224. številka.
Trst, v ponedeljek 30. septembra 1901
Tečaj XXVI
„Edinost
Iz e»krmi ai dan. razun aadel) \n
pr riikof. oh 4. uri ivc/m.
Itrofali« f>«U :
7a celo leto........24 kron
m pol let«.........12 „
za <^et^t let«........ G«
za so meoec........ 2 kroni
»rudnino e plačevati naprej. Nm r»-
Sj !>r<4 prilotoM namtaiM oDravt
ne aira.	_
o^akarnab ▼ Trstu se prodajajo po-ie£ue Številke po A stotin k (3 dtč.>, i trn Trata pa po & notink (4 av<*.j
Telefon Str. H70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moči
Offlaal
M računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe
VnI dopisi naj se poSiljaio tirednIMv«
Mefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaoe sprejema apravnlfitvo. Naročnino in oglas« j« plačevati lotto Trat.
Urednlfltvo In tlakama se uabnjata v ulici Oariutia šiv. 12. lipravnifitvo, In sprejemanje inseratuv v ulici JVloliB t iccoio 5tv. 3. II. iia<i»li.
isCajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Našim posestnikom v preudarek!
Z osvoboditvijo kmetijskega utaau od gospostva grajščin, robot in desetin be je odprla temu stanu nova, boljša doba. S prostostjo je postal na ®voji zemlji sam gospodar, začel je delati in skrl>eti le za svojo korist, svojo rodbino in svoj obstanek. V teku zadnjega polstoletja so se zasnovali vsled tega krojil' kmetijski domovi, iz katerih hiš izhaja * ret razum ništva tako, da je osobito pri nas r A'.<frijt kmetijski stan temelj države in dasi ravno so vsi stanovi važni in potrebni ter se, drug druzega spopolnujejo, najimenitnejši je vendar ta.
Vzvišena vrednost njegova strinja v sebi pa premnoge težave, dolžnosti in žrtve, ki postajajo leto za letom večje, čim razstejo obrne jtotr* b<-, ki jih zahteva kulturni razvoj od posameznika in od vse človeške družbe.
Kakor pri vseh drugih stanovih tako *e je sprevidelo i pri kmetijskem stanu, da se bo zamogel nasproti tajim vplivom vzdržati samo tedaj, če se l>o: med njim širila obrita nt strokovna omika, katera ga usposobi, da zna r svojo materijalno korist obrniti vse tiste znajt/b* in jtripontočke. ki sta jih napredujoč* človeški um m vida t znašla v prospeh >'love.<tva, v olajšavo in zboljšanje dela človeških r<»k, da |>ostanejo vsled tega bolj cenejša in finejša. Zato so se v zadnjih T>0 letih fnileg obče izobraževalnih šol ustanovile še strokovne šole za vse panoge kmetijstva in v Avstriji je bilo v pretečenem letu 172 raznih kmetijskih šol z 6l7»i učenci. Med temi šolami ste bili 2 vi^jki kmetijski šoli 20 srednjih iu 1 .">0 nižjih kmetijskih in gospodinjskih šol.
Kmetijske šole so postale dandanes za najobsežnejši sloj prebivalstva v zvezi z obče izobraževalnimi napravami najvažnejši faktor v državi.
Vsled konkurence tujih zemelj in svetovne trgovine, ki preplavlja s svojimi naturalni m i pridelk' naša tržišča, vsled vedno holjš li in cenejših prometnih zvez na suhem in na morji, vsled izkoriščarja kmetijskih strojev, vsled napredka v kmetijskih včdah tlači tuj pridelek na ceDO naših domačih pridelkov. K temu pridejo razne nezgode, uime po dežju, toči, nalivih, škode po živalskih in rastlinskih škodljivcih, draginja poslov iu delavcev in slednjič razvada jnisestnikov in njih družm samih, da bi manj delale, se bolje oblačile in živele. Ni drugače, da se v očigled tem neugodnim razmeram naš kmetijski stan ne more v isti meri razvijati in »polniti nad in naloge, ki jih mora izvršiti, če se hoče obdržati in zamore napredovati v začetku navedenim smirlu.
Ker pa ne more ne človeška družba in ne država spremeniti sedanji neugodni tuj vpliv na naš kmetijski stan, zato 'ja hoče akrej'ifi s tistim orožjem, s katerim si pomagajo vsi drufp stanovi, to je potnor na te-tnr[l'i strck'-rnr izobraženosti združene z ne-utroitlji- pridnostjo in z razumnim izvrševanjem stanovskih dolžnost tj.
I V ta namen so države in |>osamezne kr«»novine pri nas ustanovile za našo kmetijsko izobra ženje gospodarske šole s posestvi, na katerih -e teoretično pri [K>duku in praktično na zemljišnih kulturah učć in goje naj-raz ieneje panoge kmetijstva. Te šole niso druzega nego večje kmetijske družine, ki imajo namen z vzglednim teoretičnim in praktičnim jHjdukora podučevati in vzgojevati njim izročeno odrastlo mladino in biti okolici ter celim okrajem v |*>snemo.
V teh šolah se smatra učence za ude družine, tu se skrbi za njihov duševni in telesni razvoj ravno tako, kakor v vsaki polteni obitelji in se pazi na-nje z isto ljubeznijo in strogostjo, ki je potrebna v vsaki
vzorni rodbini. Zaradi tega je bivanje in šo-litnje mladine v teh šolah slično bivanju v «^mači hiši.
Ker je šolanje v teh šolah navadno združeno z nekoliko višjimi stroški zaradi večjih potrebščin odraščene mladine, ker so to nove vpeljave, proti katerim imajo premnogi svoje neopravičene presodke, ker je širjenje kmetijske vede posebno v poljedelstva. živinoreji. vinarstvu in gozdarstvu pri nas neobhodno jtotrebno. ker je dolžnost države, da vse mogoče tudi za kmetijski stan stori, zato razpisuje, poleg drugih podpor in naprav, uže več let štipendije za one mladeniče, ki se hočejo šolati na kmetijskih šolah. 'Tako so razpisane ravno sedaj, do 20. oktobra t. 1. poleg šti-jtendij za slovensko kmetijsko šolo v Gorici še trije štipendije po 240 K na leto za one mladeniče hrvatske in slovenske narodnosti iz Istre in teritorija Trsta, ki se horejo podati na slovensko kmetijsko šolo na Grm pri Novem mestu na Kranjskem.
Objavljajoč to važno u krem bo vis. c. kr. poljedelskega ministrstva, opozarjamo vse premožnejše posestnike iz teh dežel na ta razpis, da naj ne zamuda za te štipendije prositi, ako imajo sinove, namenjene za dom, ki so dovršili vsaj ljudsko šolo, so stari najmanj 15 oziroma let, so telesno zdravi in krepki ter SO lepega Vedenja.
Objavljamo pa to i radi tega, da opozarjamo naše premožnejše posestnike v bližini mest in trgov, katerih posestva leto za letom zadobivajo večjo vrednost, ki pa kljub temu vsled višjih stroškov obdelovanja in vzdrževanja in dostikrat nepravega gospodarstva vedno manj donašajo, pešajo, jih zato zanemarjaj o, prodajajo ali parcelirajo, da storč s takim delovanjem samim sebi največjo škodo, oškodujejo pa i narod in državo. Tu se jim ponuja ugodna prilika, da vzgoji svojega za dom namenjenega sina strokovno tako, da bo umen in priden gospodar na svoji zemlji. Kavno tako opozarjajo večje posestnike na deželi, da naj strokovno izobrazijo svoje za dom namenjene sinove, ker s tem si ohranijo sebi in svoji rodbini za prihodnjost največji zaklad — svoje zavetišče, ki ima zlasti v hudih časih neprecenljivo vrednost in se s tem posestvo ohrani v dobrih rokah od roda do vodo. ( e pa pomagamo direktno ver jim posest-nikom pomagamo i vsem druqim, ki se potem od teh ure in jih posnemajo. Objavljamo slednjič ta razpis i radi tega, ker se je na kmetijski soli ua Ormu izšolalo že prav lepo število mladeničev iz teh dežel, ki delujejo dandanes bodisi na domačem posestvu ali sploh na gospodarskem polju sebi v blagor in prospeh kmetijstva in so se tam temeljito izobrazili v poljedelstvu, živinoreji, vinarstvu, sadjarstvu in v obče izobraževalnih predmetih, kar naj spodbudi v to, da se i drugi pridno oglašajo in tako pokažejo, da se narod zaveda potrebe strokovnega izobraževanja v kmetijstvu iu tla izkorišča ponujane potlpore. In to smo hoteli našim posestnikom povedati v preudarek !
