^
povečuje produkcijo
in speši prodajo. Najboljša reklama so velesejm'i iu zalo se bo vsnk industrijoc, obrlnik in trgovec udeležil kol rnzlnvljalcc IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma od 15. do 25. avgusta 1924. Zahtevajto prijavnico in jo nemudoma pošljilo izpolnjeno uradu Ljubljanskemu velesrjma, Izvedena ju iinjubširnejša nronau. za obisk kupcev uo celi državi in inozemstvu.
''Sflras
<5D0 VENEC, фе S. 'JmttjH 15»
Štm.JBL
Dopisi.
Občinske volit?« na Ježioi. V trenotku, ko kujejo smrtni sovražniki slovenskega delovnega ljudstva peklonske načrte, s katerimi hočejo udušiti svobodno ljudsko voljo, v tem trenotku rastejo naše vrste in se krepe. Ni šo bilo takšno sloge in samozavesti med našim ljudstvom na Ježici, kakor je danes, ko nas sovražniki hočejo razdvojiti z ostudnimi lažmi, psovkami in grožnjami. V nedeljo, dne 15. junija, bo videl »Domovinar« Kregar, da se naše ljudstvo ne da oslepariti od liberalnih izdajalcev slovenskega ljudstva, čeprav ste zatajili pravo ime in se skrivate pod firmo »gospodarske liste«. Osleparili ste okrajnega glavarja, ki vam je potrdil listo, dasi imate na nji sedem nedoletnih kandidatov, ki so: Peč-nik Gustl, Novelli Leopold, Dovč Ignacij, Bab-nik Filip, škerlj Janez (Krašonov), Avšič Ivan in Erjavec Janez, ki se morajo po odredbi okr. glavarstva čriati s kandidatne liste. Če ste osleparili okrajno glavarstvo, našega ljudstva ne boste sleparili nikdar. Tudi cvetke iz »Domovine«, kjer nas akademik Kregar zmerja z »barabami«, »podrepniki«, »hinavci«, »zapel jivci« in drugimi dostojnega človeka ne- ; vrednimi psovkami, vas ne bodo rešile poraza 15. junija. — Omeniti moramo tudi, kako daleč se je spozabil nosilec »Delavske liste« Jakopič Anton- V času, ko se izvaja nad delavci najhujši leror, je Jakopič kljub protestom delavskih zastopnikov g. Zormana in drugih uskočil k teroristom in prjuncem ter zvezal »Delavsko listo« z »Gospodarsko«, ki je v resnici demokratsko-orjunska. Delavci le volite Jakcipiča ih pletite si bič, s katerim boste vi sami tepepi Še'v petek je Jakopič trdil g. Zormanu, 'da ne bo te 'sramote nikdar napravil. Včeraj paiiet-brez vednosti g. Zormana in drugih delavcev podpisal vezavo »Delavske liste« z Žerjavovo. Težko je brez zle slutnje misliti o tem izdajalskem činu g. Jakopiča, ki se je s tem izdajstvom za vedno'izključil iz delavskih vrst. Usodni trenutki preteklega tedna so odprli oči slehernemu delovnemu človeku slovenske krvi, zato bo g. Jakopič naletel s svojo brezvestno akcijo na odpor, ki ga niti oddaleč no pričakuje. Naši delavci dobro vedo, da bo g. Jakopič, ki je zmožen takšnega izdajstva delavskih interesov, tudi v občinskem odboru, čo bo izvoljen, le hlapec kapitalistov in Orjuncev, ne pa zastopnik tistega stanu, od katerega pričakuje glasov. Zato bomo s temi ljudmi v nedeljo 15. junija temeljito pomedli in vsi volili SLS, ki bo imela prvo skrinjico. Le SLS je prava kmetsko-delavska zveza, zato ii je zmaga zasigurana.
Fara ob Kolpi. Demokratska prsa so se morala širiti od vesolja in ponosa, ko je dne 23. maja «Jutro« poročalo, da se tudi pri nas bije hud boj proti SLS sedaj ob priliki občinskih volitev. Pri nas smo se pa iz srca ■ nasmejali, ko smo zvodeli to novico, kako tudi ne, ko je tako dobolo zlagana in zavita. Nato smo pa vseeno napeto pričakovali, kdaj ee prikaže demokratski junak, ki bo pripeljal še tri demokrate — 4 smo namreč imeli pri državnozborskih volitvah — v junaški volilni boj. Čakamo, čakamo, a ni ga junaka, ki za plotom vpije in meda v sanjah bije hud boj, o katerem piše. — Saj so no bi oglasili, je stvar presmešna, a smo se, da bo «Ju-tro« lahko pozvalo svojega junaka na plan. Sicer pa temu »najbolj Informiranemu« listu eastitamo, da si je pridobil tako sijajnega dopisnika in priporočamo, da ga odlikuje ta resnicoljubnost in hrabrost z redom najmanj I. »klase«.
Mengeš. Na slovesen način je praznovala 25. maja t. 1. mengeška godba 40 letnico svojega delovanja. Ze v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj je obhodnica spominjala na slav-nost. Ob tričetrt na 10 dopoldne se je pomikal •sprevod v cerkev z domžalsko godbo pod vodstvom g. kapeluika Riedla na čelu. Takoj za godbo so korakali ustanovitelji mengeške godbe, za njimi delujoči godbeni člani, sprevod so zaključili gasilci. Pri sv. maši je igrala domžalska godba. Popoldan se jo razvila zelo živahna in dobro obiskana veselica na vrtu g. Alojzija Dornik-a. Pri veselici je sodelovala tudi vodiška godba. Odbor se naj-topleje zahvaljuje vsem, ki so z darovi in obiskom pripomogli do tako lepega uspeha.
Godbeni odbor.
I marenberikega okraja: V soboto, dno 81. maja je zadnjikrat uradoval naš okrajni glavar g. dr. Ipavic iz Slovenjgradca v Ma-renbergu. S 1. junijem spada namreč naš okraj k »prevaljskemu« srezu. Marenberška občina je priredila za slovo g. glavarju v soboto ob 3 »čajanko«. V lepem številu so bile zastopane iz okraja vse občine, vsi stanovi in razne korporacije, da se izkažejo hvaležnega neumornemu, vsemu prebivalstvu zelo priljubljenemu, najvišjemu predstavniku našega okraja. V lepih besedah se poslovijo od g. glavarja: načelnik okrajnega zastopa g. ing. Pahernik, marenberšld župan g. Predan, č. g. dekan dr. Mortl, v imenu vseh občin g. Jančič iz Brezna, v imenu učiteljstva g. Golob iz Vuzenice, nadalje č. g. župnik Sagaj iz Brezna in g. notar Kolšek. Spomnijo ве njegovega požrtvovalnega dela od prevrata do danes kot prvega našega domačega in slovenskega okrajnega glavarja in predsednika okrajnega šolskega sveta. Nikdar mu nobena pot ni bila preutrudljiva, ko je posečal v Sami delovanja obmejne komisije mnogokrat mejo od Kaple do Košenjaka. Dostikrat je imel mnogo neprijetnosti, toda znal je "gla-
diti ln urediti vee v dobro. Vsakemu je bil le dober svetovalec. »Le nikomur delati krivice«, je bil njegov izrek. Najbolj hvaležna mu je bila šolska mladina, kajti oa iniciativo in trudapolno prizadevanje g. glavarja je sijajno uspela letošnja šolska božičnica. Mno-gobrojni revni deci so se zaiskrile očke, ko je prejela v tem dragem času oblekce in obutev. In tako ima še mnogo drugih zaslug, (za zgradbo novih vost, šol in drugo), ki segajo globoko v duše našega obmejnega prebivalstva Umevno je, da si je pridobil g. glavar s tem mnogo hvaležnih src v okraju in vsem je težko, da jih oddajo drugemu glavarstvu. V imenu hvaležne šolske dece maienberškega okraja podari g. glavarju lep šopek učenka Langeršek. Marenberški pevski zbor je dodal za slovo več prav zbranih pevskih točk. Ginjen se je g. glavar dr. Ipavic poslovil od vseh. Spomni se svojega petletnega delovanja, ko je vodil glavarstvo s pomočjo občin, duhovščino in učiteljstva, ki so ga vzajemno podpirali pri delu. Zeli, da bi isto ostalo tudi tako pod novim srezkim poglavarjem.
žaloc. Prosvetni oddelek za Slovenijo je dovolil zopetnp otvoritev I. razreda meščanske šole iu odredil vpisovanje na dan 30. junija in 1. julija od 8—12 dopoldne v ravnateljski pisarni. Sprejmejo se uečki in deklice, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. šolsko leto. Trajni obstoj tega, za Savinsko dolino prepptrebnega in velevažnega učnega zavoda je zagotovljen. Postopoma se razširi v popolno štiri razrednico in bo imela kmetijski značaj. Oziralo se bo pri prirodopisnem pouku zlasti na našo savi-nodolsko uzorno.hmeljerejo. Še potrebni učni prostori se dozidajo v določenem roku. Z učnimi nazorili bo kar najbolje opremljena, da bo ustrezala • vsem modernim zahtevam ter jamčila za najboljše učne uspehe. Celjske meščanske šole so že danes prenapolnjene; zategadelj bo ta žalska meščansko šola v središču Savinske doline vsem Savinčanom tembolj dobrodošla. Iz nje bo izhajal naobražen kmetijski, obrtniški in trgovski naraščaj.
šola in politika.
O tem aktualnem in za našo narodno izobrazbo in vzgojo na vso moč važnem problemu je letošnji »Glasnik profesor-skog društva« na prvem mestu prinesel članek, ki je vse pažnje vreden.' Značilno — bolj za razmere, v katerih živimo, ko za pisca tega članka — je dejstvo, da pisec ne imenuje svojega imena, ampak samo pove, da je »Jedan stari profesor«. Članek obravnava sicer saino razmere v Srbiji, kdor pa ima količkaj odprte oči, bo takoj videl, v koliki meri veljajo izvajanja pisca n, pr. za Slovenijo.
Ni' irezrihnp, pravi"ta stari "profesor, da sc je pri nas v javnem in državnem življenju predvojne Srbije politika vtikala skoro v vsako stvar in za seboj puščala vidne sledove in globoke brazde. Vpliv politikov se je močno opažal skoro v vseh panogah državne uprave. Od vpliva in vmešavanja uglednih političnih agitatorjev v državne posle so prav posebno trpeli upravni uradniki. Pozneje se je ta vpliv polagoma začel občutiti tudi v šoli. Pod njim so najbolj trpeli učitelji ljudskih šol, ki so jih ministri na zahtevo »uglednih politikov« preganjali in premeščali vsak tretji mesee iz enega kraja Srbije v drugega. Ta metoda se je v Srbiji posebno uporabljala za časa raznih reakcionarnih vlad proti svobodoljubnejšim ljudskim učiteljem in vzgojiteljem mladine. To vmešavanje politike v šolo ni dalo nobenih dobrih sadov. Po šolah so se kmalu začele opažati posledice takega delovanja odgovorni hčiniteljev na zahtevo neodgovornih, toda politično vplivnih ljudi in strankarskih agitatorjev. Intenzivno, požrtvovalno in vztrajno šolsko delo je začelo ponehavati. Niti toliko se ni več opravilo, kolikor bi se bilo moralo. Ljudska šola je očividno začela pešati. Ob vsaki spremembi režima ali vlade je delo po Šolah prenehalo, ker so se učitelji začeli preseljevati. Ko je to mallretiranje in seljenje po muhah raznih uglednih politikov postalo učiteljem prehudo, so se vsi združili v energični zahtevi po stalnosti. To stalnost so dosegli in postali tako neodvisni od objestnosti raznih lažnih prijateljev naroda in propalih političnih veličin, ki so si znale svoj mandat če treba tudi prislepariti.
Srednjim in strokovnim šolam se je v tem času godijo nekoliko boljše, kar pa seveda še ne() pomeni, da se politika ni vmešavala y-. njih.: Posebno .je trpela srednja šoja pod kvarnim.vplivom politike v devetdesetih, letih, preieklega .stoletja, ko se je izvršila reforma srednje šole, ki je dala pozneje razmeroma dobre sadove. Tedaj je trpel oni del profesorskega kadra, ki je bil nasprotnik režima, med njimi posebno mladi, navdušeni, idealni in svobodoumni pristaši demokratičnih načel. Bili so po večini ljudje, ki so ves svoj prosti čas posvetili pouku in vzgoji naroda. Te ljudi so takrat preganjali in premeščali vkljub temu, da so bili dobri učitelji in vzgojitelji mladine samo zato, ker so bili nasprotniki režima, ki jc bil reakcionaren. Ko je la reakcionarni režim padel, so dobili popolno zadoščenje in so se lahko svobodno uveljavili v šolstvu. Nji-
hovemu delu se ima Srbija zahvaliti za razmeroma visoko stopnjo svojega šolstva, ki jo je doseglo pred vojno. Takrat so profesorji v šolah delovali z navdušenjem; ker so bili gmotno brez skrbi in politično varni. Ne glede na' politično prepričanje, se udeleževali političnih zboro-ravnatelji lahko kazali svoje politično pre-pričanej, se udeleževali političnih zboro-; vanj in aktivno posegali v politično bor-I bo. Vse zahteve strankarskih agitatorjev, j poslancev in raznih političnih veličin, da se naj ta ali oni profesor iz političnih razlogov premesti zato, ker je n. pr. na poti temu ali onemu kandidatu, ali pa da ne dovoli politične agitacije med šolsko mla-ditio, so se razbile ob ministrstvu prosvete kot ob trdem zidu. Tako je bila šola vedno v zadostni meri zavarovana pred kvarnim vplivom politike.
Zadnfe čase pa stvar, kakor vse kaže, ni več taka. Niti profesorji niti ravnatelji niso več varni pred premeščenjem na zahtevo kakega strankarskega odbora, v katerem večkrat sedijo celo ljudje brez vsake šole. Nad njimi stalno visi Damo-klejev meč, nevarnost, da bodo po volji ip razpoloženju kakega poslanca, kandidata za poslanstvo; miiirstrn a1' predsednika' , kakega strankarskega odbora premeščeni, toda ne mogoče iz službenih ozi-rov zatadi zanemarjanja svojih stanovskih dolžnosti, —^ ampak zato, ker jc to po-tfebnp iz strankarskih razlogov ali pa da se dobi prosto mesto za kakega strankinega pristaša. Ti ljudje ne gledajo na drugo kakor na to, da imajo povsod »svoje ljudi«; zanj ni'nobenih drugih razlogov kakor strankarski; šolske in mladinske potrebe so jim deveta briga. Tukaj lahko pomaga samo. ministrstvo, ki je za vse to odgovorno. Danes pa srednješolsko učiteljstvo ni varno pred zahtevami neodgovornih faktorjev, pred katerimi ga ministrstvo ne ščiti. To se je najbolj jasno pokazalo pri jesenskih premeščenjih treh ravnateljev: gimnazije v Zaječaju in Sme-derevu in učiteljišča v Jagod'ni. Vsa ta
tri premelčenja so izrazito političnega značaja, šolski interesi so govorili drugače. Te šolske interese so odgovorni pomočniki ministra sicer ščitili, toda brez uspeha. Njihov neuspeh pa pomeni obenem neuspeh šole m neuspeh nafte prosvete. On dokazuje nemoč onih, ki so za šolo odgovorni, in dokazuje, da se vlači politika v šolo, za katero so odgovorni drugi.
Nobena skrivnost ni, kakšni profesorji so bili premeščeni po želji in volji neodgovornih faktorjev. Ta premeščenja niso ostala neopažena in med profesorji samimi se je o njih mnogo govorilo. Ne glede na strankarsko pripadnost profesorji ne morejo iti molče preko takih pojavov, ki kršijo moralo v profesorskem kadru in jemljejo zaupanje v nepristrainost ministrstva prosvete. Vsem prihaja vedno bolj jasno, da trpi šola veliko škodo, ki jo je za vsako ceno treba preprečiti. Da se šola reši tega škodljivega vpliva, pa je v prvi vrsti potrebno, da se vse ambicije in vplivi neodgovornih činiteljev na ministrstvo prosvete enkrat za vselej onemogočijo in da se konča njih podla in škod^ ljiva vloga; da se doseže stalnost profesorjev; da se šola popolnoma zavaruje pred vmešavanjem politike v njene ?ade-< ve in zopet dvigne na nekdanjo višino.
Glavna uprava profesorskega društva mora na vse to paziti in je v interesu ugleda celega stanu, da se profesorji rešijo tega zla, šola pa vmešavanja politike in najsi prihaja potem že od te ali one strani. Če bo to dosegla, bo glavna uprava profesorskega društva storila veliko uslugo tudi odgovornim organom našega ministrstva, ker jih bo moralno podpiral ves profesorski zbor, kadar bo treba objektivno reševati šolska vprašanja in ščititi interese šole pred vsemi drugimi.
Enako, kakor ta »stari profesor«, sta se ponovno izrazila tudi dva velika znao-ч stvenika in vzgojitelja mladine, Cvijić in Мазагук.
Dnevne Eovice.
—	Somišljenikom! v ljubljanski okolici in delu kamniškega glavarstva
| bodo danes teden občinske volitve. Naši neprijotelji bodo spravili na volišče zadnjega človeka, ki ne čuti • s trpečim slovenskim ljudstvom. Masa dolžnost je, da tudi naših nihče ne ostane doma. Ne mislite, da je. dovolj, zmagamo« ampak zmaga mora biti sijajna. Razjasnite ljudstvu, kako izdajalsko delo opravljajo dernokratje in njih razni priveski. Ne pustite, da bi zadnje dni kaki Žerjavovci in podobni, agitatorji ljudi begali in odvračali od volitev. Tistega pu, ki v Svoji zaslepljenosti pljuje v lastno skledo, dobro zapomnite.
—	Novi naročniki. Poštenost zmaguje. Odlični Slovenci vseh krogov prihajajo in se naročajo na »Slovenca« s pripombo: »Naročam Vaš c. list,, ker si upa resnico povedati!«.— »Pošiljajte mL odslej Vaš list. Tudi j a?, sem tam in z onimi, ki branijo pravico in resnico!«
—	Prodajalcem »Slovenca«! V zadnjih dneh se je pojavilo nekaj slučajev, da je Orju-nec zagrozil z bojkotom ali še kako hujšo grožnjo prodajalcu »Slovenca«, ako istega takoj ne odpove. Prosimo vse prizadete, naj nam nemudoma javijo vse podobne slučaje z navedbo imen, da moremo ukreniti potrebne korake. #
—	Po imenih — po znamenjih. Nekdo iz Kamnika našteva v »Jutru« trgovce in posost-nike, ki so imeli pogum ustaviti se orjunašk> mu terorizmu. Mi vemo, da so imeli prav, prav pa bodo imeli posebno tisti naši somišljeniki po vsej Sloveniji, ki bodo natanko pogledali trgovine, kjer se šopiri surovo orjunaštvo. To jim bo ohladilo kri in izbilo veselje do takih dopisov.
—	Itodko slavje. Danes slavita v Kamni gorici na Gorenjskem Franc in Marija M a -r i n š e k svojo zlato poroko v krogu širše družine (30 oseb). Jubilanta sta kremeniti gorenj-
' ski korenini ter čila in zdrava. Kličemo jima: Bog Vaju ohrani še mnogo lepih let!