Nekaj spominov.
•Slika-ia življenja slovenskega profesorja in pisatelja.)
(K. Glaser.)
Šuklje je grajsčak in dvorni svetnik, jaz sem si m pel profesor in o far (Afterparthei) pri svojem bratu, malem posestniku v Hočah blizu Maribora. 18iJ6. leta sva imela isto usodo. Jaz sem bil na Dunaju v drugem letu modroslovja in sem meseca decembra obolel na vnetju slepega črevesa (Blinddar mentzunding). to je lista bolezen, za katero je bolgarski knez umrl v Gradcu. Do šeste šole sem nameraval biti »gospod«, Trstenjakovi spisi pa so me napotili, da sem sklenil najpo-
prej postati gimnazijski profesor, potem pa postati apostol sanskrita med avstrijskimi Slovani. Zato sem leta 1872. rezigniral na cesarsko službo v Novem mestu, sem zarad Cafa vzel pooujano deželno službo na ptujski gimnaziji. Po Cafovi smrti 1874. 1. šel sem vKranj 1875., ker je drž. zbor naučnemu mmisterstvu dovolil 50.000 gld. za izobrazbo vseučiliščnih profesorjev. Bili smo pa v Kranju preveč veseli, za to sem prišel meseca februvarja v Weidenau v Šleziji. Med potom so mi na Dunaju očitali tri reči in proti tem očitkom sem ministru Stremavrju ad personam poslal obrambeno spomenico*). Svojo pot iz Kranja v Weidenau sem popisal v podlistku »Slov. Naroda« meseca februvarja. Še več let pozneje so se moji znanci spominjali tistega podlistka. Da bi Be lože primerjalo, kako se mi je godilo ob prihodu v \Veidenau 1877. leta in v Mariboru 1880, ko Bem se vozil v Trst, prepišem iz omenjenega podlistka kratek odstavek.
»Pripeljal eem Be zvečer v \Veidenau in se nastanil v hotelu Jung. V prvem nadstropju je bilo razsvetljeno; tamošnji kazino je imel svoj »Damenabend«. Naročim si večerjo. Ko se ravno krepčam, prideta dva gospoda in me povprašata, sem-li profesor Glaser. Pritrdim jima. Potem se mi predstavita kot tamošnja kolega in mi rečeta, da sem povabljen na veselico v prvem nadatopju. Moje obotavljanje, da sem v potnih oblačilih, ni pomagalo nič, Peljeta me v dvorano, me predstavita predsedniku društva, svojim kolegom. Načelnik društva me je prijazno pozdravil in izrazil željo, da bi se dobro počutil med njimi. Zahvalil sem se mu za lepe besede in dostavil, da bom po svojih močeh tudi pripomogel k razvitku društvenega življenja«. — Tamošnji gimnazijski ravnatelj, ki je radi zanemarjenja službenih poslov čez poldrugo leto moral v pokoj, mi je delal nekoliko zaprek; vsi drugi tovariši pa in drugo občinstvo je bilo vsa tri leta meni nasproti gola prijaznost. Ob odhodu iz \Veidenaua v Trst sem bil imenovan soglasno častnim členom društva »Weidenauer Eese-easino« ; vsi profesorji in moji dijaki so se dali fotografirati in priredila se je odhodnica. »J:igerndorfer Zeitung« je ob priliki nekih imenovanj pisala v št. 363. 1879. doslovno : »Leider steht der Anstalt (Weidenauski gimnazij) mit Begin des II. Semesters ein sch\ve-rer Verlust bevor indem Prof. K. Glaser der Ernennug zum Profesor am k. k. Staats-gvmnasiums in Tiiest Folge leistend mit Schluss des T.Semesters zudiesemneuen Bestimmungaort abgehen \vird.« O banketu meni prirejenem piše isti list 1880 1. št. 371 : Weidenau 4. Feb. (Orig. Ber.) (Prof. Kari Glaser) In der abgelaufenen \Voche hat unsere Stadt einen groseeD Verlust erlitten und z\var durch das Scheiden des Herrn Prof. K. Glaser \velcher einem Kufe an das Staatsgvmnasium in Triest Folge leistete. Derselbe hatte \vahrend seines dreijiihrigen Aufenthaltes durch sein taktvol-les Benehmen, so \vie durch die Festigkeit seines Charakters die Svmpathien der Bevol-kerung und die Freundschaft seiner Collegen im vollsten Masse ei\vorben: die studierende Jugend verehrte in ihm einen tuchtigen L#ehrer und wohl\vollenden Berather. Es war dacher ge\viss der Ausdruck der aufrichtig-sten Freuenschaft, \venn die Mitglieder des Lehrkorpers bei dem am 1. d. Monats statt-gefundenen Festbaiujuette das dem Scheiden-den zu Etiren veranstaltet \\ urde, ihr Be-dauern uber die Trennung von einem so treuen Berufungsgenosen in der lebhafsteten \Veise an den Tag legten. — Pri odhodu iz AVeidenaua v nedeljo dne 2. februvarja me je ves učiteljski zbor spremljal četrt ure daleč iz mesta. — Na potovanju iz Slezije sem se ustavil na Dunaju in v Mariboru, kjer sem
Predpis se shranjen med svojimi spisi.
bil v navzočnosti gospodov z nevoljnim glasom terjan za obresti za vrneno glavnico od 250 gld., katero sem si bil za časa vseučiliščnih študij na podlagi premoženja svojega očeta izposodil ter v Kranju in Weidenau vrnil. — Taubleau !
Ta presenetljivi dogodek je jeden izmed najneprijetnejših, ki sem jih doživel, navajan zaradi tega, da bi odsvetoval vsakemu abitu-rijentu si v svrho svojih študij od posameznikov izposojevati ; kajti hote ali nehote, vedč ali nevede se konstruira neka fingirana inferijo-riteta tistega, ki si je izposodil denar ; in to dob' revež občutiti pri tej ali oni priliki Trstenjak je dostikrat vzkliknil: Ah, du bin-disehes Elend !
V Trstu sem se potegoval za razširjenje slovenskega poduka na gimnaziji, kjer so za slovenske in slovenščine učeče Be nemške in italijanske dijake obstojali 3 tečaji =0 ur. Jaz sem zahteval 6 ur za Slovence, to je v vsakem razredu po dve uri, kakor je to obstajalo na drugih gimnazijah že celo človeško dobo.	(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne 30. septembra 1901 No vendar! Spomini iz nedavno mi-nolih dob. Neljubi in neprijetni spomini. Vzbujajo se nam namreč spomini na tisto prav brez vsake potrebe provocirano »zde«-afero, ki je provzročila -toliko razburjenja izven- in v parlamentu, ki je toli ogorčala čutstva in zahtevala marsikako žrtev na osebni svobodi ljudem, ki so pošteni v svojem življenju, ki so pošteno odslužili svojega vladarja in ki nimajo ničesar kaznjivega na sebi, razun, da je morda kažnjivo, da mili jim materini jezik ne bo zapostavljen — nikjer, torej tudi ne na vojaških institucijah.
Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da je »zde«-afera nastala pod pretvezo in z utemeljevanjem, da je kontrolni shod strogo vojaški čin iu da na takih činih ni možno i dovoljevati druzega nego nemškega jezika, ! ker bi sicer trpela neizogibna jčdnotnost vojske in bi se v isto zanašala — politika. Po-' klicani činitelji iz uenemških narodnosti so i odločno oporekali temu, povdarjaje, da vsa afera ni na v stal a iz potrebe, ampaK iz predsodkov vojaških krogov, ki se v svojem slepem oklepanju starih tradicij nikakor ne morejo odločiti, da bi tudi oni položili svoj tribut duhu časa, upoštevaje razvoj narodnosti in narodno čutstvovanje njihovo! ! ! Kako prav 90 imeli ti činitelji in kako krivo provzročitelji nesrečne zde afere — za to smo dobili te dni klasičen dokument. Klasičen ravno zato, ker smo ga zasledili v listu, ki je bil ob zde-aferi z vsem svojim srcem in z vso — narodno nestrpnostjo svojo na stran: onih, ki so v vsakem »zde« ali »tukaj« na kontrolnih shodih hoteli videti že začetek razsula naše vojske ali vsaj detiniriven konec jedinstvenosti njeni. Dunajski list je prinašal namreč zanimiva poročila o letošnjih velikih vajah na južnem Ogrskem oziroma Hrvatskem, katerih se je bil udeležil tudi cesar. V teh poročilih smo zasledili tudi ta-le izvajanja :
»Kar ptujim gostom na delih našega vojaštva najbolj imponira, je skupno delovanje vojske in domobrancev kakor popolno jednakopravnih činiteljev, neovirano skupno delovanje istih vzlie različnosti povelj-stvenega jezika!! Včeraj n. pr. se je dogajalo neredko, da je eden in isti opazovalec mogel čuti, kako se je isto povelje dajalo hkratu v treh različnih jezikih: »Ha bt a c h t« se je glasilo pri četah linije, » V i-g i a z z« pri ogrskih honvedih in »Pozor« pri hrvatskih domobrancih ; potem zopet »H a lt«, »A 11 j« in »Stoj«! J e d n o t-
d ob t v iz vež banj u in i <1 entiteta v načelih, j»o katerih se vrši vežbanje, sta, ki prem ost ujet a različnost v izobraževalnem in poreljatvenem jezika !«
So vendar! Ta izvajanja v dunajskem nemškem listu govore v lapidarnera stilu. To je	dokaz za trditev, da v duhu, v
katerem se izobražuje vojaka, je jamstvo za nje jed motnost, ne pa v — izključnem nemškem jeziku ! ! Tu je sedaj pripoznano, da je naše vojaštvo na letošnjih velikih zaključnih vajah iinjHtn ralo |K> skupnosti delovanja vzlic različnosti poveljstvenih jezikov; tu je pri-
tekla za $ 19. tiskovnega zakona tudi njegova soproga, gospa Ada Kristan, prepričana, da »Slovenka« v svoji »notorični« naivnosti brezplačno seznani svoje čitateljice ž njenim življenjepisom. Toda za ta<*e vrste reklamnih notic v »Slovenki« ni prostora. Hvaležno torej odklanjamo popravek gospe Ade Kristan, in sicer iz teh le razlogov :
Prvič gospa Ada Kristan ne popravlja »dejstevt — »Thatsachen«, kakor zahteva zakon. Ce smo mi rekli, daje ga. Ada Kristan v svojem nežnem napadu na naš list dokazala, da je izvrstno dresirana socijalna
poznano, da hrvatski in ogrski domobranci	demokratka, izrazili smo s tem le svoje sub-nič ne zgubljajo na svoji vrlini radi tega, ; jektivno menenje, o katerem si vsakdor lahk >
ker nimajo nemškega veljatrenega jezika	misli, kar si hoče; nismo pa navajali o go-
in da izborno in jedinstveno sodelovali z linij-	spej Adi Kristan nikakšnih »dejstev«, ergo
skimi četami, tako izborno, da je imponiralo	jih gospa Ada Kristan tudi ne more po-
tujim gostom! <'e pa dovoljevanje tudi ne-	pravljati.
nem^Kega jezika 111 na s ;odo na takem emi-	Drugi razlog, tla ne moremo ustreči »za-
neniiio vojaškem činu, kakor so vaje na pla-	htevi« gospe pijonirke s >c. demokracije na
nem, kako naj bi kakov »zde« ali »tukaj«	Koroškem, je ta, ker ista poleg tega, da ni-
uni'~eval vojsko na kakem kontrolnem shodu,	česar ne popravlja, še polemizira z našim
ki ni ftrogo vojaški čin, ker služi namenom	listom ter ga napada. Vprašamo: kdaj smo
evidence in poizvedovanja, zb >k česar bi	m: odrekali gospej Adi Kristan zaslugo, za
morali z dotični kom govoriti ravno v tistem	njeno stranko, ki obstoji v tem, da je bila
ljudem vedno veliko gladkeje teče tuja, ka- jela in pričela tepsti, da je bilo veselje. Sled-
kor domača govorica, se je v poznejšem življenju navadno tudi izključno poslužujejo in na tak način se njih družine, ue da bi ve-
nji videč, da ne more ničesar opraviti proti Viktorju, izvlekel je iz žepa nožič in ranil svojega nasprotnika na desno roko ter po-
deli kedaj, popolnoma potujčijo. To je sad	l»egnil. Redarji so ga kmalu na to ulovili in
tistih malomarnih starisev, ki vedno pravijo,	odvedli v zapor.
da se bodo otroci že doma naučili materini	Poskus samora. Minolo noč po '2.
jezik, pa, otroci se morda za silo že nauče	uri popolnoči, skočila je v morje neka G. G.
materinščine, Houki pa so že popolnoma iz-	hoteča se utopiti; k sreči pa je bil neki
gubljeni za naš narod.
Slovenski stariši, glejte toraj kaj de-
mornar, ki jo je rešil.
Pretep. Emil Schare, star 2f> let, sra-
late, ne zanemarjajte svoje dece in ako ste nuJ°5 v ulici Santa Caterina, primoran je bil jo dali v nemške sole, poskrbite pravočasno, včeraj iskati si zdravniške pomoči, ker je bil
da bo obiskovala tudi pouk v slovenščini. Na vas bo padala odgovornost, ako vaši
v pretepu ranjen na glavi.
T a t v i u e. Šivilja Marija Nemeth, sta-
otroci, ali unuki postanejo izdajalci svojega nujoča v ulici Geppa št. f> , naznanila je policiji, da so ji nepoznani uzmoviči ukradli uro z verižico, vredno 16 kron.
Ivan Lantieri bivajoči v ulici Fornace
naroda.
Narodne pesmi v tržaški okolici. Pi-
j šejo nam: Naj moj dopis priobčen svoječasno pod nad tem naslovom odgovorila sta mi cenjeni odbor društvo. »Slava« in »Prijatelj narodne pesmi«. Na prvi odgovor omenim le toliko, da »Slava« nima prav, ako se čuti užaljeno, ker jaz nisem hotel z mojim dopisom nikogar užaliti i*n najmanj ugledno in
št. 20., ovadil je včeraj na policiji, da so mu nepoznani tatje ukradli nekaj kovine in železa v vrednosti 7 kron.