—	Na naslov železniškega ravnateljstva. Iz Kamnika vozi vlak vsako jutro delavce v Ljubljano in zvečer nazaj. Cela garnitura ima navadno samo 10 vagonov, delavcev je pa dvakrat več, nego je prostora v tej garnituri. Dogajajo so prizori, da jo res čudno, da so doslej še ni zgodila nobena nesreča. Delavci, utrujeni od dela, morajo ves čas vožnje stati tesno drug ob drugem. Nihče ne moro po hodniku niti ven niti po kakem nujnem opravilu. Da te razmero niso najprijelnejše za delavke, je jasno Ljudje se morajo vsled gneče prerivati kakor čebele v panju, preden pridejo do kakega prostora. V imenu vseh potnikov prosimo, da so lo neznosno stanje odpravi in poveča jutranja in večorua garnitura. Prav bi bilo, da se določijo za ženske posebni vagoni. Tudi bi sc dalo po postajenačeluikih ugotoviti približno število potujočih delavcev in bi se približno določili vagoni za dotične postaje; sedaj je mnogokrat kak vagon trikrat prena-polinjen, diusii ua sorazmerno mani, ker v
' kratkem času, kb stoji vlak na postaji, delavci iie morejo pregledati vseh vagonov, kje. je še kak prazen prostor. Upamo, da bo ravnateljstvo vpoštovalo to opravičeno pritožbo. — Eden v imenu mnogih.	1
—	Nova sekcija za trasiranje železnic, h Belgrada šo nam poroča, da je železniški mi-
• nister podpisal akt, na podlagi katerega se ustanovi v najkrajšem času velika sekcija za trasiranje železniških prog na Hrvaškeni in ▼ Sloveniji s sedežem v Ljubljani. Za Šefa te sekcije je imenovan strokovnjak g. ! Dra-goljub Dimltrijević. Sekcija ima n&logof da nadaljuje lansiko leto prekinjeno delo državnega trasiranja Klodič-Hrovat - Kavčičeve skupne proge, to je istočasne železniške zveze Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola s obstoječo progo Zagreb—Sušak (med Vrbovskim in Srbskimi Moravicami). Kolikor nam je гпапо se bo med drugim iztrasirala tudi Bakar posta-' ja—-Bakar zAliv, Rogatec—Krapina—Golubo-vec, Krapina—Varaždin in proučilo 8e nekaj drugih študij.
— Medicinska razstava v Zagreba. Meseca oktobra t. 1. povodom 50 letnice Društva zdravnikov Hrvatske, Slavonije tn Medjl-murja in povodom zdravniškega kongresa у Zagrebu priredi prvoimenovano društvo medicinsko razstavo, na kateri bodo zastopani naši higienični in medicinski zavodi, zdravilišča, kopališča, industrije, tvrdke, dalje naša mcdicinska knjtžovnost itd.
—	Finančna kontrola — sprejem novin* cev. V finančni kontroli je popolniti večje število pripravniških mtest. Prošnje, ki morajo bili svojeročno spisane in kolkovane z kolkom za 5 Din, je naslavljati na Oblasto inšpektorat fiuančne kontrolo v Ljubljani, Stari trg 34. Prošujam je priložiti: a) nravstveno spričevalo pristojnega županstva (policijskega ravnateljstva); b) izpričevalo državnega zdravnika; c) krstni list; č) šolsko izpričevalo; d) vojaško listino in e) pri nedoletnih roditeljsko ali varuško dovolilo. Priloge a), b) in e) morajo biti najnovejšega datuma in kolekovane z 20 Din, c) z 10 Din, č) po tar. post. 311 taks. zakona z 5—30 Din ozir. kot priloga 2 Din, dočim so originalne vojaške listine kolka proste. Ustmena navodila prejmejo prosilci, ki no smejo biti mlajši nego 18, a ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddelku finančne kontrole. — Oblastni inšpektorat finančno kontrole v Ljubljani.
—	Razpis služb. Ministrstvo za kmetijstvo sprejme v začasno službo pet Živinorejskih* (mlekarskih in sirarskih) strokovnjakov za vodstvo živinorejskih postaj, ki se bodo v kratkem ua novo osnovale. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v Uradnem listu, ustna pojasnila se pa dobe pri odseku za kmetijstvo v Marja-nišču v Ljubljani.
—	Prodajalci poštnih vrednoti«. Za prodajalce vreduotic veljajo odslej naslednja določila: Prošnjo za prodajo poštnih zftiamk in vrednotic moro vložiti vsak, tudi netrufikant, na finančno okrajno ravnateljstvo. Pravico do 2 odstotne provizije pri nabavi poštnih vrednotio pa imajo samo tisti urouajulci, katerim je to provizijo priznalo
u«
tno ravnateljstvo. Zato mora vsak prodajalec poštnih vrednottc, kateri je dobil od finančne obla-sti pravico, da smo prodajati poštne vrednoticc, in ki želi za to dobivati dveodstotno provizijo, po pristojni pošti predložiti prošnjo za provizijo poštnemu ravnateljstvu. Prošnji jo treba priložiti dovoljenje finančne oblasti, iz katerega je razvidno, da je upravičen prodajati tudi postne vrednotice. Prošnjo mora kolkovati s pot dinarji. Vsak upravičen prodajalec dobi od >oštnega ravnateljstva nabavno knjigo.
—	Razpisane so pošte: Zernrnja Sv. Kungota, Pilštanj in Kotijo. Prošnje jo poslati v teku 14 dni na poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
—	Nauino-obvešfcvalni urad za socialna Vprašanja. Društvo socialnih delavcev v Rel-(jradu je sklenilo, da osnuje v Belgradu na-učno-informac-ijski urad za socialna vprašanja.
—	Za izučho prostovoljnih bolniških strežnikov. Ministrstvo za narodno zdravje namerava po vseh mestih, kjer so državne bolnišni ce, organizirati prostovoljno bolničarsko službo, ki bi imela nalogo, pomagati ranjencem v
slučaju nesreč, V ta namen bo ministrstvo
otvorilo poseben kredit.
—	Agrarni poverjeni Mri v Splitu in na Cetinju se ukineta. Ministrstvo za agrarno reformo je odredilo, da se poverjeništvi za agrarno reformo v Splitu in na Cetinju ukineta. Likvidacija se uvede takoj.
—	Obvezno frankiranjc pisemskih pošiljk za Avstrijo odpravljeno. Ministrstvo razglaša z razpisom štev. 24.440 z dne 7. maja t. 14 da je določila avstrijska poštna uprava enakovrednost poslovnih pristojbin v razmerju 1 zlnti frank r= 6000 avstrijskih kron, kar je enako sedanji kurzni vrednosti avstrijsko krono. Glede na to ni več potrebno, da bi so, zahtevalo obvezno frankiranje pisemskih pošiljk za Avstrijo. Od 1. junija t. 1. se smejo pošiljati v Avstrijo tudi neplačani ali nezadostno plačano pisemsko pošiljko.
Tobak 7.и njuhanje. Monopolna uprava začne proizvajati njuhalni tobak, ki bo mnogo boljše kakovosti nego dosedanji inozemski izdelki. Njuhalni tobak se bo prodajal na debelo v zabojih po 10П кк in na drobno v zavojčkih po 10 Din.
t Rudar Ozebek Jakob v krogu svoje družine.
štajerske novice.
MIŠLJENJE MARIBORA O TRBOVEJSKIH DOGODKIH.
Maribor, 6. junija 1924.
»Slovenčev&^poročiki o dogodkih v Trbovljah in o vsem, kar jc ž njimi v zvezi, so vzbudila v Mariboru splošno zanimanje. Ma-hioma so po trafikah vsi izvodi lista razprodani. Po kavarnah segajo gostje najprvo po »Slo-vencttc. Orjunaši so prvotno razkričali tudi po Mariboru, da so rudarji začeli streljati. Seveda v Mariboru nihče, kdor pošteno misli, tega niti Od htiza ni verjel. Saj so v Mariboru še v dobrem spominu slučaji s Cirilovo tiskarno, napad na urednika Golca in desetero drugih. Jasno nam je bilo, da ubogi rudar ne bo kar meni nič tebi nič streJjal ljudi, ki gredo po cesti, mag ari da so Orjunaši. Slovenec nam jc posvetil z dobro prižgano svetilko, da so trboveljske nesreče povzročitelji divjaški Orjunaši. Kako sla »Jntro: in > Tabor <- tajila resničnost slučaja Fakiu! In danes!.Jasno je kot beli dan, da so Orjunci umoriti pri bolem dnevu Fakina. Ne samo celokupno delavstvo, ampak vsi |>o-šteni sloji-vseli strank odobravajo pisavo glavnega glasfla STiS, ki se je v težkem slučaju v Trbovljah energično in brez. strahu zavzelo za pravično stvar. Mimo lahko trdimo, da niti 5 odstotkov prebivalstva v Mariboru ne sfmpatt-tira 7. morilci — Orjunci.
Značilen je slučaj »Marburger Zeitung« njenega urednika^g. Mirka Goloba. Marbur-gerca,je prvotno kolikor toliko nepristransko poročala o trboveljskih dogodkih. Tudi slučaj mnora Kakin je list beležil, kakor se je iz-vtSSL In takoj jo №1 v samostatuo-domokrat-skfti ofyiuos-kttrJr okah-ogonj' v strehi. Ured-
niku so Orjunci pisali nesramno grozilno pismo. In mariborska Pribičevičeva JDS je kol glavna lastnica »Jabora« in >Marburger Zei-tung« uprizorila pravo gonjo proti uredniku, hoče ga vreči na cesto, ker je imel pogum, da je obelodanil čisto resnico.
Zanimiva je tudi zadeva glede razobešauj žalnih zastav. Res je. da je viselo po Gosposki in Aleksandrovi ulici nekaj zastav. A skort« nihče jih ni razobesil z iskrenostjo. Največ zastav je viselo raz nemških hiš. Bali so se or-junskega divjaštva. Slovenci se po večini niso zmenili za zastave orjunašev. Pribiti moramo, da so bili glavni agitatorji za razobešanje zastav v trgovinah Pinter in l.enard ter šoštarič na Aleksandrovi cesti in v gostilni »Grajska kletc. Gotovo je, da je Orjuua zaigrala v Mariboru med poštenim meščanstvom še tisto trohico spoštovanja, ki ga je imela. Konstati-rati moramo s posebnim naglasom, da je oso-bito delavstvo, tovarniško iu železničarji, kakor tudi obrtništvo sprevidelo, da Orjuna ni nič druzega, nego organizacija nasilnežev v službi Pribicevičeve politike.
Pribičevič in Pašič z Orjuuo in enakimi
banditi ne bosta med Slovenci in Hrvat nčesar
dosegla. Pač, eno sta že dosegla: Ljudstvo se
vsak dan tesneje ti ju jejo v l>orbi proti nasilju
in korupcionistom. Orjuna je Zerjavovcem s
svojimi ostudnimi nastopi več škodovala nego
si morejo misliti. Ljudstvo odklanja in bo zna.
lo v bodoče energično odkloniti take metode
političnega in »nacionalnega« ndejstrovanja! . « *
š Grajska klot v Mariboru — Orjunsko gnezdo. lastnik Grajske kleti v Mariboru neki Schlactrta nabira darove za Orjuno. K temu sili celo take, ki ve, da ne marajo imeti z Orjuno nobenega opravka. Mož zna celo groziti. V go-
stilni Grajska klet pa se vsak dan dogaja, da orjunski gospodar in njegovi ljudje izzivajo proti vsakemu, ki ne simpatizira z orjunskimi pretepači. Vsi ti razlogi govorijo za »obilen obisk« Grajske klotk.
š Enajst občin upostošila toča. Dne 2. maja zvečer je silno neurje s točo ugonobilo do malega vse pridelke v občinah v okolici Frama, Poljskave, 1'ragerskega in Kač. Prizadetih je |11 velikih občin. Rž in pšenica je tako steptana v tla, da sc še kositi ne da. Poslanci S1*S so storili potrebne korake, da se hudo prizadetim gre na roko. ("e bo le vlada imela kaj srca!
š Priporočljiva tvrdka. Veletrgovina z že-leznino l*inter in Lenard v Mariboru na Aleksandrovi cesti se je spremenila v pravi brlog orjunskih pretepačev in nasilnežev. Šef trgovine g. Pinter je razposlal 2. in 8. junija svoje komije po celem mestu od hiše do hiše s poveljem, da morajo ljudje razobesiti zastave. Njegovi ljudje so grozili: »Kdor ne bo razobesil zastav, bo že videl, kaj bok Imamo priče na razpolago, da so Pinterjevi komiji posameznikom, ki so izjavili, da ne smatrajo za potrebno razobešati žalne zastave, osebno grozili. Treba bo zbrati ves materijal in napraviti konec takemu početju. Ako pa tvrdka Pinter in Lenard misli, da so ji Orjunci in Pribičevi-čevi demokrati pomagali do eksistence in da so ti njeni odjemalci, potem pa naj napravi nad vratmi trgovine napis: »Kdor ni Orjunec in kdor ni samostalni demokrat, nima vstopak š Umrl je v Jarenini g. Anton l,orber, dolgoletni župan. Bil je zvest pristaš SLS. V dobi, ko se je vršila na uaši jezikovni meji l>orba za uaš narodni obstanek, je stal Lorber z drugimi pristaši SLS trdno in zvesto na braniku slovenskega naroda. Svetila mu večna luč!
š Nova državna cesta iz Št. Ilja v Apaško kotlino bo za severni del Slovenskih goric velike vrednosti. Z novo državno mejo ob Muri je bilo prebivalstvo i/, župnij Marija Snežna, del Sv. Ane, Sv. Jurija, Sv. Jakoba in Št. Ilja odrezana pot čez Muro in tako tudi glavna prometna žila ukinjena. Nova državna cesta se vije po lepih slovenjgraškili hribčkih in dolinah kot velika kača. Z zemeljskim delom je podjetje dospelo že kakih 8 km daleč. Zaposlenih je sedaj približno 150 delavcev, večinoma domačini. Železni tir je položen že do potoka Sevnica. Največja napetost proge znaša 4 odstotke. Na Velki pri takozvanem »gozdnem tkalcu«: se nova državna cesta zveže na eni strani z okrajno cesto, ki vodi mimo Marije Snežne, Gornjega Cmureka in Apač v Gornjo Radgono, na drugi strani pa z okrajno cesto, ki gre preko Ploderšnice in Malne v Sv. Jurij in Sv. Lenart. Po pogodbi mora biti 1. maja 1925 nova cesta predana prometu.
Primorske novice.
p Odprava podprefekture v Sežani. Te dni je odšel iz Sežane podprefekt dr. Avian. Za njim samim nihče ne žaluje, ker ni delal druzega nego pritiskal na župane in prebivalstvo za fašizem. Znani bivši navdušeni narodnjak, veleposestnik in župan v Lokvi — Muha je sicer ob slovesu dr. Avianu izrekel zahvalo v imenu kraških županov iu se od njega prisrčno poslovil, toda za to ni imel nobenega pooblastila in mu je to velela le njegova hlapčevska nalura. Odpravo podprefekture, ki se je sedaj končnoveljavno izvršila, pa bo ljudstvo vsekakor neprijetno občutilo. V lepem poslopju nekdanjega okrajnega glavarstva se je nastanila narodna milica. Baje Ik> morala Iudi •odni ja nazaj v staro poslopje, da napravi tako mesta za financo, ki je fašizmu nuiogo bolj pri srcu nego sodišča.
p Usoda Pulja. »Pučki Prijatelja poroča iz Pulja: Naš arzeual polagoma umira. Te dni bo, kakor se sliši, končno odpuščena še tista stotina delavcev, ki je bila tako srečna, da ji dosedaj ni bilo treba iti s trebuhom za kruhom. Tako pade Pulj na stopnjo neznatnega podeželskega mesteca brez vsakega bujnejšega življenja. Z neke strani, ki ji je le še nekaj za naše mesto, se sliši, da bo vlada del arzenala pod najugodnejšimi pogoji prepustila neki delavski zadrugi, ki namerava tamkaj osnovati industrijsko podjetje. Če bo to res, ne vemo, naša vloga je le, da čakamo.
f Hudar Ivan Rozina.
Cerkveni vestnik.
RED SLUŽBE BOŽJE IN Bi.lMOVANJA V UHBLJAN8R1 STOLNICI O H1NKOATMB PRAZNIKIH.
St. maše od 4. do pol 10. vsake pol ure.
V	nedeljo ob pol 6. pridiga, ob B. slovesna sv. maša. Ob pol 10. slovesna škofova sv. maša, po maši, okrog pol 11., se prične bir-movanje. Zadnji blagoslov ta dan dvakrat: okrog pol 12. in ob sklepu na znamenje zvona nad zakristijo.
Popoldan ob pol H. slovesne večernice, ob H, sv. birma. Zadnji blagoslov le ob sklepu. Po sv. birmi slovesne litanije.
V	pondeljek ob 10. slovesna sv. maša, nato, okrog 1.1. ure, sv. birma. Zadnji blagoslov le ob sklepu.
c Na binkoštni pondeljek je ob desetih sv. maša pri S v. Katarini (nad Presko).
Dr. Aleksander Rigo
ctdinira od 9.—-11. dop. in od 2.- 4. pop. v Gosposki ulici 9, I. nadst 7л REVNEJŠE brezplačno!

M
Botri in botrice!
Priporoča se Vam slaro znana restavracija -Tratnik« n« Sv. Petra cesti 25. — Pripoznano Hobr* kuhinja. Vedno sveže mrzlo pivo. - Vsaki dan koncpM. Vstop prost. — Sc priporoča M. Tratnik.
I : ■ Ш Ш
H. ■ m .--A
■■■■ ■ ■
■ r	.	. . . > '' ■'. i'i i' -.r
; •	fV •
■ • - - - : - ;
Avstrijski zvezni kancler prelat dr. Ignacij Seipel, na katerega je bil dne 1. junij« izvršen atentat.
Naznanilo.
VINOTOČ PRI "FRIDRIHU«, Mestni trg 13, ustanovljen 1856, sc zanaprej imcmije »GRAJSKA KLET*. Vsa vina čez ulico 1 dinar conejc. Vina so izvrstna, kakor: Namizno vino, rizling, hnr-gundec, karminet in dolenjski cviček.	3283
Ljubljanske novice.
]j Smrtna kosa. Včeraj popoldne ob 5. jo umri g. Franc Černe, uradnik okrož. urade za zav. delavcev, oče g. višjega živinozdrav-nika Fr. Černeta. Pokojni je bil vesten uradnik in splošno zelo priljubljen. Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! — Na Sredini (Prule) je umrl g. Ivan Martina k, uradnik v. p. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 3. — V petek je umrla na Tržaški cesti 24 gdč. Kristina Kosirnik. Pogreb bo danes ob pol 3. popoldne na pokopališče v Drav-lje. R. i. p.!
lj Mestni stavbni urad. Interj>eJacija občinskega svetnika Jurija M o s e r j a in tovarišev stavljena na občinski seji dne 27. V. 1924. Ob razširjanju Linhartove ulice se je zagotovila posestnikom, ki so odstopili mestni občini svet, brezplačna pot do hiš. Mod tem, ko se je nekaterim to že napravilo, čaka posestnik Požlep Franc kljub ponovnim prošnjami brezuspešno na izvršitev dogovora. Prosimo gospoda župana, da pozove mestni stavbni urad, da zadevo vsaj po dveh letih uredi. V bodoče pa da zahteva od stavbnega urada, da rešuje hitro te zadeve ter da obvešča stranke tudi o eventualnih zaprekah, ne pa da pusti zadevo 2 leti nerešeno. Prilagamo tretjo prošnjo goriimenovanega. Ljub Ijnnski davkoplačevalci zahtevajo, (Ha rešujejo magistralni i urada hitro ter vestno svoje posle.
lj Za uslužbence cestne električne želez« niče. Občinski svetnik Jože Pire in tovariši so v zadevi cestne električne železnice vložili na g. župana dr. Periča naslednjo interpela-oijo: Med mestno občino in cestno električno železnico je poleg spornih točk, ki so predložene razsodišču, še vedno nekaj drugih spor-> nrh zade-v, ki se dajo z dobro voljo od obeh crtrani kratkim potom povoljno urediti. Z nastopom novega vodje pričakujemo boljšega razmerja do mestne občine, zato prosimo g. иирапа ob tej priliki, da posreduje pri noveim vodju v sledečih zadevah: 1. da se invalidu in vpokojenemu cestnemu električnemu že-Ifvzničarju Mati«-len zviša miloščina od mesečno Din 300,— na mesečno Dim 700,—. 2. da se vožnja uredi enotno v smislu oblastvenih odTedb. 3. da se pouk vozjnega osobja izvede pmotno in da se ne vrši med vovnnjo. 4. da se, v smislu službene pogodbe pri stoječe bele letne hlače tnkoj dobavijo uslužbencem. 5. da se prožnim delavcem v snuislu zakona o zaščiti delavcev dovolijo v mesecu trije prosti dnevi. 6. da določi obratni vodja dan in liro, ko imajo ushižl>enci priliko obrazložiti svoje želje in pritožbe. 7. d« se uredi vprašanje profesijonistov v delavnici, ki .-»o se do prevrata po treh letih slžube stnlno nameščali, a dane« »o vsi brez starostne nreskrbe.