Dražbe premičnin. V torek, dne 1. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-
jeziku, ki je dot čniku najbolj razumljiv !! svoj čas »edina socialistka v St. Mihelju pri f a y n o . & % z nekaterimi dopisi
1 podvzetno društvo »Slava«, kateremu sem vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:
cenj.
ulica Pon/iana 8, hišna oprava ; ulica Ca-
Tu je vendar jasno, kako nezmiselno je to, Wolf«bergu, vštevši inože (!), ter sploh ediua ! »Edinosti"« dokazal svoje simpatije. Ako za- l>itelli hišn* oprava in dragocenosti; ulic:t ako -e hočejo v taki poliglotni državi, kakor učiteljica po vsem Koroškem, ki je kot soc. ; HU)})a kdo y javnem trjasiiu SV(,ja Da5ela, Foseolo, hišna oprava; ulica Conti 1 a, hišna je Avstro-Ogrska, krčevito držati izključno demokratka nastopila«? Ko bi nas vse to kaj le nemškega jezika ! In zlasti še na takih brigalo bi sedaj obžalovali, da predloženi |
so slučajno v nasprotji z načeli koga druzega °I>rava ; ulica Ferriera 18, dva konja: ulica ne more se radi tega še nikakor govoriti o Šolitario 20, dva konja ; ulica deli' Indmtria činih, k kor so kontrolni shodi! Tu se trma- nam življenjepis gospe Ade Kristan ni po- kakem ^vraitvu in ni treba, da se oni, ki en konj; ulica Media 16, voz; ulica Ghega sto izključevanje neremških jezikov vidi, ka- polnejši ter nam ne pove tudi, kako je ista jma druge ^^ ^ ^ ^ razža|je„im 8, glasovir in pohištvo.
kor — da nočejo dosezati pravega namena nastopila (enkrat?) Toda nas prav nič ne Rar ge ^ prjmeri Q iaškjh 0j>eraj, v lju_	Vremenski Testni k Včeraj: toplomer
skrbi njena koruška preteklost, kakor tudi ne b,jan8kem gledališču, opozarjam na to, da oh 7. uri zjutraj 19 —, ob 2. uri popoludn • Pouk, ki ga je prinesel gori navedeni okolnost, ali je v vprašavni dobi pozLala ka- noajjo meš6ani tur|j v tistih mestih, ki so v 27.5 C«. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 767.8.
— Danes plima ob 10.1 predp. in ob 11.0 pop.; oseka ob 4.9 predpoludne in ob 4..17
teh shodov !
-	*	w	-	-	ijt roju iiiuo^aui uuui v tinti ii lUC^tlll, IVI	' v
dunajski list v svojih poročilih o letošnjih kega tržaškega ali drugega socialista, ali deželah> kjer 8e je s,,iošno ohranila med na-
zaključnih vajah pre<i očmi najvišega vojsko- pa ne vodje, je torej dragocen ! Ta pouk veleva,
da ni nemška beseda v nenemški Avstriji, ter se ne |x*korimo ukazu gospe Ade Kristan, ampak da dull je tisti, ki oživlja !	je j,a ta, ker nam ista ni naznanila, hoče-li
Xo — vendar!
rodom narodna noša. da tisti meščani toraj Tretji razlog, da smo tako negalantni vendar le nosijo obleko po pariškem kroju, popoludne
S tem sem hotel reči, da se narodne pesmi ne smejo soditi z istega stališča, kakor peso
plačati za svoj popravek tiskarske stroške, v dijo gledališke operne predstave. »Prijatelju
isti presega po zakonu določeni
narodne pesmi« pa povem, da bi bilo pač žalostno za me, ako ne bi poznal iste oko-
Mesto prvega podpredsednika po-	kolikor
slanske zbornice. Ker se je bila raznesla	obseg
vest, da misli nemška ljudska stranka kandi-	Sicer pa lojalno izjavljamo, da z besedo	ljce v katerej sem se rodil in v katere; ži-
dirati posl. dr. Beurle-ja na mesto odstopiv-	»dresirana« nismo hoteli žaliti gospe Ade	vim od takrat do danes. Tudi to vem, iu
šega prvega p< k I predsednika Prade-ja, izjavlja	Kristan na njeni časti. Vemo sicer, da se	sem o tem že pisal v »Edin.*, da so se
»Linzer Tagespost« , da nemška ljudska	dresira tudi živali; a o dresuri govorimo n.	pesmi, izdane od društev »Velesila« in »Sla-
va«, tako razširile, da jih prepevajo celo Lahi.
stranka sploh še ni odločila, da-li ima za	pr. včasih i glede šol, ne da bi komu prišlo na
izpraznjeno podpredsedniško mesto postaviti	Um, da bi radi tega izraza klieal na pomoč Dejstvo pa, da so se te pesmi tako hitro
kakega kandidata. l)r. Beurle, dostavlja »L.	§ 19. Će bi bili vsi tisti glagoli žaljivi, ki razširile, dokazuje morda ravno nasprotno
T.«f bi pa vsaka kor ne prevzel take kandi-	se dajo primeniti tudi na živali, potem bi dature.
Deželnozborske volitve na Će
Škem. Shod zaupnih mož češke iadikalne	limonade, ker — živali tudi pijejo.
»xl tega, kar trdi dopisnik. Sicer pa sem že v nam jutri lahko kdo poslal popravek, ker svojem prvem dopisu omenil, da naj se le smo pisali o njem, da je nekoč nekje pil čašo uvajajo med narod tudi nove narodne pesini
»Brivec« prinaša danes zopet toliko smešnega gradiva, da moramo vsakogar resno opominjati naj ga polagoma čita, da mu vsled smeha ne poči kaka žilica v trebuhu. Kdor noč6 biti nikoli več žalosten, naj ga za 10 stotink kupi v tobakarnah.
Telovadno društvo »Tržaški Sokol«
naznanja svojim elanom, da se telovadba za starejše brate prične v četrtek t. j. okt. t. 1. v društveni telovadnici v ulici C »roneo štev. 15. in sicer od 7—8. ure zvečer. — Na zdar !
. I
ako mislijo slavna pevska društva, da ne bi
Vesti iz ostale Primorske.
X Od gospoda na d župana Iv.
s; ranke, k: je |»<>d predsedništvom dr. Haxa	Nam se zdi, da je izraz »dresirana«, iz- šlo drugače. Vendar pa ustrajam pri svojej Mah niča v Dekani *mo prejeli doli
v sol>oto zboroval v Pragi, je jednoglasno
zvan po neštetih psovkah na račun »Slo- trditvi, da bi se moralo v prvi vrsti razšir- sledeči dopis s prošnjo ali pozivom, da ga
od-.:,nI kompromis, katerega je strankin Venke«, njene urednice in njenih sotrudnikov, jati že znane narodne pesmi in le tu pa tam priobčimo v prvi številki. Gospod nadžupan
manj žaljiv, nego če se pošlje kakemu listu kako zares dobro novo. Kako naj bi se to apeluje na našo »resnicoljubnost«. Mi ustre-
eksekutivni odbor sklenil z mladočeško Btranko. Vsled tega kompromisa dobili bodo radikalci ^^vek na papirju, ki je v štirih okrajih tudi glas.,ve mladočeških maian g konjskimi glavami
volileev, medtem ko Imj radi kalna stranka v druzih okrajih glasovala za mladočeške kan-
doseglo pojasnil sem svoječasno v »Edinosti« zarao radi njegovi prošnji, ali ne morda zato, dovolj obširno in storim to še v bodoče, ako ker nas je ta njegov odgovor že popolnoma
na eni strani po-konjskimi glavami ter je bil bržkone namenjen za zavijanje krajskih klobas ali pa se bo kazala potreba. Kar se t če poglavja o uveril o »resnici«, ampak tu je odločila naša
smo sicer kritiki in delu, naj se gospod dopisnik le lojalnost,
za druge podobne s vrlu. Mi
ki nam vedno narekuje željo
udate. < eska radikalna stranka je izjavila, skr<)mDi glede zunanjih oblik, ali tako iz- pomiri. Jaz sem že pet let zasebno in v listu skrb, da nebi komu delali krivice, oziroma <ia n.ma kakor taka ničesar opraviti z onimi retlni 8otnidniki, kakor gospa Ada Kristan, agitiral in deloval na ti, da bi se naša pevska nam narekuje pripravljenost, da dajemo priče-sivimi radikalnimi kandidati, ki kandidirajo ^ že smeij posluževati čednejšega papirja, društva vendar jedenkrat odločila resno po- Hko obrambe, ako se je komu dogodila kri-
na svojo pest; ti so: dr. Bink, dr. Klenček i*i dr. Slavik. Radikalna stranka postavila je
Uredništvo »Slovenke«. prijeti se negovanja narodne pesmi.
vica. Ali ta »ako« povdarjamo posebno. Želji
Slovenskim starišem v mestu v prev-
.Taz sera torej po petletnem delovanju g. nadžupana, da bi ves njegov odgovor pri-
M«e aj^ge^eče ^'ompromisne an i ate. dr. ^^^ zanesljivega vira dozoajemo, da se prvič kritiziral ia kritiziral radi tega, ker se občili v eni in isti številki. Tudi mi apelu-- H Sobot o n dr. Hlmarja, četrta ^ ^ neznatno število slovenskih otrok na ideja ni uresničila tako, kakor sem si jo jemo na razsodnost gospoda nadžupana, ki
obeh nemških državnih šolah prijavilo k predstavljal jaz ; gospod dopisnik je pa mu mora povedati, da doli obširnega spisa Nemške čete na Dunaja. Stotnija, pouku slovenščine. Stariši so baje večinoma menda začel še le sedaj kritizirati in ob jed- ne moremo priobčiti hkratu v listu s tako ki ima v varstvu zastavo, podala se je v so- te^a meneaja* da se otroci svoj materini jezik nem tudi delovati za narodne pesmi. Toraj skromnim prostorom, kakor je naš. Došli nam boto zjutraj po zastavo v cesarski dvorec, nauge itak doma. Kolikokrat se je že po v- bo vendar le resničen njegov izrek, da se dopis slovč :
Slavno uredništvo ! Zanašaje se na Vašo resnicoljubnost in
ogledal si je nemške vojake cesar Fran Josip vseh ljurJskih šol. Po vseh slovenskih šolah v spremstvu nadvojvod, vseh najvišjih voja- odpasti bi mora! torej |»ouk slovenščine, na ških dostojanstvenikov in mnogo druzih čast- vseh neraških pouk nemščine, na vseh laških nikov. Batalijon izvršil je pred cesarjem več ^^ italijanščine itd. Ako so tekom stoletij
vsi pedagogi vseh narodov spoznali potrebo pouka v materinščini, bilo bi pač popolnoma
redovnih vaj in se potem jnjvrnil v Albrehtovo
vojašnico
Včeraj zjutraj odkorakal je nemški ba- ; odveč, ako bi hoteli mi tako potrebo doka talijon iz Albrehtove vojašnice na kolodvor ZOvati inje popolnoma neumljivo, kako da severne železnice. Na čelu batalijona je po- ne morejo slovenski stariši tega umeti. Mesto, da bi bili slovenski stariši zadovoljni, da se našemu jeziku pri pozna vsaj ta mrvica
kjer je bila začasno spravljena. Ob poti bilo darjalo, da je tako menenje popolnoma na-j Slovenci rodimo že s kritiko v žepu. Pa brez je vse natlačeno radovednega občinstva. Kmalu pajno. Ako bi bilo res, da se otrokom ni ! zamere. In slednjič dodajem v nasprotju z
na to, ko se je stotnija povrnila se zastavo v tre|)a u^jti svojega materinega jezika tudi | dopisnikovo trditvijo, da je fakt, da sem se	držč se one zlate: »I>a se resnica prav spo-
»Prater«, kjer je bil postavljen ves batalijon, v	potem bi se pouk istega odpravil iz jaz prej zganil, kakor vse hvale vredni pevski	zna, treba je čuti oba zvona«, prosim uljudno,
društvi »Slava« in »Velesila« in sem celo	da blagovolite v cenjeni »Edinosti« objaviti
tako neskromen, da si pr.pisujem inici-	sledeči popravek, oziroma pojasnilo one inter-
jativo.	pelacije preč. g. Kompareta in tovarišev,
Drobne vesti. Kap. 14-letno Marge-	katero je »Edinost« priobčila v št.	z
rito Petronio zadela je včeraj kap v cerkvi	dne 19. t. m. pod naslovom »dogodki v De-
S. J usta. Siroti je ljudstvo hitro skočilo na	kanih«.
pomoč. Odvedli sojo v tukajšnjo bolnišnico.	1.) Nikakor ni res, tla so mi odborniki
Tatvina. V soboto zjutraj je naznanil	v občinski seji dne 5. avgusta t. 1. s o-
na policiji Anton F., stanujoči v ulici tleli'	glasno izrekli nezaupanje, kajti od 28
Olmo, tla so mu neznani poštenjaki odnesli	navzočih občinskih odbornikov bili so trije
100 kron.	proti predlogu, a 7 odbornikov se je gla-
Vojaški begunec. Na večer 3.	sovanjf. vzdržalo, junija je pobegnil mornar Maksimiljan Blu- 2.) Ako je občinski urad v takem ne-
menz\veig, star 25 let, iz vojne ladije »Te-	redu, kriv je tega edino le bivši tukajšnji
gethoft'« in se napotil v Pirej. Ker pa ni	občinski tajnik g. Bubnič, kateri je svojo
mogel tam dobiti tlela ni denarja, bil je pri-	službo takd zanemarjal, da sem bil primoran
siljen izročiti se tamošnjemu avstrijskemu	vsled mnogih in vedno množečih se pritožeb
konzulu. L#e ta dal ga je odvesti na Lovdov	svojih občinarjev odsloviti ga iz službe, parnik »Vesta«, kateri ga je pripeljal včeraj 3.) Ni res, da zneska 143 gld., katere
v Trst. Blumenz\veiga so izrodili vojaški	je občini povrnila udova Marija Mahnič ( —
oblasti.	čotka 1. interpelacije —) nisem nikamor vknji-
Pretep. 35 letni težak Viktor C., sta-	žil; temveč je res, da je oni znesek vknjižen
nujoči v zagati S. Saverio, delal je v soboto	med dohodke bratovščin za uboge (konfra-
popoldan na parniku »Carli« in prišel tam v	terne), zato se tega zneska ne vitli v knjigi
konflikt s svojim kolegom. Moža sta 3e spri-	občinskih dohodkov.
ieg nemškega majorja Forste»ja korakal avstrijski general Uexkull-Gyllenl>and se svojim štalom. Na kolodvoru je batalijon defiliral \ pravi.'e v našem mestu, da se morejo slo
preti generalom L~exkfill-Gyllenbandora in se potem podal v železniške vozove. Ko se je major F<"»rster še jedenkrat za.i valil na prisrčnem vsprejemu, začel se je vlak pomikati proti Oderi>ergu.
Tržaške vesti.
frospoda okroir »Rdečesra prapora« so
zelo razvajeni. Ker je bila »Edinost« tako kon^ilijantna. tla je sprejela neki popravek g. Ktbina Kristana, čeprav bi je nihče ne mogel v to prisiliti, osokolila se je in se za-
venski učenci udeleževati na neraških šolah tudi pouka v slovenščini, pa zamečejo se to malo drobtinico, ki nam jo je naklonila vla da in zanemarjajo svoj materini jezik. Kako naj dol>č otroci veselje do svojega jezika in svojega naroda, ako slišijo svoj jezik le doma med štirimi stenami.
Kj^ naj si izpopolnijo svoj jezik, ako slišijo v šoli vedno le nemščino ? Taki otroci nam le povečujejo one žalostne vrste italijanski in nemški govorečih Slovencev, ki ne znajo niti jednega pravilnega stavka izgovoriti v materinem jeziku. Ker tako vzgojenim
4.) Ker bivši ol>činski tajnik B'ibnie, čeravno je dobival |*> 160 kron na leto za sestavljanje računov bratovščin, ni storil svoje dolžnosti nad 2 leti, ustavil je deželni odl>or izplačevanje denarja, katerega dobiva Dekanska občina za obresti bratovščinske zaklade. To je trajalo nad poldrugo leto, v katerem času sem bil prisiljen rabiti svoto 4f>* gld., omenjeno v 2. točki interpelacije, za izplačevanje šolskega pavšala in podpore revnim učencem vseh š 1 tukajšnjega krajnega šolskega sveta in za podj>ore revežem cele Dekanske občine skozi celih 1* mesecev (= 3 semestre i ; torej ni res, da sem v omenjenem času sam rabil »ta« denar.
o.) Ni res, da sem agitatorju plačal za svojo osel»o l»odis: kojikoli denar. (Točka 3. interj>el.)