Ij »Korupcija« na stanovanjskem urada.
— Ker predsednik stan. urada dr. Stanovnik ni hotel slediti navodilom orjunskega protek-torja dr. Dlnka Puca, ki jo tposlevodeči pod-uaoelnik JDS, in gu ni priporočal pri seji stanovanjskega oblastva za dodelitev obširnega stanovanju, ker jo svoje prejšnjo stanovanje samolastno zapustil in se preselil z izgovorom »podnajemnika« v bivšo dr. Riba revo stanovanje, ne da bi imel za to oMustveuo dovoljenja, očita včerajšnje »Jutro« predsedniku stan. urada dr. Stanovniku korupcijo. Da st bo prava demokratska korupcija v popolni javnosti osvetlilu, bo dal dr. Stanovnik, kakor čujemo, »Jutru« priliko prod sodiščem, da svoje očitke ali dokaže ali pa dobi za svoje kleveto zasluženo plačilo. №» pred sodiščem se bo pa ponosno nacijsko »Jutro: skrilo kakor po navadi.
lj Sokolske orgije na Taboru. Z včerajšnjim dnem so se pričele na trgu Taboru po-nočne veselice ljubljanskih sokolašev, ki morajo na višje povelje pristopiti k »Orjuni«. Med binkoštnimi prazniki se bo cele noči razlegalo divje vpil je in cviljenje po trgu Tabor, ki leži sredi mesla. — Po drugih mestih poznajo policijsko uro celo za gostilno in ponoč-ne lokale, ljubljanska policija pa izdaja menda dovoljenja tem ljudem zu celonočne zabave, ki so v največjo nadlego meščanskemu prebivalstvu, stanujočemu okoli trga Tabora. Pa še večl Med obiskovalci sokolskih veselic so silno »dostojni« ljudje. Doslej so še po vsaki veselici v jutranjih urah v sosednji cerkvi Srca Jezusovega puščali sudove sokolske kulture v obliki — človeškega blatu, da je imel samostanski zakristan opravila dovolj, da je iztrebil te pečate sokolske kulture. Ako policija že daje dovoljenja za nočne veselice na prostem, ali hoče zavarovati vsaj božji hram pred podivjano surovostjo?
lj Pretepači. S noči je sedela mirna družba štirih ljudi v kavarni Zalaznik ln se razgovarjnla med seboj. Kar naenkrat, sredi njihovega pogovoru, jo pa skočil pokonci neki Orjunaš (Oblak?) in začel družbo nn padati. Vnel se jo besedni dvoboj, kaj se tuja družba, sedeča pri drugi mizi in obstoječa iz kakih desetiipOrjunašev, vmešava v tuj pogovor, in temu jo sledilo, da je začela ta »hrabra« desetorica pretepati ono četvo-rico. Vpili so: »Tiho bodite, če mi to zahtevamo!« Pri tem je en Orjunaš vrgel kozarec proti davi enoffii izmod one četverice, a pri tem je k sroči razbil samo šipo. Prišel je na poziv napadencev stražnik. Na vprašanje rrapadeneov, čo je oti v službi, da naj iste brani, je samo rekel: »Zginite!« kar je večkrat ponovil. S tem je povedano vse! Dokloj ho to oblast trpela? Ali ne misli, ali mogočo ni v stanu, da bi vzela mirno meščane v zaščito? Ako ne, potem tudi dobro. O stvari se pa pomenimo šo na drugem mestu, ker tako razbojstvo no sme ostati brez kazni. Nahajamo se v Ljubljani in no mogoče v Culu-Vafriji!
lj Mestno kopališče ua Ljubljanici. Temperatura vode mestnega kopališča se bo za čas sezije vsak dan ob 12 opoldne objavljala na deski, ki jo pritrjena na poštnem poslopju v šelenburgovi ulici in pa na poslopju mestnega magistrata.
lj Opozarjamo na preselitveno naznanilo ltrojačnice Ant. Verbin iz No\ega Vodmata 26 na Poljansko cesto št. 23.
Peresno lahki kamgarni, listri, sirova svila ter coveleoard za moške ia irotte, etamin, delaine v najnovejših vzorcih za damske obleke pri
Lggaasi & fierhmaH Naznanila
Vabilo k obrtni veselici, ki jo priredi Jugoslovanska obrtna zveza v nedeljo, dne 15. junija ob 5. popoldne na vrtu Rokodelskega doma. Na sporedu so: kupleti, pevsko in godbeno točke, šaljivi prizori, šaljiva pošta itd. Posebno pozornost bo zbujala posebna obrtna razstava. Sodeluje polnoštevilna crodba Mladinskega doma. Za izbrana jedila in dobro pijačo je preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor.
Stolna prosveta ima jutri, na binkoštni pondeljek popoldanski izlet čez Colovec na Orle in Lavorco. Odhod ob 2. uri izpred Ljudskega doma. Nazaj peš ali ob 8. uri z vlakom. Prijatelji dobrodošli!
Kongregacija za коарс pri sv. .ložefu. Tiste gospe, katero se mislijo udeležiti binkoštni torek izleta v Novo Štifto, opozarjam, da odhaja vlak iz Ljubljane zjutraj ob 6. uri pet minut iz glavuoga kolodvora. Pre-skrbite si listke do postajo Zlebič. Prosim, da pazite pri vstopu na vlak, da vstopite v vozove proti Kočevju. — Prefekt.
Občni zbor Jugoslov. nov. udruženja se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 10 dopoldne pri »Mraku« z običajnim dnevnim redom.
Poselska ivoia. Obvežčamo vse skupine >Po-Seleke zveze«, da se vrši centralni letni redni občni zbor »Poselske zveze c dne 20. t. m. ob treh popoldne v prostorih »Krekovo prosvete t v Aloj-zijevišču, Poljanska cesta št. 4. Prosimo, da se ga sigurno udeležijo za občal zbor izvoljeni delegati \kupin. — Odbor.
»Slovensko lovsko društvo« vabi svojo tovariše in prijatelje uii letošnj^t.ekmo-valno streljanje. Streljanje so vrsi
pod pokroviteljstvom komandanta dravske
divizijske oblasti generala Dih«. Stojanovič a 15. junija t. 1. na vojaškem etroll-šču. Začetek tekmo ob 9. dopoldne. Dopoldne 1-.П vojaške tekme, tekma na božečega jelena in divjega lovca. Drugo tekme se nadaljujejo oh 14. popoldne. Natančni vspored tn prn vila so bila priobčena v letošnji številki 9—10 »Lovca«.
Dijaški vestnik.
d Domžalska sekcija kainti. podr. S. D. Z. ima svoj prvi sekcijski sestanek v torek 10. t. m. ob 0. v Društvenem domu v Domžalah.
Udeležba za Člane Domžalske sekcije strogo obvezna.
Orlovski vestnik. ~
Starotrško orlovsko okrožje vabi k celodnevni orlovski prireditvi, ki se vrši Д5. junija
Dr. Joža (rlonar:
INaša kojlgotrštm
Najnovejši zvezek »Almanaha-, nftše kraljevine za 1. 1924, ki prinaša podatke o naši trgovini in industriji, prinaša na strani 243-4 iz peresa D. S 1 a v n i 6 a tudi zanimiv članek o razmeeah v našem knjigotrštvu. Ker imamo o tej tvarini še mnlo literature, ie kontrola njegovih podatkov in njegovih izvajanj nemogoča ali vsaj zelo otožkočena. Verjetna je domneva, da ima pisec v prvi vrsti pred očmi razmere med srbskimi knjigotržci in da jo vsled tega njegovo izvajanje nekoliko enostransko. Vkljub temu pa šo njegovi podatki zanimivi in poučni tudi za nas.
Pojem knjigotrštva v naši kraljevini, tako razlaga Slavnič, pri veliki veči-ni prebivalstva, pa tudi pri trgovskih zbornicah še ni razčiščen, Po večini je knjigotrStvo tudi v praksi Se vedno zvezano s trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami. V veliki meri je ta panoga trgovine vezana na Šole in njih potrebe. Glavni kontingent čitateljev — do 80 odstotkov — tvori pri nas dijaštvo, učitelji in profesorji so udeleženi z 10 odstotki, arlvokatje in zdravniki pa po piščfcvem raneniu sploh ne bero knjig.
Naravno izhaja iz tega, da je večina naše knjižne produkcije reprezentirana po šolskih knjigah, ki so potrebne in se lahko prodajo, dočim so vse ostale knjižne skupine več ali manj luksus, ki gre težko med ljudi. Iz tega izhaja tudi stra ločitev na knjigotrškem polju v dve skupini: prva prodaja samo šolsko knjige, druga poleg njih tudi ostale. Prva skupina znaša po Slavniću	vseh
knjigotržcev, kar pa je očividno previsoko število, če tudi upoštevano, da se »trgovina« s šolskimi knjigami v stari Srbiji vrši po vseh onih lokalih, ki prodajajo tudi ostale monopolske predmete, torej po vseh trafikan in trgovinah z mešanim blagom. Vsekakor pa je odstotek teh »knjigotržcev« v celotnem knjigotrštvu zelo velik že zaradi tega, ker zahteva pravo knjigotrštvo neprimerno bolj strokovno izvežbane trgovce s posebno kvalifikacijo.
Detajlisti knjjgotržci so nujno potrebna in učinkovita vez med založnikom in publiko. Ta vez pa je pri nas zelo rahla in nezadostna, tako da se noben založnik ne more zanesti samo na pomoč tujih knjigotržcev komisijonarjev. Zvezo med založnikom in knjigotržcem na eni, s publiko pa na drugi strani so silno podražile in zavrle visoke poštne pristojbine. Odkar veljajo zadnje poštne pristojbine, se je poštni promet s knjigami po uradnih podatkih zmanjšal za celih 58 %. To je tem bolj žalostno, ker so poštno pristojbine za knjige neprimerno večje ko za časopise, kar je zelo nenaravno, saj se 00% knjig kakor tudi časopisov komunizira izven produkcijskega kraja in je torej knjiga kakor časopis navezana na pošto. Vsi poskusi društva knjigarjev SHS, da s,e to nenaravno stanje odpravi ali vsaj omili, pa so odslej ostali brez uspeha.
TJspeh knjigotržca založnika je v veliki meri odvisen od kraja, kjer razvija svoje delovanje. Za to trditev imamo pri nas dva lepa zgleda. Dokler so bile srbske Atene v Novem Sadu, je bilo to mesto edini pravi centrum srbskih založnikov; ko pa se je kulturni penter srbstva prenesel v Belgrad, je izgubil Novi sad vsak pomen za srbske založnike. Enaka je bila z Mosta r jem, ki je svojo nekdaj vodilno vlogo na tem polju moral oddati Sarajevu. In tudi Sarajevo je na tem, da ga bosta premagala in mu odvzela založništva na eni strani Zagreb, na drugi Belgrad.
Glavni centri založništva in knjigotrštva so v naši kraljevini danes trije: Ljubljana, Zagreb, Belgrad. V primeri ž njimi sta Split in Sarajevo bolj postranskega pomena. Simpatični položaj in ugled, Ki ga uživajo založniki in knjigotržci med izobraženci, je knjigotrštvu boli na škodo, lieco ua korist. Med
na Kožljeku pri Begunjah, Notranjsko. Začetek ob i0 dopoldne s cerkvenim govorom, ki ga govori dr. Rožman. Po maši se vrši orlovsko zborovanje, na katerem nastopi jurlst Al. Campa. Popoldne ob 1 večemtce, od 2—1 lelovadba. Pri sv. maši in telovadbi svira godba lz Logatca. Za jestvitio in pijače, alkoholne In brezalkoholne, bo preskrbljeno, kakor tudi z.a zabavo. Uljudno vabimo vse okoličane kakor tudi ljubljanska društva, pa tudi prijatelje lahke turistike. S Kožljeka je lep razgled na cerkniško jezero, proti Nanosu, na triglavsko pogorje, -jutranji vlak, ki odhaja iz Ljubljane <>h 6.02, vas pripelje do Borovnice, oziroma Пакека, večerni vas. zopet odpelje.
Poizvedovanja.
Naftel s c je 100 dinarski bankovec. Dobi se pri g. Tcrtinek, Čopova cesta 10, parter.
knjigotržce se namreč rinejo ljudje, ki za tak posel niso kvalificirani in odtod izhajajo napetosti in nelepe tekme v knjigotrštvu. V Zagrebu je 75% izdajateljev, kimiso knjigotržci, ampak tičijo za raznimi firmami akcijskih in narodno prosvetnih društev. V Belgradu znaša ta odstotek komaj 20%, ker v Srbiji narod sploh ne čita rad in so zaradi tega privatni založniki, če so si enkrat osmo-dili prste, drugokrat bolj previdni. Razlog, da srbski narod ne čita rad, in nesposobnost knjigotržcev je kriva, da se nahajajo v notranjosti Srbije trgovine, ki vkljub firmi »Knjižara« prodajajo vso mogoče, samo ne knjig (razen v šolski sezoni šolske) in dejstvo, da se vsaka druga reč lažje proda in prej dobiček vrže ko knjiga.
Uspešni prodaji knjig so mnogo na poti tudi naše notranje politične razmere. Vidi se to n. pr. na sledečem: v predvojni Srbiji so založniki običajno natisnili vsake knjige do 2000 izvodov, danes, ko je za srbsko knjigo odprto neprimerno večje ozemlje, so se komaj povzdignili do 3000. Izmed vseh pokrajin gre najmanj knjig v Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Veliko Sarajevo s svojimi 15 knjigarnami proda komaj 10 izvodov kake zabavne knjige, Split pa niti 5 ne. Te pokrajine bi mogoče kdo opravičeval ž njihovim siromaštvom, toda kako pa bo potem razložil, da zaostajajo za Črno goro, našo najbolj siromašno pokrajino! Izkušnja je poleg tega pokazala, da naša najbogatejša pokrajina, Vojvodina, v razmerju s kulturno višino svojega prebivalstva malo čita. Tako n pr. Subotica, eno največjih mest naše kraljevine, komaj spravi med ljudi 11 izvodov kake zabavne knjige. —
»Almanah« prinaša mod drugim tudi članek o zgodovini in razvoju slovenskega zadružništva, ki ga je napisal Franjo Z a r e n, nadalje pregled — precej površen in nedostaten — gospodarskih in trgovskih listov v naši kraljevini in »Seznam slovenskih knjig« gospodarskega in trgovskega značaja. Med nje je nepodpisani sestavljalec sprejel vsled lahko umljive pomote tudi Seliškarjevo — »Trbovlje«.
L kongres slovanskih
geografov In etnogralov.
Praga, 5. junija 1924.
Dne 3. t. m. so se že večinoma zbrali vsi udeleženci I. kongresa slovanskih geografov in etnografov v zlati Pragi,, središču slovanskih študij. V Meščanski Besedi se je vršil prijateljski večer, kjer so se udeleženci med seboj spoznali in prijateljsko pozdravili.
Dne 4. t. m. je bila v Pantheonu Narodnega muzeja, kjer so razvrščeni kipi imenitnih Čehov in kjer je predočena na slikah češka zgodovina, slovesna otvoritev. Prof. Polivka je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora vse došle goste ter povdarjal zgodovinsko važnost tega dne. Pred vsem je pozdravil častnega predsednika prof. Cvijića in po vrsti vse zastopnike slovanskih akademij, znanstvenih društev in univerz. Iz Belgrada so došli: prof. geografije Cvijič, prof. Borivoj Z. Milojevič, kustos etnogr. muzeja Borivoj Drobnjakovie, general Štefan Boškovič, načelnik vojnega geogr. instituta prof. Pavle Bu-jevič, prof. metereologije in klimatologijo i/. Skoplja docent Petar Jovanovič, g. Cvetič z etnogr. muzeja, prof. primerjalno literature na belgrajski univerzi Aničkov; iz Zagreba: univ. prof. Kostrenčič, kuslo* elnogr. muzeja Tkalčič, prof. botanike Vovk, prof. Tučan in drugi. Iz Slovenije so navzoči: univ. prof. Ga-vnzzi, direktor narodop. muzeja dr. Niko Zupanič in predsednik Muzejskega društva profesor Kotnik iz Ptujn. Vseh Jugoslovanov jo 35. Častno zastopani so Poljaki (čez 90), kar se je posebno nnglnšalo na kongresu. V imenu predsednika Masaryka je pozdravil* mini-btor dr. Morkovič (Slovak), za ministrstvi javnih del sekcijski šef Fišer, za jugosl. znanstveni svet prof. Cvijič, za rusko akademijo znanosti prof. Karskij i/. Leningrada (Pctro-grada), za ukrajinska znanstvena društva v Čehoslovaški prof. O. Kolena, zn poljske znan-
stvene Institute prof. Romer, za bolgarsk« znanstvene korporacije prof. šišmanov, za ruska znanstvena društva v Čehoslovaški pro-fesor Nlkolov, v imenu Karlovo univerze pro. fesor Pastrnek, v imenu češke akademije predsednik Zubuty, za češko geogr. društvo prof. Nlkolau, za Ševčeukovo društvo preds, študinsky in za Češko etnogr. društvo prof, HorSk. Tajnik pripravljalnega odbora prof. Švambera je poročal o zgodoviui kongresu. Vsi pozdravi so 11 oglašali slovansko kulturno vzajemnost. >Vsi slovanski zvonovi naj bi se združili v mogočno slovansko simfonijo«, je končal prof. Polivka.
Popoldne so Se pričela predavanja v sek. cijah, katerih je 6. V 5. sekciji so predavali: 1. V. Aničkov: Narodopisnć umčni slovanski а veliki problčmy esteticki. 2. M. Arnaudov (Bolgar): Slovanski a neslovanskf v jihoslo-vanskim folkloru. 3. Kug. Frankowski: Orga-nizace ethnologickych badani. -1. J. Karskij: Vyvoj ethnografickč pržce v Rusku v letech 1915—1924. 5. O. Koleua: Illavni smčrny a metody ve vyzkumu ukrajinskčto folkloru. Prof. šišmanov govori danes o temi: Problć-my bulharskf etlinografi ve spojeni s obeenč slovanskou. V VI. sekciji je predaval direktor N. Zupanič o prvem pojavu Antov v zgodovini. O Antih je napisal L. Niederle monografijo, v kateri zastopa mišljenje, da se Anli javljajo v zgodovini prvikrat ob prihodu Hu-nov okoli 376 po Kr. r. Zupanič pa trdi, da so se pojavili že v prvem stoletju in sicer po horografu Pomponiju Meli in Pliniju. Pri teb dveh pisateljih čitamo o narodu »Cissiantk, kar so smatrali slovanski starinoslovci za oznako enega rodu, ki ga niso mogli raztol-mačiti. Zupanič pa misli, da sta to dve imeni: Cissi -j- Anti, ki se pozneje posebej ponavljata. Anti', katere smatra A. V. Tomašek za prednike današnjih Rusov in za prednike Srbov in Hrvatov, so bivali v 1. stoletju po Kr. po njegovem tomačenju na vzhodni strani Azovskega morja severno od grebena Kavka Ške planine v bližini Cissov ali Zihov kakor tudi' Srbov in Hrvatov. Ti narodi takrat še niso bili Slovani ampak Kavkasci iz Allaro-diskega rodu, ki so se pozneje doselili med Slovane in tam organizirali prve države in narode, kakor na pr. Cissi Čehe. Ti osvajalci iz vzhoda so jezikovno v slovanski masi vto-nili, ostalo je samo ime in ideja državne tvorbe, kakor so je to zgodilo pri Bolgarih v Tra-kiji in Frankih v Galiji. Regionalna geografska in historijska topografska sekcija (VI.) je izvolila na prvi seji dr. Župoniča za predsednika.