♦5.) Ni res, da sem za nakaznice za sol bil plačan posel>eJ od tajnika in ljudi — torka 4. internacije) — temveč je res, da si je omenjeni denar ohdržaval samolastno brvši obe. tajnik Hubnič.
7.) Ni res, da so komisijski stroški za pregled ceste (!) Podpeč-Praproče za me dvakrat vknjiženi — (točka 5. interpelacije) — temveč je res, da je bila svota *J gld. za omenjene troške vknjižena v starih računih meseca decembra 1898, pa ob popravljanji računov zopet črtana, ter v drugič prenesena na leto 11MM) pod št. 592 glavne knjige v svoti 12 K, od katere svote *em udoma komisije gg. Bordonu in Bubniču izplačal vsa-eemu po 4 K. ineni pa so iz iste svote ostale tudi 4 K, za trud iz Dekani v Praproče!
(Zvršetek pride.)
X Tridesetletnica Juraja B i a n k i n i j Dne 7. oktobra t. 1. izpolni se trideseto leto, odkar je Don Juraj Bian-kini prevzel uredništvo »Narodnega Lista«. Te dni sklenili so spljetski pravaši na zaupnem dogovoru prevzeti inicijativo, da proslavi stranka pr.ua Biankinijevo tridesetletnico.
V	to svrho izbran je sledeči odbor: dr. J. Bulic, Petar Buzolie, dr. V. Mihaljevič, Ernest Oliva, dr. A. Trnmbič.
V	nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. priredi se v Spljetu na čast slavljencu banket, katerega se na povabilo odbora udeleži tudi slavljenec.
Na večer istega dne l>o komers. Odbor obrača se do pristašev v pokrajini, da izvole sodelovati.
Odbor.
Krvavi prepiri v neki peštanski gostilni'
V neki peštanski gostilni je sedelo minolo nedeljo okolo kakih 300 gostov. Cigani so udarjali na cimbale. Na kar so se pri neki mizi skregali in |>otolkli. V pretep so se začeli mešati tudi ostali gostje in kar naenkrat t*e je vsa gostilna spremenila v krvavo bojišče. Tristo gostov je mlatilo eden po drugemu in nobeden ni znal, za kaj ?! Cigani so nehali udarjati, zato pa so se — redarji pokazali na vratih. No, to ni pomoglo in razgreti duhovi se niso hoteli pomiriti niti potem, ko je redarstvo potegnilo sablje. Se le 15 |K>klieanih htizarskih vojakov je moglo vspo-staviti mir ter ločiti bojevnike. Šestorico njih so odnesli z bojišča naravnost v bolnišnico, dva sta na smrtui postelji — in to en delavec, kateremu je redar razkrojil glavo in en huzar tudi zadet od orožja redarjev. In siromak je bil baje prišel mirit. Seveda, padalo je sem in padalo je tje, pa je redar nehote loputnil tudi njega.
Loterijske številke, izžrebane dne 28. septembra :
Inomost	20 86 14 89 24
Dunaj	6 57 62 77 55
Gradec	23 21 54 45 27
Razne vesti.
Senzacijonalna obsodba ruskega vojnega
30disČa. Vojno sodišče je obsodilo dragon-skega porotnika Kivhora, kateri je v zoolo-giškem vrtu ubil plemiča Moiinovskega, na zgut>o časti plemstva in vseh pravic ter na pre-meščenje na kaznjeniški oddelek, kje bo moral služiti 18 mesecev.
Prestolonaslednik in trgovec razglednic.
Na vojaških vajah v doljnjem Miholcu prodajal je neki starec razglednice. Nekega dne približa se našemu cesarju in njegovemu spremstvu, nakar so ga orožniki aretirali, ker je brez dovoljenja došel na vežbeni teritorij. Starec začel je jokati. Njegov jok vzbudil je pozornost prestolonaslednika, kateri je razja-hal konja in pristopil k orožnikom: »Pustite siromaka na miru«, dejal je prestolnaslednik in pričel kupovati razglednice od prestrašenega starca. Njegov izgled jH>enemali so tudi drugiT in stare.' je kmalu razprodal vso svojo zalogo.
Sanje mladih žensk. Pariški »Matin« ;e naslovil na francoske pisateljice, umetnice, pevke in plet-alke, dve vprašanji: 1. Dali so ^e jim izj»olnile mladenišk sanje ? 2. Kaj bi hotele biti, da ni-*) ono, kar so sedaj ? Pisateljica Jeane Marin je odgovorila: Delala sem vse svoje življenje, da si zagotovim samostalnost. Ta želja mi je bila vee. Da nisem, kar sem sedaj, hotela bi biti dobro stoječa kmetica. —Glasovita operetna zvezda, Judic. odgovarja : Že v najnežnejšem detin-stvu sanjala sem o gledališču. Kasneje sem želela postati dramatična umetnica. No, mene so me vodili bolj doživljaji, nego želje. Od tega da sem postala dramatska pisateljica, morem si danes tiho priznati, da sem imela nekaj vspeha. Na drugo vprašanje odgovarjam tisto, ki sem že večkrat rekla : Rada bi bila — možki. ker bi tako postala mornar ! Kratko in značilno je odgovorila znana plesalka Krna Landrini : 1. Mlade moje sanje? Plesati ! To se mi je b polnilo. Kaj bi želela? Će ne bi nikdar plesala... imela bi dobrega moža in mnogo otrok... !
Kazpis natečaja za poljedelske stipendije. C. k. ministerstvo poljedelstva je dovolilo z odlokom 19. septembra t. 1. štev. 22751 za šolsko leto 1901 — 1902 dva šti-j»endija jk> 240 kron na leto za mladenče slovenske ali hrvatske narodnosti iz Istre, kateri hočejo obiskovati tečaj deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (na Kranjskem).
Isto c. kr. ministerstvo je tudi dovolilo eden štipendij v ravno istem zmislu za mla-denča slovenske narodnosti iz tržaške okolice obisk prvega tečaja poprej naznaoenega učnega zavoda.
Prosilci za te štipendije vložijo naj svoje prošnje pri podpisanem c. k. namestništvu do 20. oktobra 1901.
Prošnjam je pridjati :
1.	Krstni list (za sprejem v omenjeno šolo je treba, da se je dovršilo 1(3. leto — izjemno v slučaju prav čvrste rasti zadostuje 15. leto — ne sme pa biti prekoračeno 24. leto):
2.	domovinski list;
3.	zdravniško spričevalo o dobrem zdravju in fizični sposobnosti za opravljanje navadnih kmetijskih del:
4.	spričevalo o dovršenju ljudske šole z dobrim vspehom :
5.	spričevalo o cepljenju koz.
f>. občinsko spričevalo dobrega ponašanja podpisano tudi od župnika :
7.	spričevalo o premoženjskih razmerah prosilca ;
8.	zaradi vstopa v omenjeno šolo morajo se mladeniči podvreči vsprejemnemu izpitu v dokazanje zadostne pripravnosti za uk.
Šolsko leto se začne na Grmu dne 1. novembra 1901.
Gd c. kr. namestništva
V* Trstu, dne 25. septembra 1901.
Razpis natečaja za poljedelske stipendije. C. k. name3tnistvo poljedelstva je dovolilo z odlokom 19. septembra t. 1. štev. 22751 za šolsko leto 1901 —1902 dva štipendija po 200 kron na leto za mladenče slovenske narodnosti iz Istre odnosno iz tržaške okolice, kateri hočejo obiskovati dež. kmetijsko šolo v Gorici.