Ne smem pozabiti tudi kartografske razstave v zemljepisnem institutu, ki je pokazala historični razvoj češke kartografije in delo na tem polju v mladi čehoslovanski republiki, pri katerem je z velikim uspehom sodeloval tudi vojaški kartografski zavod.
Zvečer ob 7 so uprizorili na čast slovanskih zemljepiscev in narodopiscev v Narodnem divadlu Smetanovo Prodano neveslo. Prisostvoval je tudi naš poslanik g. Ljuba Nešič. O Prodani nevesti, uprizorjeni v iPraei v Narodnem divadlu, pisati pa bi bilo odveč.
Knjiga »V. katolški shod v Ljubljani 1923«.
Ravnokar je izšlo poročilo o tem kato liškem shodu. Kakor je V. kat. shod pp svojem zunanjem licu in po sistematičnosti in temeljitosti predloženega dela prekosil svoje prednike, tako tudi poročilo o njem ni zaostalo za napredkom, ki ga zahteva naša doba. Kdor bo prebral knjigo, ne bo imel samo točnega pojma, kako se je vršil ta shod, ampak bo našel zbrane vse bistvene misli in smernice, ki jih je podal shod za naše versko, kulturno in politično stremljenje. V knjigi niso samo slavnostni govori, slavnostne pridige, ki so odsvit vodilnih idej tega shoda, ampak so podani skoro v celoti tudi vsi referati, iz katerih so se izluščile kot kleno zrno priobčene resolucije.
Noben kulturni delavec v naših krosih ne more in ne sme prezreti vsebine teh študij. Vsak, kdor hoče vedeti, kje smo in kam hočemo s svojim kulturnim delom, bo mora! seči po tej knjigi. O šolskem vprašanju, ki je zopet aktualno bolj kot kdaj, ima tu nanizane tehtno misli. Socialni referati podajejn sliko današnjih teženj in težav v socialnem vprašanju. O prosveti in znanosti dobi točne informacije. Kako moremo rešiti narod pred versko-nravnim propadom, nam kažejo resni referati versko-nravnega odseka. Težki boj; so nam napovedujejo v politiki: politični od sok nas seznanja s pravicami in dolžnostm vernega katoličana.
Knjiga je opremljena (kar naj-sijajneje, Na ovitku ima izvirno simboličrfc) ilustracijo slikarice Helene Vurnik, od katere sta tudi posnetka razglednic kat. shoda. Biser med ilustracijami pa .ie posnetek Groharjevo slik* •'Srce Jezusovo« v štirih barvah. Razen teh slik so podobe, ki so značilno za ta shod. Zlasti jc ilustrirana slovesnost na Kongresnem trgu — divna slika, ki ne izgine iz spomina nikomur, ki jo je videl 26. avgusta 1923, ter spomin V. kat. shoda — Stadion z nastopi Orlov in Orlic. Ze le ilustracije bi bile same zase dražje, kakor cela knjiga skupaj-
Knjiga se dobi en gros pri založniku: Odbor V. kat. shoda v Ljubljani (Pred škofijo 8), na drobno na prr.dnjnjo v Ljubljani:
Jugoslovanska knjigarna, knjigarna Nidman,
knjigarna Nove založbe; v Mariboru: knjigarna sv. Cirila; v Celju: knjigama Goričar in Leekovšek. Za svoje organizacije pa prodajata Prosvetna Zveza v Ljubljani (Miklošičeva cesta) in Orlovska Podzveza v Ljubljani (Ljudski dom).
• • •
pr Veliki »Tebe Boga hvalimto Je sta-roslovenski Te Deum najznamenitejšega cer-kvenoobrednega skladatelja vzhodne cerkve (Dimitrija Stepanoviča Bortnjunekega, fiigar skladbe v enaki meri in z enako ljubeznijo rabijo pri službi božji katoličani (uniati) in pravoslavni, bomo imeli priliko slišati na koncertu »Ljubljane« v pondeljek dne 16. t. m. Za glasbenike je važen posebno zato, ker njegovo dela kažejo, kako je v slovanski, ruski duši živel svoje posebno življenje duh klasicizma, ki ga v srednji Evropi zastopajo trije velikani: Haydn, Mozart, Beethoven. Bortnjanskij je bil njih sodobnik (1751—1825). Carica Katarina II. ga je poslala po višjo izobrazbo v Benetke, kjer so 1. 1776. peli celo njegovo prvo opero »Kreontac; in v Rimu se je učil in v Neaplju; 1. 1778. so v Modeni peli njegovo drugo opero »Kvinta Fabijac. Nato pa je bil poklican v Peterburg za povovodjn dvornega cerkvenega zbora, ki ga je preosno-val in spravil na tisto umetniško višino, ki jo je s slavo obdržal do prevrata. Imel je tudi pravico, da so se smele njegove skludbe pri službi božji peti brez prejšnjega potrdila. Kako njegovo visoko umetnost cenijo Rusi, nam najbolj dokazuje dejstvo, da jo njegova sbrana cerkveua dela uredil satn slavni Čajkovski] in jih izdul v 10. zvezkih — od 3. do B. glasnih zborov. Poleg te ogromne množice je zložil še pet oper, simfonijo, sonate za klavir itd. Skladbe njegove so na vso moč učinkovite, prijetne za uho, pa vendar resnobne, tudi po našem pojmovanju strogo cerkvene. >Tebe Boga hvalim« je eno najizrazitejših in za Bortjanskega najbolj značivnih dol. Ce to slišiš, si spoznal vsega Bortnjanskoga, kakršen je: ognjevit, dober deklamator, hkrati mehak, nežen, ki pa nikjer ne pozabi na učinkovito, prikupno zunanjo obliko.-
pr Slavnostna seja Jugoslovansko akademije za znanost in umetnost. Dne 14. t. m. ima zagrebška Jugoslovanska akademija slavnostno sejo, na kateri govori njen pokrovitelj, nadškof dr. Ante Bauer. Nato podasta svoji poročili gospodarski in literarni tajnik; končno predava rfedni član akademije dr. Gjuro KBr-bler o Štefanu Mitrovu Ljubiši in njegovi okolici.
pr Popravek. V sestavek o flavti, katerega rimo prinesli v listu od 1. t. m., sta se vrinili dve pomoti. Prodvsem bodi popravljeno ime francoskega mojstra pravilno v Rene Le Roy. Dalje je pravilno, da je flavta v vsem obsegu od a1 do a* uporabljiva tako v >forte< — kot v >pianissimo< — mestih. Obe pomoti je zagrešil tiskarski škrat
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer, ffedelja, 8. junija: DOM. — Izven. Pondeljek, 9. junija: PAGLAVKA. — Izven. Torek, 10. junija: Zaprto.
Sreda, 11. junija: Ob 3. popoldne MOGOČNI PRSTAN, mladinska predstava za otroke osnovnih šol kranjskega okraja. — Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Uedelja, 8. junija: PRODANA NEVESTA, popoldanska predstava ob štirih. — Izven. Pondeljek, 9. junija: PIKO V A DAMA, premijera.
— Izven. Torek, 10. junija: Zaprto. Sreda, 11. junija: CARJEVA NEVESTA. — Red A.
Drama vprizorl nocoj velezabavno burko »Kamela skozi uho šivanke« z Rogozom in Rogozovo ter Juvanovo in Šestorn v glavnih vlogah. V ponedeljek pa je druga vprizoritev francoske veseloigre »Paglavkac, kjer Igrata glavne vloge Nablot-ska in Putjata,
Mladinske predstave za izrenljubljanske otro Ле. V sredo, dne 11. t. m. se igra v dramskem gledališču »Mogočni prstan* za mladino osnovnih šoi kranjskega okraja. Ta predstava je že popolnoma razprodana. Da pa ustreže raznim prošnjam, je pripravljena prirediti gledališka uprava isto predstavo še v soboto, dne 14. t. ni. popoldne ob 3. ako se priglasi dovolj učencev. Konec predstave je ob pol 6 ter znaša vstopnina 6 Din. Prijave je poslati na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani.
Veronika Deecniška. Dramaturg gospod Oton 2upanSič je izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani svojo tragedijo »Veronika Deseniška«. Uprava je pričela takoj s pripravami za vprizoritev, ki bo koncem oktobra ali začetkom novembra v bodoči sezoni. Gospod dramaturg je prečital tragedijo zbranemu članstvu drame, ki jo je navdušeno sprejelo.
Mladinska predstava v naši drami.
Osnovna šola »Mladika« priredi prihodnji teden v dramskem gledališču v lanski sezoni izborno uspelo pravljično igro »Dve Ma-rički« s petjem, godbo iu plesom, ki jo je spisala naša neumorna mladinska pisateljica gdč. Marija Grošljeva. Dan ln uro predstave pravočasno naznanimo. Vstopnico so v predprodajl pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Opozarjamo zlasti starlšo šolske mladine, da ne zamudo prilike in privoščijo svojim malčkom plemenito in obenem vzgoinc zabave.	' ' *v
Gospodarstvo.
I. A.:
Spomini na Skoplje.
i.
Kongres podjetnikov.
To, kar je bilo v Skoplju, io uradno Imenovali drugo konferenco trgovskih zbornic in Izvozniškth organizacij, javnost pa je poznala to konferenco pod imenom: II. gospodarski kongres. Če bi pri nas razumeli pod besedo gospodar to, kar bi se pravzaprav moralo razumeti, potem bi bilo ime gospodarski kongres pravilno. Pri nas se pu pod pojem gospodarstva mečejo najrazličnejše stvari, in zato ime gospodarski kongres nc izraža tega, kar je pravzaprav bilo v Skopliu. V Skoplju je bil pravzaprav kong'-сз podjetnikov kot takih. Zbrali so se sicer tam zastopniki najrazličnejših gospodarskih organizacij, vendar je bil tipičen njihov znak: bili so ali sami podjetniki, ali zastopniki podjetij.
To je treba poudariti radi tega, da se podjetnik pripravi zopet do svojega mesta, ki ga ima in mora imeti v produkciji. Podjetnik kot tak je namreč po vojni izgubil tisto mesto in tisti vpliv, ki ima do njega pravico z ozirom na svoje delo v produkciji. Najrazličnejše gospodarske, socialne in politične struje so ga namreč tako oplašile, da je sam začel izgubljati vero v mesto, ki mu pripada v produkciji, in se zaradi tega skriva pod preveč splošnimi imeni. Vsakdo pa, ki ne prisega ravno slepo na to ali ono gospodarsko, politično ali socialno strujo, si mora priznati, da je podjetnik igral v narodnem gospodarstvu vedno eno najvažnejših vlog in da je ves stvarni napredek v zadnjih stoletjih predvsem uspeh njegovega dela. Da bi nc bilo njega in njegove podjetnosti, bi danes mate^elna kultura Se davno ne bila na tako visoki stopnji kot je.
Treba je torej, da se podjetnik znebi strahu pred svojim pravim imenom in mu skuša neustrašeno v gospodarskem življenju priboriti ono mesto, ki ga zasluži njegovo delo. I.e na ta način si bo priboril tudi oni vpliv in ono svobodo, ki je potrebna za njegovo podjetnost. Dobro bi bilo, če bi bodoči gospodarski kongresi temu vprašanju posvetili dosti pozornosti in javnosti ter vladi jasno povedali, da brez podjetnika ni gospodarskega napredka.
II.
Čemu v Skoplju?
Kongres se je vršil v Skoplju. Skoplje je simpatično mesto, še bolj simpatično je njegovo prebivalstvo, nadvse simpatični so pa tamošnji trgovski in industrijski krogi, ki so z neverjetno požrtvovalnostjo pripravili nad poldrugsto posetnikom udobno prebivanje v kraju, ki mu je svetovna vojska pred petimi leti pustila komaj še zadnje sledove evropske kulture. To je bil napor, ki si ga v Ljubljani skoraj predstaviti ne moremo. Zato smo dolžni hvalo in čast tem krogom tudi na tem mestu.
Vendar pa Skoplje, kot sploh vsako pokrajinsko mesto, ni pripravno za take kongrese.
Taki kongresi imajo namen, da se podjetniki pogovorijo med seboj o svojih poklicnih težavah, da pa tudi javnosti in vladi jasno povedo, kaj so, česa potrebujejo in do česa imajo pravico. Ta dva namena sta oba enako važna in bila bi velika napaka, če bi kdo mislil, da so ti kongresi namenjeni predvsem čisto poklicnim zadevam. Ti kongresi ne smejo imeti samo namena, da javnost in vlado podučijo o svojih potrebah in o svojih zahtevah, ampak da jih tudi o njih prepričajo.
Danes pa je dejstvo, da sta vlada in javno mnenje koncentrirana popolnoma v Belgrad. Brez Belgrada danes nihče ne uspeva, tudi podjetnik ne. Ali je to prav ali ne, je drugo vprašanje, ki mu ni tukaj prostor za razmolrivanja, kajti članek se mora omejiti samo na golo ugotovitev tega dejstva. Ravno tako je tukaj prostor preozek za analizo javnega mnenja, Pač pa se moramo pomuditi par trenutkov pri razmerju med vlado in podjetnikom, kakršno je isto v praksi. Vsak podjetnik, ki mora imeti kakšen opravek z državo ali pa hoč« od nje kaj doseči, bo vedel iz skušnje, da mora iti po sledeči poti: najpreje se mu je treba javiti pri primernem referentu v primernem ministrstvu. To je prva praktična instanca. Od dobre ali slabe volje, od večjega aH manjšega razumevanja te instance zavisi ponavadi uspeh njegovih korakov. Šele potem mu je treba vzeti v poštev razsodnost in uvidevnost druge instance, t. j. raznih načelnikov oddelkov, generalnih in navadnih direktorjev itd. Če so mu ti naklonjeni, mu je uspeh skoraj zagotovljen. Potem dolgo časa ne pride ničesar in potem šele minister s svojimi naredbami ln odloki (včasih tudi v spremstvu celega ministrskega »veta). Selc potem se pojavi teoretično prva, toda praktično zadnja instanca: narodna skupščina s svojimi zakoni.
Praksa je torej postavila Instančno pot na glavo. Ali je to dejstvo upravičeno in pravično, za tako razmotrlvanje je, kot rečeno, tukaj premalo mesta. Toda dejstvo ostane dejstvo in podjetnik mora z njim računati. Z njim pa morajo tudi računati gospodarski kongresi, ako hočejo doseči zgoraj omenjeni
namon, da prepričajo vlado o utemeljenosti svojih pritožb in ivojih zahtev. Med povedati ln prepričati je velika razlika. Kdor hoče koga prepričati, mu mora to člito drugače dopovedati, kot je to navada pri običajnih Informacijah. Treba je, da ga zainteresira za celo zadevo, da mu raztolmačl in ga pripravi do tega, da se vanjo vživl. To neprijetno delo morajo izvrSiti tudi gospodarski kongresi napram vladi, ako hočejo, da se vladp vživl v njihovo delo, Praktično vzeto pa ta vlada ni maloštevilna, ampak obstoji iz celega administrativnega aparat« belgrajskih ministrstev in ta administrativni aparat jc prevelik in preneroden, da bi ga vozil na gospodarske kongrese po pokrajinskih mestih. Priti moraš k njemu na dom in v njegovi neposredni bližini iskati in poizkusiti vsa sredstva, kako bi mu dopovedal in rnztolmačil svoje križe in težave,
Iz tega razloga torej spadajo taki kon-greri zaenkrat samo v Belgrad. V pokrajinska mesta poilje sicer vlada zmeraj par ministrov, ki počaste kongrese z nekaj govori, pošlje tudi nekaj višjih uradnikov, ki skrbe, če nc za drugo, vsaj za smeh in kratek čas. Velika masa belgrajskega administrativnega aparata pa komaj opazi take kongrese lz poročil v dnevnem časopisju. Ta poročila pa ponavadi ne samo nikogar ne prepričajo, ampak pulijo v človeku tako rahel vtis, da se po par dneh kar razpuhtl. Zato pa dosedanji gospodarski kongresi niso doživeli tistega uspeha, kot ga po pravici zasluži njihovo ers strokovno in naporno delo.	(јЈдЦе eiedl)
Anton Pevc:
Kmetijska produkcija.
m.
Spas slovenskega kmeta jo v živinoreji, tn je v Intenzivni roji govedi in praSlčev. Poljedelska produkcija mora zasledovati cilj, da ruzpolngamo vso leto z najpriklad-nejfto krmo za tn dve vrati Živali. To je v gotovih ozlrth lahko, ker so obe vrsti počutita dobro pri istih krmilih z edino razliko, da prašič dobro poplača le sočnato, lahko prebavno krmo ln žita, govori pa se kot prežvekovalec razmeroma dobro počuti tudi prt suhi, težji prebavni krmt in raznih obrtnih odpadkih.
Produkcija govedi se giblje v treh smereh:
a) plemenska živina, ki se prodaja v svrho reje ali za pitanje; b) pitovna živina, dogotovljena za klavnico; c) mlečna živina, ki proizvaja mleko za konzum ali za mlekarsko industrijo.
Katero smer naj naša živinoreja zasleduje, v tem vlada med našimi narodnimi gospodarji in kmetijskimi strokovnjaki popolnoma desorientiranost, — kar ;jiin daje prav slabo spričevalo. Znali smo oblastveno dolomiti pasemske okoliše, čeprav ne igra zunanja uniformiranost živali prav nobeno vloge pri gospodarski produkciji. Na bivšem Kranjskem smo pred vojno celo določili za Gorenjsko s svojim najstarejšim mlekarstvom elitno avstrijsko pitovno živino, pinc-gavsko pasmo; za Notranjsko, ki je v prvi vrsti proizvajala mleko za obmorska mosta, pa elitno švicarsko pitovno živino, simentnl-sko pasmo; zato naj goji Dolenjska izrazito mlečno živino, montafonsko pasmo, ker je dotlej redila in pitala le vole in mlokarstva sploh ni poznala — mi smo sive glave, nas .ie že srečala pamet, vi mladi kar molčite.
Produkcija plemenske živine zahteva, da se ne preveč oddaljeno nahaja sosedstvo, ki je vedno pripravljeno odkupiti napol doraslo živali in jih spitati za klavnico. Plemenske živine v rejske svrhe, ki se mora navadno odlikovati s kakšno dokazano gospodarsko prednostjo, mi v Sloveniji zaenkrat sploh nimamo, — ter jo v dogledriem času ludi ne bomo imeli, kadar se še danes prerekamo ali so potrebna živinorejska združenja (zadruge, društva), alt naj spada spuščanje bikov, mcrjascev in kozlov med naloge bodočih srbohrvatskoslovenskih županov in občinskih tajnikov. Istotako je oddaja plemenskih volov v notranjosti države zelo omejena, na reden izvoz v večjem stilu zaenkrat ni misliti, vsled tega ne more predstavljati cilja naši živinoreji. Pri ugodnih tržnih konjunkturah je odprodaja mlado plemenske živine za kmeta prav dobičkonosna, — kar je dalo povod, da se je izvoz plemenskih pujskov prepovedal, dobiček ni za kmeta.
Produkcija pitane živine zahteva zelo bohotnih pašnikov, če naj bo cena ali vsled ugodnih poljedelskih razmer zelo poceni proizvajano v poljsko krmo, — obojno nam v Sloveniji v večjem obsegu pravzaprav manjka. V lastni reji pitati je dokaj rizl-kantno, kadar je od rojstva dalje treba rediti žival najmanj tri leta, da bo godna za mesarja, — umestno je le na večjih kmetijah ln nekaterih kmetijskih industrijah, kjer ni obrestonosnost gospodarstva odvisna le od pitanja in ob sklopu istega nastalih tržnih konjunktur. Tudi so pitanje najboljše Izplača lo pri živini z globokimi ln zelo širokimi trupi, kakršne najdemo posebno Izrazito pri nekaterih angleških pasmah, kjer je mogoče enega vola v treh letih starosti spitati na 1.500—2.000 kg žive teže. Pri
bolj ali zelo počasi rastoči, takozvnnl »živini za vko« je v splošnem težko govoriti o direktni dobičkonosnosti pitanja .v lastni veji — pri dokupovanju plemenskih volov v svrho pitanja pa je dobiček v prav znatni meri odvisen od nakupno cene, pri čemer bo tnrnal nad majhno donosnostjo živinorejo nll prodajaloc, ki je žival zredil alt kupeo ki jo bo pital.
Produkcija mlečne živine ln razvoj mlekarske industrije v Sloveniji bodi na5 cilj. Smernica državne carinsko politike je, da izvužamo po možnoetl^e povsem dogo-tovljene fabrikate ln uvažamo lo surovine nll polfubrikate, -- pri proizvodih kmetijstva bi bile sicer potrebne korokture, toda mlekarstvo ji povsem ustreza. Mlekarska Industrija nudi polno, od prašlčerejcev visoko cenjenih odpadkov, omogoča zato intenzivno rejo večjega števila prašičev, ki se smatrajo Izmed vsoh domačih za najbolj doblč-kanosue živali — možnost, kt odpado prt produkciji plemenske ln pitane živine.
g Stanje goric v Sloveniji. (H. Košar.) Na podlagi raznih poročil se lahko reče, da so gorice dobro prezimile. Lepi, krepki pogankl, ki so se razvili zadnje tedne pod uplivom toplih sol učni h Žarkov, so ovrgli prejšnje domneve, da bi gorica v Sloveniji trpela vsled hude zime. Nekaj očes pozebe vsako leto. Nastavek grozdja pa ni obilen. Nekatere vrste kažejo boljšo, druge slabšo, sorazmerno po zemlji, legi in obdelovanju. Deževno vreme lanskega julija in avgusta ni dalo pričakovati boljšega nastavka. Od cvetja bo sedaj vse odvisno. Ako bomo imeli prihodnjih 14 dni lepo, solčno vreme, se bo cvet nuglo oplodil in marsikaj se bo rešilo. Na mnogih krajih je toča naredila pbčutno škodo, kor pa je bolj lokalnega pomena. Pač pa jo letos zelo rano nastopila pe-ronospora vsled zadnjih nalivov in toplih vlažnih noči. Na mnogih listih sem našel po tri do pet infekcij, kar je za sedanji čas izredno, in hi kazalo, da je prva infekcija že minila ne-opaženo. Mogoče pa je tudi, da se vsled lanskega silnega okuženja, ki nam je pobralo še v septembru polovico bratve, razvijajo zimski trosi tako vehementno. Vsekakor bo treba parole: škropiti, škropiti, škropiti. Oidij (pepel) še dosedaj ni napadel niti onih rastlin in trsov, ki so mu sicer najbolj podvrženi, vendar se radi tega žveplanje ne sme zanemarjati. Slabo vreme je vrglo letos vse vinogradniško in poljsko delo na kup in radi tega bo morda marsikateri vinogradnik zamudil pravočasna spomladanska dela v vinogrudih. Vinske cena so stalne ln se ojafujejo. Upujmo, da je najhujša kriza že minila in da se vračajo normalne razmere.
g Novosadska blagovna borza. Kakor smo že poročali, se je vršil prošli četrtek občni zbor. Poročevalec, tajnik borze dr. B. Petrovič je naglašal v svojem poročilu, da se je splošna gospodarska kriza preteklega leta poznala tudi na borzi. To krizo so povzročilo državne oblasti, ki so brez ozira na dane razmere povečale svoje dohodke, kar je vplivalo slabo zlasti na trgovino z žitom. Podražitev železniške tarife je imela za posledico, da naše žito ni moglo ua trgu konkurirati z inozemskim žitom. Defla-cijska politika finančnega ministra je povzročila tako pomanjkanje denurja, da je zastalo celo gospodarsko življenje. Promet borze je znašal v preteklem letu 19.386 vagonov žita, za 8064 vagonov več, kot v letu 1922. Glavna skupščina je določila za zgradbo nove borzne stavbe znesek 3 milijone I)in.
g Izvoz jajc. V aprilu letos je znašal izvoa jajc 2567 ton v vrednosti 74.4 milijonov Din. Od celokupnega izvoza je Šlo v Avstrijo za 32.6 milijonov Din, v Švico za 30.8 milijonov Din, v Nemčijo za 6,7 milijonov Din itd.
g Izvoz lesa iz Hrvatske. Zagrebška trgovska zbornica je izdelala statistiko o izvozu lesa lz njenega področja v prvem četrtletju t. 1. Eksporta se je udeleževalo 22 tvrdk, večinoma s sedežem v Zagrebu. Izvoz je v navedeni dobi znašal 4213 vagonov, od tega hrastov les 2563 vagonov, 1090 bukovega itd. Največ lesa je šlo v Francijo (2493 vagonov), potem v Italijo (1080), v Avstrijo (242), v Belgijo (15) in v Nemčijo (11). Dobro bi bilo, če bi tudi naša trgovska zbornica sestavila podatke za izvoz lesa iz Slovenije.
g Občni zbori. »Korotan« lesna industrij, ska delniška družba na Prevaljah dne 23. junija na Prevaljah; Ljudska tiskarna d. d. Ljubljani dne 28. junija 1924.
g Vpisi v zadružni register. Agrarna za« jednica v Petišovcih r. z. z n. z. — Nabav, ljačka zadruga državnih službeni ka v Radov-1 jioi r. z. z o. z.
g VI. mednarodni velesejm v Padovi oa 5. do 19. junija l. I Opozarjamo na izredne ugodnosti, katerih so deležni-obiskovalci Pa-dovskega velesejma. Italijanska konzularna delegacija v Ljubljani je pooblaščena izgoto-viti »vizac po polovični ceni, t. j. Din 85 ln Italijanska kakor tudi naša železniška uprava je dovolila obiskovalcem 60 odstotni popust v vseh vlakih (razen S. O. E.) In vseh' razredih. Legitimacije se dobe v Uradu Ljubljanskega velesejma.
lj Darovi Za trboveljske ranjence v ljubljanski bolnišnici Je nabralo delavstvo v tobačni tovarni 500.— Din.
Botre že sedaj
opozarjamo, da nudi najboljše, okusno in ikrbno Ugotovljen« dcSkc OBLEKE po nižji ccni, kakor drugje slabe obleke, lc
Drago Schwab, Ljubljana.
m*


fl. Point aUjpiiĆ ♦/♦leZSSa^'!!



Stran 8.
REmnENTC, ЉГе 8. JnnTJa T92*.
Iz širnega sveta,
Dr. V. Sarabon:
Na Mounf Everest !
Tretjič že naskakujejo Angleži najvišjo fcoro sveta, Mount Everest, ali kakor ji pravijo domačini, čomo-lungma, kraljica in mati zemlje. Pač pripravno iiue, \isoka je 8882 metrov; naš Triglav se dviga 2863 metrov nad morsko gladino. Niso se ustrašili Angleži ne mraza, pe viharjev, ne pripovedovanja, da v takih višinah ne moremo več živeti, ker je zrak preredek, itd. Najprvo so dobili dovoljenje tibetske vlade, po koje svetn so hoteli prodirati do podznožja gore, potem so pa odšli.
1921.
Prva ekspedicija se je odpravila na pot leta 1921. Izhodišče vseh teh ekspedicij kakor tudi onih v Lhazo, glavno mesto Tibeta, je mesto Dardžiling, na naši karti zarisano cisto spodaj. Pot pelje mimo mesta Phari (ua karti Ph.) na severno pobočje Himalaje v dzong Kampa — dzong je grad ali mesto —, nato dalje v dzong Tinki, Šehar in Tiugri; tu te obrne proti jugovzhodu in pelje v dolino
Hongbuk, izhodišče za turo na Mt Everest leta 1022 in letos 1924. Leto 1921 je bilo nekako pregledovalno in opazovalno leto, hoteli so videti, kje bi bilo mogoče priti velikanu. kolikor mogoče blizu. Preiskali so dolini Rama in Karta vzhodno od Mt Everesta in so se povzpeli na sedlo Cang, sevoroseveroza-hodno od Mt Everesta, 7000 metrov visoko. To sedlo vidimo na sliki, ki je fotografija po francoski .L'Hlustration, št. 4143. Karto: : Pot ekspedicij v Lhazo in na Mt Everest« so pa napravili ljubljanski bogoslovni na podlagi karte v Sveu Hedinovi rTraushimalaja«, kart v L' Illustration in pa popisa Mac Governa, kako je prišel v Lhazo. Vidimo, da se poti proti Mt Everestu in Lhazi ločita v dzongu Kampa. — Na sliki je označena najvišja točka, ki so jo dosegli lota 1921, z besedami: Point atteint le 25 Septbre 1921. Še 1900 metrov jim je manjkalo do vrha. Kaj je to za turista v višini 7000 metrov! Morebiti se na1--, bo pa vendarle posrečilo, so mislili.-' Pa je prišel najstrašnejši vihar, butal je Vanje, jih obračal okoli in obdajal grebene in vrlwve z najgostejšimi vrtinci snega. Ni bilo moppče;
Skupina Mt. Everesta.
frnili so se. To pot je zmagala narava in je k največjo lahkoto odbila napad drznih ljudi iz daljne Evrope.
Nabrali so si pa ti ljudje dragocenih skušenj. Spoznali so, da je še najbolje, če gredo ua sedlo Cang kar po dolini Rongbuk in po enakoiiuenovanem ledeniku, na vrh pa tako kakor nam kaže slika. Uvideli so, da morajo imeti seboj kisik za umetno dihanje v najvišjih višinah, in pa, da je najboljši čas za iijih namen majnik in prvi dnevi junija. Takrat namreč preneha pihati znani veter mon-sun, za par dni ali tednov; pa jim je kljub temu tudi leta 1922 preprečil dostop ua vrh. Gre za to, da smo o pravem času že v veliki višini iu tam čakamo ugodnega trenutka. Dobro so se pripravili, vzeli so s seboj ležišča iz zamaškovine ali plute, spalne vreče, kisik itd. Voditelja sta bila general Bruce in stotnik Finch (brus, finš). Bilo je to leta 1922.
1922.
V dolini Rongbuk so si postavili glavno taborišče, potem pa še več. Zaznamujejo jih 8 številkami. Ona na sedlu Cang, pod goro Cang-tze, koje pobočje vidimo na sliki v ospredju, je bilo četrto, 7000 metrov visoko. Gora Čang-tze se dviga do višine 7537 metrov, je torej za dobrih 1300 metrov nižja kakor Mt Everest. — Prava višina za Mt Everest je 8882 metrov, ne 8840 metrov, kakor pravi slika; prejšnja uradna številka je 8840 metrov in jo zato še večkrat navajajo. — Ko so jih v samostanu v dolini vprašali, zakaj pravzaprav hočejo na vrh, so jim odgovorili, da so častilci solnca ter da se mu hočejo pokloniti tam, kjer so mu najbližji, torej na najvišjem vrhu sveta. Saj bi Tibetanci ne bili mogli razumeti, če bi jim bili Angleži odgovorili, da gredo gor iz podjetuosti ali častihlepja ali vedoželjnosti.
Z vrvmi in cepini so si priborili Angleži 'dostop na sedlo Cang in bo si napravili tam šotorišče. 20. maja so odšli Mallory, Sommer-vell, Norton in Morshead v smeri proti >ra-mi« — na naši sliki je »rama« označena s francoskim imenom ćpaule (epćl), pot Angležev pa e križci —. Seboj bo imeli pet nosa-6ev. Morali so si kopati stopnje v led, veter je bil hud in vedno hujši; opoldne bo si napravili novo šotorišče — camp —, 7620 metrov nad morjem, 12П metrov više kakor je bil sploh kdaj kak turist Nosači so so vrnili, Angleži so ostaF .Vihar vedno hujši, mraz vedno veoii, zraven .pa še toča in'sneg. Drugi
dan, 21. maja se pripravijo Angleži na najbolj obupen in velikansk boj, kar se jih je kdaj vojevalo z gorami«. Morshead je bil preslab, je ostal v šotoru, drugi trije so šli naprej, brez kisika. Pljuča so določevala hitrost in so spremenila hojo v plazenje.« Globoko so dihali. Hoteli so priti do »rame«, 8348 metrov visoko. Prišli so do višine 8168 metrov — na sliki 8167 —, lahko bi bili dosegli j ramo«, a zmanjkalo bi jim bilo moči za sestop do šotorišča št. 5. kjer jih je čakal Morshead. Pot do vrha Mt Everesta so videli jasno in razločno. Prišli so do šotorišča, vzeli so Morsheada s seboj in so se s cepinom in vrvjo spustili dol na sedlo. > Mallorv, njih voditelj je pokazal voljo in moč, ki bosta napravili njegovo ime slavno v zapiskih alpinizma.«
Par dni nato. 24. maja, sla pa Fiuch in Bruce-ov sin poskusila še enkrat. S seboj sta vzela nosača Tejbira. Njih pot je zaznamovana na sliki s črticami in pikami, Imeli so aparate za dihanje in stožce s kisikom, 10 kg, za tako višino velikanska teža. Ustavili so se v višini 7772 metrov iu si izbrali prostor za šotor na grebenu — na sliki dobro vidnem. Vihar ni divjal, temveč besnel, r Zlezli smo v spalne vreče in si skuhali obed. Vroče pijače si pa nismo mogli skuhati, ker zavre voda v tej višini vsled zmanjšanega zračnega pritiska že tako hitro, da lahko vtakneš roko vanjo in se nič, ne opečeš. Po solnčnem zahodu je bil vihar tako hud, da je od časa do časa dvignil plahto šotora na kateri smo ležali. Grozno je bilo mraz in že davno pred polnočjo smo bili pokriti s snegom, ki ga je bil napihal vihar v šotor. Nismo si Upali zaspati, tudi če bi bili mogli, kajti z vso svojo močjo smo morali držati šotor in paziti, da se vrata niso odprla. Če bi se bil veter zajel v šotor, potem bi bilo po nas in vrgel bi nas bil dol na rongbuški ledenik, več tisoč čevljev globoko. Ob eni ponoči je bil vihar naj-besnejši. Če smo le malo prišli do sape, smo drug za dragim, menjaje se, splezali ven in smo vrvi bolj pritrditi. Seveda je bila varnost tudi sedaj le navidezna, vendar smo imeli par trenutkov miru; tn nam je bil tembolj potreben, ker nas je deio zunaj šotora do skrajnosti izmučilo in nas je mrzli vihar spremenil skoraj v led. Ko se je začelo danih", je prenehalo snežiti, a vihar jo tulil in divjal naprej. Tesno stisnjeni drug ol> drugega smo ležali in čakati, in res, kmalu po poldnevu je vihar skoraj popolnoma tem'hal. — L ali ko bi bili
šli sedaj nazaj. A sklenili (mo, da ostanemo še eno noč tu gori in da poskusimo drugi dan svojo srečo izuova. Noč smo dobro prebili in drugi dau, 27. maja ob pol 7 zjutraj smo šli naprej, kmalu potem, ko so nas bih pozdravili prvi solnčni žarki. Komaj pa smo bili preplezali par čevljev, žc je začel Tejbir omago-vati, njegova kouštitucija ni bila kos hudemu mrazu in ostremu vetru. Poslala sva ga nazaj in plezala sva naprej, vsak še s 5 kg težjim tovorom, ki sva ga odvzela Tejbiru. Vedno strmejše je postajalo, veter pa ostrejši in mrzlejši. Globoki snežni zameti so se menjavali s strmimi skalnimi ploščami. Le počasi je šlo naprej in previdna sva morala biti, če nisva hotela zdrsniti v strašansko globočino. Opoldne sva dosegla najvišjo najino ločko, 8321 metrov! Več nisva mogla. — бе 561 metrov jima je manjkalo do vrha, za dobrega turista v navadnih razmerah pot ene ure, in vendar! Pa sta z Angleškega prišla tja! — Nazaj grede sva šole čutila najin napor. Do obupa trudna sva se komaj še premikala, včasih sva se kar majala, večkrat sva se morala usesti. A vztrajala sva in ob štirih popoldne sva prišla do najinega taborišča nazaj. Samo neutešljiva želja po jedi in pijači naju je bila dovedla sem, sicer bi ne bila prišla. Ko sva se okrepčala, sva poskusila zadnjo pot, 2000 metrov še, in prišla v skupno taborišče. Bila sva pri kraju iu ne verjamem, da bi bila mogla napraviti samo še en korak.«
Pozneje so še enkrat poskusili, pa so imeli še manj sreče.
Odhajajoč z višine 8321 metrov je onega 27. maja zavihtel Bruce z roko proti vrhu in jo zaklical: Čakaj, starec, te bomo že še premagali!«
1924.
In lelos so šli spet. Zlasti jih je navdajalo z upanjem dejstvo, da so mogli šotoriti v oni veliki višini nad 7700 metrov. Spet jih je vodil general Bruce. Kmalu po odhodu iz Dardžiliuga je pa zbolel in je moral nazaj. Vodstvo je prevzel nam že znani Narton. Prva ooročila so bila zelo vesela in polna upanja, i Hvalila so domačine, >ki so najboljši turisti sveta in prav tako zadovoljni kakor umazani« itd. Potem so pa začeli spet razsajati viharji in sredi maja niso bili Angleži še na sedlu Č.ang. O letošnji enkspediciji bomo poročali še obširneje in prosimo, da si naši bravci in
naše bravke shranijo do tedaj karto in sliko. • * •
—	Chopinov klavir. Dne 25. maja t 1. so priredili v Varšavi koncert, čigar čisti dobiček ima biti porabljen za nakup Chopinovega klavirja za narodni muzej v Varšavi. Klavir je izdelala tvrdka Pleyel in ga je imel veliki mojster v svojem stanovanju v ulici Vendome št. 12 v Parizu. Po Chopinovi smrti je kupila klavir ua javni dražbi gospa Spirlingova, njegova učenka in častilka, ki ga je kasneje poklonila Chopinovi sestrični gospodični Jedrzejevičevni. Da bi nihče pri prevozu na Poljsko klavirja ne zamenjal, je pošiljateljica svoječasno nanj napisala: Pour Louise. Notri v klavirju pod pokrovom je mozaična deščica z napisom, ki pravi, da je to tisti klavir, na katerem je Chopin do svoje smrti (17. okt. 1849) komponiral svoja pisma najboljša clela. Klavir bodo kupili za 600 dolarjev.
Velik Rockefellerjev dar Franciji. Ro-j ckefeller je sporočil Poincare ju, da da na j razpolago .1 milijon dolarjev francosko-j ameriškemu odboru za obnovo francoskih i stavb, ki so bile poškodovane, zlasti za ka-I ledralo v Reimsu, grad Fontainebleau, za stavbe in vodomet v Versaillu. Rockefeller meni, da so taki zakladi lastnina vsega sveta in pristavlja, da je to storil ne samo iz umetniškega stališča, temveč tudi iz naklonjenosti in spoštovanja do francoske dežele. Poincare se je kar najtopleje zahvalil Rockefcllerju za njegovo veliko darilo in prijateljstvo.
—	Stalni zračni gib. Mehanik livornskih ladjedelnic A. Schiaseltoni je poslal italijanskemu ministrstvu načrt za pridobivanje električne energije, ki jo izkorišča na jako preprost in pripraven način z mehanično silo zračnega pregibanja, ki ga povzroča neprestano
Mod. 12
Brezslfišni prvovrstni amerikanski pisalni stroj
Frane Bar
3Z|S 5.
Tel. 407 Tel. 407.
Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
£tev. ТЗГ.
razredčevanje atmosfere. Schiaseltoni je imenoval svoj aparat »stalni zračni gib« in je prepričan, da bo njegov izum, ko ga bo še izpopolnil, napravil prevrat v pridobivanju
energije, ker bo omogočil brez velikih izdatkov nabavo enotne in stalne gonilne delovne sile.
—	Strašna nesreča pri umetnem ognju. Te dni so na športnem igrišču na Ottakringu na Dunaju proizvajali velik umetni ogenj. Med proizvajanjem je buhnil del snovi v občinstvu, pri čemer je bila gospej prokurista banke >Merkur« odtrgana glava, nje mož pa je bil težko ranjen. Občinstva se je polastila silna panika in se je v divjem begu razpršilo na rse strani. Proti prirediteljem se je uvedla kazenska preiskava.