Prosilci za te štipendije vložijo naj svoje prošnje pri podpisanemu c. k. namestništvu do 20. oktobra 1901.
Prošnjam je pridjati :
1.	Izjavo starišev ali varuhov, da so zadovoljni, da prosilec vstopi v kmetijsko šolo:
2.	Krstni list (za vsprejem v omenjeno šolo je treba, da se je dovršilo 16. leto izjemno v slučaju čvrste ra*ti 15.)
3.	občinsko spričevalo glede nravnega vedenja, podpisano tudi od župnika ;
4.	spričevalo vsaj o dovršenju ljudske šole z dobrim vspehom;
5.	zdravniško spričevalo o dobrem zdravju in fizični sposobnosti za opravljenje navadnih kmetijskih del ;
6.	spričevalo-o cepljenju koz ;
7.	spričevalo o premoženjskih razmerah prosilca :
8.	zaradi vstopa v omenjeno šolo morajo se mladeniči jK>dvreči vsprejemnemu izpitu v dokazan j u zadostne pripravnosti za uk.
Šolsko leto v Gorici se začne dne 8. novembra 1901.
Od c. kr. namestništva.
V Trstu, dne 25. septembra 1001.
Oznanilo oosestnikom hiš.
V	Bm'slu Jj 200. zakona od dne 25. oktobra drž. zak. štev. 220, dolžni so posestniki hiš, v Katerih se stanuje ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga je določilo deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb ; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, oziroma prostorih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne |K>dnajemodalce ter označiti ime in vrsto poklica ali pridobftka stanovnikov.
Podnajemodalci morajo naznaniti svoje |K>dnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo; gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke.
V	smislu omenjene zakonske določbe in člena 39 izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku št. 108. od leta 1897., se s tem pozivajo radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 1902, posestniki hiš ali njih namestniki, da oddajo omenjene izkaze in sicer v neposrednje dr-
i žavnem mestu Trstu in v okoličanskih občinah na c. kr. davčni administraciji v Trstu, i v poknježeni grofiji Goriško Gradiščanski pa"n v mejni grofiji Istrski na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih od 1. do 31. oktobra 1901. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, oziroma gospodarski glavarji izgo-toviti gori imenovane podatke. Stanovnike je izkazati po stanju, kakor je bilo dne 1. oktobra 1901.
lTzorei za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni izkazi podnajemodalcev in gospodarskih glavarjev dobi vajo se brezplačno na pristojnih davčnih oblastih I. Btopinje (torej v Trstu z okoličanskimi občinami na c. kr. davčni administaciji; na Goriškem-Gradiščanskera in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih).
V	smilu člena 39. omenjenega izvršitve-nega predpisa morajo vsi najemniki, oziroma gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, danih v najem, izkaze, ki jim jih je napraviti (sta-novalske izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti.
Ako so uzorci, ki sojih sestavile stranke, oziroma gospodarski glavarji (stanovalski izkazi) in katere je priložiti uzorcu hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine propisovati še posebej na izkaze.
Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se ustavljajo pri njih, ako isti ne bivajo pri njih dalje, nego tri mesece neprestano.
Določim kazni zaradi odrečenih ali vedč napačno danih podatkov glede hišnih stanovnikov obsega § 247. zakona od dne 25. oktobi-a 1896. drž. zak. štev. 220. Isti se glasi :
»Kedor odreka po smislu $ 200. tega zakona od njega zahtevano pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali jo je dal vedoina napak, se kaznuje z globo do 400 krone.
C. kr. finančno ravnateljstvo. Trst. dne 18. septembra 1901. Oton vitez pl. Zimmermann,
c. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 30. (B.) »Daiiv Mail« vzdržuje svojo trditev o Kitchenerjevi demisiji. Opravičeno se lahko sklepa, da je kralj v poslednjem ministerskem svetu zavzel jako odločno stališče glede na položaj, ki ga ima lord Kitchener. Kralj se je jako natančno informiral o načrtih, posebno pa o opuščenju nabiranja novincev.
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst.
—•t T R S T X*
1 Aleksander Levi Minzi< &
&
rfS ILOSTSOni] CEHI USTO«) ID PRASKO St <§ -
(S
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene bres konkurence.
Predmeti postav'o se na parobrod ali železnico franko.
F I L I J A L K A
j c. Kr. priv. avstr. Mitea zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
i i vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 230-dnevni odkaz 2•/•/.
o 3 o	3-meaedm „ 2»/«•/,
JU- „	r, •> 4 /0	.>1 O, •
° n	n	- Is 10
aa pisma, katera se niorajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taksi 9 krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/ft na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti. Nakaznice
na Duuaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz, Gradce rfibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomeu Keichenberg, c?aaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°U0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnej&imi pogoji. Predujmi. Iimčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske" v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da eiai Ivur. Miti a^enj* ki bankovci itd. po pogo l »
elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne J y y y cene.	M M, J
VILJEM DALLA TORKE |
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) g « Moje pohiitvo donese srečo. — «
.»■»■»■t «Bf»itntiAM*,!'
Brzojavna poročila.
Volitve na Češkem.
DUNAJ 29. (B.) Shod zaupnih mož mladočeške stranke je odobril kompromis, ki se j*-, sklenil se staroeeško in radikalno stranko, kakor tudi besedilo volilnega oklica. Sklenilo se je nadalje pozvati češke polje delce naj se pridružijo mladoeeški stranki. Izvolilo se je zopet dosedanje predsedništvo kolegija zaupnih mož in dosedanji izvrševalni odbor.
Shod zaupnih mož stđroceske stranke je tudi odobril sklenjeni kompromis z mladoee-ško stranko in besedilo volilnega oklica.
Dvoboj med županom in mestnim svetovalcem.
LVOV 29. (B) Vsled burnih prizorov v zadnji seji mestnega sveta bil se je župan Malachou'ski v dvoboju z mestnim svetoval-com dr. L;lien-om. Dvobojevala stase sabljam i in bila oba lahko ranjena. Vesti o ministerski krizi na Spanjskem oporekane.
MADRID 30. (B.) Ministerski predsednik Sagasta je izjavil, da so vesti o ministerski krizi izmišljene.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
Trst. _ Via del Torri'iite št. 858-3. — Trst.
{Nasproti ,.Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortoped ič ni aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice suspenzori, elektroterapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov z i kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij.
KK*KX*XKXKKKKK*X
J MIZARSKA Z AD R [IGA V GORICI 5
z omejenim jamstvom	^^
S naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^	je prevzela
* m slov. zalogo plištva *
S iz odlikovanih in svetovnoznanih to-varn v Solkanu in Gorici
K Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja
JJ v Trstu, Via Piazza vecchia X J»	(Rosario) št. X.	)(
y (na desui stranl cerkve sv. Petra*. JJ
Konkurenca nemogoča, ker Je blago JJ fi	ix prve roke.	^
XXXXXXXXXXXXXXXX
Mala oznanila.
*'od to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. V.a enkratno insereijo t*e plaća po 1 nvč. za beuedo: za \ečkratno innercijo pa »e cena primerno zniža. Cglaai za vne leto za enkrat na teden stanejo p<» 10 gld. ter ne plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objavu 30 nvč.
V Trstu.
7,»lotra likerjev t sodeih In buteljkah.
Perhauc Jakob
▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Jak Perhauc
■vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
»prefforljive mrežice.
n v Trstu, Piazza Negozianti št 1 ■ I ICfc IJ m priporoča slavnemu občinstu ■voje nepregorljive nirežiee (rettine) _Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer.w
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki »ti shajaliiči Slovencev. Na razpolago bo vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Ojrlje in drva.
AMiih5i Incin v	"orro ;tev-
m UIICl	priporoča svojo dobro pre-
skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. k oka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročite po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojoe naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji z svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 kadej c. kr. deželne sodnije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča (UD Cink, ulica Daniele ft. "i.