—	Dnevnik Krištofa Kolumba. Kolumb jfl zapustil dnevnik s svojega prvega potovanja v Ameriko. Vsi Kolumbovi doživljaji so v njem natanko popisani. Ti spisi, iz katerih so mnogi zgodovinarji zajemali, bodo šele zdaj natisnjeni. Tisk bo preskrbela tvrdka Albert in Charles Boni v Newyorku. Dnevnik bo izšel v zbirki »The American Librarv«. Uvod tem znamenitim spisom je napisal mladi kritik Van Wvck Brooks.
—	Oddaja krvi in čebula. Iz Newyorka po> ročajo: Neki Tomaž Kane je dal že 52 krat svojo kri bolnikom, kateri so potrebovali zdravo kri. T. Kane je znan v Newyorku vsem kirurgom in vsem bolnicam. Izpolnil je 39. leto in ie po poklicu nočni čuvaj. Živi srečno in zadovoljno s svojo ženo in tremi otroci. Trdi, da more samo zato toliko krvi izgubiti in jo tolikokrat oddati, ker zaužije vsak dan 18 do 20 čebul, ki je neprecenljive vrednosti kot tvoriteljica krvi. Sicer so pa tudi že stari Egipčani izkazovali temu plodu naravnost božansko čast. Kane dobi 50 do 150 dolarjev vselej, kadar si da vzeti kri.
Že nad 60 let najljubše hišno sredstvo proti boleznim prebave so Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za originalno ceno v lekarni Leustek.
■■■»■■■■■■■нввааивапппнт
©Me oa
OBroke se dobe: Mestni trg 5 OlerneloviO.
■шишмиииддииииишиииииииимии—
Neobhodno potreben priročnik za tujce, potnike, iz letnike in turiste jc Badiure praktičen kažipot
„SLOVENIJA"
Vodič kroz Jugoslovanske Alpe. I. del.
Knjiga v priročnem jormatu po vzorcu Baedeker-jevem vsebuje okrog 500 strani, 75 slik, 7 zemlje-vidnih kart. načrt Ljubljane. Točni in zanesljivi najnovejši podatki. Vsaka u jo mora imeti. Cena 100 Din:
plačilo tudi v mesečnih obrokih v knjigarni IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 16.
Prodaja sc vo vseh knjigarnah.
Stev. ЗЗХ,
SLTTVETTEC, Зпе Ђ. junija ТШ.
Slrtm 9
Zanimivosti
Kakšno bo letošnje poletje?
Tako se vprašuje dr. 0. Myrbach na Dunaju. Bori se proti stoletnim koledarjem, iz katerih pravi, da gleda sama prevara. Ker pa v 50 odstotkih le uganejo, jim ljudje radi verjamejo. Nato preiskuje vsa opazovanja od leta 1776 naprej — seveda za Dunaj — in se zanima zlasti za vprašanje, kakšno poletje je sledilo mrzli zimi. To pa zato, ker je bila letos zima tudi na Dunaju dolga in mrzla. Ni6 se mu ne dopade Pilgramovo prerokovanje iz leta 1788: Mrzla zima, vroče poletje. Pravi, da bi mrzli zimi moralo slediti hladuo poletje in da sta meteorologa Hellmann in Roschott prisila do istega zaključka. Ker lanski december še ni bil posebno mrzel, se omeji Myrbach samo na januar in februar in dobi tole: Od leta 1775 naprej naštejo 22 zim, ki so bile približno tako mrzle kakor letošnja. Sledeči junij je bil 8 krat topel, 13 krat mrzel, enkrat normalen, julij 10 krat topel in 12 krat mrzel, avgust 9 krat topel, 1'2 krat mrzel, enkrat normalen. Mrzlih mesecev je v vseh treh slučajih več, četudi ne posebno izrazito. Junij je bil poprečno za 0.3 stopinje mrzlejši kakor normalno, julij za 0.2 in avgust tudi za 0.2.
Ker pa vemo, da se je podnebje v zadnjih 150 letih zelo spremenilo, taka dolga doba ni merodajna in preiskujo Myrbach posebej šo zime našega stoletja. Saino tri mrzle zime, letošnji podobne, našteje. Sledeči junij je bil dvakrat topel, enkrat mrzel, juli jenkrat topel, dvakrat mrzel, avgust trikrat mrzel. Razlika od normalnosti: v juniju 0.0, v juliju 0.6, v avgustu 0.6. Torej bi bil junij negotov, julij mrzel in avgust tudi.
Neko drugo opazovanje pravi, da se podnebje na 15 do 16 let menja. Kakšno je bilo torej poletje po letu 1909? Junij je bil takrat 7a (f.3 stopinje mrzlejši kakor po navadi, julij za 2 stopinji, avgust pa za 0.3. Torej zmeraj hladnejše, kakor navadno, najbolj v juliju. Zimska temperatura 1909 je bila najnižja točka petnajstletnega vala, šele letos je bila zima mrzlejša. In kgr je bila tudi srednja letna temperatura takrat pod normalo, pričakujejo nekaj podobnega tudi letos.
Ižčimo naprej. Kateri činitelj na temperaturo najbolj vpliva? Gotovo žarenje solnca. To je pa odvisno od znanih sol učnih peg; njih številnost sledi približno enajstletni dobi. Letošnje leto je najbrž leto minima, to se pravi, solnce bo imelo manj peg kakor jih je imelo v preteklih lotili in jih bo imelo v bodočih. Kakšno je bilo torej poletje drugih let z minimom peg? 40 odstotkov poletij je bilo toplih, 60 od stotkov mrzlih. V 15 letih minima jo bilo 6 zim mrzlih, kar jih napravi letošnjemu še bolj podobna. Poletni meseci: junij osemkrat topel, šestkrat, inrzel, enkrat srednji; julij petkrat topel, desetkrat mrzel; avgust sedemkrat topel, osemkrat mrzel. Torej: junij najbrž topel, julij mrzel, avgust negotov. Ce leta pred 1824 izpustimo-vsled spremembe podnebja, in gledamo samo zadnje stoletje, ostane deset let minima in so bili meseci takile: junij 4 krat i topel, 4 krat mrzel, 2 krat normalen; julij en-krat samkrat topel in 9 krat mrzel, avgust dvalerat topel in osemkrat mrzel, ln če vzamemo od teh let spet le ona z mrzlimi zimami, vidimo tele razlike od normala: junij plus 1.4 stopinje, julij minus ,1.1 stopinje, avgust ml-nnr- 0.9 stopinje. Vsi juniji so bili topli, verjetnost mrzlega julija in avgusta je 3 : 1.
Poleg enajstletne dobe solnčnih peg ima-rfio pa tudi stoletno. Letošnje leto je približno tako kakor jo Lilo leta 1823; in vrhu tega je imelo tisto leto tudi še mrzlo zimo prej. Poletje je bilo takrat za 0.8 stopinj mrzlejše kakor po navadi, in sicer: junij za 0.7, julij za 1.6, samo avgust je bil toplejši, za 0.6. •
Po vsem tem, kar smo navedli, sestavi Mjrbach tsbelico končnega zaključka in pravi: junij je negotov in mu ne moremo zaupati, julij bo skoraj čisto gotovo hladen in avgust imjbrže tudi. Torej bo tudi poletje pod nor-nialom. Sicer velja vse to samo za Dunaj in je tudi samo verojetno; Myrbach pravi, naj mu nikar šip ne pobijejo, čo bodo sledili njegovim izjavam in jih bo vreme varalo. Ker je pa Dunaj v Srednji Evropi in smo tam tudi mi, veljajo zaključki kolikor toliko tudi za naše • kraje in nam nasvetujejo, ali naj gremo bolj na jug ali bolj na sever .Vse govori za jug. Ti ;ti reveži pa, ki bomo morali ostati v mestu, imamo vsaj to upanje, da poletje ne bo prevroče iu se nam ni treba bati trajne neznosne julijeve in avgustove soparice.
VELIKANI.
Zadnjič so poročali časopisi o velikanu, Visokem 2.8 metra, danes pa pripovedujejo londonske Daily Ne\vs — dnevne novice — o drugem velikanu, ki nastopa v neki london-ki glasbeni dvorani. Doma je na Nizozemskem iu je visok »sattio« 2. 63 m; normalen človek je proti njemu pritlikavec. Lastno posteljo ima seboj in ravnotako tudi lastno kopalno kad.
POTOPI*TEN0 NEMŠKO BRODOVJE.
Spominjamo se še, da so morali Nemci na podlagi mirovne pogodbe potopiti svoje voju'3 t'iodovje. Zgodilo se je to 4. junija 1919 v zalivu Scapa Flow med Orkneyekimi otoki, 'lo potopljenje imenujemo lahko eno največjih katastrof v zgodovini vojnih brodovij in bi, mu niogli primerjati morebiti le nesrečo velike •panske armade leta 1588. Potopili so 'đemci 11 velikih oklopntc, 5 bojnih križark, 8 lahkih
križark in 50 torpedoloveev. Danska Politiken
pripoveduje, da so se angleški častniki ob pogledu na prihajajoče brodovje, namenjeno poginu, obrnili proč in da so le z največjo težavo zadrževali solze. Angleži hočejo sedaj dragoceno brodovje dvigniti in je tvrdka Cox in Danks s kapitalom 30.000 funtov že vse potrebno pripravila. Napravili so velikansk plavajoč dok in ga prepeljali v Scapa Flow. Naj-prvo bodo poiskali oklopnici »Seydlitz« in »Hindenburg« ter torpedolovce. Najlažja bodo dvigalna dela pri ladji з-Hindenburg«, 27.000 tonski oklopnici, ker leži na pečinah, samo 69 metrov pod morsko gladino. Odprtine in luknje ladjine bodo zamašili z jeklom in železobeto-nom in nato potegnili iz ladje zrak in vodo. Eno leto bodo potrebovali, da bodo dvignili prve ladje. Za vse brodovje bo pa treba 8 do 9 let. Delo je lep dokaz' britanske energije in podjetnosti.
NAJETI ŽENINI.
V nekaterih provincah Holandske je neka čudna navada. Mlade deklice nižjih stanov, predvsem služkinje, najamejo za nedeljo ali pa kar za cel predpust »ženine«. Ti »ženini« niso tako poceni. Večkrat si dve ali tri deklice • skupaj najamejo »ženina«, če ga ena sama | ne more. Ta »ženine, začasen in na odpoved, ima mnogo dolžnosti. Seveda mora biti postaven dečko, potem dober in neutruden plesalec, tako da se more z njim pokazati, in obenem tudi zabaven človek. »Ženin« dobi razen daril od svoje >neveste« ali »nevest« povsod tudi plačano ceho. Če si more dekle »ženina« najeti samo zase, je to zanjo velika prednost: kajti iz najetega »ženina« postane večkrat pravi ženin in iz tega zakonski mož.
1
da je letel francoski aviatik Vuillemin ne pretrgoma 16 ur, 54 minut in 34 sekund ter napravil pot 2810 km, dobrih 166 km na uro, kar je za tako razdaljo nekaj posebnega;
da se je angleška vlada vendar odločila za zgradbo tunela pod cesto Dover—Calais in da bo glasovalo za načrt 400 poslancev;
da ni dopustno in taktno, če vsakega znanca na cesti ustaviš in ga vprašaš, kako ijiu gre in kaj je novega;
da je Pelletier d'Oisy že priletel na Japonsko;
da so Angleži Grindellu Matthewsu, od-fcritelju uničujočih žarkov in pobeglemu v Pariz, sledili v aeroplanu, ga našli in pregovorili, da bo prodal svojo iznajdbo vendarle svoji domovini, in se bo za izkoriščanje iznajdbe napravila družba s kapitalom 350.000 funtov, kar pomeni v našem denarju 126 milijonov dinarjev;
da je prišla gospa Riel, preoblečena kot Tibetnnka, v Lhazo, glavno mesto Tibeta, in da je bila tam dva meseca, ne da bi jo bili spoznali;
da je 8. junija 632 umrl Mohamed; 10. junija 1912 pa naš pesnik Anton Aškerc;
da je bila 9. junija 1843 rojena znamenita pisateljica in zagovornica miru Berta Suttner;
da so 13. junija 1878 otvorili berlinski kongres, ki je s svojimi posledicami povzročil toliko zla;
da so zaprli v Madridu vse osebje nekega opozicijskega časopisja, 56 oseb, in se je vlada pozneje prav lahko bahnla, da je vse javno mnenje opozicije v njenem tabora, v ječi namreč;
da bodo reducirali na Ogrskem 15.000 uradnikov;
da se zgražajo Italijani nad nemškimi potniki, ki hodijo z zavihanimi rokavi okol, da pa pri tem ne vidijo svojih krasnih stranišč, smradu in nesnage.
VEŠ PA PRAV DOBRO,
da je vsakega terorizma enkrat konec, da bo zrušen tudi sedanji terorizem, da je bil kakor prej tudi v zadnjih diAeh »Slovcnec« najboljši klicar proti nasilju Tn da je zato tvoja dolžnost, da »Slovenca«; razširjaš in tako pomagal resnici do hitrejše zmage.
Turistika m spori
Olimpijski Babei.
Brzojav, telefon in celo brezžična tele-grafija javljajo dan na dan vsak večer iz Pariza Izide olimpijskih tekem. In naslednje jutra so časopisi polni dolgih poročil o poteku teh mednarodnih tekmovanj. Ne gro za novega Napoleona, ki je zmagal pri Slav-kovu, ln Foch ni še enkrat vrgel sovražnika preko francoskih mej, gre samo za nogomet.
Naši predniki si niso predstavljali, da bo neki dan poslalo 22 narodov od daljnega IJj/ugvaja pa do mrzle Estonske svoja mošt,va v Pariz v boj za prvenstvo v nogometa. Kakšen znak časa, kašna vidna demonstracija napredka športno idejo i rt. kakšen triumf nove olimpijske ideje!
Ce Človek prisostvuje taki mednarodni tekmi, ima veličasten vtis. Ogromni stadij v Colombesu poleg Pariza je prav lično izdelan, barvan je rumeno ln modro, kar lepo hamionizira z zeleno trato na sredi. Gledalci, ki napolnjujejo široke tribune, imajo navado, nositi v gumbici narodne barve, ženske nosijo celo šale v teh barvah ali pa imajo v rokah zastavice, s katerimi mahajo. Čas tekme je tu. V trenutku vse vsklika. Eno
moštvo se prikaže. Godba zaigra narodno 1 himno, vse obmolkne in vstane, moški so odkrijejo. Atleti, ki stojo nepremično kot kipi, poslušajo resno godbo, ki jih spominja, da se jo treba boriti za čast njih dežele. Nato prikoraka drugo moštvo: isti obred, ista slavnostna minuta. Množica glasno pozdravlja gotovo priljubljene igralce, ki jih že pozna in kateri se nemo podajo na svojo mesto. Sodnik zapiska, tekma se prične..
Tu se začenja gibčno skakaujo in hladnokrvno in pogumno tekanje za žogo, ki leti lz enega polja v drugo... Narod pa strastno zasleduje vsak gib in v nevarnih trenutkih pridržuje sapo, v strahu ali upu, da pade gol...
Pariz, športni Babel 1924, izgleda danes prav zanimivo in julija, za časa volike olimpijsko perijode, bo pokazal še bolj čudno lice. Na športnih prostorih se kretajo najrazličnejši človeški tipi, a so vendar razumejo med seboj, ker govorijo isti športni jezik in se pokoravajo istim športnim pravilom.
Toda kolika razlika je pri igri! To lahko človek študira temperament raznih narodov. Latinei so brzi, spretni, polni življenja in inicijative, toda manjka jim moč, metoda, končna vztrajnost. Igralci iz severne ali srednje Evrope pa so impozantui, masivni, precizna je njih tehnika; relativno so počasni, njih igra sppminja na igro britanskih profesijonalcev. Tako jc nogomet po svojem duhu mednaroden, v praksi pa globoko naroden. Vsak narod igra v svojem stilu, v katerem se kažejor telesno sile, temperament in inteligenca igralcev.
Kaj so vae lahko prigodi v bstroin boju, smo videli pri tekmi med Špansko in Italijo: Španija je bila premugana samo vsled zmote enega svojih igralcev, ki je zabil gol v sovražno polje. Igral je Б tako ognjevito vnemo, da ni videl, da igra zoper lastno moštvo. Španci so se sicer nadčloveško trudili, da bi usodepolno zmoto popravili, a je žo bilo prepozno. Bili so poraženi in so eliminirani od končne zmage. Nesrečni igralec pa je na mestu tako jokal, da ga kar niso mogli potolažiti.
Zadnji boji nogometa se vrše vsledečem redu: petek, 6. jun. (tekma št. 37): Urugvaj: Holandska nedeljo, 8. jun. bodo zadnji trijo zmagaloi igrali med seboj in v ponedeljek zadnja dva, tako, da se v ponedeljek nogomet definitivno kouea.
Športni teden.
Spet lahko poročamo o novih rekordih, takih, da so jim moramo čuditi. Govorili smo že večkrat o treh znamenitih Atnerikancih, kojih skoki v višino so v zadnjem času zmeraj med 1.95 in 2 m! To so Brovvn, Landon in Ca-borne. In ta Osborne je skočil pretekli teden 1 2.037 m visoko ter je prekosil Beesonov svetovni rekord 2.014 m, ld stoji že od 1. 1914. Amerikanec Wilson je pretekel 200 m v 21.1 sek., oziroma v 21.3 sek. Poročili si nasprotujeta; pa bi bil tudi čas 21.3 svetovni rekord. Svetovni rekord v teku na 400 m čez staje jo zboljšal Amerikanec Riley na 52.1 sek. Drug Amerikanec, dijak Charles Brookins, je pa dosegel v teku na 220 vardov čez staje 23 sekund!! Yard je 914 mm.
Vse to se nam zdi skoraj neverjetno.
Iz zadnjih časov znani bokser Carpentier se je boril pred tednom z izbornim Amerikan-cem Gibbonsom. Šlo je na 10 nastopov po 3 minute. Čeprav je bil Gibbons močnejši in Mrši«, vendar ni mogel spraviti Carpentiera odločilno na tla. Borba je ostala neodločena. Poznavajoč izurjenost in moč ameriških bok-serjev, moramo ta boj v nasprotju z drugimi listi smatrati za Carpentierjev uspeh.
Olimpski nogomet se bliža koncu; jutri, na binkoštni pondeljek, se bo odločilo. Presenečenje zadnjih tekem je nudila borba Švice proti Švedski; končala se je z zmago Švicarjev, proti pričakovanju. Presenetila je tudi igra zmage vajenih Uruguaycev, ki so premagali Holandce samo 2 :1. Mislimo, da Uru-guayci malo fingirajo in hočejo tekmeca za odločitev, Švicarjo, uspavati.
Finski, ameriški in švedski atleti so pri olimpijskih izbomih tekmah pokazali presenetljive uspehe.
Nadaljni program olimpskih iger.
Po zaključku nogometnih tekem v pondeljek, dne 9. junija, sledi dolg odmor, vsaj kar se tiče tekem, ki zanimajo tudi nas. 5. julija bo slovesna otvoritev stadiona v Colombes in pri« četek lahkoatletskih tekem, torej pravih olimpskih iger. Trajajo do 13. julija. Obenem se vrši rokoborba, veslanje pa od 10. do 14. julija. Od 13. do 20. julija bodo igrali tenis in bodo plavali, od 15. do 20. julija bodo pa boksali. Telovadba pride na vrsto 17. julija in traja do 23. julija, 21. julija bodo pa nastopili težki atleti in bodo dvigali itd. do 24. julija. 21. do 27. julija kolesarske tekme. S 27. julijem so športne prireditvo končane, naznanijo se imena zmagovalcev in vrši se slovesnost. Nato se bodo še posvetovali o pripravah za mednarodni olimpski kongres leta 1925.
* * *
SK Ilirija nas naproša, da objavimo, da na današnjem nogometnem turnirju ие sodeluje. Tozadevno notice so bilo poslane listom ne da bi obstojal sporazum mod SK Ilirijo in prireditelji turnirja.
Prihodnje nogometne tekmo. V petek, 13. t. m. gostuje v Ljubljani tirolski prvak Ins-brucker Sportvereiu, ki nastopi proti našemu prvaku SK Iliriji. — V nedeljo 15. t. m. se vrši na igrišču Ilirije finale za nogotn. prvenstvo Slovenije za leto 1923-24. Tekmeca sta SK Ilirija kot prvak Ljubljano in SK Maribor kot prvak Maribora. SK Celje, prvak Celja, je izpadel v semifinalin tekmi dne 29. maja v Mariboru, v kateri je podlegel Mariboru z 0 : G.
KNJIGA


»V. KATOLIŠKI SHOD«
V LJUBLJANI 1923
JE IZŠLA I Obsega 386 strani s 25 ilustracijami. V sešito broširanem formatu stanj 60 Din, po pošti 63 Din, v krasni izvirni vezavi, ki se bo dobila od 13. junija dalji, 80 Din, po pošti 83 Din.
Slabost? Slabo spanje? Norvoznost? Ncvese-lje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takib slabili dneh je pravi Feller-jev Elzufluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno t&ko kot kosnietikv.m za ueta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči knkor francosko žganje. Z zavojnino in poštnino 3 dvojnale ali 1 špecijalna steklenica 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 Sperijalnib steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov, doplatka razpošilja: lekovnar EUGEN V. FELLER, STUBICA, DONJA, Elza t rt? št. 131, Hrvatska.
Meteorologijo poročilo«
h;,ibljan.i JUS m n. m. vIS. Normalna baronioterska višina 736 mm.
Ca« ОрЛПО-	Umu. meter v mm	1 ertiio- meter v O	.e.iiiroDi. dilorenau v O	Nobo, <• otror;	L'fuiarinf V mm
6.<8. 21 h	758-5	164	143	d. obl.	
7^6 7 b	740-8	15-8	14	obl,	
7., 6. 14 h	mo	19-Б	2-6	v. j a«, v.	
IV	ш
' ■ ■ h-
Da sem l^ot rožica, lilija, da v«S.no se smejem t>esela, to je zasluga najboljšega, slorečega mila —
„Gazela"
Potrti oloboke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prcSr.lostno vest, da jc naš ljubljeni soprog, oče, stori oče, prastari oče, brat, tast itd., gospod
Franc Čeme
uradnik okrož. urada za zavarovanje delavcev
v soboto, dne /. junija 1924, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svefe vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 9. junije 1924, ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti. Krakovski rnsip 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Svetr maše zaduSnice se bodo brale v župni cerkvi sv. loneza Krstnik« v Trnovem.
LlllDLlANA, dne 7. junija 1924.
ŽALUJOČI OSTALI
v ,Slovencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeli, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom

eo tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din nabiti in i« torei inserciia pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame sc jc izkazal ie vedno
Ifc '"»ITI74 7*7!?»..
ljill|CII
PRODAJALKA špecer.
stroke želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo št. 3314
Sprejmem pridno in pošteno SLUŽKINJO, ki zna vsa
hišna dela opravljati in priprosto k u h a t i. — Naslov: KRALJ, NOVI VODMAT, Društvena ulica štev. 64.
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velika fina dela, boljšo moč, sprejme v trajno delo proti dobri plači IVAN VRHOVEC, Dravlje št. 102, p. Št. Vid pri Ljubljani. — Hrana in stanovanje v hiši.	3263
POSTRE2K1NJA za dopoldne od 8.—11. ure, sc iiče. Naslov pove uprava It. 3279
SLUŽBE I S ČEM začetnik-potnik ali kurir. - Ponudbe na upravo pod Kavcija 3295
DIJAKINJE
iz dobrih katol. rodbin vzame gospa v vestno celotno oskrbo. Na željo nemška konverzacija in pomoč pri učenju. Ponudbe pod: Vzgoja« na upravo lista. 3136
V NAJEM IŠČEM
trgovino ali hišo na prometnem prostoru. Ponudbe pod •Plačam takoj« na upravo.
MESTA V PISARNI želi gospodična, vešča slov. in nem. ter strojepisja. Ponudbe prosi pod «ZaneIjiva«.
DIJAKI, DIJAKINJE!
Kdor bi hotel brezplačno poučevati revnega dijaka, ki privatno študira, matematiko za VI. in VII. razred gimnazije, se prosi, da pošlje svoj naslov na upravo pod «Privatni dijak«.
Boljša PESTUNJA
zdrava, k enoletn. otroku, se sprejme pod ugodnimi pogoji k boljši rodbini. Ponudbe pod «PESTUNJA« št. 3306 na upravo lista.
ШШШШ A i
Tužnim srcem naznanjamo, da je izdihnila svojo blago dušo po kratki bolezni naša iskreno ljubljena, predobra hčerka in sestra, svakinja in teta, gospodična
Josiplffia
Pogreb predrage bo v nedeljo ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska ccsta 33, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. junija 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.

V molitev in pobožen spomin priporočam svojega brata
posestnika v Zagorju ob Savi
katerega je po kratki bolezni, previdenegn s tolažili sv. vere, poklical Bog k Sebi dne 7. junija t. 1.
Pogreb dragega rajnega bo dne 9. junija ob pol 8 v Zagorju s sv. mašo.
Zagorje ob Savi, dne 7. junija 1924.
KAREL GROSS,
ekonom v duh. semenišču v Ljubljani.
Izurjena ŠIVILJA
gre šivat na dom. Naslov v upravi lista pod št. 3274.
Vpokojen
OROŽN. NAREDNIK
samskega stanu — vesten, marljiv in vztrajen, IŠČE SLUŽBE. Ponudbe na upravo lista pod štev. 3305.
19 letni MLADENIČ
išče kakršnekoli službe v
pisarni ali trgovini. Vešč pisanja v več jezikih in je pripravljen sprejeti tudi vsako drugo opravilo. Naslov pove uprava iista pod štev. 3312. Sprejme se takoj sposoben
KOVOTLAČITELJ
(Mctalldriicker) in dober
kleparski POMOČNIK
v trajno delo. - K. BOCAK,
kleparstvo, vodovodi, zaloga
»Koranit« škriljevca, TRŽIČ -----
Lesni strokovnjak
izvežban v lesni trgovini in vodstvu ŽAGE (če mogoče tudi v parjenju), SE IŠČE za takoj. — Ponudbe pod: »Izvežban in veeten štev. 3251« na upravo «Slovcnca«
виишввавввввваввБВ
IŠČEMO
krojačico
ki je popolnoma izurjena v ženski konfekciji, za vodstvo delavnice. Prednost ima ona, ki bi po dogovoru ostala več let v tem poslu. Plača dobra, nastopiti more takoj. -Pismene ponudbe poslati na
ČIRO MANEVIČ
Kumanovo — Srbija, п^чзикппнпппвелишлн
Prodajalka
starejša moč, galant. stroke, vešča pisarn, del, se sprejme v večjo trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava lista šicv. 3285.
jKdo^irod^^
Svinčene odpadke
raznih cevi, plomb itd kakor tudi
štanjol- zavitke
raznih steklenic kupuje
»Jugoslovanska _tiskarna«
Rafinirani špirit
od 5 hektrolitrov dalje prodaja Ravnateljstvo nad-biskupskih dobara v Zagrebu, Vlaška ulica 75.
Prodam lahko MOTORNO KOLO v zelo dobrem stanju. Linhartova ulica 16. 3270
r
Kdo kupi? I
Kupi se з«Г- JAMSKA
2-cilindra sesalka
rabljena, za ročni pogon, in CEVI 2 coli. - Ponudbe na «Rudarsko podjetje št, 3284«.
takoj: dinamo^Vk
nov ali star, dobro ohranjen,
dalje mizarski stroj
(Hobel - Abrichtmaschinc) za izdelovanje Nut u. Feder. in FPAS - MASCHINE ter VODOVODNE CEVI 30 ali 40 mm debele, rabljene. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 32S7.
Hrastove in smrekove hlorfe
j v normalnih dolžinah in v i debelinah nad 30 cm kupimo j vsako mrcžir.o franko va-- gon, najraje na progi Zidani-' most—Brcžice. Ponudbe z I navedbo cene, nmož.:ne in i kraja, kjer se isti lahko ogledajo, na:
i AND. JAKIL - Krmclj i
(Dolenjsko).
ženitna ponudba.! ženitna ponudba.
KUHARICA
z dobr. spričevali se sprejme z ugodnimi pogoji za Beograd (centrum), k mali ugledni rodbini brez otrok. Vprašati je pri gospe Ben-kovič, Ljubljana, Beethovnova ulfca 4.	3216
Na solnčno ln zdravo STANOVANJE se sprejmejo šolarke. Naslov pove uprava •Slovenca« pod štev. 3275.
trgovine, vile, tovarne, stanovanja ter lokale
na vseh krajih države
prccSala in
Centralna agentura t
Prodam POHIŠTVO
priprosto, a dobro ohranjeno. Istotam se proda velika moderna PISALNA MIZA, •Compass« za leto 1923, 8 mesecev star pes »škotski ovčar«, in «rišo« za plin. Ogleda se med 1—3 pop. Naslov v upravi pod 3230.
PRODAM celo
OPRAVO ZA SOBO
in kuhinjo po nizki ceni. Gorenc, Dunajska cesta 35, strojna tovarna.	3319
«ZEISSOV TESSAR«
4^X6, I 1:7 cm : 4-7, krasno ohranjen, z opremo, je ugodno naprodaj. Ogleda se vsak dan od 13—14 in od pol 19 do pol 20. Novi Vodmat 9, pritličje. Istotam tudi nekaj drugih prvovrstnih fotoaparatov. 3316
TRGOVINA naprodaj"
z ali brez invent.•.rj'^ na jako prometni točki, v prijaznem trgu na Dolenjskem. - Naslov pove iz prijaznosti uprava lista pod «Prometni kraj štev. 3286«.
Malo POSESTVO
naprodaj pol ure od Trbovelj, obstoječe iz travnika, njive in ijozda. - Poizve se: Jernej TlIRNŠEK, Trbovlje 2 štev. 81.	3298
NAPRODAJ
je okrog 10 vagonov lepih SMREKOVIH merkantilnih TRAMOV za takojšnjo oddajo. - Ponudbe je poslati na upravo lista pod Merkantilni j trami itev. 3297. j
HIŠA naprodaj na Igu |
tik cerkve. - Pripravna za | trgovino. Potrebne podatke ; daje Hranilnica in posojil- j niča na Igu.	3252
Fotcgralični APARAT
PRODAM s celo pripravo, velikost 10X24. Poizve se na GLINCAH št. 90. 3294
prvovrstno, za krave, 3000 kg, z deteljo mešano, za konje, 3000 kg, PRODAM takoj ob košnji postavljeno na dom po 1 Din kg. Pri odvzemu cele množine popust. VODUŠEK, Rožna dolina 195. 3277
PRODAM
gnojnični voz s sodom ali tudi brez soda, kateri se na mestu obrne, napajalnik z 2 gumijevima cevima, plug-dvojnik (topler) in inhek komat, vse v dobrem stanju. Ogleda se pri J. NOVAK, Zgornja Šiška št. 26. 3248
STOJEČO TRAVO
2 orala, sladko, v Mestnem logu, proda «Central. Vnov-čevalnica, Ljubljana, Zeleni hrib.	3261
MALA HIŠICA
z vrtom in prostim stanovanjem naprodaj. Naslov т upravi lista pod št. 3267.
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je nnš dobri oče, brat, tast, stari oče itd., gospod
poduradnik državne železnice
danes, dne 7. junija ob 4 popoldne v 61. letu po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb predragega pokojnika Se bo vršil v pondeljek, '9. junija ob pol 2 popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. 'maja 1924."
Žalujoča rodbina TrcfalL

□er-
IŠČE SE
-m.
STANOVANJE
v Ljubljani
preko poletja za mesec julij —avgust, za 4 osebe. Prednost ima stanovanje s kopalnico in uporabo vrta. — Ponudbe pod: »Poletno stanovanje št. 3260« na upravo »Slovenca«.

Zagreb, G'orsflisva 11
I Vel kanska izb'rn. kije vsa-e .u na razpob go. Zahle-vujte brezplufne ponudbe.
i ■
Izdelujem lcsno-strugarske izdelke,
ovalne okvirje in vsa v to stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah. - Za cenj. ponudbe se priporoča
HLUPIČ KAROL, J
strugarski mojster — Ljubljana, Gosposvctska cesta 16
-I JERMENA za CEPE |
Vreče za oalie
I za čevlje, tržaške bičevnike, j I motvoz (špaga), šmis, čev- j ljarsko prejo, čopiče za be-lenjc in pleskanje ter razne krtače — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Dobcic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. i
nove, ozir. rabljene, vendar dobro hranjene se KUPIJO
takoj. _ j. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova' ul. 1
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega sina, brata, svaka in strica, gospoda
JOSIPA OCVIRKA
za poklonjeno cvetje in za čaščeče sprenutvo na njegovi zadnji poli, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Dolžnost na* veže posebej zahvaliti i« «Mesar»kl zadrugi« v Ljubljaai za poklonjeni venec in nje članom za številno udeležbo ter gg. pevcem za prekrasni žalostinkL
ŽALUJOČI OSTALI.
M
^ JLRtKE
kupuje po najviSiih cenah
V. n. ROHRNANN
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip 27, ZQ VOdO.
f

NAJFINEJŠE
čajno maslo
izdeluje in prodaja mlekarna KRIŠTOF. Lftibl'ina, Sv. Petra cesta it. 60.
PRODAM
po ugodni ceni proti takojšnjemu plačilu vinograd s krasnimi nasadi, zraven hišica s pritiklinami, več vinskih sodov, skoraj nova dvovprežna kočija. Naslov v i^pravi pod šiev. 3211.
HIŠA V ŠMARJETl"
pri Rimskih Toplicah št. 32, zidana, z opeko krita, tik župne cerkve, 5 minut od toplic, naprodaj. Prostran lokal za trgovino, obokana klet, 4 sobe in kuhinja v pritličju, spodaj in v podstrešju šc stanovanj, sobe. Vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. — Ponudbe sprejema lastnik Л BIDER, posest, in gostilničar, Ko-karje 28, p. Mozirje,« ali pa o Binkoštnih prazn.vkih v Šmarjcti.	3215
KULISE in ZASTORE
SLIKAM prvovrstno in poceni. - Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 308.1.
Krojači in šivilje!
Razpošiljam po poljubnih modelih po meri vsakovrstne krojne vzorce (muitrn) za dame in gospode. — Alojzij KNAFELJ, strok, učitelj za krojaštvo. Ljubljana, Križcv-niška ulica 2/1._3296
VSAKOVRSTNA
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na »Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
Mlad gospod želi znanja z MLADENKO ncomadcžcvanc preteklosti v starosti od 18 do 26 let, z večjim premoženjem radi razširjenja obrti in takojšnje ženitve. Resne ponudbe pod «Zvestoba«.
MEBLOVANO IŠOBO"
išče gospodična za 1. julij. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »MIRNA«.
Vzame se v NAJEM
event. se kupi malo POSESTVO v okolici Ljubljane. Ponudbe pod «Najem« na upravo »Slovenca«.
Izgubljeno!
Dne 4, junija med 5 in 6 uro popoldne je neki motociklist izgubil paket z dežnim plaščem, srajco, katalogi BSA-motociklov in uradne evidenčne dokumente o moto-ciklih Vladoviča in Pu'ana. Poštenega najditelja prosimo, naj zgubljene predmete odda proti običajni nagradi pri tvrdki JUGO-AVTO, LJubljana.
Solnčno, suho stanovanje
z dvema sobama in pritikl., z električno razsvetljavo, na periferiji, zamc:njam za primerno v sredi mesta. Dam nagrado in povrnem prevozne stroške. - Ponudbe pod «Zamenjara« na upravo lista.
LOKAL na Miklošičevi cesti št. 4, oddam z no v. 1924. — Ponudbe je poslali lastniku Pogačniku istotam.
Manjšo špeccr. trgovino
PREVZAMEM ali pa pristopim k starejši gospodični kot pomočnica ali družab-nica. - Ponudbe na upravo «Slovenca« pod štev. 3315.
STANOVANJE
(2—3 sobe, kuhinja, pritikli-ne) išče do 1. septembra zakonski par brez otrok v okolici Ljubljane, Kamnika, Kranja ali Celja. - Ponudbe pod: «UčilcIj v pokoju« na upravo »Slovenca«. 3250
Samostojen obrtnik, vdovec, 32 let, s pol milijona premo, ženja, želi znanja v svrho že. i nitve s 24—30 letno gospo. > dično šiviljo ali drugo obrt-I nico. - Resne ponudbe na j upravo lista do 20. t. m. : pod »1000«.	3201
ŽLICE, VILICE,
kuhinjske in žepne nože, jedilno orodje, pipce, škarje, žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipc-mornarice — merila (pošeti). »Ilirija« ij • Jadran« čistilo. — Leščilo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in gumi-arabikum — na de-belo pri tvrdki OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Ja-Jakoba trg št. 9. 3154
Pozor!
Pozor!
ČEVLJE za birmance!
Visoke, nizke, lakaste, črne, rjave, bele, platnene te- iste na zaponko v veliki izbiri. - Bogata zaloga ženskih in moških čevljev. Cene nizke.
Štefan Strašek,
CELJE, Kovaška ul. 1.
P. n.
šivilje gospodinje
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji in kolesa
v vseh opremah
za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam vseh vrst čevljarski stroji „AdJcr" kakor: cilinder, jevoročni
in krojaški. Pouk v vezenin ter
If r » а sa š u penia in
SSGiJOVSl' Išlolanie) brezplačno e (i! £ n O le pri:
Ljubljana,
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Popravila sprejemamo!
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, . Gosposvetska c. 12.
ZNIŽANE CENE za OTROŠKE VOZIČKE!
Novi modeli. Poslužujte sc izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvo-koles «TRIBUNA« F. B. L, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvo-kolesa, mali pomožni motorčki, šival, stroji in pneu-matika; sprejemajo se ч polno popravo za emajlira-njc z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji, Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.	2722
O
„ w
c -«
9 .
g| *
es»a ■
ГП71 ."Eie ©
v N
ta
w II- a
M hI
69 r^š m
fara
S
«5
u
«
ff O
ea > w ©
. M
•m e 3 -J
iC c ia u st
■Cf w
z

a s
i?
*
SO *
0 e
a jjp
>
0 C
a
in*
O«
■-S5
ез
Д >
<л m
e
IZg e«
Z u
4% e".
j) 41" t.u
S--*
A S П »S u
№ e
« Se ft0
а
N 0
S	«
u	a
«	o
c	>
A	®
o	V
i-	2
£	ft
e	«r
ž	3 »
0
1
VELETRGOVINA
OSVALD DOBEIC
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9
priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek ln pasto-- «Kalodont-Eli-da« ter vse druge galanterij-ske predmete po najnižjih cenah.	315 3
VILA s posestvom
zelo ugodno NAPRODAJ. -Naslov pove uprava »Slovenca- pod štev. 3231.
Pozor, turisti, lovci in športniki!
Najceneje in najsolidnejo obleko po meri vam napravi ANTE PREZELJ, krojač — Gosposvetska cesta 16. 3027
Datmutinski
Najnovejši
modni traki, svila in nakit za obleke ravnokar došlo. Modna trgovina
T. EGER
Ljubljana, Sv. Petra c. 2
RAZGLEDNICE
vseh vr^t, pisemski, kancc-lijski, 1'onceptni, trgovski, svilen, k rep, gladilni, stekleni, ovo.Vii, maščobni, per-gament, kredenčni in tafet (barvan) papir, papirnata servijete, v,?isalne knjižicc, notezc ter bi\rvice — priporoča veletrgovina OSVAI.D DOBEIC, Ljub/jana, Sv. Jr,-koba trg šiev. 9. 3156
svetovne znamke
(TOUR) nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba , za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova ccsta 12
KDOR HOČE
graifiti stavbo znižani ceni,
naj piše po pismene informacije na DRAGOTIN KOROŠEC. Rečica ob Fnki.