Pozor stariši!
Sna*no zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hi£e I fct. 3, na tr^u S?. Giovanni, tik lekarna Leitenburg.
Pekarne in fcladeičarue.
H. Stibiel
Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima velik«* pekarno in sladćićarno. Ve«ina zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v skatljicah, finih bi^kotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem \ razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni.
Stroji in tehnični predmeti
\sake vrste iz najboljših tovarn se vdobivajo po to- | varniski ceni v zalogi tvrdke Schivitz AComp., inženirja Živica v Trstu ulica <ibega 10 nasproti kavarne i Fal »ris.
Prodaja vina ,.Ai Maestri4'j
t ulici Valdirivo rt 17. <.M danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
M Ji i. j JI noLornn in sladčičarno sem odprl
novo peKarno v uh« Moim a vemo,
na oglu ulice dei Clradi Vsaki dan trikrat frišen kruh < d 12 nove. za kilo naprej, sladkarije, slsdčiee in razno dn»go pecivo. >e sprejema domači kruli v peko. Priporočam se za obilen obisk: A n t. Pahor.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak l^MT.t
Vetturini ima v zalogi v veliki *zberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od n aj bo šega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapecarije itd. I>a tudi na obrok.
Kdor jM»trebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene za tvornice za prodajalnice, naj se obrne naravnost na
Prvo hrvatsko toyarno ža- ^ luzij roletov, lesenih in že-eznih zatyornic in kartonaže
g. Skrbtć
Zasrreb — lih a 40 — Za?r?b.
Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej.
i
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
OPĆINA
z= Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zzzzz
Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled.
Izvrstna kuhinja "Vi jj Plzensko in Kulmbaško pivo.
dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGLJIŠCE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
--| Telefon štv. 657. |—	•-
01) DEdEljah tn praznikih ? lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Općino.
SsJ zmerne J ie eene.	Točno postrežbo vodita l&atnika-ravnatelja osebno.
Vpakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
„Jfova restavracija Centrale pilsen", (Jrst Via Torrente 10)
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji.	Kegljišče. O *Z>
Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
Hiša* na prodaj,
prav v redu z dvema sobama in huhinjo ter 72 klftr. obdelane zemlj v bližine Dreher-jeve pivovarne. Naslov so izvč pri upravi našega lista.
MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UP0GLED.
<
co
P0MADA od LILJANA.
Brez olja in irasti! Ne napravi ^^^ i(.i,KK.U4. , samo vsako lice nežno in po- ^^^Vzui, teika pr«-bav-mlajero. nego tedi belo in ^^^ ijanj* pri poman kaju u-k». brez peg. Solnčne Pege ^^^ki«lc*njn, rezaviei iu bruhanju, grče Odpravi vsak Z upo-	iu prenapeti	*a»lii.M.j.>
rabo iste Cena 3	v 8Uvui 1 končuje), irevcmie l>olerai,
lM.lt-.tni, t-.t.M.i ».Ime Im.1. .-iii.-. gliste, /kit.-ni.a o a o o in zlat« žilo zilravi o O o o O
lonč. gl. 1 50:
ilt-nar 2 gl. m pufttn. vred.
ANTIRHEUNIN - MAZILO
proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 gld. 50 nvč. 2 lončići 2 gld.,
naval krvi	4 lončići gld.
]MiAtiiiuu vrvtl ako «•«• denar naprej JMlSlj1
ŽIVOTNI BALZAM
kaAelj
„S AL VATO R"
O.. «iMi kri. k.r je >iajl«>lj*e don.a.e zdravil., „a no.ranje in izvanje l-.lezni,
. HlH „.,. . |«| daljna človeško življenje. o„ zdravi w	111 stare rane. kakor tudi vse^
druce »H.lezni. ki ..značene v navmlilu piidejanjeni vsakemu Uiueieu.	^^
„S
Prof.
Dr. Conciiije
I> JK< TIO VE U ETA BILE
I., II. i in. ter
CAPSULE VEGETABILE
za tajne bolezni.
Mekl. uu-ič 4 g^ct- So
Iruge
Cena omotu 1- stekleni««" 2 g-ld. 50 novč.,
t« stekJenitič 8 ^ld. s poftnino ak.. se denar naprej p.»Sije lekarni
A L V A T O
v Varaždinu
I Hrvatsko*
O
Naroćbe
J^ * «	naj se pošiljajo na
glavno skladišče
FR. R I E D L A
lekarna k „SALVATORJU-
VARAŽDIN (Hrvatsko)
<
<0
UJ
co
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje iu prevažanje pohištva
Rudolf Exner
Trst. — Via Squero iiuovo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. •
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. (Vi o van ni št. (J. — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al goudi brez *aq
NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO.
Ivan Senjulič
v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša)
Redka prilika!
300 komadov za samih Mk. 3.
Ena krasna dobro i«loča ura s 3 letnim jamstvom in lepo verižico; 1 krasna jrarnit, jrunibov za srajce ovratnik in mansete iz double zlata; 1 tina škatljica za cigare; 1 eleg. bru»uro žepno ogledalo s finim glavnikom ; 1 beležniea v angležkem platnu : 1 eleg. brošua igla za dame iz prima double zlata; '1 gumba od simili briljantov ; 1 krasno pozlačen prstan z imi-tovanimi biseri za dame, ali gospode ; 1 najboljša novčarka z usnja ; 1 krasna Spila za kravato se simili briljanti; 1 dobrodiSeče milo ; 20 angl. predmetov za dopisovanja in se "200 komanov rasnih predmetov, koji ao doma neobhodno potrebni. Teh iMK) predmetov za samih Mk. 8 z uro vred, ki sama toliko velja razpošilja samo nekaj časa po povzetju,
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici Skladišče Opava (Šlesko).
kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Poštno predalo štv. 15
Pri odjemu 2 zavitkov dodam lep nož / t r«'»iti hrexpla£no.
Kar ne ugaja, denar nazaj.
Teh u i <* ni urad.
Ustanovljeno 1S<7.
SCHNABL k Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
Zaloga strojev in tehničnih priprav.
— Glavni zastop želez j a in tovarniških strojev. ==
Naprava obrtnih podjetij vseh vrst.
Inštalacija strojev in parnih, kotlov.
3Iotori na plin, bencin in petrolej sestava „OTTO." Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
V Materijal za stavbidče.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Razne pipiee. Predmeti od gome. Stiskalnice za gro-zdje in oljkn, čistilnice, resetalnice, pine za delatr surovo maslo kakor tudi vsi drugi poljedelski stroji. Zeleze traverse in kolesa. Cement ^ Port-land« in »Romano. Olja za k«»lesa in masti.
In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja in mornarstvo.
Jakob Kosmerlj
«■ T R S T
ulica ss. Martin štv. 16
nasproti Komando Marine.
mr t r g o v i x a ^m
jestvin in kolonijahiesra blaira. del tka t es in ko n ser v. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalku v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. ». občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi nuročbe /ji razpošiljanje.
Od brata Hrvata!
čč. gg. Žnideršić & Valenčič
prva kranjska tovarna testenin
v Ilir. Bistrici.
Moja patriotieka dužnust nalaže mi, da Vam izrazim podpuno priznanje vrhu pri-poslatih mi makarona.
Isti su izvrstne kvalitete te nadnašaju u tome pogliedu sve, k«.je sam dosele od raznih tvrdkah imao.
Osobito priporočam trgovcem Hrvatima „makarone*' gospode Žnideršič & Valenčič u Ilirskoj Bistrici, Kranjska, jer ista gospoda vjerni svom materinjom slavenskom jeziku iroadu napise na kartonima lili »Slavenski«, te stoga nije nam sada nužda uzimati kot stranaca, koji nam šalju »makarone« ea napisom rnadjarskim, talijanskim i. t. d.
Ovu moju izjavu možete, ako želite, v javnost dati.
Vladimir Gorsetić
trgovac Požega, Hrvatska.