♦t
it
za offlasc
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku. Vsak ogias, pa bodisi v
majhni obliki (najmanjši
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-
veliki ali pa tudi v priprosti
prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeli. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
»шрд!;! 0 ш Ш ШШШ
V NAJEM ODDAM
ali prodam posestvo v Travni gori z dobro idočo gostilno, gospodarskim poslopjem in njivami, travniki in eno gozdno parcelo, tudi z vsem potrebnim gostiln, in gospodarskim orodjem. Kraj pozimi in poleti zelo obiskujejo lovci in letovičarji. Re-ilsktnnti naj se obrnejo na lastnika Lovro GRUDEN, Travna gora, p. Sodražica.
Glavna zaloga clcarefncga papirja In vseli vrst
A. losnprct
LJaibijarcu. Mov trg 10
Insfalacife:
Telefonske centrale, hišni telefoni, zvonci in elekiričnn razsvetljavo.
IVAN BOGATAJ м BJUDUAM
Kongresni IrC 10 polefi nnnshe cerhve
TRGOVINA IN ZAI.OOA: Instalacijski materijal, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetilke. - Velika zalogo SVETILK za klavirje in pianine.
čitajte in širite »Slovenec«!
ШГ Iščem ta
Pile in rašple (Turpije).
NOVE, najboljSe kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. - Prevzamemo tudi stare pile v nanovo naseklnjc. - Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo; ceno zmerne. BRATA KOLENC, tovarna za pile In parno bru-silnica — Mirna, Dolenjsko.
resnega značaja, г dobro vzgojo in STO do DVESTO« TISOČ DINARJEV vloge za luksozno trgovino. — Do. pisi pod <<ZDRAVA<< na anončni in reki. zavod APOLO, Ljubljana, Stari trg »t. 19, П. nadstr.	3199
ŠENTJANŠKI PREMOG
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD Sentjanškegu premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10-
-P. n. občinstvu vljudno naznanjam, dn sem preselil
svojo modno fcrojačnico
iz Novega Vodmata na POLJANSKO CESTO St. 23, titr
gimnazije. — Izvršujem vsakovrstne moške obleke po modi in želji kakor tudi vsa vojaška dela po predpisih. Sprejemajo se tudi popravila in mnogo ceneje kot v ostalih delavnicah.
Ljubljana, dne 7. junija 1924.
Z odličnim spoštovanjem
ANTON VERBINC.
TRGOVINA
modnih čevljev
g specialist za ortopedično in anatomično obuvalo.
Fr. Szantner
LJUBLJANA Šelenbnrgova ulica 1.
I Gradbeno podjetje
Ing.
it
Ljubljana
Bohoričeve Bl. 42. PEKARNO
lohro idočo, s stanovanjem vidam takoj ▼ najem zaradi x,leini. Naslov pri upravi pod Številko 3263.
Grajska restavracija na Bledu
odprta
Pension in sobe za tujce po nizkih cenah.
ČEVLJE ZA BiRMANCE
kakor tudi raznovrstne druge čevlje priporoča
Čevljarna »ADRIA« .Celje, Narodni dom
Prospčikt.
IV. Emisije Jadransko-Pcdunavske Banke prede jadranske Banke a. d. u Beogradu.
XVIII. redovna gluvna akupština dioaičara, održana dana 11. mnja 1924 god., zaključila je, a Minlstarstvo Trgovine i Industrije svojim rešenjem od 20. mnja 1924 g. VI. 3104 odobrilo je spajanje »Jadranke Banket a. d. u Beogradu sa >Podunavskim Trgovačkim Akcionarskim Društvom« i povišenje dioničke glavnice do Din 250,000.000-—. Ovim spajanjem povišena jo dionička glavnica prema rešenju glavne skupštine na Din 100,000.000-—. Nadalje je rešeno
m
Poviš&ftjc dioničke glavnice Banke od Din 100,000.000 —
Jadransko - Poduirsvsks - na Din 120,000.000-
3fđmno$e$fta Industrije
LJUBLJANA
Stalna 'aloga preko 500 nagrobnih spomenikov vseh vrel, po vseh cenah. Marmorne plošče za pohištvo, kopalnice, trgovine, mesnice itd.
CERKVENA in STAVBNA DELA!
)©©©©©©©©©©©© <9©©©©©©©©©Cd0©©(
a
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v i.jubSjani Kopitarjeva ulica C. m.
izdavanjem novih 200.000 dionica po nom. Din 100-—, svega Din 20,000.000 — sa pravom na diridendu od 1. jula 1924 god.
Na osnovu gore izloienog olvara ie opis na orn emisij«.
Up Is se -vrši od 1. do ЗО. juna 1924. god.
Pravo prvenstva upisa pripada dioničarima „Jadrnasko-Podunavske Banke*.
Pravo prvenstva upisa pripada dioničarima »Jadransko-Podunavske Banket.
Emisija novih dionica provadja ве pod uelovima da svakih 5 (pet) dionica d a Ju pravo na vpis jedne dionice nove emisije po tečaju od Din 110-—, od kojih se unose Din 100-— po dionici u bančinu glavnicu, a Din 10-— se upotrebljuju za troškove oko ove emisije.
Pri upisu polažo ec ceo iznos od Din 110-— po dionici.
Za upisane i uplačene dionice po osobaroa, koje nemaju starih dionica, pridržava pravo Upravni odbor, da im dodeli upisane dionice ili upie odbije uz povratak uplačene svote.
Dioničmi, koji žele izvršiti pravo opcije, dužni su pri upisu predložiti svoje utaro dionice хш oziraka, da je pravo opcije izvršeno. Tom če se prilikom na samim dionicamn označiti i izmena bančine firme.
Upis se TTŠh
1.	Kod Jadransko-Podunavske Banke n Beogradu ili kod njenth filijala: Cavtat, CeJjtj, Dubrovnik, Erceguovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, šibenik i Zagreb.
2.	Kod »Srpske Banket d. d. Zagreb ili kod njenih filijala: Dubrovnik, Split, Sibenik, Knin, Novi Sad, Sombor, Subotica, Mitrovica i Senta.
3.	Kod »Hrvatsko-Slavonske Zemaljske Hipotekama Banke« n Zagrebu i njene filijale u Osjeku.
4.	Kod banke i Štedione za Primorje d. d., na Sušaku i kod njene filijale u Bakru.
5.	Kod »Slavonske Agrarne Stedionicet u Osjeku.
6.	Kod »Banca Adriaticat u Trstu ili kod njenih filijala n Abbazia i Zadar.
7 Kod Frank Sakser State Bank, Newyork, Cortland Street 82. i kod Banco Yugoslavo de Cbile y Valparaiso i njenih filijala u Antofogusta, Punta Arenas, Porvenier.
Dioničar, koji ne bude u propisanom roku prijavio pravo opcijo i izvršio uplatu, gubi opcijsko pravo.
Upis novih dionica osiguran je garantniin sindikatom.
Beograd, dne 28. maja 1924.
Upravni odbor
Jadransko-Podunavske Banke.
O Ш U
Ш
a ш
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© ЕшаабЗЕЗИЕЈБвг^р^гшаеаивввБЗНвшбавввгвзгвзгагаБаш
James Oliver Curvvood:	38
Kszan, volčji pss.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
ХХШ1. Boj zoper vsiljivce.
Ko sta bila še polj milje daleč, jima je Veter prinesel duh vsiljivcev. Na daljavo dvesto metrov sla pa slišala prasketanje padajočega drevesa in njegov pljusk v vodo. Ko sta prišla do reke, je Kazan zapazil velike spremembo. Kjer sta pustila otočič sredi reke, je bilo vse pod vodo, drevesa in grmičje je molelo iz vode.
Kazan in Sivka sta se brezslišno približala. Zlomljeni Zob je ravno žagal droVo, poleg njega so se igrali v blatu mladi bobri. Osfali veliki bobri so bili na delu drugod.
Kazan je že prej videl take prizore v gornjem delu doline, a tam se ni brigal za bobre. Tu pa zanj niso bili bobri navadne smrdljive vodne živali, temveč vsiljivci, torej sovražniki, in pokazal je zobe. Dlaka na hrbtenici se mu je zježila, mišice so so mu napelo in nemo je naskočil Zlomljeni Zob.
Stari očak ni slutil nevarnosti, ki mu Je proti la. Šele nekaj trenutkov, predno ga jo dosegel volčji pes, ga je zapazil. Prenehal je žagati drevo in ni vedel, kaj naj stori. Bobri so namreč na suhem silno nerodni. Ko je bil Kazan tik poleg njega, ie štrbunknil v reko.
Kazan je skočil za njim, toda zlomljeni Zob jc zdrsnil kot olje pod njegovim tre-huhora in izginil. A Kazan ga je bil že dvakrat krepko ugriznil v debeli rep.
Kazan se je silno jezil, ker so mu je napad ponesrečil. Mladiči pa so bili preplašeni vsled napada, ostali kot prikovani na m^stu. Vzdramili so se šele, ko jih je volčji pes napadel. Trem se je posrečilo prilezli do vode in se rešiti, dva pa je Kazan dohitel. Prvemu je stri hrbtenico, drugega pa je zagrabil za goltanec in ga stresel v zraku, kot napravi pes s podgano.
Volkulja je slišala kratki boj, se približala malima mrtvima truploma in začela cviliti. Brez dvoma sta jo spominjala na njene ldstne mladiče, ki jih je bil ris raztrgal na Sun Rocku.
Kazan je pa divje renčal proti vodi, kamor so se skrili ostali bobri. Prišel je d< kont i nasipt Tio?on mu io deial. ciл
Naenkrat se je pa kakih petdeset čevljev od njega voda zvalovila in pokazala se je velika okrogla glava Zlomljenega Zoba. Pol minute sta se napoto gledala. Nato pa je bober mirno splaval na drugi nasip, ki so ga zidali sredi reke, zlezel nanj in se vlegel nasproti Kazanu. Stari inženjer je bil sam. Noben drug bober se ni prikazal.
Kazan je začel skati brodu, da bi prišel do bobra, a zaman. Stari očak ga je nekaj časa gledal,nato se je pa pogreznil v vodo. Hudomušni bober je na ta način spoznal, da kot ris tudi Kazan ni zuro/.on boriti se v vodi in šol je povedat to novico drugim članom naselbine.
Kazan se je vrnil k volkulji Sivki, se vlegel poleg njo na solnce in opazoval.
Čez pol ure je zapazil, da so na nasprotnem nasipu prišli vsi bobri na suho in nadaljevali svoje delo, kot bi se sploh nič ne bilo zgodilo.
Več kot desetkrat je eden bobrov splaval čisto blizu obrežja nasproti mrtvim mladičem in jih ogledoval. Bila je brez dvomno njih mati, ki je hotela iti pogledat nedolžne žrtve, a si ni upala.
Kazan se je silno čudil bobrom, starec, ki ga je bil napadel, se ni niti branil z zobmi. Prišel je do zaključka, da bi se dale le živali pregnati kot kunci ali jerebi.
Zato se je z uprav volčjo spretnostjo pripravil na napad. Oddaljil se je z volkuljo Sivko od brega in korakal navzgor ob reki. Sklenil je preplavati visoko gori reko in na drugem bregu napasti bobre.
Pustil je Sivko na bregu, splaval čez reko, šel kakih 100 yardov od vode proč do naselbine in se prav po volčje približal. Zlomljeni Zob je bil s svojimi tovariši pri delu in Kazana niso opazili. Eden, ki je plaval po vodi, ga je videl prihajati in dal varnostno znamenje. A bilo je že prepozno. Kazan je bil že naskočil in zasadil svojemu sovražniku zobe globoko v vrat.
Toda stari bober se je znal braniti. Z naglim sunkom je izpodbil Kazanu ravnotežje in posrečilo se mu je, da je s svojimi prednjimi ostrimi zobmi krepko zagrabil goltanec volčjega psa. V tem trenutku sla pa obe živali, ki ste krepko držali druga drugo, padli v vodo. Zlomljeni Zob je tehtni dobrih trideset kil. V vodi je bil doma. Krepko je držal Kazana in se je pogreznil na dno vode. Kot svinčena utež ga je vlekel navzdol. Kazanu je tokla voda v žrelo, v nos, v ušesa, v oči in ga popolnoma zmedla. Toda le šo bolj krepko je stiskal bobra z zobmi. Toda ko sta dosegla fino in se jo bober začel zakopavati v blato, je spoznal, da кге za življenje ali smrt in ga je spustil.
Z zadnjo močjo se je začel premetavati, dal se reši bobrovih zob. Ta ga je pa takoj izpustil, ko je čutil, da ga Kazan nc drži več. Bil je zadnji trenutek, kajti Kazan je bil že tričetrt utopljen. Vendar se mu je posrečilo splavati na vodno površno. S sprednjimi nogami so je oprijel vej drevesa, ki jo ležalo v vodi. Tako je ostal dobrih deset minut in lovil sapo in tako prišel spel do moči, da je mogel splezati na obrežje.
Bil je uničen, da še nikoli tako. Premočen je bil do kosti in ves se je tresel. Bil je premagan kot še nikdar in celo od manj vrednega sovražnika. Komaj je spet preplaval reko in prišel nazaj k volkulji Sivki, ki ga je čakala.
XXIV. Vidra začne hoj.
Nekaj dni pozneje je bil Kazan spe? pri moči in zdravju. Toda njegovo sovraštvo do bobrov so je le še povečalo. Uničiti sovražnike je postala zanj fiksna ideja, ki mu je strastno rojila po glavi.
Jez je bil že naravnost ogromen. In* ženjerji četveronožci so ga izborno cemen-tirali. Sezidali so si tri koče. Vsakih štiriindvajset ur je voda vedno bolj rastla in so redno razlivala po okolici in vse preplavljala.
Kolikor mu je dopuščal čas lova гл prehrano, je Kazan neprestano pazil ob vodi, če bi mogel zalotiti kakega neprevidnega člana plemena Zlomljenega Zoba.
Enkrat je presenetil velikega bobra, ki so jo preveč oddaljil od brega, in ga je zadavil. Tri dni pozneje pa dva mladiča, ld sta st igrala v blatu ne daleč od suhe zemlje. Kazan je bil tako divji, da,jih jo dobesedno raztreal na koščke.
Ilirska posojilnica
L|uDl|ana. Hralla »etra trg St. 8/1
spretcma ћтапИпс viočc po 0°/,
VeC|e ln smine viofic do 12%.
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni
zavržen, zato ktr
UJJUIUyrU|IIIU
Originalne potrebščine dobite samo pri
ffl Ivail Legat, Maribor, Petrinjsha ul.3D
S Prva ipicljalna popravljalnki plsamllklh itn|n ZntopDlk ie liti.
/.a Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronasta ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah t kratkih rokih.
Popolnoma varno nalotite svoj denar pri
Pile in rašpe (turpije)
vsakovrstne, porabljive, strok, nasekava po zmerni ceni
IVAN FIGAB, pilarski mojster,
LJUBLJANA — HRENOVA ULICA 19.
i Ljubljani, r, c. z o. z.
ki se I« PRfJHILB iz Hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske terkve v lastno paleto na Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se obrestujejo
StroSki pti pporabi bencina.
ntajboSiše
z ozirom na višino zneska In odpovedni čas. Varnost za hranilne vloge e zelo dobra. kei poseduje Vzajemna posojilnica vedno delnic stavbne delniške družbe hotela „Union" v Liubliani. — Vrhutega ie njena lait nova <epa palata ob Miklošičevi cesti, vet mestnih hiš, stavbišC in zetnlilši v tu in inozemstvu. - Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Adaptiral svo| aulo-traktor ali stabilni motor s patent IIA(i-generalor|em.
Kuri z Prospekte In reference daja
kisika (Охудеп)
Vojnović & Cie.
Vič pri Ljubljani
Veletrgov na clektromaterijala
in strojev L]ubl)ana, Dunajska c. 22
Zahtevajte cenik!
Ljubljana : Tetejon s so
Bohoričeva nlica 24. Stroški pn »porabi oglja.
Lf^bSiavia, Kolodvorska ul. 18
Telefon 729. Izvršuje vsakovrstna naročila za kleparstvo vodovodno inštalacijo, kotlarstvo in ključavničarstvo. Vsa naročila se izvrše točno ic solidno.
Ker moramo v najkrajšem času lokal izprazniti, se prodaja vse blago, ki jc še v zalogi, in sicer: bluze, različno dam:;ko in moško perilo, majice za dečke, nogavice, kosmetični predmeti itd. po ponovno zelo znižanih cenah.
Oglejte si ceno ▼ izložbah!
AKRATOTERMA 37» C, bogata na radiju in ogljikov! kislini. — ZDRAVLJENJE SRCA in ŽIVČNIH bolezni, bolezni lcdvic in mehurja ter vseh ženskih bolezni. — Termalne in hladne KOPELI, solnčc^, ležanje na pro-stem, pitni vrelci, masaže, kopeli v vročem zraku; zdravljenje z mlekom. — Gorsko podnebje, smrekove šume, krasen park, divni izleti, vojaška godba. — Celodnevna preskrba s stanovanjem in taksami približno 100 dinarjev. — Otroci do 12. leta plačajo polovične takse. — Prospekti brezplačno.	—•
Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
na veletrgovino manufakturnecja blaga
1 podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26,	-л
I središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334.	g
= kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah	S in vrlo solidni postrežbi.
I NA DEBELO I NA DEBELO I	Š
3	=
В|Ш!ШШ1МП11!ММНМ111ШШ;ш:Ш11ШШШМ1ГП1!ШШ11Ш11ШШ111Ш11Ш|1Ш1Ш1и'И
na zalogah v tovarni čevljev
ZA NEWYORK
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
s brodovima Američke Vlade. K»bh»3 tr»će Иак sa
čiste i provetrene. Velika palaba za S/.tnjn. Proatorije za zabava. Učlivost i prcdusretljivosl oficira i mom-čadije od velike su koristi za one, keji prvi put idn za Ameriko. Kajna je bogato snabdevena i bez pore-djenja. Za Boston i PliiladelpUiu šalemo p atnike. o naiem trožku od Newyorka. Tražite besplaino kataloge i red plovidbe od
prodajajo se po znatno znižanih cenah beli čevlji in sandale.• Najnove/ši izdelek tovarne so na/fine/ši čevlji za gospode in dame po nizkih cenah.
ElAUf ГШШ družba li	^ОшИ z o. z.
tovarna slamnikov in klobukom
v Domžalah, Stob 50.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
(JUMAJTED STtTS J.AJMS) Beograd, PalataБеоцгиЛ ke Zadrug«; Zagreb, 11Ш»пот1Лвт» ulica ur. 2, (irfiko od kolodvora; Ljjbljai a, Dunajska 4u»ia br 29; Sarajevo, Aleksandrova ul.oa br. 52
Cene zmerne!
And. Černe
Centrala: Linhartova ulica 9 Liubiiana Fllljalka: Sv. Petra cesta 23
lzvr$ii|e vsa v lo slroho spadafoCa dela najsolldneje ln najcene|$e. Izdeluje vse vrsle lchnif nin proiehlov
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornici periia
A. Ražem Co., Ljnbljana
HED. ŠARC LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 5 Platno in sifon vedno v zalogi!
žabjah št. 3
Samo na veliko! /
Postrežba točna!
Cene zmerne l
Kamnik, Slovenija
tvornica vlasnic, riniic, kljukic za želje, raznih sponk In kovinastlh gumbov
sc priporoča za cenjena naročila. Zahtevajte cenilc in vzorce. Trgovci popust. — Pisma na LJubljana 1, poštni predal 120.
CENITVE
Oddelek I.
tehničnih naprav industrijskih podjetij Jn poslopij vseh vrst in za vse ".amene.
Naznanjamo, da začne poslovati
simmum пм.ш
Oddelek II.
naša na novo otvorjena
podružnica v Celju
Aleksandrova cesta 4, ki bo vršila vse bančne posle
in interesno zastopstvo vseh vrst, /a vse namene, zaupne izjave iu ustanovitve.
Oddelek III. SIROS1
Sodelovaniem naših oddelkov I. in П. najboljše zvezo! Zato dobave vseli strojev iu naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Radebeul-Dresden (Deutschland)
:daia konzorcij >Slovenca€,
Odgovorni urednik: Franc Krcnuar v Ljubljani.
iucoetovanska tiskarna v Liubliani..
Stran 12
SEUVENBL', Hrp 5. Jmii5a Ж	___Лет.